ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 28, št. / n-ro 1 marec / marto 2023 Uvodnik Frontartikolo Dum la februaro kaj marto oni plenumis la jarkunvenojn de SIEL kaj ĝiaj kolektivaj membroj ES Ljubljana, ES Maribor, Fervojista ES kaj ES KS Slovenj Gradec. Oni povas fieri pri la pasintjaraj sukcesoj kaj pri la planataj projektoj. La malbona novaĵo estas ke FES ĉesigos sian sendependan agadon kaj fuziiĝos kun ESM. Oni atendas, ke la fortigita ESM vigle prosperos. Februarja in marca smo poleg redne skupščine ZES opravili letne zbore naših kolektivnih članov ESL, EDM, ŽED in ESKDSG. Temu je posvečen večji del tega biltena. Standardni prikaz opravljenega dela (bilo je kar nekaj pokazati) in predstavitev načrtov za delo (kot ponavadi preveč natrpano z nekonkretnimi programi) je preglasil obžalovanja vreden sklep ŽED, da preneha s samostojnim delovanjem in se pripoji k EDM. Tako se bo število kolektivnih članov ZES zmanjšalo s štiri na tri, to pa ne pomeni zmanjšanja števila aktivnih esperantistov in njihove aktivnosti. Lahko pričakujemo in želimo, da bo ojačeno EDM zacvetelo z vso silo. O.K. Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Jarkunveno de SIEL 2023 Seja redne letne skupščine ZES je bila v soboto, 18. marca 2023, ob 10.30 uri v Ljubljani v dvorani Službe za lokalno samoupravo MOL v Grablovičevi ulici 28. Prisotni so bili: Melita Cimerman (EDM), Ana Ferrer Zadravec (ŽED), Peter Grbec, Marja Gregorič, Janez Jug (EDL), Davorin Jurač (ES KDSG), Marjana Komprej (EDL), Ostoj Kristan, Tomaž Longyka, Denis Marion, Dragica Ropret Žumer, Nika Rožej (EDL), Simon Urh, Mario Vetrih (EDM), Anka Vozlič, Janez Zadravec, Vinko Zalezina in Andrej Žumer Skribas (EDL). Skupščini je poslala pozdrave članica Mira Lipičar in se opravičila zaradi nezmožnosti za udeležbo. Predsednik ZES Janez Jug je najprej pozdravil prisotne in ugotovil, da je skupščina sklepčna, ker je prisotnih 18 članov z glasovalno pravico. Skupščina je z enominutnim molkom počastila spomin na Anito Perič Altherr in Jovana Mirkoviča, ki sta preminula v letu 2022. Napis pod stropom velja tudi za nas (Foto Skribas) Izvoljeni so bili organi skupščine: Mario Vetrih za delovnega predsednika, Marjana Komprej za zapisnikarico ter Tomaž Longyka in Janez Zadravec za overitelja zapisnika. Sprejet je bil naslednji dnevni red: 1. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti 2. Izvolitev organov skupščine (delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika) 3. Obravnava in sprejem Poročila o delu ZES za leto 2022, Finančnega poročila za leto 2022 in Poročila Nadzornega odbora za leto 2022 4. Obravnava in sprejem Programa dela ZES za leto 2023 in Finančnega načrta ZES za leto 2023 5. Razno Pisno poročilo predsednika ZES o delu v letu 2022 je bilo v gradivu za skupščino, zato je Janez Jug opozoril le na najpomembnejše postavke in dosežke v preteklem letu. Poročilo o delu ZES dopolnjujejo še poročila o delu kolektivnih članov EDL, EDM, ŽEDM in ES KDSG, saj poročilo ZES povzema le najvidnejše dosežke društev in sekcije. V razpravi je bilo poudarjeno uspešno delovanje v novih prostorih in povezovanje s pomočjo spletnih storitev, videokonferenc, Informacije / Informoj 2 marec /marto 2023 elektronske pošte itd. Obveščanje z okrožnicami ZES dosega okoli 120 oseb, s klasično pošto pa še 7 oseb. bilo treba ustanoviti ustrezno železničarsko sekcijo ali skupino v ZES ali EDM. Pisno poročilo o finančnem poslovanju za leto 2022 je bilo v gradivu za skupščino, zato je Ostoj Kristan razložil le večje postavke in odstopanja od letnega načrta. Opozoril je na priliv dela dohodnine, ki ga namenijo davčni zavezanci za našo organizacijo, ter na novost, namreč transfer dela donirane dohodnine za pokritje stroškov projektov EDL v višini 160,– EUR. Melita Cimerman je poročala o dosedanjem poteku in perspektivi projekta Erasmus+ Pospeševalnik večjezičnosti (akcelilo por multilingveco, MLA), pri katerem sodeluje Inter-kulturo, Maribor in kot testna osnovna šola OŠ Rudolfa Maistra Šentilj. MLA je bil tudi najbolj številno podprt predlog v okviru Konference o prihodnosti Evrope. Vse strokovno gradivo za MLA, tudi v slovenskem prevodu, je na razpolago na spletišču lernu.net. Poročilo Nadzornega odbora je podala predsednica odbora Anka Vozlič. NO je delo IO ZES ter finančno poslovanje Združenja označil za pozitivno in pohvalno. Pregled dokumentacije so opravili predsednica odbora, član Tomaž Longyka in nadomestni član Andrej Žumer Skribas. Poročila Častnega razsodišča ZES ni bilo, ker ni bilo nobene potrebe po seji. Pisni predlog programa dela ZES za leto 2023 je bil v gradivu za skupščino. Pripravil ga je Janez Jug, ki ga je tudi na kratko predstavil. V razpravi je bilo podanih še nekaj predlogov za dopolnitev in preciziranje predloženega programa dela (k točki 3 študijski krožek v Ljubljani, k točki 5.1 izdaja slikanic EDL in EDM, k točki 5.5 obeležitev Tavčarjevega leta, k točki 6 sodelovanje z uradom za UNESCO, idr.). Predlog Finančnega načrta ZES za leto 2023 je bil v gradivu za skupščino. Podrobno ga je razložil Ostoj Kristan. Višina članarine ostaja nespremenjena. Nekatere postavke so zelo negotove, zlasti prodaja literature; to je odvisno od novih izdaj in uspešnosti organiziranja tečajev esperanta. Predviden je prenos sredstev za podporo projektom kolektivnih članic v višini 200,– EUR. Prihodki in odhodki so uravnoteženi, vendar bo izid odvisen zlasti od izvedbe posameznih projektov (večja aktivnost pomeni večje stroške) ter pridobivanja sponzorskih