Razne vesti. 261
Razne vesti.
v Ljubljani, koncem meseca avgusta 1926.
Marko Gjuričič f. Dne 3. avgusta t. 1. je umrl minister pravde g. Marko Gjuričič v Karlovih Varih, kjer se je mudil zaradi svoje bolezni na vnetju ledvic. Pokojnik, ki je že dovršil 65 let, je po končanih študijah in praksi postal najprvo odvetnik v Valjevem, pozneje pa vstopil v sodno službo. Leta 1903. je bil postavljen za kasacijskega sodnika. Leta 1912. je postal minister pravde, vodil je ta resort v poznejših letih ponovno, leta 1920. je bil imenovan za predsednika Državnega sveta, bil leta 1922. minister za ustavotvorno skupščino, pozneje za socijalno politik« in od leta 1925. zopet minister pravde. Pokojni Gjuričič je kot minister pravde uvideval važnost problema izenačenja zakonov kot noben njegovih prednikov, spoznal tudi, da je potreba o tem zaslišati strokovnjake in je pritegnil zato k pripravljalnim delom zopet stalni zakonodavni svet, ki ga je klical v to svrho ponovno na posvetovanja v Beograd. Zaslužni mož ostane zato v našem hvaležnem spominu!
Osebne vesti. Pri deželnem sodišču v Ljubljani so imenovani: Jakob An t Id g a in Mihael Vehovar za višja deželna sodna svetnika. Anton A v s e c za deželnosodnega svetnika in Adolf H u d n i k za okrajnega sodnika. Premeščeni so-: deželnosodna svetnika dr. Anton S t u h e c v Ljubljano in dr. Fran K o v č a v Maribor, sodnik Mirko Dežela v Šmarje pri Jelšah. Za sodnika za območje viš. dež. sod. ljubljanskega je imenovan Metod K omot ar. Okrajni sodnik Niko Vrabl je postavljen za višjega ravnatelja kaznilnice v Mariboru. Za pravna praktikanta sta postavljena Emil Pureber in Branko G o s 1 a r. — Pri agrarni direkciji v Ljubljani je imenovan za inšpektorja Gustav Gol i a. — Odvetniško pisarno so otvorili: dr. Dragotin Vrečko v Celju, dr. Milan Lemež in dr. France Lok ar v Ljubljani, dr. Avguštin Reisman v Mariboru. — Notar dr. Ivo Šorli je premeščen v Maribor; za notarja na Vran« .skem je imenovan Juro De t i ček. — Izvrševanju odvetništva so se odpovedali odvetniki dr. Valentin K r i s p e r, dr. Janko L e š č n i k in
26; Razne vesti.
Mihael G a b r i j e 1 č i č. — Lmrli so: odvetnik dr. Franc J u r t e 1 a, vladni svetnik Frane U r š i č, notar Otmar Golob in vladni svetnik dr. Milko L j u b e e.
Odkritje spomenika dr. Razlaga. V nedeljo, dne 1. avgusta 1926, je bil odkrit dr. Radoslavu R a z 1 a g u spomenik pred šolo v Mali Nedelji. Ime dr. Razlagovo se posebno ceni v slovenski pravniški litera* turi, kajti prvo zbirko pravniških navodil v slovenskem jeziku je izdal dr. Razlag leta 1861., deset let kesneje pa je pričel izdajati prvi sl'Ovenski pravniški časopis, nazvan »Pravnik slovenski«. Brzojavno^ je pozdravilo prireditev zato tudi društvo »Pravnik«, čeprav je bilo od strani priprav« Ijalnega odbora popolnoma prezrto.
Razsodba odbora za osporavanje uprave za zaščito industrijske svojine.
