26S* Sttev.
Piviainl Iranko v drf*vi SNS.
V Ljubljani, v nedeljo 21. decembra 1919.
Lele III.
(shaja razen	in
praznikov vsak dan popoldan.
Uredništvo se v Ljubljani, Frančiškanska utica ei.6 i., Učiteljska tiskarna.
Dopise trankirati m jiod-pS. iti, gicer se iih ne priobči. Rokopise ve ne vrača.
Oglasi: K noslolpitii petit-»rstiea K 1'20, osmrinice tn zahvale po K 2*50, razglasi in pi slano vrstica po S 2, večkratne objave f>o dogovoru primeren jiopimt.
a
Oiasflo jugoslov. soefiafno• demokratične stranke.
PoaaRiasna Stav. slan« «— SO vinarjev. —
Naročnina : Po poiti a0 z dostavljanjem na dorn /a eelo eto K 84, ra pol leta K 42, za četrt da K 21, za mesec K 7. Za Nemčijo celo leio K 89, xa ostalo tujino in Arrenko K 95. — Reklamacjc za list eo poštnine prosta.
Upravnižtvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6 L,
Učiteljsko tiskaran.
Telefonska St. 312.
Tako Je prav!
Bližajo se občinske volitve in naši meščansko-kapitalističnl klerikalno-liberalni nasprotniki se že tresejo za svoie pozicije. Vse prej, samo socijalistične občine ne! Naimei sta zagnala histerični vrišč »Slovenec« in »Večerni list« in nazadnje se Je primerno oglasil Se kadaveričm »Slov. Narod«.
Nt bilo treba. Sal poznamo mentaliteto slovenskih liberalcev, ki so boli klerikalni od klerikalcev samih, in ki imajo povrhu Se to prednost, da presojajo vse iavne pola ve s trebuhom napitanih rodoljubov.
Vprašali bi limonadarskega čian-karja. ki {e oblavil včeraj v »Slov. Narodu«, ki Je pogrebna zastava slovenskega liberalizma, staro liberalno lajno, iz katere izzveneva ves strah starih županov fn njegovih rodoljubnih reakcionarnih strankinih in razrednih prijateljev, kje in kedaj smo mi dali razumeti, da poidemo v volilni boj ravno ob rami z liberalno stranko. O, bože mili! še to kazen bi nam radi naprtili. AH ga le v to zavedlo histerično natolcevanje »Slovenca« In »Večerne sove«, ki govorita o socijalistih združenih z demokratsko bi ržuazijo Se potem, ko smo pretrgali vsa pogajanja glede sestave nove deželne vlade in ko »e pripravljamo na izstop še Iz centralne?
Ne. Jara demokratska gospoda, taki politični otroci nismo, da bi pomagali kadavrom k življenju. Prej bi se združili z vragom, kakor z vami. K le ste vendar pobrali trditev, da mislimo skupno z vami v volilni boj? Čemu, zakaj? Da vas rešimo
smrti, ko ste že pod mrzlo zemljo? Kako si morete kaj takega domišljati? Smešno.
Vas ne bo reševal slovenski socialistični proletarijat. on vam bo kvečieuu velikodušno prisolil zadnjo brco.
Ave moriturl.
Slovenski proletarijat pojde v volitni boi samostojno, v imenu svoje razredne pravice in z nepobitniini dokazi vašega škandaloznega gospodarstva v slovenskih občinah, ki ste lih spremenili v rodoljubne ve-rižniške štacune. v liberalnc-kleri-kalne hleve. Dovolj ste delali v naših občinah za Avstrijo, za vojna doso lila in za iugoslovanske oderuhe in hišne gospodarje.
Klerikalci vedo. da se pripravljamo na velik boj in se zato tako histerično zaletavajo v nas v svoirh listih in na svoiih shodih in čvekaio
o	socijalistih združenih z buržoazijo, medtem ko glasilo slovenske buržu-azije »Slov. Narod« že pledira za »meščanski blok« s klerikalci po Clemenceaulovem vzorcu, meščanski blok, za katerega delajo klerikalci že sedaj s svojim »bojem« proti nam.
In tako le prav!
Vsi proti nam. ml proti vsem. Snuje se zopet klerikalno-liberalna nazadnjaška koalicija braniteljev stare Avstrije, vojnih posolil, reak-cile. oderuštva in hišnih posestnikov.
Ne bolimo se ie.
Socialistično delavstvo." pripravi se, na plan!...
Živele socijalistične občine!
V nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri dop.
se vrši
v veliki dvorani * Mestnega doma*
javen shod proti draginji.
Draginja narašča! Pomoč proti njej iščimo le v nas samih! Sodrugi na plan! Vsi na shod!
■na—■■ ■ ...   »j---——     *-----------------     .	i.	—
Obupni položaj Nemške Avstrije.
Od našega posebnega poročevalca.
Dunaj, 18. decembra.
Nemška Avstrija Je v težki krizi. h kole ni videti izhoda. Sedanja vlada le sicer sestavljena Iz skupine sociialnlh demokratov in krščanskih s^ciialcev tedal ?z reprezentantov
dveh najmočnejših političnih strank. Kljub temu pa gospodarijo posamezne dežele po svoje in nočejo priznati osrednji oblasti tiste veljave. ki lo *a mor^ imeti, če hoče vla-
dati. Da moreš potovati Iz ene dežele v drugo, ti ne zadostuje Je dovolenje osrednje dunajske vlade. imeti moraš tudi dovoljenje do-tične pokrajinske vlade v deželi, v kok) oziroma iz koie hočeš potovati. Pri naivišiem sodišču mora osrednia vlada zahtevati, da dežele njene odredbe. vsai na papirju, uvažujejo. Posamezne dežele si na nasprotno lemljejo oblast, sklepati samo na svojih zborih, sli nai še ostanejo pri Nemški Avstriii, ali pa. če nai se priselilo kam drugam. Tako hoče Vorarlberška k Švici. Tirolska k Nemčiji. V Leibnitzu na Štajerskem sem na slišal Nemce, ki so se nogo-variali. hudo obžaloval, da "!i Jugoslovani niso okupirali . ..
Naihujše je. ker ni živil. Na Dunaiu. ki je večmilijonsko mesto, se vidi taka revščina in tako pomanjkanje. da le res stanie prebivalstva nad vse žalostno. Na stoin-stotisoč družin silno strada in prezeba. Tudi v hotelih, kjer človek plača za sobe do 50 kron, se ne kuri ker ni premoga. Prebivalci so dosiei romali po več ur daleč ven v okolico. glavno v Wienerwald in sekali, kar lim je prišlo pod roko: na večer so se vračali pod težkimi bremeni domov, da so iim žene mogle drug« dan skuhati kosilo in večerjo. Lepa dunalska okolica s svojimi gozdov: ie devastirana — uničena. Sedaj ie morala deželna vlada Nižje-Avstrije izdati silno stroge odredbe proti temu uničevanju, ali gotovo pomagale ne bodo. ker sila ie prevelika. Dunai preživlja res hude čase.
Državni kancelar sodrug dr. Renner je odšel te dni v Pariz, da pred vrhovnim svetom Entente prikaže vso revščino in vse pomanjkanje Dtmaia, ter zaprosi odločilne faktorie. da pomagajo, kolikor se še pomagati da. Ako ie pomoč še mogoča. bo naibrže Renner uspel, ker no celem svetu in v vsem svetovnem časopisiu govore in pišejo o bedi Dunaia. Položaj pa ie po mojetn mnenju skoro tak, da ni pričakovati v dogledni dobi izboljšanja teh obupnih razmer. Nemška Avstrija stoji pred neizbežnim denarnim bankrotom. Njena krona se na Švicarskih borzah ceni v razmerju 100 K: 3 franke. In celo še manj. To pomeni, da vse. kar Nemška Avstrija zunaj kupuie — in to le vse kal rabi za prehrano in skoro ves premog — da Je vse to silno drag o. Da stane državo n. pr. kila moke 30 do 40 K. Država pa sedal to moko oddaia za 5 ali 6 K kilogram, diferenco pa plača iz svojega. Ako pomislimo, da ie treba diferenco plačevati skoro za polovico prebivalcev Avstrije. — to le za 3 milijone ljudi — potem lahko
izračunamo, kam gre fin. Nemška Avstriia. Res !e da doslej v Nemš«! Avstriji ne manjka denaria, ker se ga »tiska« in »tiska«. Ali kai pomaga ves ta denar, ko bo v kratkem nastalo vprašanje, čemu nai bo sploh ves ta tiskani papir, ko se zanj n* dobi nič več.
