129. številka.
Ljubljana, v petek 6. junija.
XVII. leto, 1884.
Iibaja vsak dan aveCer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko -ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in up ravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravu i št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
„Kazani od Triglavu".
(Propovedovanje od Triglava.)
S tem nadpisom priobčili bo „Narodni Listyu z dne 4. t. m. uvoden članek, ki je vsekako vreden da ga v glavnih točkah posnamemo.  Članek sldve:
»Vladajoče politično vzdušje, kakor Be kaže, tudi na Slovence ni brez vsega upliva. Tudi mej njimi, ki imajo v istini najmanj povoda, biti zadovoljni s svojim sedanjim stanjem, b svojo osodo, katerih obstanku mej vsemi Slovani, niti nas Čehov ne izimSi, preti največ nevarnosti vsled brezozirne napadajoče agitacije nemške — tudi mej njimi javljajo se glasovi, ki ne nameravajo nič druzega, nego pogasiti in udušiti vsako netilo, vsak iskrenejdi pojav narodne ideje. Naj se okolu njih vrši, karkoli, naj se germanizacija širi dalje in dalje in naj se proti njej niti od zgoraj niti od spodaj ne stori niti najmanjšega, naj nenemški narodi kažejo svojo večjo virtuoziteto v potrpljenji in zatajevanji s&mega Bebe, tako, da iz zgolj oportunitete že sami ne vedo, ali še obstoje, vse to jih ne moti. Oni trdo vedno svojo, da je vse izvrstno, kar iu kakor se vrši; oni nemajo toliko odločnosti zastaviti svoje energično mnenje na mestu, kjer bi kaj izdalo, a odškodujejo Be običajno nad svojimi rojaki, proti katerim so brezmcrno „energični" in pri tem kažejo občudovanja vredno gorečnost, ko gre za to, pokazati se v blesku in luči, da so mnogo boljši in sposobnejši, nego li „ostali" . . .
Pokazati se tacega ^sposobnega Slovenca" v zmislu vlade in nemške žurnalistike, čutil je pravo potrebo slovenski pisatelj Josip Stritar in spustil se je z ogromnim pogumom na slovenski šovinizem in povedal je svojim rojakom, čemu tega treba, da se mej njimi nahajajo taki, ki hočejo biti ponosni na svojo narodnost. Kaj bi se reklo o odraslem človeku, vpraša v svojih pismih ta čudni apostelj, ki bi na javnem trgu kozolce preobračal? A kaj dela druzega oni, ki pri vsakej priliki kliče: Jaz sem Slovenec, jaz ne prodam svojega narodnega ponosa, itd. (slede nekateri stavki iz Stritarjevih pisem).
Našinec, čitajoč te vrste, katere so vladni in nemški časopisi z velikim zadostenjem ponatisnili iu zaradi katerih so h krati gospoda Stritarja proglasili „najbolj nadobudnim in najbolj nadarjenim vseh slovenskih pisateljev", mora se le čuditi, kako čudne bolečine imajo uekateri naši pobratimi.   Saj vidimo
velike, mnogobrojne kulturne narode, kateri uporabljajo  vsako  priliko,   da  vzbujajo v  svojih članih samosve8t in ponos narodni.   To je njih najsilnejšu orožje,  s  katerim  vzdržujejo in širijo svojo narodnost.   Mali, od vseh stranij pogibelji razpostavljeni narod Bloveuski pa bi ne smel buditi v svojih Članih zavednosti in ljubezni do svoje narodnosti in kako naj   bi   jo budil,   nego  li z vzbujanjem  in gojenjem narodnega ponosa?   Iu ko bi bilo res, kar gospod Stritar v svojem kozmopolitizmu trdi, da imajo  le   drugi  srečnejši   narodi,  na  pr. Nemci uzrok in torej pravico biti ponomi  na  svojo narodnost, a da ni ničesar,  na kar bi Slovenci smeli biti ponosni,  bi vender taka izpoved nikdar ne smela priti iz ust plemenitega moža in zavednega narodnjaka.   Kaj tacega je povsem podobno neodpustijivemu podkopavanju narodnih  sil, kakor se je nekdaj pri nas govorilo, da brez nemščine ne more biti nihče omikan.   Nihče nema pravice, tako k lastnemu narodu govoriti.   Večina Ijudij je itak vedno k temu nagnjena, da iSČe svoje osobne koristi in zaradi  tega je mej Slovenci,  kakor mej nami, mnogo Ijudij, ki v raznarodovanji vidijo svoj gmotni hasek.   Ne vzbujajte v teh ljudeh zavesti celokupnoeti  narodne, ne opominjajte jih na njih domovinske dolžnosti, ne vazlagajte jim, da Nemec ne sme imeti večjih pravic, nego Slovan, temveč začnite jim deklamovati, da nemajo ničesar, na kar bi smeli biti ponosni, da so prosjaki, iu videli boste, b kakemu koncu vas to pripelje. V dobi največjega robstva, najhujšega ponemčevanja in najgrozneje otrpuelosti narodnega duba, se v naB nikdo ni predrznil s takimi nauki stopiti pred narod iu mi le z bolestjo čitamo, da je kaj tacega mej Slovenci sedaj možno. Pred 50 leti smo mi Čehi bili ravno ondu,  kjer daues Slovenci, imeli tudi nesmo ničesar,  literatura našu bila je v začetku,  dole in uradi nemški, a vender tacih nazorov  o narodnem  ponosu,  kakeršne ima gosp. Stritar, nikdo mej nami ni izrekel.
Ni ga nobenega naroda, katerega se je dotaknila evropska kulturu, da bi bil tako ubožen, da bi njega sinovi ne mogli ponosni biti nanj in da bi morali biti zadovoljni z ulogo prosjakov v družbi človeški. Zlasti pa, če je to narod slovanski! Čeg. Stritar ničesar ne ve, na kar bi kot Slovenec moral biti ponosen, mu to povemo mi. Njegov naroi prestal je mu-ČeniŠko dobo mnogo Btoletij prej, nego narod naš, in pokazal pri tem čudovito žilavost in  vztrajnost. S
tem izpolnil je častne svoje zgodovine ulogo, postal je zaslužni član velikega plemena slovauskega, katerega pokrajine se razstezajo od morja do morja, in katerega bodočnost še le pride.
Pripadati tacemu plemenu, broječemu 100 milijonov duš, govoriti jezik, s katerega pomočjo lahko govoriš z ljudmi, ko bi šel 100 milj daleč proti vzhodu, ali proti jugu, to vse naj bi ne bil tu kak razlog samo^vesti in narodnega ponosa? A tudi narod več aH manj od drugih uarodov odločen ima pravico do narodnega ponosa, ako redno spolnuje dolžnost do samega Bebe, ako v svojih malih razmerah uživa vse, čemur mu treba, da vzdržuje in zagotovi svoj obstanek.
