*lnl.
Lelo Ull.9 it®*. 101.
V Celju, v to^eh 8. maja 1923«
,rfs'Vk®^'
“—imeicna itev« i Din.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
rtVfcna ja razen ponedeljka in dnevu po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo : Celje, Strossmajerjeva ul. 5t. 1, pritličje.
Na'
3.
9.
Te' .jska knjižica
star-	v	Ljubljani	n,
. .n.
Oglasi: prostor 1X<>5 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Osebni napadi.
O osebnostih in osebnih napadih bomo nehote še dolgo morali govoriti, da se bomo razumeli. Kajti res je. da so vsakršni osebni napadi velika ovira za složnost proletariata iti da se ji it bomo morali torej zelo varovati, če hočemo postati složni in močni, res je pa tud*, c! a ne bomo nikdar siožiii, dokler bodo med nami razne osebe, ki sc ne marajo držati programa in pravilnika, ampax hočejo delati vsak dan drugače, kakor jim bolj kaže. Če skačejo vodilne osebe zdaj na' ,1'evb, zdaj na desno ne bo proletariat-videl resne smeri, ne bo imel zaupanja v svojo zmago, se torej ne bo udeleževal ne političnega, ne kultur-iCga, iie strokovnega gibanja, torej tudi ne bo slpžen niti močan.
To je jasno. Da bo pa še jasnejše, bomo to pojasnili na zgledu.
Mariborski železničar Nahtigal je znan kot zelo radikalen govornik. Beseda »radikalen« prihaja iz latinske besede. tki pomeni korenino. Radikalci se I-menujejo tako zato, ker pravijo, da hočejo vsfc zlo kar s korenino iztrebiti. Po-idejmo kako je trobil Nahtigal!
Kmalu po prevratu so začeli demokrati snubiti socialiste, naj bi vsopili v \lado. Tone Kristan je bil takoj pripravljen iti v ministrstvo, toda proletariat ni bil tega mnenja, saj je v bivši Avstriji mnogokrat slišal, kako da je škodljivo, če sodeluje socialistična stranka z meščanskimi strankami, ker mora z njimi delati kompromise in popuščati od svojega programa. Socialisti naj gredo v vlado, kadar imajo dovolj moči. da sa mi vladajo, ne pa kot repek kapitalističnih strank.
Na Slovenskem pa je bilo takrat mnogo tudi takih proletarcev, ki se za
MILENIN :
Tone Seliškar: Trbovlje
(Dalje.)
Še dve pesmi bi rad omenil, predno zaprem SeliSkarjevo zbirko in jo položim po nasvetu slovenske kritike med zapraSene sestrice iz napol pozabljene preteklosti... »Vsečlovečanska ljubezen« je ogledalo pesnikovega svetovnega naziranja. On ni socialist ali komunist v običajnem pomenu besede, on ne nosi tega modernega grba, da se predstavi ljudem in pove, koliko tehta in kaj velja v javnem življenju, ali da se ravna po srednjeveškem geslu: zob za zob. Ko se ozira širom svefa jn vidi nepregledne množice docela enakih bitij, ki se prepirajo, preganjajo in more kakor čreda divjih zveri, ki z lastnimi rokami izpodkopavajo svoje blagostanje in drve v prepad, ko išče njegova globoko čuteča duša izhoda iz te stra>ne soteske, ki stiska človeštvo 'n ov*ra njegov razvoj, se pesniku zdi. da po tej poti ne bomo prišli do boljše bodočnosti. Sila rodi samojodpor, zatiranje sovraštvo in željo po osveti, kri vpije po krvi. Nesrečno
socialistično znanost niso nič zanimait, ampak so v vsem verjeli Tonetu Kristanu. češ. ta je zato postavljen, ta bo 2e vedel, kaj je prav. Imeli so ga za boga in »kar bog stori, vse prav stori«.
