ISSN 0351-6407
RAČUNALNIŠKI TEČAJI ’ p ZAČETNI, NADALJEVALNI, POKLIČITE! J
-Mikloša Kvzmiča 4. M. Sobota, ti.i..: 22 162
MGR
CREDflANSTALT
Banka uspešnih _ _
Iminicom d.o.o., vegova 13, m. sobota, tel.: 069 32 735, fax: 31 954
9 770351 640019
Ul »I k M RAČUNALNIKI, KI LETIJO!
NINlM&m'
QUALIFIED DEALER
PRFn^TAUlTFV Microsoft Office
IILUU I Hal I L V za Windows 95 v slovenščini
M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 780
na pustni torek, 20.2.1996, ob 12.30 v grajski dvorani.
VREME

Otroci
pijejo strupeno vodo
Ob koncu tedna bo suho in hladno vreme.
Vestnikov koledar
15.	februar, četrtek, Jurka
16.	februar, petek, Julka
17.	februar, sobota, Aleš
18.	februar, nedelja, Šimen
19.	februar, ponedeljek, Konrad
20.	februar, torek, pust
21.	februar, Peter
Murska Sobota, 15. februarja 1996, leto XLVIII, št. 7, cena 150 SIT
Stran 8
Pregovor
Kar svečana ozeleni, se rado posuši.
nas potrdi v veri očetov in dedov
Sveti oče v Sloveniji
PuPez Janez Pavel II. bo svoj 76. rojstni dan Praznoval v Sloveniji - Obiskal bo vse tri škofije _ Predvsem pastoralni, nato pa tudi državniški obisk - Morda razglasitev Antona Martina Slomška za svetnika - K svetim mašam dostop samo s posebnimi vstopnicami ' Pred 1250 leti smo sprejeli krščansko vero
arMveno-delavni center Lendava
ena sama velika sreča
Sreča je mnogo več kot	oko, ko -
^nutek, ko zadrhti srce,	hotenja
s/ecaje končna postaja ek	ena sama
ln upanja. Bilje dogodek, ki J	di fega
sreča. Minil je in morda
ne imel več prostora v časopisu,	vreden
Pfavzaradi velike sreče nepozaben časopisnega prostora.
poti vodijo v
Fotografija: Jurij Zauneker
Enkrat na leto bodite taki, kot si vedno želite biti. Samo potem ...
15. do 29. februarja 1996
Jelkov
Čas, ko se ptički ženijo in norci plešejo, je pred nami. Letos, ko je prestopno leto, ples in »kurvarija« ne bosta trajala samo nekaj dni, ampak se bosta zavlekla tja do konca tega leta. Navsezadnje mora biti tako, saj je ob vsem cirkusu na naši mikroravni še povrh vsega olimpijsko leto, leto, ko je vse podrejeno moči in zmagi. Mimogrede bo celoletno evforijo morda za nekaj časa prekinil obisk svetega očeta, ko se bodo oblastniki vsaj za trenutek zazrli v svoje duše, pa ne zaradi tega, da bi si jih izprašali, ampak, da bi vesoljno občestvo vsaj na njihovi fasadi uzrlo poštenost.
Da najboj donosna industrija, »kurvarija s svojim zvodniškim menedžmentom«, deluje s polno paro, nam ne dokazuje samo dogajanje v Mariboru, ki so ga že razglasili za mafijsko prestolnico alpsko-kraško-panonske dežele. To kar naj bi se dogajalo z enim od poštenih ma-
državne lovke močno razpršene in ogrožajo pridobljeno moč jezdecev na arabskih žrebcih.
Ni se bati, da bi se tudi v lokalnem okolju kar koli razpletlo, saj se jim v podaljšanem dnevu »plesa norcev« odpušča vse, kajti odpuščali bodo sami sebi. Zato verjetno ne boste dobili odgovora, zakaj so lokalni kapitalski trusti zakockali Pomurko in zakaj njenemu »vehementnemu mobitel menedžerju«, čeprav ga je imenovala paradržavna inštitucija Sklad za razvoj, ni uspelo rešiti podjetja pred potopom. Tudi ne boste izvedeli, kako je uspelo »agrarnemu ekspertu« pred prisilno poravnavo požreti vse zaloge in kdo je pobral profite od teh zalog (morda celo podjetje, katerega solastnik je), zaradi tega poslovnega uspeha pa ga je sodišče celo imenovalo za stečajnega upravitelja. V tem času vam tudi nihče ne bo povedal, kateri Ljubljančan je bil spet tako širokogruden, da je lokalni gospodi
Prosim! Prosim!
' K Škofje
^EJA Loke
v Potrošnikovih prodajalnah s tekstilom v Murski Soboti in na podeželju:
prešite odeje ANA, 120 x 80
prešite odeje MURA, 190 x 130
• Prešite odeje BLEGOŠ, 190 x 1
-vzglavniki PIRAN, 80 x 60
maloprodajne cene
1.811,80 SIT
4.681,70 SIT
7.363,20 SIT
2.232,50 SIT
riborskih očetov, pravzaprav s prej omenjeno »mašinerijo« nima nobene neposredne zveze. Jo pa ima bistveno globljo neka povsem druga zadeva, katero obravnava zdaj že razvpito in v nekaterih medijih že objavljeno poročilo SOVE o mariborskem Tamu, ki ga šef parlamenta ni pustil prebrati. To poročilo namreč zelo kompromitira enega od pomembnih direktorjev in sedanjih finačnikov v bančni ustanovi, ki jo sanira država. Ob verigi, ki glede na težo poslov potrebuje kar precejšnje količine olja za mazanje, je zanimivo, da je v igri strankarski človek, ki je bil nekoč na predlog največje parlamentarne stranke celo med kandidati za enega od visokih državnih uradnikov ali celo ministrov. Zato torej v času intenzivnih užitkov in boja za oblast ni mogoče pričakovati »čiščenja«. Podobno bo verjetno tudi z drugimi velikimi temami »oporečnih« podjetij, v katerih so
»zastonj« predlagal omenjeno rešitev, kot ji pomaga pri pripravi krovne regionalne statistike (pravilno razvojne strategije). In na televiziji boste videli nekdanje in hkrati novopečene direktorje, ki bodo poslušali predavanja o stečajih in reševanju stečajev v tujini in ki bodo brez sramu ostali na predavanju do konca, čeprav jim predavatelj jasno pove, da je pri njih direktor, ki je pogubil podjetje, »odpikal«, tako ali drugače, ker mu nihče več ne zaupa.
Pri nas pa niso samo novopečeni direktorji, ampak celo vodje takšnih in drugačnih sekcij na lokalni ravni. V času karnevala se bodo hvalili tudi z milijoni mark za razvoj, ki so jih gospodje poslanci pripeljali npr. za semenarski center, in v tem času vam ne bodo šteli v slabo, če ji boste vprašali, ali so s temi markami umetno pognojili samorasle plevele.
J. VOTEK
vestnik, 15. februarja
Aktualno okoli nas
Prijateljsko srečanje Kučana s Fischeijem
Med delovnim obiskom v Prekmurju se je predsednik države Milan Kučan v znani gostilni Rajh v Bakovcih pogovarjal s predsednikom avstrijskega parlamenta Heinzem Fischerjem. Ob tej priložnosti sta dala tudi posebni izjavi za medije, ki ju v celoti povzemamo.
Visoki avstrijski gost Heinz Fischerje poudaril: »Ta sestanek je bil neformalen, pogovor pa informativen in prijateljski. Tako sva se v zadnjih letih že pogosto srečevala, s čimer sva imela možnost intenzivnega in zlasti tudi odkritega pogovora ter izmenjave mnenj. Mislim, daje to tudi tokrat dobro uspelo, saj bova po tej tiskovni konferenci pogovor nadaljevala. V Avstriji se je, kot veste, v zadnjih šestih mesecih veliko zgodilo. Imeli smo predčasne volitve. Najprej je bil neuspeh koalicije, nato so bile predčasne volitve, nakar so sledila koalicijska pogajanja. In čas je pač bil, da Slovenija dobi natančne informacije o tem, kako stvari potekajo. Tako je bil seveda tudi razvoj dogodkov v Avstriji predmet najinega pogovora. Hkrati pa je bil tudi moj interes, da dobim obratno informacijo o položaju v Sloveniji. Za oba pa je bilo zanimivo, kakšen je razvoj dogodkov v Evropi, kakšne so izkušnje zadnjih mesecev itd. Pogovarjala sva se tudi o tem, kaj bo potrebno še storiti glede evropske denarne unije na avstrijski strani. Govor je bil tudi o smereh in možnostih slovenske poti v Evropsko unijo. V zvezi s tem sva se dotaknila problema z Italijo. Seveda pa je treba vse, o čemer sva se pogovarjala, videti v luči dobrega sodelovanja med obema državama in videti, kaj lahko oba storiva, da podpreva nadaljnji uspešni razvoj v luči prijateljstva in obojestranske simpatije.«
Srečanja med slovenskim predsednikom Milanom Kučanom in predsednikom avstrijskega parlamenta Heinzem Fischerjem so že tradicionalna. Fotografija: JURE ZAUNEKER
Slovenski predsednik Milan Kučan pa je dejal: »Z gospodom Fischerjem sva dolgoletna, lahko bi rekel stara prijatelja, zato je to srečanje prijateljsko. Seveda sva oba človeka politike in ni mogoče, da se, ne bi pogovarjala o zadevah, ki se tičejo politike. V glavnem sva govorila o spremembah, kijih doživlja Avstrija, in o spremembah, kijih po nedavni spremembi v koalicijski vladi doživlja Slovenija. Govorila sva o vplivu teh sprememb na naše medsebojne odnose, o slovenski poti v Evropsko unijo in drugih vrstah integracij ter o pričakovanjih Slovenije, ki računa na razumevanje in podporo Avstrije tudi v prihodnje. Tudi tokrat se nisva mogla izogniti problemom, s katerimi se srečuje naša manjšina na Koroškem. Pri tem gre v glavnem za prihodnji koncept avstrijske manjšinske politike in v zvezi s tem za nekatera konkretna vprašanja. Bistvo je vendarle v ugotovitvi, da vse to, kar se dogaja, ne more vplivati na interes Avstrije in Slovenije, da bi bili medsebojni odnosi in sodelovanje čim boljši. To je pogoj, da bi se tudi vnaprej reševalo vprašanja bodisi glede evropeizacije Slovenije bodisi glede nekaterih skupnih pogledov na evropsko prihodnost tudi mimo Evropske unije. Torej o vprašanjih, o katerih bo potekala razprava na medvladni konferenci, ki se marca začenja v Torinu, kjer Slovenije zaradi znanih razlogov žal ne bo zraven.«
MILAN JERŠE
VESTNIK
Izdaja Podjetje za informiranje
Murska Sobota
Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Štefan
Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder,
Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar.
Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1995 je 1.900,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno.
Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov.
Podprojekti tristranskega parka v Bruslju
Goričko v navezi
Čezmejno sodelovanje Avstrijcev, Pomurcev in Madžarov pred komisijo v Bruslju
zacijo in krajinski park s potno? občin, strokovnjakov, inštituti podjetnikov po vzoru Notranji ga krajinskega parka. Upoš«'15 bo potrebno tudi izsledke pl* ske delavnice in razvojne študij*
Kakor je povedala ga. Vi*®
se vsi ti načrtovalci pri neke11! ' nekaterih W
delih srečujejo, pri nekaterih razhajajo, zato bo po sprejetM
Gradiščansko v Avstriji, Porabje na Madžarskem in Prekmurje oziroma Goričko v Sloveniji naj bi v prihodnjih letih s pomočjo sredstev programa Phare ustanovili NATUR PARK, ki je mišljen kot naravni park, ki ni tako strogo zavarovan kot »narodni park«. Ta projekt oziroma njegove tri podprojekte so konec januarja poslali v Bruselj predstavniki
ministrstev za okolje in prostor iz treh dežel. Goričko pa je predmet načrtovanja tudi drugih projektnih skupin, ki so svoje projekte prijavile na primer v okviru Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, Ministrstva za kmetijstvo ter Ministrstva za znanost in tehnologijo. Zato bo še pred dokončno odločitvijo, katere projekte bodo podpirali na državni in mednarodni ravni (tudi denarno), potrebno dogovarjanje in usklajevanje, pri katerem poleg načrtovalcev ne bodo smeli manjkati tudi domačini.
O neke vrste krajinskem parku Raba - Stražna krajina - Goričko, v katerem ne bi veljala tako stroga pravila zaščite, se na območju stičišča treh dežel pogovarjajo že nekaj časa. Domačine je 'nadvse razjezilo, ko so lani poleti ugotovili, da slovensko Ministrstvo za okolje in prostor kljub pravočasnim informacijam ni poslalo pobude univerzam in domačinom, da bi se aktivneje vključili v organiziranje delavnic. Tako so se študentje z vsega sveta utaborili le na Gradiščanskem v Avstriji in v Porabju na Madžarskem, Goričko in Grad pa si le ogledali med kratkim obiskom. Od oktobra 1995 je določena odgovorna oseba, ki spremlja projekt krajinskega parka treh dežel kot predstavnica Slovenije; ga. Alma Vičar z Uprave za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor.
Ga. Vičar nam je pred dnevi pojasnila, da je bil projekt tristranskega parka konec januarja poslan v Bruselj, po dokončni potrditvi podprojektov pa naj bi za uresničevanje projekta prejeli določena sredstva. Madžarska in Avstrija sta v prizadevanjih za ustanovitev skupnega krajinskega parka korak dlje, saj imata obe območja ob meji že zavarovana. Goričko še ni zavarovano ter niti ni prav ovrednoteno in označeno; marsikdo je še vedno napačno prepričan, da Goričko nima nobenih naravnih dragocenosti, zato ga ni potrebno zavarovati. Vendar pa je največja dragocenost goričke krajine prav njena neokrnjenost, podoba tradicionalne kulturne krajine, katere bogatsvo so njena pestrost pa tudi gozdovi rdečega bora, rastišča narcise, dišečega volčina, gnezdišča zlatovranke ter neregulirani potoki s potočnimi raki in vidrami. Slovenija bo morala najprej uresničiti prvo nalogo oziroma podprojekt, ki bo pomagal pri ustanovitvi krajinskega parka Goričko: inventarizacija in valorizacija naravne in kulturne dediščine ter definiranje režimov parka, geografski opis parka, njegove velikosti, stopnje zaščitenosti in podobno. Vsi podprojekti bodo oddani v izdelavo s pomočjo javnih razpisov, najverjetneje pa bo pri prvem sodeloval Zavod za varstvo naravne dediščine (Janko Urbanek), kije že doslej skrbel za zaščito naravnih znamenitosti. Z izdelovanjem inventarizacije bodo najverjetneje začeli že v prvi polovici letošnjega leta.
Drugi in tretji podprojekt se bosta pripravila za celoten tristranski krajinski park Raba -Stražna krajina - Goričko. Drugi
podprojekt je v bistvu razvojni program za celotno območje krajinskega parka, ki bo baziral na mehkem turizmu in sonarvnem kmetovanju, poudarek pa bo dan varstvu narave. Obmejna območja so tudi demografsko ogrožena; marsikateri mladi podjetnik vidi prihodnost v razvijanju svojega »razvoja«, tudi z neprimerno industrijo ali pretiranim izkoriščanjem naravnih dobrin, navsezadnje pa je vprašljiva tudi smiselnost intenzivnega kmetijstva na območjih, kjer obdelovalna zemlja za poljedelstvo ni najprimernejša. Tretji podprojekt obsega načrtovanje parkovne infrastrukture ter monito-ringa in informacijskega sistema z informacijskim središčem za celotni park. Predlog za ustanovitev informacijskega središča v njihovem kraju so podali tudi občani občine Grad - Kuzma, možnosti pa sta dve: grad v Zgornji Lendavi (Grad) ali karavla v Kuzmi.
Pri načrtovanju razvoja krajine v povezavi s sosednjimi deželami bodo sodelovali tudi domačini, zaenkrat pa sodeluje kot strokovnjakinja iz Pomurja le Stanka Dešnik. Preden pa se bodo resno lotili načrtov v povezavi z ustanovitvijo tristranskega krajinskega parka z razvojnim programom, se bodo morali sestati in pogovoriti tudi predstavniki drugih ministrstev oziroma predlagatelji drugačnih razvojnih rešitev za Goričko. Vemo namreč, daje projekt Go-
ričko prijavila v imenu več goričkih občin tudi občina Puconci ter da ima posebne načrte z Goričkim in obmejnimi občinami tudi SEG, ki bi rad ustanovil nekakšno organi-
fuzriujajv, zato uu pu	m
projektov za tristranski krr park v Bruslju nujno, da se načrtovalci in interesenti use^1 isto mizo in uskladili pričaka™ , Vprašati pa bo potrebno tudi mačine in izbrati najrealn^ programe, sicer bodo to spet® ti zaradi načrtov. B. B.
Z denacionalizacijskimi postopki in poudarjanji zasebne lastnine so mnogi gozdovi, travniki, | vinogradi in sadovnjaki v zasebnih rokah, novi lastniki zemljišč pa razmišljajo le o tem, kako bi jih najbolje prodali. Zato tudi ne presenečajo takšni načrti, kot so gojenje damjakov, nenormalno širjenje gramoznic ali kamnolomov, poligoni, bencinske črpalke, majhne parcele vinogradov na vsakem hribu ... Vprašanje je le, kakšne koristi bodo imeli od tega pokrajina in tukajšnji ljudje?
PO SLOVENIJI
■ LJUBLJANA - Predsednik države Milan Kučan je sprejel P stavnike slovenske manjšine iz Italije, Avstrije in Madžari pogovoru s predstavniki vseh treh slovenskih manjšin je predse poudaril, da obstajajo razlike v položaju manjšin.	9
■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so na odločali o predlogu premiera Janeza Drnovška za imen® treh ministrov. Minister za kulturo je postal dr. Janez Dular, za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop, minister za zna**® tehnologijo pa dr. Andrej Umek.
LJUBLJANA - V Gallusovi dvorani Cankarjevega domaJ $ osrednja proslava kulturnega praznika. Na njej so slovesn^, delili Prešernovo nagrado. Prejela stajo pesnik Veno Taufer in ® $ plesalec Vojko Vidmar. Nagrade Prešernovega sklada so prejeli s^. graf Marko Japelj, operna solistka Milena Morača, oblikovale®^ vko Papič, igralec Brane Šturbej, pesnik Uroš Zupan in pisatelj Žabot.	..j
LJUBLJANA - Evropska komisija je namenila 30 mil*^ ekujev za projekt sodelovanja med Avstrijo ter državam* dne in Srednje Evrope. Prispevek, ki je namenjen sodeloval*!11 Avstrijo in Slovenijo, pa znaša devet milijonov ekujev.
■ LJUBLJANA - Južnokorejska vladno-gospodarska d®l®!’ Ji ki jo je na obisku v Sloveniji vodil predsednik državne aS
za promocijo trgovine in naložb Jong Do Park, seje sešla s Pre J niki vlade, Gospodarske zbornice Slovenije, Agencije za priv at j ter 46 slovenskih podjetij. Zanimale so jih tudi možnosti za v v naši državi.	.■
- Iz Monoštra piše-------------------
»Ne, to ni konec, to je začetek!«
SARAJEVO - Pomočnik ameriškega državnega sekretarja za evropske zadeve Richard Holbrooke se je mudil na Madžarskem in v BiH. Glavno mesto BiH jč obiskal zaradi kritičnih razmer, ki so nastale po aretaciji sedmih častnikov vojske bo-
sanskih Srbov.
M. J.
S temi mislimi končuje Valerija Perger svoja razmišljanja o porabski stvarnosti v najnovejši izdaji Zveze Slovencev na Madžarskem. Zbirko esejističnih zapisov z naslovom Tudi to je slovensko Porabje so v Monoštru predstavili 8. februarja ob slovenskem kulturnem prazniku. Zbirka vsebuje sedemnajst zapisov, večina le-teh je bila že objavljena v porabskih (Porabje, Slovenski koledar) in drugih (Delo) publikacijah, knjižni izbor pa jim daje novo kakovost, predstavlja novo celoto.
Knjiga nosi že v svoji zunanji opremi nekaj simboličnega. Opremil jo je Franc Mesarič, akademski slikar iz Murske Sobote. Zibelka, ki je splošni simbol za rojevanje, za novo življenje, nas s svojo praznostjo spominja, obenem opominja na umiranje. Enako kot tudi dva datuma v zbirki. Avtorica je bila namreč imenovana na delovno mesto pedagoške svetovalke za slovensko šolstvo v Porabju 1. novembra 1992. Na dan mrtvih 1995 pa je Franček Mukič napisal uvodne besede k zbirki. Ta dva datuma označujeta tudi obdobje, v katerem so prispevki nastali.
Avtorica, ki je zelo dobra opazovalka, ima nekaj prednosti. Lahko rečemo, da živi v porabski slovenski skupnosti, če pa želi, lahko zasede položaj zunanjega opazovalca, kajti prihaja »od zunaj«, tako je ne obremenjujejo dejavniki, ki Porabcem velikokrat onemogočajo objektivnost pri analizi lastnega položaja.
Največ pozornosti posveča seveda šolstvu in učiteljem, kajti zaradi svoje službe najbolje pozna prav to področje. Kar hitro spozna, da od t. i. »narodnostne šole« ni pričakovati čudežev. Kar pa jo najbolj moti, je to, da so - razen redkih izjem - vzgojiteljice in učitelji nenavdušeni, nezainteresirani, indiferentni. Postavlja tudi vprašanje, zakaj starši v Porabju ne učijo svojih otrok materinščine, torej pora-bskega narečja. Kot raziskovalna duša seveda želi najti opravičila tako za učitelje kot za starše, zato
proučuje starejšo in novejšo porabsko zgod0'" Ozira se na zgolj človeške dejavnike, kot so H boj za preživetje itd. Toda pravega opravičilo1,1 za ene, ne za druge.	J
Zakaj se v večiniporabskih cerkva hvali v madžarščini? To je drugi sklop, kateremu P°s » avtorica kar nekaj poglavij. Krivce za tako st » išče na obeh straneh meje, tako v Porabju ko* , I v škofijah v Sombotelu in Mariboru. ,
Tudi politiki in politikom ne prizanaša m madžarskim in ne slovenskim. Prav g°tovO S,, bralcu zdelo, da je bolj kritična in ostrejša a stne domovine Slovenije in njenih politikov, sahoijt sama prihaja od tam in jih tako prav gotovo pozna. Pazljivemu bralcu pa bo očitno, d" madžarska politika pri njej ni v milosti.
Popolnoma drugačni občutki jo obdajaj0’ aj srečuje z navadnimi Porabci bodisi na Veric1 s prodajalkami v monoštrskih trgovinah, ki dajo, da biti (porabski) Slovenec ni sramota’ obratno.	,
Zakaj je odnos Porabcev do slovenstva, stne identitete tako ambivalenten? Ali so t° zgodovinski vzroki, kajti Porabci nikoli nism0 v isti državni tvorbi z drugimi Slovenci (raze" murcev).	J
Avtoričinih vprašanj v zbirki je še in še. F ,^1 no le-teh pa sama ne najde odgovora, zato" na skupno razmišljanje.	j*
Vsekakor pa postavi pred nas ogledalo-	1$'
jo uzremo v njem, je za nas prav gotovo " marsikoga bo zelo prizadela. Toda svoje zavemo le takrat, ko nas kje zaboli. Na Pria * je avtorica na vprašanje, ali se ne boji, svojim pisanjem užalila precej ljudi ter das le-ti zgražali, odgovorila, da sploh ne, kaj' /i/i odziv, vsaka reakcija je boljša kot indifete'1 .^4 popolna tišina. Tudi užaljenost, ogorčenost
MARJAM > J
t
k

1
vestnik, 15. februarja 1996
Sveti oče v Sloveniji
Aktualno doma
Da nas potrdi v veri
očetov in dedov
papež Janez Pavel II. bo svoj 76. rojstni dan praznoval v Sloveniji - Obiskal bo vse tri škofije - Predvsem pastoralni, nato pa tudi državniški obisk - Morda razglasitev Antona Martina Slomška za svetnika - K svetim mašam dostop samo s posebnimi vstopnicami - Pred 1250 leti smo sprejeli ^Ščansko vero
srečanju sveti oče razglasil za blaženega škofa Antona Martina Slomška. Vendar pa opozarjajo, da so ti postopki dolgotrajni in na njih iz Šlovenije nimajo vpliva. »Ta Prešernov sodobnik je namreč tisti veliki Slovenec, ki s svojim duhovnim, kulturnim in vzgojnim delovanjem zasluži čast oltarja.«
V Mariboru se bo Janez Pavel II. srečal tudi s kulturnimi in zna-stvenimi delavci Slovenije; najverjetneje pa tudi s predstavniki Evangeličanske cerkve v Sloveniji ter begunci iz Bosne in Hercegovine.
Iz Maribora bo papež z letalom Adrie, kar je tudi posebnost, odpotoval v Rim.
Pa tudi državniški obisk
Narok za preizkus terjatev do Pomurke tudi v drugo ni uspel Boj za prestiž ali kaj drugega?
V Skladu RS za razvoj zdaj zahtevajo izločitev predsednice okrožnega sodišča v Murski Soboti
^Pezev h° maja bo v Sl°veniji na obisku sveti oče Janez Pavel II. Farhat L a R apostolski nuncij v Sloveniji mons. Edmond odboru in ra”n' de* Programa so pripravili v osrednjem (cerkvenem) •^Polnila 'V povezav’ z državnim odborom, nato pa ga je pregledala in niji, 4 ianC P?s!bna vat'kanska delegacija, ko je bila na obisku v Slovela "am pri“|larja pr°gram Potrdil sam papež. Vatikanska delegacija bo zadnie m .a pred Prihodom papeža še enkrat, da se podrobno določijo še
J malenkosti.
tudi dr*^38- stran* Pa obstaja C«0pSžetOdb0rZaOr^ni^-niji, ki n, ega obiska v Slove-Pdblik« 2e doI°čila vlada Re-'"5. Vodi °VAnije 2-9' junija ster, v ni? J Andrej Ster> mini-let, mini J Pa So ae Zoran Tha-St« Ig°r Umek , mini-rut Šuklu ^antar’ minister, Bo-pranje dMekt°rUrada za in' Ojka Kolar o an Bogataj, Mi-Protokoia vi’ ^ado Menard, šef Ienik M J e-Republike S1°' P°gorevc pJan Šiftar in Marko ^imaje ndk° Potrditvi obiska iz ^itudinT^ Pričel z aktivno-treh občinah ,nu’ Predvsem v na obisku-1-V katerih bo papež ln postojnj JUbhani, Mariboru
95?°	komisije
5 ^Hijon^ ' str°ški obiska Poračun ;P *olarjev; finančni Januarja. n V ada Potrdila 25. °b*sk bo šel enar za papežev zerve. Ob tp'Z proračunske re-
P.oštevatj i,L Pa -ie Potrebno >ke reze?/^*^6, da Pro' d enJene z att. e ne bodo obrest«0 v redn0 d?-11081"1’’ ki spa' v 7'>>V Predrd°JaVnost ministr-v'ilen^ upošte-
Poved ^^86 Predposta-7 ki je obi 'J^ter Andrej
DrPaPeža ter ,°St obiskovalcev ev°z °b pri?3 SoIiden in hiter
Prizoriščih.
Rovinj
417 8a vodi 7blskvSlove-fere7'.škof, So 0JZ Uran, po-PowCiPosebej 3 tlskovni kon-aan1°d Po svetuPnUnarili’ da kot da^Prej na npr'haja PaPež k
as »Potrdi Pastoralni obisk, veri naših oče-
tov in dedov. Kot vrhovni pastir katoliške Cerkve želi utrditi tudi našo edinost in povezanost z vesoljno Cerkvijo.«
Cerkve. Osrednje srečanje v Ljubljani, ki bol8. maja, bo imelo predvsem zgodovinski poudarek. To je tudi obletnica, ko so naši predniki pred 1250 leti sprejeli krščansko vero in jo skozi desetletja ohranjali do danes.
Papež bo maševal na hipodromu Stožice. Naslednji dan bo obiskal Postojno, kjer se bo na svoj 76. rojstni dan srečal z mladimi. Srečanje bo tudi simbolično,
Na prizorišče svetih maš oz. srečanj s papežem se bo lahko prišlo samo s posebnimi vstopnicami, ki bodo brezplačne, delili pa jih bodo v vseh slovenskih župniščih, na voljo pa bodo tudi turističnim organizacijam in drugim, ki se bodo pripravljali na organiziran obisk prireditev.
Le s to vstopnico se bo dalo priti skozi posebne vhode recimo na letališče v Mariboru ali hipodrom Stožice v Ljubljani.
Seveda prevozi ne bodo zastonj, vendar cerkvene oblasti predvidevajo neko obliko solidarnosti, tako da bi bili prevozni stroški za obiskovalce enaki ne glede na oddaljenost. Čeprav bodo vstopnice 1 brezplačne, bodo romarji morali (obvezno) kupiti posebne pripravljene »vrečke« (tako so jih delovno imenovali cerkveni predstavniki), v katerih bodo tiskani materiali, spominek, dežni plašč za enkratno uporabo, hrana, pijača in še kaj.,
Takšne so pač izkušnje ob papežovih obiskih v drugih državah, ko se v veliki gneči čaka na mašo tudi nekaj ur.
Papež bo obiskal vse tri slovenske škofije in s tem tudi na zunaj potrdil samostojno cerkveno pokrajino in slovensko škofovsko konferenco. Našim cerkvenim predstavnikom je tudi zato uspelo za en dan podaljšati njegov obisk v Sloveniji. Po besedah predstavnikov cerkvenega odbora se slovenski kristjani že dolgo časa duhovno pripravljajo na obisk svetega očeta, saj je to eden največjih dogodkov naše zgodovine.
Papež se posebej želi srečati s škofi, duhovniki, redovniki in redovnicami ter laičnimi sodelavci
ker Slovenija leži tam, kjer se srečujeta romanski, germanski, slovanski in madžarski svet. Previde-va se, da bodo v Slovenijo, predvsem v Postojno, prišli tudi državljani sosednjih držav, predvsem Hrvati, povabljeni pa so tudi Slovenci z vsega sveta. Tako sta najavljeni dve letali gostov Slovencev iz Avstralije. Po drugi strani pa naj bi srečanje v Postojni opozorilo, da si mladi želijo svet brez vojn in brez nasilja. Vrhunec obiska bo zadnji dan, 19. maja, ko bo papež v Mariboru. Predvideva se, da bo do tega dne končan beati-fikacijski postopek in bo na tem
KM
*A ase'
ZtMA Bo
O^LA