Slovenija ni samo poklicana, ampak z ozirom na konkurenco polje« delstva drugih bolj rodovitnih pokrajin naše kraljevine naravnost prisi« Ijena, da se vedno bolj in bolj industrijalizira. Ta naravni razvoj Slovenije ovirajo poleg drugih težkoč tudi patentne pravice, ki .so skoraj izključno v posesti inozemskih kartelov. Radi tega ni sledeča razsodba »Odbora za Osporavanje uprave za zaštitu industrijske svojine« z dne 29. marca 1926, br. 3226, katero je kasacijski odbor uprave za zaštitu ind. svojine s svojo rešitvijo z dne 24. junija 1926, br. 5, potrdil in s katero se je prvič uveljavila določba § 32 zakona o zaščiti industrijske svojine, zanimiva samo za električno industrijo, ampak za vse naše industrije.
Dejanski stan spora je tale: V »Glasniku« za februar leta 1922. je bil objavljan patent br. 215 za izdelovanje t. z. poluvatnih žarnic na ime neke berlinske družbe, ki je zaupnica inozemskega kartcla žarnic; šlo je za patent, ki je bil prenesen z Dunaja in kojega veljavnost preneha 19. aprila 1929. Tožiteljica, slovenska tvornica električnih žarnic, je stopila že septembra 1924 z omenjeno berlinsko družbo kot lastnico patenta v pregovore, da bi odstopila pravico licence na omenjeni patent. Ti pre« govori pa niša dovedli do dogovora, ker je berlinska družba pregovore namenoma zavlačevala in povrh še izjavila, da odstopi licenco glede spornega patenta samo istočasno z lieeneo glede svoje celotne patentne posesti, to se pravi, samo tedaj, ako se slovenska tvornica obveže k plačevanju licenske pristojbine tudi za ostale patente na izdelovanje električnih žarnic, kojih patentna lastnica je omenjena berlinska zaupnica inozemskega kartela. Radi tega je vložila slovenska tvornica žarnic 2. julija 1. 1925. pri odboru za osporavanje uprave za zaščito industrijske svojine proti berlinski družbi na določbo § 32 zakona o zaščiti industrijske svojine utemeljeno tožbo z zahtevkom, da se sporni patent toženi družbi odvzame in iz registra za patente izbriše, češ da berlinska družba spornega patenta v naši državi sama ne izkorišča, čeravno je preteklo že več kot tri leta od objave patenta.
V svojem odgovoru na tožbo je predlagala tožena berlinska družba, naj sc tožba zavrne, ker se pregovori glede licence še niso definitivno
Razne vesti. 263
razbili in ker je smatrati že pregovaranje za licenco za način izkoriščanja patenta, ki izključuje uporabo § 32 leg. cit. Pri ustni sporni razpravi se je skliceval nadalje zastopnik tožene družbe tudi na zaključke haaške kon« ference, v smislu katerih so takozvane »obvezne licence« nedopustne, in predlagal, naj sc rešitev spora odloži do ratifikacije zaključkov haaške konference s strani naše kraljevine.
Odbor za o.sporavanje uprave za zaščitu industrijske svojine je s svojo že citirano razsodbo z dne 9. marca 1926, br. 3226, tožbi slovenske tvornice ugodil in rešil, da se sporni patent toženi družbi odvzame, in sicer iz tehle razlogov: »Predpis § 32 zak. o zaščiti industrijske svojine izrecno predvideva obvezo izkoriščanja patenta v naši kraljevini v roku od treh let po dnevu razglasitve odobrenega patenta v »Glasniku«. Med tem časom lastnik patenta št. 215, prenesenega z Dunaja z rešitvijo te uprave od 16. januarja 1922, št. 12.186, ni ničesar podvzel v naši kraljevini za izkori« ščevanje tega patenta. Pregovori o odstopu licence se ne morejo v smislu omenjenega zakona predpisa smatrati za početek izkoriščanja patenta, ker niso v zakonitem roku za izkoriščanje dovedli do pozitivnega rezuU tata. Predpis § 32 zak., ki predvideva obvezno izkoriščanje iznajdbe v naši kraljevini, ima namen, da prisili imejitclja iznajdbe, ki dobi izključno pra« vico izkoriščanja patenta, da kot nagrado za to pravico isto izkorišča v naši kraljevini in da se omogoči, da pridejo naši državljani pod povolj« nimi pogoji do izdelanega predmeta patenta in da se s tem dvigne tudi naša domača industrija. Znano je, da predstavlja predmet spornega pas tenta poluvatne žarnice artikel, ki se mnogo rabi v naši kraljevini, da pa se vsled obstoječega patenta ne more v naši državi izdelovati, tako da se potreba tega predmeta v naši kraljevini krije izključno z uvozom iz inozemstva. V tem slučaju predvideva odst. 3 in 4 § 32 zakona, da se more zahtevati odvzemanje vsled neizkoriščanja pred pretekom triletnega roka po objavi patenta. Tožena stranka pa .se ni opirala na to zakonito določbo, ker je triletni rok za izkoriščanje patenta že potekel. Nepodvzevša ničesar za izkoriščanje tega patenta v obstoječem roku in oifežkujoča zaključek dogovera o licenci na prošnjo tožeče tvrdke, je dokazala tožena tvrdka, da se želi izogniti obvezi iz § 32 zakona in je, ako .se upošteva, da ima patent št. 215, prenesen z Dunaja, prenehati v najboljšem slučaju 15. aprila 1. 1929., zadnji čas, da se pristopi v naši kraljevini k izkoriščanju patenta.