Dr. Renner hoče v Parizu pokazati dejansko stanje Nemške Avstrije. Danes vlada tu kot sem rekel, poleg krščansko-sociialne. socijalnc-demokratična stranka, ki se je s vso eneržijo poprijela dela. da reši prebivalstvu. kar le še sploh mogoče rešiti. Seveda Je to strašno težka naloga. Proti vladi imalo komunisti še nailažie nolie. ker so v srditi opoziciji in kritižirajo venomer Pravilo, da bi bilo oravzaprav naibolje. da bi se prepustilo vlado v njihove roke, ker bi bilo tako v kratkem razvidno, da ne morejo niti oni. niti drugi delati čudežev, tam. kjer ni nič. Toda zgledi na Ogrskem svare vse razsodne ljudi pred takšnim eksperimentom. Eksperiment na Ogrskem le med drugim uničil skoro vse d e lavske organizacije. Danes vlada na Oerskem naiboli reakcionarna vlada, ki nastopa z vso brutalnostjo proti težnjam delavskega ljudstva. Ogrska, ki bi mogla biti dobro ur>ravliana republika. br> vsled vsega tega v kratkem zopet reakcijonarna monarhija. Bojim se. da komunisti v Nemški Avstriji pripravljajo z vsem svojini delom enako bodočnost Nemški Avstriji sami,
Sodr. Renner in sploh sociifclm demokrati, se trudiio noč in dan. da obvarujejo 'delavstvo brezupne bodočnosti, lakote, smrti, — In vendar gre kritika v glavnem proti njim — pač kakor vedno!
Dunaj le sicer še središče vseh onih. ki so tekom vojne obogateli. Zabavišča, gledališča, koncerti vse le polno. Bogati Židi in židovke v naidragocenejši kožuhovini se šopirilo in izzivajo siromašno oblečeno dunajsko ljudstvo. Čas Je že. da bi dunajska vlada napravila temu konec. Kakor sc govori danes v dobro informiranih krogih, bo vlada v najkrajšem času uredila oddajo premoženja. kar bo gotovo pomirjevalno unlivalo na Javnost, bo pa tudi reguliralo neznosne premoženjske razlike v državi. Vprašanje le le, sli naj se to zgodi še pred proglasitvijo bankrota, ali po njem.
Rešitev te težke krize bi lahko precej pospešila ujediniena Jugoslavija. Ako Jugoslavija pomaga z živili sedanj! vJadi. prebrodi težki položaj. ne bo agitacija raznovrstnih nasprotnikov imela onih uspehov, kakor iih le-tl pričakujejo. Prav tako !e pa tudi stvar Češko-Slovaške re-
publike, da podpre z izdatnim do« bavlianlem premoga Nemško Avstrijo. če noče imeti poleg Ogrske monarhije Še Avstr, monarhiio. aH boljše povedano, obnovljeno av%tro-ogrsko monarhiio še slabše oblike in vsebine nego ie bila stara.
Socijalna demokracija v Nemški Avstriji živi težke dneve, rekel bi, najtežie, kar jih je doslej preživela. Teorija in praksa si stojita nasproti. Na strankarskih zborih, ki so se te dni vršili tako v Gradcu od Štajerske soc. dem. stranke, kot na Dunaju od nižje avstrijske, se ie pokazalo to v, jasni luči. Delavstvo hoče red, zaslužek tn mir. vidi. da v neredu m v večnih krizah Izcublia vse ono. kar, si le doslej priborilo — zato odklanja zaenkrat komunizem. hoče pa vendar praktično videti vsaj del onega, kar pomeni zanj socializem. — O tem bom pisal nrihodniič več.
Podleži!
LISTEK.
GLAD.
Spisal Knut Hamsun. — Poslovenil »'ran Albrecht.
(Dalje.)
•Nobenih prizorov na cesti!« Je rekel Ctražnik. »Tako-o. marš!« In zdregal me Je naprej- “So to vaši papirji?« Je zaklical za mano.
Da. vrag me vzemi, moj časniškj članek, cd kup važnih spisov! Kako sem le mogel biti tako nepreviden!
Vzel sem svoj rokopis, sl zagotovil, da leZJ v redu in šef, ne da bi se še kaj ozrl, naravnost v uredništvo. Na Režnjem stolpu je bila zdaj štiri ura.
Pisarna Je bila zaprta. Boječe kot tat sem ie spet splazil po stopnicah in obstal pred vrati, ue vedoč ne kod ne kam. Kal zdaj storiti? Naslonil sem se na zid, strme! na kamenje po tleh In premišljal. Pred nogami mi je ležala zaponka, pripognil sem se in Jo pobral. Kaj. če bi porezal gumbe s svoje suknje? Koliko bi neki dobil zanje? Nemara bi mi to nič ne hasnilo, gumbi so gumbi, toda vzel sem iih v roke. jih pričel od vseli strani preiskovati ter našel, da so malone kot novi. Vsekakor le bila to dobra misel; lahko lih porežem s svojim nožkom in r>onesem k »stricu« v klet. Nada. da labja* pro-
dam teh petero gumbov, me le takoj poživela ki dejal sem: »EJ. ej. saj se jasni!« Obvladala me Je radost In pričel sem trgati gumbe drugega za drugim. Pri tem sem se molče takole pogovarjal:
»Da, vidite, človeku se godi majčkeno slabo, trenotna zadrega... Obrabljeni, pravite? Nikar ne govorite! Tistega bi rad videl, ki manj obrabi svoie gumbe kot laz. Sal hodim vedno * odpeto suknjo, vam pravim, takšna navada pač, posebnost... Ne. ne. ako nočete, petem —! Ali jaz moram dobiti vsaj svojih deset vinarjev zanje... Ampak, bog nebeški. J«lo pravi, da morate? Lahko držite jezik za zobmi in me pustite v miru... Da. da. da. le pokličite policilo. kal mi mar! Tukal počakam, dokler ne pripeljete stražnika. Ukradel ta vam tudi ne bom ničesar... Torej, adijo. adijo! Mole ime Je torej Tangen, sem malce predolgo krokal...
Tu prihaja nekdo po stopnicah. Takoj sem spet v resničnosti, spoznam moža s škarjami In vtaknem gumbe naglo v Žep. Mimo mene hoče, mojemu pozdravu žc ne odzdravi ne in si hi-poma zelo potanko ogleduje svoje nohte. Zadržim ga in vprašam po uTedfliku.
iOa ni tu.«
»Lažete!« sem rekel. In s predrznostjo, ki me Je osupnila samega sebe. sem nadaljeval: rOovoriti moram ž njim: nujna zadeva. Važna sporočila.«.
Slovenski narodni socilalci izzivalo slovenske socialiste z »NVlmisehe Munde«!
Pretečeni teden so slovenski nacionalistični podleži zagnali velik hrup po slovenskem revolverskem časopisju, da so naši sodrugi na železničarskem shodu v Mariboru kričali slovenskim delavcem: »Wln-dische Schwelne«. Ker poznamo svoie delavstvo, nismo mogli verjeti lažnlivemu meščanskemu časopisju in smo se zato obrnili na sodruge v Mariboru, da nam zadevo pojasnijo. In dognali smo pri tem. da so v resnici slovenski nacionalisti poslali na otnenieni shod svoiega nrovoha-terla z namenom, da z ono orosta-ško osovko izzove očitek, da so to kričali naši ljudje! Tako daleč smo že prišli. K sreči ie oa bil dotičui spričo shoda razkrinkan.
Evo. kako je bilo:
V	soboto, 13. t. m. so se zbrali mariborski, železničarji, čez 3500 po številu, na iavnem shodu, da dado duška svoji nejevolji in da domišljavim mogotcem južno - železniške uprave, kakor tudi upravnim oblastim povedo, da so siti terorizma in da ie mera potrpežljivosti polna. Shod se ie vršil v nailepšem redu, ko je naenkrat nekdo zalučil hujskajočo besedo »VVindische Hudue« med zborovalce, z namenom, da uprizori naročeno mu izzivanje. Na srečo zborovalcev in nesrečo, sedaj razkrinkanih agentov - provokater-lev, se te namera popolnoma izjalovila. ker so bili naši sodrugi na izzivanje pripravljeni po zadnjem shodu v vCiossovi« dvorani. Vse s’o\en-
»»OinrLzgaiitii;
»Ali ne morete mar nove Jati tesra meni?«
»Vam?« sem odvrnil in ga premeril od vrha do tal.
To le pomagalo. Sel le takoj z mano nazaj in mi odprl duri. Zdaj ml je skočilo srce v grlc. S silo sem stisnil zobe skupaj, da bi se ohrab-rel, potrkal in vstopil v urednikovo posebno pisarno.
»Dober dan! VI ste?« Je rekel prijazno. »Sedite!«
Ako bi mi pokazal duri. bi mi bilo ljubše; spet so mi bile solze blizu im odgovoril sem:
»Prosim, oprostite...«
»Sedite.« Je ponovil.
Sedel sem torel in izjavil, da Jmam spet
članek' pri katerem mi je mnogo ležeče na tem. da bi bil natisnjen v časopisu. Tako zelo sem se bil trudil, toliko naporov me le stalo to delo.
»^Prečilam ga,« je rekel hi vzel članek. >Saj potrudite se gotovo pri vsem. kar pišete, le vse preveč burni ste. Ko bi bili vsaj premiš-liencjši! Preveč mrzlično! Ampak prgčitam ga!« Itn s tem se je spet okrenlJ k mizi.
Tu sem torej sedel. Ali bi ga 1 a h k o prosil za eno krono? Mu pojasnil, č e m u je b‘!o vse tako mrzlično? Gotovo bi mi potem pomagal ; saj n! bilo prvič.