V&Vt PO i-ITiiCt


Z&ORA
Ob vsem tem pa je seveda papežev obisk tudi državniški, konec koncev je bil Vatikan prva država, ki je priznala samostojno Slovenijo (13.1.1992). Ob prihodu na Brnik mu bodo izkazane vojaške časti, izrečena dobrodošlica predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, nato pa bo uradno srečanje obeh na gradu Brdo pri Kranju. Naslednji dan se bo Janez Pavel II. srečal s predsednikom vlade Janezom Drnovškom. Na novinarsko vprašanje »kdo bo koga sprejel«, smo dobili odgovor, da »se bosta srečala«!
Še nekaj zanimivosti: papeža bo spremljalo 60 novinarjev, akreditiranih v Vatikanu, in 40 članov njegovega ožjega spremstva, za osebno varnost pa bo skrbela njegova švicarska garda. Papež bo prenočeval v ljubljanski škofiji, pripravljenih pa bo tudi nekaj rezervnih možnosti. Cerkveni odbor bo v teh dneh izračunal, koliko bo njihovih stroškov z obiskom papeža v Sloveniji.
Previdevajo pa, da bodo denar zbrali s posebno nabirko med verniki, ki jim bodo pojasnili, za kaj gre in kako bodo denar porabili. V primeru bolezni ni nadomestnega termina za papežev obisk v Sloveniji, o tem bi se razpravljalo kasneje. Če bi se pa zgodilo kaj hujšega, pa obstaja nepisano pravila, da vsak naslednji papež izpolni obljubo prejšnega. Vendar pa cerkveni predstavniki pravijo, daje sam papež dejal, da bo prav gotovo doživel leto 2000.
Marjan Horvat
Poročali smo že o zapletih, ki so nastali med stečajnim postopkom v Mesni industriji Pomurka, sprožil pa jih je Sklad RS za razvoj. Pravzaprav so se stvari začele zapletati z uvedbo prisilne poravnave v Pomurki, ko upravitelj prisilne poravnave Skladu ni priznal statusa upnika. V Skladu so takrat zahtevali razrešitev Milana Korena z mesta upravitelja prisilne poravnave, ker predsednik senata Dezider Novak tega predloga ni upošteval in je ob uvedbi stečaja Milana Korena celo imenoval za stečajnega upravitelja, je Sklad pred prvim narokom za preizkus terjatev zahteval tudi zamenjavo predsednika stečajnega senata.
Ker je bila zahteva vložena tik pred prvim narokom, o njej pa je morala odločiti predsednica okrožnega sodišča v Murski Soboti, so narok preložili na 12. februar. Žal pa tudi tokrat dogodki niso potekali brez zapletov. Predsednica okrožnega sodišča Marija Rošker - Močan je namreč Skladovo zahtevo zavrnila, zato je minuli ponedeljek pred začetkom naroka odvetnik Sklada RS za razvoj preprečil, da bi se opravil narok za preizkus terjatev. V svoji zahtevi, o kateri mora zdaj odločiti višjestopenjsko sodišče, je zapisal, da zaradi pristranskosti zahteva izločitev predsednice okrožnega sodišča, ponovno pa zahteva tudi izločitev predsednika stečajnega senata Deziderja Novaka in stečajnega upravitelja Milana Korena. Še več, v Skladu tokrat celo zahtevajo, da se zamenjata tudi preostala člana stečajnega senata, še naprej pa vztrajajo, da se nemudoma imenuje revizor ali revizorska hiša, ki naj opravi revizijo poslovanja stečajnega dolžnika od uvedbe prisilne poravnave. Zaradi takšnih zahtev narok za preizkus terjatev tudi v drugo ni mogel biti opravljen in so ga zato preložili za nedoločen čas.
O Skladovi zahtevi bo zdaj moralo odločiti višjestopenjsko sodišče, ne glede na odločitev pa se že postavlja vprašanje, zakaj in komu koristijo vse te igrice. Ali gre pri vsem tem zgolj za prestiž in dokazovanje, kdo bo koga, ali pa so v ozadju kakšni drugi interesi? Naj bo kar koli že, dejstvo je, da vse to najmanj koristi prav Mesni industriji, ki tudi med stečajnim postopkom sicer še posluje in zaposluje nekaj čez 300 delavcev. Stečajni upravitelj Milan Koren sije zastavil cilj, da Mesna industrija Pomurka iz stečaja izide kot delujoče podjetje in se proda kot celota, če se bodo takšne igrice nadaljevale, pa je vprašanje, če bo ta cilj tudi uresničen. To, kar se zdajle dogaja, pa je nepošteno tudi do upnikov, ki so bili ob zadnji preložitvi naroka nejevoljni in zlasti ogorčeni nad početjem Sklada. Tudi če so njegove zahteve upravičene, nas moti postopek. Za odločitev predsednice okrožnega sodišča in za datum ponovljenega naroka so namreč v Skladu vedeli že dalj časa, zato s svojimi zahtevami ne bi smeli čakati prav do naroka. S tem bi namreč minuli ponedeljek prihranili pot na okrožno sodišče v Mursko Soboto marsikateremu upniku, še posebno pa tistim iz oddaljenejših krajev.
LUDVIK KOVAČ
Jugoslovanski dolg bo
CZ)
potrebno vrniti
Po hitrem postopku naj bi sprejeli zakon, ki ureja vračanje slovenskega dela jugoslovanskega dolga na račun kreditov v osemdesetih letih - Protest upokojencev ni bil upravičen - V pripravi tehnični program pomoči Slovenije Bosni in Hercegovini
Na svoji zadnji seji je slovenska vlada govorila o protestu upokojencev pred parlamentom in ponovno ugotovila, da pokojnine morajo deliti usodo plač in ne morejo rasti hitreje kot plače zaposlenih, nato pa je vlada sprejela predlog zakona o prevzemu dolga in izdaji obveznic za zamenjavo dolga po novem finančnem sporazumu iz leta 1988.
Dolgovi nekdanje Jugoslavije segajo v začetek osemdesetih let, ko nas je »zajela« gospodarska kriza, ki se je ni bilo mogoče rešiti drugače kot s posojili tujih držav.
Nov finančni sporazum je bil podpisan leta 1988, podpisalo pa ga je deset bank skupaj z Narodno banko Jugoslavije. Leta 1992 je Narodna banka Jugoslavije prenehala plačevati obveznosti in obvestila banke, naj jih same izpolnjujejo. Leta 1994 je Slovenija sprejela sklep, da bo odpla-
čevala del dolga, dokler ne bo dosežen dokočni dogovor s tujimi upniki, na fiduciarni račun banke v Luxemburgu. Naš dolg naj bi bil 15. januarja 1996 974 milijonov tolarjev. »Jugoslovanski« dolg je bil v tem času 4,4 milijarde dolarjev. Republika Slovenija naj bi po predlogu izdala obveznice v zameno za 18 odstotkov dolga po novem finančnem sporazumu, in sicer le upnikom, ki so opredeljeni kot sodelujoči upniki. Slovenija je že do sedaj vračala del dolga, gre
predvsem za kredite, ki so jih porabile Slovenske železnice. Direkcija za ceste, Splošna plovba Piran in drugi. Po besedah vodje pogajalske skupine Mojmi-rja Mraka je to prvi primer, da se države naslednice same pogajajo z upniki in da bi bilo tudi zato potrebno, da vlada do konca junija sprejme zakon po hitrem postopku. Če državni zbor ne bo sprejel tega zakona do konca junija, se bo Slovenija znašla med drugimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami.
Vlada je med drugim tudi sprejela izhodišča za obisk slovenske vladne in gospodarske delegacije v Sarajevu sredi tega meseca. Interes Slovenije za sodelovanje z Bosno in Hercegovino je izredno velik, prek Slovenije pa bi na to obetavno tržišče rade prišle tudi druge države. Blagovna menjava med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino je pred vojno znašala 63 miljonov dolarjev, leta 1994 pa le 7,5 milijona. Naša država ima v pripravi program tehnične pomoči tej državi, naša podjetja pa se zanimajo tudi za obnovo porušene države.
Marjan Horvat
4
vestnik, 1 5. februarja
ospodarstvo
Prašičereja je po pomembnosti druga najpomembnejša panoga v slovenski živinoreji
Slovenski rejci v
ugodnejšem položaju od evropskih
V tem trenutku bi z vstopom v Evropsko unijo slovenska prašičereja precej izgubila, saj so zdaj odkupne cene pri nas nad povprečjem držav te zveze
Prašičereja ima v Sloveniji večstoletno tradicijo, saj rejo svinj v teni prostoru omenjajo že pisani viri iz srednjega veka. Zlasti močno je bila razvita pred prvo svetovno vojno, ponovni razcvet pa je doživela v petdesetih letih in v zadnjem desetletju. Po porabi se svinjsko meso uvršča na prvo mesto v svetu, saj je prireja prašičjega mesa v prireji vsega mesa zastopana kar s 40 odstotki in skorajda povsod si prizadevajo, da bi prirejo svinjskega mesa še povečali. V Sloveniji je prašičereja po svoji pomembnosti na drugem mestu v živinoreji, za njen razvoj pa so še velike možnosti, saj je samooskrba slovenskega tržišča s svinjskim mesom le 70-odstotna.
Drugačne gospodarske razmere so v zadnjih desetletjih zahtevale tudi spremembe v prašičereji, spremembe, ki so značilne za svetovne razmere, pa niso obšle tudi Slovenije. Tudi zanjo je značilno, da se zmanjšuje število kmetij, ki redijo prašiče, hkrati pa se povečuje stalež pri tistih, ki so tovrstno rejo še ohranili. V Sloveniji sta v zadnjih 20 letih prenehali delovati dve tretjini obratov, ki so včasih pitah prašiče, njihovo število pa se še naprej zmanjšuje. Velike družbene farme, ki so prinesle s sabo tudi ekološke probleme, so bile sicer rezultat nekoliko ponesrečene kmetijske politike, ki pa ob tem ni zanemarjala tudi razvoja manjših zasebnih farm. Z ugodno kreditno politiko in tudi z nepovratnimi sredstvi so bile zgrajene številne zasebne farme, med katerimi pa danes mnoge ne rabijo več svojemu namenu. K temu je v preteklosti navsezadnje prispevala tudi neustrezna kmetijska politika, ki prašičerejcem ni zagotavljala dolgoročne stabilnosti. Nihanja v prašičereji so pri nas še vedno, za rejce pa je bilo prav gotovo najugodnejše leto 1992, ko so odkupne cene dosegle najvišjo raven. Potem so se cene znižale in poslabšal se je dohodkovni položaj prašičerejskih kmetij, vendar ne do takšne meje, da bi bil ogrožen njihov obstoj. Tudi študija o vključe-vahjuslovenskega kmetijstva v evropske integracije je pokazala, da so cene prašičev pri nas še vedno nad povprečjem cen v Evropski uniji, zato bi v tem trenutku z vstopom v to zvezo slovenski prašiče-rejci potegnili nekoliko krajši konec. Če bi ravnali preudarno, bi morali rejci zdaj izkoristiti trenutni položaj, ki zagotavlja nadaljni razvoj prašičereje pri nas. Država navsezadnje še vedno namenja določene spodbude za gradnjo novih pitališč, tudi v obliki nepovratnih sredstev, z ustrezno zaščitno politiko pa tudi ščiti domače rejce. Na področju cen in intervencij na notranjem trgu se država neposredno sicer ne vključuje (takšna politika je v Evropski uniji), s posebnimi dajatvami pri uvozu živih živali, mesa in izdelkov pa do določene mere ščiti domačo prirejo. Med drugimi oblikami in-tervencionizma velja omeniti še regrese za nakup-plemenskih živali za obnovo in povečanje črede, subvencioniranje obresti pri posojilih za tekočo proizvodnjo in regresiranje obrestne mere za investicijske kredite, kot smo že zapisali, pa država tudi sofinancira nova stojišča. Negodovanja prašičerejcev nad trenutnimi razmerami zato niso povsem upravičena, je pa dejstvo, da sedanji obseg reje prašičerejcem ne more zagotavljati ustreznega dohodka. Izkušnje iz prašičerejsko razvitih držav namreč kažejo, da kmetija lahko doseže polno zaposlitev s prašičerejo le, če spita ustrezno število prašičev. Prašičerejska kmetija v Sloveniji, ki bi omogočila polno zaposlitev dvema družinskima članoma in zaposlenima zagotavljala povprečno plačo, bi morala rediti 40 plemenskih svinj in letno spitati 600 pitancev. Takšnih kmetij pa je v Sloveniji izredno malo, za to pa obstajajo objektivni vzroki. Zaradi velikih nihanj v prašičereji so kmetje nezaupljivi do novih naložb in se ne odločajo za tveganje, še večja ovira pa je pomanjkanje ustreznih kmetijskih površin, ki bi jih prašičerejska kmetija za takšen obseg reje potrebovala. Dokler vse te ovire ne bodo odpravljene, bo prašičereja še naprej le
dopolnilna dejavnost na kmetiji.
LUDVIK KOVAČ
Sanacija Kobitexa
Komu strošek in komu zaslužek
Po besedah župana občine Kobilje Pavla Nemetu gre njihovemu podjetju Kobitex na bolje. Direktor podjetja Jože Kuronja mu je namreč v zadnjem pogovoru povedal, da je bilo januarsko poslovanje pozitivno. Čeprav kobi-Ijanska občina ni lastnik podjetja, ampak so lastniki zaposleni, ki so podjetje ustanovili po stečaju Utoka, je usodo podjetja prevzela v svoje roke.
Zaposleni v kobiljanskem podjetju so se namreč, ker dva meseca niso dobili plač, znašli v hudi socialni stiski, ki je segala tako daleč, da starši otrokom ob začetku šolskega leta niso mogli kupiti šolskih potrebščin, plačevati pa niso mogli tudi drugih obveznosti. Občina se je zato odločila za reševanje razmer v podjetju, kajti usoda podjetja je še kako povezana z življenjem njihovih občanov. Njenega vključevanja torej le ne kaže razumeti kot vmešavanje v gospodarsko družbo, saj je tudi sama na široko odprla vrata pomoči. Podjetju je dala jamstvo za najetje osem-milijonskega posojila pri LB Pomurski banki, za krajši čas ob izplačilu plač v oktobru je posodila dva milijona tolarjev, kar jim je podjetje že vrnilo, ter podpisala pogodbo »o oddaji in prevzemu sanacije podjetja«. Slednjo pogodbo so podpisali v imenu kobi-Ijanske občine župan Pavel Ne-met, v imenu podjetja Kobitex Štefan Volf ter v imenu podjetja Lend Jože Kuronja. Po pogodbi je občina podjetju Lend nakazala v enkratnem znesku 1200 000 tolarjev, s katerimi naj bi plačali šestmesečno vodenje podjetja po 200 tisočakov na mesec za šti-riurno delo. V tem znesku naj bi bili zajeti tudi vsi drugi stroški sanatorja Jožeta Kuronje, na primer prevoz in prehrana. Pogodbeniki so se ob sklepanju pogodbe tudi dogovorili, da naj bi bil ta denar uporabljen kot obratna sredstva podjetja Kobitex. Občina je torej na račun podjetja Lend nakazala denar, toda teh milijon in dvesto tisoč tolarjev bo moralo podjetje Kobitex občini vrniti kot brezobrestno posojilo. Rok vračila je 30. september letos. Zanimivo je, da je še isti mesec, torej konec oktobra, podjetje Lend Kobitexu posodilo milijon in 200 tisoč tolarjev, kar je v svojem poročilu občinskemu svetu zapisal sanator in direktor Kobitexa Jože Kuronja. Po njegovih besedah namreč podjetje Lend opravlja za Kobitex finančni inženiring, kar z drugimi besedami pomeni, da mu občasno ali za tekoče poslovanje posoja denar. In kaj je pri vsem tem prizadevanju za sanacijo podjetja Ko-bitex vendarle neobičajnega? Nismo spregledali informacije o pozitvnem januarskem poslovanju, vendar k temu dodajamo, da se sanacija podjetja lahko konča le na tisti točki, ko bo rešeno vprašanje dolgov.
na trgu tudi prodati, čeprav morda ne po visoki ceni, kakor odplačati nakopičene dolgove. In kobiljansko podjetje je v dolžniški odnos postavilo tudi podjetje Lend, katerega solastnik je hkrati sanator podjetja Kobi-tex in njegov direktor. Zaradi vsega je vendar dobro zapisati nekaj dejstev, kajti zapisano na papirju se namreč ne pozablja tako hitro.
Direktor in sanator podjetja Kobitex gospod Jože Kuronja se pri vsej zadevi pojavlja v več vlogah, je torej sanator podjetja, njegov direktor in hkrati solastnik podjetja Lend, ki podjetju Kobitex posoja denar in zanj o-pravlja finančni inženiring. Podjetje Lend ima namreč le dva ustanovitelja ter lastnika, to sta Jože Kuronja in na našem koncu neznano mariborsko podjetje Projekt Maribor - inženiring Maribor. Podjetju Lend direktoruje
Jože Kuronja, slednji pa z občino za teh šest mesecev, kolikor naj bi sanacija Kobitexa trajala, nima sklenjene pogodbe o delu po pogodbi. Od take pogodbe bi namreč bilo treba državi odšteti davke in prispevke v višini 25 odstotkov. Od milijon in 200 tisoč tolarjev, ki jih je na svoj račun v enkratnem znesku prejelo podjetje Lend od občine, pa ne bo treba plačevati ničesar. V računovodskih krogih namreč že dobro poznajo prakso, da tako prejeti denar najprej vknjižijo kot prihodek, nato pa po opravljenih »intelektualnih storitvah« kot strošek. Po vsem popolnoma »čistem« računovodskem prikazovanju seveda lahko naredijo le še piko in obrnejo list. Še več, domnevamo lahko, da je prav ta od občine vnaprej nakazani denar podjetje Lend posodilo podjetju Kobitex. In kot je že dolgo znano, je denar, ki ga posoja to lendavsko podjetje, zelo drag, saj obresti dosežejo tudi 25 odstotkov ali petino posojenega. Zato se lahko upravičeno vprašamo: bo potem podjetje Kobitex mora-
lo milijon in dvesto tisoč* plačati dvakrat, najprej konec septembra kot brezni* stno posojilo, čeprav njene?3’ narja ni dobilo na svoj račun, j nato še podjetju Lend, sev*' pribitkom obresti? Če torej K bitex občini konec septe® mora vrniti milijon in dvesto soč, potemtakem tudi delo se torja šeni plačano. Kdo F tem sploh plačuje? Je to pW 1 v sanaciji? Župan kobiljanS^ občine Pavel Nemet je v P0?3 ru povedal, da to pač ni nje? stvar. Sicer pa bo po pred občinskega sveta računovo® podjetja Kobitex preneseno sr djetja Citra na občino, pot61”, bodo imeli občinski možje gled v vse podrobnosti o P vanju podjetja, je še poved3 , pan kobiljanske občine r . Nemet. Česar morda neb® j deli sami, pa bodo pregleda 1 minalisti z Uprave za riou zadeve, saj so od Agencl\ plačilni promet dobili P{’Ja.v pregled poslovanja podjetja
nd.
MAJDA H0R^'
Podjetje se je namreč tudi v tem času sanacije ali prav zaradi te še bolj pogreznilo v dolgove. Kajti mnogo laže je dobro delo
Na čelu Radenske Alojz Behek
Radenska.
delniška družba
Herbert Šefer, generalni direktor Radenske, je februarsko tiskovno konferenci začel z vestjo: »Tokrat nimamo mnogo novic, bistvenega pomena za podjetje pa je, da smo dobili drugo soglasje za lastninjenje in se sedmega februarja na okrožnem sodišču registrirali kot delniška družba.« Ta dogodek je morda nekoliko manj veličasten za sam novinarski zapis kot za podjetje samo, saj so po mnogih problemih zaradi vlog za denacionalizacijo posameznih objektov, vrednotenj umetniških del, zaradi več dejavnosti v Radenski in bog si ga vedi zaradi česa še program lastninjenja pripravljali mukoma in dolgotrajno. Na mnoge zaplete bodo sedaj, ko so postali družba z znanimi lastniki, morda tudi kmalu pozabili ter si ob dobrih rezultatih poslovanja, ki jih prinašajo novim lastnikom, z njimi trčili na zdravje in uspešno delo. Tudi tako bo mogoče splaknili grenak okus, ki je ostal po procesu lastninskega preoblikovanja.
Poslovni sistem Radenske se je preoblikoval v delniško družbo, ki je celotni lastnik vseh hčera, prav tako pa je udeležen z 11 odstotki v lastništvu v Moravskih Toplicah in po dokapitalizaciji s 57 odstotki v Termah ’ Lendava. Slednja dokapitalizacija bo izpeljana v tem letu. Lastninska struktura Radenske je tako naslednja: 41 odstotkov dru- " žbenega premoženja so dobili skladi, 34 odstotkov delnic so prodali v javni prodaji, 18 odstotkov so interno razdelili, 6 odstotkov družbenega premoženja pa so olastninili z notranjim odkupom. Premoženje Radenske, ki seje lastninilo po zakonu o lastninskem preoblikovanju ter je bilo vredno nekaj več
kot 5 milijard tolarjev ali 82 milijonov nemških mark po tečaju iz leta ’92, tako pripada 18.388 delničarjem. V Radenski so se ozrli tudi po strukturi delničarjev glede na kraj stalnega bivališča, kajti slednje ali njihovi lastniški interesi, razpeti med pričakovano dividendo ali pripravljenostjo vlaganja v podjetje, znajo biti še kako pomembni pri načrtovanju razvojne poti podjetja. Več kot polovica ali 51 odstotkov drobnih delničarjev stalno prebiva v Pomurju, 19 odstotkov jih je z Ljubljane in okolice ter 20 odstotkov iz Maribora, nekaj več kot sto pa jih živi na tujem.
Z notranjim odkupom so doslej odkupili 2,12 odstotka delnic, na skladu pa čaka na štirilet-
Seja Območnega odbora sindikata delavcev kemične industrije Pomurja
Z izjemo prejšnjega Kerala vse dobro
Tokratna 9. seja Območnega odbora sindikata delavcev kemične, nekovinske in gumarske industrije Pomurja je bila v puconski Kerni. Ja kolektiv se ponaša z vrsto uspešnih rezultatov pa tudi sodelovanje vodstva podjetja s sindikatom je zgledno, zato ni nič čudnega, če se čuti velika pripadnost delavcev podjetju. Sicer pa dosledno izpolnjujejo določila kolektivne pogodbe. Tako plače izplačujejo redno v okviru dogovorjenega, kar velja tudi za regres. Spodbudno je, da so povprečne plače v decembru lanskega leta znašale 95.000 tolarjev bruto oziroma 65.000 SIT neto. Razmerje med najvišjo in najnižjo plačo pa je 1 : 4,8. Trenutno poteka proces lastninjenja Kerne, za kar so že dobili prvo soglasje. Določeni problemi so edinole glede lastninjenja zemljišča. Predvidevajo, da bodo delavci večinski lastniki podjetja, in sicer z 31-odstotnim deležem, 9-odstotkov premoženja pa bo na voljo za javno prodajo.
Tudi v ljutomerski Krki se lahko pohvalijo z dosedanjimi rezultati. Pri njih je namreč lastninjenje podjetja že končano, pri
čemer so večinski (24-odstotni) lastniki delavci. Mesečne osebne prejemke dobivajo redno, dela imajo na pretek, zato proizvo-
dnja poteka kar v treh izmenah. Plače, ki so celo višje od določil v kolektivni pogodbi, in regres prejemajo redno, za zaposlene pa so uvedli tudi 10-dnevne preventivne zdravniške dopuste oziroma rekreacijo. Obrat ljubljanske Ilirije v Lendavi se prav tako ne more pritoževati nad dosežki. Zadovoljstvo zaposlenih s plačami v okviru določil kolektivne pogodbe in regresom, ki so ga izplačali v predvidenem roku, je porok za dobro poslovanje tega podjetja, kjer poteka denacionalizacijski postopek in jim matično podjetje iz Ljubljane zagotavlja svetlo prihodnost.
Edine resnejše težave pa se pojavljajo glede nekdanjega lendavskega Kerala. 15 delavcev, ki so zdaj zaposleni v zasebnem podjetju ELKACE v Veliki Polani, se srečuje z resnim problemom neizplačanih osebnih prejemkov za december, za november pa so prejeli le polovico predvidenega zneska. Prav tako še niso dobili regresa. Hkrati jih pestijo težave zaradi nakupa reprodukcijskega materiala in surovin. Ob negotovosti, kdaj bodo sploh dobili plačo, je usoda teh delavcev negotova.
Na seji je bil govor še o realizaciji Pravilnika o financiranju in
finančno-materialnem poslovanju republiškega sindikata kemične industrije Slovenije. Ugotovili so, da v Pomurju v vseh podjetjih izpolnjujejo sklenjeno povišanje članarine z 0,6 na 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov na lanskem L kongresu tega sindikata. Ob tej priložnosti so za sekretarko območnega odbora ponovno imenovali Zdenko Bobovec. V začetku marca bodo posebno pozornost namenili tarifnemu delu kolektivne pogodbe za letos. V razpravi pa so se pohvalili tudi z zares razvejenimi oblikami izobraževanja članstva in navedli, da bodo do konca marca izdali lastni časopis, ki bo pripomogel k še boljši obveščenosti delavcev v tej dejavnosti.
MILAN JERŠE
ni odkup še 3,88 odstotki Radenske.	,
»Trgovanje z delnicarni1 ne prodaje se bo pospešil0 bljanska borza namreč ejeti sklep o razvrstitvi nas1^!,. nic v kotacijo C in p°te .J dejansko lahko tudi z deln1 j Radenske izjavne prodajeiž , trgovati,« je povedal vodja finančne službe v ski. Najavil pa je trgovanj6 nicami »znotraj hiše« ali1 tranjega odkupa. J
Kakšno ceno bodo d^jj delnice Radenske na bor® likšno dividendo lahko f kujejo lastniki? Vprašanj’ j ki sta močno povezani s P vanjem podjetja. Za laris*& vseh analiz še nimajo PrlP nih, znani pa so že neka’6 J datki. Na področju min6 .si vod in brezalkoholnih imeli lani količinsko 0 tkov manjšo prodajo k0‘ ’94.	p(f.
»Razlogi za to so pa66 daje na trgu Hrvaške, Z6 sezona in prepočasno 1,3 J ščanje izpada prodaj6 ščih nekdanje JugoslavU6 jo’ mi izvoznimi tržišči. F10 j C realizacija pa je kljub okoli 7 do 8 odstotkov v6 pf v letu ’94. Na turistka6 (j/ dročju smo dosegli 2 J’ prenočitev, kar je °b smo imeli za odstotek / stov, še vedno za 2 odst® f8’ nj prenočitev kot v letu prečna doba bivanja Prl torej znižuje.
Tovarna polnilne op * je lani prodala za 16 mark opreme, kar je tkov več kot v letu ’94. spb dal Alojz Behek, ki j6 dnem registracije	,
delniške družbe tudi generalni direktor. je namreč novinarjem ročil sicer že mesto generalnega d11^ pušča svojemu namest3 pa seveda še naprej °S W djetju. Njegova odločit6 na in že tudi dolgo t’3?’.« P3, predaja vodenja P°djtbil^ opravljena po tem, koJ^A čan za podjetje zelo P° Xsf projekt lastninjenja. o* (K tudi ni ostala zapuš^^J danjega direktorja. ’ vodenja in kriznih leti da se je podjetje ne 1® |/ f ampak se celo p°veca' cije pa zaokrožuje g ^tj6 f malnega centra, ki b°' (6d povedal, končana š6
. MAJDA H0’
vestnik, 15. februarja 1996
ospodarstvo
V pripravi Uredba o vnosu snovi v rodovitna tla
Za bolj zdrava rodovitna tla
in pitno vodo
^Prihodnje močno omejeno gnojenje z gnojevko in gnojnico, nadzorovana in zmanjšana uporaba fitofarmacevtskih ydstev ter namakanje poljščin
»a vid vV svop ^j^tnosti domišlja, da je nepremagljiv; toda to je le dobro* d nS*' ®'ovek P°čne v naravi, okolju, se mu prej ali slej vrne -dotok 1 °brim’ S'ab° s sla,)lm- S sodobno tehniko lahko spreminja vo-Uogoč'J*”1” ekosisteme, raztopi ledenike, namaka puščave, doseže ne-živUen^ k’ a Z^ kako do'g°’ Narava bo preživela v takšni ali drugačni zaradi ' vprašanje je, kaj bo s človekom. Vsak, ki se veseli, da »bolj POrabe pesticidov in drugih kemičnih pomagal prideluje več in hvalna s?^eze’ ko prej ali slej spoznal, da je ravnal napak. Obde-vno k0| vedno bolj podobna narkomanom: ko so opustili nara-buje Vc? arjeoje, je postala odvisna od kemičnih sredstev, ki jih potre-tudi trav"0 Ve^ 'n Ve^’ na travn'^ si več ne upate vleči, ker kemizirajo voda je struP* Pa pronicajo tudi skozi kožo in z vdihavanjem; pitna namerne3’0 onesnazena, da je pitje vode iz vaških vodovodov podobno
mu počasnemu samomoru.
^Postaviti nadzor M vnosom
ter 23 °k°lje in prostor ®°zdarstvIStV° Za kmetiistvo in skuPnim; A3 se odločili, da s dbo o vn<„ močn}> Pripravita Ure-naj bi j0 Snovi v rodovitna tla, ki Ca 1996 Im1^' pre(lvidoma mar-Vakmetikv trenutno jo obravna-sktajni ča/fUnistrstV0)’ sa-i ie vanje vno« ’ °3 Se začne omeje-Sn°vi v tla aTraz]’dnih škodljivih d°l°čala d« J.k8na uredba, ki bi sti nPr. .ne meJne vredno-^Piacevt	a*' uP°rabe fito-
Zelo°nesna- sredstev, je zaradi Predvsem	p’tne v°de nujna
^'V Pom. Severovzhodni Slove-
d
^uosti Za aj m določala mejne vre-®anje, vred^S Snov*v rodovitna tla
st°Pnie ,^tenie onesnaženosti V| ter Prilao .^^vanja vnosa sno-St°ieče vire dltvene pogoje za ob-“redbe bi V(l|”®snaženja. Določbe
Predvsem’e za vsa rodovitna a’ uPorab|ia|Za ^^jska in gozd-^renarav^h ^h^e tudi za pri-hapajn a' Industrijskih ne-e “Porabe J’ r.avnanja ali napač-«r«žijo rndo °VI’ k' lahko trajno e^a s° lahkn^nos*- V'r onesna-
°^Pddki
ki 0^h^> zlasti nevarni;
‘ ^btilne. J,v' °rganski odpast ^PaUL^’ ^'"P^irani »r-
mU'ji 'Z TeČnih k; /"'e«; rud . gn°J> gnojevka in v	Snojila; ostan-
ko°h1 Ztt n»makk^ Srcdstev; snovi li »ŠtejemkanJe™tlin.Čein te^etjcin^h3’^?mora-na^Zorovati upora-^^vstkih sredstev saj
kih kovin na površine tal kmetijskih in gozdnih zemljišč (količine so izražene v kg/ha). Tako bi na primer bilo dovoljeno le 0,25 še-stvalentnega kroma na hektar, 0,1 cinka in njegovih spojin, 0,15 kadmija in njegovih spojin, 3 niklja in podobno. To določilo bo močno omejilo možnosti pridelovanja na kmetijskih zemljiščih ob avtocestah in drugih prometnicah. V enem letu se bo na kmetijske in gozdne površine lahko vneslo z rastlinskimi hranili (živinska ali druga gnojila iz razgradljivih organskih odpadkov) 210 kg dušika na hektar, 120 kg fosforja in 300 kilogramov kalija na hektar. Pri tem izračunu se bo upoštevala količina gnoja na gnojišču.
Ža vse, ki imajo prašičje ali go-
Nemščak
bo vsaka čezmerna uporaba, ki bo povzročala ostanke, kaznovana. Tudi uporaba gnojevke in gnojnice bo dovoljena le na določenih nezavarovanih območjih in v določenem času. Da bi lahko ugoto-
veje hleve na izplakovanje, bo pomembno poznati določilo o mejnih vrednosti vnosa dušika na vodovarstvenih območjih. Vnos dušika je odvisen od vrste zemlje in poljščine, ki jo bodo pridelovali na določenem kmetijskem zemljišču, največ dušika (kg N/ha), 225 kilogramov, je potrebno tam, kjer bodo gojili travno-deteljno mešanico in travinje, tudi za zelje, koruzo ter
Anton Komat, soustanovitelj nevladne organizacije »Center Harmonija«, kjer je vodja okoljevarstvenih projektov, je prepričan, da bi morali za zmanjšanje toksinov in kancerogenih organoklornih insekticidov, ki so pri nas prepovedani, vendar prihajajo k nam s pomočjo uvoznikov kmetijskih pridelkov in izdelkov iz vzhodnoevrospkih držav, sprejeti naslednje ukrepe: 1.Slovenija nujno potrebuje agencijo za strupene snovi, ki bi redno nadzorovala ne samo pesticide, ampak tudi druge strupene snovi, npr. težke kovine,
2.	tisti, ki trži s strupenimi snovmi ali jih uporablja, bi moral plačevati poseben zeleni davek, s katerim bi se financiralo delovanje agencije,
3.	takoj bi morali prepovedati vso uporabo in promet s potencialnimi kancerogenimi snovmi, kajti ko se bo število rakastih obolenj povečalo na 10 tisoč primerov na leto, bo že prepozno,
4.	Slovenija potrebuje nacionalni program zmanjševanja uporabe pesticidov.
vili potrebo tal po vnosu sredstev, bo potrebna tudi redna analiza rodovitnih tal.
Mejne vrednosti so znane
Z uredbo bodo natančno določene mejne vrednosti vnosa tež-
krmno in sladkorno peso je potrebno vnesti precej več dušika kot na primer za grah, bob in deteljo (le 30 kg), repo, gorčico, oljno repico, glavnato solato in ječmen.
Ne glede na dovoljene mejne vrednosti vnos dušika (gnojnice, gnojevke) ne bo dovoljen na kmetijskih in gozdnih površinah 1. vodovarstvenega območja. Okvirno
^čistočo v Oelde --------------------------_-----------------___ rn°dič organizira ogled čistilnih
$^emčiji
H. k*®0 Plačatfj eden °d najb°lj kaznovanih onesnaževalcev okolja, saj V'°žili v investir 7’'' 'ez mHj°nov tolarjev za uporabljeno in onesnaženo za fariSdnjo čij i V rcševanje domačih ekoloških problemov, bi denar lahko začetk kjer red l,aprave- Čeprav že dolgo iščejo najprimernejšo rešitev Če^^nrejnj !J0 ^n0 okrog 120 tisoč prašičev, so še vedno pred ®aSoPravje 1S lzbiro najprimernejšega načrtovalca.
’ 'eta že kazalo prečistiti pa bi morala okrog 750 tisoč kubičnih metrov gnojnice (je bilo zapisano v medijih pred približno tremi leti).
Kot kaže, je nemško-rusko-slo-venski projekt prečiščevanja gnojnice s pomočjo terminsko in tehnološko natančno določenega sistema in s pomočjo mikroorganizmov (nekakšnih kvasovk) še vedno aktualen. Testiranje, ki se je zaradi nezaupanja podaljšalo, je vseeno dalo dovolj ugodne rezultate, da je
S'% Izloči?? leta kazalo, la Prodne na3 naiPr>mernejši % k,a^ takratne-So s fermen, 1 osko čistilno SsS°ntirai tdtorjem so po-^Iji^li dovm' Rezu,tati čiš-. higu Je - J ugodni in pre-P ""^m^ak na s^e^ 11 naj "ej P° okvirnih °dese7‘a a naložba od m'lijonov mark.
prepričalo tudi druge vodilne na farmah.
Albert Smodič, ki je v minulih letih postal tesni sodelavec in zaupnik Gesutre, je uspel organizirati ogled podobnih čistilnih naprav in farm v Nemčiji. Vse najbolj zanima delovanje predstavljenega pilotskega projekta in tehnologije v praksi, kajti znano je, da na papirjih »vse deluje«, v resnici pa nastanejo problemi že ob prvih večjih količinah gnojnice. Tako je nameraval popeljati predstavnike farm, na primer iz Ihana, Krškega, Podgrada in od drugje, ter načrtovalskih in izvajalskih podjetij Hidro-inženiringa in Vodnogospodarskega podjetja Mura na izlet v Nemčijo že v soboto, 3. februrja, vendar mu je načrte prekrižalo sneženje, zato naj bi se podali na pot naslednji konec tedna.
Če bo videno dovolj prepričljivo, se bodo morebiti za podobne ■ sisteme čiščenja odločile tudi druge farme. V prihodnje bomo torej lahko pri načrtovanju čistilnih naprav govorili o dveh imenih: Hidro-
inženiring in Gesutra.
BBP
velja prepoved gnojenja z gnojnico na drugih zemljiščih z zeleno odejo na lahkih tleh od 15. oktobra do 31. januarja, na srednje težkih in težkih tleh pa od 15. novembra do 15. januarja. Na njive bo prepovedano voziti gnoj ali gnojevko od 1. oktobra do 15. februarja (na lahkih tleh) ter od 15. oktobra do 31. januarja (na srednje težkih in težkih tleh). Splošno torej velja prepoved od spravila pridelkov do konca januarja za travnike in do 15. februarja za njive.
Kam z gnojnico?
Pri gnojenju z gnojem, gnojevko ali gnojnico se vnos dušika, fosforja in kalija izračuna glede na število glav živine, tako naj bi tisti, ki imajo hektar kmetijskih zemljišč, imeli le na primer 3 glave goveje živine. Pred začetkom gnojenja se morajo upoštevati lastnosti tal, stanje preskrbljenosti tal s hranili, zahteve posameznih rastlin po hranilih, vremenske razmere in druge pridelovalne zmogljivosti rastišč. V gozdove se gnoj in snovi (odpadki) ne morejo več voziti kar tako; vnašanje snovi je dovoljeno le v drevesnicah, pri presajanju sadik in pri sejanju, za spodbujanje in utrjevanje rasti na brežinah ob cestah in na površinah za raziskovalne namene.
Kmetijski obrati, ki bodo »pridelali« mnogo več živinskega gnojila, kot je dovoljeno glede na površino zemlje, si bodo morali zagotoviti dodatna zemljišča za vnos živinskih gnojil s pogodbo z lastnikom zemljišča; druga možnost je ta, da preveliko količino živalskih izločkov predelajo in v različnih oblikah ponudijo tržišču. Kmetijski obrati na vodovarstvenih območjih in kmetijski obrati, kjer nastajajo večje količine živinskega gojila (tudi minifarme), bodo morali voditi knjigo o gnoju, gnojevki in gnojnici; v njej morajo biti vsi podatki o količini živinskega gnoja, o načinu in času njegove uporabe, v primeru oddajanja pa količine, datum ter ime odjemalca; knjigo morajo hraniti za obdobje pet let.
V 9. členu uredbe v pripravi je zapisano: gnojevka ali gnojnica se ne smeta uporabljati na tleh, ki so nasičena z vodo, prekrita s snežno oddejo, na velikih strminah, kjer gnojevka odteka po površini, na zamznjenih tleh ter na zemljiščih ob površinskih vodah.
V času od 15. novembra do 15.fe-bruarja ni dovoljeno gnojenje z gnojevko ali gnojnico na površinah tal kmetijskih zemljišč brez rastlinske odeje.
V istem letu ni dovoljen vnos čisti-Iniških gošč ali kompostiranih odpadnih odpadnih snovi na površine tal kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so bile gnojene z živinskimi gnojili.
V prihodnje se bo potrebno navaditi na redne analize tal, kajti le tako bodo kmetje vedeli, da pravilno gnojijo, uporabljajo fitofarmacevtska sredstva in namakajo. Slednje bo odvisno tudi od kakovosti vode za namakanje, torej se bodo prej ali slej srečali z začaranim krogom, ki jih bo prisil k zmernemu vnosu različnih snovi v tla, še posebej tistih, ki posredno onesnažujejo podtalnico.
Vodenje knjige o živinskih gnojilih bodo morali uvesti v enem letu, v dveh letih po uvedbi uredbe pa bodo morali kmetje in kmetijski obrati na vodovarstvenih območjih uskladiti število glav živine z možnostjo oddaje gnoja, gnojevke in gnojnice, v petih letih pa tudi vsi drugi živinorejci. V petih letih bo potrebno tudi urediti skladišča' živinskih gnojil v skladu z uredbo.
BERNARDA B. PEČEK
Z javne razprave v Krogu Krajani proti širitvi gramoznice
Da krajanom Kroga in Satahovec ni vseeno, kaj se dogaja v njihovi neposredni okolici, je potrdila tudi petkova večerna razprava o ureditvenem načrtu za kroško gramoznico. Vaško-gasil-ski dom v Krogu je bil skoraj pretesen za udeležence dobro obiskanega sestanka, ki ga je v imenu Mestne občine Murska Sobota vodil strokovni sodelavec oddelka za okolje in prostor Anton Štihec. Ta je uvodoma nanizal vrsto zakonskih in podzakonskih aktov, ki urejajo to dokaj občutljivo področje. Pred očmi je namreč treba imeti bližnje izredno pomembno vodno zajetje v Krogu, iz katerega se z vodo oskrbujeta celotna Murska Sobota in del Goričkega. Prav to območje pa je z naravovarstvenega vidika uvrščeno med posebej varovano, pri čemer je treba dobro pretehtati morebitne posege v okolje, ki bi lahko predstavljali nevarnost za onesnaženje vodnih zajetij.
V tem smislu je tudi potekala celotna javna razprava v Krogu. Tako je Ludvik Nemec menil, da se govori o nekdanjem občinskem smetišču na njihovem območju preveč cinično. Po njegovem še danes ni povsem razjasnjeno, kaj vse se skriva v zemlji in kakšne nerazkrojene snovi so v omenjeni gramoznici, ki bi lahko pronicale še globlje. Zato se je zavzel, da bi ob predlaganem umetnem jezeru morali najprej sanirati smetišče. Sicer pa se občani že doslej niso strinjali z nadaljnjo širitvijo gramoznice v Krogu, ker bi se nastajajoče umetno jezero preveč približalo hišam v Satahovcih. Zato ponujena razmišljanja o ribogojnici, veslaški stezi in javnem kopališču, ob katerem bi nenadzorovano postavili gostilnice, niso naletela na odobravanje krajanov. Mnogi so se vprašali, kakšne koristi bi od vsega tega imeli v Krajevni skupnosti Krog, če pa večino denarja itak pobere država. Očitno pa tudi občinska koncesija zanje ne bi bila najbolj sprejemljiva rešitev.
Potem ko je direktor Komunale Mirko Šabjan zatrdil, da bi širitev gramoznice lahko resno ogrozila vire zdrave pitne vode, je bil predlog predstavnika Pomgrada o širitve gramoznice, ki naj bi se po prvotnih načrtih približala prvi vaški hiši na 50 metrov, po novem pa na okrog 200 metrov, »obsojen« na neuspeh.
N daljši razpravi so v ospredje postavljali vprašanje o ekonomski upravičenosti širitve gramoznice in bojazen zaradi morebitne nove ekološke bombe na njihovem območju. Pri tem je predstavnik Pomgrada, ki je projekt širitve gramoznice naročil pri ZEU-u, razumljivo zagovarjal interes podjetja, ki si seveda od izkoriščanja gramoza obeta večji zaslužek. Proti temu je bil med drugim tudi naravovarstvenik Jože Novak, ki je menil, da gramoznice ni potrebno širiti, ker je že sedaj zaokrožena celota. Prav tako je bil odločno proti uvajanju kakršnih koli dodatnih dejavnosti, kot so športne in pivnice, saj bi motoriziran promet ogrozil tudi bližnje vodno črpališče v Krogu. Podprl ga je tudi predstavnik Zelenih Sobote Vili Žižek, ki je bil odločno proti novemu projektu. Pri tem je opozoril na resen problem onesnaženosti okolice gramoznice. Vprašal seje, ali je ob načrtovanem povečanju gramoznice ob Bakovski cesti sploh smiseln tak poseg v Krogu. Zavzel pa seje, da del dohodka od gramoznice dobijo tudi krajani Kroga kot nekakšno rento za degradacijo prostora.
Po besedah Draga Šiftarja pa so nujni prostorski načrti, ker je zakonodaja na tem področju še slabo urejena. Kot predsednik odbora za urbanizem pri mestnem svetu je razkril, da tudi stroka ni našla skupnega jezika glede nadaljnje usode kroške gramoznice. Ker bo na koncu prevladala politična odločitev, upoštevajoč strokovne utemeljitve, bo v okviru mestnega sveta skušal prepričati druge, da bi bilo gramoznico v Krogu najsprejemljiveje spremeniti v umetni zaraščen biotop. Z zasaditvijo drevja in grmičevja na brežinah bi po besedah strokovne sodelavke ZEU-a Stanke Dešnik gramoznico lahko zaščitili pred škodljivimi vplivi vetra in škropiv. Naposled so z javnim glasovanjem sklenili, da so proti zadnji fazi širitve gramoznice, ki naj se ohrani kot naravni rezervat. To pomeni, da se prepove vsakršna dodatna dejavnost. Hkrati so zahtevali, da se zagotovi ustrezna cestna povezava med Sa-tahovci in Bakovci.	MILAN JERŠE
Iz dejavnosti sindikatov
Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Pomurja goji tradicionalno že 26-letno mednarodno sodelovanje s sindikatom tovarne Audi iz Ingolstadta. To sodelovanje seje v zadnjih letih usmerilo v izobraževanje in izmenjavo izkušenj pri uveljavitvi sindikalne dejavnosti. Občasne stike imajo tudi z županijskim sindikatom v Szombatheyu in sindikatom podjetja iz Nagykanizse.Prav tako je ena od temeljnih nalog iz letošnjega programa pomurskih svobodnih sindikatov izobraževanje sindikalnih zaupnikov. V ta namen so izdelali podrobnejši program izobraževanja po tematskih področjih, ki se ga poleg sindikalnih zaupnikov udeležujejo tudi člani svetov delavcev, ki jih ustanavljajo v podjetjih.	M. JERŠE
Tesnejše sodelovanje s slovaškimi Madžari
V Lendavi soje pred nedavnim mudila delegacija Madžarov iz Slovaške. Podpisali so dokument o tesnejšem sodelovanju med Madžari, živečimi v Sloveniji, in slovaškimi Madžari. To sodelovanje, začelo se je že pred leti, naj bi bilo v naslednjih letih še plodnejše, predvsem pa pestrejše. V to sodelovanje bodo vključili vasi Čentibo, Dobrovnik,
Dolgo vas in Hodoš. Poleg kulturnega sodelovanja, folklore in pevskih zborov bo tesnejše sodelovanje med pisatelji in pesniki, med našimi in slovaškimi časniki, na mednarodni likovni koloniji in turistični prireditvi Lendavska trgatev. Slovaško in njene kraje bodo spoznali tudi preprosti ljudje, saj je zanje pripravljenih več izletov.	jani
6
vestnik, 15. februarja
ntervju
»Nevidno mi je postalo vidno in razumljivo«
Mlada doktorica znanosti Irena Mlinarič - Raščan, doma iz Odra-nec, je med pripovedovanjem o tem, kako se razbira genski zapis, koliko so njene raziskave koristne v boju proti raku, o tem, kakšna odkriteljska sreča jo navdaja, ko v laboratoriju uzre živobarvnost mikrokozmosa, nekajkrat rekla, naj nikakor ne pozabimo omeniti njene hvaležnosti staršem. - Ko bodo cvetele češnje, bo že v Tokiu.
Knjiga življenja z nevidnimi črkami
Vestnik: Doktorica, kaj ste raziskali, da ste dosegli doktorsko čast?
Dr. Irena Mlinarič - Raščan: Iskali smo osnovno gensko motnjo pri določeni spontano nastali mišji bolezni.
Gre za kakšne posebne miši?
Gre za spontano nastalo mutacijo miši, vrste s strokovnim imenom motheaten, ki so gojene v laboratoriju. Kažejo pa bolezen, kije podobna humanim avtoimunim in imuno-deficientnim sindromom. To je nekaj podobnega kot revmatoidni artritis ali celo - kar se tiče imunodeficience, a ne do take mere - kot aids.
Zakaj pri miših?
Zato, ker je bila ta bolezen tako zelo sorodna humanim boleznim in jo je potemtakem toliko laže raziskovati ter nato prenesti na človeške bolezni. Pri miših bolezen ni bila izzvana, nismo jih oboleli.
Zakaj to poudarjate, se hočete izogniti morebitnim očitkom nasprotnikov eksperimentiranja Z živalimi?
Saj to se tudi dela. Če nimaš spontano nastalih bolnih živalskih organizmov, jih narediš bolne umetno, da jih potem lahko študiraš.
Če bi bilo to potrebno narediti, se vi temu ne bi odrekli?
Do določene meje se ne bi odrekla, ker koristi človeku.
Kakšen je gen?
Gen je osnovni dedni zapis, ki nosi informacijo za nastanek nekega proteina, to je gradbena enota celice, kije hkrati gradbena enota organizma.
Kakšen videz ima tako imenovani »genski zapis«?
Ta zapis ni viden, tudi pod mikroskopom ne. Skupek genov, ki tvorijo kromosom, pa je viden. Gen je sestavljen iz štirih osnovnih gradbenih enot, ki jih poenostavljeno označujemo s črkami A, C, D G. Skupek genov torej tvori kromosom, ki je tik pred delitvijo lepo viden.
Pomeni to, da je ta »genski zapis«, ki ga ljudje, govoreč o dedovanju, tako pogosto omenjajo tudi v vsakdanjih pogovorih, pravzaprav tajnopis? Da črke niso vidne, stavki pa so?
Odvisno od nivoja gledanja. Pod mikroskopom namreč ne vidimo črk, ne stavkov, ne odstavkov, ampak kar cele knjige. Kromosomi so namreč skupki toliko črk, da je v njih zapis za vsebino celih knjig, celih enot človeka.
To spominja na teorijo nemškega filozofa Leibniza o prestabi-lirani harmoniji. Je torej mogoče vnaprej napovedati vse človekovo življenje?
Ne, vse prihodnosti ni mogoče napovedati, razen če bi vse teklo samo po zakonih genetike, neodvisno od okolja. V življenje posameznika pa posegajo tudi zunanji vplivi. Življenje celice ni statično, marveč dinamično in poteka po zakonih evolucije.
Evolucija teče kot rezultat niza mutacij, sprememb, boljše se selekcionirajo, slabše propadejo.
Na osnovi čiste genetike torej ni možno zanesljivo trditi, da nekdo ne bo zbolel za rakom? Kako stalen je genski zapis?
Pri delitvi celice pride do podvajanja genskega zapisa, pri katerem se vnese veliko napak. Ima pa celica izredno dobre mehanizme, s katerimi popravlja lastne napake. Kadar pa jih ne uspe popraviti, imenujemo to napako mutacija, ki je lahko nepomembna, lahko pa je tudi kritična za celico in za organizem.
Ne gre za to, da bi rekli, ker ne vem, kakšna je enačba vesolja, zato verjamem, da Bog obstaja. Vera ni iz neznanja, ampak zato, ker čutiš, da tako mora biti.
Življenje celice samo po sebi pa je pozitivno usmerjeno? Je celica programirana za neskončno dolgo življenje?
To pa ne. Vsaka celica ima vprogramirano lastno smrt, ki je odgovor na zunanje vplive: najprej propade celično jedro, potem pa citoplazma z membrano.
Ali ni to tako kakor v vesolju, najprej mrkne sonce, potem pa osončje?
Vse, kar umira, se tudi rojeva, rojeva se iz smrti. Kadar določen del vesolja ponikne v črni luknji, se preostanek energije rodi kot super nova.
Vsaka smrt celice ni usodna za orgatji?em, če odmre celica, ki je mutirana v slabo, je to za organizem celo dobro. Slabo pa je, če so take celice tr-doživejše in vodijo v propad organizma, katerega del so sicer same, toda njihov smrtni gonje močnejši od življenja.
Kakšni so torej, preprosto povedano, izsledki vaše raziskave?
Zelo pomembna stvar, ki sem jo odkrila, je: napaka v encimu fosfataze je vzrok avto-imunemu in hkrati imunideficit-nemu odgovoru organizma.
Doktorica medicinskih znanosti Irena Mlinarič -Raščan doma iz Odranec se je narodila 1964. v M. Soboti. Srednjo kemijsko šolo je obiskovala v Ljubljani, tam študirala farmacijo, magistrirala na Medicinski fakulteti, na isti ustanovi je letos tudi doktorirala. Naslov doktorske teme: Osnovna genska motnja motheaten fenotipa in njen vpliv na nepravilen imunski odgovor organizma.
Poročena je z zdravnikom Stankom Raščanom iz Velike Polane, ki je tačas prvi svetovalec slovenskega veleposlaništva v Tokiu.
Tako na prvi pogled bi se lahko zdelo, da je doktor Raščan večji svetovni popotnik kakor njegova žena. Pa menda to ne bo držalo. Irena je bila jeseni že pri možu in bo kmalu zopet odpotovala tja.
Študijsko pa je bila počez in po »vdilj« po vsem severnem delu zahodne poloble, v glavnem v znanstvenim timih, nekaj pa tudi kot funkcionarka svetovne in jugoslovanske zveze študentov farmacije. Našteva države: Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija, ZDA, Kanada (dve leti na študijskem in raziskovalnem bivanju v bolnišnici Mount Sinai Univerze v Torontu), Portugalska, Francija, Švedska, Švica, Avstrija, Madžarska, Izrael...
Se da to povedati še preprosteje?
Recimo, da se to skoraj ne da preprosteje povedati.
Neusmiljeno zanimanje in meje dovoljenega
Kakšne so torej koristi vaše raziskave za vsakdanje človeško
Življenje in njegovo upanje?
Mnogim boleznim, ki jih danes poznamo, ne poznamo vzroka. Pri iskanju vzroka omenjene bolezni miši smo prišli do novih spoznanj tako o normalni kakor tudi nenormalni funkciji celice. Podobne kromosomske nenormalnosti, ki smo jih opazili pri naši raziskavi miši, so zelo pogoste pri akutnih otroških levkemijah. Prva korist je torej ta, da, preprosto povedano, vemo, da bi določena vrsta otroškega krvnega raka lahko bila posledica napake v encimu fosfataze. Na osnovi tega bi se lahko pospešila diagnostika in lažje izbrala prava terapija. Prihodnost zdravljenja raka pa je prav v genski terapiji.
Druga korist je v tem, da smo ugotovili, da ima ta encim lastnost tumorsupresorskega gena. To pomeni, da se celica normalno obnaša, če je ta encim tam. Če ga ni, se ne obnaša normalno. Pri tumorjih, katerih vzrokov še ne poznamo, imamo zdaj dober namig, da naj raziskujemo, če je s tem encimom vse v redu.
Tumorsupresorski gen, če to povemo malo bolj senzacionalistično, je zdravilo proti raku?
Da, to je naravna sestavina celice in v tem smislu je tudi naravno zdravilo proti raku. Kako se bo torej rak zdravil v prihodnosti?
Z gensko terapijo. V svetu ta terapija že uspešno poteka. To je z vnosom zdravega gena v bolno celico.
Genska manipulacija torej. Kako nevarno je po vašem to?
To je nevarna reč, vendar se temu zaradi tega, ker je nevarno, ne smemo izogniti. Znanstveniki pa imajo 'odgovornost, ker so oni tisti, ki bodo odločali, kaj bodo delali. Seveda jih to neusmiljeno zanimanje, ta privlačnost, odkriti neznano, tudi prek moralnih zadržkov, vleče. Je navarnost, da se to zlorabi, to je gotovo.
Mislite, da je poseg v gensko strukturo hujši poseg kot poseg v človeško telo, kar se dogaja dan za dnem?
Dokler ne gre za germinati-vne celice, tiste, ki se najprej
razvijajo, to ni nič nesprejemljivega. Celo dobrodošlo je. Če pa posegaš v germinativne celice, to pomeni, da lahko spreminjaš evolucijsko vrsto.
Ali ni s stališča nevtralne pameti tudi poseganje v germinativne celice samo mutacija?
Saj je mutacija, toda ne morete predvideti dimenzij poseganja. Kakor hitro posežeš v
jajčece, spreminjaš vrsto, in če gre za to, da nasledniki te vrste zdaj ne bodo imeli raka, do te mere je to dobro - ne veš pa, kaj vse se s tem spremeni.
Duša in rak
Kakšna pa je vaša definicija raka? Po eni od definicij je to bolezen duše?
Glejte, na to vprašanje vam lahko odgovorim čisto znan
fotografija: Družinski arhiv Raščan - Mlinaričevih
stveno. Na limfocitih, ki so odgovorni za odpornost telesa, so odkrili receptorje, ki komunicirajo z nevroni. To je znanstveno dejstvo, ki pomeni, da pri fizičnih ozdravitvah nikakor ne moremo izključiti vpliva avtosugestije in tako imenovane moči pozitivnega mišljenja. Celice odpornostnega sistema so v stiku s celicami, ki so povezane z mišljenjem in čustvenim delovanjem.
Torej z dušo.
Da. Mislim, daje v boju proti tej bolezni zelo pomembna moč človekovega pozitivnega mišljenja. Zakaj pa do bolezni pride, sem posredno že povedala. Zaradi naključnih dogajanj v organizmu, ki pripeljejo do sprememb.
Potem je po vašem povezava med rakom in dušo samo enostranska, te bolezni ne povzroča duša, lahko pa duševnost pomaga pri njenem premagovanju?
Da, čeprav sem velik zagovornik klasične medicine. Če bi sama zbolela, bi seveda združila v sebi vse svoje pozitivno mišjenja, vendar bi se prepustila klasični medicini, ker ima zadosti znanja in orodja, da se proti temu bori. Sem pač znanstvenica in bom tako rekla: pozitivno mišljenje je enakovredna stvar, nikakor pa ne prva. Na žalost pa je v Sloveniji danes ta druga stvar zelo moderna, zaradi česar je od tega več škode kot koristi.
To pravijo tisti, ki ne vedo čutiti«
Vas je kdaj prevzel znanstveni agnosticizem in ste recimo dvomili o tem, da Bog obstaja?
Ne, nikoli. Veste, o tem sem razmišljala in si zadeve razjasnila že veliko prej, preden sem postala znanstvenica. V študentskih časih, pravzaprav v dijaških, ko sem se po bratovi zaslugi začela družiti s študenti. Moj odgovor v tej zade
vi je tak, da je intelektualna sposobnost človeka nekaj drugega kot čustvovalna. Z intelektualno sposobnostjo stvari razlagamo, po čustveni plati pa dojemamo stvari, ki jih čutimo, ne vemo pa jih razložiti. Ne gre za to, da bi rekli, ker ne vem, kakšna je enačba vesolja, zato verjamem v Boga. Vera ni iz neznanja, ampak zato, ker čutiš, da tako mora biti.
Neka stara teza pravi, da tam, kjer odpove znanje, nastopi vera.
To pravijo tisti, ki ne vedo čutiti.
Za vsem tem študijem mora biti neki motiv. Najvišja akademska stopnja?
Pravzaprav zanimanje za kemijo, ki se me je prijelo že v osnovni šoli. Zato sem se tudi vpisala na srednjo kemijsko šolo, čeprav so starši želeli, da grem na soboško gimnazijo.
Sploh pa ob vsem tem, kar danes vem, vidim, da vem veliko. Doktorata nisem delala zaradi ne vem česa, delala sem ga, ker mislim, da je to tako kaM moraš narediti vozniški izpit, če hočeš voziti avto, E j hočeš »delati znanost«, moraš imeti doktorat kot dokaz, da imaš sposobnosti zanjo.	A,
Iz česa pa je zraslo to navdušenje nad kemijo, vas je prevzel kak eksperiment?
Bila mi je zelo zanimiva, vse se mi je zdelo razumljivo, ko sem začela razumevati kemijo. Hrana mi je postala sestavljena iz atomov, vedela sem, kaj moraš jesti, da dobiš to in to, razumela sem, kaj so plini, kako je sestavljena Zemlja in kako vesolje. Nevidno mi je postalo vidno in razumljivo. Moram pa reči, da sem proti koncu srednje šole začela zelo pogrešati biologijo, ki je nismo imeli.
Vas kemijsko-farmacevtski odgovor, ki vas je kot otroka fasciniral, še vedno zadovoljuje?
Povedati moram, da me je brat Milan vedno znal izzvati k razmišljanju ...
Reciva bratu filozof, čeprav po študiju ni to, ampak veterinar ...
Da, filozof po duši. In toliko je bil starejši, da mi je vedel pokazati, kako nič ne znam, s či-’ mer me je vzpodbujal k premi-
STIGMA S
droge, AIDS 061 97 89
šljevanju. Zaradi njega se®J-dozorela in vedela, kaj hoče® Se vam zdi, da je vaš pog^1' zvezde, na pokrajino zdaj stveno reduciran? Imate tek, da kljub temu dojemdtrl nost sveta, čeprav skozi veste, kaj je po kemijskih Zemlja, kaj so zvezde?
Rekla sem, da sem proti G cu srednje šole začela poR biologijo. Zato tudi niseB1 študirat kemije, ker se zdela preveč elementarna111^ ni dala odgovorov na neM vprašanja. - Sploh Pa tem, kar danes vem, vi©1 ne vem veliko. Doktorata^ delala zaradi ne vem česa, la sem ga, ker mislim, dal. tako kakor narediti vozL izpit, če hočeš voziti avto^ hočeš »delati znanost«,111 imeti doktorat kot doka2’ imaš sposobnosti zanjo-Nekaj sveta ste prepotoval .
Zjokat pa sem se hodij8^ mov. Morda tudi iz hvale211 staršem ...	HI
Zaradi potovanj setn P vala zelo malo. Vedno seG tovala zaradi kakih dolžn s Zame so to najlepša P°t° J Težko bi šla na Pot| samo zato, da bi si kako novo mesto. Čepf^ zanimata zgodovina, ra, vedno si preberem 0 j šnih značilnostih krajev, k potujem.
»Zasveti se ti sončni žarek« ( Naj vas, namesto o krajev, ki ste jih videli, vp^ kaj se je dogajalo v la" rij ih?	.
Glejte, saj laboratorij večja fascinacija!	P0^
kroskopom vidiš kajta da rečeš, zdaj pa ra Zdaj je zeleno, zdaj Pa * Spomnite se torej kakega V srečnega trenutka.
Omenila sem vam a J Vem, daje bilo enkrat ponoči, v Kanadi, ali traj. Mikroskopirala se roscenčne stvari, ki 8 bljale jakost. Morala sen1
dokazati in se mi tisto11 f zalo. Rekla sem si, že, domov grem. Pf .j® sem si mislila, grem pogledat, mogoče Pa2X nastalo. Oklevala set111 sled šla pogledat. P°^el^ se mi tako lepe barv«, rdeča - to je, to je veh Kakšno povečavo ste 11,1 n0.
(Vzdihne) Tisoč^’1^ In svetlobe je bilo tof'^ če bi nasuli kresnice '!	.j*
Več, več. To se ti Z® । oraj kakor sončni žare ’ Ko bodo cvetele češnji’ na Japonskem, pri kiu, ki je tam svetova*, venskem veleposlanik 'odp° s
Da, čez kak mesec jem. Tam imava PoS„rjiJ. J dom, prvi je tu v Prek^1 jeS« gi v Ljubljani. Ko setn 1(. v Tokiu, sem se na un jel8 govorila, da bom ta Kariero (samoironie11 To naj bi se slišalo M1 Iz čigavih ust?	jiji P vi
Iz japonskih. Tato^ i vedno normalno, ostajajo doma.	<
Hvala lepa za pog°fŠ< ŠTEr^1
vgstnik, 15. februarja 1996
7
cine
Posvet o reformi lokalne samouprave v Prekmurju
Hiteti počasi, da ne bo
novih napak!
V hotelu Ajda v Moravskih Toplicah je bilo delovno srečanje županov vseh 14 prekmurskih občin s predsednikom države Milanom Kučanom in ministrom za lokalno samoupravo Boštjanom Ko-vačičem. V skoraj dveh urah so nanizali enoletne izkušnje glede nove organiziranosti na lokalni ravni. Pri tem so poudarili nekaj najbolj Perečih problemov, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu. Skoraj povsod so nezadovoljni s financiranjem novih občin. Tarnali So’ da imajo zaradi strogo namenske porabe premalo manevrskega Prostora pri odločanju o razdelitvi proračunskega denarja, moti pa jih udi mačehovski odnos države do občinskih uprav.
Župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot je bil prepričan, da je delo večine občin kljub težavam zaživelo. Ne želi Pa si administrativnih del ob dajanju raznih dovoljenj, kar je naloga upravnih enot. Opozoril je> da je težko govoriti o gospodarjenju s premoženjem občine, ker jim je država odvzela vrsto Pristojnosti. Predlagal je, da naj se občinam ponudi izvajanje vseh nalog, opredeljenih v zakonu, šele potem pa bi posamezne zadeve, ki jih majhna občina nebi zmogla, lahko izvajali tudi drugi. Za župana Občine Kuzma Ludvika Kočarja je bilo minulo obdobje leto trpljenja, saj je nasilna združitev krajevnih skupnosti Kuzma in Grad v veliko ^očino naredila nepopravljivo skodo. Potarnal je, da so ljudje med seboj skregani, zato tudi Pri načrtovanih naložbah ne "mrejo najti skupnega imeno-a ea. Zato je izrazil željo po ^mnovitvi dveh samostojnih K c'n. Lendavski župan Jože mam" pa °P°z°ril na pre-mno sodelovanje pristojnega D.z novimi občinami, učit' Je’ se želijo čimveč na-nim’ne pa si le dopisovati. Zavitek pa bda njegova ugoto-ohp- P premajhnih pristojnostih 0?Pe’ saj lahko zdaj izdajo le 0 odpiralnem času tr-liua-1’ VSe drugo pa si morajo zat Ured'^ na upravni enoti, 0 morajo ljudje iz bližnjih
novih občin, kot so Kobilje, Odranci in Črenšovci, te zadeve opraviti v Lendavi. Omenil tudi slabo prometno povezanost z Madžarsko, medtem ko na državni ravni nenehno poudarjamo dobrososedsko sodelovanje.
Z direktivami iz Ljubljane, ko je vse predpisano, se ni strinjal puconski župan Ludvik Novak. Po njegovem bi morala biti večja samostojnost občin pri delitvi denarja, ki ga dobijo od države.
Za rogašovskega župana Janka Halba je skrb zbujajoče to, da država doslej ni operacionalizirala še nobene zadeve, zaradi kadrovskih težav pa predsednik občinske volilne komisije ne more biti iz njihove občine. Župan Občine Gornji Petrovci Fra-
nc Šlihthuber pa je načel vprašanje financiranja in omenil podatek, po katerem so samo za vzdrževanje zimske službe porabili 50 odstotkov več denarja, kot je bilo sprva predvideno, zato je težko dosledno izpolnjevati določila glede javne porabe. Za župana Občine Kobilje Pavla Nemeta je odločilnega pomena čimprejšnje odprtje mejnega prehoda, ki je po njegovem osnova za hitrejši razvoj tega območja. Anton Tornar (Občina Črenšovci) je vprašal, kako ustvariti razmere, da bi ostali mladi ljudje doma, ko pa jim primanjkuje denarja za naložbe. Njegov kolega iz Odranec Ivan Markoja pa je potožil, da nimajo dovolj denarja za kmetijstvo, s katerim se ukvarja 90 odstotkov prebivalstva. Poleg tega pa težko pridejo do denarja prek javnih razpisov kmetijskega ministrstva.
Župan Občine Cankova - Tišina Alojz Flegar je bil proti »papirnatemu« sodelovanju z ministrstvom za lokalno samoupravo, ampak za žive stike z vrsto izobraževalnih oblik, pri čemer pa svojega lončka ne bi smeli pristavljati tudi drugi. Po besedah župan Občine Hodoš -Ša-lovci Aleksandra Abrahama so
občani najboljša kontrola delovanja župana in občinskega sveta, ki si prizadevajo kar najbolj gospodarno porabiti denar. Pri tem pa namenska sredstva večkrat porabijo za reševanje drugih pomembnejših problemov. Kot je navedel beltinski župan Jožef Kavaš, bi se država morala bolj zavedati svoje vloge pri vlaganjih na obrobnih območjih države. Prepričan pa je, da bi župani z medsebojnim dogovorom lahko marsikatero zadevo hitreje rešili. Tudi turniški župan Jože Kocet je opozoril na težave pri pridobivanju denarja za gradnjo infrastrukturnih objektov prek javnih razpisov in od državnih skladov. Župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer pa je dejal, da si ne želijo pristojnosti drugih občin, saj imajo dosti svojih problemov. Pogrešal je bolj konkretna izhodišča za delitveno bilanco, ki očitno ostaja največji kamen spotike, ko se v novoustanovljenih občinah ne morejo dogovoriti o pravični razdelitvi vsega premoženja.
V sklepni besedi je minister Boštjan Kovačič med drugim dejal, da proces nove lokalne organiziranosti še vedno ni končan in da evropske izkušnje kažejo, da bo trajal vsaj še šest let. Predsednik Milan Kučan pa je pripomnil, da so ljudje v glavnem sprejeli novo lokalno organiziranost, ki pa jo je treba dograjevati v stilu hiti počasi, da ne bi delali novih napak in s tem prizadeli občanov. MILAN JERŠE
Občina Cankova - Tišina
Veliki naložbeni apetiti
Pozsončeva samo obljubljala
Minuli petek zvečer je bila mala dvorana doma krajanov v Prosenjakovcih skoraj pretesna za vse, ki so prišli na tiskovno konferenco, ki jo je sklical svetnik občine Moravske Toplice Tibor Vbros. Tiskovna koneferenca je pravzaprav prerasla v javno tribuno oziroma protest nad delom narodnostne poslanke Marije Pozsonec.
Sklicatelj tiskovne konference je v uvodu predstavil vsebino pisma, ki naj bi z zbranimi podpisi romalo k slovenski vladi in parlamentu. V njej narodnostni poslanki očitajo, da vodi enostransko politiko in neenakopravno obravnava svoje volivce. »Posameznim območjem daje prednost in s tem zavira razvoj našega kraja. Nezadovoljen pa je tudi večinski, slovenski narod, živeč na tem območju,« je med drugim navedeno v pismu. Učinki pomoči naj bi bili vidni le v Lendavi in okolici, ne pa v tem delu Goričkega. Sicer pa podpisniki prosijo vlado, naj upošteva njihovo nezadovoljstvo in organizira pogovor s tukajšnjimi Madžari.
Na Marijo Pozsonec, narodnostna poslanka je bila sicer povabljena na »tiskovno konferenco«, vendar se je ni udeležila Ge pa poskrbela, da smo dobili novinarji kup papirjev, s katerimi dokazuje svoja prizadevanja za razvoj obmejnih krajev), seje potem usul plaz očitkov, tudi iz ust predsednikov vaških odborov, ki so naštevali, kaj vse je Pozsončeva obljubljala, od cenejše telefonije do obnove cest in še česa. Sicer pa prebivalci krajevne skupnosti Prosenjakovci tudi menijo, da je poslanka med glavnimi krivci, da niso dobili samostojne občine.
Župan občine Moravske Toplice Franc Cipot je menil, da je bilo res preveč obljub in potem pride do tega, da je negodovanje toliko večje, če teh obljub ne moreš izpolniti. Zavzel se je za večje sodelovanje med občino in poslanci, saj bi bili pri posameznih projektih veliko uspešnešnejši, če bi bolje sodelovali.
V bran narodnostne poslanke se je postavil ravnatelj pro-senjakovske dvojezične osemletke Evgen Kosa. Menil je, da je Marija Pozsonec odigrala pomembno vlogo pri obnovi vrtca in nasploh pomagala šoli. Po njegovem mnenju ni vse odvisno le od enega človeka, ampak se morajo za razvoj truditi vsi.	Silva E6ry
v«lik.
V vseh treh krajevnih skupnostih novoustanovljene Občine Cankova - Tišina, to je v Gederovcih, na Cankovi in Tišini, imajo velike načrte glede letošnjih naložb. Tako bi v KS Cankova radi uredili prizidek k osnovni šoli, obnovili most na potoku Leda-va v Domajincih, nadaljevali gradnjo kanalizacije na Cankovi ter sofinancirali asfaltiranje republiške ceste skozi Cankovo, kjer naj bi uredili tudi zdravstveno postajo. V KS Gederovci se zavzemajo za ureditev dokumentacije in načrtov za vodno zajetje, kanalizacije in projekta Kučnica in za sofinanciranje nakupa gasilske cisterne. V KS Tišina pa načrtujejo nadzidavo Osnovne šole Tišina, širitev in preplasti-
tev cestnega odseka Tišina-Vanča vas in kanalizacijo. Poleg tega naj bi obnovili zadružni dom in kulturno dvorano na Tišini ter razširili most v Murskih Črncih, ob magistralni cesti pa bi poskrbeli za sofinanciranje gradnje pločnikov. Za celotno občino pa bodo izdelali študije za komasacijo, melioracijo, regulacijo in namakanje. Prav tako bodo naročili izdelavo študije o možnostih razvoja dopolnilnih dejavnosti v kombinaciji s projektom razvoja podeželja. Seveda pa bo njihova uresničitev odvisna od izdelave podrobnejšega programa prednostnih naložb, kar naj bi kmalu storili. Takrat bo tudi znano, kaj bo
možno opraviti v letošnjem letu.
M. JERŠE
0 slavje ob otvoritvi nove občinske stavbe v Moravskih Toplicah
“Bogati smo, ker se
udeleženci proslave pozdravili predsednika države Milana Kučana. Potem ko je odrecitiral kar nekaj Prešernovih verzov, med
Zavedamo, kaj imamo!«
Prru*	:.............. ...	...
drugim tudi tistega o edinosti, sreči in spravi, seje vprašal, kaj je hotel France Prešeren z njimi povedati. »Predvsem to, da imamo Slovenci pravico do
Na prvi letošnji seji Občinskega sveta Občine Radenci so obravnavali in sprejemali različne sklepe
Za olajšave, povišanje cen pa ne
st°storov Ur7S oni Je potekala osrednja slovesnost ob odprtju novih iJ^infor^a/^čine Moravske Toplice, nove poštne enote in turi-jr-Z,,ahile pria pisarne. Koračnice orkestra Pošte Slovenije so 1^'c Mi|ai ' j! ^ev'*n'h uglednih gostov, med njimi predsednika dirPt„UČa"a’ ministra za lokalno samoupravo Boštjana ^Nkih torJa Pošte Slovenije Alfonza Podgorelca, poslancev, i Po?a Panov 'n drugih občanov.
k"’11 ObčinV m™ na8°voru je
tavaPokaterem\edel,tudi Podale h n strokn,"1 S° °bčinska up-pj0 kvadratnVUŽbe pridobi' metr°v novih
rok dv°rane k'k°St veonamen-hJ^azst^6^ seje, po-tUri^^ov Ve’-ie 1 >0 kvadrat-'n i lčno-inf« en pa sta tudi bo^^lor za r?atlVna Pisarna nostSkuPaj z dravstveno oskr-. ‘Celotnena°p?™ že vred' alozbe 60 milijo-
nov tolarjev. Po besedah direktorja Pošte Slovenije Alfonza Podgorelca jih je nova poštna enota v Moravskih Toplicah stala okoli 25 milijonov tolarjev. Za funkcionalno notranjo opremo pa je poskrbelo podjetje Aksa iz Murske pobote.
Slavnostni govornik, minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič, pa je med drugim izrazil prepričanje, da bo »nova stavba vtisnila dušo novi občini, da bodo v teh prostorih resnično
PronJ Prožnosti so pripravili tudi pester kulturn Pr^1!1, Posvečen slovenskemu kulturnemu
Nastopili so ženski nonet iz Bogojine, Crna skuPina OŠ Fokovci, ritmična skupina /z tn osnovnošolcev iz Prosenjakovce, M^ošolci iz Bogojine, folklorna skupina iz
in Pihalni orkester Pošte Slovenije^ Prost >2 enci proslave so si lahko ogledali tudi nov^ akad^ občinske dvorane, kjer so razstav jene s "inskega slikarja Nikolaja Beera.
Z OSREDNJE MORAVSKE PRIREDITVE -Nova občinska stavba s pošto in turistično-infor-mativno pisarno je vsekakor velika pridobitev za celotno Občino Moravske Toplice. Fotografija: JURE ZAUNEKER
sreče, da ta sreča ne pride sama, da se je za njo potrebno in velja potruditi. Potruditi zato, da dosežemo enotnost glede tistih vprašanj, ki zadevajo vitalne interese naroda in strpnost s spravo. Strpnost nasploh je vrednota, ki bi jo kazalo bolj uveljaviti v našem življenju tudi zdaj ob razpravah o novi organiziranosti lokalne samouprave v tem velikem projektu, ki ne brez razloga razburja duhove. Pri uresničevanju tega projekta si država in občine ne bi smele stati konkurenčno in sovražno nasproti, če oboji razu-
prijazne uradniške storitve, ki bodo približane občanom«. S posebnim navdušenjem pa so
mejo, da je cilj življenje ljudi, njihova blaginja in varnost.«
MILAN JERŠE
Zataknilo seje tudi pri sprejemanju predloga odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pomurske lekarne
Ker v prostorih občinske uprave v Radencih še vedno niso uspeli opremiti oziroma pripraviti sejne sobe za sestanke svetnikov, so se radenski svetniki nazadnje zbrali v gasilskem domu v Šratovcih. To pa niti ni slabo, saj se »Občinarji« na ta način lahko bolj neposredno seznanijo tudi s problematiko, v posameznem kraju. Domačini Šratovec so predvsem negodovali nad skoraj nevzdržnimi prometnimi razmerami na cesti, ki jih povezuje z Radenci.
Po njej hodijo v šolo in domov tudi njihovi otroci, ki so tako vsak dan izpostavljeni prometnim nesrečam. Svetniki so ta problem vzeli dokaj resno na znanje in med drugim zagrozili tudi z zaporo magistralne ceste M 10-1, če ustrezne republiške službe ne bodo poskrbele za izboljšanje prometnovarnostnih razmer.
Najprej pa so spregovorili o predlogu odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pomurske lekarne. Na ime javnega zavoda nimajo pripomb tako kot v nekaterih drugih občinah na desnem bregu reke Mure, ne soglašajo pa s tem, da bi imela Mestna občina Murska Sobota nekatere »privilegije« - ustanoviteljsko pravico in s tem dajanje soglasja pri imenovanju direktorja -, obenem pa predlagajo, da se v odlok doda tudi besedilo, s katerim bo opredeljeno, da »direktor in vodstveni delavci zavoda ne morejo biti osebe, če so sami ali njihovi sorodniki lastniki ali solastniki podjetja, katerega predmet poslovanja je enak ali se povezuje z zavodom«. Odloka torej (zaenkrat) niso sprejeli.
Med predlaganimi sklepi pa sta svetnike najbolj razvnela predloga o povišanju povprečne gradbene cene in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, predvidene olajšave pri plačilu deleža stroškov za komunalno urejanje zemljišč ter nov cenik Komunalnega podjetja Gornja Radgona.
Tako rekoč po avtomatizmu naj bi se povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v radenski občini letos povečali za 11,03 odstotka. Tako bi na primer znašala povprečna gradbena cena za 1 kvadratni meter uporabne stanovanjske površine III. kategorije 118,612,72 tolarja, povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (last sklada stavbnih zemljišč) na območju občine pa bi znašali 15 odstotkov gradbene vrednosti objekta, od tega 9 odstotkov kolektivne rabe in 6 odstotkov individualne komunalne opreme. Čeprav so nekateri opozarjali, daje zemlje malo in daje ne bi smeli razprodajati, je bila večina svetnikov proti povišanju cen, saj so menili, da bi s tem odvračali bodoče investitorje od vlaganj v radensko občino. Še več jih je potem podprlo predlog sklepa o obračunavanju olajšav fizičnim osebam, ki gradijo ali bodo gradile stanovanjske objekte. Tako bodo imeli stanovalci, ki živijo na območju Občine Radenci 10 do 20 let in so s samoprispevki prispevali k izboljšanju komunalne infrastrukture, 25-odstotno, nad 20 let pa 50-odstotno oljašavo. Novonaseljenci pa bodo morali plačati stroške izračuna sorazmernega deleža stroškov za opremljanje stavbnih zemljišč brez olajšav.	JOŽE GRAJ
vestnik, 15. februarja 1996
► ociala, šolstvo, zdravstvo
Bodočim študentom se obeta 1.000 mest več kot v tem šolskem letu
Nitrati v vodi
Otroke zastrupljamo
Adijo, dveletni
programi
Kako kratkovidno je, če je človek prepričan, da je sam lahko merilo za vse okoli sebe, če na primer sam s tem, da se sklicuje na svoje zdravje, zanika škodljivost strupenih snovi v okolju, to minimalizira ali se temu in vsem, ki opozarjajo na ekološke probleme, posmehuje. Kako lažno je lahko prepričanje, češ saj že leta pijem vodo s preseženo vrednostjo nitratov, pa sem vendar zdrav. Ali bodo zdravi tudi njegovi otroci ter otroci njegovih otrok? Zastrupljanje s pesticidi, nitrati, strupi vseh vrst je počasno in zato zlovešče, kajti ta veriga se ne pretrga s smrtjo človeka, ampak se vleče in uklenja nove generacije. Onesnaženosti naše zemlje, vode in zraka ljudje me moremo meriti le s svojim življenjem, ker je prekratko.
Iz Ljubljane smo dobili te dni informacijo, v kateri je Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport že objavilo podatke o predlogu razpisa za vpis v vse programe univerz v Ljubljani in Mariboru ter na samostojne visokošolske strokovne zavode v Ljubljani (Visoka šola za notranje zadeve), Kopru (Visoka šola za menedžment) in Portorožu (Visoka šola za hotelirstvo in turizem). K predlogom je namreč dala soglasje Vlada Republike Slovenije, razpis pa bo objavljen 19. tega meseca in ga bodo prejeli vsi dijaki četrtih letnikov.
Za prihodnje študente je vsekakor razveseljiva novica, da bo za redni študij na voljo 1.000 mest več kot lani, in sicer skupaj 13.100; tudi za izredni študij bo razpisanih 786 več prostih mest kot v tem šolskem letu. Nekoliko razočarani pa bodo najbrž tisti, ki so razmišljali, da bi po končani srednji šoli nadaljevali izobraževanje le še v dveletnih višješolskih programih. Teh namreč ne bo več, ampak jih bodo večino »prekategorizirali« v visokošolske strokovne programe, v katere se bodo lahko vpisali dijaki z opravljenim zaključnim izpitom ali maturo. Gre pa kar za 36 tovrstnih programov (trajanje 3 leta), lani pa so jih razpisali le 6.
Človeško telo ni matematika, je velika skrivnost. Tega, kako se bo odzvalo na dražljaje, to pa so tudi strupi, kijih zaužijemo z vodo, hrano in zrakom, nam ne more vnaprej napovedati še tako priznan strokovnjak. Njegovo telo kljubuje, toda moje se je uklonilo in zbolelo. Zakaj? Zakaj prav jaz? Odgovora ni. Nekaj pa je vendar: spoznanje, da moje telo, moja merila ne morejo biti tudi za druge.
Zapis o škodljivosti nitratov v pitni vodi smo povzeli po sestavku, ki gaje za jutrišnje srečanje
podtalje in pitno vodo. Nitrate zaužijemo tudi s hrano, toda presežena količina nitratov v pitni vodi predstavlja za človekovo telo glavno obremenitev. Nitratni ion ni strupen, postane pa, ko ga bakterije v začetnem delu prebavnega traka pretvorijo v nitrit. Nitriti se v našem telesu vežejo s posebnimi spojinami amidi in amini v nitrozamide oz. nitroza-mine. Ti pa so kancerogeni (povzročitelji raka). V deželah, kjer so vrednosti nitratov v pitni vodi visoke (10-20 mgN/1 ali več) so na osnovi raziskav objavljena
vanje povečane koncentracije nitratov povzroča tudi mutageno delovanje (okvara genov, ki prenašajo dedne značilnosti) ter gol-šavost.
Količina pretvorbe nitrata v nitrit je odvisna predvsem od kislosti želodčne vsebine. Pri otrocih in določenih obolenjih preba-
.uiTMTdv-
V poni t/ODi
wN/l
UPOVCI
skozi placento v zarodek. ^ dvoumna posledica zaužitja ško dljivih količin nitratov je poj" methemoglobinemije pri zarodku in dojenčku. Nitrati z oksidacijo spreminjajo hemoglobin v 1®®" moglobin, ta pa ni sposoben Pte’ našati kisika. Posledica tega!" modrica, utrujenost, hitro W srca, specifične bolečine, k°®' smrt. Methemoglobinernij"1!' ugotavljajo pri otrocih, ki užw pitno vodo, katera vsebuje do mg N/l, pri vrednosti 10 do/ mgN/1 pa ima methemogloW mijo 2,3 odstotka novorojen® in dojenčkov v prvih štirih ®eif