To velja tako o narodu, kakor o posamičnem človeku in ker nihče nema pravice očitati Slovencem, da te dolžnosti do samega sebe ne spolnujejo, zategadelj tudi nema pravice smešiti njih narodni ponos in imenovati ga prosjaškega."
Tako „Narodni List v", ki se potem koncem članka obračajo do „Bohemieu, ki je tudi s Stritarjevimi pismi se okoristila in je porabila za jako priročno orožje.
Slavnost v Mozirji.
(Dalje.)
Slavnostni govor g. dra. Vosu jaka.
„Dragi rojaki in rojakinje! Prišel je slavnostni dan in prihiteli smo Slovenci iz vseh krajev razkosane naše domovine, počastili so nas tudi mili bratje s Hrvatskega, da skupaj proslavimo narodni praznik, najlepši in najimenitnejši dan Savinjske doline in starodavnega Mozirskega trga. „Savinjski Sokol", najmlajši mej svojimi brati, pa čvrst in krepak, da se sme ponosno kazati pred svetom, povabil naB je v goste, da smo priče njegove poroke in njegove prisege ter z njegovim veseljem združimo svojo srčuo radost.
V trdem boji življenja, tem tršem za nas Slovence, ker se moramo de vedno boriti za najdražje narodne svetinje iu svoje moči trošiti za stvari, katere bi v pravični dtžavi morale biti jednako zagotovljene vaacemu narodu, — v tem neprestanem boji in trudu so le redke ure počitka in oddiha in še redkejši trenotki pravega, neskaljenega veselja. Kadar pridni kmetovalec hodi ob nedeljah po polji in vidi žita polne klase, na Baduem drevji obilo ovočja, v vinogradu trto z grozdjem  obloženo, po-
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.)
XXVII. Poglavje. Basmanov.
(Dalje.)
— Poslušaj, — zaklical je Basmanov, prijemši ga za kaftan, — ko bi kdo drugi tako govoril o meni, Bog ve, da ne bi mu odpustil, a s teboj se ne maram prepirati, kajti ti dobro sečeš Tatarje!
— Tudi ti, — rekel je dobrodušno Serebrjani, ustaviši se v ubodu, in spomnivši se, kako se je bojeval Basmanov, — tudi ti si jih sekal, nič slabši, kakor jaz. Kaj 8e sedaj zopet vedeš, kakor kaka baba!
Obraz Serebrjanega postal je zopet miren.
— Ne jezi se, kne?! Saj nesem bil vedno tak, pa v slobodi, sam veš, se človek vsega nauči, ne da bi sam hotel!
— Gleji Teodor AleksejeviČ! Kadar sediš na konji s sabljo v roki, srce veselja poskakuje vsakemu, kdor te gleda. Svojo hrabrost si pokazal danes, kako veselo te je bilo gledati. Popusti svoje babje navade, ostrizi lase, kakor Bog veli, pojdi za pokoro na božjo pot v Kijev ali v Solovko, in vrni se v Moskvo, kakor kristjan.
— Nu, ne jezi se, ne jezi se, Nikita Romanovič! Usedi se semkaj, obeduj z menoj, kajti jaz nesem tak pes, so še hujši od mene; pa tudi vse to ni res, kar o meni govore; vsakej govorici ne verjami. Jaz sam včasih iz nevolje obrekujem samega sebe.
Serebrjani se je razveselil, da more objasniti Basmanovljevo obnašanje od boljše Btrani.
— Tedaj to ni res, — hitel je vprašati, — da si ti v ženskej letnej obleki plesal?
— Kaj že vedno govoriš o tej ženskej letnej obleki! Ali sem jo jaz mori oblačil po svojoj lastnej volji? Ali ti ne poznaš carja? Mari se hočem prištevati k svetnikom, ali kaj? Saj v slobodi, njemu na ljubo, Se nobene jutranje molitve nesem prospal; vsako sredo in sahoto naredim  po sto poklonov do
tal; kako da še nesem razbil čela! Ko bi ti cele tedne moral hoditi v meniškej obleki, bi tudi za premeno rad oblekel žensko letno oblačilo.
— Rajši bi se dal usmrtiti! — rekel je Serebrjani.
— Kaj? — rekel je posmehljivo Basmanov in pogledal je zlobno kneza, potem je pa nadaljeval z zaupljivem obrazom: — Ali ti misliš, Nikita Romanovič, da Be meni dobro zdi, da me po carjevej mdosti že ne kličejo več za Teodora, a za Teodoro? Pa ko bi že imel kak dobiček od tega! A ves dobiček ima samo on, jaz pa le Bramoto! Ko sem nedavno šel mimo Dorogomilske svobode, bo tam zbrani mužiki name s prstom kazali, nekdo je še celo zakričal iz tolpe: „Tam le gre carska Teodora!" Jaz sem planil na nje, pa so se razkropili. Prišel sem k carju, in rečem mu: — Prepovej Dorogo-milcem zmerjati tvojega hlapca, lej nekdo mi rekel je Teodora. „Akdo ti je tako rekel?" — Kobi ga poznal, ne bil bi se prišel pritoževat tebi, sam bi ga zaklal. „Nu, rekel je, pojdi pa vzemi iz mojih zakladnic sto Boboljevih kož za dušegrejko". — Čemu
zabi teško delo, s katerim mora zemlji odvzemati njene darove ; oko in srce se mu razvedri in mirneje gleda v prihodnost. Tako tudi mi, ki se poganjamo za duševni in gmotni napredek svojega ljubljenega naroda, srkamo nov pogum, ko gledamo pri narodnih slavnostih zbraue tisoče naroda iz vseh stanov, od vseh stranij, katerim vsem iz očij sije ljubezen do svojega naroda in iz navdušenih prs doni t'sooerni klic: Slovenci smo! Slovenci so bili naši pradedje! Slovenci bodo ostali naši potomci, svobodni gospodarji na slovenski zemlji!
V tako slovesnem trenotku človek rad obrača svoje oko v pretekle čase, da primerja preteklost s Bedanjostjo, da presoja, ali in v koliko se je narodovo »tanje na bolje obrnilo iu spoznava, kje in kaj je še treba storiti, da svoj narod privedemo do jednake stopinje z drugimi narodi, katerim je bila usoda milejša in pogoji za razvoj ugodnejši.
Ko so Slovenci pred petuajststo leti zaseii te dežele, našli so jih neobdelane, močvirne, z gozdi in grmovjem pokrite. SioveuCi so v času, ko nemški sosedje še za plug neso znali in se živeli največ od lova, gozde krčili, zemljo orali, žito pridelovali, sadno drevje sadili, viusko trto gojili. Bili so kulturni, poljedeljski narod, svobodni lastniki svoje zemlje, izvolivši si sami svoje starešine ia kneze. Še stoji na Gospesvt tskem polji na Koroškem knežji stol, pred katerega je moral stopiti izvoljeni knez v kmetski obleki s kmetskim klobukom na glavi, da se je uklaujal s!o\enskemu kmetu na stolu redečemu iu njemu prisegal, da bode vselej branil pravico iu bode zaščita udovam in sirotam. Spomin na slavne pradede naj ohrabri koroške Slovence v obrambi svoje narodnosti!