sredstev v denarju, materialu ali storitvah. Razprave k finančnemu načrtu ni bilo. Skupščina je sprejela Program dela za leto 2023 z dopolnitvami v smislu razprave (izdela se čistopis) in Finančni načrt za poslovno leto 2023 ter priporočila IO ZES, da ju izvede v največji možni meri z ustreznimi dopolnitvami in prilagoditvami. Pod Razno je bila skupščina seznanjena z odločitvijo občnega zbora ŽEDM, da preneha z delovanjem kot samostojno društvo. Da ne bi zamrla železničarska esperantska dejavnost in sodelovanje z IFEF, bi Pod Razno so bile tri pomembne zadeve (Foto Skribas) Janez Zadravec je opozoril, da mora ZES aktivno sodelovati pri pripravi Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–33 (NP VIZ 23–33) na področju sistema pouka tujih jezikov. Pomembno je sodelovati od vsega začetka, ne šele v javni razpravi. Pripravil je tudi osnutek dopisa za RS MVI in predlog predstavnikov ZES. V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba opredeliti predloge ZES in izbrati ustrezne predstavnike in zagovornike esperantskih predlogov. Skupščina je sprejela sklep, da IO ZES v kratkem posveti posebno sejo problematiki priprave NP VIZ 23–33. Skupščina se je končala ob 12.00. Zapisnik povzel: O.K. Pospeševalnik večjezičnosti Slovenia Esperanto-Ligo (SIEL) proponas enkadre de la venonta »Nacia programo de edukado kaj instruado 2023-2033« inkludi kiel bazan kaj devigan programon por instruado kaj lernado de fremdaj marec / marto 2023 lingvoj programon MLA (akcelilo por multilingveco, angle multilingual accelerator). Pli detale oni povas legi, elŝuti kaj uzi MLA en la retejo lernu.net (https://lernu.net/instruado). Ni menciu, ke la propono pri MLA estis la plej ŝatata propono enkadre de la Konferenco pri la estonto de Eŭropo, do ni certas ke multaj eŭropaj landoj sentas samajn problemojn rilate al la instruado de fremdaj lingvoj. 3 Informacije / Informoj dejstvo, da so pri razvoju MLA sodelovale tudi tri slovenske institucije: Inter-kulturo Maribor, Univerza Maribor in OŠ Rudolfa Maistra Šentilj. »Akcelilo por multlingveco estas instruplano, kiu ebligas al infanoj pli rapide lerni fremdajn lingvojn kaj memfidiĝi pri sia kapablo de lingvolernado. Ĝi baziĝas je la propedeutika ideo, ke lerni modellingvon, en nia kazo bazan Esperanton reduktitan al la plej ofte uzataj 300 morfemoj, povas plibonigi lingvolernajn kapablojn de infanoj. Pluraj studoj montris, ke unujara lernado de la modellingvo Esperanto ĝis 30% plirapidigas postan lernadon de aliaj lingvoj. La kialo estas, ke la modellingvo estas tre facila, ne havas esceptojn kaj funkcias kiel logika konstrumodelo. Ĝi ebligas al infanoj kompreni fundamentajn lingvajn principojn pere de malkonstruado kaj rekonstruado de vortoj kaj frazoj. Ĝi estas multe pli efika ol aliaj lingvoj por instigi lernantojn lerni pro la eblo de la komenco mem konstrui proprajn frazojn. Per tiu ĉi kurso infanoj lude lernas minimumon de analiza lingvo, kiu donas al ili klaran ideon pri tio kiel lingvoj funkcias. Infanoj komprenas tipojn de vortoj, terminojn kiel pluralon, la bazajn du kazojn (nominativon kaj akuzativon), la manieron krei frazojn kaj ili akiras la kapablon krei multajn novajn vortojn el bazaj radikoj kaj afiksoj kiujn ĉiu lingvo ofertas. Tio komprenigas al infanoj la strukturon de lingvoj ĝenerale kaj donas al ili la tiel nomatajn metalingvajn sciojn. Ĉiuj materialoj estas ellaboritaj por uzado fare de lingvoinstruistoj, kiuj ne lernis Esperanton antaŭe. La materialoj enhavas gramatikajn sekciojn kaj detalajn gvidliniojn por helpi instruistojn prepariĝi por enklasaj studhoroj. La materialoj estis ellaboritaj kadre de projekto kiu estis kunfinancita de la programo Erasmus+ de la Eŭropa Komisiono.« Zgornji odstavki so uvod v gradivo za pospeševalnik večjezičnosti (akcelilo por multilingveco, angleško multilingual accelerator, MLA) na spletišču lernu.net (https://lernu.net/instruado). Besedilo je prevedeno v mnoge jezike, tudi v slovenščino. Uvodu sledijo obširne smernice za učitelje, didaktično gradivo za 60 šolskih ur in spletne vaje. Velja opozoriti na Tečaj ima 6 lekcij, v celoti je preveden v slovenščino MLA je že dobro razvit programski paket, sposoben za uporabo v praksi. MLA ni prvenstveno tečaj za učenje esperanta, ampak splošno propedevtično sredstvo za pripravo otrok na učenje jezikov. Zaradi vsestranskih koristi v postopkih vzgoje in izobraževanja ga ZES predlaga kot temeljno sestavino pouka jezikov v prvih razredih osnovnih šol. Pozivamo vse esperantiste in prijatelje esperanta, da si skrbno ogledajo MLA na spletišču lernu.net in ga priporočijo še drugim, zlasti pedagogom v proučitev. Rabimo široko podporo za predlog za uvedbo MLA v naše šole, kar lahko dosežemo z ustrezno vključitvijo MLA v Nacionalni program vzgoje in izobraževanja 2023–33. Prav tako se moramo pogovarjati tudi z našimi somišljeniki v drugih državah EU, saj imajo podobne težave z preobremenjenostjo otrok in neučinkovitimi načini učenja tujih jezikov. Pa tudi drugi narodi čutijo uničujoče posledice prodora angleščine in drugih svetovnih jezikov v svoje kulture. Uporaba MLA bi bila lahko splošno priznan program izobraževanja v Evropski uniji. O. K. Informacije / Informoj 4 Libroservo, biblioteko kaj arĥivo de SIEL Malgraŭ multaj aliaj taskoj dum la printempo (jarkunvenoj, raportoj, librotenado, nova Esperantokurso de ES Ljubljana ktp.) la libroservo kaj arĥivo ne haltis. Ni aĉetis novan mezaltan ŝrankon kaj akiris tri novajn bretojn, t. e. 2,25 metrojn da libroj. Nun la 23 bretoj ampleksas 17,25 metrojn por gardi ĉirkaŭ 1,5 mil volumojn. Ĉiujn semajnon ni trovas aŭ ricevas novajn dokumentojn aŭ literaturon, kiu malkovras la historion de la slovena Esperanto-movado. marec /marto 2023 Jerneja Jezernik in Tomaž Longyka. Lista prisotnih in pooblastili so priloga k izvirniku zapisnika seje. La katalogon de la biblioteko oni nun povas trovi en la retejo de SIEL. En la PDF-dosiero oni povas serĉi laŭ pluraj kriterioj, sed oni ne povas reorganizi la dosieron. Bonvolu sekvi la ligilon: katalogo-de-labiblioteko-de-siel-2023-03-12.pdf (esperanto.si). O.K. Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Vhod v društvene prostore je viden od daleč (Foto O. K.) Redni letni občni zbor je pozdravila predsednica društva Nika Rožej. Ugotovila je, da ni dosežena sklepčnost (kvorum 18 glasov) in da lahko občni zbor v skladu z vabilom in 25. členom pravil EDL odloča šele po odlogu seje za 30 minut (kvorum 10 glasov). Občni zbor EDL 2023 La jarkunveno de ESL la 9-an de marto 2023 denove ĉeeste! Pli ol la kutimaj raportoj kaj programoj gravas personaj kontaktoj, diskutoj kaj babilado. Ĉeestis 15 geanoj. Ĝenerala pritakso de la pasinta(j) jaro(j) estas, ke oni povas fieri pri la fruktodona agado de la societanoj. Seja rednega letnega občnega zbora Esperantskega društva Ljubljana je bila v četrtek, 9. marca 2023, ob 18.00 v društvenih prostorih v Grablovičevi ulici 28 v Ljubljani. Vsi vabljeni člani in prijatelji društva so predhodno pravočasno prejeli vabilo in gradivo k 2. in 4. točki dnevnega reda po navadni pošti (pisno gradivo na 6 naslovov) in po elektronski pošti (39 naslovov). Seje se je udeležilo 15 članov društva: Marja Gregorič, Mia Gregorič, Sergej Gregorič, Janez Jug, Veronika Kastelic, Marjana Komprej, Ostoj Kristan, Jernej Lindič, Daniela Močnik, Dragica Ropret Žumer, Nika Rožej, Jesus Torrez Garcia, Marinka Verlak, Janja Zupin in Andrej Žumer Skribas. Predhodno so glasovali za predlagane sklepe iz pisnih gradiv: V delovne organe so bili predlagani: delovni predsednik – Nika Rožej, zapisnikar – Ostoj Kristan, overovatelja zapisnika – Marjana Komprej in Andrej Žumer Skribas. Predlagan je bil naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti, izvolitev organov občnega zbora (delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika) in potrditev dnevnega reda 2. Poročilo o delu, finančno poročilo in poročilo Nadzornega odbora za leto 2022 3. Razprava in sprejemanje poročil za 2022 4. Predstavitev načrta dela in finančnega načrta za leto 2023 5. Razprava in sprejemanje načrtov za 2023 6. Delegiranje 5 zastopnikov društva za skupščino ZES 7. Razno 8. Ogled esperantske strokovne knjižnice 9. Druženje s prigrizkom v društvenih prostorih. Občni zbor je nadaljeval z delom in odložil sklepanje za 30 minut. marec / marto 2023 Predlog poslovnega poročila društva za leto 2022, ki vsebuje poleg splošnega dela še poročili o delu društva in o finančnem poslovanju v letu 2022, je bil predhodno poslan z vabilom. Poročilo sta dodatno obrazložila Nika Rožej in Ostoj Kristan. Poročilo Nadzornega odbora je podal Janez Jug. Povedal je, da se NO ni sestal, pač pa so člani NO ločeno pregledali računovodsko poročilo in dokumentacijo, ostalo pa so člani opravili po telekomunikacijskih sredstvih. NO ugotavlja, da je poslovanje društva skladno s predpisi in sklepi društva. Posebej je pohvalil vestno vodenje financ. V razpravi o poročilih za leto 2022 je Janez Jug dodal nekaj podatkov o urejanju spletnega slovarja. Ugotovljeno je bilo, da nekatere načrtovane postavke niso bile izvedene, pač pa so bile nekatere nove ali zaostale iz prejšnjih let, na primer esperantski prospekt Ljubljane. Novost v letu 2022 je bil transfer dela donirane dohodnine s strani ZES v višini 160,– EUR (podpora delovanju društva za konkretne projekte). Občni zbor je nato prešel na glasovanje in je soglasno potrdil predlagane delovne organe seje in dnevni red. Občni zbor je sprejel Poročilo o delu v letu 2022, Poročilo o finančnem poslovanju za leto 2022 in Poročilo Nadzornega odbora, kot so bila predložena. Predloga programa dela in Finančnega načrta za poslovno leto 2023 sta bila v pisni obliki posredovana z vabilom na letni zbor. Dodatno sta ju obrazložila Nika Rožej in Ostoj Kristan. V programu dela sta novosti razpis študijskega krožka za učenje in samoučenje esperanta v prostorih društva (od 6. aprila do konca šolskega leta vsak četrtek) ter izdaja dvojezične slikanice. Dragica Ropret Žumer je predlagala, da proslavimo Tavčarjevo leto tudi s še kakšno predstavitvijo prevoda Visoške kronike in drugimi nastopi. Finančni načrt je uravnotežen, vendar zna ob večji izdajateljski aktivnosti nastati tudi izguba. Glede na zadosten društveni sklad je finančna perspektiva društva dobra. Program dela EDL in Finančni načrt za leto 2023 sta bila sprejeta kot sta bila predložena (soglasno). Predlagano je bilo, da zbor glede na število članov društva in kolektivno članarino v ZES delegira 5 zastopnikov društva za udeležbo na skupščini Združenja za esperanto Slovenije, ki bo 18. marca 2023 v Ljubljani. Zastopniki morajo biti dejavni tudi v 5 Informacije / Informoj organih ZES ter imajo aktivno in pasivno volilno pravico v skupščini ZES. Kot zastopniki EDL za skupščino ZES 18. 3. 