Dvignil sem se. Hm! Ampak ko sem bil zadstfič pri njem. mi je tožil vsled denarnih stisk
ln je celo blagajniškega sluua poslal okoii. da le zbral za moj honorar. To bi nemara tudi zdaf bilo tako. Ne. to se ne sme zgoditi! Kaj res nisem videl, da sedi čez glavo v delu?
»AH bi še kaj?« le vprašal.
»Ne,? sem odgovoril in poskušal ustaliti svoj glas. »Kdal smem spet vprašati?«
»Ah. kadar pridete spet tod rnimo « je odgovoril. »V par dneh ali tako.«
Svoje prošnje nisem siiravl! preko ustnic, Prijaznost tega človeka se mi je videla brezmejna in Jaz sem hotel pokazati, da jo znam ceniti. Raje stradati. Zato sem šel.
Niti potem, ko sem stal zunaj in znova občuti! muke lakote, nisem obžaloval, da sem zapustil uredništvo, ne da bi ga poprosil za eno krono. Iz žepa sem privlekel drugo obla-nico in jo vtaknil v usta. To le zopet pomagalo. Čemu nisem bil storil tega že prej? Sram to bodi, sem rekel glasno; ali si tes mogel pomisliti na to. da bi orosil moža za eno krono In ga s tem spet spravil v zadrego? In bil sem proti samemu sebi resnično grob vsled nesramnosti. ki sem jo bil nameraval. To le bog-vedi najpodlejše. kar sem čul doslej! sem rekel; vdreti človeku skozi vrata in mu malone Izpraskati oči, samo ker rabiš eno krono, pes ti nemarni! Torej marš! Naglo! Naglo, tepecj Naučil te bom!
(Palic prih.)
sk« meščansko časopisje in vsi »Idealni* propagatorji NSS so slučaj iz-rabliaii z anierikansko reklamo in dosti naivnih poštenih ljudi se ie našlo, ki so verleH tel lopovščini, ker pač nihče ni morel misliti da re no-v«> ast;“'aioča strarka. ki hoče nastopiti v lavnosti pod imenom zloglasnega narodnega socijalizrna, poslužuje takih barabskih metod, kakor v tem slučalu. Navzoči so k sreči iloiieneva razkrinkali. Možnltar. ki še izustil izzivajoči klic. ul Imel sreče. Nihče ni sledil njegovemu klicu. nasorotno. nekateri zborovalci so ca celo prijeli in orcdsedstvo shoda le dotroafo snričo lavnosti. da le dičn’ nrovokditer Slovenec, ki nemškega lezika spiob ne obvlada In ki le kreatur«' slovenskih nacionalistov. Navzoči zastoonik vlade te moral vzeti to konšiatacllo na znanje.*
K temu poročilu iz železničarskih krogov, dodajamo še poročilo našega redpega poročevalca iz Maribora. Orasi se:
»Minulo nedeljo se le organizacija železničarjev JSDS v Mariboru pomenkovala o svoiih mezdnih zahtevah v dvorani na »Križevem dvom«. Referiral le sodrug Koller v nemškem ieziku. Naenkrat se nekdo med poslušalci oglasi z medklicem »WlmHsche Schwelne«. Sodr. Keller, pristni Premec, te prekinil svoje poročilo te kar nalenereienel-še protestiral proti temu medklica. »Lopov le,« te rekel govornik: »kdor tu tako! iavno ne prekliče teh ncumesinHi Izbruhov. In glej čudo! Na pritisk soseščine se te dognalo, da le hi! ta r a z b o r 11 e i Slan •Zveze Jug. žeI.«, ki ie hote! na tak hnoertlnenten način provocirati kako rabnko. Pravi ionov! so tl *7.r e/ari?-, ki tako oskninlate dobro Ime slovenskega naroda!«
Za danes le to: Slovenski nacilo-oaBzem in njegovi priveski so s to »volo nalnovetSo lopov šč* no pokazali svoj značaj, če bi se bita lopovščina posrečila, bi bili ml socijalisti zopet izdajalci in nekaj nemških družin bi moralo naibrže romati v Nemško Avstrijo. Vemo. kam merilo
Jugoslavija.
DRAGIN.FSKE DOKLADE ZA DRŽAVNE URADNIKE.
LDU. Ljubljana, 19. Deželna vlada za Slovenilo je pravkar od ministra za pripravo ustav otv orne skupščine dr. Palečka prejela nastopno službeno brzojavko z dne 18. t m.: Nove dragtniske doklade za dežele zunal Srbile so odobrene z veljavo od l. decembra 1919. do konca febr. 1920. od celokupnih dosedanjih prejemkov za uradnike XI. čin. razreda DO 120 od sto. X. razreda do 110 od sto. IX. razreda po 100 od sto. Vili. razreda do 90 od sto. Vli. razreda po 80 od sto. VI. razreda po 70 od sto. V. razreda oo 60 od sto. IV. razreda po SO od sto. III. razreda do 40 od sto, za nameščence oruradnlk« po 120 pd sto. Pripravite izvedbo. Natančnejša navodila slede od fin Mičnega ministrstva.
**o svetu.
ITALIJANSKI SOCUALN! DEMOKRATI ZA MAKSIMALISTIČNE TENDENCE.
LDU. Milan. 18. (DunKU.) ,Se-colo« poroča iz Rima: Včeraj sta bili na Monte Citork) dve seji sod-Jalno-demokratičnih poslancev, na katerih so razpravljati o smernicah svole frakcile v novi o ost a vod a Jni periodi. Sklenili so. da bodo povdar-Jall uespravlllvo taktiko In mak>ima-Hstične tendence. Vedno na} se po-vdarla, da ni prav nobene možnosti skupnega dela med socijalisti in ma-Ičansklmi strankami.
Dovoz nemške moke na Duiiaiu.
LDU. Nauen, 19. (Brezžično.) V •obotc zvečer Je na Dunaj dospelo prvih osemnajst vagonov nemške moke. Do pondeljka zvečer se je pripeljalo Jia Dunal več kakor 6000 ton nemške moke.
Dr. Renaer odpotoval.
LDU. Pariz, 18. (DunKU. ~ Brezžično.) Avstrijski državni kau-celar dr. Renner ie nocoj odprtoval i ekspresnim vlakom na Dunaj.
DR. RCNNERJEVO DELO V PARIZU.
LDU. Pariz, 18. (DunKU.) Zadnji dan bivanja v Parizu so državni kancelar, tajniki in drugi delegati prav do odhoda porabili za vrsto konferenc, od katerih Je bila naivni-
take metoce. špljonl in provokaterji so in ostanejo. In ker smo bili Slovenci od nekdaj dostopni takim poslom, Je naravno, da se imenujef na rodna stranka. Pfejl
Glose.
Nlkitovo ministrstvo likvidiralo.
»Politika*- javlja«: »Vlada« bivšega kralja Nilcite likvidira svoie posle na Francoskem in se pripravlja, da odpotuje i a svojim gospodarjem v Cap Martino aH pa sicer v Italijo. »Ministrski predsednik« Jovan Pla-menac je odredil, da se vsem najemnikom v Neullvju. kakor on pravi, štipendistom izplača poslednji denar. ki ga ie Plamenac že prejel na račun Italije. Pri izplačev. so vsakemu veleli, da je ta gaža Dosledrja in da naj se pozneje ne obračalo več v Neuillv Ta novica te kakor bomba padla med elemente, ki že dye ali tri leta žive, r.e da bi kaj delali In igralo samo vlogo statistov Črnogorcev. Večina teh ljudi je takoj sklenila, predložiti Jugoslovanski vladi prošnjo, v kateri so Izrekli svojo udar.ost tn se ponudili v službo, ako bi prejemali to. kar so do-sH dobivali od kralja Nikite.
Prednost težko poškodovanih v Nemčiji. Nemški narodni skupščini je predlofen zakonski načrt o zapo-slenju težko poškodovanih. Po tem načrtu mora vsak delodajalec vzeti v službo težko poškodovanega, ako ga potrebuje in ako ie oeloietnalec zadosti zmožen. Sele potem pridejo dnigi delojemalci na vrsto.
Soorazutn med Francosko In Vatikanom se le dosegel v toliko, da francoska ustava ostane neizpre-menjena, da pa bo vlada duhovnikom garantirala politično svobodo. Škofe bo imenoval papež. (ZbHžanje dveh kapitalističnih polov!!)
Izprli so na sklep industrijatne zveze v Madridu vse delavstvo. Le še vsted poziva izvršilnega odbora soc. dem stranke je delavstvo doma In ni še pokazalo črnim ljubiteljem proietarijata, kal da . zna.
ie vesti.
nejša v organizacijskem odboru komisije za obnovo, v kateri so raz-pravliali o modalketah zastave tobačnega monopola. O tem so razpravljali predpoldne in popoldne ter končo začasno ugotovili pogoje, s katerimi bo Avstrija mogla najeti posojilo na tobačni monopol. — Razen tega je bila danes konferenca glede izvedbe z Jugoslavijo sklenje-pogodbe za dobavo živil. Te konference so se udeležili: državna tajnika L5wenfeld-Russ In Paul. oddel-ni predstojnik Enders In mlnisteri-jalni svetnik Orflnberger, od Jugoslovanske strani pa delegat Protič h? železniški minister. Razpravljali so o ukrepih, da se omogoči prevoz živil iz Jugoslavije v Avstrijo.