Slovenci so bili, kitkor vsak poljedeljski narod, mirni, malo vajeni v orožji; veselivši se svoje rodne bog. te zemlje, neso hrepeneli po tuji. Pridi vili pa bo se oloroženi tuici, da bi želi, kjer neso sejali in uživali sad, katerega je pridua slovenska roka bila pridelala. Odslej je temna iu tužna naša zgodovina. Sužno ljudstvo delalo je v potu svojega obraza, plod n;egovegu ti uda in dela pa je uživala tuja gospoda. Slovemc pod težkim jarmom ihteč, sanjal je na svojem priprostem domu o nekdanji svobodi, o srečnejši bodočnosti pa se še sanjati ni upal. V tej ži>lostnej dobi so Slovencem jedini duhovniki bio učitt lji in ko so se začetkom tega stoletju vzbujali narodi, so Slovencem v duhovnikih navstali prvi buditelji narodne ideje. Štajerskim Slovencem je nepozabij vi vladika Autori Martin Slomšek razkril bog*te z-iklade slovenskega jezika in vzbujal svoje duhovne brate k delu na literarnem in šolskem polji.
Tačas sta se tudi v tej prekrasnej dolini ogla-sila dva pevca, katera stu s svojimi priprostimi, pa v srce stgajočiuii pesnimi v narodu sktito iskrico rodoljubja vspibnola do Sivega plamena. Lipoldiu Orožen že zduvuo počivata v hladnem grobu, uji-jine pesni pa se še danes glase z ust hvaležnega naroda. Od i istega <asa postala je Zgornja Savinjska dolina nepremagljiva trdnjava slovenske narodnosti in ko so avstrijski narodi bili poki.cani k ustavnemu sodelo\auju, neso se Savinjski Slovenci uikdar dali omajat', vselej so stili na brauiku za svojo narodnost, bili so naša stara narodua gprda, okoio katere se je zbiralo vedno več in veo zavednih, neomahljhih bojuikov, vsem Slovencem v Bpodbujo,
mi bo! Zakaj p* ue oble češ dmienrejke na Godu-novu, sem jaz mari slabši od njega? nKako te pa hočem nagradit, Teodorček ?"• — Imenuj me za okolničnega, da se mi ljudje ue bodo rogali v oči ! „Ne, rekel je, za okoljničnega te ne morem narediti; ti si moj razveseljevatec, a Goduuov je moj svetovalec, tebi gre denar, a njemu čast. Ker so to Dorogomilci imenovali Teodoro, upisal bodem vso Dorogomilsko slobodo v mojo domačo lastu. Lej, kaka tolažba ! Od kar srno ostavili Moskvo, ni bilo nikake zabave ! Veduo smo se postili in molili. Iz dolgega časa sprosil sem si odpust in odšel sem na Bvoj dom, pa tudi tam sem se hitro navel čal. Zatiraj tudi ne moreš ioviti zajcev iu prepelic! Nehote sem bo razveš lil, ko je prišla vest o Tatarjih. A dobro smo jih naklestili, za Boga dobro! Dovolj plena bomo pripeljali v Moskvo! Pa bi že bil kmalu pozabil na pleu ! Ali ti rad streljaš z lokom, knez?
— A kaj vprašaš?
— Tako. Po obedu privežeino Tutarja na kakih sto korakov: in skušali bomo, kdo ga prvi zadene v srce.
vsem Slovencem v čast. Zato se danes veseli vsa Slovenija, vesele se naši hrvatski in srbski bratje, veseli ae vse Slovenstvo z nami, ki praznujemo Savinjskih Sokolov najkrasnejAi dan.
Zastava plapolajoča pred nami v čistem zraku, — belo-modro-rudeča — nas opominja, da naj bode naše delovanje ža narod čisto, neoma-deževano, nesebično; naša ljubezen do naroda neskončna, kakor sinje nebo, ki se nad ni-mi razpenja in plamteča, kakor žareči ogenj, pripravljena preliti svojo srčno kri za narod in domovino.
Na zastavi blišči se zlata črka S, znamenje Savinjskega Sokola, pa ta zlati S ima še trojni pomen. On nam prvič kliče: „Svoji k svojim! Združimo se! Zjedinimo so! in nikdar več nas ne bode tlačila tujčeva peta iu ne jedne pedi slovenske zemlje ue bodemo več izgubili! Kar smo dosegli Slovenci, pridobili smo si z lastnimi močmi; sami amo si položili temelj duševnega napredka, sami smo morali skrbeti za boljšo podlogo gmotnemu stanju. Bralna, gospodarska, sadjerejska, hmeljarska, poso-j In i društva ustvarjali smo si sami po gaslu: Svoji k svojim! Zraven napora za idejalne, a vsacemu narodu, kateri bi hoče ohraniti svojo n vrodno osobnost, glavne in životne namene, trudili smo se za gmotni napredek in — Večnemu bodi hvala ! — na obojo stran s povoljnim usjiehom.
In še drug pomen ima zlati 8 — Sloga! Složnim nam je biti, složnim nam Slovencem v stremljenji do visocega cilja, katerega smo si postavili, /jed i niti vse umetno ločene člane našega naroda v jedno krepko celoto; složnim z našimi naj bližnjimi hrvatskimi brati, na kojih pomoč se zanašamo in naslanjamo Ko je slavni pe-nik Šeuoa pri Bleivveisovi svečanosti nazdravil Slovencem, iz-pregovoril je te imenitne besede: „Kaj loči Slovenca od Hrvata? Mari Kolpa in Sotla? Vola se da preskočiti. Hrvali in Slovenci p* so sinovi jednega rodii in kri ni voda." Tudi dan^s kličemo: Hrvatje in Slovenci smo jeden narod in kakor smo se skozi stoletja skupaj borili proti navalu turške div-josti, tako moramo i danes skupaj razvijati svojo kulturo v jugoslovanskem duhu. V složnem skupnem delovanji postavili si boiemo nerusni svetli hram svoje narodnosti in tačas zasvetil se nam bode zlati 8 v najlepšo pohvalo, v našo slavo!
Iu zdaj se do Vas obrnem, hrabri Savinjski Sokoli, vrli sinovi svojih za narodnost gorečih očetov. Prisegali ste na f-vojo zastavo, branili bodete vsebj njeno čast. Kakor se vojak bojuje zi svoj prapor do zadnje kaplje krvi, tako tudi Vi, Sokoli, nikdar ne bedete dopuščali, osramotiti zastave, katera zdaj neomadežfcvuna pred Vami vihri, Vam in nnm v čast in veselje. Kakor sokol nad zastavo razpenja Bvoje peroti proti nebu, tako naj Savinjski Sokol širi in vsplamti mej narodom narodno zavest, narodni ponos iti dejansko rodoljubje. Bog pa naj blagoslovi Vaše početje! Slava Savinjskemu Sokolu !** (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 6. junija.