Kristan pa se tudi ui hotel kar tako sam odžagati, brez sklepa ui hotel iti v ministrstvo. Zato je bila sklicana strankina konferenca, ki naj odloči, da ali ne. Na tej konferenci seveda sc ni moglo sklepati kav tako za vstop v vlado, tak predlog bi bil gotovo pokopan, ampak se je prebrisano predlagalo, naj imajo socialistični člani takratnega narodnega predstavništva »prosto roko«, to se pravi, naj narede tako, kakor za prav spoznajo. In ta predlog je bil sprejet s pičlo večino, ker ga je sijajno zagovarjal »radikalni« Nahtigal! Med socialisti so veljali za radikalne seveda tisti, ki so bili proti mimisterializmu. ker ne marajo kompromisov — radikalni Nahtigal je pa mislil, da je treba »radikalno« popraviti tisto, kar sa ie prav takrat najbolj peklo: slovenski šovinisti so takrat v Mariboru nosili visoke grebene iti so dajati ne le Nemcem, ampak posebno socialistom čutiti svojo >zma-go«. Kogarkoli so smatrali za »premalo« slovenskega, so mu nagajali, in radikalni Nahtigal je na tisti konferenci govoril za vstop v vlado, »da bomo imeli veC moči in ugleda, saj zdaj se moraš takemu šovinistu kar s poti umakniti, če vic. te sune; še življenja nisi varen«.
Iako je Nahtigal zaradi par nacionalističnih fantičev kršil svoj program. Pa to bi ne bilo največje hudo. Kajti, če bi ostal proletariat složen, ko je vstopil Kristan v vlado, bi se bil vsaj tisti kompromisarski program lahko izvršil in marsikako korist bi imel proletariat od tistih »drobtinic«. Toda proletariat nc more biti složen, če so eni za ministeri-
alizem, drugi pa proti, če se prepirajo o tem in če vlečejo vsak na svojo stran; posebno če je povsod vse polno državnih hujskačev, ki znajo take razpore 5e bolj podpihovati. Mnogi so socialistično stranko zapustili zaradi ministerializma, vedno jih je bilo več in začeli so se imenovati komuniste. Nahtigal je vse to videl in ker je hotel ostati pri proletarcih , priljubljen, zato je hitro zopet izpremenil svoj program in začel kričati in grmeti
 proti ministerializmu. Izmed vseh
kričačev .ie bil on najradikalnejši. Ce bi delavstvo o teh njegovih radikalnih izpremembah vedelo, bi ga ne bilo nikdar več hotelo poslušati. Toda samo nekaj jih jc bilo, ki so o tem vedeli, večina ni slutila ničesar, ker časopisi o tem niso pisali ničesar. Pisati resnico takrat ni bilo v modi, zato je ostal Nahtigal še nadalje vodja mariborskih železničarjev.
Kot tak je pa prav pridno pomaga! mariborski policiji- izganjati neljube socialistične železničarje. Lansko pomlad ' je prišlo na dan. da je svoje tovariše denuuciral, češ, da so nemškega ml-šljenja, in jih na ta način pomagal spravljati čez mejo. Tako-je radikalno pomagal slovenskim šovinistom, tistim, zaradi katerih ie prej radikalno zahteval, naj gre T. K. v vlado, da bomo imeli pred njimi mir.