Italijansko . francoska zveza ogrožena.
LDU. Nauen. 19. (Brezžično.) Italijansko-frantosko približanje, ki ga želi Fracija. Je po poročilu francoskih listov ogroženo zaradi roškega vprašanja.
CMchanel predsednik francoska zbornice.
LDU. Pariz. 18. (DunKU.) De-schanel Je bil izvollen s 576 glasovi za predsednika francoske zbornice.
Nemiri na Španskem.
LDU. Berlin, 18. (DunKU.) »Lo-kalanzeiger« poroča iz Madrida: Pri nemirih v Madridu in Barceloni Je bilo doseda) 100 mrtvih žrtev. Zaprli so žensko, pri kateri so našli bombo. Stavka železničarjev v Madridu se nadaljuje. Stavkajoči apelirajo na skupnost z drugimi delavskimi zvezami. V bojih med stavkajočim! In policijo se Je streljalo. Mnogo izgrednikov je bilo aretiranih.
Djeulkin potolčen.
LDU. Nauen, 19. (Brezžično.) Iz Moskve se poroča, da so boliševikl po Ifutih bojih s četami Djenikinovi-ml osvojili Kijev. Bele čete da beže.
Zadnja nada antante.
LDU. Berlin. 18. (DunKU.) »Deutsche AUgemelne Zeitnng« poroča po »Chicago Tribune« iz Bazla, da se |e Japonski poslanik izjavil, da namerava Japonska poslati močne čete v Sibirijo, ker se boji ogrožanja «YOiih interesov po rdeči armadi
Složni, uspešni boj slovenskih železničarjev.
Za odpravo draginie in ureditev prehrane. — Za skupni stavkovni fond.
V četrtek zvečer se je zbralo nad 1300 železničarjev na Javnem shodu, kjer se jim je poročalo o skjepu razprav z ministrstvom saobračaja in o dravinjskih razmerah, ki tlačilo vse nižje sloje. Shod se ie vršil v najlep-Šem redu. Znanih pretepačev in »idealnih« propagaterjev narodno-meščanskega socijalizrna ni bilo pač zraven. Pogreval jih ni prav nihče. Zbrano delavstvo je sledilo z nenavadno pazljivostjo izvajanjem posameznih govornikov.
Scdruga Petrič in Vencajz sta poročala o konečnih razpravah glede ureditve plač nastavljencev in pojasnila netočnosti, katere širi znani Deržič s svojimi smešnimi priveski med železničarje. Zborovalci so glasno pritrjevaje odobravali stvarna in jedrnata izvajanja govornikov. Več sodrugov, posebno pri drugi točki, vprašanje draginje, se Je javilo k besedi in povdarjaio težnje železničarjev.
Opravičeno ogorčenje sc izzvala zlasti Izvajanja posameznih govornikov o notranji upravi in gospodarstvu pri železniških aprovizaci-jah, ki so naravnost škandalozno urejene.
Sodrug Zorga M. ki je poleg sodr. Curhaleka in Ceriča predsedoval shodu. Je dobil od shoda nalog, da predloženi in soglasno sprejeti resoluciji odda osebno gospodu deželnemu predsedniku, kar se le. kakor se nam poroča, danes tudi izvršilo. Resoluciji se glasita sledeče:
I.
»Dne 18. decembra 1919 v veliki dvorani »Mestnega doma« zbrani železničarji obeh železnic In vseh kategorij, jemljejo na znanje sporočilc. da je vlada izdala navedbo, po kateri naj se vzpostavijo posebne pregledovalne komisije.
Upoštevajoč pa. da take odredbe doslej še nikoli niso imele praktične vrednosti, ker v zamišljenih korporacijah niso imeli kensumenti odločilnega vpliva, in tudi komisije ne neobhodno potrebne eksekutivne moči. ter upoštevajoč nadalie. da izdana naredba ne posveča potrebne paznosti rak-rani verižništvu. katero je treba z vsemi sredstvi zatreti, zahteva današnji shod, da vlada svoje izdane odredbe izpt^polni v tem smislu, da prizna pregledov al-nim komisijam popolno izvršujočo eksekutivno moč ter da ima biti v teh komisijah najmanj dve tretjini glasov v rokah konsumentov in to proporcijonelno porazdeljeno med v poštev prihajajočim prebivalstvom
Da se čim preie zatre celotni človeški družbi škodljivo verIZništvo, zahtevajo zbrani, da se takoj vspo-stavilo ljudska .sodišča, katera bodo, na podlagi dokazov, sodila verižni-ke, in če bi to ne zadostovalo, da se razglasi za ta nezdravi del človeške družbe prekl sod.
V odpravo stanovanlske mizerl-le. ki le v tesni stiki z verižnlštvom, in s težkočami prehrane, nal vlada tako! odredi, da se zapre vse one trgovine. ki so nastale šele oo 1. juliju 1914 ter naj se imejitelje teh trgovin izžene. Zapre naj se pa tudi vse (me v tel dobi na novo ustanovljene trgovine, katerih posestniki ne morejo dokazati, da niso s pomočjo verl?ništva prišli do nlih.
Zbrani poživljajo vlado, da se dovoljeni krediti iz državnih sredstev za nabavo živil porazdele le med take gospodarske organizacijo, od katerih je pričal; vati. da nc bodo gojile korupcijo v prilog posameznim stanovom in naj stavi vse te organizacije pod posebno kontrolo, v kateri nal bodo enakomerno zastopani le konsumenti vseh političnih strank.
Konečno zahtevajo, da se sedanjim upravam obeh železničarskih aprovLzacij ne Izplača niti vinavla dovoljenega dvamilikmskega kredita. ker železničarji do teh uprav-vsled njihovega dosedanjega poslovanja ne morejo Imeti potrebnega zauomuja.
V dosego razmeram primerne Jn pravične aprovizacije železničarjev, naj se takoj odredi od strani vlade volitev novih 9-članskih odborov, brez ozira na kategorijsko pripadnost. kateri imajo vse dosedanje in bodoče funkcije teh korporacij prevzeti in voditi.
Slednjič se zbrani Še zavezujejo, da bodo po svojih močeh podofrali delovanje mregledovalnib komisij » tem, da bodo pozornost komisij obračati na vse znane oderuhe in va-rlžnike ter na njih nepošteno in člo-veftkl družbi'škodljivo delovanje.
V	dosego tega cflja. zahtevajo, da se v dnevniku »Naprej« otvori posebna rubrika, v kateri naj se javnost obvešča o poslovanju pregledovanih komisij.«
n.
Upoštevajoč dejstvo, da je minister saobračaja. g. Miiorad Draško-vič, poskušal razveljaviti člen 35. »Protokola sporazuma« z namenom, da razbije našo združeno organizacijo in solidarnost, ter nas tako prikrajša v naših zalamčenih pravicah, in da se je šlo v to svrho z nepričakovano neloialnostjo celo tako daleč, da se je hotelo cel »Protokol sporazuma« zavreči in bi se to tudi brezdvonmo zgodilo, če bi ne bila naša organizacija pripravlicna na boj do skrajnosti:
upoštevajoč, da nam tl poskusi Jasno kažeio. da bo vlada tudi v bodoče s pomočjo svojih organev skušala kršiti naše težko priborjene pravice:
zahteva današnji železničarski shod, da se imajo določbe »Proto koja sporazuma« točno izvesti in to najkasneje do onih terminov, ki so bili sporazumno določeni.
Shod protestira najodločneje proti početju tistih činiteljev železniških uprav, ki so skušali proizvedbo »Sporazuma« onemogočiti s hudobno trditvijo, da je neizvedljiv ter zahteva, da se te ljudi, ki so s to svojo trditvijo sami dokumentirali svojo nezmožnost za mesta, ki iih zavzemajo. takoj odstrani ali pa postavi pod kontrolo železničarskih svetov, katerih vspostavitev je v Interesu državo same nujno potrebna.
Zbrani pozdravljajo sklep hrvat-skih železničarjev, ki so, v pravem spoznanju nulne potrebe mogočno In gmotno dobro podprte organiza-cite sklesiiii. da se ima ustanoviti za vso Jugoslavijo enotni stavkovni fond. v katerega bodo vplačali kot temelini prispevek eno dnevno plačo z dokladami vred. ter petem do preklica po 1 K mesečno, ter se pridružujejo temu sklepu s tem. da se zavežejo razviti v tem smislu naiin-tenzivnejšo agitacijo med svojimi sodruei.
Živela solidarnost železničarjev!
Živel htter nad jonalni proletariat!
Živel »Savez saobračajnlh i trasuortiiili radnika i službenfka Jugoslavije«!«
Novice.