Volitve za štajerski deželni zbor so
razpisane za kmetske občine na 15. julija, za mesta in trge na 17. julija in za veleposestvo na 19 julija.
Briisko mesto je podelilo na predlog župana Winteiholler-ja odstopivšemu moravskemu deželnemu
Odkritosrčen obraz Serebrjanega se je zmračil.
— Ne, — rekel je, — v privezane jaz ne Btreljam.
— No, ga pa pustimo bežati, kdo ga bode prvi podrl v begu.
— Tudi tega jaz ne storim, pa tudi tebi ne pustim ! Tukaj, slava Bogu, ni Aleksandrovska sloboda.
— No pustiš? — zakričal je Basmanov, in oči so se mu z nova zabliskale, pa najbrž se mu ni zdelo umestno spreti se s knezom, hitro se je zopet pomiril, iu rekel je veselo: — Oh, knez! Mari ne vidiš, da se šalim s teboj! Tudi meni so se že bolj pristuiili slobodski običaji, kakor tebi! Mari ti misliš, da sem jaz prijatelj z Grjazoim, Vjazemskim ali Maljuto? Za Boga svetega, vsi so mi, kakor trn v peti! Čuj, knez, — nadaljeval je prilizneuo, — ali ves kaj ? Pusti, da se jaz prvi vrnem v slobodo in poprosim za tebe milostljivega carja, ako ti prideš zopet v milost, bodeš lahko ti meni storil kako uslugo. Treba bo samo včasih kaj carju pošepetati, sprva čez Vjuzeinskega, potom čez Maljuto, in druge, in kmalu bodeš videl, da bova ostala sama v obližji
glavarju, baronu Adalbertu Widmano u, častno meščanstvo.
Hrvatski sabor se je sešel včeraj. Kraljevi reskript, ki se je prečital v začetku včerajšnje seje, opominja k zmernosti in k mirnemu delu. Ban je bil pri prihodu z burnimi živio-klici pozdravljen in tudi mej Čitanjem kraljevega reskripta so živio-klici doneli. Ko je podpredsednik Horvat še naznanil, katero gradivo je došlo, se je seja sklenila.
Na Ogcrskcm se pri volilnih agitacijah izgredi vedno ranožć, in to vladi že napravlja skrbi. Sklenila je zato storiti energične korake, da se vsaj malo preprečijo taki dogodki, ter se je obrnila na vojaška poveljništva za vojaško pomoč. Saj je pa že tudi skrajni čas, kaj storiti proti tem izgredom. Tako je v Kološu pri volilnih shodih v binkoštne praznike bila prava bitka, kamenje letelo je vse križem, samo čuditi se je, da ni noben ubit, težko ranjenih je pa silno mnogo osob, mej njimi mnogo vseučiltščuih profesorjev, advokatov. Vseh ranjenih je blizu 40. Bitve se neso udeležili samo možki, ampak tudi ženske so se junaški mešale v boj. Župan je le z begom otel si življenje. V Nemtijskem okraji je bilo tudi pri volilnem shodu več osob ranjenih. Tam se ni metalo samo kamenja, ampak bojevalo se je z noži in revolverji. V Gyergyo-Szent Miklosu so bili tudi neredi da jih je žandarmerija morala miriti; 18 osob je bilo ranjenih, štirje so še isti dan umrli za ranami.
\ ii.iiij e države.
V Bredo so bile volitve za one poslance, katere je zavrgla srbska skupščina in so povsod bili izvoljeni naprednjaki razen v Loznici, od koder še ni nobenega poročila. Celo v Niši in v Topli -Škem okraji, kjer so dozdaj bili izvoljeni vselej radikale!, zmagah so naprednjaki. S kako silo je vlada pritiskala še ne vemo, ker srbska vlada že skrbi, da se take stvari manj, ko je mogoče, razglase1 — Skupščina je vsprejela občiuski zakon z malimi spre-menami.
V Italijanske) zbornici je Gamporeale v sredo interpeloval ministru, vnanjih zadev, je li res, da se v Maroki pripravljajo dogodki, ki hote spremeniti politični položaj dežele. — Četudi imajo v zbornični komisiji, privrženci železniške konvencije večino, vender bode najbrž ta konvencija v zbornici zavržena, ker bode proti njej poleg vseh opozicijskih poslancev glasovalo še kakih štiri in dvajset vladnih privržencev.
V ponedeljek bila je v Parizu Garibaldijevs slavnost, katere so se udeležili vsi francoski častilci Garibaldija, zlasti njegovi bivši vojaki. Svečanost, pri katerej so bili tudi italijanski konzul Negri in francoski radikalni poslanci imela je značaj pobratenja mej Francozi in Italijani. Došlo je več telegramov iz raznih krajev Francije in Italije. — Novi Pariški mu ti le. palm svet izvolil je Mathe ja predsednikom. V odbor so se izvolili samo radikalci.
V sredo se je sešel švicarski zvezni svet. Narodni svet izvolil jeFavooa predsednikom, Stdssla podpredsednikom. Oba izvoljena sta radikalca. Stanovski svet je pa izvolil Birmanna iz centra predsednikom in klerikalca Wirza podpredsednikom.
merniki cesar je neki že pritrdil, da bode cesarjevič naslednik predsedoval ponovljenemu državnemu svetu, Bismarck ga pa nadomestoval. — Na binkoštoi ponedeljek je več delavcev razgrajalo pred stanovanjem Biamarckovim v Friedrichruh", in žandarmerija jih je morala z orožjem razgnati. Nekaj jih je ranjenih, več so jih pa dejali v zapor.
Adresna komisija španjske zbornice je izdelala načrt adrese, s katere se bode odgovorilo na prestolni govor. Adresa omenja predpravico zbornic, izjaviti svobodno svoje mnenje o trgovskih pogodbah in potrebo reformovati narodno brambo. — Na Kubi neki misli španjska vlada upeljati resne reforme.
Pogajau i u mej Francijo in Anglijo zaradi egiptovske konference so se nekaj ustavila, nekateri časopisi so že poročali, da so se pretrgala, kar se pa oficijaJno zanikuje. Misli se, da sicer bo konferenca, pa pozneje, kakor se je poročalo. Nek di-
carja. Jaz že vem, kaj mu je treba povedati o kom, ali bolje je, da zve od strani. Te bodem že naučil, kako govoriti, in še hvaležen mi bodeš za to !
Zoperno je postajalo Serebrjanemu vpričo Bas-nianovega. Hrabrost tega Človeka in pol povedano kesanje njegovega prejšnjega nesramnega življenja, sti mu bili po godu. Mislel je že, da se je Bisma-nov res šalil pred njim, ali pa iz nevolje obrekoval samega sebe, pa poslednji predlog je jasno pokazal, da se ne šali, in začel se mu je zopet gnjusiti.