Za redni študij v univerzitetnih programih, za katere je pogoj opravljena matura, bodo na voljo 8.303 mesta, zanje pa naj bi kandidiralo okrog 8930 dijakov (med njimi približno 500 iz pomurske regije). Po teh podatkih jih ne bo moglo nadaljevati z rednim študijem skoraj 630. Najbrž pa bo ta številka še večja, saj bodo nekateri »izpadli« zaradi prevelikega zanimanja za vpis v določene programe (družboslovje idr.), preusmeritev v programe, kjer bodo še prosta mesta (običajno študij matematike, fizike, jezikov idr.), pa ni tako enostavna. Kako študirati ravno tisto, kar je nekomu delalo največ težav v srednji šoli?
Za vse, ki bodo namesto mature opravili zaključni izpit, informativna številka je okrog 4.300, pa bo na voljo 4.797 prostih mest v visokošolskih strokovnih programih. Seveda bodo lahko kandidirali za te programe tudi maturanti. Podrobnejšo sliko pa bomo dobili, kot že zapisano, 19. februarja v posebnem biltenu, v katerem bo objavljen razpis za vpis v srednje šole, na fakultete in akademije, v programe ljudskih univerz in
tudi za vpis v dijaške domove.
J. GRAJ
Iz Maribora pa so nas obvestili, da je Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko izdala poseben priročnik za študente z zbranimi informacijami o študiju v novem študijskem letu -programih in smereh študija ter izbirnih skupinah -, obenem pa so sistematično začeli obiskovati dijake na njihovih srednjih šolah. Te dni se bodo predstavniki fakultete oglasili tudi v pomurski regiji. Prav tako so organizirali posebno informacijsko pisarno (tel. 221 112), marca pa pripravljajo informativni dan.
matih
ISEbdPŠt NITRATOV V PITNI VODI
j«
vil, kjer je kislost želodčnega soka nizka, je pretvorba izdatnejša. Pri novorojenčkih in dojen-
VSEfeMOST nitratov V PONI VODI
cih starosti. Otroci potreb® tudi na svojo telesno težo tri več vode kot odrasli.
is
TSM£
OMAHCI
meseci 7^" :/
el
N 1' H
Mina. vreJpoti
o zdravi pitni vodi v organizaciji Društva za varstvo okolja za Pomurje ter Zavoda za zdravstveno varstvo v skupščinski dvorani Mestne občine Murska Sobota pripravila otroška zdravnica dr. Zdenka K. Korošec.
Nitrati v pitni vodi so kazalec onesnaženja. V naravi so končni proizvod razgradnje organskih snovi, ki imajo v svoji sestavi dušik. Človek je z naravnimi in umetnimi gnojili povzročil prena-sičenje tal z nitrati, in ko je sa-moočiščevalna sposobnost tal presežena, se nitrati izločajo v
BHATCNei ■ S eAHČANI
s ecATlNci
poročila o pogostejšem raku želodca, požiralnika, sečnega mehurja. Dolgotrajno uživanje povečane koncentracije nitratov pa ima tudi teratogeno delovanje (vpliva na nastanek tumorjev), vpliva pa tudi na malformacije osrednjega živčnega sistema, torej nepravilni razvoj živčevja zarodka. V strokovnih krogih tudi ugotavljajo, da dolgotrajno uži-
Protestno zborovanje pomurskih upokojencev
Bitka je izgubljena, vojna pa ne!

■

čkih do četrtega meseca starosti je mogoča tudi stoodstotna pretvorba, medtem ko je pri starejših otrocih in odraslih ta do desetodstotna. Zato je posebno občutljiva skupina dojenčkov in nosečnic, saj nitrati prehajajo
-gomilica
'-. HEOCLICA
Otroški zdravniki zato svo^Li daje potrebno tam, kjer nitratov v pitni vodi voljeno mejo 10 mg N/L v° ^j-jo uporabljajo nosečnice ® j enčki, prefiltrirati z individo3 filtrirnimi aparati.
Dve novi pridobitvi na Srednji strojni in tekstilni šoli M. Sobota
Elektronska učilnica in valilnica
Pred nedavnim smo poročali, kako so na Srednji strojni in tekstilni šoli Murska Sobota upeli pridobiti in predali namenu najsodobnejšo učilnico oziroma delavnico (računalniško vodeno) za praktično usposabljanje avtomehanikov. V torek pa so slovesno oznanili, da jim je uspelo urediti tudi posebno in karseda sodobno elektronsko učilnico. Njeno otvoritev pa so želeli povezati s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika, da bi tako izpričali, kako imajo tudi tehniki spoštljiv odnos do kulture (ali pa kulturniki do tehnikov).
Kot nam je povedal pomočnik ravnatelja Andrej Kuhar (vodja strojne enote), je v novi učilnici 16 učnih mest z najsodobnejšimi učnimi pripomočki - napetostnimi viri, osciloskopi, dodatnimi viri, regulatorji idr. Tu se usposabljajo dijaki 3-letnega programa elektrikar elektronik in upajo, da bodo v prihodnjem šolskem letu končno dobili tudi 4-letni program za izobraževanje elektrotehnikov elektronikov. Stroške za opremo je pokrilo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, sami pa so finacirali (z lastnim delom in denarjem šole) preureditvena dela, izdelavo delovnih miz idr. Sami so izdelali tudi idejne načrte. Tako so samo pri mizah privarčevali okrog 500.000 tolarjev. Vse skupaj pa je stalo čez 16 milijonov tolarjev. Zdaj nameravajo urediti še eno učilnico z računalniki za risanje tiskanih elektronskih vezij in di-gestorij za razvijanje oz. izdelavo
Elektronska učilnica s sodobno opremo omogoča zares kakovostno usposabljanje elektrikarjev in elektronikov. (Fotografija: J. G.)
tiskanega vezja, ki bo popolna novost. Tako bodo zares izpolnjevali vse pogoje za izvajanje 4-letnega srednjega programa.
Prav tako pomembna pridobitev, ki so jo uspeli te dni uresniči
ti na Srednji strojni in tekstilni šoli v Murski Soboti, je tudi učilnica v novem prostoru in z novimi prezračevalnimi napravami, kjer se kovinarji usposabljajo v varjenju. Tako je poskrbljeno za zdravo okolje. V njej lahko izvajajo tudi tečaje v sodelovanju z
Zavodom za zaposlovanje. Varilni aparati so zaenkrat še stari, prizadevali pa si bodo, da bi jih zamenjali z novimi v prihodnjem letu.
J. GRAJ
Protestnemu zborovanju slovenskih upokojencev, ki so v protestni izjavi izrazili svojo jezo in ogorčenje zaradi sprememb pokojninskega zakona in grobega
posega v njihove materialne pravice, so se pridružili tudi pomurskih upokojenci. Okrog 70 upokojencev iz Pomurja se je na pobudo območnega odbora De-SUS-a in koordinacijskega odbora upokojenskih društev zbralo v dvorani glasbene šole v Gornji Radgoni.
Pod geslom »Bitka je izgubljena, vojna pa ne!« so se na protestnem zborovanju seznanili s posledicami sprejetih sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter o drugih aktualnih zadevah. Hkrati so sprejeli tudi protestno izjavo, ki so jo poslali parlamentu in vladi.
V njej protestirajo proti odločitvi parlamenta in vlade ter obeh koalicijskih strank, ki so pripravili omenjene spremembe pokojninske zakonodaje. Kot so navedli, so bili upokojenci pripravljeni sprejeti določene spremembe, vendar so se le-te zgodile brez njihove vednosti. Zamerijo pa tudi ZLSD, ki se ji ni zdelo vredno obvestiti poslanca DeSUS o njihovi podpori upokojenskim zahtevam. Zato pomurski upokojenci ne zaupajo nobeni politični stranki, ker so si v preteklosti na račun upokojencev želeli pridobiti le
predvolilne točke. Poslej bo . upokojenska stranka na volitvah nastopala samostojno in si skušala izboriti poslanska mesta
Radgona nekoč in dan^ vlil™. Septembra, ko se tudi v vrtcih začne novo šolsko leto, se o® ept skupine vzgojiteljic (aktivi), ki skupaj načrtujejo in izvajajo loge. Tako so se vzgojiteljice Ida Hajdinjak, Alenka Žarn, Marii" rič in Alenka Regoršek dogovorile o izvajanju skupnega projekt"
mesto nekoč in danes in varna hoja po njem«.
ta bogata doživetja so tudi prelivali v različnih 16^jt1 na papir. Nastajale so [ft1. risbice gradov in vitezov lepi izdelki iz lesa in listJ" Vi z dvižnim mostom, čije, konji, hiše nekdanji*1 nov, most čez reko Mu"0^ ; to so otroci prikazali tud'
Idejni vodja projekta je Ida Hajdinjak, sodelujejo pa tudi vzgojiteljica Nataša Benko in zunanji sodelavci. Projekt je razdeljen v štiri tematske sklope, in sicer: Naše mesto nekoč, Naše okrašeno mesto, Ulice našega mesta in varnost v prometu ter Naše mesto danes. V tematskem sklopu Naše mesto nekoč so otroci spoznavali zgodovino Gornje Radgone. Ob tem jim je na prijazen in primeren način pomagal zgodovinar mag. Ivan Rihtarič. Najprej so spoznavali grad in z veliko sposobnostjo vživljanja, kot jo imajo le otroci, obudili tudi čase graščaka Radigoja, grajskih kočij in konjev, vojščakov in skrivnosti soban ter podzemnega rova. Nato so se sprehodili po Gornjem in Spodnjem Grisu, občudovali arhitekturo in poslušali ljudi o življenju v tem delu mesta. Na Ljudski univerzi so si ogledali stare fotografije mesta in jih primerjali z današnjimi. Vsa
v parlamentu, kjer bo eljavljala upokojenske i"1
stavi Naše mesto nekoč, pripravili 7. februarja . Manka Golarja. Sami so li tudi kulturni program- Jp no pravljico Gradič so sp jsl na Orfove instrumente-»^,11 razpoloženje pa so Pf'stniu baročnim plesom. Slava - Jtil vornikje bil Ivan Rih^.^ dejal, da je vesel, ko v te nekajmesečnega ^elaodst^ ših, ki so pod skrbnim vzgojiteljic ustvarili Pr" $ StVO.	4
In to bogastvo tudi našemu mestu ob k j prazniku.	InfP
ALENKA
vestnik, 15. februarja 1996
metijska panorama
Izšla je knjiga Prašičereja
Temeljno delo s področja prašičereje
^ga je rezultat strokovnega in raziskovalnega dela sedmih avtorjev
Pri ČZP-ju Kmečki glas si že vrsto kt PrUad^°’ ZstevUi dela slovenskih avtorjev prenesli v slovenski pros . . Knjižnica domače strokovno in raziskovalno delo. V ta namen e zbirka K.
za pospeševanje kmetijstva, ki je letos zaokroži a	gozdov in
snji pa so izšle tri knjige slovenskih avtorjev: J , soboti, da so Prašičereja. Slednjo so prejšnji teden predstavili	. kiiuč;e saj je
izdajatelj in avtorji za predstavitev izbrali ta kraj, p Pomurje območje, kjer je slovenska
Prašičereja je temeljno in najobsežnejše delo o prašičereji v Sloveniji, saj po vojni pri nas ni izšlo veliko strokovne literature o tej dejavnosti živinoreje. Knjiga je nastajala več let ter je rezultat dolgoletnega dela in raziskovanja sedmih avtorjev. Nosilni avtor toga strokovnega dela je dr. Andrej Šalehar, kot soavtorji pa sodelujejo še dr. Ivan Štuhec, dr. । rl Salobir, dr. Janez Salobir, dr. Milena Kovač, dr. Emil Erja-vec in dipl. kmet. inž. Damjan Jerič,
prašičereja dosegla največji razvoj.
Kot je na predstavitvi knjige povedal dr. Andrej Šalehar, je to temeljna knjiga o prašičereji, vendar ne zajema vseh dognanj, saj je znanja, do katerega so se dokopali slovenski strokovnjaki, veliko več. Sicer pa je prašičereja pri nas druga najpomembnejša živinorejska panoga, zato bo knjiga dobrodošel pripomoček tudi rejcem. Ob pomenu prašičereje, pasmi prašičev, njihovi biologiji in obnašanju ter selekciji so v knjigi predstavljeni tudi normativi in objekti za rejo prašičev, prehrana
in krma za prašiče, prireja pujskov in pitanje prašičev, prodaja in ocenjevanje klavnih prašičev ter na koncu še gospodarnost reje prašičev na kmetijah.
Prav poznavanje gospodarnosti reje je posebnega pomena, saj v Sloveniji pri prašičih zagotavljamo le 70-odstotno samooskrbo in možnosti za povečanje reje prašičev obstajajo. Žal pa poda-
tki kažejo, da se je v zadnjem času tudi v Sloveniji močno zmanjšalo število obratov, ki pitajo prašiče, se pa hkrati povečuje koncentracija oziroma število prašičev na obrat, kar pa seveda prinaša s sabo tudi nekatere težave. Načrtovalci razvoja prašičereje bodo morali zato v prihodnje bolj upoštevati tudi dogovorjene normative, ki bodo zagotavljali okolju prijazne načine reje.
LUDVIK KOVAČ
Predavanje za vrtičkarje
V Pomurju je veliko vrtičkarjev in ljubiteljev sobnih ter balkonskih rastlin, zato so v tem zimskem času poskrbeli tudi za njihovo izobraževanje. Potrošnik Unichem, ki to tržišče oskrbuje z zaščitnimi sredstvi, je povabil v goste priznanega strokovnjaka dipl. inž. Slavka Zgonca, ki bo predaval o negi in varstvu sobnih in balkonskih rastlin ter vrtov. Predavanje bo v četrtek, 22. februarja, ob 17. uri v dvorani Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti.
Izbrali slovenske vinske prvake
Najboljše vino iz sušenega grozdja
Laskavo priznanje je prejelo 12 vzorcev slovenskih ^Obelih, eno rdeče in eno peneče vino
Sl^s,ove»skih kmetijskih novinarjev že vrsto let podeljuje odličja uvelk e Vlnski P^aki najbolje ocenjenim vinom in si tako prizadeva za J®1* »danosti naših vin. Doslej so že šestkrat izbirali prvake v oLvia ,?'ie ocenjenimi slovenskimi vini na mednarodnem ocenjevanju sebnn U Pijanskega vinskega sejma, letos pa so prvič organizira i po opevanje.
nienasiLS0 Zbrali najbolje oce-dobi[js enska vina, ki sojih Vskega Preg'edom letnika podra-ga vino?0^8^3 in Primorske-8onskeo° ■ ga rajona ter rad-a ln ljubljanskega oce-
njevanja, dodatno ocenjevanje za izbor slovenskih vinskih prvakov pa so med zbranimi vzorci opravili še izbrani enologi iz vse Slovenije. Za naslove najboljših se je tokrat potegovalo 48 izbranih
slovenskih polnitev, odličje slovenski vinski prvak pa je pripadlo vinom, ki so bila ocenjena z več kot 19 točkami od 20 možnih.
Med belimi vini so izbrali deset slovenskih vinskih prvakov, najbolje pa je bil ocenjen laški rizling iz sušenega grozdja, letnik 1993, iz Čurin-Praprotnikove kleti, kije prejel 19,56 točke, le za dve stotinki pa je za njim zaostal suhi jagodni izbor laškega rizlinga iz leta 1993 iz Vinagove kleti v Mariboru.
Vinski prvaki so še traminec,
izbor; laški rizling, izbor 1993, in renski rizling, suhi jagodni izbor 1994, vsi iz Vinaga Maribor, šipon, suhi jagodni izbor 1993; in traminec, enologov izbor 1993, oba iz kleti Slovenske gorice -Haloze, sauvignon, jagodni izbor 1992, in laški rizling, jagodni izbor 1992, oba iz Kmetijske zadruge Krško, ter laški rizling, jagodni izbor 1993, iz Slavinčeve kleti.
Med rdečimi vini je pripadlo odličje slovenski vinski prvak z oceno 18,50 točke terantonu, letnik 1987, iz Vinakrasa Sežana, med penečimi se vini pa je postala prvak zlata radgonska penina, 1991, iz Radgonskih goric, kije bila ocenjena z 18,52 točke.
L. KOVAČ
Smejem pri predsedniku
Uspešno delo Društva vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric Že kmalu dom
vinogradnikov
su® lanskem svetovnem prvenstvu
FiiavnS^e b3™6 zastopala Jožef Režonja iz Pom J £ \Z Bele ^ne, ki sta bila najbolje uvrščena na .predlan bilo V Prvenstvu' Tu.di	Režonja v
skim . niJ’- sta se dobro odrezala, saj je Stel	.
uvrstitvi zasedel 12. mesto, kar je bila "aJ sivih' aV slovenskih oračev na dosedanjih sve o slovenj011 PHak pa je pristal na 31. mestu. ip t ;e Pred Sk.’h oračev, ki je sodelovala na svetovnem p ■ in Senedavnim sprejel tudi slovenski predsednik jj*^žal z njimi v prisrčnem pogovoru. Ob tej pnanosu dnik^/nd' sP°mmska fotografija, na kateri so P gtaPOster. ca še v^'ana Kučana in kmetijskega ministra d .
^ež^0^3 ek*Pe A'°jz Avšič, tekmovalca Anton Fi &T ter sodnik Marjan Kardirar. L. K., fotografija. Da
sebenik, ČZD Kmečki glas.
Le redka društva se lahko pohvalijo s tako uspešnim delovanjem kot Društvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric, ki zdaj šteje 226 članov. Čeprav društvo deluje šele drugo leto, je opravilo številne aktivnosti. Kot so povedali na sobotnem občnem zboru, je društvo posebno skrb posvečalo izobraževanju svojih članov. Pripravili so številna predavanja in strokovne ekskurzije na vinorodna območja doma in v sosednji Avstriji, kjer so si ogledali več sodobno urejenih družbenih in zasebnih kleti.
Člani društva so se s svojimi vzorci vin dokazovali na različnih vinskih ocenjevanjih, na Jan-ževem Vrhu pa so pripravili predstavitev vinskega letnika. Mnogi člani društva so s svojimi vzorci sodelovali tudi na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani, v Zagrebu in na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni.
Vzorno je bilo tudi sodelovanje z drugimi sorodnimi društvi na Štajerskem in v Prekmurju, največja pridobitev za društvo pa je prav gotovo društveni dom, ki ga bodo uredili v znameniti Rezačevi vili na Policah. V
dolgoročni najem za 20 let jim ga je dalo podjetje Radgonske gorice, v njem pa bodo poleg društvenih prostorov uredili tudi vinoteko. Vila stoji ob asfaltni cesti sredi vinskih goric, kar daje nastajajočemu domu vinogradnikov poseben pečat. Predsednik društva Franc Kupljčn je med pobudniki za ureditev doma posebej pohvalil Ivana Kovača in Petra Cvetkoviča ter direktorja Radgonskih goric, vso pomoč pri urejanju doma pa je obljubil tudi župan gornjeradgonske občine Miha Vodenik.
LUDVIK KRAMBERGER
sin