— Premalo ieč imajo na Madžarskem. Skleniti so sedaj —- vsaj tako smo upali — vse jetnike, ki so večji del nedolžni poslati domov: pa ni tako! Zgradili bodo nov vetik koncentracijski tabor, da bodo lahko še vnaprej zapirali. Da. klerikalci so pa res usmiljeni!
— Darila zastopništva Jugoslovanov v Gradcu. Po preobratu novembra 1918. se Je ustanovilo v Gradcu »Zastopništvo Jugoslovanov v Gradcu«, ki Je imelo glavni namen, varovati interese v Gradcu in na nemškem Štajerskem živečih Jugoslovanov, zlasti pomagati Jhn prt vrnitvi v domovino. Do ustanovitve jugosloveskega konzulata sl je »Zastopništvo« prištedilo majhen fond. iz katerega le na odbGrovi seji dne 8. decembra 1919 v smislu svojih pravil določilo ta darila: 1. »Čitalnici« v Gradcu 1000 K: 2. »Aka-demični menzi« Jugoslov. dilakov v Gradcu 1000 K; 3. »Matici Slovenski« v Ljubljani 4000 K; 4. »Matici Hrvatski« v Zagrebu 4000 K: 5. »Matici Srbski« v Belgradu 4000 K.
— Nastop nemške vlade prod tihotapstvu in gostilničarji. Nemško državno prehranjevalno mtnlstrstvo ie Izdalo ostre odredbe zoper tihotapstvo iti veriženje. Imetniki vseh berlinskih gostilnic, kavarn In siašči-čaren so pričeli dvoduevno protestno stavko, ker se po onih odredbah stavijo gostilničarji, kavarnarll itd» ki oddajajo po previsokih cenah gostom živila, pridobljena s tihotapstvom, na euo stopnjo s tihotapci In se kaznujejo kakor ti.
- Madžarski krščanski socUuicl, morilci. »Abend« poroča iz zaue-slji\ ega vira, da so našli tri po madžarskih ovaduhih z Dtuutla odpeljane komuniste mrtve v nekem gozdu pri Rabu. Umorjeni so bili madžarski pesnik Szomolanlv in Madžara Bartocz In Oittari.
— 14 ladij se pogreša. Iz Hall faxa na AngteSkem se poroča, da pogrešajo 14 ladij, ki so se deloma potopile, deloma so lih morali zapustiti. Nezgode !e povzročil vihar, ki divja že 14 dni.
— Izvršflnl odbor frakdte neodvisnih sodjaflstov v Nemčiji je odslej tako-le sestavljen: Predsednika sta Qeyer ki Menke, zapisnikarja Lt:lia Zletsova in DQwefl. BrOhl pa
blagajnik. Kot vidimo, so to sami zastopniki najskrajnejše ievlčarsk« smeri.
—	ženske porotnice in Hodne prk sednlce. Nemško državno ministr* stvo je objavilo načrt izprememb* nemškega sodnoustavnega zakona, po katerem bodo pri razširjenih ijud-skih sodiščih poslovale prvikral ženske kot sodne prisednice ln porotnice. Zenske naj sodelujejo zlasti pri obravavah obtoženih žensk in mladine.
Dnevne vesti.
Slovenski gledališki igralci za
izboljšanje svojega gmotnega položaja.
Prejeti smo: Dne 8. t. m. je poslal ljubljanski pododbor združenja gled. Igralcev Srbov. . Hrvatov in Slovcncev gledališkemu konzorciju v Ljubljani prošnjo, za povišani« gaž vseh igralcev vsled nastalih draginJsMh razmer v sledečem razmerju: Za gaže do 1000 K 40%. gaža nad 1000 30% poviška. Med Javnostjo krožijo neresnične vest! o ciljih teh zahtev. V štirih mesecih tekoče sezone so Igralci obeh gledališč dokazali, da doprimašajo s svojim kul* turnim delom velik prid slovenske* mu narodu. Ne oziraje se na naraščajočo draginjo, zadovoljni z mf-zemiml plačami gled. konzorcija in skoraj enakimi državnimi dokladami, so igralci vršili svojo nalogo vestno in vstrajno, dokler Jim je bita mogoče plačevati s svojo gažo hrano in stanovanje. Sedaj pa so se obrnili igralci potom svoje organizacije do gledališkega konzorcija z gornjo zahtevo, Gled. konzorcij Ja zahteve odbil in nas napotil na državno pomoč s pripombo, da so dohodki obeh gledališč premajhni. Igralci slov. narodnega gledališča! vedo, da gledališče ni privatna lasi gled. konzorcija, nego last vsega slovenskega naroda, ki Je pred otvoritvijo dobrohotno pripomogel z izdatnimi denarnimi prispevki in zate si dovoljujemo opozoriti »lov. Jav* nost na sledeča dejstva: Vsem J« znano, da te operno gledališča vedno razprodano: dramsko gleda« lišče (ki ima zelo malo stroškov) te razprodano povprečno 85% 1 —* Vseh članov obeh KledaliSČ pa ta 110 (+ orkester 50 mož.) Razen 20 do 25 solistov Imajo vsi gažo brea državnih doklad od 200 do 500 K mesečno, večina solistov pa ima manj kot 1000 kron! Operno gleda* lišče igra šestkrat na teden dramsko pa sedemkraL VpraSamo toref gled. konzorcll, koliko predstav bJ zahteval, da bi mu dohodki zadostovali. ter kam in zakaj razsipa denar, katerega pridobivajo z neumornim trudom tlstJ. ki so tako mizerno plačani? Vprašamo tudi deželno vlado, kai je storila za kontrolo administrativnega delovanja gled. konzorcija in kdai nas misli stvarno sprejeti v, svoje naročje? Vprašamo pa tudf mišljenje ljubljanske Javnosti, če ba na te dokaze molčala in ostala ma-k>marna z ozirom rm naše delovanj* in gibanje. Ker čutimo odgovornosl pred vso slovensko javno&tjo priča** kufemo od nle zaščite in odgovora. Pododbor »Združenja gled. Igralcev« v Ljubljani -
Gosp. Elbert. pozori
Zelo »dober« človek Je tukajšnji Ziiani velekapitalist Jultes Elbed* Naj Javnost izve, kako plačuje t« gospod svoje nastavtjence!
Poslušajte in strmite: Človek* ki Ima nad 45 letno prakso, plačuli mesečno — K 300, k manjšo praksi plačuje od K 150 do 200, brez hran* ln stanovanja- Draglnjske doklad« znašajo celih 10%,
Gospod Elbert pastit« vendtt ljudi živeti. — Vemo, da sovražit« poštene delavce, ki Vam kopičijo f svojim pridnim delom kapital. To-da. če Jih prenašate samo zaradi tega. dajte Hm vsaj toliko, da bod0 mogli človeško živeti.
Kdor plačuje svoje Hudi taka, kakor Vi. je brezvestneži Zahtevam da mu delavec dela nepretrgoma s vso silo. a ob koncu meseca mn vrže zoto tistih par krajcarjev, češ: Živi, saj sl iti rnoraš ostati la »Hungerkiinstler!« Škandali, ki s« dogajajo v tej trgovini, so nekaj vne-bovpljočega. Občistvo, ki se poslužuje v tej trgovini bo, če treba o V3sm podrobno i-„lormira»o. Sra« mota. Gospod Elbert. plačajte svoj« ljudi pošteno. — potem se Vam n« bo treba bati »boljševikov*!
Proti samoiastnetuu zvišanju ev« mesu.
LDU. Ljubljana, 19. Danes se e vršilo pri odseku za prehrano posvetovanje o določitvi enotnih prer-
'čajnih cen za sveže meso. Zastoj>a-ni so bili pmadcti uradni oddelki s strokovnjaki, kmetijska družba iu ljubljanski mesarji. Mesarji, ki so zadnje dni zvišali cene rnesa od 12 kron in 14 kron na 16 kron in 18 K, so navajali kot glavni razlog, da se je znižala cena govejim kožam uti 28 kron na 18 ki on za kg. Pribitek 4 kron pri kg so smatrali strokovnjaki odločno za pretiran, zlasti še, ket so ostale cene klavne živine v zadnjem času na isti višini. Ako se uvažuje znižanje cene kožam, bi bilo upravičene kvečjemu zvišanje za 1.50 K do 1.70 K pri kg. Na podlagi tega posveta je nato zaključila de-želna vlada sporazumno z odsekom za prehrano: 1. da r’ določijo za vsa večja konsumna središča prodajne cene za meso, ki stopijo takoj v veljavo; 2. da se prekoračenje teh cen strogo kaznuje po obstoječih predpisih z zaporom, denarno globo io zaplembo blaga; 3. da se proti orni mesarjem, ki bi po teh odredba! prenehali z obratovanjem, postopa po obrtnem redu, da se jim odvzame obrtna pravica ter se jim zaseže jo obratni prostori. Konfeto so ce odredile tudi potrebne priprave za primer, da nekateri mesar# Prenehajo z obratovanjem.
Ometen tovorrJ or omet.
Radi pomanjkanja premoga je na Progi Ehrenhausen-Wien ustavljen ves tovorni promet, tako loko kakor tranzit do 26. decembra 1919. Izvzeto ie in se prevaža:
1. Živila glasom seznama blagovnih potrebščin točka 1 razim vina, piva tn špirituoz.