Lansko spomlad je prišlo to na dan. Nahtigal je zgubil ves ugled, so rekli. Toda v mariborskih socialističnih časopisih ni bilo o tem ničesar, pač pa smo m žalostjo opazili, da nekateri voditelji 5e vedno računajo z Nahtigalom in njegovo radikalnostjo. Zapisniki so bili napisani o tem, toda v javnost niso prišli, o-stali so lepo v predalu. Menda zato, »ke? se o osebnostih ne sme pisati, da ne izgubi socializem ugleda«, ali pa zato, ker ima Nahtigal dobro namazan jezik in sc
človeštvo vali Sisifovo skalo svojega obstanka že sto in sto let in ker stoji do kolen v krvi in je prepojeno z medsebojnim sovraštvom, je skala vedno težja in prav v zadnjem desetletju je zdrsnila nazaj in mu grozi, da ga popolnoma zadavi. Narodi brusijo meč, da odsekajo glavo narodu, posamezni sloji so si skočili v lase in trgajo drug drugemu iz ust vsem enako potreben košček kruha, intelektualno ali fizično močnejši je sedel na pleča slabejšega in ga goni kakor gospodar tovorno živinče. Cilj opravičuje sredstvo. S tem geslom smo prišli tako daleč, da se klanjamo in spoštujemo samo one, ki imajo polne žepe denarja, čeprav so ga pridobili z lažjo, goljufijo in izkoriščanjem, da prepevamo slavo samo onim, ki nosijo zunanje znake svoje moči, človeka kot razumno in čuteče bitje pa smo docela pozabili. Bodi plemenit in iztrgaj iz srca vse, kar je živalskega, pa ti obrnejo hrbet in poginil boš kakor stekel pes v cestnem jarku. Obilne plodove te podivjanosti žanjemo že sedaj in če človeštvo ne spremeni kmalu svoje današnje kulture jekla, zlata in smodnika v kulturo
ljubezni, miru in pozitivnega dela, bo nastal iz zemlje rimski amfiteater, kjer bodo zveri ploskale zverem, ko bodo trgale še zadnje ostanke človeškega rodu. Pesnik vidi iz sedanjega položaja samo en izhod. Vsečlovečanska ljubezen, ljubezen naroda do naroda, razreda do razreda, intelektualno najbolj razvitega do najzadnje kreature, to je vodilna nit, ki se je moramo oprijeti, če hočemo najti pot iz temnega podzemlja, kamor $mo zašli v svojem pretiranem egoizmu. Zato pa je potreben nov Krist, novi apostoli miru in ljubezni človeka do človeka ; treba je prekovati topove in strojnice v poljedelske stroje, sneti z oklopnic jekleno mrežo in razdeliti vojna brodovja med vse narode, kajti trgovina in promet z zunanjim svetom je vsem enako potreben. Potreben je duševni preporod vsega človeštva, kajti sedanja kultura j'- podobna loncu kaše, ki jo je skuhala mati obilni družini. Oče je vtaknil vanjo žlico, pomešal, pokusil, prikimal z glavo in dal žlico prvemu sinu. Ta je zopet pomešal, pokusil in dal žlico svojemu bratu. Tako je šla žlica okrog mize. Vsi so mešali, vsi
ga je treba torej bati. da ne shujska množice . •. Videli smo ga celo skupno z drugimi soc. voditelji nastopati na shodih, kjer je znal prav tako radikalno na stopati proti narodnim socialistom, kakor proti klerikalcem — čeprav je btl klerikalni komunist in urednik »Straže* Gmajner njegov prijatelj prav tako kakor narodno socialistični šovinisii od policije. Takega človeka so trpeli med seboj in celo v javnosti sodeloval z njim vse dotlej,^dokler so mislili, da pojde tudi pri volitvah z njimi. V časopisih so ga napadli šele takrat, ko je pretresel svojo »radikalnost* tja. kamor je že davno spadala: k radikalcem namreč.
K tem radikalcem seveda Nahtiga: ui mogel za seboj potegniti delavstva, tako neumno naše ljudstvo ni! Toda to pa ljudstvu tudi ni bilo posebno všeč. da so mariborski voditelji šele zdaj objavili stare Nahtigalove grehe. Mislilo si je pravilno, da bi jim bil Nahtigal še zmeraj dovolj dober, če bi šel z njimi. Zato delavci niso verjeli ne temu ne o-nirn in iskali so si druge stranke, seveda največjo, klerikalce ...
Kako drugače bi bilo, če bi bil Nahtigal pravočasno razkrinkan! Delavstvo ne bi govorilo, da je socializem kriv, vedelo bi, kaj da je Nahtigal zakrivil in obsojalo bi njega kot osebo. Potem bi niti k radikalom ne mogel več iti, vsaj izplačalo bi se mu ne. ker bi mu radikali nič ne dali za »njegove mase«, ki jih ne bi bilo. O socialistih bi pa delavstvo potem vedelo, da se znajo o-tresti takih izdajalcev in še tesneje bi se oklenilo socializma, ne pa, da bi »zaradi osebnosti« bilo disgustirano.