Sadimo klonske cepljenke
Kakovostna cepljenka je prvi pogoj za uspeh v vinogradništvu in vinarstvu. Le dobro ukoreninjena cepljenka z močno in dolgo mladiko tega še ne zagotavlja, ampak je najpomembnejši njen genetski potencial. Dejstvo, ki je v večini vinorodnih dežel že sprejeto, je, da bomo morali v prihodnje naše vinograde obnavljati le s klonskimi cepljenkami, pri katerih je znan izvor podlag in cepičev. Obnova vinograda je zelo draga in dolgoročna naložba, zato je povsem zgrešeno, da nekateri želijo zmanjšati stroške na račun trenutno cenejše cepljenke. V vinogradu lahko pozneje v vsakem času spremenimo armaturo, le neustrezne in slabe trsne cepljenke se ne da več zamenjati.
Selekcija vinske trte kot večletne rastline je za napredek vinogradništva posebej pomembna, saj je gotovo eden najcenejših načinov za izboljšanje gospodarnosti. Čeprav smo pri nas v preteklosti manj delali za načrtno klonsko selekcijo, pa imamo kljub temu že nekaj domačih klonov in pri nekaterih sortah tudi zelo dobre selekcije, ki so podlaga nadaljevalni klonski selekciji. Največji selekcijski napredek smo po zaslugi inž. Stanka Matekoviča dosegli pri naši najbolj razširjeni sorti laški rizling, kjer imamo največ klonov (178, 107, 22/1, 34/2, 35/3, 12/17, Ml), ki se odlikujejo s povečano bujnostjo, večjimi grozdi in jagodami ter niso grmičaste rasti kot pri hrvaški graševini. Ker večina današnjih klonov, kijih cepijo naši trsničarji, prihaja iz drugih vinogradniških dežel, bomo morali v prihodnje izvajati predvsem klonsko selekcijo, kjer je napredek vezan na daljše časovno obdobje. Da dobimo vsestransko ustaljen klon, ki je rodnostno, kakovostno ter zdravstveno preizkušen in potrjen, mora namreč preteči najmanj 15, pa tudi do 25 let.
Osnova vzgoje klonov so majhne, naključne spremembe dednih zasnov ali mutacije. Posebej v starih vinogradih najdemo trse, ki pozitivno ali negativno odstopajo od povprečja, zato je pri teh zagotovljena uspešna odbira najboljših elitnih trsov, kjer so se pod dolgoletnimi vplivi okolja pozitivne spremembe (mutacije) najbolj ustalile. Posebna pozornost pri odbiri se v zadnjem desetletju posveča zdravstveni selekciji ali odstranjevanju virusov (test ELISA, indeksiranje, tkivne kulture, kemoterapija, termoterapija). Pridelava trsnih cepljenk v svetu seje že pred leti obrnila od množične selekcije h klonski, kije obvezno dopolnjena z zdravstveno selekcijo ali testiranjem na gospodarsko pomembne viroze. Tako se v Evropi po kriterijih EGS-a in OlV-eja prideluje trsni material treh kategorij, ki se uvajajo tudi pri nas:
standardni (oranžna etiketa - navadni material iz pozitivne množične selekcije),
certificirani (modra etiketa - preverjeno zdravstveno stanje in klonska selekcija),
bazni material (bela etiketa - najvišja možna kakovost s popolno kontrolo zdravstvenega stanja).
Posebni cilji vzgoje klonov so: redni in dobri pridelki, sladkorne stopnje, visoka kakovost vina, bogat ekstrakt, aromatične snovi, pokončna rast mladic z malo zalistniki, odpornost proti boleznim, grozdi z manj zbitimi jagodami, odpornost proti pozebi in drugi. Pri uvajanju tujih klonov je potrebno poznati okolje, kje svoje lastnosti najbolje izrazijo. Zato moramo poznati selekcijski cilj ali nalogo, na katero je bil klon selekcioniran, in podnebne razmere območja s katerega izhaja. Tako se na primer klon z izraženo aromo vina lahko uporabi za korekturo cvetice pri klonih, ki so rodnejši in zato ne dajejo vedno vrhunske kakovosti (dišeči in rdeči traminec).
Tudi podlagam posvečamo pri nas premajhno pozornost, čeprav so pogosto velik vir širjenja virusnih bolezni. Velikokrat se pri nakupu cepljenk niti ne pozanimamo, na kakšni podlagi bo zrasla naša trta. Nakupi podlag brez potrebnih zdravstvenih certikatov ne morejo zagotavljati cepljenk z modro etiketo, zato bo potrebno zasaditi domače ma-tičnjake s klonskimi podlagami. Mnogi vinogradniki tudi ne vedo, da tudi pri podlagah že obstajajo kloni, ki se različno prilagajajo določenemu okolju, zemlji in sorti. Naše težke, vendar naravno bogate ramere lahko najbolje izkoristi le vi-sokoselekcionirana klonska cepljenka, ki je pridelana v okolju prihodnjega vinograda.
Za lažjo izbiro vinogradnika so v preglednici podani nekateri pri nas trenutno najbolj razširjeni kloni in selekcije, ki jih cepijo naši trsničarji.
Preglednica
Kloni najbolj razširjenih sort, ki so na voljo v trsnicah: Laški rizling:	178, 107,22/1,34/2, 12/17, 35/3, Ml
Šipon:	3/3
Beli pinot:	durllach 55, 209 D, 198	D
Chardonnay:	selekcija, 123 SMA, 78
Sauvignon:	20, 43, R 3
Rizvanec:	2000, J 90, J 50
Kerner:	selekcija
Renski rizling: Gm 239, Gm 198, W 21, selekcija
Sivi pinot:	Fr 49/207, R 6, H 1
Rumeni muškat:	B, R 1, 90, W 95
Muškat ottonel:	selekcija
Auxerrois:	selekcija
Zeleni silvanec:	95, W 99
Dišeči traminec: selekcija, Fr 46/106, 643, 14 Lb, 20 Lb Rdeči traminec: Fr 46/107, 356, selekcija, N 20, N 23 Radgonska ranina: selekcija
Modri pinot:	selekcija, 52/78
Andrej Karba, dipl. inž. agr. Kmetijska zadruga Radgona
10
vestnik, 1 5. februarja l9jŽ
Nasveti
Zgodilo
Smrtna nesreča Sotinčanke
Pomurci naj bi bili neprevidni vozniki predvsem, ko,vozimo po domačih cestah. Žal pa nam tudi tuje ne prizanašajo. V četrtek ob 17.50 se je v bližini naselja Zgornji Porčič v Občini Lenart smrtno ponesrečila 21-letna Marija B. iz Sotine na Goričkem. Policija UNZ Maribor, ki je obravnavala nesrečo, je sporočila, da je avto-mobilistka začela prehitevati neki osebni avto v hipu, ko ji je nasproti (pri)peljal Certusov avtobus, ki ga je vozil Jože F. iz Meli-nec. Voznica je umrla na kraju nesreče.
Umrl zaradi strelne rane
V stanovanju 35-letnega Franja Š. v Mariboru, v Gregorčičevi ulici, so se 12. januarja ob 2. uri ponoči hudo sprli: Franjo §., 41-letni Bojan K., ki začasno stanuje v Murski Soboti, in 40 let star Janez K. iz Ljutomera. Zadnja dva naj bi Franju Š. prinesla mamilo, ki ga je vzel, plačati pa menda ni hotel. Prodajalca sta nato odšla, a sta se čez čas vrnila in Janez K. naj bi tedaj sprožil pištolo, na kateri je bil dušilec zvoka, in Franja zadel v trebuh. Potem sta prodajalca pobegnila, hudo ranjenega pa je zjutraj našel njegov prijatelj. Franja Š. so seveda odpeljali v bolnišnico, a je zaradi hudi poškodb 6. februarja umrl.
Kdo je ukradel golfa?
S parkirišča v Tomšičevi ulici v Lendavi je že večkrat izginil kak avto. Nazadnje, in sicer 7. februaija, okrog 5.30 seje zgubila sled za osebnim avtom Golf. Bil je temnosive barve, imel je zeleno registrsko številko MS Pl
Pokojnina prek banke? Nič enostavnejšega!
Tisti upokojenci, ki že prejemajo pokojnino prek LB Pomurske banke, so z nami zadovoljni.
Pridružite se jim še vi!
Samo nekatere ugodnosti, ki jih boste imeli, če se odločite, da boste prejemali pokojnino na tekoči račun ali hranilno knjižico:
- Pokojnino lahko dvignete že takoj na 1. izplačilni dan ali po vaši želji kadarkoli in vam ne bo treba čakati na pismonošo.
- Sredstva na vašem računu vam banka obrestuje od dneva nakazila dalje.
- V vašem imenu lahko dvigne pokojnino tudi oseba, ki jo zato pooblastite z enkratnim ali stalnim pooblastilom. Stalno pooblastilo, s katerim lahko pooblastite osebo, ki bo za vas urejala denarne posle v banki, je posebna ugodnost, ki vam jo ponujamo.
- Če vsega denarja ne potrebujete naenkrat, ga lahko pod ugodnejšimi pogoji vežete za določen čas v banki, s tem pa povečate njegovo realno vrednost.
- Imetniki tekočih računov imajo še posebne ugodnosti: poslovanje s čeki, z bančnim avtomatom in s plačilnimi karticami pa tudi možnost odobritve kratkoročnega posojila ali limita. Kot imetnik tekočega računa lahko banko pooblastite, da bo za vas plačevala redne mesečne obveznosti (elektrika, telefon, zavarovanje ipd.) in si s tem prihranite odvečne poti.
Podrobnejše informacije zahtevajte v najbližji enoti LB Pomurske banke ali po telefonu 32 710, int. 384.
Moja domača banka
/O Pomurska banka d.d.
Murska Sobota
seje...
25 95, njegov lastnik pa je bil P. M., državljan BiH. Le-ta je oškodovan za 1.400.000 tolarjev.
Ukradel je motorno žago
Lendavski policisti so 8. februarja obravnavali vlom v klet stanovanjskega bloka v Župančičevi ulici v Lendavi, iz katere je doslej neodkrit predrznež ukradel motorno žago, vredno 40.000 tolarjev. Svetujemo: če vam bo kdo ponujal v nakup žago, se prepričajte, ali ni morda ukradena!
Tudi obleko kradejo
Med 6. in 9. februarjem je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Ludvika K. v Lončarovcih. Očitno je, da ni našel ne denarja ne tehničnih predmetov (oboje imajo tatovi najrajši!), zato je vzel razna oblačila, vredna kakih 50.000 tolarjev. Kdo ve, kaj bo z
■ VERŽEJ - KS Veržej se je lansko leto znova odzvala na razpis za javna dela in je bila ena redkih, kije delavcem, ki sojih dobili prek
zavoda za zaposlovanje, zaupala tehnično zahtevnejša dela. Trije delavci so namreč veliko pripomogli pri gradnji prostorov nogometnega kluba, pri obnavljanju kulturne dvorane, gradnji pločnikov za varno hojo otrok v šolo, razen tega so vzdrževali še zelenice, pokopališče in druge javne površine, tako do so bili s svojimi delavci res zadovoljni. Ta gradbišča so si ogledali uslužbenci zavoda za zaposlovanje iz Ljubljane in predstavnik kmetijskega ministrstva ter menili, daje vrednost opravljenih del petkrat večja od denarja, ki so ga sicer dali delavcem. Tajnik KS Veržej Janez Ferenc je povedal, da se bodo tudi letos potegovali za javna dela. (F. Fe.) ■ JUROVSKI DOL - Osrednja slovesnost ob letošnjem kulturnem prazniku v občini Lenart je bila predzadnjo sredo v Juro-vskem Dolu. Tam so podelili tudi priznanja, in sicer: folklorni skupini iz Cerkvenjaka, Mariji Galun, Tereziji Kocbek, Ludviku Purgaju, Božu Čobcu, ljudskim pevkam in pevcem kuda iz Sv. Trojice, potem Bredi Zorko, MPZ Obrtnik iz Lenarta, ansamblu Završki fantje, kudu Radko Smiljan iz Lenarta. Milanu Škergetu, Bronji Lešnik, Frančku Ruhitelju, Nataši Dregarič, Petru Dvoršaku, Mariji Fanedl, odboru za varstvo naravne in kulturne dediščine iz kuda Ivan Cankar Jurovski Dol; Darinka Čobec pa je prejela posebno priznanje ZKO Slovenije.
(Breda Š.)
oblačili? Sijih bo oblekel, prodal ali pa zdaj, ko o tem piše časopis, odvrgel.
Napad na otroka
V soboto okrog 19. ure sta v Partizanski ulici v Lendavi dva neznanca prestregla 13-letnega otroka iz okolice Lendave in od njega zahtevala denar. Prestrašeni deček jima je izročil nekaj tolarjev, nato pa sta pobegnila. Policisti so ju kmalu izsledili. Dejanja sta utemeljeno osumljena 17-letni mladoletnik (inicialk imena nam niso zaupali) in 19 let star O. L., oba iz Lendave.
Baraka je zgorela
Pri Muri ob Ljutomerski cesti v Gornji Radgoni je bila lesena baraka, last RD Gornja Radgona. Od nedelje naprej pa je ni več, kajti tistega dne navsezgodaj je zagorela in povsem zgorela. Nekaj posebnega pa ni mogla biti, saj je škode le za 50.000 tolarjev. Vzroka požara policisti še niso sporočil.	Š. S.
Dogajanja na ljubljanski borzi
Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom, 30. 1., in sredo, 7. 2. 1996.
Ljubljanska borza je izdala obvestilo glede rednih delnic In-tare. Intara, d.d., je z njim obvestila javnost, da namerava prenesti delniško knjigo imetnikov rednih delnic na KDD, d.d., s tem v zvezi pa je predlagala tudi dvodnevno ustavitev trgovanja z omenjenimi delnicami, ki kotirajo na OTC-ju. Tako je bil zadnji dan trgovanja s temi delnicami 29. januar. Pravtako je predlagala poravnavo teh poslov najkasneje do 12.30 naslednjega dne (30. januar) in hkrati predložitev ustreznih potrdil Aurumu, d.o.o. Stanje v delniški knjigi na ta dan bo namreč tudi otvoritveno stanje v KDD, d.d. Trgovanje s temi delnicami seje nadaljevalo 1. februarja 1996.
30.	januarja je bilo začasno ustavljeno trgovanje s prednostno delnico Primofina, saj je njen enotni tečaj porasel za več kot trideset odstotkov (59526) glede na tečaj 3. januarja, ko je znašal 45918. Že 2. februarja (ponavadi družbe potrebujejo več časa) je bilo objavljeno sporočilo za javnost, v katerem je Primofin, razvojna družba, podal obrazložitev, da v družbi od 3. januarja ni prišlo do sprememb, ki bi lahko bistveno vplivale na spremembo tečaja. Istočasno so objavili, da bodo rezultati poslovanja družbe v letu 1995 znani po 29. 2. 1996.
Z 31. januarjem je bilo začasno prekinjeno tudi trgovanje z rednimi delnicami Finmedie, saj je njen enotni tečaj 30. januarja s tečajem 31396 SIT presegel tridesetodstotni tečaj glede na tečaj 8. novembra 1995, ko je le-ta znašal 23768 SIT. Naslednjega dne je družba Finmedia objavila sporočilo za javnost. V njem je sporočila, da rast tečaja delnice ni povezana s kakršnimi koli dogodki v družbi in zunaj nje. V tej družbi menijo, da se je povpraševanje po njihovi delnici povečalo zaradi tega, ker je Dadas, poslovni sistem Maribor, d. d„ pridobil več kot 25 odstotkov omenjenih delnic (po nekaterih podatkih 40 %).
6.	februarja je bilo objavljeno sporočilo za javnost v zvezi z delnico MK Založba. V njem MK Založba, d. d., obvešča borzo in javnost, da je na podlagi opravljenega revizijskega postopka prejela odločbo Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, po kateri mora uskladiti lastninska razmerja, pravne posle in knjiženja po stanju 31. decembra 1992 (družbeni kapital 66,7 %, delniški kapital 33,0 %, trajna vloga 0,3 %). Na osnovi tega obvestila se je Ljubljanska borza odločila za začasno ustavitev trgovanja z omenjenimi delnicami ter pozvala MK Založbo, d. d., da informacijo dopolni. Nadaljnje trgovanje bo možno po objavi ustreznih pojasnil izdajatelja v sredstvih javnega obveščanja.
Borzna kotacija A -redne delnice
V torek je poskočil enotni tečaj delnice Finmedie s 30626 na 31396, v petek na 32001, v ponedeljek pa na 32347. V torek je porasel na 32473, naslednjega dne na 32707. Soliden je bil tudi promet, saj je najnižji znašal 2,2 mio , največji pa 87418.
Na ponedeljkovem nivoju (12110) se je vse naslednje dni zadržal enotni tečaj delnice LE-KC, skupno pa je bilo za 8,4 mio tolarjev aplikacijskih poslov.
Enotni tečaj delnice Probanke je porasel v torek s 16470 na 16577, naslednjega dne na 16753, v četrtek pa na 17033. V petek je njen enotni tečaj porasel na 17252, v ponedeljek na 17343, v torek pa padel na
17018. V sredo je njen enotni tečaj porasel na 17238. Največje bilo prometa v petek, 2. februarja, (15,4 mio), najmanj pa v sredo (431 tisoč tolarjev).
S 16619 na 16560 je v torek padel enotni tečaj Salusove delnice, naslednjega dne porasel na 16606, v četrtek poskočil na 17097 (1,5 mio tolarjev prometa), v petek pa na 17152. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 17067, naslednjega dne na 17044, v sredo pa na 17168 (promet med 166 tisoč tolarjev do 4,4 mio tolarjev).
V torek je porasel enotni tečaj delnice SKBR-ja s 3291 1 na 33172, naslednjega dne zdrsnil na 32641, v četrtek pa porasel na 3345 1. V petek je njen enotni tečaj porasel na 34256, v ponedeljek na 34571, v torek pa na 34319. V sredo je porasel na 34764. Promet ni niti en dan padel po 8 mio, največji pa je znašal 51,7 mio tolarjev.
Borzna kotacija A -obveznice
Enotni tečaj obveznice Abanke (AB01) se je tako v torek kot v četrtek zadržal na ponedeljkovem nivoju (112,7), v četrtek pa zdrsnil na 112,5. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 113,2, se v ponedeljek znižal na 112,7 ter se na tem nivoju zadržal tudi v sredo. Največji promet je bil 48,6 mio tolarjev.
S 108,6 na 108,2 je padel v torek enotni tečaj obveznice Banke Celje (BCE1), naslednjega dne na 108,1, v četrtek pa se je vrnil na 108,2, enak tečaj pa obdržal tudi v petek. V ponedeljek je poskočil na 108,7, naslednja dva dni pa pristal na 108,6. Največji promet je bil 30. januarja (1,1 mio SIT).
30.	januarja je porasel enotni tečaj obveznice RSL1 s 102,8 na 102,9, se naslednjega dne vrnil na 102,8, v četrtek pa porasel na 103,0. V petek je porasel njen enotni tečaj na 103,1, se v ponedeljek spustil na 102,7, v torek pa poskočil na 103,3. V petek se je njen enotni tečaj vrnil na izhodiščnih 102,8. Promet seje gibal med 1,1 mio tolarjev in 29,3 mio tolarjev.
Rahlo je porasel v torek enotni tečaj obveznice RSL 2, in sicer s 117,0 na 117,1, naslednjega dne na 117,2, v četrtek pa se je vrnil na 117,0. Na tem nivoju se je nato zadržal še v petek in ponedeljek, v torek pa porasel na 117,3. V petek se je vrnil na 117,0. Najmanjši promet je znašal 4 mio, največji pa 86,4 mio tolarjev.
Za 2,0-odstotni točki na 97,0 je padel 31. januarja enotni tečaj obveznice RSL8 ter se na tem nivoju zadržal vse do naslednje srede. Promet je bil zelo skromen. Nespremenjen enotni tečaj (100,0) je zadržala v torek, pravtako pa tudi v četrtek obveznica RSL 11 ob solidnem prometu (9,5 mio in 22,4 mio tolarjev).
Tudi z obveznico RS01 z izkoriščeno davčno olajšavo je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel po tečaju 102,1 (-0,1-odstot-no točko), v petek po tečaju 102,2, v ponedeljek in sredo pa po 102,5. Enotni tečaj obveznice RSL2 je v petek poskočil na 115,4, v sredo pa padel na 115. Z obema obveznicama je bil promet skromen.
V četrtek je padel enotni tečaj obveznice SKB1 s 107,0 na 106,7, v torek pa na 106,5 (na tem nivoju se je zadržal tudi v sredo (skormen promet). Na ponedeljkovem nivoju 112,5 seje zadržal v torek enotni tečaj obveznice SKB2, naslednjega dne pa padel na 112,4, v petek pa na 112,0. V ponedeljek seje vrnil na
112,5 ter se na tem nivoju J držal tudi v sredo. Promet je®1 soliden.
Za 2,9-odstotne točke na 84, je padel v sredo enotni veznice Sklada za razvoj (SKR' ter se na tem nivoju zadržal tu naslednjega dne (2,2 mio in“ tisoč SIT prometa).
Borzna kotacija B - | redne delnice
S 14829 na 15030 je pora^«1' torek enotni tečaj delnice BT’. ja, naslednjega dne pad° 14910, v petek pa poraseK 15018. Rahlo je njen enotni te , porasel tudi v ponedelj® (15020), v torek na 15050, do pa zdrsnil na 14967 (tega1^ je bil najskromnejši tudi pr0® (90 tisoč tolarjev).
Enotni tečaj Dadasove del® je poskočil v torek s 158085 165647, naslednjega dne 170957, v četrtek pa na 1^ (37 mio tolarjev prometa), tek je njen enotni tečaj P°ra na 177289, v ponedeljek ,, 178965, v torek pa na 1791^ sredo je njen enotni tečaj P°ra. j na 184297. Promet je bilvse precejšen, izstopal Paie?,d bruarja, ko ga je bilo za ' ’ mio tolarjev (velik delež ap1 cijskih poslov).	.v
Za 200 tolarjev na 278'^ porasel v torek enotni tečaj06 ce Gradbenega podjeta । pije, v četrtek na 28000, vPa s pa na 28400. V ponedelj*' porasel na 28500, v tore 28690, naslednjega dnePaj 29758 (najvišji promet 306^ tolarjev).	((i
30.	januarja je padel en tečaj delnice Hipotekarne ° j Brežice (HBR) s 4600 na naslednjega dne porasel 4682, v petek pa na 4688 . met je bil skromen vse dni, pal je le 2. februarja, ko ga Je kar za 10 mio tolarjev.
V petek je porasel enotn* j delnice Hmezad banke s na 17541, v ponedeljek Paf .j. na 17160 (skupno 2,1 011 larjev prometa). . $
V torek, 30. januarja, Je ” sel enotni tečaj delnice K° s 1098 na 1121, naslednje^ na 1133, v četrtek pa Pa® jtr 1109. V petek je njen čaj poskočil na 1130, v Ppj deljek padel na 1128, v tof 1126, naslednjega dne pa P° [p na 1131. Soliden je bil tu J met, saj je znašal vse dn1^ jO ponedeljka (5,7 mio) PjApOU mio tolarjev.S 14858 na je. porasel v torek enota' MK Založbe, naslednjega V 14988, v četrtek pa na 1< petek je njen enotni tečaj sel na 15478, v ponedeljek P 15608. Najnižji promet j^tf 3,4 mio, največji pa 42,8 larjev prometa. ^j’
Enotni tečaj delnice porasel v torek s 5194 aa jetf naslednjega dne na 526", tek pa padel na 5204. V P njen enotni tečaj porasel na v ponedeljek padel na 521 na tem nivoju zadržal tud' n sredo pa porasel 113 Najnižji promet je znaša soč, najvišji pa 10,4 mio !
Tončka Bo-"
DRUŽBA"^
BREŽICE
Trg Izgnancev la, tel._06u°
LJUBLJANA ,^6
Dunajska 20, tel. 061
MARIBOR CELJE Partizanska 3-5 Ljubll8"^.^’ tel 062 29-46U tel OM^
KRANJ PTUJ .K-vonJ’
Koroška 2 ŽnldaJ«^ tel. 064 211-644 tel. 062
..KOPER „	.
Ferrarska 12, tel.
vestnik, 15. februarja 1996
^ulturna obzorja