2. Premog, koks. oglje, briketi, les za kurjavo in šota.
3. Biaeo glasom seznama blagovnih potrebščin točka 5 in 6,
4. Osoppo in Polonia-transporti. Ze sprejeto blago se pošlje naprej. Z 28. decembrom stopijo v veljavo zopet dosedanja ograničenia.
Dalie do vključno 27. decembra «919. je ustavljeno prevzemanje blaga za vse postaie drž. železn. ravnateljstva Zagreb. Izvzeto le pospešeno blago do 250 kg. brzovozno do 500 kg ter žival, meso in ialca v vozovnih nakladlh, dalle kot tovorno blago oremog In vse na premogo-kooe naslovljene pošiljke. Že sprelete ge lahko odide.
*
Osebni promet med Trstom-
Utibllano.	Obratno ravnateljstvo
jifžne železnice naznanja, da osebna vlaka med Trstom in Ljubljano vozita tudi ob nedeljah. Na vseh drugih nrogah ie osebnJ promet ob nedeljah, kakor doseda!. ustavljen.
Iz stranke.
Vse zaupnike In zaupnice vseli strok, kakor tudi vse ki se zavedajo važnega položaja v katerem se nahajamo. veže proletarska dolžnost, da obiskujejo diskuzijske večere, ki se vrše vsak ponedeljek zvečer ob pol 8. uri v A^ahrovl hiši. Kolikor veš in znaš, toliko veljaš! — Odbor,
Krajevna politična organizacija JSDS. v Ljubljani poživlja vse cestne zaupnike, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v torek ob poi 8. uri zveča* v Mahrovl hiši. *— Odbor,
Velenle. V nedeljo, dne 21. t. m se vrši v Velenjah lavni ljudski shod. Poroča sodr. Anton Bajt, rudarski tajnik iz Trbovelj. Delavci in kmetje, udeležite se ga polnoštevilno!
Radeče pri Zidanem mostu. V
nedeljo, dne 21. decembra 1919. se vrši redni občni zbor politi org. kraj. skupine Radeče ob 8. url zjutraj v gostilni gosp. J. Haller v Radečah. Dnevni red: 1. Poročilo odbornikov: 2. volitev odbora; 3. politični položaj In potreba organizacije, govornik iz Ljubljane: 4 predlogi ta vprašanja.
Radeče ort Zidanem mostu. Ob
II,	url dopoldan se vrši v Istih prostorih javni ljudski shod s jsiedečim dnevnim redom: 1. Protest proti naraščajoči draginji In bližajoče občinske volitve; 2. predlogi hi vprašanja. — Sodrugi In Sodražice, kmetje, delavci in delavke, udeležite se vsi tega zanimivega •hoda!
Pekovski pomočniki, pozori NoČr ao delo je za celo Slovenijo odpravljeno. Ta uspeh Je dosegla organizacija živilskih delavcev na slovenskem ozemllu. To pridobitev velja sedaj tudi ohraniti, da ne bo ostala samo na papirju. (Dopise za celjsko okrožje sprejeme Al. Leskošek. Celje, Gosposka ulica 26. I. nedstr.)
Sela centralnega odbora, se vr§j v ponedeljek, dne 22. t. m. ob 7. ntl zvečer v Selemburgovi ulici H 6, U. nadstr.
Dramatična vaja se ne vrši v ponedeljek, temveč v nedeljo, dne 21. t. m. ob 2. uri popoldne, v Šelem-burgovi ulici št. 6, II. nadstr.
Teiovadski hi izobraževalni odsek šišenske »»Svobode« sklicujeta na nedeljo 2i. t. m. ob 9. uri dop. so-staaek v ljudsko šolo. Zberimo se vsi, da se razgovorimo o uvedbi lastne telovadbe v Sp. Šiški. Krepko telo »e najboljši pogoj za zdravje. Enako moramo skrbeti tudi svojo izobrazbo, ki nam povsod prmanj-kuje. Torej vsi na delo. da bo nedeljski sestanek kar najbolje obiskan! — Odbor.
Kultura.
Repertoir državnega slovenskega gledališča Ljubljana. Opera: 2'\
sobota, »Rusalka« Abon. E. 21. nedelja, »Rusalka« izven abon. 22. ponedeljek, »Rigoletto« Abon. B/2. 2i torek, »Rusalka« Abon. D. 24. sreda, zaprto. 25., četrtek, »Prodana nevesta« Izven aben. 26. petek, »Lepa Helena« Izven abon. 27. sobota. »Rusalka« Abon. C. 28. nedelja. »Cop-pelia, kraljica Lutk« izven abon. — Drama:	20. sobota, »Hlapel«
Abon. B. 21. nedelja, popoldan. »Korenček«, »Ženitev« izven abon., zvečer, »Na Pologu«, delavska izven abon. 22. ponedeljek. »Pepejka« Abon. A. 23. torek, »Na Pologu* Abon. C. 24. sreda, zaprta. 25. četrtek. popoldan »Snegulčica« izven abon., zvečer >Favn« izven abon. 26. petek, popoldan, »Pepelka« izven abon., zvečer, »Protekcija« Izven abon. 27. sobota, »Protekcija« uradniška predstava Izven abon. 28. nedelja, popoldan »Pepelka« izven abon.. zvečer »Hlapci« izven abon.
Muči Vas glavobol? Zobobol.1' Trganje v udih. Malo Fellerjevega pravega Elza fluida^ in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 velik’ Špeciialni steklenici 24 K. Fellerjev Elza mentolni črtnlk, en komad 3 K 50 vin.
Želodec Vam n! v redu? Nekaj pravih Eellefjevih Elza-krogllic! Te so dobre! 6 škatljic 12 K. — Pravi balsam 12 steklenic 30 K. — Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Fetler, Stubjca donja, Elzatre št. 252, (Hrvatsko).
930
moveisa
(Ves« LDU.)
NAKUP AMERIŠKEGA BLAGA.
Belgrad. 18. Presbiro doznava, da je minister za železnice Draško-vič dovršil v Parizu razgovore o nakupu velike množine ameriškega blaga, ki se nahaja v Franciji. Med tem blagom, katerega nakup bo za r.as jako ugoden, se nahaja največ železniškega in vojaškega materi-jala.
DOBAVA LOKOMOTIV.
Belgrad. 18. Ministrstvo^ za promet Je poslalo na Dunaj inženirja, ki sprejme tri kupljene in petdeset posojenih avstrijskih lokomotiv. Te lokomotive bodo takoj izročene prometu in razdeljene raznim krajem po potrebi.
REŠITEV REŠKEGA VPRAŠANJA.
Haag. 18. (CTU.) »Daily Had« poroča, da sta Lloyd George in Clemenceau sporočila v skupni noti italijanskemu ministru za zunanje stvari, da ba vsled nepopustljivega stališča Wilsona reško vprašanje rešen1) na podlagi prejšnjega ameriškega predloga s tem, da se ustvari neodvisna vmesna država.
KREDIT AVSTRIJI.
Amsterdam. 19. (DunKU.) Po »Telegrafu« javlja »Evening Standard«, da sta se Anglija in Franclja sporazumeli, dovoliti Avstriji kredit 40 milijonov frankov šterlingov.
UNIČENJE DUNAJSKIH GOZDOV.
Dunaj, 19. (CTU.) »Deut3ches Volksblatt« Javlja, da je dunajsko prebivalstvo dosedaj posekalo v okolici Dunaj 150 ha gozda, ln sicer do golega. Ljudje hodijo v gručah lz mesta, da si preskrbe kurivo.
ITALIJANSKA ZBORNICA. 1
Milan, 19. (DunKU.) (Corriere della Sera« poroča: Včeraj so se poslanci zbrali na Monte Citoriu, da sestavijo posamezne komisije zbornice. Za predsednika ene komisije jo bil izvoljen Turatti. V Štirih od devetih komisij so socijalstl dobili večino, ker mnogo meščanskih poslancev ni bilo navzočih. —■ »Agen-zia Stefani« poroča; Zbornica je nadaljevala razpravo o dvanajstini. Podtalofic v ministrstvu n prehra-
no, Murialdi, je podal svoj elespoze o prehranjevalnem položaju, ki ga Je označil kot zelo resnega, in sicer vsled nezadostne produkcije in pomanjkanja transportnih sredstev.
PREMOGARSKA STAVKA.
Bruselj, 19. (DunKU.) »Agenee llavtis« javlja: Kakor poroča »Inde-pendance Dolge«, se stavka v premogovnikih v Charleroyu ta Bo-rinageu širi čimdalje bolj In ogroža že belgijsko industrijo. Isti list javlja, da so valjarne in plavži v Louvinu vsled pomanjkanja premoga ustavili obratovanje.
ARABSKA VSTAJA V MEZOPOTAMIJI.