2023 so bili imenovani: Janez Jug, Marjana Komprej, Tomaž Longyka, Nika Rožej in Andrej Žumer Skribas. Pod Razno ni bilo novih zadev. V preostalem času je potekala razširjena razprava o realizaciji programa dela društva v letu 2023. Osredotočili se bomo po možnosti na fizična srečanja in sestanke v klubskih prostorih ZES in EDL. Organizirali naj bi izlet z vodenjem v esperantu (Kranj, Kamnik ali Bled). Po dokončanju projekta turističnega prospekta v Ljubljani bi začeli še podobno akcijo kje drugje. Ponovno bomo zelo aktivni v Kranju (srečanja v MCK, udeležba v spletnem tečaju esperanta za začetnike, udeležba na TVU in PU). Udeleženci so si po kratki predstavitvi ogledali strokovno knjižnico ZES. V istem prostoru je tudi arhiv društva, kar se ga je ohranilo. Ta bo na razpolago po ureditvi, predvidoma do konca leta 2023. Krajši klepet ob sendvičih, piškotih in brezalkoholnih napitkih je bil dobrodošel po večletni izolaciji in virtualnem druženju. Prisotni so se strinjali, da prostori v Grablovičevi nudijo primerne pogoje za delo društva. Občni zbor je bil zaključen ob 20. uri. Zapisnik povzel: O.K. Poročilo o delu društva v letu 2022 Delovanje EDL je močno prepleteno s programom dela Združenja za esperanto Slovenije (ZES), tako da so izvedene dejavnosti ZES v veliki meri tudi rezultat dela članov EDL. V letu 2022 so bile dejavnosti društva ovirane z omejitvami druženja zaradi epidemije kovid-19, zato program dela za 2022 v nekaj postavkah ni bil izpolnjen oziroma so bile izvedene alternativne oblike: • • • • • Sodelovali smo z drugimi društvi in sekcijami (EDM, ŽED, ES KD Slovenj Gradec) in ZES. Pridobili smo nove člane in prijatelje društva (stanje 35 evidentiranih članov). Izvedli smo redni občni zbor v spletni obliki 22. februarja (udeležba 13 članov). Udeležili smo se redne skupščine ZES v spletni obliki 18. marca (5 zastopnikov EDL in 2 kot individualna člana ZES). Organizirali smo izlet v Škofjo Loko in na Visoko 25. junija (izvajalci Ropret Žumer, Rožej in Kristan, udeležba 13 članov iz vse Slovenije). Informacije / Informoj • • • • • • • • • • • • • • • • V Ljubljani smo organizirali osrednjo proslavo Zamenhofovega dne z bogatim kulturnim programom 10. decembra (udeležba 24 oseb iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Mehike, od tega 11 članov EDL). Izdali smo žepni koledarček za leto 2023 v nakladi 1.000 izvodov. Skupaj s Turizmom Ljubljana smo izdali in sami financirali tisk papirne inačice turistične zgibanke Malkovru Ljubljanon (naklada 1000 izvodov, izvajalec Kristan). Dopolnjujemo ter izboljšujemo besedila na spletišču lernu.net (izvajalec Kristan). Urejamo in dopolnjujemo spletni slovenskoesperantski slovar (izvajalec Jug). Nastopili smo na prireditvah TVU in PU 25. maja v Kranju (stojnica, predstavitve v vrtcih Čarobni svet in Čira-čara ter v OŠ Waldorf Naklo) (izvajalci Rožej, Markič, Kristan in Žumer). Ob Evropskem dnevu jezikov so bile tri predstavitve esperanta na OŠ Trnovo v Ljubljani ter dve delavnici z naslovom Spoznajmo esperanto za otroke v vrtcu Viški gaj v Ljubljani (izvajalki Rožej in Ropret Žumer). Izvajali smo krožek učenja esperanta v okviru programa Vesele urice v Medgeneracijskem centru Kranj vsak 2. in 4. torek v mesecu (izvajalka Rožej, udeležba med 5 in 10 oseb). Izvedli smo predstavitev izdaje La kroniko de Visoko v Kulturnem društvu dr. Ivan Tavčar v Poljanah (udeležba 50 oseb, izvajalca Rožej, Kristan). S slikanico Alma – La mondo antaŭ la hejma sojlo smo se udeležili razpisa UEA za mladinsko knjigo leta, knjiga je bila potem uvrščena med priporočeno literaturo spletišča UEA facila. V sklopu sodelovanja s tržaškim esperantskim društvom TEA sta se dve naši članici udeležili kongresa italijanskih esperantistov v Brescii. Udeleževali smo se rednih uradnih ur ZES in EDL vsak četrtek ob 18. uri v Grablovičevi 28, na katerih se prakticira pogovor v esperantu in opravijo aktualne organizacijske naloge. Sodelovali smo pri izdajanju glasila Informacije / Informoj (urejanje Kristan, lektura Longyka). Prispevali smo vsebine in sodelovali pri urejanju strani na spletišču esperanto.si (Jug). Opremili smo prostor za sestanke na Grablovičevi 28 ter urejali strokovno knjižnico in arhiv ZES in EDL (izvajalec Kristan). Izvedli smo administrativne naloge (obveščanje članstva po klasični ali elektronski pošti, priprava 6 marec /marto 2023 občnega zbora ter sestankov NO in IO, računovodenje in računovodsko poročanje, zaključni račun, davčna prijava itd.) (izvajalca Rožej, Kristan). Nastop v Kranju Naši članici Nika Rožej in Daniela Močnik sta 8. februarja nastopili na tradicionalni proslavi slovenskega kulturnega praznika v Kranju z deklamacijo Prešernovih pesmi v slovenščini in esperantu. Nika Rožej in Daniela Močnik Študijski krožek Tečemo prvi krog Po mnogih letih smo se v društvu odločili izvesti krožek esperanta v živo. Ker nimamo prostovoljca za vodenje večmesečnega tečaja, kar je zelo zahtevna zadolžitev, bomo zainteresirane poučili o mednarodnem jeziku in o esperantskem gibanju v obliki študijskega krožka. To pomeni skupno poučevanje, učenje, razpravljanje, spoznavanje raznih metod in možnosti samoučenja itd. Krožek je brezplačen in namenjen tako popolnim začetnikom kot tudi prijateljem esperanta in esperantistom, ki jih zanima učenje esperanta in razpravljanje. Cilj krožka je na družaben način osvojiti ali obnoviti osnovno znanje jezika, poznavanje vrednot esperanta in esperantskega gibanja ter metod samoučenja. Za propagando krožka z imenom Tečemo prvi krog (v upanju, da bo krogov še več) smo pripravili plakat velikosti A3. Razposlan je bil vsem na spisku obve- marec / marto 2023 ščanja EDL, plakat pa smo izobesili v štirih ljubljanskih knjižnicah (Bežigrad, BS3, Moste in Fužine), v atriju WTC, pri vhodu v naše prostore v Grablovičevi, v