© "a ©
N
Zelkovi izbrani spisi!
l.« m
(rojenega v Črensovcih 1912.,	7n9110 mogoče so za
Zgodovinopisno delo dr. Zelka je prema .^vinarji, laični članki v raznih strokovnih	in
bralci pa po objavah v Stopinjah niso mog 1 z 1 pribUžala knjiga temeljito je bilo znanstvenikovo delo. Zdaj 8 Pomurski založbi izbranih spisov, ki jo je za izdajo letošnjo jese p
Pripravil upokojeni univ. prof. dr. Vilko Nova
Dr. Novak, knjiga prihaja med nns 10 let po avtorjevi smrti. Kako da šele zdaj?
Ko so predstavniki založbe Zelka obiskali malo pred smrtjo, 'e knjige ni mogel več pripraviti. Pred osmimi leti so naprosili mene, pa niti nisem bil pri mo-čeh po svojem tedanjem večjem delu in želel sem tudi, naj to op-ravi zgodovinar. Eden mlajših je t° prevzel, toda iz raznih vzrokov tega žal ni naredil. Žal tudi Zel-ko nima vsaj delnega naslednika, k' bi raziskoval prekmursko zgo-°vino starejše dobe. Ker čutim, kako pomembno je približati nje-®ovo delo sedanjim in prihod-nPm ljubiteljem naše preteklosti, sem se odzval vašemu ponovne-? vabilu in pripravil to delo, CePrav vsega zavoljo obsežnosti aismo mogli sprejeti vanjo. Naj b0 spodbuda mladim!
za izbor iz zelo obsežnega iva. Na katera načela ste se P‘^ ‘pr‘ branju za objavo?
bor	odločati med
niJ '^tpim in manj pomemb-brai Najraie bi zbral in ne »iz-
V.se’ ker bi le to pravilno J?1’0 Zelk°vo delo in njegov te te6n ^°da knj'8°trške razme-dal n dov°ljujejo. Zato sem odkn ■ tistim razpravam, ki vajo dotlej neznano podobo
kovice iz kulture
^onnia 1995
Sobota 80 i Vnorazsanalno mednarodno S^S^onnia h Va Meri?a PzaviIa madžarska Mte'a’ °d LUJ Kčptar iz Som‘ H ? So j°. prenesli v !>S"rje Cakovec na dr nani. Na J Pa so j° prinesli veCdnter 1 -Jej s°delujejo En-
Sd^Gašn?-^ Hrvati iz v? Jerkov’"C' ^OS’P Grgevič, Ovčarske ?'^Mihael Štebih, de^Deak ?Gabriel J°zsef, tan uagy’ Gasn Levai’ Bene' A n pal ink^ Par Stekovicy Zol-
In WolfB Ummer’ Manfred
Pan eta 1967 v na razstava je 'Jo??3 Pokr '•■e P°d irnen°m no Obrala ??Jlna ' Panski strijpStVarjaln0?redstavila Ukov-
Pr?1Portreli
viedv - pa so v grajski dvorani mur??'osem Portretov prek-sato b'■'metnikov. pesnika in pi-skeoa ^''ana Vincetiča, akadem-Ut? 8 Sandja Červeka, Za	zgodovinarja Jane-
Mar?1?’ akademske slikarke rija r t	- Roth, pisatelja Fe-
barja^t^a, akademskega ki-bepe a Bratuše, arheologinje karjar?6' 'n akademskega sli-iercži??3 Mesartiča. Portrete 'i pa ?'^oj Miki Roš, posne-Lado Klar, Janez Hor-aisQ?nd’Videnšek. Portereti pa 'i^v v S?mani samo za predsta-Mka, a?'°pu kulturnega praz-^oveusJ^ 80 j'h predstavljali na televiziji in tudi v tujini.
U8tvatia • z delčkom kulturnega ma v naši pokrajini sezna-
pokrajine med Muro in Rabo od srednjega veka dalje z vso znanstveno natančnostjo. V sporazumu z uredništvom sem zato opustil predvsem poljudne članke, ki obravnavajo posamezne župnije, pa tudi nekatere razprave, ki se nanašajo na ožja, bolj krajevno omejena vprašanja. Tudi nismo upoštevali številnih Zelkovih spisov iz zgodovine njegovega bivališča, Špitaliča pri Konjicah in žiškega samostana. Teh bi bilo za posebno knjigo - in sčm nismo mogli pritegniti niti delov iz njegovih dveh samostojnih knjig, o turniški pražupniji in Prekmurje do leta 1500. Že iz tega vidimo, kako obsežno in pomembno je Zelkovo znanstveno delo.
Kako bo torej ustvarjalno delo dr. Ivana Zelka predstavljeno in razporejeno v knjigi?
Najprej bo predstavljeno najstarejša dosegljiva preteklost Sobote in njene okolice, naseljevanje in družbena delitev. Drugo jedro objav je iz cerkvene zgodovine, saj je Zelko prvi razčistil najstarejšo cerkveno ureditev Prekmurja, vprašanje arhidiako-natov, imena Totsag, nekatera vprašanja glede reformacije ter povezanost cerkvenega življenja z gospodarskim in družbenim življenjem nekaterih župnij. Nad
nijo tudi širše, ima velike zasluge Roš.
Žal pa je bila grajska dvorana v petek ob predvajanju bolj prazna. Ljudje so se verjetno že dovolj naužili kulture ob (pre)številnih kulturnih prireditvah v času pred kulturnim praznikom, med njim in po njem. Murska Sobota torej ni dovolj veliko mesto, da bi lahko sprejemala pogoste kulturne prireditve. Mogoče pa jih bo prihodnje leto ali pa kakšno pozneje. ANR
Maroltovo priznanje Mileni Šaruga
Milena Šaruga z Melov je dobila Maroltovo priznanje, ki se podeljuje za folklorno dejavnost. Zveza kulturnih organizacij Slovenije ji je podelila to listino za dolgoletno delo na folklornem področju. Šarugova se že vrsto let ukvarja z ohranjanjem kulturne dediščine, takoj po prihodu na Mele je ustanovila folklorno skupino, ki jo je vodila še pred nekaj leti. K folklori pa je znala pritegniti tudi najmlajše. Veliko pa se ukvarja tudi s popisom vseh izvirnih plesov iz tega kraja. Poleg tega se ukvarja tudi s pisanjem, režiranjem in pripravo prireditev. V tej občini so takšno priznanje podelili prvič. ANR
Knjižica Olge Paušič in Štefana Huzjana
Obrazi literarnih začetnikov
Pred kratkim je izšla knjižica Olge Paušič in Štefana Huzjana Obrazi literarnih začetnikov. Po kriterijih ZKO Slovenije so literarni začetniki ustvarjalci, ki razen v samozaložbi in literarnih revijah niso izdali nobene knjige. V okviru kulturnega programa se je literarnega večera udeležilo veliko ljudi. Knjiga je prvenec, izdan v samozaložbi s pomočjo pokroviteljev, lendavskih podjetij, kar kaže na
deset poljudnih člankov obravnava posamezne župnije, ki jih iz že omenjenih vzrokov nismo objavili, pač pa sledi nekaj iz zgodovine Lendave in turških bojev.
Dr. Zelka ste osebno dobro poznali, dolga desetletja ste z njim tesno sodelovali. Kaj ga je - duhovnika - pripeljalo k proučevanju zgodovine?
Nagnjenje in sposobnost za znanstveno delo mora biti prirojeno in privzgojeno. Ne da bi bili predniki znanstveniki, marveč v genih, kot danes pravimo, mora biti nagnjenost k natančnosti, zbiranju, radovednost... privzgojena pa ljubezen do dela, do kulture. Zelkovi kmečki starši so brali, gojili domačo ljudsko kulturo in že kot otrok jim je sledil in čedalje bolj spoznaval v domačem kraju J. Klekla, kije pisal, urejal publikacije, bral, govoril dijakom ... Imel je knjige, časopise ob sebi... Ivan Zelko je odkril v slovenski šoli ob knjižnem jeziku domače stare molitvenike in druge knjige v narečju, jih spoštoval, zbiral, reševal in si postavljal ob njih vprašanja: zakaj v takem jeziku, kdo jih je pisal...? - In tako sva že kot študenta priredila v telovadnici soboške gimnazije 1932. razstavo prekmurskih knjig ...
Tako se je Zelko najprej ustavil pri Miklošu Kuzmiču, popravljal dotedanje podatke o njegovem delu, začel je s članki v Ka-lendarju, bivanje na Kobilju ga je spodbudilo k raziskovanju preteklosti župnij, zgodovina reformacije izziva prekmurskega ra-
njihov pozitiven odnos do kulturnega dogajanja.
Kratko prozo Paušičeve in pesmi Huzjana povezujejo obrazi ljudi in njihove usode. Podobe ljudi, ki živijo med nami, a na kakršenkoli način odstopajo od povprečja. Ljudje, ki jih je zaznamoval čas, razmere, siromaštvo, strast ali usoda. Oba avtorja jemljeta snov iz vsakdanjega življenja in lastnega doživljanja ter jo po svoje oblikujeta. Oba izhajata iz malega človeka, človeka na robu družbe ali običajnega človeka, ki bi lahko bil kdorkoli v kateremkoli kraju. Osebe kažejo globoko človeško prizadetost, ljubezen ali sovraštvo, izgubljenost, osamljenost in potrebo po prijateljstvu ter uspehu. V pisanju se tu in tam čuti optimističen ton. Štefan Huzjan, ki je razen v poeziji ustvarjalen še na likovnem in glasbenem področju, je prispeval za knjigo svoje skice in opremil naslovnico. Pesmi, pisane v svobodnem verzu, in proza so prispevek k slovenski kulturi, zato ni naključje, daje bila predstavitev jfrav pred kulturnim praznikom. Ivanka Bratkovič
Kulturni praznik na SSTŠ
Srednja strojna in tekstilna šola se je že zapisala med tiste šole, ki vsako leto z' bogatim program skozi ves teden zaznamujejo slovenski kulturni praznik. Učenci njihove šole so ob osrednji prireditvi predstavili prekmursko poezijo pod naslovom »Tak smo preminjeni s toga svejta, kak noučni glas kre doline louga«. Tokrat so za recital izbrali nekoliko starejše avtorje D. Novaka, L Krampača, J. Novaka F. Talanyija in F. Horvata. Tako je tudi prav, da ti avtorji ne bi ušli spominu. Temu je sledila monodrama Ferija Lainščka Slovenac v izvedbi igralca Milivoja Roša -Mikija. V tem času so izdali tudi dve reviji Bucika in Deseti brat ter pripravili predavanje pod naslovom Zvrstna podoba prekmursega slovstva od 1715 do 1940. Mogoče bi se lahko podobnega spo-mila še kakšna druga srednja šola v pokrajini ob Muri. ANR
ziskovalca ... Gotovo so na Zelka bogoslovca vplivali zgodovinar prof. Franc Kovačič, mariborski Časopis za zgodovino in narodopisje, druženje z nama s Škafar
jem. Bolehnost gaje na svoj način usmerjala v knjižnice, v znanost. Videl je, da so nekaj o naši preteklosti pisali že Madžari, za
časa zasedbe se je naučil madžarščine in odkrival vedno več literature v tem jeziku, zvedel za arhive. Ob krajevnih imenih je moral spoznavati temelje slovenskega jezikoslovja - in bil je sredi dela za odkrivanje prekmurske preteklosti od srednjega veka dalje na podlagi objavljenih in neobjavljenih virov.
Z levico se je boril z boleznijo in službenim delom, z desnico pa znanstveno delal - za dva v takih razmerah.
F njegovem delu je prvič zapisana zgodovina Prekmurja, tudi verskega življenja in zgodovina cerkva. Kakšno je pravpaprav njegovo mesto v slovenskem zgodovinopisju?
Pred Zelkom sta ljubiteljsko gojila zgodovino Prekmurja J. Košič in J. Klekl ml. - tudi duhovnika.
Zelko je prvi znanstveni zgodovinar, kar so takoj spoznali uredniki strokovnih revij in mu radi objavljali. In to so z veseljem ter priznanjem spoznali naši vodilni zgodovinarji, akademiki Milko Kos, Bogo Grafenauer, Zwitter, Blaznik in mlajši. Podprli so njegovo delo, Akademija ga je poslala v budimpeštanske arhive, ker so vedeli, da sami tega dela ne morejo opraviti, Zelko pa je pravi delavec za to. Z doktoratom iz cerkvene zgodovine -pod vodstvom B. Grafenauerja -so mu priznali tudi formalno najvišjo znanstveno stopnjo za opravljeno delo.
V razpravi o turniški pražupniji je na podlagi redkih listin prikazal gospodarsko in družbeno stanje dolnjega Prekmurja od 1381. V posebni knjigi je zbral po virih vsa krajevna imena v srednjem veku. Zelko je zapolnil veliko vrzel v prekmurski zgodovini in si s tem zaslužil vidno ter častno, zaslužno mesto v slovenskem zgodovinopisju. Dolžni smo, da se z njegovim velikim delom seznanimo predvsem nje-
govi rojaki!
L. SOČIČ
kulturni koledar
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota je na ogled 13. trienalna mednarodna likovna razstava Panonnia ’95, katero je tokrat pripravila Nova Galerija (Uj Keptar) iz Sombotela na Madžarskem. Razstava bo na ogled do 6. marca.
MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice si lahko do 8. marca ogledate razstavo Prireditelj in prosvetitelj Jožef Borovnjak (ob 170-letnici njegovega rojstva). MURSKA SOBOTA: V razstavnem prostoru Zavarovalnice Triglav bo v četrtek, 15. februarja, ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del Vlada Potočnik.
GORNJA RADGONA: V prostorih Ljudske univerze je na ogled pregledna razstava knjig akademika dr. Antona Trstenjaka.
LENDAVA: V galerijskem prostoru hotela Elizabeta v kompleksu Mlinska si lahko ogledate razstavo slik akademskega slikarja Lojzeta Logarja.
LJUTOMER: V prenovljenih prostorih Mestne hiše je ponovno na ogled muzejska zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem. Obiščete jo lahko vsak delovnik med 10. in 15. uro, zunaj delovnega časa in ob sobotah do 12. ure sije možno razstavo ogledati ob predhodni razstavi.
LJUTOMER: V mestnih hiši si lahko ogledate razstavo del Vladimirja Potočnika ml. in slikarja Milana Hramusa.
LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko do 20. februarja ogledate likovno razstavo ljutomerskih gimnazijcev.
VERŽEJ: V avli OŠ si lahko ogledate razstavo liikovnih del prekmurskega umetnika Toneta Černija.
ORMOŽ: V avtosalonu Renault je na ogled razstava Zlatka Gnezde.
NEUMARTK AN DER RAAB: Razstavo DLUPP-a z naslovom Moja risba si lahko ogledate v galeriji Dorfgalerie Neumarkt an der Raab v Avstriji.
PRIREDITVE:
MURSKA SOBOTA: V nedeljo, 18. februarja, bo ob 19. uri v dvorani soboškega kina Poslovilni koncert Slovenskega okteta.
MURSKA SOBOTA: Na pustni torek, 20. februarja, bo na grajskem dvorišču glasbena scenska predstava za otroke in z njimi Klovn Bing Bang Bong - prijatelj sveta. Prične se ob 16. uri.
VIDEM OB ŠČAVNICI: V četrtek, 15. februarja, bo ob 17. uri v dvorani osnovne šole predstavitev zbornika Razmišljanje o Edvardu Kocbeku. V zborniku so zbrani referati, ki so bili predstavljani na simpoziju ob 90-letnici njegovega rojstva.
Podelitev kulturnih nagrad - Murska Sobota
Tou je tau, tau je
tau, ka je tak lipau!
V grajski dvorani so slovesno podelili letošnje nagrade za dosežke v kulturi, ki jih podeljuje Mestna občina Murska Sobota. Nagrado za vrhunske dosežke ali življenjsko delo v kulturi je prejel fotograf Jože Kološa - Kološ, plaketo za pomembne dosežke v kulturi so podelili Robertu Titanu - Felixu, priznanja za uspešno delo pa sta prejela Mešani mladinski pevski zbor ter Jože Horvat - Muc. O nagrajencih pa so tokrat spregovorili nekoliko drugače, skozi kratke filmske portrete. Ob kulturnem prazniku je igral Ali Ca-pone štrajh trio, slavnostni govor pa je imel akademski slikar Franc Mesarič, ki je spregovoril o pomenu umetnosti in o fotografu, ki se je nekoč ozrl po pokrajini in dejal: »Tou je tau, tau je tau, ka je tak lipau!«
Jože Kološa-Kološ seje rodil 28. septembra 1920 v Murski Soboti, s fotografijo se je seznanil že v krogu svoje družine. V zgodnjem obdobju umetniškega ustvarjanja je izrazito povezan s Soboto in Prekmurjem, takrat so nastali ciklusi, vezani na to območje: Moji dragi kraji domači, Filovski lončarji, portreti ciganke Ile in drugi. Leta 1959 seje preselil v Koper in na njegovo delo je vplivalo tudi drugo okolje. Je eden vidnejšh
fotografov ne samo v Prekmurju, ampak v Sloveniji, saj je skoraj šest desetletij sooblikoval slovensko umetniško fotografijo. Nastalo je tudi več knjig, omenimo naj Moja fotografija (1990) in Sobota moje mladosti (1991), ki jo je Kološ posvetil svojemu rojstnemu mestu. Čeprav je Kološ večino časa preživel v Kopru, se vedno rad vrača domov. Na žalost pa na podelitev ni mogel priti, zato pa je poslal pismo, kjer je zapisal: »Eno oko džouče od sreče, drugo pa od tuge. S telom sam eti v Kopri, s srcom pa med vami. Lekar mi je nej sojeno, ka bi ešče kaj prišo med vas, ka bi si pogučali od stari pa lepi časov. Najlepša hvala za razumevcanje i to veliko počastitev, ki ste mi jo skazali. Iz srca hvala. Vaš Kološ«
Robert Titan - Felix spada v najmlajšo slovensko pesniško generacijo, ki je nastala po zatonu postmodernizma. Njegovi pesniški zbirki Carpe diem iz leta 1991 in Magnifikat iz leta 1994, s katerima je postal član Društva slovenskih pisateljev, sodita prav v vrh sodobnega slovenskega pesništva. Njegov verz je širok in pojoč, pesnik gradi na svetopisemskem, židovskem in tudi vzhodnjaškem izročilu, vendar ga spretno prevaja v sodoben čas. Kmalu bo izšla njegova tretja pesniška zbirka Benedictus ter roman Portal, ki je že izhajal kot podlistek v Delu.
Mešani mladinski pevski zbor je bil ustanovljen leta 1992 na željo srednješolcev soboške Gimnazije. Zbor sestavlja šestintrideset fantov in deklet, vodi pa jih zborovodkinja Mileva Kralj-Buzeti. Že po nekaj mese-
cih so nastopili skupaj z Učiteljskim zborom Emil Adamič. Svoj prvi samostojni celovečerni koncert so imeli leta 1994. Lani so z mladostno energijo in spontanostjo ter svežino v izboru programa navdušili in prepričali tudi selektorja pevskih revij mag. Ivan Vrbančiča, ki je zbor povabil na državno revijo mladinskih pevskih v Zagorje ob Savi.
Jože Horvat - Muc se je začel aktivno ukvarjati z romsko kulturo najprej kot plesalec pri romski folklorni skupini. Leta 1986 so ustanovili Kulturno-umetniško društvo Pušča in takrat je prevzel mentorstvo, s svojimi plesalci in muzikanti je prepotoval Slovenijo, nastopili so tudi na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji. Pri predstavi Carmen mariborske Drame, kjer je sodeloval kot lektor za romski jezik, je ustanovil romsko gledališko skupino. Doslej je napisal tri besedila, ki so pretežno v romščini, in jih tudi sam uspešno režiral. S predstavami je na gostovanjih požel veliko aplavza. Horvat je tudi soavtor prvega romskega zbornika Lunin prstan, je urednik Romskih novic in pobudnik za ustanovitev knjižnice v romskem vrtcu ha Pušči. Zbira gradivo za slovar romskega jezika in kroniko Pušče.
Prireditev ob kulturnem prazniku je trajala slabo uro, vendar je bila tako raznolika in dinamična, da smo gledalci lahko zadovoljni zapustili grajsko dvorano. Torej ne dolžina programa, kakovost je pomembna. In tega se mnogi, ki pripravljajo javne prireditve, ne zavedajo. Gotovo pa je končni cilj prireditev, da gredo gledalci in poslušalci zadovoljni iz dvorane. ANR
12
vestnik, 15. februarja 19^
'z naših krajev
V Lakošu čistilna
naprava
V Krajevni skupnosti La-koš, vanjo sodita vasi Dolnji in Gornji Lakoš, s krajevnim samoprispevkom že več let skrbijo za razvoj obeh krajev. Tako so tudi že petič pripravili referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Nadejajo se, da bodo v petih letih, tja do leta 2001, zbrali okoli 7,7 milijona tolarjev. Na referendumu, ki je bil pred nedavnim, je nekaj nad 55 odstotkov volivcev potrdilo namere krajevne skupnosti, da bodo namreč s tem denarjem razširili pokopališče ter začeli z gradnjo kanalizacijskega omrežja v obeh naseljih
ter čistilne naprave za odpadne vode iz gospodinjstev. Od tega denarja bodo namenili nekaj tudi za vzdrževanje vaških domov, razsvetljavo ter še za vrsto manjših komunalnih problemov.
Pričakujejo tudi, da bodo dobili za svoj program izdatno pomoč občine. Odkar je skozi obe vasi stekla nova asfaltna cesta, je postal promet večji, s tem pa tudi težave krajanov. Kmalu bodo dokončno uredili pločnike, da bi povečali prometno varnost. Lakoška krajevna skupnost je najbližje Lendavi, z njo je skoraj povezana, zato bo nekatere probleme reševala z lendavsko krajevno skupnostjo.
MURSKA SOBOTA - Za obnovo lokalnih cest in prometno ureditev v krajevnih skupnostih mestne občine je namenjenih 38,5 milijona tolarjev. Od tega odpade za obnovo lokalne ceste od soboškega kopališča do bližnjih Markišavec 18 milijonov, za obnovo vaških cest in pločnikov 20 milijonov, preostalih 500 tisoč SIT pa je zagotovljenih za tehnično dokumentacijo ureditve ceste na Pušči. M. J.
MORAVSKE TOPLICE - Problem telefonije postaja na nekaterih območjih te občine nevzdržen, saj tudi po več ur ni mogoče
Mestna občina Murska Sobota
Največ za komunalno
infrastrukturo
Za subvencije in intervencije v gospodarstvu Mestne občine Murska Sobota je letos namenjenih 20,5 milijona tolarjev. Od tega zneska bodo 12 milijonov porabili za pospeševanje proizvodnje hrane in druge posebne kmetijske programe. Hkrati so sredstva za pospeševanje obrti in podjetništva namenjena predvsem za subvencioniranje obrestne mere posojil, ki so malim podjetnikom in obrtnikom odobrena že do konca leta 1995, in tudi za predvidena posojila v letošnjem letu.
Poleg tega je za druge javne potrebe in rezerve zagotovljenih 76,7 milijona tolarjev. Pri tem bistveno odstopajo v primerjavi z minulim letom stroški prostorskih načrtov, za kar so namenili 5,7 milijona, za ureditev prostorske informacijske baze, ki je letos zelo pomembna naloga, pa 4 milijone tolarjev. Dodatni so tudi stroški najemnine za politične stranke, in sicer 1,9 milijona SIT, ker so sedaj najemniki v tujih prostorih. Na novo pa so opredeljeni tudi stroški za volitve v krajevnih skupnostih (2,9 milijona SIT). Sicer pa je v skladu z
zakonom za stalno proračunsko rezervo zagotovljenih dobrih 9,4 milijona, za tekočo proračunsko rezervo kot presežek prihodkov nad odhodki za nepredvidene izdatke pa nekaj čez 10,1 milijona tolarjev.
Ce pogledamo, kako je z investicijskim vzdrževanjem, lahko ugotovimo, daje največ denarja namenjeno za sprotno vzdrževanje objektov komunalne infrastrukture. Zanj so namenili 54,8 milijona tolarjev, kar je v primerjavi z minulim letom 10-odstot-no povečanje. Za sprotno vzdrževanje objektov družbenih dejav-
nosti je predvideno skoraj 36,6 milijona, za posege v ekologiji pa 6,8 milijona tolarjev. Ta sredstva bodo porabili zlasti za zbiranje nevarnih odpadkov in za organizirane akcije zbiranja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev pa tudi za sanacijo divjih odlagališč.
Sicer pa bo za investicijske odhodke letos namenjenih dobrih 748 milijonov tolarjev, pri čemer odpade na gospodarsko infrastrukturo skoraj 452,5 milijona, za naložbe v družbenih dejavnostih pa nekaj manj kot 295,6 milijona tolarjev. Sem so vključene tudi nedokončane naložbe iz leta 1995 in tiste naložbe, ki so bile pogodbeno podpisane v minulem letu. Seveda pri tem računajo tudi na denar iz republiških in drugih virov.
Največ pozornosti bo namenjeno naložbam v komunalno infrastrukturo. Nejvečji delež denarja (198,1 milijona SIT) je namenjen za program čiščenja komunalnih odplak. V ospredju je
ureditev čistilne naprave vMM ski Soboti, kjer bo treba op^ še nedokončana dela iz prve 11 pogodbe glede zadrževalne?8* zena. V drugi fazi pa je pred«* na gradnja ločilnega bazena-™ delež bosta prispevala tudi®1111 strstvo za okolje in prostor1 podjetje Komunala iz amofC| cijskih sredstev. Nadaljevali^ tudi z gradnjo vodnjaka v m lišču v Krogu, primarnega v*, voda Kupšinci-VeščicainsP pravo tehnične dokumentacij vodovod Krog-Bakovci. Pw| stni programi krajevnih skup pa vključujejo tehnično d° mentacijo za kanalizacijo v P vcih, Krogu in Markišavc®. sredstva za dokončanje dW| kanalizaciji v Rakičanu. P^l ko načrtujejo obnovo koPa'1S , Murski Soboti in sofinanci® širjenja mestnega pokopal®1^
Vsekakor velja omeniti pf^ no ureditev v mestu Murska ’ ta, za kar so zagotovili 56,2 na tolarjev. Ta denar bodoP0® li za ureditev križišča ulic™ Kovača in Severjeve, križišč8^ davska-Gregorčičeva, za ufe , pločnikov in mestnih ulic, P stitev ulice in pločnika v ski, sofinaciranje gradnje kan cije na Plešah in za racional|Z I javne razsvetljave.
MILAN
vzpostaviti telefonske zveze. O tem so pisno obvestili Telekom in zahtevali, da čimprej uredijo telefonijo v občini. Po zadnjih informacijah naj bi do meseca maja Telekom montiral avtomatsko telefonsko centralo v Moravskih Toplicah. M. J.
ČIKEČKA VAS - V tem in sosednjih krajih so ves denar za naložbe zbrali sami, v glavnem s prostovoljnimi prispevki in
krajevnimi samoprispevki. Z njimi so uspeli urediti vsaj najnujnejše: asfaltiranje vaških cest, gradnjo avtobusnih postajališč, mrliških vežic in telefonije, ki predstavlja poseben problem. M. J.
Cankova-Tišina
Prednost cestam
V Boreči se ne dajo
Pogodbo so že podpisali
Za zdaj imajo v Boreči na Goričkem, kjer je starodavna cerkev sv. Ane, zaščitnice porodnic, le 6 telefonov, a tja do oktobra naj bi »halo« dobilo še 21 interesentov. V ta namen je že podpisana pogodba, ki naročnike obvezuje ne le k plačilu prispevka za priključek, ki je določen za vso državo, ampak bodo povrh še poskrbeli za izkop jarkov za položitev telefonskega omrežja. Je že tako, da na nekaterih območjih morajo, če hočejo prej
stotkov od predračunske vrednosti, zbrali že v prejšnjih letih, tako da zdaj ni bilo treba plačati nič. V tem kraju pa se lani niso prvič srečali z asfaltom, saj so pred dvema letoma modernizirali 1.800 metrov dolgo vaško cesto in jo povezali z občinsko. Za to cesto pa so kar globoko segli v žep: 70 odstkov vrednosti del so sami poravnali. Borečani pa se vesele tudi za letos napovedane modernizacije regionalne ceste Kuzma-Martinje.V Boreči so
Kdo bi/je seštel vse kilometre regionalnih, občinskih in vaških cest, ki so jih lani asfaltirali na goričkem delu Prekmurja?! Zares veliko, četudi je pred leti propadel občinski referendum za uvedbo samoprispevka za gradnjo cest. Lepo cestno povezavo so v preteklem letu dobili tudi v Oto-vcih. - Fotografija: Š. S.
do telefona, sklepati posebne pogodbe in plačati več kot drugod.
Nekaj sreče pa so v Boreči vendarle imeli. Predstavnik vasi Milan Ficko, ki prav tako še čaka na telefon, mi je povedal, da so lani asfaltirali občinsko cesto Boreča-Ženavlje-Šulinci, vendar ne v celoti, saj je izpadel del odseka. K sreči ne v Boreči! Za to cesto so denar, menda 5 od-
naredili prizidek k vaško-gasil-skemu domu in tako razširili njegovo dvorano.
Tu sta se še posebej angažirala vaški predsednik Milan Ficko in gasilski predsednik Anton Kozar. In ker sta imela za sabo četico vaščanov in gasilcev, je šlo. Dom je lani dobil še novo pročelje.
Š. S.
V Občini Cankova - Tišina namenjajo posebno pozornost cestnemu gospodarstvu. Lani so za tekoče vzdrževanje cest porabili 4 milijone tolarjev, letos pa predvidevajo 6,9 milijona SIT. V ta znesek pa niso vključene naložbe, ki so predmet posebnega dogovora in uveljavljanja prednostnega vrstnega reda. Za krajevne ceste, ki so v posebej slabem stanju, načrtujejo iz občinskega proračuna 500 tisočakov, za vzdrževanje gozdnih cest pa milijon tolarjev.
Pri tem večkrat omenjajo pereče probleme v hribovitem predelu občine, in sicer v Gerlincih, Domajincih (zlasti obnova mostu), Korovcih in Kraščih, kjer so na cestah že nemogoče razmere. Ker se je med temi vaščani uveljavila velika solidarnost, pričakujejo, da bo tak odnos pokazala tudi celotna občina, saj je nujnost novih gradenj vaških cest več kot očitna. Ob podatku, da so od Cestnega podjetja Murska Sobota dobili predračun za letošnje vzdrževanje cest, ki znaša 9,2 milijona tolarjev, je seveda vprašanje, od kod zagotoviti to-
liko denarja. Pred očmi je treba imeti tudi nujnost preplastitve ceste Tišina-Vanča vas, ki je v slabem stanju in je ogroženost udeležencev v prometu že precejšnja, da ne govorimo posebej o magistralni cesti skozi Tišino in druga naselja v tej občini, ki jo bo treba obnoviti in razmišljati o postavitvi kolesarske steze.
Tudi komunalnemu gospodarstvu in varstvu okolja velja precejšnja skrb. V ta namen so zagotovili 4 milijone tolarjev, pri čemer niso upoštevane naložbe na tem področju. Sicer pa večino tekočih potreb s področja komu-
Murska Sobota
Voda ni neusahljiv vir
Ker se z obremenjevanjem okolja zaradi povečane porabe vode srečujejo tudi v mestu Murska Sobota, so razumljivi nekateri nujni posegi. Tako so na mestni ravni že pripravili predlog odloka o taksi za obremenjevanje okolja, ki gaje mestni svet že obravnaval. Stališče odbora za gospodarsko infrastrukturo, ki ga vodi Ernest Ebenšpanger, je, da je treba normativ za porabljeno vodo na osebo znižati od sedanjih 6,5 na 5 kubičnih metrov. V tej zvezi so predlagali, da znaša mesečna taksa za porabljeno vodo za gospodinjstva 30 tolarjev za kubični meter, za druge uporabnike pa 50. Izjema naj bi bili tisti uporabniki, ki porabijo na leto več kot 90 tisoč kubičnih metrov vode, saj bi zanje veljala enaka taksa kot za gospodinjstva, to je 30 tolarjev za kubični meter. Mednje sodijo Mesna industrija Pomurka, Agromerkur, Splošna bolnišnica Rakičan in Pomurske mlekarne.
Omenjeni predlog odbora za gospodarsko infrastrukturo za diferencirano plačevanje takse za obremenjevanje okolja je sprejet kot ustrezen. Menijo namreč, da veliki porabniki vode bolj onesnažujejo okolje, zato je to treba vračunati v ceno vode. Po njihovem ni moralno, da bi večje porabnike vode že vnaprej postavljali v privilegiran položaj z nižjo takso. Sicer pa bodo v odloku določili progresivno lestvico, ki bo upoštevala večji prispevek tistih, ki bolj obremenjujejo okolje. Tudi obremenitev gospodinjstev naj bi bila v prihodnje različna. Pri tem navajajo gospodinjstva z dobrim standardom in tiste družine, ki so socialno ogrožene.
Upoštevajoč porabo vode v določenem obdobju, naj bi posamezni zavezanci plačevali takso v višini 5 ali 10 odstotkov od porabljenih količin vode. Na ta način bi bili večji porabniki bolj, manjši pa manj obremenjeni. Hkrati predlagajo, da bi veliki porabniki vode v naslednjih dveh letih plačevali enako takso kot gospodinjstva, kar bi kasneje odpravili. Tako bi v petih letih veljala za vse druge zavezance enaka taksa za obremenjevanje okolja, razen za gospodinjstva. To pomeni, da neracionalne porabe vode ne bi smeli podpirati, kar naj bi gospodinjstva prisililo v karseda racionalno porabo.
M. JERŠE
nale in okolja financirajo krajevne skupnosti neposredno, iz krajevnih samoprispevkov in drugih prihodkov krajevnih skupnosti. Gradnja kanalizacije in vodnega zajetja pa je predvidena v načrtu kapitalnih naložb. Za plansko-urbanistično dokumentacijo urejanja prostora pa bo morala obč-
ina prispevati 3 milijone to Med drugimi javnimi P° ..J pa je v ospredju sofinan®1 J prednostnih programov K . nih skupnosti, za kar bodo P bili 10 milijonov SIT.
narja bo namenjeno tudi zaJ» dela ter sofinanciranje ^rUTpg$E organizacij.
Martina Zamuda nam je povedala I
Na Galušaku le 34
Galušak spada v Občino Sv. Jurij ob Ščavnici. V vasici jc le 34 nam je zatrdila dolgoletna vaška aktivistka Martina Zamuda, vse i> j naseljene. Izrazito naselje je na nadmorski višini 270 metrov po sk1" j nogradov ob razvodju med Ščavnico in Pesnico. Največji del glava .W se imenuje Borošak. Vaščani se ukvarjajo s poljedelstvom, vinograd11 a gozdarstvom ... Torej vsakega nekaj, zato imajo »mini kmetije«, o* J bil prvotno izrazito vinogradniško naselje, kjer so imeli kmetje iz s° vasi viničarije. Vasica se prvič omenja med strelskimi dvorci okoli k' Za šaljiv grb ima lestev, čeprav so tam nekoč našli kamnito sekiro- j
Razumeti je mlade, ki ne vzdržijo ravno v rojstni vasi, kjer je malo možnosti za dostojno življenje in delo (ali pa jih ne vedo najti, op. pisca), zato odhajajo. Svoj čas jih je največ delalo v Mariboru. Iz kraja pa se ne morejo odpeljati z avtobusom, saj v vas sploh ne vozi. To pa je problem, ki prizadeva tudi otroke, zato prav vsi ne hodijo v matično šolo, ampak jih nekaj obiskuje pouk v šolah na Ptuju in Vitomarcih, torej zunaj občine. Cesta proti občinskemu središu je sicer dolga 7 kilometrov in v glavnem asfaltirana,
saj je je makadamske le	J
kilometra. Galušak sestoj1 ej zaselkov: Rajkošaka,	■'
dela, ki mu pravijo Ga 13 Jt kraju nimajo nobenega va vnega lokala, pač pa so gasilski dom v sosednjem p? Drugo je seveda zasebna valnica. Dobro pa je, daP vode ne manjka, saj imaJ vod že 20 let. Črpališče J® samem, od tam pa se nap'Uj/ Vitomarci. Tudi telefonija! razvejena, je povedala Za
Murska Sobota
Bodo stanovalci
solili pločnike?
Tako se sprašujejo mnogi Murskosobočani, ker 0' vorni dejavniki niso poskrbeli za pravočasno snega s poti. Pri tem pa nihče ni niti posipal pl0^1«!^ soljo, zaradi česar so se ljudje pritoževali nad nered0
komunalnem področju.
Nekaj poškodb zaradi padcev na zamrznjenih pločnikih pa je verjetno zadostno opozorilo tistim, ki bi morali nekaj ukreniti, pa tega niso storili. Verjetno stanovalci niso dolžni kupovati soli za posipavanje pločnikov, ki pa bi jih morali sami počistiti, kar je jasno zapisano v občinskem odloku. V tej zvezi velja opozoriti še na en pereč problem, to je
M zaporo dela Lendavs* ptr zaradi obnove mostu n jje toku Ledava. Predno P do popolnega ProfI!e(i, kolapsa v Murski Sob° ^i-treba čimprej asfaltif3^ go cestno povezavo e|jJ stnega kopališča do 0 pl Markišavci. Na ta 03 v?df' lahko razbremenil’ n žne prometne razni® ’ sti ob konicah.
vestnik, 15. februarja 1996
13
z naših krajev
Nov zagon kmetijstvu in proizvodnji hrane
Tudi v Občini Cankova - Tišina namenjajo letos precejs j* Pospeševanju kmetijstva in proizvodnje hrane. dp° j d t0 pomembno "a osnovi lanskega programa popravil predlog spki ima na dejavnost. Razumljivo je, da so največ skrbi P	rastlinske
tem območju že dolgoletno tradicijo, zanc mar P H kmetijah, Pridelave, sadjarstva in vinogradništva, dopolnilnihv«osn drugih strokovnih in razvojnih dejavnosti ter sa J agromelioracij. Skupno naj bi porabili 12 milijonov
Ker pri govedoreji opažajo dokajšnje upadanje staleža plemenskih živali, kar ima za posledico veliko pomanjkanje telet za nadaljnjo rejo, bodo z regresom skušali nakupiti čimveč plemenskih telic. Predvidevajo nakup 40 teh živali, kar jih bo stalo 1,4 mi-’j°na tolarjev, pri čemer bi re-Sres uveljavljal Živinorejsko-vete-rmarski zavod za Pomurje. Prav tako bo podeljena premija vsem rejcem lisastega goveda, ki imajo stojo plemensko čredo v kontroli
'3 2>7 SIT naj bi spodbudili Večji pripust in privez vseh kako-v°stnih plemenskih telic in zago-
tavljanje večjih čred krav molznic. S približno 10 odstotki od nabavne vrednosti pa bodo regresirali plemenske merjasce in svinje.
Hkrati bodo zaradi različnih vsebnosti hranil doma pridelane krme opravili njeno kemijsko analizo. S pravilno sestavo krmnih obrokov se namreč povečujejo mlečnost, prirast ter zdravstveno in plodnostno stanje živali. Predvidevajo odvzem 20 vzorcev v laboratoriju ŽVZ-ja. Letos naj bi uredili tudi 5 hektarov pašnikov, ki so velikega pomena za izboljšanje plodnosti pri
živalih in znižanje stroškov pri reji krav molznic. Prav higiensko pridobivanje mleka pa terja nakup desetih hladilnih naprav za mleko in posodobitev mlekovo-dov. Načrtujejo tudi gradnjo silosov v skupni velikosti tisoč kubičnih metrov.
Pri rastlinski pridelavi je v ospredju obnova travne ruše. Zaradi suše, ki je v zadnjih letih močno prizadela zlasti travinje, bodo travnike dosejali in obnovili travno rušo. V ta namen so že pred leti kupili posebno sejalnico za dosejevanje trav in detelj. Seme bodo regresirali v višini 30 odstotkov od nakupne cene. V Občini Cankova - Tišina razmišljajo tudi o setvi alternativnih poljščin, kot so krmni grah, sirek, lucerna in pasja trava, ter strniščnih dosevkov za krmo in podor (oljna redkev, gorjušca in face-lija). Za vse to pa bo nujna anali-
za zemlje, ker je od pravilnega gnojenja v marsičem odvisen pridelek. Kmetovalci bodo dobili tudi regrese za ozimna žita in za apnenec za apnjenje tal. Povsod tam, kjer predstavljata sadjarstvo in vinogradništvo dohodkovno dejavnost, bodo kmetovalci upravičeni do regresa za nakup sadik sadnega drevja in trsnih cepljenk. Izredno majhna posestna struktura, razdrobljenost kmetijskih zemljišč in ugodne naravne danosti narekujejo razvoj določenih dopolnilnih dejavnosti. Pri tem mislijo na turistične kmetije, vinotoče, polnilne opreme za vino, predelavo mesa in mleka, manjše sušilnice, rastlinjake in plastenjake, izdelke domače obrti in podobno. Poskrbeli pa bodo tudi za sofinanciranje čebelarstva in ribogojništva.
Denar se bo našel še za sofinanciranje programov izobraževanja kmetov, kmečkih žena, svetovalne službe, strokovnih ekskurzij, raznih prikazov poskusov, za razstave in druge prireditve v okviru strokovnih in razvojnih dejavnosti. Pozabili pa niso tudi na sofinanciranje sanacije manjših plazov, prepustov in manjših melioracijskih posegov.
MILAN JERŠE
Čikečka vas
Rezervoar za
8.000 litrov vode
Kdo bo obnavljal evangeličansko cerkev?
Od 58 hiš, kolikor jih je v Čikečki vasi (KS Prosenjakovci), je naseljenih le 40. Čeprav se je število gospodinjstev, seveda tudi ljudi, močno zmanjšalo, v vodstvu vaške skupnosti vseeno upajo na boljše čase. Torej manj izseljevanja, več otrok, da bi tako vas čez čas spet zadihala s polnimi pljuči.
^udinci na Goričkem
Iščejo novega trgovca
ima vasica dve pokopališči?
p .	I............... ■	■
leni letu RVd^e8a odbora Drago Horvat je povedal, da so v pretek-"Sposled a f 'r' 'n $e nekateri sosednji kraji veliko pridobili, ko pa so Prehod s n0 a™raH cesto Dolenci-Budinci-državna meja oziroma mejni naPrei o*? . 0 vasico Andovci. Lani so prehod odprli štirikrat. V vasi °dseke, naVJa problem ureditve 3,5 kilometra vaških cest. Gre za tri
Pa je se 3^re So v 'etu sicer navozili 120 kubikov gramoza, Pega sanion • prenialo. Denarja za kaj več niso imeli. Sredstva krajev-aodo ščasomS|)evl<a bodo porabili za nadaljnje utrjevanje poti, morda jih SVetljavo iu na cc!° asfaltirali. V Budincih bi radi uredili še ulično raz-Za’ ^t je dea?e^a'* omre^e kabelske televizije ... Denar potrebujejo še Za ^drževan' predscdnik, sprotne potrebe in med temi so tudi izdatki t0 s'Cer pOd -e manjših pokopališč. Pa nikar ne pomislite (kot sem “H Pokapa?311^’ da je eno za ”PaP'nce«, drugo pa za »luterane«! Na aediščinj >, J° ene ’n druge. Dve pokopališči (iz zato več izdatkov) sta
V pre‘eklosti.
je le 65 biš. a življe-■ Zn8ninUt. dornačijah. Vzrok 'n 8atune hespl°šen za Goričko ‘^odeU^Ponavljal. Vvasi
0 Basilsko društvo in
no brizgalno Ziegler.In s čim se v Budincih preživljajo? Doma zaposlenih je le nekaj, več jih pa dela na tujem, zlasti v Avstriji. Obrtnikov pa sploh nimajo. Pred kratkim je namreč zasebna trgovka zaprla svojo trgovino, ki jo je imela v gasilskem domu. Zdaj
iščejo novega trgovskega pod-jetneža. Kupna moč Budinčanov sicer ne velika, ob ustrezni trgovski ponudbi pa je pričakovati, da bodo kupci prišli še od drugod in biznis bi potemtakem moral iti. Kdo bo poskusil na novo?
Š. S.
Občni zbor Društva upokojencev Bakovci
Pestra dejavnost
v njem je vsak šesti prebivalec naselja, kar kaže, da je gasilstvo najbolj množična organizacija. Požarniki imajo gasilsko orodno vozilo TAM in 800-litrsko motor-
tl
xUt°mersk u LABODOV - Pred leti sta se v enem od treh ^ekaj je ' ribnikov naselila dva laboda, zdaj pa jih je že 20. Prav nič se^38^3’ nekaj pa pb Je Priletel° z dru8ib območij. tebi, ker ne bojijo, če prideš zraven. Napotijo se celo proti ies Prinaš S 1J°’ dapm boš dal kai za pod zob- Nekateri jim ePo dejan?0?1™110- V minulih mrzlih dneh so s tem storili V. r°kavu rek labodov lahko vidimo v zadnjem času tudi J|b kdo obiš? MUre pr‘ Srednji Bistrici. Tudi oni so veseli, če
Ce in »povabi« na kakšen priboljšek.
(Fotografija: J. GRAJ)
kratke iz Murske Sobote
to	Miloševič dala pobu-
\ 4??' mestnega sveta je svettdc^Nad^2„en(liranje nadarjenih učen Cev 1? svetniki prispevali v fondacijo za P
$ °murja vsaj tretjino sejnine.
stin2teobratovalnega časa go-
Rte... 'okalov so nastale neka-T^^mbe.
odprt 2,^0 Rdeči baron poslej
Ute tednom od 8. do 23.
Pre, D . ^botah pa od 8. do 24.
dUci Pa 11 ^aReju v Partizanski
bližnuk50 uPoštevali pripombe ^Igc sedov, zlasti iz bloka.
bo odslej odprt med ted-
tudi letos
Kar precejšnje število bakovskih upokojencev se je udeležilo občnega zbora društva, med gosti pa sta bila tudi predsednik koordinacijskega odbora upokojenskih društev za Pomurje Tone Slavinec in direktor območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Murski Soboti Martin Glavač. Uvodoma je navzoče pozdravila predstavnica Krajevne skupnosti Bakovci Biserka Flegar.
Upokojensko društvo Bakovci, ki vseskozi dobro sodeluje s krajevno skupnostjo, deluje že dvanajsto leto. Društvo, ki šteje okrog 250 članov, vodi priljubljena predsednica Kristina Jančar. V minulem letu so se bakovski upokojenci angažirali zlasti pri obnovi balinišča, ki so ga odprli ob tednu upokojencev. Takrat so pripravili tudi tekmovanje devetih moštev. Po dobrih rezultatih vodi moška ekipa, medtem ko ženska ekipa deluje šele drugo leto. Športna sekcija je organizirala tudi rekreativno vadbo in kolesarjenje. S kulturnega področja velja omeniti pevski zbor in knjižnico v vaškem domu. Ustrezno skrb so posvetili tudi socialnim vprašanjem upokojencev. Med drugim so obiskali bolne sovaščahe doma in sovaščane v Domu oskrbovancev Rakičan. Niso pa pozabili tudi na zlatoporočence. V letu 1995 so se spomnili zakoncev Katarine in Jožeta Maučeca, Marije in Jožeta Mariča ter Marije
in Alojza Mesa. V prihodnje bo bakovsko upokojensko društvo namenilo posebno pozornost pritegnitvi novih članov. V svojih prostorih, ki so v vaškem domu, že zbirajo prijave novih upokojencev. Dogovorili so se, da bodo prve dni septembra organizirali teden upokojencev, ki bo v znamenju raznih športnih srečanj. V ospredju bodo balinarska tekmovanja, na katera bodo povabili tudi vrstnike iz Murske Sobote in Lendave. Sicer pa bodo klubska tekmovanja potekala vse leto. Že tradicionalno srečanje upokojencev pa bo 7. septembra v vaškem domu, ko bodo pripravili tudi priložnostni kulturni program. V program dela za leto 1996 so poleg balinarstva, kjer so se zlasti angažirali Franc Benko, Jože Maučec in Cilika Bratkovič, kolesarjenja z mentorico Milico Rajnar in rekreacijske skupine pod vodstvom Kamile Kozel uvrstili še kulturno dejavnost. Pevska skupina s predsednico Kristino Jančar in knjižnica z okrog dva tisoč knjigami, ki je v rokah Kamile Kozel, so porok za nadaljnje uspešno delovanje bakovskega upokojenskega društva. Seveda pa ne bodo zanemarili sodelovanja z drugimi društvi v kraju, npr. ob raznih krvodajalskih akcijah, posebna skrb'pa bo namenjena socialnemu stanju upokojencev. Prav tako načrtujejo enodnevni izlet po Sloveniji. Precej članov pa se namerava udeležiti vseslovenskega zborovanja upokojencev, ki bo 12. junija na Planici.
MILANJERŠE
nom od 8. do 22. ure, ob petkih in sobotah pa od 8. do 23. ure.
Tudi lokal Tena v blokovskem kompleksu v Kocljevi ulici v Murski Soboti se bo moral prilagoditi mnenju drugih.
Podobno kot drugi bližnji lokali bodo imeli odprto le do 19. ure.
M. JERŠE
Priklop bo v Pincah
Nov električni daljnovod bo povezoval Madžarsko, Ukrajino in Rusijo s Slovenijo in Italijo. Tako se bo Mažarska priklopila na zahodni elektoenergetski sistem in omrežje. Koncem lanskega leta so se o tem pogovarjali strokovnjaki in ugotovili, da bo ta priklop v Pincah, najbolj severovzhodni vasici naše države. Že letos naj bi stekle vse priprave in v letu 1997 naj bi bil priklop narejen. Nov daljnovod naj bi potekal ob trasi nove avtomobilske ceste (če bo potekala do Pinc), sicer pa samostojno ob Ledavi vse do Pince Marofa tik ob meji. Po mnenju strokovnjakov pa je potrebno obnoviti tudi dosedanje daljnovode in posodobiti električno omrežje.	Jani
Te dni je živo v vaško-gasi-Iskem domu, kajti vanj so dali mizo za igranje tenisa in pokazalo se je, da mladih niti ni tako malo. Tako mladina kot starejši pa delujejo tudi v gasilskem društvu, ki premore gasilsko kombinirano vozilo, brizgalno in drugo opremo za gašenje požarov. Letos nameravajo zabetonirati rezervoar, v katerega bodo potem nalili kakih 8.000 litrov vode, da bi je ne zmanjkalo, če bo kje gorelo.
V Čikečki vasi že nekaj let plačujejo krajevni samoprispevek, ki pa se izteče 31. marca, zato pripravljajo nov vaški program naložb in referendum, za katerega upajo, da bo uspel, da bi potem s 1. aprilom 1996 uvedli nov samoprispevek. Denar nameravajo zbirati za dolgoročno ureditev vodooskrbe, napeljavo ulične razsvetljave, vzdrževanje cest in tako naprej.
Ponosni pa so na pridobitve zadnjega obdobja. Zgradili so pokopališko vežico, v katero bodo v kmalu postavili še mrliški oder in klopi za svojce. Pokopališče pa so og-
radili s pleteno žico. Zavedajo se sicer, da bi bila »živa« ograja primernejša, a ta ne zraste čez noč, ampak po nekaj letih. Ograja pa je bila nujna zaradi divjadi. Vežico bodo dali blagosloviti enkrat sredi tega leta.
Lani so na cesto med Či-kečko vasjo in Prosenjakovci, ki je dolga kakih 1.600 metrov, in na 800 metrov dolgo pot, ki vodi na pokopališče, navozili 160 kubičnih metrov gramoza. Letos bodo skušali narediti nekaj novih mostnih prepustov. Upajo pa tudi, da bo prej omenjena cesta asfaltirana vsaj tja dp leta 2000.
Kaj pa bo z vaško cerkvico, ki je v lasti evangeličanske cerkve? Tej verski skupnosti pripada kakih 40 odstotkov vaščanov Čikečke vasi, približno tolikšen odstotek je katoličanov, 20 odstotkov pa je pripadnikov reformirane oziroma kalvinske veroizpovedi. Vse te verske skupnosti pa so krščanske, zato ne bi smelo biti pomislekov, kdo naj obnovi sakralni objekt. Preveva naj jih duh ekumenizma.	Š. S.
V Banuti bodo uredili kanalizacijo
V Krajevni skupnosti Mostje - Banuta skrbijo tako kot v drugih krajevnih skupnostih za razvoj vasi s pomočjo prispevkov občanov. Zadnji referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka sicer ni uspel, so pa uspeli kljub temu zgraditi vrliško vežico. S pomočjo občine in prispevkov vaščanov so zagotovili dovolj sredstev, da bodo letos uredili še okolico pokopališča in parkirišče. V obeh vaseh krajevne skupnosti se pripravljajo tudi na ureditev kanalizacijskega omrežja. Dokumente že imajo, zbirajo pa tudi denar za ta projekt, ki'ga naj bi končali v naslednjih petih letih. V krajevni skupnopsti Mostje - Banuta bodo tudi v prihodnje skrbeli za razvoj obeh naselij in poskrbeli, da bo stara šola v Mostju še vedno shajališče krajanov ob veselicah in delovnih dogovorih.	Jani
Jamna pri Vidmu ob Ščavnici
Vokovi imajo lastno mlekarno
Na kmetiji Jožefa Voka v Jamni dnevno namolzejo kar 200 litrov mleka, zato so zgradili lastno zbiralnico mleka. Avtocisterna ljutomerskega Mlekoprometa torej prihaja kar na dvorišče in tako ga pridelovalcu ni treba voziti v vaško zbiralnico, ki je pri Lovru Šijancu in v katero nosijo mleko z vseh drugih kmetij.
V Jamni, ki je neke vrste »predmestje« Vidma ob Ščavnici, je kakih 5 večjih kmetij. Govedoreja oziroma mlekarstvo pa nista edini dejavnosti, saj se vse bolj spet razvija prašičereja. Večje število beko-nov redijo na kmetiji Draga Peršaka. Vse kmetije pa nimajo take prihodnosti, saj jih kar nekaj nima naslednikov. Z obrtjo pa se menda ukvarjata samo dva: Karel Korošak, ki ima obrtno dovoljenje za gradbeno mehanizacijo, in Franc Trstenjak, ki ima avtoprevozništvo. Tudi gostišče Darka Brunčiča menda spada v Jamno.
V katastrski občini Jamna je vodno črpališče, iz katerega se oskr-
bljujejo: Jamna, Videm, Biserjane in del Blaguša. Vodo črpajo v zbiralnik, ki je na vzpetini, od tam pa prosto odteka do odjemalcev. Tak način se je izkazal kot zelo dober, kajti voda zadostuje za dvodnevno porabo, četudi je ne bi dočrpavali, na primer zaradi izpada električne energije ali popravil. Pritisk je še posebej dober od pred kratkim, odkar so zamenjali črpalke in vkopali (od črpališča do stolpa in v smeri glavnih oskrbnih linij) cevi večjega premera. Zanesljiva oskrba z vodo je pridobitev tudi za živinorejce, saj so na omenjenem območju večje kmetije. Za zgled navajam Biserjane.	Š. S.
14
vestnik, 15. februarja 19|Ž
'dsevi mladosti
Hura, hura ...1
Skrivnost zapeljivosti čevljev
Čevlji so zelo pomemben de- na posebej neustavljivo priv-
In še enkrat hura, ker smo naposled dobili na voljo celo stran za vaše prispevke in sploh za vas, ki kaj ustvarjate (pišete, rišete, fotografirate) v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ali pa kar doma. Seveda pričakujemo, da ste še vsi mladi; odraslim so namreč namenjene druge rubrike za sodelovanje, veseli pa smo, če jih zanima tudi tole naše oziroma vaše ustvarjanje. Odslej naprej imamo torej namen objavljati tudi prispevke srednješolcev in drugih 'mladincev’, če nam pošljete kakšno svojo pesem, razmišljanje, doživetje ... Le predolgi ne bodite!
S priložnostne prireditve ob izdaji glasila Bucika.
(Fotografija: J. G.)
Za začetek razširjene rubrike smo si pomagali z glasilom BUCIKA, ki so ga v počastitev slovenskega kulturnega praznika izdali dijaki tekstilne enote Srednje strojne in tekstilne šole M. Sobota, glavna urednica pa je bila njihova profesorica, dipl. inž. tekstilne tehnologije DOROTEJA RITUPER. Gre za prvo strokovno glasilo, ki je vsekakor nekaj posebnega, zanimivega ... Na vprašanje, zakaj so se odločili za izdajo strokovnega, in ne literarnega glasila, kot je to v glavnem povsod običajna praksa, je urednica Doroteja v svojem uvodniku med drugim zapisala: »Preprosto zato, ker želimo popestriti našo vsakdanjost, nadgraditi znanje, ki ga pridobivate pri pouku, in vam posredovati vsaj delček novega znanja, novih pogledov, aktualnih dogajanj in informacij o novostih v tekstilstvu, novih tehnoloških postopkih in o sodobni strojni opremi, raznih materialih, ekologiji in drugih modnih trendih, ki prihajajo. Vračali se bomo tudi v zgodovino. Ob tem pa bomo spregovorili še o bavrvah, čevljih, modnih dodatkih in še o marsičem. «Velja še zapisati, da so na omenjeni šoli izdali v počastitetv kulturnega praznika tudi literarno glasilo 10. brat, ki si prav tako zasluži pohvalo.
Hura tudi za študenta IGORJA BANFIJA iz M. Sobote, ki nam je posredoval za objavo strip z naslovom Stubs & krik, poleg tega imamo na mizi tudi samostojno razvedrilno revijo TALJENA, ki jo je pripravil ALEN VEREN, učenec 6. razreda OŠ III M. Sobota, kije prav tako nekaj posebnega. V teh letih je vsekakor malo takih, ki bi jim uspelo narediti kaj takega. Mladinci’, zdaj pa na delo še vi! Če nam boste kaj poslali, dodajte k imenu in priimku tudi razred in šolo, ki jo obiskujete, ali pa leta vašega življenja.
talj našega videza. So vsakdanje obuvalo s trdnejšimi podplati; lahko segajo čez gležnje ali pa so še višji. Lahko se zapenjajo z zaponkami ali pa se zavezujejo z vezalkami. Peta je lahko nizka ali visoka in različnih oblik. Celotni čevlji pa so lahko izdelani iz raznovrstnega blaga, usnja in umetnih materialov.
Čevlji segajo daleč v zgodovino, zato niso nov pojav. Čevlji tudi ustvarjajo zgodovino. Julij Cezar si je na primer za posebne priložnosti obuval z zlatom obšite škornje in oboževal je Kleopatrine zlate egipčanske sandale.
Marilyn Monroe je prvo vlogo dobila prav zaradi senzualnega pozibavanja v bokih, ki so ji ga omogočili čevlji z visoko peto. Pravzaprav je celotna podoba seks boginj (Rita Haywor-th, Mae West, Marlene Dietrich ...) povezana z njihovimi čevlji. Že Havelock Ellis je poudaril, daje od vseh oblik erotične simbolike najbolj pogosta simbolika, povezana s stopalom in čevljem. Visoke pete simbolizirajo žensko in moško spolnost
lačen način, ki se mu ne moški ne ženske ne morejo upreti. Čevlji ne razkrivajo le značaja lastnika, ampak nam povedo tudi, kako kdo hodi, stoji, se giblje. Hkrati pa odkrivajo, kako se njihov lastnik odziva na trenutno modo in kakšen je njegov status.
Idealna višina pet je, kadar razlika med petami in prednjim delom stopala ne presega 4 centimetre. Če pretiravamo z višino pet, se lahko pojavijo bolečine v stopalih. Oblikovalci čevljev priporočajo osebam, ki nosijo čevlje z visoko peto, da med hojo spustijo vrh čevljev in stopala naenkrat. Širina koraka mora biti čim krajša, če so pete višje.
Letos se čevljem prav tako ne moremo izogniti. Modna zapoved so visoke pete (tudi do 10 cm), vendar je od vsega najpomembnejše, da se v njih dobro počutimo in da znamo v njih hoditi.
SILVIJA BUZETI, 3. T 1 Srednja strojna in tekstilna šola M. Sobota (Iz glasila BUCIKA)
Prisluhnimo živalim
Vsepovsod okrog nas je lepa narava. Trave, cvetlice in živali. Pa znamo čuvati naravo? Ali imamo dovolj radi živali, ki poginjajo zaradi onesnaženosti? Vedno večje hudobnih ljudi, kijih po nepotrebnem mučijo, streljajo in zapirajo v kletke. Ali sploh znamo prisluhniti živalim? Mislim, da zmeraj ne, ker jih je toliko nesrečnih, bolnih in onemoglih. Svet brez živali bi bil pust in neprijazen, zato bi se moral vsak od nas potruditi in jim pomagati. V zimskem času jim prav gotovo ni lahko. Jaz živim v mestu, vendar lahko pomagam pticam. Dedek mi je izdelal lepo ptičjo hišico in vsak dan opazujem ptičke, še posebej, kadar sneži. Vedno se prepričajo, če ni nikogar v bližini, potem pa previdno priletijo in začnejo zobati. Kmalu pa se jim mudi naprej, a se spet vrnejo, kadar so lačne. Veselim se že. ko mi bodo spomladi iz hvaležnosti pele lepe pesmice. Nina Topolnjak, 5. b
OŠ G. Radgona
Srna
Lepo vas vse skupaj pozdravlja
Jože Graj
V moji domišljiji
Jaz sem tajnica Sara. Imam tri otroke. Ime jim je Blaž, Rok in Davor. Delam že deset let. Doma nam je lepo. Mojemu možu je ime Stanko. Hodi delat v Avstrijo. Poročena sva dve leti. (SARA ŠARKANJ)
Po poklicu sem jahalka. Imam konja rjave barve. Ime mu je Pfred. Jahalni klub je v Rakičanu. Vsako leto imamo tam svetovno prvenstvo. Vsak dan umivam konja, mu dajem hrano in z njim vadim. Moram vam še povedati, da sem stara 20 let. Za ta poklic sem se odločila zato, ker imam rada živali. ANJA REŠETA
2. a OŠ III M. Sobota
Ste videli že srno? Še nikdar? Ojoj, potlej morate z menoj! V srebrno noč bomo zaklicali: »Srnica, kje si? Kruha bi ti dali, lačna si.« In prišla bo suha, nežna skozi brezov log, jedla bo hvaležna kruh iz naših rok.
Prvič v gledališču
Že n začetku šolskega leta nam je učitelj glasbene vzgoje povedal da si bomo pozimi v gledališču ogledali opero. Gledališče? Vsak P° svoje si ga je predstavljal in čakal. Pred kratkim nam je učitelj P’1® | sel operni list, ki nam je ponujal opero Slavka Osterca z naslovom K® s kredo. Še globlje smo začeli razmišljati.	, J
Po zasneženi cesti smo z avtobusom drveli proti Mariboru. BiW mrzlo. Ustavili smo se pred mogočno hišo. Nestrpno sem čakala, k J bomo vstopili. Čez nekaj minut so se vrata odprla. Stopila sem■ dališče. Del moje radovednosti je bil potešen. Pred mano je bila’ . lika dvorana z rdečimi sedeži. To je torej kulturni hram? Da, bila st i v gledališču.
Kmalu so luči ugasnile. Predstava seje začela. Scena je bila nareJe‘ ! v kitajskem stilu, igralci so nosili kimona. Zaslišalo se je petje z Srce mi je poskakovalo od navdušenja. Oglasil se je tudi orkes . Mogočno je odmevala glasba po dvorani. To je bila opera Krog s® I do. Petje, orkestralna glasba, igra in tista čudovita scena, soj f®6 i skih luči... to je bilo res posebno doživetje zame in za množico os® I šolcev, ki smo bili prvič v operni hiši.	i
Ni nam bilo žal dolge poti, pozabili smo na mraz, sneg in_P0^, co. Še bom šla v opero!	TATJANA DENsA ■
OŠ Miška Kranjca Velika P01
ŠE EN SNEŽNI VELIKAN - Ko so ga naredili, je meril v viš»n° 4,5 metra, obseg trupa pa je bil 6 metrov. Postavili so ga ■ . tukovi David, Jernej, Dejan in Jure iz Borec (bratranci), vsi uce ci OŠ Križevci pri Ljutomeru.
Nasmeh - čudežno zdravilo
Nasmeh je čudežno zdravilo takrat, ko si žalosten, ko te nekaj zelo boli, ko se nečesa bojiš, če je te strah .... pa se ti nekdo toplo nasmehne. Strah, žalost in bolečne se zmanjšajo ali celo izginejo.
Moji čudežni zdravniki so starši in drugi prijazni ljudje.
(NEJC HALAS, 2. b)
godena grem v šolo. V razredu pa najdem vesele in nasmejane učence in se vprašam: »Zakaj nisem še jaz vesela? Mi kaj manjka?« Ugotovim, da ne. Enaka sem jim, zato se njihova dobra volja preseli vame in me 'pozdravi’.
(NINA SEREC, 3. b)
se pri mojih nogah in se z a. 'pogovarja’ - po pasje se’ Jaz ga razumem in se f” smejim. Potem hitreje oz vim. (MAJA URŠIC’J'
•kitk
kkk
kk"k
Včasih imam narobe dan. Takrat sem že zjutraj slabe volje in z vsem nezadovoljna. Vsa namr-
Moj kužek je pravi nagajivček. Ko sem bolna in žalostna, pride k meni na posteljo. Vleže
Nasmeh je čudežno ki nam pomaga do prijal J Ji Če bi prepiru podarili ®aS ff ne bi prišlo do sovraštva' a rekanj in vonj. Svet bi zen, ljudje dobre volje ,n “ jjl< srečni. Zato: smejte se, “ ij prijazni in življenje bo ve pše! NINA BLAGOVNA OŠ III M. S°
jtabj & kirk
i O«'.)
iše in
JASMINA BOKAN, 4. a OŠ Gor. Petrovci
Bila sem učiteljica f
Prvo uro smo imeli slovenščino. Spoznavali smo ne. Potem je bila na urniku matematika. Množili in delil’ j 1 .OOO.Tisti, ki niso bili pridni, so dobili črne pike. Nasied™ sem spraševala iz spoznavanja narave. Snov je bila o ništvu in sadjarstvu. Od treh učencev je eden dobil 3, a tretji pa 5. Končno so si lahko otroci privoščili 15-mifu fa|i tf vni odmor. Potem smo imeli likovni pouk. Delati so ganko veverice in žolne ter košarico s sadjem. Delo je P° po skupinah.
Tedaj je nekaj zaropotalo. Zbudila sem se in ugotovil3, bile to le sanje.
Ko bom velika, mislim, da bom postala učiteljica.
JANJA KEREC, 4. a, OŠ III M’ ’ j
Ali veste?
ut hov
1OOO SIT SftOH fA «OK-tUHO). SPg£J£MH TUM , Kt imet atsmrua-
■
(Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papim’ca BRA KNJIGA M. Sobota)
Zadnjič smo vas spraševali, ali veste, kakšna je ženska 0 besede Prlek. Knjižna izpeljava je Prlekinja, domačini (” jja, vsod) pa govorijo Prlečka. Tako vas je večina tudi odg0*^ največ sreče pri žrebanju pa je imela tokrat ALEKSA^ STOLNIK iz Lukavec 33 a. Čestitamo!
KUPON št. 22- ALI VESTE?
Ali veste, kaj je brodet? Odgovore pričakujemo naj* do 21. februarja.
vestnik, 15. februarja 1996
75
glasbeni sceni
Zoran Predin
Stajerc v Ljubljani
Ve|j,e 1 naredili anketo, kdo so najboljši slovenski glasbeniki, bi jih ze na seznam gotovo uvrstila Zorana Predina in Lačne Fran-pubiji^80^ pos'uka'c’so f'sti starejši pa nekoliko mlajši, njegova zvesta lahko 3 Pa S° .Vedno znova tod' srednješolci in mlajši. Predina pa smo harm V-v V'deBtud' na soboškem odru. S pomočjo svoje glasbe in v č Onikaria Matjaža Juvana nas je v sredo zvečer popeljal v preteklost, pravega rocka in dobrih koncertov.
Glede na tvoj odnos do slovenske glasbene scene lahko o tem veliko poveš.
Besed ni potrebno posebej zgubljati. Plehkosti in neumnosti je preveč in boj proti njim sestoji samo iz tega, da ugasneš radio ali jih nehaš gledati. Čeprav se vsi
Jazz & Blues
Gerry Mulligan
Rii)?aS^-S? koncerti drugačni, šali in koncerti’ 'judje so ple-takih	Pred odrom. Danes
tej ni več- Redko ka’ pravitiT^'-311glasbeniku uspe prida iih JUdl’ da sodeluje.jo ali celo
J h spravijo pokonci.
šokhn ° 'et0 naredimo za zadnji c^anpodP0^
stva 7 « ?!S0 naaa nostalgična ču-dovoljen^dTar Velikih Prizoriše za' dje n5 Dpam, da se bodo » Ploščtpr radi°v’ disoklubov in organiziral h°tel'priti na dobro stva sa " kjer se čudi je . Pomnožijo, čim več Iju-Pričap semV11^ ‘n zabave- Pre' blemdan :daje aids osnovni pro-P0k±^n'egenerac'ie. ki jo je cev na u a mars'kaj. Konec kon-no Pozitivni men' vzbudil ogrom-tika p ‘^
mu, da P1081 'n vse, kar sodi k te-nežneiša t partnerja med sabo ti Verziip Ud'to’da so začeli igra->iu diS,^ po mojem Mem ktna Pos|edica aidsa. rušil*?'3 elektronika tista, ^z/ t„ anere dobrega okusa.
Mičnimi c me^ veHkimi in aku-'^inod^^ v prezen-
Je ^ja osphnCert’ kot Je bil danes> Povedati a na lzkaznica. Moram skriti. Lahu Je.pri tem težko kaj st'k na svoj - račUnaš samo na svoj na napake na sv°j Program, ^iti^^ti,na odru mo-veškl. To _ 0 j topel, čim bolj člo-k°neert ie s ni enostavno. Velik ^Vari, ki	moraš delati
Z^adaJa, am8°^e.n'so de' tvojega njevatj kn „■ J'b moraš izpol-f?- Zato pa jSam s .^ro. je stvar P°sebnejšj Pozit'ven odz‘v to-bde skiadbpZ*L0<fnjem obdobju so družbeno kritič-lka Pa je b pf! uporniški, tema-gefr^Žduh^^ h ’ tud? Se ni toliko pole-^<ad VljUbeznije Po^e-.P^ precej sa-01jenm dolgočasen, to pa
ni dobro. Gre za zrelost, ne morem pomagati, če bom kmalu star 40 let. Enostavno sem doživel že toliko stvari, da se mi kakšna nova presenečenja težko zgodijo. Vse te zanke tako dobro poznam, da sem redko kdaj presenečen.
Vendar potem iščem užitek znotraj tega. Današnji koncert se je zgodil na intimnem nivoju, na intimnem razumevanmju mojih besedil. Ljudje so se z njimi poistovetili, zato mi je uspelo. Na rock koncertih je to včasih zelo težko doseči: precej je ljudi, glasba je preglasna, prostor pa je premalo intimen.
Stare pesmi pa še vedno »pa-lijo«.
Ja, hvala bogu. Jaz sicer ne vem, kako si nova generacija razlaga skladbo Praslovan, in me tudi ne zanima, če ji je všeč, je to zame super.
O skupini Lačni Franz zadnje čase manj slišimo.
Ja, to je normalno. Marca bomo začeli snemati svoj deseti ali enaj-
pri tem resnice?
Maja bomo začeli snemati film, junija pa naj bi bil že na televiziji. Film snema neki avstrijski režiser, govori o slovenski in avstrijski Štajerski ter o podobnostih in razlikah. Zanimivo.
Pred kratkim je izšla tudi tvoja knjiga Brez kravate in vezalk.
To so moja zbrana dela. Toliko let je minilo od prvih knjig, ki so se porazgubile, in čas je bil, da vse, kar sem do sedaj naredil, izdam v knjigi ter jo opremim s fotografija-
T
sti album. Toliko jih je že ... Zavedamo še, da moramo narediti vedno boljšega in vedno drugačnega. Tokrat smo se odločili, da ga bomo snemali celo leto in ne v enem kosu. Vsak mesec nekaj. Ploščo bomo končali v tujini, pomagal nam bo kakšen mlajši tonski mojster, ki ni obremenjen s slovensko sceno. Z gotovostjo lahko računamo, da bo prihodnje leto na tržišču nov Lačni Franz.
Slišimo tudi o filmu, koliko je
mi. V njej so zbrana besedila mojih skladb. Zanjo je precej zanimanja.
Publika je predvidevala, da bo koncert hkrati predstavitev nove knjige in novih skladb, v bistvu pa smo doživeli same hite. To ni bil promocijski koncert.
To nima smisla. Današnji večer je uspel ravno zato, ker je bil univerzalen.
Večina glasbenikov podobne koncerte izkorišča za promocijo.
Jaz pač nisem tipičen.
potem pogovarjajo, da gledajo bedaste oddaje, da poslušajo »tuma-ste« komade samo zato, da se zraven zabavajo, da se delajo iz njih norca. Konec koncev jih še vedno gledajo. Po moje je edina pomoč, da ugasneš radio, ko je kaj neumnega. Raje poslušaš kakšno dobro ploščo ali prebereš kako knjigo ali pokličeš kakšnega prijatelja, ki ga že dolgo niso slišal. Za karaoke pa obstaja dober grafit: »Blagor ubogim na umu, kajti njih so karaoke.«
V dnevniku si pisal o tem, kako ste ti, Lovšin in Kreslin dobili Prešernovo nagrado. Parodija, pa vendar ...
To mislim povsem resno. Čestitam letošnjim nagrajencem, kakor koli že je. Problem je v tem, da ljudje ne spoštujejo več avtorja, ampak polustvarjalnost, tudi med letošnjimi nagrajenci je zelo malo avtorjev. Nas pa podcenjujejo. Prepričan sem, da bi morala brata Avsenik že zdavnaj dobiti Prešernovo nagrado, namesto kakšnega »dripca«, ki je napisal fugo v B-molu in jo je slišalo sedem ljudi.
V intervjuju govoriš o nesmrtnosti. Moraš še posaditi drevo, napisati knjigo in zgraditi hišo. A ti ni večino tega že uspelo?
Če sem, pa moram še enkrat. (Smeh.) Ne, te knjige ne štejejo. Moram napisati eno dobro knjigo. Otroke znam delati, to sem že dokazal, drevesa sem tudi že posadil, to ni nič posebenga. Torej, hišo še moram zgraditi in napisati knjigo. Počasi bo vse.
Nekatere skladbe, kot so Praslovan, Lidija in druge so postale himne. Kateri imaš ti najraje?
Kar nekaj jih je. Čakaj me pa je moja najbolj intimna. ANR
V 69. letu starosti je 20. januarja letos umrl legendarni bariton saksofonist Gerry Mulligan. Mulligan je s svojim čutečim tonom in odličnim občutkom za melodijo opozoril nase že zelo zgodaj. Rodil seje 6. aprila 1927 v New Yorku in se kmalu začel ukvarjati s klavirjem in predvsem z aranžiranjem. Kmalu je presedlal najprej na tenor, nato pa na bariton saksofon.
Leta 1948 se je pridružil Milesu Davisu, zanj je delal aranžmaje, poleg tega pa je z njim tudi igral. Znano je, da je Mulligan igral na vseh posnetkih Milesove plošče Birth Of The Cool. Ta snemanja so za zmeraj zaznamovala Gerryjevo nadaljnje delovanje: nikoli ni pozabil na pomen improvizacije. Tega pa se je naučila večina glasbenikov, ki so v tistem času sodelovali z Milesom. V zgodnjih 50. letih je ustanovil svojo skupino, v kateri so sodelovali Paul Desmond, Stan Getz, Zoot Sims in Thelonius Monk, in s svojim kvartetom postavil temelj takrat nastajajoči novi zvrsti v jazzu, imenovani West Coast Jazz.
Takrat je posnel nekaj odličnih sklad, kot so Bweebida Bobbida in Funhouse, skladba My Funny Valentine pa je postala prava uspešnica. V času njegovega naj večjega vzpona so ga leta 1953 za eno leto zaprli zaradi mamil. Mamilom se je takrat odpovedal, njegova glasba pa je postala še boljša. Posnel je odlične albume, kot so
Reunion, I Want To Live in What Is There To Say. V 70. letih je ustanovil kvartet s takrat mladini glasbeniki Johnom Scofiel-dom, Daveom Samuelsom, Daveom Grusinom in Groverjem Washingtonom jr. S to zasedbo je tik pred svojo smrtjo posnel še kompaktno ploščo Dragonfly (Terlarc), to je še ena od njegovih klasik. Album vsebuje deset popolnoma novih skladb, ki jih je napisal Gerry Mulligan, pri aranžiranju pa je sodeloval znani Slide Hampton. Na njegovem zadnjem albumu pridejo ponovno do izraza odlični aranžmaji in enostavno, ampak učinkovito izražanje. Mullgan je v svoji glasbeni karieri, ki je trajala štirideset let, večkrat postavljal glasbene zakone, katerih so se in se še danes držijo mnogi priznani glasbeniki.
Ameriški kitarist John Abercombie je s svojo zasedbo Ga-teway izdal nov albuma z naslovom Homecoming. Trio Ga-teway, kjer sodelujeta še basist Dave Holland in bobnar Jack DeJohnette, je uspel narediti album, ki je na nivoju kot njihov album imenovan Gateway iz leta 1975 in velja za klasiko jazz kitare. Priporočljivo!
Za vse ljubitelje jazza bo verjetno razveseljiva novica, da v okviru svoje evropske turneje k nam prihaja legendami basist Ray Brown s svojo skupino. In to prav v letu, ko praznuje svoj 70. rojstni dan. Še bolj razveseljiva novica pa je, da bomo lahko pri nas videli tudi popularnega mladega saksofonista Jashua Re-dmana, ki bo nastopil nekje maja. Maja pa se obeta tudi koncert brazilske zvezde Marisse Monte. Datum in kraj koncerta bomo objavili pozneje.	I.R.
Novice od tu
gornjih u^em dvoru 'ah Premo Sah pri Dom-? °šče in ^Oc'Ja kompaktne
X? skupine Kon-neo dva prekm° sestavlJata ?vi°HniSt t ?rca S°boča. So^nika^ ank° Prelog ter L^-Geza^P^ee Bela k St Pa bo Z Lendave, kot f&^ereger nJStopil Jože “ Halg8atuklJe nastopil v
MSb^bol20infeJlektriČ,,i
• 'Ski
da^^^nastJ0!*0 bo 24■ fe-4? p°zneicP'a na Dunaju, Atriji eje pa v Welsu v
Anthrax
tadcp a v Grpheumu ti Sp
kisi na-^ajV0® AC/oJat'k°ncert ^na Dunain' k' b0 19-Je Ve^ej kupm J“’.S1 morate r°Pi r n koncertov Ze razProdana.
Na glasbeni sceni!
V življenju vedno kaj odhaja in kaj prihaja. Tako nam je čas vzel našo rubriko Pop Rock Noviceee, namesto njp pa smo dobili rubriko Na glasbeni sceni. To ne pomeni, da smo kaj izgubili, ampak da smo staro rubirko razširili in bomo vanjo vključili širok spekter različnih glasbenih zvrsti. Tako boste na tej strani vsak teden poleg dosedanjih našli tudi informacije o tem, kaj se dogaja na tistih glasbenih scenah, ki smo jih do sedaj zaradi omejenosti prostora puščali bolj ob strani in jih hote ali nehote spregledali. Svoje stalno mesto so sedaj našli jazzisti. pristaši bluesa, kakšno vrstico bomo posvetili tudi narodnozabavni glasbi, hrvaški glasbi, obveščali vas bomo o novih kompaktnih ploščah in kasetah, predvsem pa želimo na naši strani predstavljati domače glasbenike. Takšne, ki so na glasbenih odrih že doma ali bodo nanje še plezali. Zato vabimo vse glasbenike z desnega in levega brega Mure, ki se skrivate po garažah, da nas pokličete v uredništvo ali pošljete svojo fotografijo!
Ker pa je ta rubrika vaša in si želimo, da bi ustrezala vašim pričako- « vanjem, vsem seveda ne moremo ustreči, nestrpno pričakujemo predlo- a, ge, kritike in vprašanja. Lahko tudi narišete, če vam gredo besede težko
izpod peresa, ups, računalnika in printerja. Torej, v četrtek obsorej!
en
ANR <
HUPSKO-MOIlSliA LESTVICA
1.	Dražen Zečič - Silvija
2.	Oliver Dragojevič - Moja tajna ljubavi
3.	Alen Vitasovič - Bura
4.	Boris Novkovič - Emily
5.	Sanja Doležal - Hajde reci mi
Predlog:
Davor Radolfi - Za ljuba v jed ne žene
GLASUJEM ZA:________________________
Z
Q c«
•E
■E
Bi
AUDIO - VIDEO - CD
/HSHOP
69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465
Cole, pevec skupine IX Band, ki je nastopil na Evrosongu s skladbo Tih deževen dan, zadnje čase intenzivno dela. Remiks te skladbe je predelal v dance ritem in jo sedaj neutrudno vrtijo po slovenskih diskotehkah. To skladbo pa bodo izdali tudi v angleščini z naslovom On A Rainy Day. Po vsem tem sodeč gre skupina v korak s časom, le da kakšno leto dve prepozno.
Glasbena uganka
Manja Šalamun, Nuša Mecilošek, Sergeja Sukič, Moni, Hajdi so bile najpogostejše mlade pevke, ki ste jih napisali na dopisnice. In ni vas malo, ki ste jih napisali še več. Iz kupčka dopisnic pa smo potegnili tisto, ki jo je poslala Metka Podlesek, Kančevci 32, 69206 Križevci v Prekmurju. Čestitamo! Potrdilo o nagradi, ki jo poklanja trgovina M-Shop, bomo poslali po pošti. Drugim pa več sreče pri naslednji glasbeni uganki:
Kdo poje skladbo Bognedaj, da bi crkno televizor?
Odgovor:
00 H
>W5 ,
S © o. £
Odgovore pošljite do 15. februarja na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 Murska
Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni. Pripišite tudi, o kate-
rih domačih in tujih glasbenikih želite brati v rubriki
sbeni sceni. Če ne veste odgovora, napišite samo svoje
o kate- i
A?« je zelje. V
Alenka Godec je konec preteklega leta izdala svojo novo km-paktno ploščo Prebujena pevka. To je že njena tretja plošča, na njej pa pride še posebno do izraza njena zavezanost k jazz soul glasbi.
Na tej plošči je večina njenih skladb, odločila pa se je tudi za priredbe', ki jih je v slovenščino pomagala prevesti Marta Zore. Tudi preostanek ekipe, ki sodeluje pri plošči, je sestavljen iz vrhunskih glasbenikov.
... in tam
Doug Goldstein, menedžer skupine Guns’n’Roses, je pred kratkim povedal, da je moral svetu dolgo časa lagati, da so člani te znane skupine, ozdravljeni od droge. Še v času svoje največje slave so bili dolgo pod pritiskom, to pa se sedaj še posebno kaže v njihovi neustvarjalni krizi. Sedaj naj bi bili na dobri poti k ozdravitvi.
Skupina Red Hot Chili Peppers je morala prestaviti svojo ameriško turnejo. Pa ne zato, ker bi kakšen od njenih članov zašel v hudo krizo ali imel težave s samim seboj. Turnejo so morali prestaviti zato, ker si je njihov bobnar pri igranju košarke zlomil zapestje. To pa se lepo sliši, čeprav je za bobnarja boleče.
vestnik, 15. februarja 19^
16
eportaža - Varstveno-delavni center Lendava
Bil je dogodek, ena sama velika sreča
Sreča je mnogo več kot goli užitek, sreča je trenutek, ko zadrhti srce, se orosi oko, ko ... Sreča je končna postaja človekovega hotenja in upanja. Bilje dogodek, kije bil ena sama velika sreča. Minil je in morda bi zaradi tega ne imel več prostora v časopisu, vendar je prav zaradi velike sreče nepozaben in vreden časopisnega prostora.
Konec lanskega leta so v Lendavi pripravili slovesnost ob otvoritvi novih prostorov Varstveno-delovnega centra in desetletnici njegovega delovanja. Za varovance, njihove tovarišice, starše je bil to veliki dan. Še posebej je bil dan pomemben za tiste, ki so se predstavili tudi na odru. Milan je bil v skupini otrok in varovancev, ki so čakali, da bo najavljena njihova točka. Slavnostno oblečen, z metuljčkom, ki mu ga je pripela mama, je čakal, kdaj bo smel na oder. Pa je prišel tudi njegov trenutek. Nekaj je stiskalo grlo, toda Milan je vendar uspel s svojo pesmico o jeseni in listju, ki ga grabi za svojo kravico. Pa smo mu radostno zaploskali, tudi njegova mama, ki je sedela v vrsti za mano. Vem, da sta se z Milanom tudi doma učila pesmice in tega, kako se je pred občinstvom treba prikloniti, zato je bil tudi zanjo to veliki trenutek.
Ime mi je Darko in nikoli nisem slišal, kako zveni moje ime. Prav tako ga nisem nikoli izgovoril. Pa kako rad bi ga! Rodil sem se gluhonem in kot tak moram tudi živeti. Pa ni lahko, verjemite mi. Povsod okrog mene je ena sama tišina. Ljudje se pogovarjajo, ptički pojejo in stroji ropotajo, jaz pa vse skupaj nemo opazujem. Edina govorica, ki jo razumem in ki ji lahko prisluhnem, je govorica srca. Srce ne govori skozi besede, pač pa skozi dejanja. Besede lažejo, srce nikoli. Imel sem srečo. Živim v okolju, ki mi je prisluhnilo in ki razume moj problem. V Varstveno-delovnem centru v Lendavi sem spoznal prijatelje in učitelje, ki skrbijo zame. Moje življenje je postalo prijaznejše in nisem več v popolni tišini. Srca okrog mene govorijo. Vesel sem, da lahko živim in delam v okolju, ki me sprejema takšnega, kot sem.
Danes sem še toliko bolj vesel, saj smo se preselili iz starih, hladnih in vlažnih prostorov v prijazne, svetle, nove prostore. Rad bi se zahvalil vsem, ki so pomagali pri gradnji in ureditvi novih prostorov centra in izboljšanju naših delovnih in bivalnih razmer. Varovanec Darko in njegova družina (Iz biltena VDC Naših deset let)
svetu ne more biti sile, ki bi ga načela. Njegov svet smo ljudje, ki jih pozna, in ni jih ravno mnogo, zato je ta svet majhen, a hkrati toliko pomembnejši. Tudi moj obisk v varstvenem centru ni mogel miniti drugače, kot da me je Milan prijel za roko in me vodil po prostorih ter me predstavil tovarišicam in svojim prijateljem. Morda mu je bilo nekoliko težko, ko se nisem posvečala, le njemu, ampak razumel je, da tokrat nisem prišla samo zaradi njega.
Damjana Sabo iz Lendave in Irena Laiter iz Dobrovnika sta sprejeli mojo ponudbo, da prisedem k njima, in beseda je nanesla na dan, ki so ga preživeli na Pohorju. Vsi so prišli, sta mi povedali, tudi tovariša Dušan in Ciril pa tovarišici Marjetka in Liljana. Z njimi so
Z varovanci Varstveno-delovnega centra v Lendavi delajo trije delovni inštruktorji ter specialni pedagog. Njihovo delo pa je več kot zaposlitev, saj mnogokrat morajo biti tudi svetovalci, tolažniki in usmerjevalci v življenju teh mladih ljudi, ki nemalokrat težo družinskih razmer ali težav iz življenja prinašajo s seboj na delovno mesto.
nost, da bo odpotoval na posebne olimpijske igre v Kanado.
Sobočanov Dušan iz Gomilice ni bil ravno dobre volje pa tudi zgovoren ni bil, saj, kot je sam dejal, »je takšno pač vreme«. Tudi njegova prijateljica
Bil je srečen dan za Milana in njegovo mamo ter za vse, ki so prehodili pot upanja do sreče - novih in sodobnih prostorov. Veliki so, prijetno topli in svetli. Taki se nam zdijo vsem, ki smo videli staro domovanje Varstveno-delovnega centra v tesnih in vlažnih prostorih nekdanjih zaporov za sodiščem, in zagotovo čudoviti za varovance in vzgojitelje, ki so v opuščenih zaporih preživeli desetletje. Tukaj nam je lepo, mi pravijo, ko jih obiščem, in resnično za to, da opišejo svojo radost, ne potrebujejo več be-
roček v matico. Pomudila sem se pri njem in poskusila še sama opraviti njegovo delo, toda moji nerodnosti se je Silvo lahko samo nasmehnil. Tudi Lojze je delal zraven njega in drugi so mi povedali, daje prišel na novo. Čeprav je starejši, seje v delo in življenje centra lepo vživel.
Anica Bukovec je iz Turnišča, na delo pa se vozi s kombijem. »Jaz pa vem, kje ste doma,« mi je povedala, kajti vsako jutro, ko se peljejo z društvenim kombijem še po Milana in popoldne domov, se peljejo
»Ker imamo toliko večje prostore, smo v Delovno-var stveni center lahko vključili tudi nove varovance, tudi nekaj starejših, ki doslej niso bili vključeni še nikamor. V začetku nas je skrbelo, kako se bodo privadili, a sedaj vidimo, da radi prihajajo, radi delajo in se dobro počutijo. Sedaj ima®0 trideset varovancev, enajst oseb je zmerno prizadetih s statusom invalida ter prejema invalidnino, šes osebje zmern° motenih z dodatnimi motnjami v gibanju, v zadnjem času pa na željo staršev in mladostnikov vključujemo tudi osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ker ne dobijo redne zaposlitve. Zanje smo že pred dvema letoma uvedli pf°' gram delovnega usposabljanja za šivanja, to je programza deklice, ravno sedaj pa pišem na Zavod za zaposlovanj6 dopis o programu za usposabljanje dečkov. Sprejeli pa tudi fanta, kije že imel stalno zaposlitev, vendar jo je žara« stečaja podjetja izgubil.
V katero smer peljati delovno usposabljanje, da bi m°r , pozneje naši varovanci vendar dobili redno zaposlite’; Najbolj smiselno bi bilo, če bi šli v smer mizarstva, saj tukaj delavcev primanjkuje. Je pa problem v tem, da so mizarsk* stroji dragi, in čeprav imamo večje prostore, so za to dejavnost premajhni. Zato smo se odločali, da bi se v povezavi^ mizarji, ki imajo obrt, dogovorili, da bi nam oni pripravljal* določene polizdelke, mi bi pa to montirali. Prvi tak izdele naj bi bil zaboj za jabolka.
Druga smer programa bi bilo vrtnarstvo in komunal**® storitve. S podjetjem Komunala se pogovarjamo o tem,33 bi nam odstopili dela, ki bi jih naši fantje in dekleta zmoli13' načrtujemo pa tudi, da bi se povezali z zasebno vrtnarij0-Poleg tega bomo starejšim ljudem, ki si že težje urejajo ok^ lico svoje hiše, ponudili, da bi jim opravljali dela pri hišo tem programu podrobnosti še nismo dorekli, bo pa najverjetneje košnja trave, barvanje ograje, manjša popra’* lo ...V ta namen bomo kupili manjše stroje, saj nam je m®1 strtvo za delo, družino in socialne zadeve za to dalo d6 nar,« je povedala Angela Ščap.	MAJDA HOR’A