Amsterdam. 19. (DunKU.) »Telegraf« javlja z Londona: Angleški listi poročajo o resni vstaji Arabcev v Mezopotamiji Arabske tolpe so zavzele mesto Bhozezzo (?). pri čemer so bila vsa tamošnia vladna po-slopla vpepeljena. Opažati Je precej močno turško-arabsko gibanje. Turške čete prodirajo ob Evfratu v smeri proti Bagdadu. Bati se je, da pride do spopadov z britanskimi četami. Položaj Je zelo resen,
USTAVITEV OSEBNEGA PROMETA NA MADŽARSKEM.
Budimpešta, 19. (DunKU. •— OKU.) Ker se med prazniki ne bo pridelalo nič premoga, bo na vseh progah madžarskih državnih železnic od vštetega 24. dec« 1.1. do vštetega 1. fcmuarja pr. 1. ustavljen ves osebni promet.	____
A provizacija.
CENEJŠA PREHRANA
1. Krušne komisije bodo uradovale v torek, dne 23. decembra 1919 od 9. do 12, ure dopoldne.
Izdajale se bodo izkaznice za cenejša živila strankam, ki bodo na podlagi pravilno izpolnjene vprašalne pole sprejete v ceneišo prehrano.
2. V cenejšo prehrano bodo spre« Jeti:	1. Siromaki brez sredstev;
2.	delavci-nameščenci ln uradniki, ki so navezani izključno le na svojo dnevno, tedensko ali mesečno plačo, oziroma mezdo.
3. Člani »Samopomoči« morajo priti h krušni komisiji, da dobe Izkaznice za cenejšo prehrano. S seboj morajo prinesti ie rodbinsko legitimacijo in knjižico »Samopomoči«. — Ce pa imajo poleg plače ie privatno premoženje, moralo izpolniti vprašalno polo, katero dobe pri »Samopomoči« in jo tam tudi iz^pl-njeno vrnejo.
4. Železničarjem, ki dobivajo živila pri železniških aprovizacjah, sploh ni treba priti h krušnim koml-siiam po karte za cenejša živila, ker bodo dobivali živila pri železniških aprovizacijah brez ?zkaznic. — Ce pa Imajo poleg plače oziroma mezde še kako premoženje, morajo izpolniti vprašalno polo, katero dobe in tudi izpolnjeno vrnelo pri železniških aprovizacijah.
5. Kdor ne pride v torek h kruSnl komisiji, dobi izkaznico za cenejša živila šele za mesec februar.
6. Vsi krušni komisarji se vabijo, da se udeleže zanesljivo seje. ki se vrši v pondeljek. dne 22. decembra 1919 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. S seboj naj prinesejo tudi svinčnike.	^	962
Prodala moke. Na vsak odrezek črke A sladkorne izkaznice se dobi
1	kilogram bele moke St. a •— Kilogram moke stane 5 K. Ker nekateri trgovci niso prevzeli prodajo moke, oziroma se niso pravočasno zglasili, bodo prodajali moko razven na svoje izkaznice Se na sledeče Številke* v I. okraju na št. 3 in 8 Zfrkelbaeh, Poljanska cesta; v II. okraju na St. 14. 15, 16, 21 in 27 Zorc. Sv. Florijana ulica: v III. okraju na St. 30 in 37 Skala. Emonska cesta; v III. okr. na SL 35 Škerjanc, ZelJarska ulica; v IV. okraju na St. 43, 44, 45 ln 46 Elbert, Kongresni trg; v V. okraju na št 57, 58, 60 in 64 Krivec, Dunajska cesta; v VI. okraju na St. 6S Simončič, Sv. Petra cesta; y VIL
oknju a št. 81, 87 ta 91 Pogačar: v VIII okraju na št. 96 Šarabon. Zalo-škac esta; v VIII. okraju na št. 97, 100 in 105 Zupančič; v X. okraju na št. 115, 122 in 123 Pirnat. — Na vse druge številke se dobi moko v tistih trgovinah, kjer dobe stranke svoj sladkor.-
Prodala sladkorja. Sladkor za december se prodaia na odrezek št. I sladkornih Izkaznic. Kilogram sladkor]« stane 12 K 40 vin.	961
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Rudoll Golouh.
Tisk »Učit. tiskarne« v Lluhbani.
Med univ.
ta prodajo „Napreiav. Prednost imajo invalidi, pa tudi dečki nad 14 let, Siolba za par w dnevuo je lahka, zaslužek izdaten. Tudi zgovorne lanske ao pripravne sa ta posel. Ogla-■Iti aa je pri upravniku -Napreja*, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1.
rabljene, dobro ohranjene in stojala kupuje po najvi&ii ceni (franko Ljubljana) Josip Peteline, Ljubljana.
Vsem sodrugom in prijateljem naznanjena v svojem in ostalih svojcev imeau pre-tužno vesj, da je naSn is-krenoljubljena hčerka, ozir. sestra	.
Palmira
K dolgotrajni in mučni borni, dne 16. t. m- umrla v devetletni nežni mladosti. Pogreb se je vršil 17. t m. na begunskem pokopališču v Htr-niicu.
Tem potom se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej težki izgubi izrazili tolažbo in sožalje ter se udeležili pogreba. Posebno zahvala naj gre gospodu predstojniku nad-koraisarju Cigoju in gospej soprogi, iolskemn vodstvu, gosp. učiteljicam, gosp. revi-dentn Ktansčeku, begunskemu odbora in sodrugom odbornikom delavskih organizacij.
I Stata |d Rfe 1«. 4»a. 191».
Valentin Koma v II
r
dr, Ivan Pintar
prakt>čeh zdravnik, strokovni zdravnik zi\ ženuke bolezni ter porodništvo ordinfra odslej redno cd 1—3 pop. v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5, vhod Ribja ulica 6. 7is
irvrSujo najhitrejSe fo-
Sle ;a iw ji« tojjraf Hagon Hibšer,
Ljub';rac, Valvasorjev trp št. 7, nasproti Kri-žanst.e cerkva	849
•■IB cj,-.	JHBMMHnnVVNnMMfaMHHHHMIMNi
echn raeblovano t prostim uhodorn Sfliii&Jttt SvOU in z električno lučjo išče ta
takoj J. SKOJ1C, uradnik, Jadranske banke, cent? Jni oddelek, Ljubljana.	652
Knro rnnr>o?ira	25	let	s**r«	**	žen
HuiCij-Uuufciila. vsled pomanjkanja znanja, tem potom seznaniti z gospico od 17 do 24 let. Pri obojestranskem ugajanju olji »tiki niso ia-kiju&ni. Ponudbe s sliko naj se pošljejo -upravi .Naprej* pod .Blag enačaj 893*.	943
V«;n nadomesti impregnirano kurivo. —Narofiite, dokler Se kaj zaloge! Drv® ‘sake vrste se Vam dostavijo tskoi ua dom. Motorne iagabretpIaSno na ruoola-go. SREBOTNJAK, Kolodvorska ul. 31.	924
ii®T PliiIMM, delikatesni trgovini išie službe v mestu alt na deželi, CenJ. ponudbe upravi Naprel pod .Marljiv*.	922
stavnemu občinstvu, da nem pričel v Domiaiah St 166 sedlarsko in tapetniško obrt Vsa v to stroko spadajoča
riravila bodo najceneje (n točno dovriena. odličnim spoštovanjem Martin Mali, sedlar ln tapetalk.	782
Jugoslovanski poslovni koledar izide vsled nastalih težkoč šole zadnje dni tega meseca. Radi zvišanih tiskarskih stroškov je založništvo primorano zvišati ceno koledarju na K 10'—, po pošti K 11*—-. Naročila) let so dospela do ifl. t. m., bodo izvršena po prvotnih cenah.
Jugoslovanski poslovni koledar, ki ustrraa nemškim „Gesehafisvor-merkbllttter“, ima obliki' trdovezane knjige, ‘24X18 cm, in je potreben pripomoček za redno poslovanje uradov, pif-aren, obrti itd.
Da sj zagotovijo nakup in točno dopošiljatev, naj ga radi omejene naklade p. n. uradi, pisarne in posamezniki takoj na roče po dopisnici.
V	Ljubljen* dostavimo koledar Založni&tvo Jugoslovanskega poslovnega koledarja, Ljubljana, Na Bregu Št 20.	975
Nova smrt
za podgane in mifcl, katere se za-more popolnoma in zanesljivo zatreti le z novo, 10 let rabljivo iznajdbo, je avtomatična past »Samostav Ijanka *.
V	eni noči se lahko vjame 20—30 nd§i ah podgan. Za uspeh jamčijo mnogo-brojna priznanilna pisma. Cena z navodilom za 1 komad I. vrste, nekoliko večja K 25'—, H. vrste, malo manjka K 16*—. Cenjena naročila se prosijo pod * Samostavljanka * na Anom ui zavod Drago Beseljak v Ljubljani, Cankaijevo nabrežje 5. uti
It IB
'I
liski Usu. prej i. nosim
v Mariboru
•prejme vet spretnih in vestnih
W slavcev “91 In dva strojnika
enega izmed teh, ki sna tiskat! m amerikanskem stroju „Miohl©\ Plača boljia, kakor drugod. Ponudbe na vodstvo nekdanje MostbOckove tiskarne v Maribora. Ml
<
d'
Anton Čenu
M.