Vselej je treba resnico povedati, posebno pa še o voditeljih. Take vrste »osebnosti« in »osebne napade« je treba strogo ločiti od tistih, zaradi katerih
pokušali in kimali z glavami, nihče pa se ni spomnil, da je kaša nezabeljena in neslana. Samo najmlajši brat je to opazil, pa so takoj planili nanj drugi, zamašili mu usta in dejali, da je pre-kucuh, revolucionar in utopist, da je kaša docela dobra, da so iz iste sklede in isto jed uživali tudi pradedi tja do devetindevetdesetega kolena in da ni nihče godrnjal. In ker je večina trdila tako, je oče sklenil, da se najmlajšemu sinu meša in je to povedal tudi drugim, Tako je tudi z našo kulturo. Neslana je, ker je pretvorila človeka v stroj, ker je razdelila človeštvo na narode, razrede, stanove, verske družbe in politične stranke, ki imajo edini namen, sejati sovraštvo in prelivali kri. Kako je mogoče, da Človek sovraži človeka samo zato, ker izraža svoje misli v drugačnem jeziku, ker veruje v svoje božanstvo, ker nima blestečih nohtov in mehkih rok, to je zdravemu človeškemu razumu zagonetka- In vendar je tako. Sodobnega človeka si je sploh težko misliti brez sovraštva. Menda bi ga zadel mrtvoud, če bi ne poznal več tega ostudnega čustva. Toda nekoč bo zemlja sita
ne smemo niti izgubljati časa. kaj Se odstopiti od načel in programa! Take o-sebnosti so n. pr. če kdo nasprotuje socializmu zaradi Tofleta, Mihe, ali Jožeta, a 13 pa če zaradi Petra ali Pavla »ne mara biti zraven«, ali pa če o socializmu ne ve drugega, nego kako dober govornik je ta in kako slab oni itd. Takim in enakim je treba povedati, naj se vrnejo — k stvari!
Politične vesti*
* Vlada počiva. Ker bi bilo lahko hujše, bodimo ji hvaležni.
* Protikomunistično akcijo nadaljujejo vladni organi čisto nemoteno, kakor bi se ničesar ne učili v teh petih letih. V Zagrebu so aretirali v sredo dijaka Ljubomira Živkoviča in ga za 10 let izgnali. V »Borbinem« uredništvu so izvršili hišno preiskavo.
* S komitaši imajo na Bolgarskem križ. Že več dni se vršijo med njimi pa seljaškimi četami krvavi boji.
* Francozi so svoj odgovor izročili Nemcem v soboto. Pravijo, da naj ostanejo določbe glede reparacijskih plačil neizpremenjene, Poruhrje zasedeno, dokler se ta izplačila ne izvršijo in naj Nemci prenehajo s pasivno rezistenco. Pri tem se Poincart' še norca dela, češ, da noče jemati Nemcem pogum za nadaljevanje pogajanj.
* Lozanska konferenca gre seveda prav tako šepavo kakor vse dosedanje kapitalistične konference. S Turčijo so si zavezniki tako prijazni, da so morali v soboto konferenco odgo-diti za nedoločen čas, dokler se zopet ne pomirijo v balzamičnih lozanskih zrakih.
* Cerkvena skupščina v Rusiji
je spoznala patriarha Tihona krivega veleizdaje in ga skoro z vsemi glasovi izključila iz cerkve ter patriarhat sploh ukinila.
Dnevne vesti
V zadnjem čssu sprejemamo nazaj »Naprejeve« številke, ki se nam zdijo po načinu, kako se vračajo, sumljive. Sodrugi vedo, da imamo brezobzirnih nasprotnikov vse polno na levo in desno, ki se ne ustrašijo nobenega sredstva, samo da uničijo naš list. Kdor kake številke ne dobi, naj jo takoj izreklamira, da natančno ugotovimo krivce.