bili tudi učenci druge lendavske osemletke in prijatelji iz Lentija. »Kelencov Borut in tovarišica Liljana sta smučala, mi smo se pa sankali,« je poveda-
Irena si ni želela pogovora, ko pa so drugi spregovorili o njeni delavnosti, je čez čas dodala: »Mama je bolna, zato moram tudi doma delati.« Za preživet-
dop*'

Nemalo mater je potrebovalo nekoga, kateremu se lahko potoži, poprosi za nasvet, tolažbo, ki se vedno znova začenja s skrb zbujajočim vprašanjem: Kaj bo z njim, ko mene več ne bo? Bilo je tudi spoznanje: »Vidim, ne bo šel v delavnico. Tega ni navajen. Le pri meni se počuti varno. Hodil Je v šolo, ampak redno. Takrat še ni bilo vaših šol. Pa mu ni bilo lepo. Sošolci so se mu norčevali, niso ga razumeli. Te izkušnje ga spremljajo. Ves dan je ob meni. Če grem od doma, me čaka ob ograji. Jaz bi rada, da bi šel v delavnico. Vsaj del dneva bi lahko mirno delala. Kaj bo, ko bom omagala. Ko me več ne bo...« Vsi zaposleni smo kot že tolikokrat doslej vljudno odgovarjali, tolažili in bodrili, globoko v sebi pa občutili vso težavnost razmer in odnosov v družini teh ljudi. Toliko energije in volje je v njih, a hkrati tako malo načinov in poti, da bi se prebili iz svoje družbene brezosebnosti. Kot da so vpili v en glas: »Tu smo, ne prezrite nas. Hočemo biti opaženi in koristni. Hočemo biti ljubljeni...«
Ravnateljica Angela Ščap (dan odprtih vrat v novih prostorih -iz biltena)
sed, saj zadovoljni pogled in nasmešek povesta vse.
Helena Perša iz Dolgovaških Goric in Danica Bara s Hotize sta bili zaposleni s sestavljanjem plastičnih pokrovčkov in zaupali sta mi, da sta veliki prijateljici. Marsikaj si imata povedati, si zaupati, tudi o lepih in žalostnih trenutkih njunega življenja. Helena mi je tudi povedala, da sedaj ne živi več doma, ampak pri svojem fantu v Mostju, fanta pa si je našla tudi že Danica. S toliko žara in radosti sta mi to povedali, tako iskreno, da jima resnično od vsega srca lahko zaželim le, da bi njuna sreča trajala več kot le nekaj dni.
Tudi Silvo Voroš, čeprav mu narava ni dala, da bi zmogel sestaviti besede, mi je ves vesel in vneto razlagal in kazal, kako je treba vstaviti papirnati ob-
mimo moje hiše. Milan pa seveda vedno znova svojim prijateljem, s katerimi se vozi v varstveni center, pokaže, kje sem doma. Z Milanom sva prijatelja in najino znanstvo je zanj tako trdno, da je prepričan, da na
la Irena. Tudi Milan se je sankal, »potem pa sem padel kot to mora.biti,« je dodal. Boruta tisti dan ni bilo v delavnicah, saj je bil na smučanju. Pripravlja se namreč na tekmovaje za specialno olimpiado Slovenije, in če bo na državni ravni dosegel dobro uvrstitev, ima mož-
je torej gre, tudi njih, ki prihajajo na delo v varstveni center. Nič drugačno ni njihovo življenje: je polno pričakovanj in radosti pa razočaranj in skrbi, žalosti in upov. In tu je prostor, med prijateji in tovariši in tovarišicami, kjer lahko odložijo svoje breme.
Judita Hebar iz Centibe rada prihaja na delo, saj ji je šivanje v veselje. Po končani šoli s prilagojenim programom je končala tudi dveletno šiviljsko šolo, sedaj pa dela in upa, da bo dobila redno zaposlitev. Krilo pa hlače in ob-■ leko, tudi jopo že zna sešiti, seveda ob pomoči tovarišice Magde. »Če bo šla ona, bomo tudi me,« so bile Judi-tine besede globoke vdanosti in spoštovanja do gospe Magde, ki jih s potrpljenjem in veliko topline uči šiviljskih spretnosti.
Tudi Krampa-čeva Rozalija iz Lendavkih Goric je spretnih rok, in kot pravi, če so spretne roke, je potem tudi plačilo do-
bro. Ravno prejšnji dan s° li nagrado, plačilo za gPr ijjifi no delo. Dekleta v šiv3tl|ji služijo deset, nekatera jji dvajset tisočakov na m68..^ ta zaslužek v mnogih .j« veliko pomeni. Silvija Z3
A
» V zadnjih petih, šestih letih skoraj vsi učenci naše šole ostajajo doma, saj nimajo možnosti za zaposlitev. Prej pa se jih je večina zaposlila. Mislim, da smo s programi usposabljanja naredili velik korak, saj se bo mogoče tudi zanje kdaj odprla možnost za zaposlitev.
Mislim, da bi država, ministrstvo, nekaj moralo narediti, ker zanje ni poskrbljeno, razen z možnostjo, da se vključijo v Varstveno-delovni center. Ampak tu jim delovna doba ne teče pa tudi invalidnina jim ni priznana. Resnično nas je lahko strah, kaj bo z njimi, ko bodo ostareli. Saj smo razmišljali, da bi imeli v okviru Varstveno- delovnega centra invalidsko podjetje, vendar na ministrstvu niso navdušeni nad tem, da bi bilo to organizacijsko povezano,« je razmišljala ravnateljica druge lendavske osemletke, v okrilje katere spada tudi Delovno-varstveno center, Angela Ščap.
pfl Gomilice mi je povedal3' jd šivanju še ni tako sP^d^ njena sestra Lizika,t0 ; pa5 jo veseli. Za šivalni str ji>' sedaj lahko usedeta tu ^[t1 saj sta ga dobili v dar 0 4 Švice. »Kaj moremo.s* poslitvami sedaj ta
nje,« je razmišljala b mi je govorila tudi o s’ želji, da bi dobila sta slitev.
MAJ%^
jureza1^
vestnik, 15. februarja 1996
17
f tem in onem
Naše murske vode za
gorvodne mline
Kako se lahko zgodi, da murska voda teče navzgor - Bodo Avstrijci prej zgradili plavajoči mlin na Muri kakor mi? - Gre za stare zgodbe na nov jezični pogon ali pa se tekma za mlinarsko prvenstvo tokrat resno začenja?
Večerne zvoke mesteca je prekrivalo šelestenje	je zazde-
fkar smo stopali pod obokom cmureške mes mešanjem in prekrilo. Prvi hip sem mislil, da je hreščanje	so nori!
vanjem šumov. Z vsakim korakom pa je bi	kamna in to čisto
Vražji Avstrijci! To je čisto pravo hrstanje mlinskegakamna Pravo stresanje rešet in to čisto pravo žuborenje
Cisto pravo, to se pravi čisto pravo posneto na magnetofonski trak! Zvočniki so bili nastavljeni in uglašeni tako, da je mlinski hrup postajal močnejši in močnejši. Pred vhodom v slavnostno dvorano Mestne občine Mureck je bil že tako Klasen, da bi vsakdo brez razlage razumel, zakaj se reče, da se »samo Pri mlinu dvakrat pravi«.
»Dovoljujemo si Vas povabiti na javno predstavitev združenja »Mu-recker Murmuller«, je pisalo na va-’lu, ki nam ga je v avtu pokazala ^na državnega svetnika Andreja rastelja. Svetnik, ki ga politiki na Južnem avstrijskem Štajerskem do-ro Poznajo in cenijo, je prišel na Prireditev naravnost iz Ljubljane, Zeno smo zato mi v Radgoni vzeli v avto.
Slovanski zarotniki
Na predstavitvi smo videli tudi rojake, ki bi jih, kakor bi rekel Pla-°n, »smeli imenovati naše prija-W«. Naša in njihova skupina sta srečali kakor dvoji zarotniki: »tastelj je nas _ kakor sm0 ugotovi-i™tjena sugestijo Avstrijcev -„°Vab11 ustno, vendar nismo nobe-od nekdanjih sotrudnikov prt P^kusu, da zgradimo plavajoči
"a Muri, povedali, kaj se v bureku pripravlja; kakor tudi oni so povedali nam, kljub vabilu. nasl' smo se tam, da bi nam av
strijski prijatelji demonstrirali tisto, česar smo se mi prej spomnili in drug drugemu, torej sami sebi, nismo resnično privoščili. Ne, ne gre za spletkarjenje in podtikanje. Najbrž ne gre niti toliko za skrivanje, zamero in ignoriranje. Gre za ek-splikacijo naše mentalitete. Mentalitete slovenskega življa ob reki Muri, ki ne najde soglasja, ki je sprt in sumničav. Zaradi česar mu voda, ki bi morala po naravni zakonitosti teči na njegov mlin, ne priteče po Muri navzdol! Zaradi česar se mu celo dogaja, da voda teče navzgor!
Obtužujem se!
Pojasnjujem. Pred kakimi sedmimi leti mi je Vučkov Tunč z Gornje Bistrice nekega dne tam pod brezo ob naši leseni hiši v Osredku, tristo metrov od Mure, dejal: »Bogibog-me, či bi mou pejneze, bi napravo pravi mlijn na Muri!« Tako se je začelo, to je rojstvo ideje, ki je potem postala javna, nekoliko tudi medijsko javna, pozneje pa seje sprevrgla, ko se je vmešala človeška nesreča raznovrstnih baž, in postala politično spletkarska in sramotilna.
Povzemam. Takrat sem bil vodja soboških zelenih. Nagovoril sem jih, da za strankin denar in denar darovalcev zgradimo mlin na Muri. Za strankin denar smo kupili les, ki zdaj, knjižen na stranko, leži na Poredoševi žagi v Ižakovcih. Z da-
■
■

rovalci pa je bilo tako, da jih je bilo bolj malo. Zato pač, ker je bila stranka zelenih zraven, potencialni darovalci pa so pripadali različnim strankam.
Mnogi so nam svetovali in zdelo se nam je pametno in pošteno do namena, naj ustanovimo podjetje za zgraditev mlina, stranka pa naj bo s svojim deležem v njem deležnik. Z Vladom Kreslinom sva ustanovila podjetje.
Dve leti zapored je potem to po-djteje pri dveh slovenskih ministrstvih, ministrstvu za znanost in ministrstvu za kmetijstvo, skušalo dobiti prioriteto za projekt »mlin na Muri«, ki bi ga financirala mednarodna ustanova Phare. Takšna so Pharova pravila: dobiš denar, če domače ministrstvo pripozna tvoj projekt za prednosten. Za kakšnih dvestopetdeset tisoč ekujev je šlo in
Phareov izvedenec pater Kerry iz Irske, ki je prišel na oglede, je bil navdušen, napisal je zelo priporočilno mnenje. Tudi predpisane tuje partnerje iz Nizozemske in Portugalske smo si našli, oni bi se učili od nas, mi pa od njih, podjetništva in družbene dobrodelnosti, kajti projekt je moral vsebovati oboje, moral je kazati podjetniškega duha in moral je ugodno vplivati na družbeno okolje.
Niti eno ministrstvo nam ni dalo prioritete in plavajoči mlin na Muri je ostal upanje na suhem. Sledilo je vse tisto drugo.
V cmureški občinski slavnostni dvorani je bil prizadet moj nacionalni, ne, raje ljudski ponos. Plavajoči mlin na Murije naša ljudska zadeva.
Avstrijsko slovanstvo?
Seveda privoščim našim avstrijskim prijateljem, da zgradijo plavajoči mlin na Muri. Zdaj sta tam že dve tovrstni projektni skupini, ena je ta cmureška, ki jo vodi Han-no Wisiak, drugo pri graškem Euro-naturu, mednardoni okoljevarstveni organizaciji, vodi dr. Werner Ilzer. Oba dobra prijatelja. Po naše, po slovansko pa seveda diši, da sta se k tako ekskluzivni zadevi spravili dve skupini!
Odkrito pa jim ne privoščim, da to naredijo prej kakor mi. Prej jim pripade vse: prej so v EU, od prej
imajo ekološko gibanje, od prej demokracijo, prej jim je propadel njihov zadnji plavajoči mlin, prej so zregulirali Muro, prej so začeli z mehkim turizmom.
Zakaj naj bi prej imeli tudi rekonstruirani plavajoči mlin?
Samo zato, ker so boljši organizatorji in so manj balkanizirani? Ne rečem, nemara je to zadosten razlog. Ni pa pravičen. Nekako je protinaraven. Protimlinarski. Kdor prej pride, prej melje, pravi mlinarski pregovor. Mi tukaj smo prej prišli na idejo.
Naše seme,
njihov uspeh?