vitrini v parku Ajdovščina ter v naši vitrini v podhodu železniške postaje. Krožek je objavljen tudi v seznamu dogodkov v ljubljanskih četrtnih skupnostih na spletišču MOL ter na spletiščih ZES in Edukado (https://edukado.net/kursejo?kid=27522). Na spletišču Facebook so bile tri objave krožka z več delitvami. Besedilo plakata in večine objav vsebuje osnovne podatke: »Kaj je mednarodni jezik esperanto? Kako se ga naučiti v družbi ali pa doma s knjigo, telefonom ali računalnikom? Brezplačni krožek z malo učenja in veliko družabnosti pripravlja Esperantsko društvo Ljubljana. Začnemo 6. aprila ob 18. uri, nato vsak četrtek do konca šolskega leta po dve šolski uri z odmorom za kavico ali čaj. Predhodne prijave na naslov info.ljubljana@esperanto.si ali pa kar pridite na Grablovičevo 28 (prostori bivše KS Stari Vodmat). Prostih parkirnih prostorov ni veliko, peš nekaj minut od postaj mestnega avtobusa Bolnica na Zaloški cesti ali Friškovec na Masarykovi cesti ali Viadukt na Šmartinski cesti ali Poliklinika na Njegoševi cesti.« 7 Informacije / Informoj pomembnega slovenskega esperantista Josipa Domanjka, ki je že leta 1924 ustanovil esperantski klub v Lovrencu na Pohorju in leta 1931 na Ptuju. O.K. Iz dejavnosti EDM Redna letna skupščina društva V četrtek 8. februarja 2023 je preko spleta potekala redna letna skupščina društva. Skupščine se je udeležilo 15 članov društva. Iz poročila o delu v letu 2022 izpostavljamo: • • Marsikdo ima še problem najti naše prostore Glavna mentorica študijskega krožka je Marjana Komprej, trudili pa se bomo še Nika Rožej, Janez Jug in Ostoj Kristan. Seveda so vabljeni k sodelovanju še drugi izkušeni esperantisti ali andragogi. Pa tudi vsi drugi člani društva in prijatelji esperanta. Skupaj se bomo kaj naučili in morda tudi pridobili nove sodelavce za nadaljevanja krožka jeseni in prihodnja leta. Na prvem srečanju nas je bilo le pet, saj je bil 6. april Veliki četrtek in marsikdo je pripravljal dobrote za velikonočne praznike. In že smo doživeli prvo veselo presenečenje. Pridružila se nam je gospa Nada Gradišar, esperantistka od malega, vnukinja El la agado de ESM • • Organizacija spletnih tečajev esperanta: decembra 2021 smo začeli že z drugim spletnim tečajem esperanta za začetnike (več o tem je povedal vodja tečaja Peter Grbec). Prijavljenih je bilo cca. 30 tečajnikov. Tečaj je potekal praviloma vsak torek do konca meseca maja 2022. Decembra 2021 se je začel nadaljevalni tečaj (Davorin Jurač), prav tako ob torkih in po spletu. Desete obletnice esperantskega društva Trixini v Hrašćini se je udeležil Davorin Jurač (EDM) s še tremi esperantisti: Nika Rožej in Veronika Kastelic (EDL) ter Franci Hrastelj (esperantska sekcija Slovenj Gradec). Gost dogodka je bil Tone Partljič, avtor knjige Hotel sem prijeti sonce, ki jo je Zlatko Tišljar prevedel v esperanto (Mi volis tuŝi la sunon). Iz esperanta je knjiga bila prevedena v bengalščino ter natisnjena v četrt milijona izvodov. Več v objavi na spletišču EDM: https://esperanto-maribor.si/deset-letesperantskega-drustva-trixini/. Sestanek članov društva smo imeli 12. oktobra 2022. Dogovarjali smo se o prihodnjem delu, o udeležbi na proslavi ob Zamenhofovem dnevu 10. decembra ter o načrtovanem izletu v dvorec Bukovje (Dravograd). Slednjega smo preložili na naslednje leto (2023). V izdelavi je slikanica po zgodbi naše članice Špele Svenšek »Pravljice za mravljice«. Za tekst je na spletni strani Bistričana napisano: »Najboljše besedilo v kategoriji kratka zgodba za Informacije / Informoj • • • • • • • otroke in mladino odraslih avtorjev in hkrati najboljše besedilo natečaja so Pravljice za mravljice Špele Svenšek.« Ilustracije je narisala Nina Stanič, prevod v esperanto je delo Petra Grbca. Dne 13. decembra smo začeli s tretjim začetnim tečajem esperanta preko spleta pod vodstvom Petra Grbca. Na tečaj se je prijavilo 48 tečajnikov. Na prvi uri jih je bilo 25. Luminesk 2022–2023: mednarodnega novoletnega srečanja Nemškega esperantskega združenja, ki je potekalo v Heilbronnu od 28.12. 2022 do 3. 1. 2023 sta se udeležila Davorin Jurač (tokrat že drugič) in Franc Hrastelj (ES KD Slovenj Gradec). Srečanje se je razvilo iz prej zasebnega "Mednarodnega festivala". Potekalo je že sedmič in je vsebovalo pester in kakovosten program: jezikovni tečaj, predavanja in pogovorne skupine, izlete in kulturni večerni program. Udeleženci so prišli iz 10 držav. Več informacij: https://www.esperanto.de/eo/luminesk-eo4 . V časopisu Večer je bil 24. 12. 2022. obširen celostranski zapis o naših dveh članih Ani Ferrer Zadravec ter Janezu Zadravcu ob njuni 50. obletnici poroke. Povezava: https://vecer.com/v-soboto/zgodba-o-spanki-inmariborcanu-ki-ju-je-pred-petdesetimi-letipovezal-esperanto-10323683. Janez Zadravec je imel par objav v časopisu Dnevnik in Večer na temo jezikovne enakopravnosti. Ana in Janez Zadravec sta januarja bila na Tenerifah in sta na kratko poročala o svojem obisku, o srečanju z esperantisti in o ulicah in cestah z napisi Esperanto ali Zamenhof. Zadravec je spomnil na Odbor za kulturo Parlamenta EU, ki je sprejel Poročilo o večjezičnosti in komunikacijski politiki v EU (članek v Delu). Poročilo priporoča esperanto kot logičen in živ jezik za pospešitev večjezičnosti. Temu pa je namenjen tudi pospeševalnik večjezičnosti MLA (Multlingva akcelilo). Člani društva smo pred par leti začeli z izdelavo turističnega vodnika po Mariboru v slovenskem jeziku in esperantu. Sprva je vodič nastajal »v živo«. Člani društva smo obdelali posamezne znamenitosti Maribora