Kar se tiče poziva tožene stranke na zaključke haaške konference o predmetu industrijske svojine, smatra odbor, da se isti ne morejo vzeti v razmotrivanje iz razloga, ker ti zaključki še niso ratificirani s strani naše države in radi tega nimajo zakonite moči za našo državo. Radi tega je smatral odbor za osporavanje za potrebno, da v smi.slu § 32 zakona o zaščiti industrijske svojine v zvezi s §§ 117, 119, 120, 122, 123, 124, 126, 128 in 129 pom. zakona sp-orni patent št. 215 odvzame.«
To razsodbo je kasacijski odbor uprave za zaščito industrijske svojine s .svojo rešitvijo z dne 24. junija 1926, br. 5. spoznal kot v zakonu utemeljeno in radi tega na podlagi § 1.38 zakona o zaščiti industrijske svojine proglasil za pravnomočno.
264 Razne vesti.
Reforma porote na Frcncvskem. Francoski poslanski zbornici je predložen načrt novele h kazenskopravdnemu redu, ki kaže, da je postalo vprašanje reforme porote tudi na Francoskem aktualno. Poudariti je, da se je slična reforma, kakor sedaj na Francoskem, predlagala pri nas že pred leti. Po tem načrtu, ki ne otcsnjujc pravic porotnikov, marveč jih razširja, glasujejo poTotniki skupno s sodnim dvorom o kazni, če je porota spoznala obtoženca za krivega. Glasovanje je tajno in se vrši za vsakega obtoženca posebej. 2reb določi red, po katerem glasujejo porotniki, predsednik glasuje po prisednikih. Odloča absolutna večina, če se ta po dveh glasovanjih ne doseže, se glasuje v tretjič. Pri tem glasovanju pa je že izločena najstrožja kazen poprejšnjega predloga. Če še sedaj ni absolutne večine, se glasuje znova toliko časa, dokler se ne doseže, pri vsakem nadaljnem glasovanju pa je vedno izločena najstrožja kazen pred« idočega predloga. Ravnotako odločajo o pogojnem odlogu kazni porotniki skupno s sodnim dvorom.
Naročnina za Slovenski Pravnik" znaša 60 dinarjev. Gg. naročnike prosimo, naj zaostalo naročnino čim prej poravnajo; tudi uprava mora poravnati svoj dolg tiskarni. Po-služijo naj se v to priloženih položnic, ali naj jo pošljejo blagajniku g. dr. Ignacu Rutarju, direktorju poštnega čekovnega urada v Ljubljani. Tudi reklamacije naj se naslavljajo tjakaj; upoštevajo se samo prvih 14 dni potem, ko je list izšel. Ravnotam se dobe Štefan Lapajne „Državni osnovni zakoni" in vsi prejšnji letniki „Slov. Pravnika". Cena s poštnino vred za »Državne osnovne zakone" — 12 Din, za ..Slovenski Pravnik" letniki 1925, 1924 in 1923 — 60 Din. ostali letniki po 40 Din.