— Nu, — rekel je Basmanov, zvito gledajoč; mu v o&i, — ali nečeš z menoj deiiti carske milosti ? Kaj molčiš, knez? Ali mi ne veruješ?
— Teodor Aleksejevič, — rekel je Serebrjani, prizadevajoč skriti svojo nevoljo iu biti uljudnejši k gospodarju, kateri ga je gostil, — Teodor Aleksejevič, vedi to je, kar si si zmislil, to je . . . kako bi ti rekel? vedi to je . . .
— Kaj ? — vprašal je Basmanov.
— To je grdo delo! — izgovoril je Serebrjani in mislil, da je zmehčavni glas, tudi olepšal svoj izraz. (Dalje prih.)
plomflt, ki dobro pozna egiptovske razmere, se je izrekel, d* si v Evropi niti misliti ne moremo, kako so Egipčani nevoljni na slabo angleško gospodarstvo na Nilu. Še celo podkralj, ki se ima za vse zahvaliti Angležem, želi hitro s preme no sedanjega položaja.
Dopisi.
Iz Ljutomera 3 junija, [l/v. dop.] Na binkoštni ponedeljek smo slišali menda prvokrat v našem kraji v domačem slovenskem jeziku govoriti domačina-vtŠčaka o prevažnem predmetu: o konje-govedo- in sviujereji. Imenovani dan ob 9. uri pred-poludne je na širnem, prostornem vrtu znane gostilne g. Vavpotiča, kjer se je zbralo na stotine kmetov in posestoikov iz tukajšnjega okraja jako temeljito in poučljivo govoril gospod Jelov le k, živinozdravmk v Neumarktu na Gorenj eštajerskem. — Posebuo je opomni)al živinorejce, naj skrbe za dobro pleme, za čisto in zdravo krmo bodi si v hlevu, bodi si na paši, za snažne, zračne in prostorne hleve, naj se živina in konji ne privezujejo, temveč naj se jim da več prostosti — sploh naj se živinorejec otrese starih škodljivih navad in se poprime umne živinu r ej e.
Pazljivo so poslušali navzočni lepe nauke iu gospod Kukovec se je kot okrajni načelnik v imenu celega okraja in vseh poslušalcev zahvalil gospodu živinozdravniku Jelovšku za njegov trud. — Nehote *e pa mora misliti, naj bi se skrbelo na merodajnem mestu za to, da bi prišel g. Jelovšek, rodom Slovenec, iz nemškega Neumarkta kot živino-zdravnik na Slovensko, na njegovo mesto pa jeden nemških, če tudi spretnih živinozdravnikov, ki so nameščeni na Slovenskem in ne znajo slovenski gororiti.
Iz Istre 31 maja. [I sv. dop.] Žalostne razmere v Istri so sploh znane; dolgo smo Slovani v Istri spali mučno spanje-zaiiranega. Uzrok temu je bilo Bamooblastuo, jeduostranka delovanje gospodujočih Lahov. Vremena Slovanov se bodo zjasnila tudi v Istri, da se otresejo tujega jarma, da bodo sami gospodarji v lastni hiši, da si bodo sami stvarjaii zakone, koji ne bodo zatirali, ampak pospeševali na rodni razvoj in blagostanje.
O sedanjih, posebno šolskih zakonih v Istri ememo reči, da so v marsičem našej narodnosti Škodljivi; narodno naše šolstvo v Istri sploh je bila in je v večini še gotovo na uajnižjej stopinji v Avstriji.   Z ikoni iu izvrševalci istih to določujejo.
Da bi se tem nedostatkom v okom prišla in sploh v boljši razvoj narodnega šolstva, ustanovilo ee je pred nekaj leti v Djliut „Sloveusko učiteljsko društvo za Koperski okraj. To je prav m jediuo uaroduo učiteljsko društvo v Istri in njega ustanovitelji zaslužijo tem večjo čast.
Naj opišem na kratko istega društva občni zbor od 29. maja, ki se je vršil v Klanci, lepej vasici, blizu istrnke železnice. — Ob 9. uri zbralo se je jednajst gosp. učiteljev, kateri so se udeležili sv. maše, ko jo je bral gosp. kanonik Jao u Doline. Po maši je bilo zborovanje v Klanskoj šoli, kjer je bilo zbranih tudi nekoliko učencev. Ker je predsednik gosp. A. Buuc radi nemilega dogodka izostal, prične zborovanje ^podpredsednik gosp. A. Vertovec iz Doline ter pozdravi pričujoče tovariše, čast. gospoda kanonika Jana in kaplano Sveta kot prijatelja in podpornika šolstva sploh in ostale odlične osebe iz Klanca, koj so zborovanje počastili z navzočnostjo.
Na to prične praktičen pouk z učenci gosp. Grahli, učitelj v  Klanci.   Obravnaval je slovnico. Pouku sledila je obširna kritika, katere se je ude ležila večina društvenikov.
Kdor se zanima za boljši napredek, dober razvoj in uspešno delovanje narodnega šolstva, bode pač vedel, da dobro poučevanje v ljudski šoli je jako težavno. To je v splošnem, kako pa je le v Istri, kjer se za nadaluo praktično izobraževanje in zboljšanje pouka ne stori niti zakonitih korakov? Vsakdo ve, kakošne veljave so vsakoletne okrajne in krajne učiteljske konference, a to vo le malokdo, da v Istri teh ni! Zakaj ue? „Denar je svetovni gospodar", pravi prislovica in naši deželni gospodarji se na nje sklicujejo, rekoč: Denarja nemamo, da bi plačevali učiteljem dijete, da bi dohajali k konferencam! Lep izgovor: vsaj je dober, če je tudi lipov.
Nam pa se urivajo nekatere misli, ki neso naši laškim deželnim gospodarjem po godu. Ker so
misli „zollfrei," le dokler ostanejo misli, a ne več potem, ko bi jih izrazili, zato raje molčimo, da bi ne bil „Slov. Narod" zopet zaplenjen, kakor takrat, ko smo izustili vprašanje — je li Istra v Avstriji ? — To vprašanje bi morali ponoviti tudi glede našega šolstva, a ker vemo, da bi ostal naš glas le .glas upijočega v puščavi", da bi ne prodrl gluhih ušes, molčimo, dokler se naše razmere vsaj nekoliko ne zboljšajo. Ko zadobimo kaj več besede v našem deželnem zboru, bodemo že kojo zinili, da se tudi narodno Šolstvo — polaga narodnemu napredku — obrne na pravi pot.
Dokler so t tke razmere, ima učiteljsko društvo tem večo vrednost, kajti ona skuša nadomestiti, kar šolske oblastnije zanemarjajo. Le tako naprej!