in tekst predstavili na ustreznih lokacijah. Vodnik se nahaja na spletu (dosedanje opravljeno delo): http://esperantomaribor.si/biseri-maribora/ ). M.V. 8 marec /marto 2023 Spletni tečaj za začetnike Tudi letos poteka brezplačni spletni tečaj esperanta za začetnike, ki ga je razpisalo in objavilo EDM na platformi Facebook. Zapozneli kandidati se še lahko prijavijo na spletišču EDM s povezavo https://esperanto-maribor.si/zacetni-tecajesperanta-2022-2023/. Tečaj se je začel 13. decembra, trajal bo skupaj 30 šolskih ur in to vsak torek ob 18h do konca šolskega leta. Udeležba se vrti okoli 10 oseb, kar je primerno za delo na daljavo. Poučujeta Peter Grbec in Roberto Maglica po direktni metodi na podlagi istoimenskega učbenika ZES in s pomočjo pomožnih gradiv Mednarodne zveze učiteljev esperanta ILEI. Iz dejavnosti ŽED El la agado de FES Občni zbor ŽED 2023 La jarkunveno de Fervojista ES en Mariboro la 1-an de marto finiĝis per malbona novaĵo: pro malgranda membraro kaj maljuniĝo FES ĉesos sian longjaran sendependan agadon kaj fuziiĝos kun ES Maribor. Občni zbor članov Železničarskega esperantskega društva Maribor je potekal 1. marca 2023 na naslovu Varlovo naselje 2 v Mariboru s pričetkom ob 11. uri. Prisotni so bili Karl Kovač, Mario Vetrih, Janez Zadravec, Ana Ferrer Zadravec, Matilda Grosek, Davorin Jurač, Karmen Jančar. Opravičila se je Adela Kancler Lešnik. Predsednik društva Karl Kovač je pozdravil navzoče in dal na glasovanje predlog dnevnega reda, s marec / marto 2023 9 katerim so navzoči bili seznanjeni iz prejetega vabila na ta zbor. Dnevni red je bil soglasno sprejet. Predsednik društva je predlagal delovne organe občnega zbora, zapisničarko ter overitelja zapisnika. Za predsednika delovnega predsedstva so prisotni soglasno potrdili Maria Vetriha, za zapisnikarico Ano Ferrer Zadravec, za overitelja zapisnika Karmen Jančar in Davorina Jurača. Predsedujoči je ugotovil, da je skupščina sklepčna. Poročilo o delu v letu 2022 in finančno poročilo za 2022 ter poročilo nadzornega odbora so bila soglasno sprejeta. Vsled upadanja in staranja članstva je predsednik društva pod točko razno predlagal pripojitev ŽED k Esperantskemu društvu Maribor (EDM). S tem člani ŽED postanejo člani EDM. Finančna sredstva društva se v višini 2.000 € prelijejo na račun IFEF, preostanek se prelije na račun EDM. Prisotni so se soglasno strinjali s pripojitvijo društva k EDM in razdelitvijo finančnih sredstev. Informacije / Informoj Začetni spletni tečaj so obiskovali Samo Breznik, Ester Božin in Mojca iz Kopra. Tudi do julija. Za promoviranje esperanta sta se Tedna vseživljenskega učenja v organizaciji slovenjgraškega MOCIS-a 25. maja in 11. septembra udeležili Alojzija Prošev in Alenka Nikel. Ob 10. obletnici hrvaškega društva Trixini sta se srečanja v Hrašćini udeležila Franci Hrastelj in Davorin Jurač. Častni gost je bil Tone Partljič, ki je predstavil knjigo Mi volis tuŝi la sunon. V Celju sta dobila sopotnici Niko Rožej in Veroniko Kastelic iz EDL. Podelili smo knjižne nagrade dolgoletnim članom: Alma – La mondo antaŭ la hejma sojlo. 28. decembra sta se Franci Hrastelj in Davorin Jurač udeležila nemškega silvesterskega srečanja v Heilbronnu. Prišlo je 50 esperantistov iz 10. držav. Dogodek je trajal do 3. 1. 2023 in je bil poučno zabavnega značaja. Mnogo predavanj: potopisnih, astronomskih in geografskih. Za zabavo je poskrbel Jomo, ki igra na kitaro in poje v mnogih jezikih. D.J. Občni zbor je bil zaključen ob 12. uri. Komentiramo Povzetek zapisnika: O.K. Iz dejavnosti KD SG El la agado de KS SG Poročilo o delu v letu 2022 Letni zbor sekcije je bil 7. februarja v Slovenj Gradcu. Prisotni so bili: Davorin Jurač, Alojzija Prošev, Ivica Hace, Alenka Nikel in Franc Hrastelj. Kot gost se ga je udeležil tajnik ZES mag. Ostoj Kristan. Obravnavali in sprejeli smo poročilo o delu in finančno poročilo za 2022 ter načrt za delo v 2023. Naše kativnosti v preteklem letu so bile: Esperantska sekcija pri Kulturnem društvu Slovenj Gradec je imela tedenska torkova srečanja (2 šolski uri, od 13h do 14.30h) v Andeškem hramu razen ob praznikih in počitnicah. Običajno prisostvujejo: Alojzija Prošev, Alenka Nikel, Ivica Hace in Franci Hrastelj. Do julija je bilo učenje esperanta tudi po spletu. Nadaljevalni tečaj je vodil Davorin Jurač. Prisostvovali so: Lučka Lešnik, Denis Marion, Alojzija Prošev in Alenka Nikel. Ni komentas Janez Zadravec: Evropsko priporočilo za pospešitev večjezičnosti z esperantom V času preteklih dveh let je v okviru Konference o prihodnosti EU prišlo skupaj okoli sedemnajst tisoč predlogov in pobud. Met temi je tudi več tisoč pobud za spremembo komunikacijske politike. Lani je v Odboru za kulturo in izobraževanje v evropskemu Parlamentu svoje poročilo predstavila tudi posebna »Komisija za raziskavo večjezičnosti in lastne komunikacijske politike« (PE 699.648). Poročilo oziroma študija obsega sto petdeset strani, sodelovala pa je vrsta univerz, ustanov ter posameznikov. V zaključnem delu dokumenta je med priporočili za pospešitev večjezičnosti tudi točka 7.6, kjer komisija ugotavlja »znatno in hitro izboljšanje znanja tujih jezikov s prvim učenjem izbrane količine logičnega živega jezika, kot je esperanto«. Tudi sicer je v poročilu nekaj pomembnih in (ne)znanih ugotovitev kot npr., da ena tretjina državljanov štiriindvajsetih držav EU govori le svoj materni jezik; da v EU ni skupnega jezika, ki bi ga večina prebivalstva govorila na dobri ravni; da šele tristranska uporaba francoščine, nemščine in Informacije / Informoj