-f- Železniške nesreče so prešle na dnevni red našega javnega življenja. Na bosanski progi Doberlin —Drvar, lasti Steinbeissovega podjetja, sta skočila te dni iz tira dva voza, kar je imelo za posledico enega mrtveca in kakih dvajset ranjencev.
krvi, ljudem se bodo odprle oči in spoznali bodo, da so zgrešili pravo pot. Ta veliki'trenutek je morda še daleč, morda pa je že na pragu, kdo ve? Milijone življenj se žrtvuje za idejo vsečlovečanske ljubezni, potoki človeške krvi se prelivajo za vstajenje človeštva, vstajajo apostoli, ki ozna njajo novo življenje, padajo onemogli trpini pod težo gigantske borbe, bije se boj med starim in novim svetovnim naziranjem, nekateri obupujejo, drugi verujejo, tretji so prekleli vse in prepuščajo razvoj dogodkov slučaju in času, četrti se upirajo s svojimi plesnivimi možgani vsemu novemu, na zemlji vre in kipi, v ozračju vejejo čudni vetrovi, na obzorju se kopičijo črni oblaki, plahe ptice oznanjajo nevihto. Težko je najti pravo pot iz tega labirinta, še težje je povedati, kdaj se bo zgodilo. Toda zgodilo se bo, ker je tako zapisano v stalnih, za vse čase, kraje in ljudi veljavnih zakonih razvoja stvarstvai ki ne pozna nobenega zastoja.	Dalje	prih.
Ljubljana.
Mestna mesnica. Občinstvo se opozarja, da prične mestna aproviza-cija s prodajo govejega mesa v torek,
3.	maja na prosti stojnici, Vodnikov trg. Meso bo dobre kvalitete in bistveno cenejše nego pri drugih mesarjih. Namen tega podjetja je spraviti cene rnesa na reelno podlago in Ljubljani zasigurati v vsakem slučaju zadostno množino mesa. S to konkurenco noče aprovizacija uničevati pošteno mesarsko obrt, pač pa iztrebiti in onemogočiti nereelnost. Obrat mestne mesnice se bo pričel v manjšem obsegu in se bo stopmjena po potrebi in iz-popolnjenju aparata povečal. Občinstvo se naproša, da v lastnem interesu podpira podjetje in vse nedostatke javi na mestno tržno nadzorstvo.
Delavci! Kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovareri Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno In debelo Ljubljana. Breg 2CJ.
Prepoved izvoza za vse vrste semen se ukine, Ikakor je sklenil gospodarsko - finančni komite ministrov. Za o-ves se bo plačevala carina 1000 Din za met. stot. Na suho deteljo, semena repe za živino ni označena nikaka carina. To bo letos še.kaj lakote pri nas!
Pakete za vse kraje evropske in azijske Rusije, za katere je določena po sebna tarifa, bodo od 15. maja dalje sprejemale vse naše pošte.
Pot mimo globokega brezdna je nevarna, vendar se je ne ustraši pogumen popotnik. — Proletarec, bodi ta tvoj vzor!
Kdor te biča z resnico in dejstvi, tega se oprimi/
Širite proletarski tisk!
Iz stranke.
Odbor krajevne politične organizacije SSJ v Celju ima sejo danes v torek ob 7. zvečer pri Svetelu v Ga-berjih. Seja važna !
Vsem krajevnim organizacijam SSJ In KDZ brežiškega okrožja! Članski sestanki se bodo vršili te dni. Poročal bo s. Martin Umek po tem vrstnem redu: Dne 10. maja ob 7. zjutraj v Pišecah v dvorani g. Kostevca, ob 10. v Brežicah pri g. Grubašku, ob
5. popoldne v Globokem pri s. Umeku. Dne 13. maja t. 1. ob 7. zjutraj v Sedlarjevem pri g. Juričanu, ob 11. v Kozjem pri g. Leskošku, ob 3. popol dne v Podsredi pri s. Kostanšku in ob
6. popoldne v Sv. Petru pod Gorami.. Dne 10. maja ob 7. zjutraj v Sevnici pri s. Planicu (ss. iz Blance prosimo,, naj se udeležijo shoda v Sevnici), ob 10. v Rajhenburgu pri g. Vranetiču in ob 3. popoldne v Stari vasi pri Vidmu v gostilni g. Rodeta. Poročal bo s. Ivan Baraga iz Brežic.