Iz tijnikovega poročila smo zvedeli o pridnem delovanji odborovem, da je isti imel več sej, da je odposlal, pri lanskem občnem zboru vzprejeti prošnji, c. kr. okr. šolsk. sveta v Koper ter tudi rešitev istih. Ker ste bili prošnji važni, naj povem, kako ste se rešile
Prvo, o preustrojitvi krajnih šolskih svetov na podlagi obstoječih neugodnih zakonov, šolski svet v Kopru ni uslišal, ker je neugodni zakon še neugodnejše tolmačil. Ostalo je vse pri starem, le nekaj več stroškov se bo naložilo ubogemu kmetovalcu na preobložeuo rame, kajti pomnožiti se imajo udje kraj. šol. svetu!!!
Mnogo se je še govorilo o šolskih svetih, kateri težko pričakujejo umnih preustrojevalcev, koje bodo zadob li v slovanskih deželnih poslancih, kedar zadobijo isti v našem zboru potrebne moči Do tedaj pa ostane vse pri starem in — mirna Bosna!
O drugej prošnji, da bi Be prepovedal škodljiv ptičji lov, ni prišla rešitev, le Županstva so dobila zopet ukaz, da naj parijo na ptičje lovce. No, 8 tem smo baš tam, kjer smo bili poprej 1 Mestni laški pohajalci — ptčarji bodo še vedno na stotine ptičev polovili ter jih brez skrbi po mest'h prodajati smeli.
Gospod An>.lovar nam je marsikaj povedal o lanskem zboru slovenskih učiteljev v Ljubljani, kamor ga je poslalo naše društvo kot svojegu zastopnika.
Ugodnemu blagajuikovemu poročilu sledila je volitev treh pregle lovalcev računov, a tej razni referati.
Gospod V. Preložnik nam  je obzirno, te melji to narisal  pot  „kako naj  učitelj napreduje   na   podlagi   svojega   na obrazen j a." Referat je bil vzprejet s srčno zahvalo.
Ker neso dosedanja pravila v marsičem ugajala, poročal je g. A. Vertovec o spremembah društvenih pravil, o katerih se je že odbor posve toval ter jih predlagal občnemu zboru, ki je nekatere vzprejel, druge pa preaare iil. Tudi pri tej, kakor pri vseh točkah, pokazalo ee je, da se dru štveniki za društvo zanimajo in sicer ne le domači, ampak tudi zunanji, tako da se utegne s časom razširiti delovanje tudi na druge okraje. Bog dal! Važni sti posebno dve spremembi.
Društvo namreč ustanovlja si društveno knjižnico, ki šteje že lepo število knjig — največ darovanih; tako si bo učiteljstvo preskrbelo dalje duševne hrane.
Društvo skrbelo bode odslej tudi za lepo petje ter si ustanovilo pevski zbor, kateremu je gosp. Valentič začasni vod|a. Pri raznih prilikah se je pogrešalo ubranega petja ; tej pomanjkljivosti hoče se v okom priti.
Da bode to imelo dobrih nasledkov tudi v naroduem oziru, mi pritrdi vsakdo, kajti ubrano, lepo petje blaži srce, navdušuje poslušalce za vse lepo iu dobro in ravno pravega narodnega vzbujenja in navdušenja primanjkuje Slovanom v Istri, da ne morejo priti do naravne iz zakonite veljave.
Po volitvi društvenega vodstva, pri kojem je ostalo skoro vse pri starem, končalo je zborovanje, šli bo k obedu, ker do pol treh se človek naveliča 8 praznim želodcem razpravljati tudi najlepše zadeve. — Pri skupnem obedu, katerega sta se udeležila tudi oba duhovna gospoda, vrstile so se razoe na-pitnice ter pesen za pesnijo do večera, ko je pr.šel čas, da smo se razšli.
Pri zborovanji, kakor po tem vladala je m>j društveniki najlepša sloga, kakeršna je med tovariši potrebna; ta se je splošno poudarjala, a tudi skupnemu zložnemu delovanju med uSitelj.tvotn in duhovščino je napil v. h domoljub č. gosp. kanonik Jan, s katerim se strinja mislim, da vsak razumen in za napredek vnet učitelj.
Ta dan ostane nam dolgo v lepem spomou in učiteljskemu društvu želim, da bi Še mnogo tacih zborovanj doživelo sebi v slavo, a slovenskemu narodu v korist! M.
Domače stvari.
— (Protest) proti sklepom hranilnice kranjske objavili smo včeraj ter izrekli nado, da pride od drugod še mnogo tacih protestov. Da bodo ti protesti imeli več upliva, bi kazalo, da bi se neposredno pošiljali c. k r. vladi.
— (.Matica Slovenska".) Včeraj izstopil je dosedanji tajnik g. Orešec. Tajništvo vodi odšle začasno g. prof. Senekovič. Odbor ima prihodnjo sredo v 11. dan t. m. popoludne ob 5. uri sejo, pri katerej se bode razen druzih nujnih zadev tudi obravnavalo in sklepalo o izdaji in tUku letošnjih društvenih knjig. Izdal se bode »Letopis" iu gosp. Glowackega „Flora".
— (K o n c e n t r o v a n j e aper nazaj".) Gosp. profesor Suklje zagrozil se je bil, da hode na gosp. dra. Ivana Tavčarja „poslano", priobčeno v našem listu, odgovarjal pred porotniki. Res je bil uložil tožbo. A stvar menda ni bila povsem „koscber", kajti pred par dnevi je gosp. Suklje to tožbo brezpogojno umaknil.
— („ Slovenskemu pevskemu društvu na P tuj i") pristopil je gosp. Božidar Kaić kot ustanovnik, gosp. dr. Vošnjak kot podpirajoč član z letnim doneskom 5 gld.
— (Zmirom najnovejšel) Nemški uradui list prinaša v denašnji številki listek „Das rothe Pand", katerega je bil še le nedavno ponatisnil po Tržaškem listu. So pač pozabljivi bralci uradnega nemškega lista!
— (Trnovski in Krakovski ribiči) uložili so pri c. kr. kmetijski družbi prošnjo, naj bi centralni odbor posredoval pri c. kr. deželni vladi, da ista uaroči kranjskemu ribiškemu društvu, da prihodnje leto z državno podporo izležene mlade postrvi spusti v Ljubljanico, Savo in Ižeo.
— (Zlata poroka) bode v 10. dan t. m. v Truovskej cerkvi v Ljubljani. Zlatoženina sta: Jože Vidmar, posestnik na Barji in Marija Verban-čičeva z Brezja, Dobrovske fare, ki sta bila pred 50 leti v 12. dan maja na Dobrovi poročena. 7 otrok, večinoma oženjenih, je že živih.
— (Ura oa stolpu Ljubljanskega ro-tovža) le malokedaj kaže pravi čas in jako neredno bije. Kaj, ko bi se namesto, da se plačuje možu, ki jo hodi popravljat in navijat vsak dan, 36 gid. ua leto, kupila nova ura, ki bi k večjemu stala 300 gld. in kazala pravilno?