angleščine zajema okrog šestdeset odstotkov prebivalcev; da kljub formalnemu zagotavljanju enakopravnosti vseh jezikov, dejansko absolutno prevladuje angleščina itd. Skratka, poročilo dovolj strokovno in vsebinsko potrjuje znano dejstvo o nadvladi angleščine ter zavedanje, da je to stanje nesprejemljivo za prihodnost EU. Kot osnovo za spremembo pa predlaga rešitev 1+2, kar pomeni učenje maternega jezika in nato dveh tujih jezikov. Žal pa ta predlog odpira več vprašanj kot pa poti k rešitvi npr. katera dva tuja jezika; zakaj nameniti štiri tisoč ur tujim jezikom (če vemo, da je za učenje enega tujega jezika potrebnih okoli dva tisoč ur); kaj je z jeziki manjšin; kako se uresničuje prevajanje, če vemo, da imamo s sedanjim formalnim številom jezikov preko štiristo prevajalskih dvojic; predvsem pa- ali ni druge izbire ter poti? Propedevtična lastnost mednarodnega jezika esperanta je le ena od njegovih znanih prednosti. Propedevtična lastnost jezika pomeni, da njegovo učenje, kot uvodnega tujega jezika, zelo pospeši poznejše učenje drugih tujih jezikov. V primeru esperanta je to zaradi njegove logične sestave ter enostavnosti že nekajkrat dokazano. Prav v našem delu Evrope je med leti 1970-73 potekal PDE (Pedagoško didaktični eksperiment) poučevanja esperanta vzporedno s tujim jezikom v prvi skupini in brez esperanta v drugi skupini. Triletni eksperimentalni pouk je zajel pet držav (Avstrija, Bolgarija, Italija, Jugoslavija in Madžarska) z okrog 500 učenci. Sodelovale so šolske ustanove (v Sloveniji Zavod za šolstvo RS), strokovno je pouk vodila Univerza Eötvös Loránd iz Budimpešte, pokrovitelj je bila ILEI (Mednarodna zveza učiteljev esperanta), usklajevanje in organizacijo pa je vodila Zveza esperantistov Slovenije z Usklajevalnim odborom v Mariboru. Meritve, ki so potrjevale propedavtične vrednosti esperanta so se izvajale dve leti, tretje pa le delno zaradi smrti dveh nosilcev eksperimenta in sicer dr. Petra Zlatnarja ter dr. prof. Istvana Szerdahelyja. Eksperiment se je zaključil leta 1974 z enotedensko Mednarodno šolo v Primoštenu pod pokroviteljstvom jugoslovanske komisije UNESCO. Mednarodne šole v esperantu se je udeležilo okrog osemdeset učencev ter trideset učiteljev iz treh držav. Dopoldne je potekal pouk v štirih mešanih razredih v šestih predmetih (splošnih kot je poznavanje mednarodnih organizacij OZN, UNESCO, Unicef itd. ter strokovnih kot matematika, glasba, umetnost, zemljepis itd). Čez nekaj let je eksperiment ponovila druga skupina držav, ki ga je strokovno vodila 10 marec /marto 2023 Univerza Paderborn. Rezultati primerjalnih meritev so bili enaki kot v prvi skupini. V Sloveniji je posebna delovna skupina na osnovi zgoraj omenjenih rezultatov, na osnovi razširjenega programa Erazmus + ter na osnovi lastnih izkušenj izdelala samostojen računalniški večjezični učni program. Imenuje se »Pospeševalnik večjezičnosti«, kot projekt ga je financirala EU, dosegljiv pa je na internetnem naslovu »lernu.net/multlingva akcelilo«. In kaj pomeni to priporočilo za prihodnost EU? Nedvomno je mednarodni jezik esperanto po daljšem času (pred tem sta ga priporočili dve resoluciji UNESCO-a) priporočen v pravem trenutku na pravem mestu; ustanove UE- predvsem pa njeni državljani- pa bodo dobili priložnost za poglobljen razmislek o komunikacijski politiki EU. Prihodnost EU zagotovo ne more ostati sedanja nadvlada angleščine ter diskriminacija vseh ostalih jezikov. Formula 1+2 je politični kompromis, ki pa ne rešuje problema diskriminacije jezikov , še manj pa možnost enakopravnega sporazumevanja državljanov EU. Toliko bolj pa je potreben razmislek o uporabi esperanta kot drugega skupnega jezika v EU in v svetu. Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Francaj kaj slovenaj gelernantoj en la retejo Jutubo Se vi vizitas Jutubon, vi povas trovi la videokonferencon per serĉvortoj: »Retkunveno inter francaj kaj slovenaj gelernantoj, 2023.« La registraĵo dauras 6'20''. La registraĵon subtenas ILEI. Jen la enkonduko de la registraĵo: La frontpaĝo de la registraĵo Danke al instruistoj Emmanuel Desbrières kaj Peter Grbec, jen resumo de la unua lerneja retkunveno marec / marto 2023 inter gelernantoj de Salins-les-Bains (Francujo) kaj Koper (Slovenujo), la 23-an de januaro 2023. La francaj gelernantoj nur eklernis Esperanton dum 5 horoj antaŭ tiam. Ĉeestis la prezidanto de ILEI, Ahmad Mamduhi. La 25-an de aprilo 2023 la francaj gelernantoj, entute 49, per aŭtobuso vizitos la amikojn en Koper. La virtualaj konatuloj estiĝos realaj amikoj! P.G. Ni partoprenis la retajn eventojn Aktivula maturigo (AMO) 98 Zagrebo, Semajno de Internacia Amikeco: la 19-an de februaro 2023, Zoom konferenco, la gastiganto HES/KEU. Partoprenis 18 personoj el pluraj landoj de Kroatujo ĝis Ĉinujo, mi estis la nura el Slovenujo kaj ĝuis interesajn prelegojn, rezultojn de la fotokonkurso kaj violonkoncerton de Maggy Combot. O.K. 108-a UK en Torino 2023 Esperantski svetovni kongres v Torinu je priložnost za slovenske esperantiste, saj kmalu ne bo kongresa v takšni bližini. Glede na tradicionalno dobro organizacijo Italijanov in na lepote piemontske prestolnice, nam ne bo žal tega obiska. Doslej se je iz Slovenije prijavilo že pet oseb, nekaj jih pa še o tem razmišlja. Preveč ne odlašati, popusti so mimo, a tudi sobe v primernih hotelih lahko poidejo. Kongres je sredi turistične sezone, pa še na razpoložljivost klimatskih naprav v bivališču jue treba pomisliti, saj zna biti tudi hudo vroče. Za informacije iz prve roke obiščite spletišči organizatorjev