Iz Velenja. Dne 15. aprila se je vršil občni zbor SSJ podr. v Velenju. Ker referent s. Koren iz neznanega vzroka ni prišel, otvori podpredsednik s. Pouh občni zbor ter da besedo s. Rednaku, kateri poda obširnoi blagaj-
niško poročilo. Pravi, Če se ustanovi podružnica v Skalah, bodimo pri vo-litvi previdni. Volijo naj se tisti, ki bodo v resnici delali v organizaciji. Od zadnjega občnega zbora se je izneverilo namreč največ odbornikov. Sodr. Martinček poda obširno poročilo o poteku konference v Celju. Priporoča naj bi se ves tisk plačeval potom organizacije. V odbore so soglasno izvoljeni: Podružnica Velenje. Preds. Rudolf Spendel, nam. Jože Koželj, blag. Anton Hercog, narn. Anton Stropnik, tajnik Franc Znoj, pregl. Jože Kranjc, odbornik Rafael Kolar. Novoustanovljena podružnica v Skalah : Preds. Jože Pouh, nam. Anton Mravljak, btag. Jože Rednak, nam. Franc Vertačnik, tajnik Miroslav Pevec, pregl. Ivan Rihtar, odbornik Ivan Lipnikar. Nato zaključi s. Pouh občni zbor ter poživlja vse navzoče, naj vztrajajo v organizacijah, kajti le v zavednosti ie naša rešitev. Do prihodnje seje, ki bo v kratkem, sprejema vse dopise s. Rednak.
Ik sata-ok. gifo&irajž*.
Seja okrožne strokovne komisije v Olju se bo vršila v sredo,
u.	maja v tajništvu ob 7. zvečer. Dnevni red:	1. Poročilo tajnika;
2. Mezdno gibanje in statistika; 3. Organiziranji? delavskih svetov po vsem okrožju; 4. Razno. — Člani O. S. K., ki bivajo v Celju, se opozarjajo, da je udeležitev seje nujnost. Predsednik.
Vesinsk „,Svafoocle(*«
Kako je s »Svobodo«? Navada je bila ta? da se je po vseh važnejših konferencah, sejah i. t. d., ki so večjega pomenu za proletariat, čimpreje objavilo vse storjene sklepe v tisku. Centrala »Svobode« je imela dne 22. pret. m. občni zbor, katerega skiepi se po Sloveniji nekako čudno tolmačijo. Na vsak način je dolžnost novoizvoljenih funkcionarjev, iste čimpreje objaviti. V Napreju bi še bilo toliko prostora, posebno za tako važne objave. To je kulturnega pomena za socialiste, če se je sploh delalo sklepe, ki bi imeli socialističen pomen. D?, pa ne boste švrkali Celjanov, češ, zakaj nismo poslali na obč. zbor delegata, izjavljamo, da smo se v politični stranki naučili strogega in natančnega kurza, ki ga danes tudi upoštevamo. Delegacijskega zbora se nismo udeležili zgolj radi tega, ker smo prepozno obračunali. Sedaj pa smo z našimi prispevki točni toliko, da smo pač radi tega vredni, da se sklepi, oziroma potek občnega zbora objavi v socialističnem listu. Ker smo res socialisti, moramo biti socialisti tudi v social listu. Toliko za danes.
naše svete socialistične ideje. Sodrugi in sodružice, treba bo nastopiti pot dobrih vzgledov in odkritih govorov. Pokazati je treba onim, ki so bili vrženi s pravega tira, zopet sredstvo, na temelju katerega se vrnejo vsi nazaj k skupnemu delu za proletariat. Zopet potrebujemo novih Kristov, novih Mar-ksov, ki bodo govorili nevernim: Kdor veruje, temu je dana možnost prestavljati gore! ter: Proletarci vseh dežel, združite sel — Popotnik.
Gospodarstvo.