Organizirati pa znajo. Organizirati pa se znajo.
V dvorani je bil na čoku postavljen mlinski kamen, na njem pa maketa plavajočega mlina. Na platno so projicirali to isto maketo, med nastopom govornikov pa ilustracije k njihovim izjavam. Ob stenah so bili panoji s fotografijami in načrti mlinov. Nekolika-nj v uteho mi je bilo, da sta bili tam tudi dve foto
grafiji Copekovega mlina pri Mali Polani, ki ga obnavljamo in je edini delujoči potočni mlin daleč naokrog. Pa tudi fotografiji Babičevega mlina, edinega mlina na neposredni murski vodni pogon, mlina s plavajočim vodnim kolesom. (Mimogrede: za pravega murskega velja mlin, ki cel plava na vodi, za prvenstvo tega gre, takega nameravajo »zgraditi cmureški murski mlinarji« in takega smo nameravali in ga še vedno nameravamo zgraditi mi.) Prvi govorec je bil cmureški župan. Da
Pismo javnosti št. 1
Prekmurke in Prekmurci!
Vsi, ki ste s Prekmurjem tako ali drugače povezani in vas usoda sveta na levem bregu Mure ne pušča ravnodušnih!
je plavajoči mlin na reki že nekaj časa dnevna tema v občini, daje soglasje zanj pri vseh, tudi pri politikih, samo nekateri da še na stvar »gledajo rdeče«. Govoril je predstavnik častnega pokrovitelja. Častno pokroviteljstvo nad cmureškim plavajočim mlinom je prevzel štajerski deželni studio avstrijske radiotelevizije - milo se mi je storilo, ko sem se spomnil, da sem avstrijskim prijateljem nekoč pripovedoval, kako s promocijo mlina ne bo težav, ker imamo znance na ljubljanski televiziji. Slišali smo, da je načrte narisal neki upokojeni inženir, ki je prerisal mlin pri lendavskem hotelu Lipa. Direktor avstrijskega štajerskega muzeja na prostem (skansena) je govoril o plavajočem mlinu kot »o velikanski turistični atrakciji«, kar v Avstriji, ki v dobri meri živi od turizma, ni mišljeno kot floskula za priložnostni govor, marveč kot pridobitna dejavnost. Govorila je tudi »koroška Slovenka«, kot jo je predstavil moderator, doktorica Elerta Maurer - Lausegger iz Celovca. Leta 1980 je končala dizerta-cijo o mlinski terminologiji na Koroškem, tačas se ukvarja z dialektološkimi raziskovanji, z dokumentacijo stare ljudske kulture z videokamero. Drobna potomka koroških mlinarjev je govorila iz neke velike notranje sile, govorila je lepo, prepričljivo in zanimivo. O zgodovini plavajočih mlinov, o mlinu kot kultnem mestu, o kraju ljubezni in srečanj.
Avstrijski prijatelji so začeli mleti z jeziki. To počnemo mi že sedem let. Vendar pa naj bi oni čez dve leti že jedli kruh iz tako namlete prve moke, čez dve leti naj bi njihov plavajoči murski mlin mlel. Že so začeli zbirati denar, mojstre že imajo. Vse te zgodbe smo tukaj nekoč že slišali... Preneumno bi bilo, če bi jih ohranili kot pravljice. Raje naredimo iz tega zgodbo o klavrnih začetkih, ki se je navzlic slovanskemu anarhizmu dobro iztekla.
ŠTEFAN SMEJ
Nagrade, nagrade
r^^^ečcr slovenskega kulturnega praznika je ZKO
Onqer v ljutomerskem kulturnem domu podelil Pro a^e Priznanja dr- Franca Miklošiča. Kulturni slavtrarn So Popravili ljutomerski gimnazijci, govornik je bil Franček Rudolf.
gim tudi članica Vestnikovega časopisnega sveta.
Moški pevski zbor je bil ustanovljen leta 1981. V petnajstih letih so nastopili približno sto-petdesetkrat. Deset let je zbor vodila ga. Ivica Budna, zadnjih pet let pa ga vodi Tomaž Kuhar. V petnajstih letih se je v zboru zvrstilo 60 pevcev, iz prvotne sestave so ostali trije pevci: g. Pečnik, g. Sever in g. Špindler,
jb°r KlJD.a |f'' ranca Miklošiča sta prejela Cilka Jakelj in Moški pevski al!elj že vrsto । auč'č- Profesorica slovenskega in nemškega jezika Cilka Pod n' ■ Ct soustvarja kulturiio-umetniško življenje v Ljutomeru.
^etskrvi'111 Vodstvom so Iju-urecčj 81e^ar’?az^c' uPrizorili nikVliha, Carin'11 predstav (Val, Jezikia '°S’. Norci, Gugal-Cu? °v ‘n kuitPnpravili vrst0 re’ r Jakelj ttUrnih Prireditev. dMn'h večernvPnpravila več lite' s °Vall Slove ’ *|a katerih so s°-k e'ji: Zlob nSk‘ Pesniki in pi-Sh fr' Kovič, Partljič, K	drugi> Vrst0
1	Ka g edališke skupine
janok°vnim v^eth Pod nienim všek n v°dstvom je Bošt-
bL^skesa^0 Jsega mladega in^kinji M8ir-'gralca v drzavi-zh ga'a do n'Jani Korotaj je po-šimke' °b Podnr PrVe pesniške ie^ ^eda^i de^tV'so med dru’
ki Urttega ?• ^ga 'n mestnega p^iadim	mentorica,
Vse^Mez8^"^ vtisne lite?ivljenje V° Umetnosti za pj/atare, smi^na l-illbezen do se navaja e Za estetsko in nje^ lott žai> ?e '1ad del°m, ki hsA^jektn taV j.a’ da Je vsak
Peb'* Cilka f^ški užitek in Jakelj je med dru-
' ' i; z
Ljutomerski nagrajenci ob nagovoru ljutomerskega župana, fotografija: M. Tivadar

ki je njegov organizacijski vodja. Enkrat letno pripravijo samostojni koncert, pojavljajo se na občinskih prireditvah, gostujejo v sosednjih občinah in na zboro-
Dobitnica Miklošičeve nagrade prof. Cilka Ja-kelj, fotografija: M. Tivadar
vskih revijah. Združuje jih volja po ohranitvi ljudske in umetne pesmi.
Priznanja F. Miklošiča so prejeli: Danica Potrč za kultur-
no delovanje pri Mali Nedelji, Vidica Bogdan za delovanje na področju likovne umetnosti na OŠ Križevci, Mira Žižek-Reber-nik za igro v ljutomerski gledališki skupini ter KUD C. Golar gimnazije F. Miklošiča Ljutomer, kjer delujejo pevski zbor, gledališka skupina, likovna skupina, gimnazijci izdajajo svoje glasilo ter nastopajo na različnih prireditvah, gostujejo po Sloveniji in zunaj nje.
Ob tej priložnosti so nagradili Mašo Marko (OŠ I. Cankar Ljutomer), Manjo Kolbl (OŠ Veržej) in Simona Blažiča (OŠ L Cankar) za najboljše spise. F. Rudolf je v imenu KUD-a Slovenije predal Maroltovo listino, nagrado Vekoslavu Potočniku in priznanje KUD-u Slavka Osterca. Ljutomerski kulturniki so čestitali tudi g. Stanetu Kralju, dobitniku Severjeve nagrade. A. P.
Nagovarjamo vas v imenu civilne pobude skupine državljanov, v imenu Prekmurske podružnice Društva slovenskih pisateljev in vseh drugih, ki so to pismo želeli podpisati in so se s tem pridružili klicu po razumnem in demokratičnem snovanju naše skupne sedanjosti in prihodnosti.
V Prekmurju prihaja čas, ko naj bi se drug za drugim začeli uresničevati veliki gradbeni projekti, ki bodo v primeru svoje uresničitve neizprosno spremenili pokrajino in v mnogih pogledih ogrozili kakovost našega bivanja. Prihaja železniška proga Murska Sobota-Hodoš, namenjena prevozu velikanskih količin najrazličnejših tovorov, ki bo presekala lepoto in dediščino goričke pokrajine in za zmeraj pokopala upe v razvoj človeku prijaznega kmetijstva in turizma. Muro naj bi prestopila tudi avtocesta, ki ne bo s svojim tekom čez ravninski del sveta ob Muri naravi in ljudem nič bolj prizanesljiva in bo le še dodatna možnost za vso to neznosno kopičenje tranzita skozi preozka severovzhodna vrata. Prihaja visokonapetostni daljnovod na vzhodnem delu Prekmurja in ob njem seveda še termoelektrarna na plin tik za mejo z Madžarsko. Ob vsem naj seveda omenimo samo še načrte o gradnji turističnega naselja za mednarodni policijski sindikat v naravnem biseru Bukovnica. Vprašanje o smislu in smotru take razvojne politike tega koščka naše domovine se zastavljajo sama po sebi.
Postavimo si torej tokrat samo eno. Ali smo imeli Prekmurci dovolj časa in priložnosti, da o tako usodnih posegih, ki ne dopuščajo nikakršnega popravljanja morebitnih napak, res temeljito premislimo in o njih tudi sami odločimo?
Podpisani menimo, da nam taka priložnost ni bila ponujena in da so tudi tokrat drugi odločali namesto nas. Še več: zdi se nam, da javnost nikakor ni pošteno in celostno seznanjena z nameni in posledicami. Razprave o projektih - recimo o gradnji železnice Murska Sobota- Hodoš ki so tik pred durmi, potekajo v zaprtih političnih in gospodarskih krogih, na terenu pa so zaznamovane s psihozami nekakšne naglice in ustvarjanja občutkov, »da se tako in tako ne da nič več napraviti« in da je izbira le še v podrobnostih ali v tistih znamenitih frazah »o odločitvi za navidezno manjše zlo«, ki so že od vekov pomagale graditeljem odstranjevati ovire.
Prekmurke in Prekmurci! Bodimo tudi tokrat preudarni in odločni, kot smo bili že pred časom, ko nam je uspelo preprečiti gradnjo hidroelektrarn na Muri. Dobro premislimo o slehernem koščku naše domovine, ki so nam jo ljubeče izročili predniki in ki naj jo z enako ljubeznivostjo namenjamo svojim otrokom. Na slehernem koraku zahtevajmo natančne in popolne informacije. Ne dopustimo, da bi nas preslepili s praznimi obljubami in nas spremenili v lakomne razprodajalce dediščine. Dosezimo, da bodo morebitne nujne gradnje potekale v skladu z našo voljo in tudi našimi potrebami. Interesi visoke politike in velikega kapitala se morajo uskladiti s preprostim dejstvom, da imajo naša dvorišča in naši razgledi svojo ceno. In pa - povejmo to že kar dovolj naravnost in dovolj odločno: ne upiramo se razvoju, temveč se upiramo vsemu tistemu, kar bi se rado razvijalo na naš račun, nas pa pri tem puščalo na cedilu!
V Murski Soboti, 8. februarja 1996
Prekmurska podružnica
Društva slovenskih pisateljev in podpisniki
18
vestnik, 15. februarja 1996
od! i stki
Mag. Miran Puconja
Komunistična politika
in njene posledice 21.
Obširno poročilo se končuje takole:
»Kolikor vem, ni takšnih vremenskih razmer, zaradi katerih bi prišlo do česa podobnega. Ves čas nismo mogli določiti oblike predmeta, kar je še toliko bolj nenavadno, ker smo lepo razločili temna obrisa drugih dveh letal C-47. Gibanje tega predmeta smo ves čas opazovali vsi štirje častniki, člani posadke.«	■	'
Prav neverjetno je, kako so ta pojav ocenili pri Modri knjigi. Kljub številnim podrobnostim v poročilu in skrbnem opazovanju častnikov, se ocena glasi: »letalo ali zemeljska luč«. Po vojaški pameti pač ni mogoča drugačna razlaga.
Balon in lovec F-94
V nadaljevanju pripovedi o NLP-jih, imenovanih kot »nočne luči«, in dogodkih po svetu bi omenil priljubljenost balonov pri Modri knjigi (kajti ta predmet so razglasili za »bleščeč balon«). Zgodilo se je v Chorwonu v Koreji: »31. marca 1952 meje okrog štirih zjutraj poklical po poljskem telefonu stražar s postojanke šest in me opozoril na bleščeč predmet, ki se pomika na nebu na severovzhodu. Bil sem na stražarskem mestu številka štiri, trideset metrov nad taboriščem; ki je ležalo kakšnih sedemsto metrov nad morjem. Najprej se mi je predmet zdel podoben utrinku, potem se je ustavil približno šesto metrov visoko ter se ponovno vzpel na tisoč metrov. Po moji oceni pa se je začel spuščati vsaj na višini deset tisoč metrov. Nato se je predmet usmeril proti vzhodu, preletel dober kilometer, se ustavil in spet zavil proti severovzhodu s hitrostjo 200 kilometrov na uro. Nazadnje se je začel vzpenjati pod kotom 45 stopinj proti vzhodu proč od mene. Pri tem je sunkovito pospeševal in končno izginil. Vse, kar sem navedel, je čista resnica.«
Dnevni diski
»Najprej mi bo moral kdo pokazati te krožnike, šele potem bom verjel vanje.«
Poročnik J. C. M. iz letalskega oporišča Muroc
Te besede je 9. julija 1947 v poštnem uradu letalskega oporišča Muroc v kalifornijski puščavi Mojave izgovoril tamkajšnji častnik. Ura je bila pol desetih in pogovor je nanesel na leteče krožnike, s katerimi so se krajevni časopisi ukvarjali že ves teden.
Poročnikove besede so kmalu postale znamenite, kajti ko je čez nekaj trenutkov zapustil po-
štni urad, je bil priča osupljivemu dogodku. Izjava o tem dogodku po prisego je v arhivih projekta Modra knjiga:
»Ko sem stopil iz poštnega urada, sem se namenil v svojo pisarno. Tedaj pa sem zaslišal eno naših letal in se ozrl kvišku, kot to vedno storim, vendar sem namesto letala zagleda! dva srebrna okrogla predmeta, ki sta letela s približno petsto kilometri na uro na višini 2800 metrov in v smeri 320 stopinj.
Takoj sem poklical dva podčastnika in neko uradnico (katerih imena so v dokumentaciji), ki so se mi pridružili. Pokazal sem jim predmeta ter jih vprašal, kaj vidijo. Vsa trojica je odvrnila, da sta to leteča krožnika. Da bi se še bolj prepričal o resničnosti svojega opazovanja, sem jih vprašal, v katero smer letita. Spet so se vsi trije strinjali, da letita proti puščavi Mojave.
Večkrat sem pogledal proč, da bi se prepričal, če ni pojav posledica preutrujenih oči ali privida. Predmeta nista bila letali niti ne vremenska balona, ki bi ju spustili z letališča, ker sta se gibala vodoravno s precejšnjo hitrostjo proti vetru.
Ker sem hotel zbrati kar največ prič, sem stekel še v ambulanto, da bi tudi medicinsko osebje potrdilo moje opažanje. Vendar pa sta predmeta medtem zaradi velike hitrosti že izginila. Ko smo še naprej zrli v nebo, sva *dva opazila nov srebrn predmet, ki je na približno isti višini krožil nad severnim delom oporišča. Opozoril sem še vse druge, tako da smo vsi razen dvojice videli tisti predmet. Večkrat smo odvrnili pogled, da bi se prepričali, da vse skupaj ni samo privid.
Predmet je krožil v tako ozkih krogih, da gotovo ni moral biti nobeno znano letalo. Prav tako ni mogel biti ptič, saj se je na določeni višini zableščal. Tudi vremenski balon ni bil, saj je predolgo ostal na isti višini in v isti krožnici.
Dobro vem, kakšne so posledice dolgega zrenja v sonce ali kak drug bleščeč predmet, in prepričan sem, da so prividi možni in tudi verjetni. Kljub temu pa trdim, da so bili ti predmeti, ki sem jih opazoval, resnični predmeti in ne gola iluzija.
To izjavo sem dal prostovoljno, ne da bi mi kaj obljubili ali mi s čem grozili.«
Izjavi obeh drugih prič prav tako pod prisego potrjujeta poročnikovo poročilo in dodajata, da sta predmeta letela s hitrostjo približno 700 kilometrov na uro. Eden izmed njiju, ki ima izredno dober vid, je še pristavil: »Že od leta 1943 delam na različnih letalih, vendar še nikoli nisem videl česa podobnega.«	(Se nadaljuje)
Do sodne razprave so jih zasliševali v ljutomerskem zaporu. Iz te faze je doslej znanega zelo malo. Zaprti so bili v samici, svojci do njih niso mogli, pakete so jim izročali s posredovanjem paznikov. Matija Sever je tudi po tej poti ženi napisal na list: »Anika, najemi dobrega advokata, ker nas preveč man-trajo!« O sami metodi zasliševanja doslej ne vemo ničesar. Trem težje obtoženim - Branku Puconji, Francu Kovačiču in Matiji Severju - so žene najele advokate. Branka Puconjo je branil ljutomerski odvetnik dr. Slavko Janc. Z dokajšnjim tveganjem je prevzel obrambo in pri tem dejansko pokazal veliko poguma, saj je braniti »kulake in razbijače« utegnilo biti takrat tudi za njega nevarno. Matijo Severja je branil mariborski odvetnik dr. Novak. Tudi ta se je otepal obrambe, češ da imajo nalog, da takih ljudi ne smejo braniti. Na ponovno prošnjo je le pristal.
Sodni proces seje začel 19. oktobra leta 1950. Potekal je pred senatom Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zasedal v Ljutomeru v prostorih sodišča na Glavnem trgu. Sodna razprava je bila javna, iz sodne dvorane je bila napeljana ozvočitev na Glavni trg in nekatere ulice. Podatki govorijo, da so v nekih fazah procesa in priprave nanj uslužbenci UDBE pljuvali po obtoženih. O siceršnjem ravnanju pri zaslišanjih pred sodnim procesom je doslej znanega zelo malo, iz ust kasneje obsojenih je samo omenjena izjava Matije Severja, da jih »preveč mantrajo«. Osebe, ki so bile tačas v ljutomerskem zaporu zaslišane iz drugih vzrokov, vedo
povedati o sebi, da so jih zverinsko tepli, jih budili celo ponoči, da so jih tepli, samo da bi izsilili priznanje. Pendrek so si morali izbrati sami. Po zaslišanju so morali podpisati, da niso bili tepeni.
Senatu sodišča je predsedoval dr. Dovgan, sodnik okrožnega sodišča, obtožnico pa je podal namestnik javnega tožilca za mariborsko oblast Lešnjak. Naj navedemo odlomek iz obtožnice javnega tožilca mariborske oblasti: »Kazniva dejanja, ki so jih storili obtoženci, so po svoji naravi zelo težkega značaja. Za velike količine žita, mesa in masti je oškodovan državni prehrambeni fond. Kajti poleg neizpolnitve oddaje cca 33.000 kg belih žit, večjih količin mleka, števila prašičev in živine sta zadružna živinoreja in svinjereja tako propadli, da bo zaradi neodgovornega pridobivanja živinske krme in njene uporabe še nadalje ogrožen njun obstoj, tako da tudi v bližnji bodočnosti ni pričakovati izpolnitev obveznih oddaj, ki bi bile primerne gospodarski moči zadruge.
Temelji zadruge so močno omajani ne le v KDZ-ju Cven, temveč tudi v okoliških zadrugah, in vpliv KDZ-ja Cven ter njegovih voditeljev je segal daleč izven področja Cvena. Pa tudi kmečko prebivalstvo, ki vidi slabe uspehe te zadruge, izgublja zaupanje v kmečko zadružništvo in odklanja vstop v zadrugo, kar v veliki meri ovira socialistično izgradnjo našega podeželja in dvig kmetijske proizvodnje.
Z oziroma na tako težke posledice storjenih dejanj je predvsem pri prvih treh - glavnih obtoženih - to dejanje smatra
ti kot dejanje težjega značaj*’ I ker so povzročili popolno d® zorganizacijo v zadrugi in J® zato storilci teh dejanj za družb0 še prav posebno nevarni-« .
Kot vidimo, obtožnica n# prej skuša utemeljiti material" škodo, za katero je oškodot* na vsa družba. Še večji greh v v pogubnih posledicah slabe? zgleda cvenske zadruge na2 tako dovolj labilne tovrstn okoliške zadruge. Če smo do*^ dni, moramo reči, da je žara ogroženosti pred tem »slabi1" zgledom do sodnega proce tudi prišlo. Pri Branku PuconiU zadevo pospešila že dokaza krivda v zasebni tožbi, ki j® P šla s Cvena in ki ga je krivila, je v Prekmurje prodal zadrti" ajdo-	J
Zaradi teh vzrokov je bil P ces tudi javen; najprej zato, je bil v poduk in svarilo drugU potem pa predvsem zato, da zvedo, da zadruge ne PrOč dajo zaradi napačnih konce? pri njihovi zasnovi, ampak ker so v njej ničvredni zadf niki.	j .
Sodni proces, ki je trajai dni, je spremljal poln Glavi" ljudi. Med obtoževanji in za -ševanjem je bilo slišati P° žujoče zmerjanje: »Razbij Cvenski kulaki!«	a, g
V razpravi je sodni sena! tal obtoženim saboterstv" izkoriščanje položajev vodi I funkcionarjem KDZ-ja v Pr\* # dske namene. Očital jim je, ® :j po svojem statusu kot nek" premožnejši kmetje v upraV in nadzornem odboru ms° mesta bajtarjem, viničarje"1 .|j »brezzemljašem« ter da so vS zadružnikom in njihovim rom svoje, obstoju zadrug6 dljive sklepe. (se nadaU
Godovni zavetniki
11. de!	Pripravil: Štefan Sobočan
10.	avgust: Lovrenc
Umorjen na ražnju
Izročilo pravi, da se je rodil 230. leta v Španiji in da je prišel v Rim, kjer naj bi postal arhi-diakon papeža Siksta II. Tega je dal cesar Valerijan obglaviti. Na poti na morišče ga je moral spremljati Lovrenc in tedaj naj bi mu zaklical: »Kam greš, oče, brez sina?«. Papež Sikst je bil namreč Lovrencu očetovski prijatelj in vzornik.
Uresničila se je tudi Sikstova napoved, da bo pokončan tudi Lovrenc. .Le-ta je namreč vse cerkveno premoženje razdelil revežem, zato ga ni mogel dati pohlepnemu cesarju in ta je dal Lovrenca ujeti, nakar so ga rablji tolkli s svinčenimi kavlji, nato pa položili med razbeljene (razžarjene) plošče in tudi tam je ohranil svojo stanovitnost, hvalil Boga in molil, dokler ni izdihnil.
Legenda celo pravi, da je svojemu krvniku dejal: »Ena stran je že pečena, obrnite me in jejte!« Lovrenčeve relikcije so skupaj s posmrtnimi ostanki sv. Štefana v antičnem sarkofagu v cerkvi S. Lorenzo pred rimskim pokopališčem Čampo Verano. Lovrenc je zavetnik knjižničarjev arhivarjev, kuharjev, pivo
varjev, gostilničarjev, peric, lika-ric, slaščičarjev, steklarjev, gasilcev, učenčev in študentov; varuje nas pred ognjenimi nevarnostmi, mukami v vicah, očesnimi težavami; hvaležni smo mu za dober pridelek grozdja ...
11.	avgust: Klara
Utemeljiteljica klaris
Rodila se je 1194. leta v As-sisiju v Italiji, zato jo imenujejo Klara Asiška. Ko ji je bilo 18 let, je šla zdoma k bratu Frančišku v porciunkulsko kapelo na ravnici pod Assisijem, kjer je bil sedež skupnosti »manjših bratov«.
Njen beg v uboštvo imajo za rojstvo strogega, pretežno molitvenega reda klaris. Od starosti 30 let dalje je bila priklenjena na bolniško posteljo. Legenda pravi, da je delala čudeže; le tako naj bi ji 1224. leta uspelo obvarovati samostan pred napadalci.
Mumificirano telo sv. Klare je v stekleni krsti v kripti cerkve S. Chiara v Assisiju. Klare se spominjajo perice, zlatarji, pletilje, slikarji na steklo; je priprošnjica zoper vročico in očesne bolezni, k njej pa se zatekajo tudi slepi.
14.	avgust: Maksimilijan
Življenje za sotrpina
Maksimiljan Kolbe se je rodil 1894. leta na Poljskem, umrl pa 14. avgusta 1941. v koncentracijskem teborišču Ausschwitz.
Maksimilijan Kolbe, negdanji minoritski pater
Star le 17 je vstopil v minoritski red, pozneje je študiral v Rimu. Deloval je v rodni Poljski, a tudi na Japonskem. Leta 1939, ko so Nemci zasedli Poljsko, so postali nanj pozorni, ker je nastopil proti nacizmu. Naposled
so ga odvedli v Auschwitz. Tam je ponudil svoje življenje v zameno za Frančiška Gajowni-czkega (očeta dvoje otrok), ki je sicer bil v skupini desetih določen za usmrtitev. Papež Janez Pavel II. je Kolbeja razglasil za svetnika 1982. leta.
16.	avgust: Rok
Zdravil z znamenjem križa
Sveti Rok je stoletja veljal za najpomembnejšega zavetnika zoper kugo. Narodil naj bi se 1295. leta v Franciji. Kot mnogi drugi svetniki oziroma ljudski zavetniki, je tudi on razdal vse, kar je imel, in potoval po svetu kot revež. Pot ga je vodila tudi v Rim in med njo naj bi razdajal svoj dar: zdravljenje ran. Mnoge je kuge pozdravil zgolj z znamenjem križa. Zanjo je tudi sam zbolel in se ulegel v neko kočo, kjer je čakal odrešilno smrt. Tedaj, tako pravi legenda, pa se mu je prikazal angel in ga opogumil. Sčasoma si je opomogel in pripotoval nazaj domov, kjer pa ga niso prepoznali, še več: obdolžili so ga vohunstva, vrgli v zapor in po petih letih je umrl. Šele na smrtni postelji so ga prepoznali, in sicer po materinem znamenju.
Po njegovi smrti so zgradili več cerkva in jih posvetili temu svetniku, ki je tudi zavetnik jetnikov, bolnikov in bolnišnic, zdravnikov, lekarnarjev, kirurgov, kmetov, trgovcev, izdelovalcev ščetk, mizarjev, tlakoval-cev ... Rok je zaščitnik proti
okužbam, steklini, bolečinam v kolenih in nogah, varuje nas pred nesrečami.
16.	avgust: Štefan
Madžarski narodni svetnik
Štefan L Ogrski je zavetnik Madžarske in madžarski narodni zavetnik. Rodil se je 969., umrl pa 1030. leta. Njegova nestrohnjena roka velja za narodno relikvijo, ohranjena pa je tudi njegova kraljevska krona. Po zmagah nad poganskimi ogrskimi knezi je spodbujal širjenje krščanstva. Pri tem mu je pomagala žena Gizela. Pokopan je v baziliki sv. Štefana v Szekesfehervarju pri Blatnem jezeru.
Na slikah je pogosto prikazan kot starejši kralj s krono in žezlom.
18.	avgusta: Helena
Hčerka gostilničarja
Helena, ki se je narodila okoli leta 255 v Turčiji, je bila hčerka nekega poganskega gostilničarja. Sama se je spreobrnila v krščanstvo in se dala krstiti ter se goreče trudila za širitev. Poročila se je s cesarjem in rodila sina Konstantina ter z njegovo pomočjo dala zgraditi več cerkva, denimo cerkev božjega groba v Jeruzalemu. Tam naj bi prav ona našla Kristusov križ. V jeruzalemski kapeli relikvij hranijo tri »njene« koščke omenjenega križa, dva trna iz Kristusove trnove krone, žebelj, del table z napisom INRI in prst
t - Pesa^ »nevernega« Tomaža. L e [ll£|i Helena, kateri je posvečen11 je cerkev v prekmurski Pert,. pjf-zavetnica več mest, a tud1 varjev in iglarjev, rudnikov' p ladnikov; varuje nas pred S in ognjem, pomaga pri 15 ^fj-izgubljenih predmetov in ra vanju tatvin.
24.	avgust: Jernej
Ozdravil kraljevo hčerko
Njegovo pravo ime Natanael in njegova dom । j{ je bila Kana Galilejska- " v. eden od dvanajstih apos .ep0 Po Kristusovem vstajenj" Jjjj, več deželah oznanjal eva |je-zaslovel pa je tudi z zdlstile njem bolnikov. Obseden0^ ozdravil tudi hčerko arrnse jev ga kralja Polimija, nakar s krščanstvo spreobrnila v p<r gova družina. To pa ni i" všeči poganski duhovs" . Jerneja so ujeli in obso jfl smrt: z živega so vlekli ga križali.	fet"[
Nekateri njegovi P°s's d®1 ostanki so v Rimu, S°re\ce' mučenčeve lobanje Pa,.jjii-rkvi v Frankfurtu na. ajo spomin na svetnika im ^pa nekod ne le proščenja-^pj® večje kmečke praznike-tudi pregovor: »Kakor p vremeni, se vsa jesen dr nej je zavetnik mesarjev' vezov, krojačev kmet(’ v, s gradnikov, pekov, P^^jjafi^j dlarjev, strojarjev, d® pf° štukaterjev ... Je zaščit ,
»trzanju«.
(Se
Zgonik, 15, februarja 1996
19
• atira
Lendavski pereči
Takoj, ko je prekmurski rojak in interni predsednik rzave Milan Kučan - Sezo-nec prevzel funkcijo luteranskega škofa in je blago-s ovil prostore nove mora-vske občine, je stekel tudi Postopek za njegovo bea-! a?j°’ tri ga vodi mora-I kl župan Franz Cipot -J.8"/0, Kučana naj bi raz-ZA, za svetnika pred Slo-_ »m m torej pred pa-P^zevim obiskom v Slove-
7^^° V redu naPre<iuje. ni ‘lJ.zuPanuje troedini obči-'' Najprej mu je razpadla sl va de'a’ na madžar-ga in slavskega, zdaj se lut Je se,slavski razcepil na ga anskega in papinske-
Redno berem Vestnikov podlistek o godovnih zavetnikih, kjer je bilo zapisano, da Valentin goduje 15. februarja. Upam, da niste nasedli tej informaciji, kajti Valentinovo je bilo v sredo, 14. februarja, torej en dan prej. Nekje sem bral, da se bo dekle zagotovo poročilo s tistim fantom, ki ga bo na Valentinovo prvega zagledalo skozi okno. Ker pa nekatere ptičke rade dolgo spijo, jih je bilo treba nekako prebuditi. Naši markovski fantje niso romantiki, ki bi šli pod okno brenkat na strune, zato je moj sovaščan Jožko tuhtal, kako vzbuditi pozornost na drug način. Najprej je pred Mickino hišo nameraval »kurblati motorbiciklin«, potem Je pomislil na »peglico«, nazadnje pa se je odločil za stari »pufkač« (traktor). Le kdo bi se ne prebudil ob njegovem brnenju in tudi dekle je pogledalo skozi okno, nato pa spustilo rolete. Mi kar ugaja, da se je tako končalo, sicer bi nazadnje prišlo do poroke in gostije, tja pa ne bi rad šel, ko pa je treba peljati toliko daril. Fant pa zaradi tega ni obupal in namignil mi je, da bi skupaj šla v »ogledi«.
V predvolinem času naj bi na »ogledi« (obiske) na prosenjako-vsko območje hodila naša lendavska narodnostna poslanka Maria, kjer naj bi (kot pač vsi poslanci) obljubila to in ono, zdaj pa od tistega naj ne bi ničesar dobili ne oni ne občine. Po drugi strani, tako pravijo v KS Partosfalva, pa je veliko prispevala k razvoju svoje domicilne občine. In kaj naj porečem na to? Recimo to: v Prosenjakovcih
Kujski val agroteološko uredništvo
Zaradi prebavnih težav in okvare oddajnika je ob kulturnem prazniku odpadla redna oddaja, ki jo predvajamo šele danes.
Slovenski kulturni praznik ali zadnji mejnik
stitev l kratkim je v poča-iz km U turnerga praznika Vcev i8a .tedanjih sodela-sedežJpnka Halba prišl° na Pism °rezidtja anonimno \ kater^ stoji: se oziraC/Ze VeS ČaS okrog ra, / ko ■ stranko si zbi-renjakar ,ni,enakega mu koraka« ' pP esatl z "jim želi vznemJ•" njegovi SLS so čakovanieni ‘n P01ni pri’
so predvsem luterani in kalvini, ki ne poznajo svetnikov. Pa ne tistih, ki sedijo v občinskih in poslanskih klopeh, ampak onih, ki so že v nebesih. Ti nebeščani so tudi naslikani na »kepcih«, in če jih človek pogleda, vidi, da imajo nad glavo svetleč obroč, roke pa držijo obrnjenje k prsim, torej k sebi. Če niste razumeli, naj dodam, da vsak človek gleda predvsem zase,, za svoj kraj, svojo občino, svoje podjetje in tako naprej, kar je normalno in sploh ni bogokletno. Lepo prosim, dragi Goričanci, našo poslanko iz prve državnozborske klopi pustite kar lepo pri miru, saj je še toliko in toliko zadev, ki jih mora urediti za območje državne enote Lendava/Lendva.
Ce bodo Prosenjakovčani še naprej gnjavili našo poslanko, bo od skrbi močno skujšala in - bog na reši vsega hudega - utegne se ji zgoditi še kaj hujšega. Sem pa slišal, da je kilogramom napovedal hud boj naš (pri)ljubljeni župan Jože. Tudi mi je prišlo na uho, da si je ondan oblekel srajco s kratkimi rokavi, po čemer sklepam, da mu je (bilo) vroče, četudi je (bilo) nekaj zadnjih dni hudo mrzlo. V moje volilno območje ga v zadnjih tednih še ni bilo, da bi ga povprašal, kako je mogoče, da mu je tako vroče; bi pa bilo dobro, da bi se
zoper novo enoumje
Dežela prešernih ljudi, ki vriskajo s kupico v roki v slavo in čast svoj domovini, se pokrižajo in brezmejno veselijo življenja. Demokratični realizem je nadomestil preživeli socrealizem. Rdeče obarvane umetnine so se umaknile pred modnimi strankarskimi umetnostmi, ki se hitro menjavajo in prilagajajo. Tisočletni mrak se je za Slovence umaknil tudi po Prešernovi zaslugi. Vendar ja za nas njegovo najpomembnejše kulturno dejanje, da je umrl. Nekrofilno čaščenje je posebnost Slovencev. Drugi narodi praznujejo rojstva svojih velikih ljudi, mi pa njihovo smrt. Kujski val mora s Prešernom v zvezi pohvaliti sedanjo državo, ki je prepovedala prepevanje Zdravljice v Predinovi izvedbi. To je edina popolna prepoved te pesmi, saj so za časa Prešernovega življenja prepovedovali samo njene posamezne kitice. Kulturnemu
praznovanju bomo svoje prispevali tudi v Prekmurju in Prlekiji. Največjega pomurskega še živečega umetnika bomo slovesno ubili ter mu s tem izrekli naše najgloblje spoštovanje. Prleška akademija znanosti in umetnosti PAZU pa bo gospodu Francu Prešernu
posmrtno podelila Prešernovo nagrado. Obrazložitev: edini je še ni dobil.
Kujski val, anketa po gostilnah
Izkoristili smo priložnost, ko sta se dve pomembni stranki preimenovali, LDS v H DZS, SDSS pa v SDK. »Kako ste zadovoljni s strankami?« smo povprašali brhko natakarico. »S strankami sem zadovoljna odvisno od tega, kakšne so stranke, zato sem pa v vseh pogledih zadovoljna s šefom.«
Kujski val, po željah
Pred kratkim je praznoval svoj petdeseti rojstni dan Jože Rituper - Dodo. Vsi, ki ga poznamo, mu želimo ob njegovem prazniku vse najboljše! Tudi uredništvo Kujskega vala se pridružuje čestitkam in upa, da bo Dodo napisal še kaj tako lepega, kot so Slike prašnega mesta. Po njegovi zaslugi bo obris stare lepe Murske Sobote za vedno slutiti med sta-
^SS^hVn’ poslanec jerzadn -80 ^'ftar - Čarli ^avskJ'?anjak da 8a P° dva j. 111 kanalu podita ta vzeti Un'sta in mu hoče-Ko sta nP°slanski mandat. prePozna] abliže’->ev njiju ?erada Mirkrankarska ka' z'raj<lerio rbana Gyoreka -eeseja _sLudovica Suc-
ziskovan|1nkov neutrudni ra-SobočanJp^^nar Štefan tudi kot ameneči, znan z°Pet v /nalnovinar«, je Tokrat	arhivih.
h°če dnt,5ranjskem, ker ka|ni daje »ska-Vendsk c* r'moz Peterka Porekia prekmurskega
^^ModS^ tajnega se’ ^ManS^Kujske-tkega žim POr 'jutomer-^rat<iše ^na Ludwiga murc^ : Aar°na do Prek-nSihoanamPOjasnjen- Naša R,,Vaher^arka Jelka kurila da ^"nenbaum je n?e otrov°ZUpanu- koje eško u. ’ Pet‘ znano pr-v sprede so Namesto 8a Ujčkali 8ani Prišli-«, so >>dere so Prek-Jusan ^-‘ejejajbilou, 61 Pa na S am° skrivat
»Če k
s?* in kadir°KStarejši več >Pov m I,bo ostalo teh vidanj za mlade in ko P f SV0je Pedago-
Poln peniti p3 erosa lzjavil ekonomtVnatelj sobo-efan Ha?kSake401e Stefan Kai Harkai,
čimprej oglasil, kajti že leta in leta videvam iste odbornike, ki krojijo krajevno politiko, zato bi jih bilo dobro zamenjali z novimi. Bojda je župan s takim poslanstvom zaže-Ijen v več vaseh, vsekakor pa v Pe-tišovcih in Gabe-
rju, od koder pri-
haja vašemu dopisovalcu na uho nepreverjena novica, češ da je tamkajšnja KS posodila denar, zbran s krajevnim samoprispevkom, velepodjetniku iz Lendave, ki pa je zdaj v stečaju.
Začel sem z Valentinom, pa naj z njim še končam! Upam, da ste se imeli lepo in ste se tudi ljubili med seboj. Tedaj izjemoma v sredo, praviloma pa naj bi to ljudje počeli ob koncu tedna. Dvakrat v tednu pa bi bilo prenaporno?	NACI
novanjskimi bloki in škatlastimi zgradbami.
Kujski val, reklame
- IMGRAD, industrija malih gradov Ljutomer, vam ponuja za slovenski kulturni praznik najnovejše modele v velikostih do 1:10. V zalogi so: Ljubljanski grad s palčki v roparskih opravah z g. Ropom v ospredju. Blejski grad s palčki v enajstercu s krmarjem na baterije. Veržejski »klošter« s palčki, ki jahajo buče po razpenjenih valovih Mure. Vsi izdelki so iz kakovostne »ci-glenške« gline, izdelani po licenci g. Karleka Žumana.
- Spomladanska razprodaja lukenj na cesti. Enkratna priložnost za predstavitev vašega podjetja. Luknjo zakrpamo na osnovi vašega naročila in ob cesti postavimo obvestilno tablo. Na njej bo pisalo, da ste podjetje tointo in da je to vaš prispevek k varnosti in boljšemu počutju na cesti. Pisalo bo tudi, kaj delate in kje se da vaše delo kupiti. Pohitite z naročili, ker je zaloga lukenj omejena. Priporoča se cestno podjetje Murska Sobota.
- Tovarna zdravil Glo-betka Ljutomer dela proti pomladni utrujenosti. Vita-
mini Ž, Š in Č so novo orožje zoper vse tegobe sodobnega življenja. Ob rednem jemanju bodo mladi dočakali lepo starost, stari pa lepo smrt. Za izvoz pripravljajo še vitamina D in Nj, ki sta zelo dobra za kri.
Kujski val, agroteološko uredništvo
Slavnostni govornik v Cankarjevem domu je nekje našel Miloševičev mitingaški govor in ga skoraj neokrnjenega prebral pred množico slovesno otrplih Slovencev. Manjkale so samo fraze »Dajte nam oružje« in »Ne čujem dobro«. Namesto tega je bila dodana zbirka najbolj oguljenih slovenskih domoljubnih fraz od Karantanije do danes. Osrednja slovesnost je nato predstavila samo še kulturo nagrajevanja, o KULTURI pa nič.
Pismo mojemi poslanci
Dragi moj Kovet!
V ton preminoučen kedni se je zemla ton okouli Loblone pa nigda tak fejst voskrijčanoga Brda večkrat strousila zavolo potresa, pa je fčasi tej, šteri se ton držijo, straj zgrabo. Pa seglij nej bilou nik-šnega velkoga kvara, moj sousid Vinci Želarof pa pravi, ka so se najbole toga trošenja zosagali okouli parlamenta, ka je sefkiiper zmesta genolo cejlo vlado. Pijtan ga ges, ka je pa te zaj tou, vej pa tej naši najpregnjejši od najvekšega pa <k> toga zadnjega so si furt gubali non proustin sakdanešnjin liden, ka je naša vlada pa tej, ka so na oblasti prejk svoji ministrov, med najbole trdimi na svejti. Ej, vijdite Janci, ranč tou je nej dobro, da je gda kajšteč preveč trdo, te se rado potere. Što pa ma v rokaj oblast pa cest, tisti jo pa niica po pameti, pa na drujge nikaj ne glejda, pa se je zaj vo pokazalo, ka so si ništerni lejko pajdaši somo do ene granice, pa dale niti stopaja nej. Pa da je ta najvišiša vladna 'oblast vijdla, ka ništerni ministri ne bougajo, je zaj tej najbole vo postavleni dvojko doubo, te je potresni ruker zgrabo cejlo preminoučo partijo pa so vlado s skuzami vočaj povrgli.
Pa smo mij, šteri dasta televizijo glejdamo, meli eden dober keden kaj viditi pa se komi smejati. Preveč so bil j tej s preminouče partije v velkoj žalosti, ka njin je nej pasalo, kak njuvi voji pravijo, ka bi je stoj za vuja poko, ka uni tildi velki tao pri toj zgodbi od uspeha majo. Pijtajo se si teh prousti ledgej: ge je pa te ta velka zgodba od uspeha? Ali ton, ka saki delavec, šteri delat odi, gnes ne vej, či de vittro dale odo, mladi človik, šteri nikše šolej vo spuni, ne vej, čl kdasvejta sploh kakše delo dobij, šteri brezi dela ostane, po ednon leti več nikše po-mouči ne dobij. Pa da si son delo išče pri 40 lejtaj starosti, njemi seposejdi pravijo, ka je že stari, ka njemi je of preminouči sistem krf se vo poceco, pa taksi, pravijo, geste zaj že više 100 gezero. Ali či gnes šteroga šteč pavra pijtaš, ge je ta zgodba od uspeha, te povej, ka so tej, šteri so tou vo zmislili, f
preveč velkoj krnici, či mijslijo, ka de njin tou tej prousti narod vbrvo, vej pa nikaj drugo nej trbej gučati, somo po naši poulaj trbej iti pa se vijdi, ka sako leto več zemlej fprejlogaj, pa sako leto več njif pa travnikof goušča notri obrastej. Nej je vrejdno si veliko žalost delati zavolo toga, ka so tej vlado povrgli, vej či bi naprijliko 100 ministrof trbelo, ne bi bilou nikše nevoule drujge najti, pa či bi zatogavo-lo saki mogo nevenkelko strank vb miniti. Da tej sifkiiper od toga velkoga uspeha gučijo, tou se posej soudijo, ka njin preveč dobro ide, ka si samij plače šafajo pa njin nej preveč žmetno zatogavolo, či saki den lidij na cesto pošijlajo, njin nej trbej štrajkati, ka nebi bilou plače dva mejseca pa tildi nej zatou, kak paver da svinjo oda, pa dva mejseca za njou pejnez ne dobij. Nega nikoga med proustin narodon, ka bi vbrvo ftou, ka so tej vb odišli z vlade zavolo toga, ka njin nej povouli dvojka za njuvoga ministra, saki je gvilšen ftou, kaje toufkiip zgubano med najvišišimi voji strank, ka se zavolo volijtev tak fčinij, ka se te pa znouva na oblasti jkiiper najdejo. Pa čiglij je zatogavolo šteri kak nikda na odgovornost pozvani pred najvišišega šefa.
Pijšen Ti zato v eton mrzlon cajti, da je taksi mraz, ka sakomi srmaki začajo drva sfalivavati, vijdin večkrat, ka je von ton preveč vrouče, ka eden driljgomi fejst pod rit kbrite, svajiijete se okouli de-lafcof, šteri delajo, pa ne dobijo plače, te njin pa malo pomorete. Štiikate se zavolo penzijonistof ka do menše penzije meli, ali nikdar se nišče ne pijta, ka de s ten paverskin narodon, šteromi se na sej krajaj, ge se more, fkraj nori, šteri je na božo milost njani, če se ga nejbo smililje. Gda boš Tij ta naprej pred mikrofon šou pa povejš tak, kak so nikda stari pesmarge na cintori popejvali: »Zado-sta je!« S tejmi pijtanji
Te blagoslavla
Janči Borojčnjek s Čurgove F Čurgovi, sušca 1996
Sivo siv dan
Bil je sivo siv dan, kot je kasneje tega dne rekel preprosti mislec Frančišek. Cene se je zbudil, vstal in se skregal z ženo zaradi zobne paste, ki ni bila na mestu. Sosed, ki je peljal psa na sprehod ob tej zgodnji uri, je komaj preprečil mrcini, da ga ni popadla.
Dan, ki se je komaj porajal, je bil svinčeno siv, kot bi brali v ne preveč dobri knjigi. Sivi oblaki so dopolnjevali sivino še nerojenega dne. Megla, pomešana s smogom, je dodala na vse skupaj še sivo kopreno. Iz te sivine je pršila vlaga, bodisi od dežja, bodisi iz megle ali pa iz obojega. Nizek zračni pritisk je delal ljudi razdražljive in popadljive.
Na avtobusu ga je nekdo sunil s komolcem, drugi pohodil, potem pa na prehodu za pešce tretji skoraj povozil.
Ob prihodu v podjetje ga je drugače prijazni vratar Milan razjezil s kartico. Na hodniku je srečal Ljubo, kije bila tudi ob bolj prijaznih dneh popadljiva. Pozdravil jo je, ne da bi pričakoval odgovor. Koje prišel mimo pisarne generalnega Matica Strigalice, je slišal vpitje. Matic je tulil, da bo vse spravil na cesto ali pa na zavod za zaposlovanje. Potem bo osnoval firmo po zahodnih principih, jo lastninil in najel ljudi, ki bodo delali...
»Ja, delali!« se je drl Matic. » V tej prekleti firmi nihče drug ne misli na nič drugega kot na malico. Malica se prične ob deveti uri, že dvajset pred deveto pa se malodane tepejo v vrsti pred zaprtimi vrati.«
Matic je nadaljeval, da ko se že vsi 'nažrejo', mislijo samo še na kavo in kako bodo odnesli rit iz podjetja. On, Matic, in nekaj najbolj zvestih pa garajo kot zamorci.
Cene je slišal dovolj, odšel je proti pisarni. Tedaj je prišlo do karam-bola, Mica je priletela iz toalete, se zaletela vanj in stresla pladenj s posodo za kuhanje kave, polno vode, s kodelicami za kavo in žlico.
»Si že slišal?« je vprašal Žožo, »menda sploh ni denarja za plače. Stari že pol ure zganja pravega hudiča.«
Ko je bila kava končno na mizi, je vstopil Konrad Kokodajsnik in preteče gledal po .kofetarjih’.
»Samo kava in malica vam gresta po glavi, medtem ko mi...«je blebetal Konrad, ko gaje prekinil Cene: «... garamo kot zamorci!«
Cene je poznal neko Konradovo še nerazčiščeno korupcijsko afero in si je lahko brez strahu privoščil takšne opombe.
»Vi, Cene, vi...«je pričel Konrad preteče, a se je premislil in odšel.
Cene je potem šel na hodnik, kjer je srečal Janjo iz kadrovske, le-ta se je prijazno, skoraj koketno nasmehnila in rekla: »Pozdravljen.«
»Hvala,«Je rekel Cene.
»Čemu neki?«
»Poglej, ura je že enajst, ti si pa prvi človek, ki mi je danes namenil prijazen pozdrav.«	Borivoj Repe
20
vestnik, 15. februarja 1996
■ Športna literatura	———--	1
Novo - Almanah pomurske košarke
Športna zveza Murska Sobota je izdala šesto knjižico iz zbirke Športna knjižica. Z navedeno zbirko skuša ohranjati številne dokumente iz športa, ki bi se drugače pozabili in izgubili. Avtor Feri Maučec je tako zbral gradivo za knjižico o pomurski košarki z naslovom: Almanah pomurske košarke 1945-1995, jubilejnih petdeset let S tem je obogatil že zbrana dela o razvoju pomurskega nogometa, rokometa, hokeja na travi, konjeništva in kolesarstva, ki jih je že izdal. Prav v nogometni dejavnosti je že pripravil številne knjižice in brošure, ki ponazarjajo minula dogajanja tako v pomurskem prostoru kot v klubski dejavnosti. Pred nami je knjižica o košarki, v kateri avtor obravnava njeno petdesetletno plodno obdobje. Uvod je napisal dr. Adi Klojčnik, kije skupaj s soboškimi gimnazijci pri nas uvajal to športno panogo. V knjižici sledimo kronološkemu pregledu dogajanja, vlogi prof. Evgena Titana in kasneje Petra Juteršnika starejšega pri postavljanju temeljev za množične in kakovostne dosežke v košarki, ki jo izredno rada igra mladina in tudi drugi. V knjižici so navedeni vsi, ki so pomagali pri razvoju košarke v različnih krajih Pomurja pa tudi trenerji, sodniki, organizatorji in igralci. Iz bogate vsebine izvemo, da se je v tem športu marsikaj dogajalo, in to bo zdaj bo ostalo zapisano tudi za mlade rodove. V knjigi zasledimo tabele vseh osrednjih tekmovanj, v katerih so nastopale pomurske ekipe, kar daje možnost, da analiziramo dosežke v tem športu. Avtorju Feriju Maučecu se zahvaljujemo za prispevek k nadaljnji bogatitvi športne zgodovine. Še nas bo presenetil, saj ima pred sabo velike načrte o proučevanju zgodovine tudi v drugih športih. Knjižico je mogoče dobiti na Športni zvezi v Murski Soboti, naprodaj pa bo tudi v soboški knjigami. Cena izvoda je 1.000 SIT. Ludvik Zelko
Košarka
Treja zmaga Pomurja
V tretjem kolu končnice tekmovanja v slovenski ženski košarkarski ligi za razvrstitev od 7. do 12. mesta je Pomurje v Murski Soboti premagalo Mibex Ilirijo mlade s 66 : 56 (27 : 27) in tretjič zmagalo. Zmago so si Sobočanke zagotovile šele v drugem polčasu, saj so v prvem delu večji del vodile Ljubljančanke. Pomurje: Kar 4, Cer 6 (5 : 0), Ori 6 (2 : 2), Drožina 25 (4 : 3), Pušenjak 2, Horvat 4, Kazmina 19(2: 1). POMURJE 3 3 0208:1686 Sežana 3 2 1205:1875 Ježica mlade 3 2 1178:1635 Domžale 3 1 2185 : 1814 Ilirija mlade 3 1 2179:1934 Šentivid 3 0 3177:2403
Odbojka - 1. A, moški -
Radenci premagali
Šenčur
V drugem kolu končnice tekmovanja v slovenski moški košarkarski C-ligi so Radenci brez težav premagali Satir Šenčur z 8-1 : 70 (41 : 30).
Radenčani bodo odločilno tekmo za prvo mesto igrali v naslednjem kolu na Jesenicah, saj imata obe ekipi po 7 zmag in 1 poraz. Radenci: Ulagar 30, Pavlin 16, Lukič 10, Banič 8, Bratkovič 8, Tomič 6, Flisar 2 in Neuvirt L (B. G.)
ODNS Lendava
Skrbijo za boljše sodnike
Občinsko društvo nogometnih sodnikov Lendava uspešno opravlja svoje poslanstvo.
Posebno skrb nenehno namenjajo strokovnemu usposabljanju in pridobivanju novih članov. V lanskem letu jim je uspelo nekoliko dvigniti kakovost sojenja, saj so uspešno vodili tekme prve in druge občinske ter tretje državne članske in druge državne mladinske nogometne lige. Žal pa nimajo predstavnika v prvi in drugi državni ligi. Kljub temu je nekaj sodnikov slabo opravilo svojo nalogo, zato so jim za določen čas prepovedali sojenje. Uspešno so organizirali tradicionalni nogometni turnir v Odrancih, pridobljena sredstva pa so namenili za opremo članov društva. Organizirali so tudi prijateljska srečanja z nogometni-
mi sodniki Ptuja, Maribora in M* džimurja, ni pa prišlo do srečanf sodniki iz Murske Sobote in
džarske. To so ugotovili na letm skupščini društva, kjer so tudi sp^ jeli programske usmeritve. Tudi v prihodnje bodo posebno skrb®' menili strokovnemu usposablja®1 sodnikov in pridobivanju novih nov. Želijo pa si več razumeva® nogometnih klubov in obm°®e nogometne organizacije.
____________________—'
PKL - moški
Rezultati - 12. kolo
Lindau : Brod Krog 97 : 60 Radenci: La Luna preloženo
Lindau : Radgona 49 : 68 Claudia shop : Sebeborci 88: Ljutomer: Sobota 0 : 2, b. b-
Poraz Ljutomera
V osemnajstem kolu prvenstva v 1. moški državni odbojkarski A-ligi je Minolta Bled premagala Ljutomer s 3 : 0 (15 :
13, 15:6, 15 : 2). Ljutomerčani so bili enakovreden tekmec gostiteljem le v prvem nizu. Ljutomer: Berlot, Kavnik, Savič, Raj-nar, Belec, Grut, Zidar, Onišak, Šmauc, Pirher. (NŠ)
Mali nogomet
Soboški zdravniki tretji
V Murski Soboti je bilo odprto državno prvenstvo zdravnikov v malem nogometu. Sodelovalo je 5 moštev, medtem ko se ekipe Buda-pesta in Szombatehlya iz Madžarske ter Varaždina niso udeležile tekmovanja. Ekipa Murske Sobote, za katero so igrali: Kiraly, Čurčič, Pal, Lukač, Hodošček, Vojvodič, Prett-ner in Lazarevič, je zasedla tretje
mesto. Sobočani so v predtekmovanju premagali Maribor s 3 : 1, Gorico z 2 : 1, z Ljubljano igrali 4 : 4, z Zagrebom pa izgubili z 0 : 4, v tekmi za tretje mesto pa so premagali Maribor s 7 : 3. Za prvo mesto je Gorica premagala Zagreb s 5 : 0. Vrstni red: L Gorica, 2. Zagreb, 3. Murska Sobota, 4. Maribor, 5. Ljubljana. Najboljši strelec Pal (MS), 10 golov, najstarejši igralec Vojvodič (MS), star 51 let, najboljši igralec Prlina (Zagreb) in najboljši vratar Cvetičanin (Gorica) ter ekipa Ljubljane kot najbolj disciplinirana so prejeli priznanja. F. M.
Odbojka - 1. B, ženske ---------------------
Nepričakovan poraz Ljutomerčank
V osemnajstem kolu prvenstva v 1. ženski državni odbojkarski B-ligi je ekipa Ljutomera Zavalnice Maribor v Ljutomeru nepričakovano izgubila z ekipo ŠOU Fitness Panter iz Ljubljane z 1 : 3 (15 : 2, 11 : 15, 5 : 15, 6 : 15). Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Vrbnjak, Pirher, Kolar, Ljubeč, Lukienko, Vahen, Šoštarič, Senčar. Tekma med Reebokom SVS Krimom in MTC-SL-ROTOM Soboto je bila preložena na 15. februar. (NŠ)
Namizni tenis	.....1
Dve zmagi Radgone, zamujena priložnost Sobočanov
Šah - V Murski Soboti je bilo regijsko ekipno tekmovanje osnovnih šol v šahu za mlajše in starejše dečke. Rezultati - ml. dečki: 1. OŠ III Murska Sobota 8, 2. OŠ Puconci 4, 3. OŠ Bistrica 3 točke; st. dečki: 1. OŠ Gomja Radgona 4, 2. OŠ Kobilje 4, 3. OŠ Bakovci 3 točke; ml. deklice: 1. OŠ III Murska Sobota 6, 2. OŠ Beltinci 4, 3. OŠ Negova 1 točko. Pri st. deklicah je sodelovala le OŠ Negova. (AM) Judo - V Ljubljani je bilo državno prvenstvo osnovnih šol za mlajše dečke in mlajše deklice. Sodelovalo je 99 dečkov in 29 deklic. Lep uspeh je dosegla Tadeja Rojko (OŠ III MS), saj je v kategoriji do 32 kg zmagala in postala državna prvakinja. Tretji mesti sta zasedla učenca OŠ III Murska Sobota Denis Bencak (30 kg) in Jure Vučko (34 kg), peta pa sta bila Aleš Balažič (OŠ Bakovci - 38 kg) in Mario Zlatar (OŠ III MS - 42 kg). OŠ III Murska Sobota je. ekipno zasedla tretje mesto. (T. Kos)
Badminton - V Budimpešti je bilo mednarodno tekmovanje v badmintonu za dečke in deklice do 12 let za pokal Lili. Sodelovalo je 38 fantov in 31 deklet iz 11 klubov. Med njimi so bili tudi tekmovalci BK Mladost iz Lendave in dosegli lep uspeh. Najbolje se je odrezala Simona Koncut, ki je v polfinalu premagala Papovo z 2 : 0, v finalu pa Kovačevo z 2 : 0 in tako drugič postala zmagovalka turnirja. Med fanti je Marko Ketler zasedel tretje, Tomaž Skledar pa peto mesto. Najboljši so dobili pokale, plakete, priznanja in nagrade. (V. Sekereš)
V enajstem kolu prve državne članske namiznoteniške lige je ekipa Moravskih Toplic Sobote gostovala pri favoritu Mariboru in za las zgrešila zmago. Odločilna je bila partija med Ungerjem in Tance-rjem. Sobočan ni izkoristil dvakratnega vodstva v tretjem odločilnem nizu 12 : 5 ih 18 : 14. Pohvaliti pa kaže odlično igro mladega Horvata, ki je brez posebnih težav premagal tako Plohla kot Tancerja. Za tretjega igralca Sobočanov Solarja pa so bili domači igralci premočni. V drugi državni članski namiznoteniški ligi je Radgona premagala Ero iz Velenja in se tako rešila enega od zasledovalcev. Vse v Velenju sta opravila Rihtarič in Benkovič, prav tako kot na srečanju s Fužinarjem na Ravnah.
Maribor : Moravske Toplice Sobota 4 : 3 (Kriuškin : Solar 21 :
6, 21 : 11, Tancer: Unger 13 : 21, 21 : 13, 21 : 19, Plohl: Horvat 17 : 21, 12: 21, Plohl-Tancer: Unger- Horvat 16 : 21, 14 : 21, Kriuškin : Unger 21 : 23, 21 : 14, 21 : 10, Plohl: Solar 21 : 15, 19 : 21, 21 : 15, Tancer . Horvat 12 : 21, 13 : 21). (M.U.)
Era : Radgona 3 : 4 (Vodušek : Benkovič 0 : 2, J. Slatinšek : Rihtarič 0 : 2, U. Slatinšek : Solar 2 : 1, Slatinšek - Slatinšek : Rihtarič -Benkovič 0 : 2, Vodušek : Rihtarič 0 : 2, U. Slatinšek : Benkovič 2 : 1, J. Slatinšek : Solar 2 : 0); In-terdiscont : Radgona 3 : 4 (Bač ; Benkovič 0 : 2, Sirovina : Rihtarič 0 : 2, Tušek : Brumec 2.1, Surovina - Bač : Rihtarič -Benkovič 2 : 1, Bač : Rihtarič 0 : 2, Tušek : Benkovič 0 : 2, Sirovina : Brumec 2:0). M.U.
Šah - V Kszegu na Madžarskem je bil mednarodni šahovski turnir za w dinke do 20 let. Med 22 tekmovalkami sta bili Lea Števanec in Neda Tofflr Števanečeva je s 6 točkami zasedla 3. mesto, Tompova pa s 4 točkami 1 ■ Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je moštvo Beltinec na priprava^ Ankaranu premagalo Piran s 5 : 2. Strelci za Beltince: Neiman, Osterc, bjan, Škaper in Baranja.
Smučanje - Gasilsko društvo Nuskova organizira v soboto, 17. februaL 1996, ob 11. uri na Šebovem bregu tekmovanje v smučarskih skokih smuku s plastičnimi vrečkami.
• Hokejski klub Pomurje ------------------—
Turnir ob petindvajsetletnici kluba
Hokejski klub Pomurje iz Murske Sobote, ki praznuje 25-let* nico uspešnega delovanja, je ob tern jubileju pripravil v telova' dnici OŠ III v Murski Šoboti turnir v dvoranskem hokeju,v krajšem nagovoru pa je predsednik kluba Martin Glavač spo1^ nil na zavidanja vredne uspehe, ki jih je dosegel klub. Hokejsk1 klub Pomurje Murska Sobota so ustanovili hokejski zan°J senjaki iz Murske Sobote in Lipovec leta 1971, da bi združi*1 kakovostne igralce v moštvo, ki bo lahko pokrajino in Slovenijo zastopalo v višjem tekmovalnem razredu. To se je tu111 zgodilo. Hokejisti Pomurja so se leta 1971 vključili v tekm°' vanje prve zvezne lige zahod v hokeju na travi, kjer so uspeš110 tekmovali pet let. Največji uspeh so dosegli prvo leto tekm°
Šport od tu in tam
Judo - V Kichbahu v Avstriji je bil mednarodni turnir v judu za dečke in kadete. Sodelovalo je 130 tekmovalcev iz štirih držav. Med njimi so bili tudi tekmovalci Judo kluba Murska Sobota in dosegli nekaj solidnih uvrsitev. Pri ml. dečkih sta Nataša Nemec (35 kg) in Santro (33 kg) zasedla peti mesti. Sedma sta bila Cipot in Rogan (28 kg), osma pa Maja Vršič (33 kg) in Nemec (55 kg). Med st. dečki je Škraban (55 kg) zasedel tretje mesto. Med kadeti
sta bila najboljša Žilavec (50 kg) in Rančigaj (55 kg), ki sta zasedla prvi mesti. Erniša (71 kg), ki se je po dolgem času uspešno vrnil na blazine, je bil drugi, Hašaj (60 kg) pa tretji. Pri ženskah je Maja Perme (48 kg) zasedla tretje mesto. (T. Kos)
Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je soboška Mura na zasneženem igrišču v Murski Soboti premagala Bakovce s 7 : 0 (0 : 0). Strelci: Cirkvenčič 2, Ce-ner (avtogol), S. Baranja, Ošlaj, Petrovič in Kmetec. Mura je nastopila brez Cifra, Gajserja, Ko-
Marika Kardinar in
Hary Steržaj državna prvaka
Končano je bilo letošnje državno člansko prvenstvo posameznikov v kegljanju. Zopet sta se izkazala pomurska tekmovalca in državna reprezentanta Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica Miroteksa iz Celja, in Hary Steržaj iz Ljutomera, član Konstruktorja iz Maribora. Steržaj si je že na nastopu v Škofji Loki zagotovil prednost 124 kegljev, tako da je na tekmovanju v Litiji svojo vrhunsko formo samo potrdil. Hary Steržaj je s 3861
podrtimi keglji ali za 143 kegljev pred drugouvrščenim Urošem Stoklasem (Rudar) prepričljivo zasedel prvo mesto in drugič zapored osvojil naslov državnega prvaka. Marika Kardinar, kije slabo štar-tala, pa je pokazala pravo mojstrovino na zadnjem nastopu v Medvodah, saj je podrla kar 465 kegljev, in s 1733 podrtimi keglji zasedla prvo mesto ter ponovno osvojila naslov državne prvakinje. Junakoma pomurskega kegljanja čestita-mo,(F. M.)
kola, Bakule, Alihodžiča in Černjaviča.
Namizni tenis - V nadaljevanju tekmovanja v L ONTL Ljutomer so bili doseženi izidi - NK Cven : Logarovci 15:0, Cven I: Logarovci 15:0, NK Cven : Ka-menščak 0 : 5, Cven I: Kamen-ščak 5 : 3 in NK Cven : Cven I 5 : 3. VII. ligi pa so igrali: Cven III : Cven IV 5 : 1, Cven III : Stara Nova vas 5 : 2, Cven IV : Stara Nova vas 4 : 5, Logarovci II : Cven III 4 : 5, Stara Nova vas : Cven III 4 : 5, Logarovci II: Cven IV 5 : 4. (NŠ)
Smučanje - ŠD Mladost iz Pe-rtoče, ki praznuje 10-letnico delovanja, organizira v nedeljo, 18. februarja 1996, ob 10. uri odprto prvenstvo Občine Rogašovec v smuku. Tekmovanje bo na znani progi Zelko - Baša. Prijave bodo zbirali pred tekmovanjem.
Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je Nafta v Lendavi premagala Palomo s 4 : 0. Strelci golov: Dominko 2, Hranilovič in Tadič. (FH)
Kegljanje - V devetem kolu prvenstva prve mariborske kegljaške lige je Nafta premagala Dravo s Ptuja s 7 : 1 (5976 : 4898). Za Nafto so zmagali: Matko 816, Ra-dakovič 848, Felšo 852, Horvat 872 in Levačič 864 podrtih kegljev, tekmoval je še Žalik in podrl 824 kegljev. (M. Ž.)
Mali nogomet - V zadnjem
kolu prvega dela prvenstva v L državni ligi v malem nogometu so nogometašrlnterierja MF iz Ključarovec v Škofijah premagali Bronx Barakudo s 4 : L Strelci za Interier MF: Farkaš, Kolbl, S. Novak in Sreš. (NŠ)
Nogomet - V prijateljski tekmi so nogometaši Beltransa iz Veržeja premagali Bratonce s 4 : 0. Strelci golov: Ropoša 2, Makoter in Puhan.
Odbojka - V tekmovanju tretje državne moške odbojkarske lige je ekipa Beltinec premagala Braslovče s 3 : 0 (15 : 10, 15 : 5, 15:8). Beltinci: Gobec, Janža, Balažič, P. Horvat, G. Horvat, Čener, Novak, Lukač, Krajcar.
Strelstvo - V pomurski strelski ligi je bilo na sporedu sedmo kolo. Vodi SCT (7505) z 21 točkami pred Ljutomerom (7366) 19, Gan-čani (7584) 17, Škorpijonom (7531) 17 in Radgono (7198) 16 točk. Med posamezniki vodi Hari (Gančani) z 2562 krogi pred Ba-laškom (Škorpijon), 2545, Balažičem (Gančani), 2544, Kuzmo (SCT), 2543, in Maučecem (Bakovci), 2540 krogov. (T. Horvat)
Mali nogomet - OŠ Radenci je bila organizator pomurskega prvenstva osnovnih šol v malem nogometu. Med štirimi prvaki lendavske, ljutomerske, gornjera-dgonske in soboške regije je zmagala OŠ Radenci pred OŠ Odranci, OŠ Puconci in OŠ Veržej.
■ rtK Turnir v dvoranskem hokeju v Murski Soboti ob 25-letnic* 1 Pomurje sta začeli moštvi Triglava iz Predanovec in MurS Sobote. Fotografija: Jure Zauneker
vanja, ko so zasedli peto mesto. Uspešno so tudi tekmoval1 drugi zvezni in medrepubliški ligi. Sicer pa je bil HK P01”^. doslej 10-krat prvak Slovenije, 14-krat pokalni zamgovale0 ’ . venije ter 5-krat prvak Slovenije v dvoranskem hokeju. Iy^ vsemi hokejskimi klubi v Sloveniji so Sobočani odigrali naj mednarodnih tekem. Številni njihovi igralci pa so tudi usp°® igrali v mladinski in članski reprezentanci Jugoslavije *1 kejski klub Pomurje iz Murske Sobote ima tudi velike zasl e za delovanje drugih hokejskih klubov v Pomurju in S10v®n^a Med najzaslužnejšimi hokejskimi delavci za razvoj hokeja travi so bili vsekakor pionir Evgen Titan ter zanesenjak1 dvik Zelko, Štefan Petkovič, Štefan Vučak, Stanko Kern1 Jože Korpič, Vito Fujs in še nekateri. Pri tem ne smemo P biti na strokovne delavce Vojka Vučaka, Bavčarja, Horvata^ druge. Žal nekaterih znanih imen hokeja na travi ni več nami, kot so Milan Forjan, Jože Horvat, Jože Žido in. $|p. Hokejski'klub Pomurje iz Murske Sobote je bil tudi prvi v veniji, ki je leta 1983 začel igrati dvoranski hokej. O10 šnjem jubileju seje Hokejski klub Pomurje preimenoval v c kejski klub Murska Sobota.	Feri
Zmagal Lek Lipovci
Na turnirju v dvoranskem hokeju ob 25-letnici H& murje je v Murski Soboti sodelovalo vseh 6 moštev, ki J1 trenutno premore Slovenija. Največ uspeha so imeli h°' kejisti Leka iz Lipovec, ki so v finalu premagali Triglav । Predanovec in zasedli prvo mesto. Rezultati: Triglav ' Murska Sobota 2 : 0, Pomurje : Železničar 3 : 0, Svob°^ da : Murska Sobota 2 : 3,' Lek : Železničar 3 : 0, Trigl°v' Svoboda 5 : 3, Lek : Pomurje 4 : 2, Svoboda : Železni00 4:1, Pomurje : Murska Sobota 2 : 0 in Lek: Triglav 3 ■ ' Vrstni red: 1. Lek (Lipovci), 2. Triglav (Predanovci).. Pomurje (Murska Sobota), 4. Murska Sobota. 5. Svobo (Ljubljana), 6. Železničar (Maribor). Turnft j® 1°L uspel, za kar zasluži organizator vse priznanje in čestd ob jubileju. Vsi udeleženci so prejeli lepe pokale.
lastnik, 1 5. februarja 1 996
► port
Predstavljamo vam
Milica Šumak - Zemljič
Na nedavni prireditvi ŠZ Ljutomer Izbiramo športnika '95 je Posebno priznanje prejela Milica Šumak - Zemljič iz Ljutomera za vrhunke dosežke v atletiki. Kje in kdaj se je sedaj upokojena učiteljica telesne vzgoje zapisala kraljici športov - atletiki? Prvi zametki segajo v leto f 946, ko se je Milica udeležila atletskega tekmovanja v Celju in Ljubljani kot udeleženka mladinske delovne brigade Ša-®ac - Sarajevo. Leto dni kas-neje pa je sodelovala na atletskem prvenstvu v Zenici in v skoku v daljavo (4,95 m) zased-'a Prvo mesto. Po tem izvrstnem rezultatu so jo hrvaški atletski strokovnjaki zvabili v Zagreb, kjer se je vpisala na VPŠ, hkrati pa tudi v Akademsko šp-°rtno društvo Mladost. Z red-tdm in marljivim treningom je mtro napredovala in še isto leto a prv'd oblekla državni ares na balkanskih igrah v Bu-Prešti. Kot peterobojka je poz-neie postala stalna članica reprezentance Jugoslavije in bila na številnih mednarodnih tek-^^njih. Vrhunske rezultate je 'lica Šumak dosegala v letih
1950-1952. Leta 1950 je na državnem prvenstvu osvojila tri najvišje naslove (peteroboj, skok v daljavo in tek na 100 m). Na meddržavnem srečanju z Italijo je zmagala v teku na 100 m in v štafeti 4 x 100 m. Tega leta je 'postala državna prvakinja v skoku v daljavo in bila le za cm daljša od svoje klubske kolegice. Sicer pa so centimetri odločali
tudi na kvalifikacijah za OI v Helsinkih leta 1952, ko je bila Milica Šumak za 10 cm prekratka, in največja želja vsakega športnika, da sodeluje na olimpijskih igrah, je splavala po vodi. Z zlatimi črkami pa bo kot atletski vrhunec Milice Šumak zapisano leto 1951, ko je bila za številne vrhunske dosežke razglašena za športnico JugosLa-