— (Kmetijska predavanja.) Potovalni učitelj za Primorsko, gosp. Kramar, bode predaval: 12 t. m. v Hrusici, 15. t. m. v Jelšanah, 29. t. m. v Pasjivasi (Dekanih).
— (Slovenske posojilnice.) Posojilnica Mariborska imela je meseca maja 2G.693 gld. 78 kr. dohodkov, 22.679 gld. 3 kr. izdatkov, tedaj 49.372 gld. 81 kr. prometa. Posojilnica Ljubljanske okolice znižala je ooresti na 6% za hranilne uloge na 4 Va °/o- - Celjska posojilnica jemlje od novih posojil 6%, a obrestuje hranilne uloge po,5 °/0.
— (Idrijska Čitalnica) napravi v nedeljo 8. t. m. pri ugodnem vremenu izlet v Cirkno. Delezni.ii izleta zbirajo se v Č.talnici, od koder se odpeljejo točno o pol 1 uri popoludne. Ako bi bilo vreme neugodno, se izlet preloži ua prihodnjo nedeljo 15. t. m. K obilni udeležbi vabi najuljudoeje
odbor.
— (420 zatožencev.) V torek 3. t. m. pričela se je v Varaždinu obravnava proti osobam, ki so se udeležile lausko jesen izgredov v Bednji, Visnjici, Traškočanu iu Voči. Zatoženih je 420 osob, mej njimi 42 žensk, 70 osob je v preiskovalnem zaporu. Zaradi prevelikega števila zatožencev, prišlo jih je prvi dan samo 181 na vrsto.
— (Razpisane učitelj ske službe.) Na 4 razrednici v Postoj ini tretje mesto s 500 gld. — in Vipavi uiugo mesto s 500 gld. in četrto mesto s 400 gld.; — v Trnovem drugo mesto s 500 g!d. — Na Ubelskera, v Dolenjem Zemonu, v Planini, na Razdrtem in v Lozicah mesto s po 400 gld. ua leto. Prošnje do kouca julija t. 1. ua c. kr. šol. svet v Postoj mi.
— (Popravek.) V včernjžnjej številki našega lista v domatej stvari „Tisoč goldinarjev ukradenih", je po pomoti Velikonočni mesto BiukoStui ponedeljek.
Od cifri*« nJkov  munKokrHt priporočano. S
svojim prebavilnost pospešujočim uplivom a- pristni MoIlovi „ S ei d 1 it z - p r a Š k i " zelo odlikujejo od druzih sredstev, ki n uporabljajo proti bolečinam v želodci in spod-njett deln trupla, Gena Skatetjici z uporabiloim navodom 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja jih vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno M o 11 - o v e preparate z njega varstveno znamko in podpisom. (690—6)
Tujci:
dne 5. junija.
Pri NI ono i Goleš, Bleiweiss c Dunaja. — Bdmcheš iz Krškega.
Pri Malici : M i hip z Dunaja. — Retter iz Gorice. — Hartinger z Dunaja.
Umrli so r LJubljani:
3. junija: Antonija Krašovic, šivilja, 21 let, Rožne ulice št. 13, za Caries.
4. junija: Reza Marinko, postreščekova hči, 20 mes., Soteska št. 8, za božjastjo. — Josip Radkovič, delavec, zdaj kaznenec, 39 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. — Janez Potočnik, pek in hišni posestnik, 37 let, Sv. Petra cesta it. 5, za jetiko. — Neža Perse, delavka, 34 let, Sv. Petra cesta št. 3, za jetiko.
5. junija: Martin Podbovšek, delavec, 52 let, Havpt-manca št. 11, za jetiko. — Janez Kilar, kaplan, 40 let, Ko-lezijska cesta št. 1, za vnetjem možganske kožice.
V deželnej bolnici:
2. junija: Jera Fojkar, delavka, 23 tet, za jetiko. — Marija Bedina, delavka, 20 let, za oslabljenjem močij. — Janez Margon, gostač, 64 let, za ApopIexia cerebri.
4. junija: Matevž Ropert, gostač, 73 let, za starostjo.
Aleteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi	Net>o	Mokrimi v U1U1.
5. jnnija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	72834 ram. 731- 73 na. 732- 99 mm.	+ 138 C -f-16 8" C + 12 8" C	si. szh. si. svz. si. jvz.	obl. obl. obl.	3280mm. dežja.
Srednja temperatura -f- 14*5°, za 3 3° pod normalom.
ID\xxisosls:a< "borza dne 6 junija t. I.
(Isvirno telegraficno poročilo.;
Papirna ren a.......... 80 gld. 45 kr
Srebrna renta .... ..... 81 , 30 „
Zlata ren........                                       .   . 102 .10 »
5°/0 marčna renta......... 95 , 75 „
Akcije narodne banku....... 859 , — B
Kreditne akcije........ 309 „ 10 „
London.......... 122 n 05 .
Srebro............ — „    - ,
Napol.............. a , 67»/, „
C. kr. cekini........ ■-'> „ 77 ,
Nemške marke...... 59 „ 60 „
4% državne arečke iz 1. 1854   250 gld. 124 . 75
Državne srečke iz L 1864.         100 gld. 169 gld. 10 kr.
4*/u avstr. zlata renta, davka prosta. 102 ,10 t
Ogrska zlata renta 6*/,..... 122 ,   70 „
■      i".           .   ... 91 „   75 i
„     papirna renta 5'/0 ..... 88 ,   65 „
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. obli«. .   . 104 ,   50 n
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 115 „   50 „
Zemlj. obč. avstr. 4 '/t° „ zlati zast. listi . 122 „25 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 108 „30 ,
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 107 ,   — n
Kreditne srečke......100 gld. 175 ,   50 „
Rudolfove srečke ....        10   „ 19 „   — „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 112 a   25 n
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 221 ,   — ,
Prodajalnica
na jako dobrem mestu, v katerej se sedaj nahaja galanterijska trgovina, odda se o Sv. Mihaelu po ceni
v najem.
Več se izve v komptoiru Krlsper|a A Urbane«,
pod Trančo Št. 2. (378—1)
Št. 9430. (371-2)
Košnja v najem!
\ ponedeljek O. dan Junija t. I. dopolnilne ob O. url se bode košnja mestnih se-nožetij pod gradom Tivoli po oČitoej dražbi za 1884. leto kosomu oddajala v najem.
Obljubljena najemščina ni pri dražbi, ampak kakor pretekla leta v jeseni pri mestnej blagajni uplačati.
Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožetih v Lattermaonovem drevoredu poleg vojaške oskrbovalnice.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 28. dan maja 1884.
h Trsta, v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vBprejemajo blago in potniko po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Elast -A-n-g-lla.", 3400 ton, v   5. dan julija. „     „<3-exxa2La.an.ia,",       4200    „   v 20.   „ „ Potniki naj se obrnejo na
T. TEEKtriLE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Kajuta za potnike 200 golil. — Vmesni krov 60 gold.
Zaradi vožnje blaga obrne naj Be na i.iniliitiio <19 Aut. Poglayen, generalni agent. (379—1)
PUŠG"
šaljiv list s podobami,
izhaja v Trst«, dvakrat na mesec ter stane do konca leta 1 g"l<I- SO lir.