— Železniške ugodnosti. Vsem udeležnikom letošnje velesejmske prireditve je na temelju sejmske legitimacije priznana železniška vožnja za polovično ceno do Ljubljane in nazaj. Železniško ministrstvo je letos dovolilo tudi porabo dnevnih brzovlakov št. 4 in 5. Za prevoz razstavnega blaga je dovoljen 50 % popust. Zahtevajte prospekt s prijavnico od Urada Ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta (telefon interurban 140). Akvizicijo reklamnih desk je velesejm-ska uprava oddala ljubljanskemu anon. in reki. podjetju »Apolo*. --- Akviziter se mora vsaki stranki izkazati s cenikom, ki je overjen od velesejmskega urada.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Franjo Koren. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
novo.
Dopisi*
lz Zabukovce, Med zabukovškimi rudarji vlada strašna zmešnjava, kar se tiče voditeljev naše in naši nasprotnih idej. Gospod kršč. socialni demagog J. U — k je napravil nad delav-stom zločin, ki se mu naj nikdar ne odpusti. On jih je s svojimi komedi-antskimi frazami za Kristovim plaščem pripravil do tega, da ne verujejo no beni bessedi več. Tak utis sem pač v splošnem dobil, ko sem se z njimi spuščal v razgovore. Vsak pa hlastno pričakuje poštenjaka, ki bi jim prinesel tolažbe in jih znova združil v okvirju
Zamenjam
stanovanje
v Ljubljani (2 sobi in kuhinja) proti stanovanju v Celju. Čimprejl Ponudbe z natančnimi podatki pod »Zamenjava« na upravo »Napreja«.
Proda se nove
htša
obstoječa iz dveh sob, kuhinje, kleti in vrta. Natančneje se poizve v Gaberjih štev. 141.___
Sodarske pomočnike
sprejme z dobro plačo in vso oskrbo v hiši Fran Repič, Ljubljana — Tr-Istotam se spremejo vajenci. Nastop takoj.	4—4
Tvor mica.
Sprejemam v popravilo damske slamnike in moške klobuke iz klobučevine. Imam tudi v zalogi nove klobuke iz klobučevine za gospode. 5—2 Val. Maček. Domžale 124, Slovenja!,
V službo se sprejmejo
v večji tovarni takoj:
1. izkušeni strojnik ^ključavničar)
za parni stroj (brzotekoč — »Schnellaufer«), samec, kateri je zanesljiv, trezen in zna izvršiti manjša popravila sam.
2. Perfektna strojepiska dobro
tudi nemško stenografijo in je verzirana v pisarniški stroki industrije.
3. Trezen in	za	osebni avto,
zanesljiv ««I O* samec, ki se razume zelo dobro tudi na manjša popravila sam.
Ponudbam je priložiti prepise spričeval in v pismenih ponudbah navesti natančno dosedanje službovanje. Istotako zahtevke glede plače.	.	„	.	,	,
Službe so trajne in pla£a po preizkuš* nji dobra.
Ponudbe je vposlati pod: »Industrija 777,« Maribor, poštnoležeče, Olavna pošta.
3-2
Podpisani Mlekarski oddelek Gospodarske zveze, r. z. z o. z. i’ Ljubljani, in Mlekarslca. družba za Jugoslavijo, d. z o. z. v Ljubljani, Vam vljudno sporoča,
da smo prenehali s prvim majem t. I. poslovati,
ker smo predali ves naš obrat novemu podjetju: Združene mlekarne d. d. v Ljubija,ni, na katerega se SlagovoIUc ozirati pri vaših naročilih.
Z odličnim spoštovanjem:
Mlekarska družba	Mlekarski	oddelek
za Jugoslavijo d. z o. z. Gospodarske zveze r. z. z o. z. v Ljubljani.	v	Ljubljani.
Dovoljujemo si Vam vljudno naznaniti, da smo prevzeli celoten obrat Mlekarskega oddelka
Gospodarske zveze in Mlekarske družbe za Jugoslavijo ter bomo vodili celo njihovo poslovanje začenši s J. majem t. /.
Prosimo Vas, da se v slučaju potrebe obračate na nas ter nam poverite Vaša naročila.
Naši poslovni prostori se nahajajo »' Vojaški uho st. JO [poleg Belgijske vojašnice).
Priporočamo se Vam in ostajamo
z odličnim spoštovanjem: Združene mlekarne d. d. v Ljubljani.