UEA in FEI: https://uk.esperanto.net/2023/ ter https://www.esperanto.it/torino2023/. Finančno gledano se splača najprej včlaniti kot indivudualni član UEA, saj razlika v kotizaciji pokrije strošek letne članarine. Izleti in bivanje niso zajeti v kotizacijo, torej je treba dobro preveriti ponudbo. Zato na spletišču UEA odprite Drugi bilten, kjer so poleg programa kongresa navedeni potrebni podatki za priporočene hotele in izlete. Ko ste si naredili načrt v glavi, pa izpolnite še prijavnico. Na koncu pa 11 Informacije / Informoj bo treba najti tudi primeren prevoz. Možnosti je mnogo od skupnega potovanja z avtom do letala. Se vidimo v Turinu? O.K. KER-ekzamenoj KER-ekzamenoj havas jam grandan tradicion. Jam 2.650 personoj el 81 landoj trapasis KER-ekzamenojn. Ni ĉiuj fieras pri ili. La reta formo de la ekzamenoj ebligas nun al pli da samideanoj trapasi la testojn. Estas ĝojige, ke multaj deziras fari tion. Kelkaj landaj asocioj kaj la revuo MONATO jam en la antaŭa(j) jaro(j) diversmaniere subtenis kandidatojn en iliaj klopodoj. Dankon al ili pro tio. Por la jaro 2023 estas promesoj de Brita Esperanto-Asocio, Esperanto-France, Esperanto USA, Aǔstralia Esperanto-Asocio kaj Slovenia Esperanto-Ligo por financa subteno en formo de repago de pleno aŭ duono de la ekzamenkotizoj, pago de atestiloj kaj ties poŝtokostoj. Fondaĵo Edukado.net (el tiucele ricevitaj donacoj) povos denove subvencii ekzameniĝojn de siaj membroj, de 'geonkloj' kaj 'genevoj' de Ekparolu! kaj de aliaj kunlaborantoj. Kiam okazos sesioj? En junio kaj aŭgusto denove okazos retaj KER-ekzamenoj en ĉiuj niveloj: ➢ la 3-an de junio je nivelo C1; ➢ la 10-an de junio je nivelo B2; ➢ la 17-an de junio je nivelo B1; ➢ la 4-an de aŭgusto je nivelo C2. Dum la kongreso en Torino, la 4-an de aŭgusto, eblos ekzameniĝi en la tradicia maniero, papere / ĉeeste: https://edukado.net/ekzamenoj/ker/uk. Fonto: Bulteno EKO 2023–17 Objave v slovenskih medijih Delo, 13. februarja 2023, je v rubriki Pisma bralcev in odmevi objavilo prispevek Janeza Zadravca z naslovom Evropsko priporočilo za pospešitev večjezičnosti z esperantom. Objavo si lahko prebrete v celoti v naši današnji rubriki Komentiramo / Ni komentas. Sicer pa je tudi na razpolago v arhivu Dela s povezavo: https://www.delo.si/mnenja/pismabralcev/evropsko-priporocilo-za-pospesitevvecjezicnosti-z-esperantom/. POP tv, 24ur – Preverjeno je 14. februarja ob 20:04 prikazal intervjuje novinarke Brigite Potočnik z naslovom Ljubezen, močnejša od odvisnosti, fizične razdalje in predsodkov. S svojo življenjsko zgodbo sta nastopila tudi zakonca esperantista Ana Ferrer in Informacije / Informoj Janez Zadravec. Posnetek oddaje v trajanju 2'9'' je na razpolago v arhivu POP tv s povezavo https://www.24ur.com/novice/preverjeno/ljubezenmocnejsa-od-odvisnosti-fizicne-razdalje-inpredsodkov.html. Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta, letnik 59, št. 104, Ljubljana 2022, vsebujejo monografijo Alda Milohnića 40 let sem delal. Gre za citat iz Cankarjevega Hlapca Jerneja. Avtor se je v svoji raziskavi posvetil dramatizacijam in predstavam Cankarjeve zgodbe. V poglavju Hlapec med poligloti: Jernej spregovori tudi v esperantu (str. 39–42) navaja podatke o Modrijanovem esperantskem prevodu Delakove dramatizacije ter o znanih nastopih. Vključil je tudi Stefančičevo esperantsko upesnitev. Pri zbiranju podatkov je uporabil med drugim tudi arhiv in knjižnico ZES, za kar se v knjigi zahvaljuje (str. 10 in 11). Sodelovanje ZES in SGI je že dalo dobre rezultate in ga nameravamo še nadaljevati z iskanjem Ravnikarjevih risb oziroma diapozitivov za esperantsko uprizoritev in novih podatkov v naši arhivski zakladnici. Jarkotizoj de SIEL kaj ESL Letna članarina ZES za individualne člane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Članarino ali prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun ZES pri Delavski hranilnici d. d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »char« in namen plačila: »priimek, članarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci prejemnika vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Letna članarina ED Ljubljana ostaja na ravni iz prejšnjega leta, to je 12 € za zaposlene, 6 € pa za brezposelne, upokojence in študente. Članarino ali prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun EDL pri Delavski hranilnici d. d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. 12 marec /marto 2023 Glejte še navodilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Kion oni legos en la sekvonta numero? Por la sekvonta numero de Informacije / Informoj, kiu aperos fine de junio 2023, ni antaŭvidas raportojn pri la printempaj aranĝoj en Esperantujo, aparte pri la kursoj kaj rondoj en Slovenujo. Krome ni atendas artikoletojn pri: - partopreno en AMO-seminarioj - UK en Torino kaj slovenoj - preparlaboro de novaj bildolibroj - libroservo de SIEL - »juveloj« el la arkivo de SIEL - historiaĵoj de nia movado ktp. La redaktoro rekomendas sin por kontribuoj pri viaj agado, proponoj, komentarioj, fotoj kaj rimarkoj, kiuj povus interesi la legantaron. Aparte estas bonvenaj verkoj en Esperanto, ĉar ni ĉiuj bezonas ekzerciĝon kiel aŭtoroj kaj legantoj. O.K. Pa še to…. Kaj ankaŭ tion ĉi… Antaŭ 90 jaroj Anonco de la libro Servulrajto en La Suda Stelo, jaro 1933, N-ro 5 (majo) INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Grablovičeva 28, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ĉe Delavska hranilnica d. d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0