%
%
**, DvofN
MisB. podg&ne. stenice, Ščurki I
Udetova-nje in ras-poSHjatav
preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, m katero vsak dan do-ha|ajo zahvalna pisna. Za podgane tn mili K 6; tt Murk« S 6’—; posebna močna tinktura sa stenice K uničevalec moljev K 8'—; prašek proti ^triasom K 5*—; mati k) u feloveSke uši K 3; masMo proti rien prt živalih K 3; 1 ralek za nW v obleki in perilu K 3; prašek proti pernim ute« K 3; tinktura proti mrčes« na sadju in zelenjad) (unifev. rasi,'in) in mravljam K 3; PoiUja po povieilu Zavod za pokončevanje mrčesa M. JtinUer, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, iik If
Specijalna trgovina s čevlji
Maribor, Grajski trg 1
Najmodernejše oblike. Najsiije cent. Najmodercejie oblike. 8»
Pozori
**!■■■■■■»&»■
. | n SMBUMHMSUI
!f| Pozori
‘ I » «s»e*EaiKtisisaE*«a
priredi e!ektrotvrdka - - »SVETLA” v Ljabljaoi, Mestni trg 25.
P® aopetnl otvoritvi red-vega prometa dospe velika poSijJatev sortiranih električnih svetilk ea sobe, spalnico, pisarae itd. ▼ kredno okusni livedbi; obenem Samic* vseh vrst, med diugimi tudi v obliki	»14
okraskov božičnih drevesc
kr Sarniee la baterije aa lepne svetilk«.
Stran 4.
NAPREJ.
Star. 265.
I. iiplotarte 1!» feia
A.Fiichs, Liubljana,
Selen&urgova ulica t. 6.
K'Jr'>ii°ri	tsrebro, k*d.*or
tudi bri<(t.n;v, tiemante po najv 5jih dnevnih cenah. Priporočam veliko zaloge zlainine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova <ie’a se izvtšiijeto v lopitv delavnici točno r x < 'i*1 h'.	<>24
eaaaniSvscaasiiriDe&.OBOiaGtmetissGJja
Št, 3742/zdr.
isiglas.
Do nadaljne odredbe se določa oskrbnina v občnih javnih bolnišnicah Slovenije za osebo in dan v sledeči izmeri:
kakor tudi krasne
889
II
mr
£>:' T*
razpošilja vsako množino po tovarniški ceni
fc*varrailka zalaga
Janko AntirašiČ
v Mariboru,
nacaeDQaiir:aeQtscBQOD»DsaDGDan
| „Altese“ Jakobi |
in druge vrste cigaretnega papir a in stročnic ter milo, vaselino, ličilo, pisemski pas.ir itd. nudi po najnižjih cenah	888
I Dnevna oskrb. za osebo v
Oanažba la kraj zavoda
O, j. bolnišnica Ljubljana .
m. ! n.
razredu
» » * t » » •s n v »
» t! V 9
v a » »
*
9
9
y>
o
»
1»
Brejcu,
•	» a •	•
Maribor . . .
Murska Sobota
Ptuj.............
Radgona
Slovenji
z iiska javna bolnica Novo mesto občinska javna bolnišnica Krško
gradeč
K
15
10
12
12
12
10
10
10
10
12
K
30
22
25
25
25
22
22
‘22
22
80
K_
50 50 50 50 50 50 50 * < 50 00
Oskrba H. in I. razreda ie dopustna le proti vsakokratnem predplačilu 10 dnevnih oskrbnih stroškov. Na prošnje za odpis ali znižanja
oskrbnih stroškov I. in II. razreda se v bodoče ne bode oziralo.
Novo določena oskrbnina stopi s 1. decembrom 1919. v veljavo.
Zdravstveni odsek za Slovenijo In Istro. V Ljubljani, dne 20. novembra 1919.
Dostavek. Vsled izredne draginje in vsled visokih režijskih stroškov primoran te bil zdravstveni odsek zvišali oskrbnino v občnih javnih bolnišnicah. Dosedanja oskrbnina ni zadoščala niti za prehrano, dočim ni bilo za ostale 'mnogovrstne potrebščine. kakor za zdravila, obvezila. nabavo in vzdrževanje inventarja, popravila na poslopjih in napravah za prejemke strežniškega in drugega reži iškega osobja r.ikakegs kritja. Da se obrat teh zavodov vzdrži, treba je bilo zvišati oskrbnino
V Ljubljani, dne 1. decembra 1919.
vsaj v toliki izmeri, da se dejanstve-ni stroški oskrbe in zdravljenja vsaj deloma krijejo.
Občinstvo se opozarja, da se se tudi oskrbnina H. razreda tako nizko nastavila, da se v bodoče na. prošnjo za znižanie ali celo za odnis oskrbnih stroškov v tem razredu ne bode več oziralo.
Kakor hitro bodo cene vseh bolniških potrebščin padle, znižala se bode nrimerno tudi oskrbnine, oso-bito ona tretjega razreda. 959
Sanitetni šef:
Dr. Oraže».!. r
cenah 888 »j mam* fFfc H M Jffl
msimiiiDRVA
družb i
ge usoja naznanjati, da je začelo poslovati v
Ljubljana Mu tila 2 — Mariboru. Heinuft ulja 31
Odd.
Tehnični ravnatelj: avtor. civ. inž. Veclav F i d r h e I.
Kotnercijcim rrvnMtlj: Viktor Kukovec.
I. Ptoji Uti, proračuni. Nasvetovan]« ii» zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo. IzvtSitev zgradb.
OddL. II. Vodne grudne; izraba vodnih sil, elektrarne, električna instalacija;po-
Sedelska melijoracija; Uannlliacija in vodovodi, eion, želes^beton. Železne konstrukcije.
Odd. IV. Že!cy.n>ce, ceste, predli, mostovi,	852
Odd. V. Industrijska in gospodar ks poslopja.
Odd. VI. Kotnercijalno razpečavanje gradiva, orodja, stroje’ m industrijskih tvarin.
3 h
=B:
ISP&^il^iSS PiSsi Itoo! Rfsa it.11.323. fofctai a. 51
j
rilii ni
lik
Ljubljana, Resljeva cesta št. 20.
mehka in trda vsako nmo- > žino pripelje nit dom ciFllžfea j
ftIMPEX‘i==~
1
Mahrova hiša, Krekov trg \ st. 10, I. nadstr. 767 1
1*• Z* Z O* Zt
Marilin trg 8, v Ljubljani Wolfova ul. 1,
sprejme hranilne vloge in vloge im tekoči račun ter jih obrestuje čistih brez odbitka po
pr* 4 v "m
Izvesilfubij, vlagatelji dobe poštne položnice, luka so faktur In trgovske inf ornui čile.
Izdala čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inoz. mesta. Daje poso ila na vknjižbo, poroštvo, vrednostiie papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod neugodnejšimi pogo?L
Neposredno podi držav, nadzorstvom,
Mm naslov: JiMM ROT UMU
Slovenska eskomptna banka v UublJaitl. Vabilo na subskripcijo 15.000 novih delnic po K 400 — nominale v sknpnem znesku K 16,000.000 —
P. n.
Izredni občni zbor Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 28 septembra 1919, je sklenil z ozirom na ugodni razvoj vseh bančnih poslov ter imajoč pred očmi važne narodoo-gospodarske naloge, zvišati delniško glavnico od
4,000.000'— na 10,000.000 — kron.
Na podlagi pooblastila navedenega občnega zbora je podpisani upravni svet sklenil provesti to zvišanje pod sledečimi pogoji:
1. Delniška glavnica od K 4,000.000-— se zviša z izdajo 15.000 delnic po K 400 — nom., torej za K 6,000.000’-- na K 10,000.000 —.
2. Posestnikom starih delnic se ponudi 7.500 novih delnic in to na način, da stari delničarji sprejmejo na vsake 4 stare delnice 3 nove po kurzu K 490*—, prištevši K 5*— pri delnici za stroške izdaje delnic.
3. Ostanek od 7.500 delnic se da na razpolago novim subskribentoni in starim delničarjem, v kolikor isti zele podpisati ved delnic, kot jim po zgornjem razmerju pripada, po kurzu od K 590*—, prištevši K 5* pri delnici za stroške izdaje delnic.
4. Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za leto 1920.
5. Subskripcijski rok traja od ‘20. decembra 1919 do 10. januarja 1920.	, , .
6. Protivrednost podpisanih delnic se mora vplačati takoj, najkasneje	10. Januarja 1920.	Na vplačila za nedodeljene	delnice
povrnemo 3% obresti do vrnitve denarja.
7. Prijave sprejema:
Slovenska eskomptna banka v Ljubljani.
Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu.
Srbska banka v Zagrebu.
Mariborska eskomptna banka v Maribora in njena podružnica v uma bohoti.
8. Reparticijo novih delnic si pridrži upravni svet.	„
9. Kurzni dobiček (agio), ki se doseže pri izdaji novih delnic, gre v	korist rezervnemu	zakladu banke, odMcvsi	emisijske
stroške in pristojbine.
V Ljubljani, mesec* decembra 1919.
Upravni svet
Si©venske eskempttne bank« v INblian*.