Naročnina naj se pošilja (366—2)
Ivan Oolinar-jU« tiskarna Amati, Trst.
G.k. privilegij .s*/-, za zboljšanj«
šivalnih cQf strojev.
v Ljubljani, Hdtel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivib za vsakatero Šivanje, (ns—is) 6letna garancija!
Poduk brezplačno. Na m. <mnt obroke po 1-5 gl.
Takoj deluj ode.
Uspeh zajamčen.
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plešah, izpallh in osivelih lnseh.
Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
•T. G-rolioli v Urnu.
V IjjuttljtMtti se dobiva pri g. M'Jttvartiu ifWnhw"'Ut v
Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Reki lekar C. Šilhavy; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J, Martinz; v liovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi:
Ti1 Hll lip HY*hf* orijentalsko lepotilno sredstvo, ki JjCtll IHj J11 IM j nareja nežnost, belino ia obiluo.it telesa, odstranuje pege in lase — cena 85 kr.
Sstr- Ni sleparija! ~M (333—4)
5000 1 (788—44)
as tanki* v sukna
(po 3—4 metre\ v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po S gl.
■i. Storch v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti posiljatvi marke za 10 kr.
Tiskarja na ročni stroj
^381)
za navadna dela takoj vsprejme ZE2ČL. Prettenliofer, v (J rade i, Realschnlgasse 8.
R
BUDIMSKA
Ako cz y
g r e ix o i, o aT
katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stolzel v Monakovem, profesor dr. Hardy v Parizu in profesor dr. Tichborne v Londonu, priporočajo
Erofesor dr. Uebhardt v Budimpešti in nedavno profesor dr. okitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Dunaji in profesor dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine litbiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebaviliiill organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah in prortaiulnienb mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva izredno Budimska Rak6ozy. (240—17)
Lastniki bratje Loser v Budapešti.
I _ .__, ******
najvišjo    v... priznanje.
Zlata kolajna Pariz 1878. — Zlata kolajna Amsterdam 1883.
ni diplomi :
Radgona  1877. — Fiirsteniold  1878. — Gradec  1880. — Trst 1882.
Kopališče (jleiclienberg,
na Štajerskem.
Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogrske zapadne železnica.
Začetek sezije s 1. majem.
Alkulično-mnrijatične in železne-kisline, inhalacije smrečevja in razpršene vrelćeve slanice vidiki respiracijski aparat, jeklene, sinilenćn«' iti kopeli smrekovih bocek, mr/.la kopanja in hvdropatična zdravila, kozje mleko, gorko kravje mleko v posebno zato zgradjenej zuruviluict z mlekom. Podnebje: stanovitno in zmerno vlažno toplo. Visočina nad morjem:
Stituovana, mineralne vode in vozovi naročajo se
-kili kopeli.
300 metrov.
pri   VOtltftVU l.li-iilinilicr-
(232-6)
: : : : t : : : : : : : t
Mark 500.000TDajsmDejSM
slnčaji.
1	premija	k	mark	300.000	26 dobitkov a		
1	dobitek	a	■	200.000	56	n	a
2	dobitka	a	n	100.000	106	n	ti
l	dobitek	a	n	90.000	253	rt	a
1	n dobitka	A	i»	80.000	6	n	a
2		a		70.000	515	n	■
1	dobitek	a	n	60.000	1036	n	a
a	dobitka	a	n	50.000	2'1020		a
i	dobitek	a	n	30.000	19463	dobitkov a	
5	dobitkov	a	n	20.000	150, 124, 100,		04,
8	dobitki	&	n	15.000			
Velika, od Hamburške države garantovana denarna loterija se je jako priljubila zaradi mnogobrojnosti dobitkov, ki se bodo izžrebali, in zaradi največje mogoče garantije za točno izplačilo dobitkov. To po določilih načrta vodi posebna v to postavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država. V malo mesecih se od prvega do sedmega razreda izinej 100.000 srečk jih gotovo izžreba 50.000 z dobitki. Mej temi se nahaja glavni dobitek za event. 500.000 mark, spe-cijelno pa:
1 premija   a mark 300.000 26 dobitkov & mark
5.000 3.000 2.000 1.500 1.000 500 145 200,
Od teh dobitkov se jih izžreba v prvem razredu 4000, v skupnem zuesku 157.000 mark. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark in poraste v drugem razredu na 60.000 mark, v tretjem na 70.000 mark, v četrtem na 80.000 mark, v petem na 90.000 mark. v šestem na 100.000 mark, v sedmem pa na ovent. 500.000, specijalno pa na mark 300.01111. 200.000 itd. itd.   Za prvo žrebanje velja
cehi   origiimliut t*re£kn gl«l. :t.r»o,
pol    origluulne srečke i.7.">,
četrt originalne srečke —.04». Proti posiljatvi zneska v baukovcib, no postnej nakaznici aH v poštnih markah se nam došla naročila hitro izvrše. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom in ob jednem uradni načrt, iz katerega se izve vse podrobnejše, kakor razdelitev dobitkov, dan žrebanja in uloge posameznih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno listino dobitkov, katera ima državni grb in jasno navaja dobitke in številke, katere so dobile. Dobitki so izplačujejo po načrtu točno pod državno garantijo. Na zahtevanje smo pripravljeni že naprej poslati uradni načrt, in izjavljamo, da srečke, k:\iere ne ugajajo, naž i Vzamem ■, ako se nam ob pravem času pred žrebanjem vrnejo, in za nje dobljeni znesek takoj vrnemo. Ker dobimo za te srečke vsak dan mnogo naročil, prosimo, da bomo mogli izvršiti vsa naročila, kakor hitro jo mogoče, vsekako pa pred 11. junijem 1884
direktno naročiti se. (327- 10)
Valentin & Co. v Hamburgu.
Žrebanje I. razreda "bode po načrtu 11. in 12. junija 1884.
Sreča in slnčaj igrata pogostem veliko rolo v človeškem življenji in vsak naj jima pusti jedne duri odprte, če se to da na tako solidni in pripravni način doseči, kakor tukaj.
Našo glavno kolekto je že dolgo posebno obiskovala sreča iu mi pazili smo vedno na interese naših cenjenih naro-čevalcev.
Vsak naš naročnik ima to prednost, da neposredno dobi originalne srečke brez posredovanja manjših prodajalcev. Vsak dobi tedaj v najkrajšem času po žrebanji listino dobitkov, ne da bi jo zahteval, polog te pa še originalne srećke vselej po v načrtu nastavljenih centih brez vsakega povišanja.
(zdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Zele/,nikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
3717
596343