** P^ursko prvenstvo osnovnih šol v veleslalomu, ki sta Pr’pravd’ ŠŠD Plamenica Grad in ŠD Dolič. Sodelovalo je 52 -p: Cev 'n tekmovalk. Zmagovalci v posameznih kategorijah -^ši (oč^.S^ič (OŠ Grad), Denis Gjergar (OŠ Grad) in Darjan Gom-"l MS); , deklice-. Petra Sukič (OŠ Grad), Lučka Cvetko (OŠ n Lidija Štivan (OŠ Grad). Fotografija: Jure Zauneker
Feri
Maučec
Med junaki
kegljaškega športa
vije, kar ji je največje in najdražje priznanje. Sicer pa o njenih dosežkih pričajo skrbno shranjeni časopisi, fotografije, priznanja, medalje in pokali. In še zanimivost: zgodovinski krožek OŠ Jožeta Hedžeta s Šafar-skega je leta 1987 opravil raziskovalno nalogo na temo Ustvarjalna osebnost, ki atletinjo Milico Šumak predstavlja v besedi in sliki. Študija za zgled, predvsem pa v spomin na veliko športno ime Ljutomera.
Niko Šoštarič
Šah ------------
Pokal KS Bakovci Zupetu
V Bakovcih je bil tretji letošnji šahovski konectedenski turnir, ki je štel tudi za 6. pokal KS Bakovci. Sodelovalo je 86 šahi-stov iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije.
Drugič letos je zmagal član Radenske Pomgrada iž Murske Sobote Miran Zupe in tretjič za pokal KS Bakovci ter prejel pokal v trajno last.
Vrstni red: I. Zupe (RP), 2. Krumpačnik (Pt.) oba 7,5 točke, Kiš (Madžarska), Nagrajsalovič, Gakič in Tomašič (vsi Hrvaška) 7, Režonja (RP), Forštnarič (MB) in Gabor (RP) 6,5, Štor-ga, F. Žugaj, Vičko, A. Kos, Z. Žugaj, Kožnjak in Gruškovnjak 6 točk. Četrti turnir bo 25. februarja 1996 v Moravskih Toplicah. (JR)
Miro Steržaj šestič kegljač Jugoslavije
Jugoslovanski kegljavci ih kegljavke so se v letu 1970 pripravljali na osmo svetovno prvenstvo v Bolzani. Za Ljutomerčana Mira Steržaja, člana mariborskega Branika, je bil to šesti nastop na svetovnem prvenstvu. Tudi tokrat je bil v izvrstni formi. Na izbirnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance, ki je bilo v Žalcu, je brez posebnih težav podrl 979 kegljev in postavil rekord kegljišča, hkrati pa premočno zmagal pred drugimi reprezentanti. Vrstni red je bil naslednji: Steržaj (Branik) 1.911 (979, 932), Farkaš (Gradis) 1.845, Turk (Triglav) 1.828 podrtih kegljev. V okviru priprav za sodelovanje na svetovnem prvenstvu je reprezentanca Jugoslavije na novem šeststeznem avtomatskem
saj je na 18 pomembnejših tekmovanjih povprečno podrl 932,6 keglja in bil šestič razglašen za najboljšega jugoslovanskega kegljavca.
Prva mednarodna zmaga Čarde
Na kegljišču Čarde v Marjan-cih je bilo prvo mednarodno srečanje med kegljavci Medosza Sportkbra iz Madžarske in domačo Čardo. Prepričljivo je zmagala Čarda s 4.727 : 4.463 podrtih kegljev. Za Čardo so tekmovali: Morčič 782, Ciman 746, Benedik 756,-Drvarič 794, Grgu-rič 864 in Belinger 785 podrtih kegljev.
V počastitev praznika soboške občine je pripravil Kegljaški klub Čarda iz Murske Sobote kegljaški turnir. Med 11 ekipami je zmagal Konstruktor iz Maribora z 867 podrtimi keglji pred Čar-
vali: Gazdag, Leiner, Kepe, Šinko, Grzej, Utroša, Šimonka, Štefanec, Peric, Karakatič in Lebar.
kegljišču v Crikvenici odigrala dve srečanju z Vzhodno Nemčijo. Uspešnejši so bili Jugoslovani, ki so kar dvakrat premagali svetovne prvake Vzhodne Nemce (5.644 : 5.626 in 5.709 : 5.641) Junak srečanja je bil Ljutomerčan Miro Steržaj, ki je prvi dan podrl 1.000, drugi dan pa celo 1.035 kegljev, kar je bil rekord kegljišča. Miro Steržaj je bil tudi najboljši Jugoslovan na svetovnem prvenstvu v Bolzani. V ekipnem delu prvenstva, kjer je reprezentanca Jugoslavije s 5.137 podrtimi keglji zasedla peto mesto, je Miro Steržaj podrl 900
Miro Steržaj na tekmovanju
kegljev, kar je bil peti najboljši rezultat. V tekmovanju posameznikov je Miro Steržaj podrl 2.698 kegljev in zasedel peto mesto. Svojo pravo vrednost je Miro Steržaj pokazal tudi na četveroboju najboljših jugoslovanskih kegljavcev v Kranju, kjer je podrl 997 kegljev in med posamezniki zasedel prvo mesto. Sicer pa je bilo leto 1970 za Mira Steržaja zelo uspešno,
do, 811, Slovenj Gradcem, 798, Mariborom, 776, Varteksom, 775, Branikom, 758, MTT-jem, 748, Lokomotivo, 735, Nafto iz Lendave, 710, Konstruktorjem II, 690, in Tehnostrojem iz Ljutomera, 669 podrtih kegljev.
Kegljavci Nafte iz Lendave so sodelovali na kegljaškem turnirju v Varaždinu in med štirimi ekipami zasedli prvo mesto s 760 podrtimi keglji. Za Nafto so tekmo-
Miro Steržaj najboljši v reprezentanci
Ljutomerčan Miro Steržaj, član mariborskega Branika, v tem času najboljši jugoslovanski kegljavec, ki se ponaša z naslovom evropskega (1964 - Budimpešta) in svetovnega prvaka (1968 - Linz), je bil že nekaj let najboljši jugoslovanski kegljač. To je potrdil tudi na raznih tekmovanjih v letu 1971. Izkazal se je na članskem prvenstvu Slovenije, ki je bilo na kegljiščih v Piranu in Portorožu. Prvak je postal s 1.982 podrtimi keglji pred Miklavčičem (Koper), 1.904, in Farkašem (Gradis), 1896 podrtih kegljev. Miro Steržaj je prepričljivo zmagal tudi na prvenstvu mariborske kegljaške podzveze s 1.871 podrtimi keglji pred Pečovnikom, 1.783, in Mlakarjem, 1.778 podtih kegljev. Na državnem prvenstvu dvojic, ki je bilo v Zagrebu, je zasedel Miro Steržaj s klubskim kolegom Kalanom s 1.760 (940, 820) podrtimi keglji tretje
mesto. V letu 1971 je reprezentanca Jugoslavije odigrala prijateljski dvoboj z reprezentanco Vzhodne Nemčije v Dresdnu in izgubila z 296 keglji razlike. Odličen v reprezenatnci Jugoslavije je bil edino Miro Steržaj, ki je podrl 1.056 kegljev in premagal svetovna prvaka Luthra in Braiigana ter postavil rekord kegljišča.
(Nadaljevanje)
burska moška atletika v letu 1995
^‘DonP1 k° smo lahko z do-lirske ženske atletike v trZfmOvol-ini’ pa tega ne p Pletiv Za Pomursko mo-.^azai kije lani nazadovala. |aS?redje m? ?e-ie’ da Pohaja v t^0 UV^ a!^ kader, ki se bo herilVelia Jav" v prihodnje. Pri £reniti skakalca v viši-h .no ŠPr,Spr'nterja in skakalca v ?§iia in /80 ter šprinterja Gom-t^vljeniJT^ drUge P°'eg »adJaria i,ni Špura, Grabarja, d^b, da k Orvata in drugih. U-pj6 novegba°;,lntOS Pr'Š1° d° gra' is ^hošii at)etskega štadiona taVe'ike»a Prv' osnovni šoli, kar atletiPt°mena za n^nbnj' p>b0'^^murju. VPo-kf,merbbnih lrne"tud' 'etos nekaj Va ^tekn, atletskih tekmovanj, CVno Prv. ‘n srednjih šol, Loncih hstvo v maratonu v Rilskih lmpijski tek, tek v iavi^^kih in še več dru’ skihartl° Po inm°*an-'' tokrat ob-the, ^tov v i najboljših pomur-disci ietu 1995 P” P°sa‘ ast. Phnah ne glede na
F • ' 1 O
7,$> (BeMUŠa (Pom ) 7’47; 2. ^0r-’ 4 Van i ’48’ 3' KePe (Le.) (l^c (Ven ^idem) 7-64; 5. 7.7?1-) 7,77-	Gomboši
hJ 8' Nadai /p^ngračič (Lj.) 7’8O; 9- Var' lOn 7>9o	'8$’ Mesarič
। k
PUr(Pom.) 10,82; 2.
Cvetko (Pom.) 11,37; 3. Husar (MS) 11,62; 4. Šterman (Pom.) 11,69; 5. Horvat (Pom.) 11,90; 6. Madjar (Pom.) 11,91; 7. Cimerman (Lj.) 12,15; 8. Erjavec (Bel.) 12,16; 9. Šeruga (Pom.) 12,30; 10. Šparaš (Pom.) 12,37.
200 m: 1. Cvetko (Pom.) 23,12; 2. Šterman (Pom.) 23,62; 3. Horvat-(Pom.) 24,54; 4. Šparaš (Pom.) 25,41.
300 m: 1. Cvetko (Pom.) 37,84; 2. Horvat (Pom.) 38,58; 3. Šeruga (Pom.) 38,95; 4. Šparaš (Pom.) 39,51; 5. Horvat (Pol.) 40,00; 6. Fajdiga (Lj.) 40,90; 7. Logar (GR) 41,02; 8. Rems (GP) 41,41; 9. Lebar (Bi.) 41,87; 10. Tibaut (Čr.) 43,95.
400 m: I. Madjar (Pom.) 55,06; 2. Nadž (Le.) 55,69; 3. Horvat (Pom.) 56,25; 4. Kovačič (MS) 56,57; 5. Veberič (Lj.) 57,05; 6. Marič (Rak.) 57,51; 7. Horvat (Pom.) 57,64; 8. Habjanič (Lj.) 58,04; 9. Šparaš (MS) 58,14; 10. Golob (MS) 58,25.
1000 m: 1. Žalik (Le.) 2;50,44; 2. Kavaš (MS) 2;54,31; 3. Stajnko (Lj.) 2:54,80; 4. Pondelek (MS) 2;56,55; 5. Tratnjek (MS) 2;56,92; 6. Obal (Pom.) 2;57,99; 7. Rožman (Rak.) 2;58,15; 8. Poredoš (Rak.) 2;59,78; 9. Rožman (MS) 3;00,12; 10. Slana (Kap.) 3;OO,2O.
2000 m: 1. Neuvirt (Lj.) 6;22,40; 2. Žalik (Le.) 6;22,69; 3. Žalik (Rak.) 6;34,08; 4. Sukič (Rak.) 6;35,13; 5. Šadl (MS) 6:36,25; 6. Kocet (MS)
6;36,28; 7. Virag (MS) 6:36,61; 8. Oletič (Le.) 6;36,87; 9. Bertalanič (MS) 6;36,94; 10. Gyerek (MS) 6;50,85.
Višina: L Čelež (Pom.) 1 88; 2. Horvat (Pom.) 188; 3. Madjar (Pom.) 182; 4. Makovec Tur.) 180; 5. Zemljič (Lj.) 179; 6. Mari-•nič (Le.) 178; 7. Erjavec (Bel.) 176; 8. Janža (MS) 170; 9. Žitek (Kap.) 170; 10. Pirher(MS) 170. Daljina: 1. Madjar (Pom.) 6,55; 2. Fujs (MS) 6;O8; 3. Šeruga (Pom.) 5,77; 4. Babič (Lj.) 570; 5. Kuzma (Rak.) 568; 6. Matjašec (Tur.) 566; 7. Horvat (Pom.) 557; 8. Mertuk (Kr.) 554; 9. Škrbič (MS) 553; 10. Tibaut (Čr.) 547.
Krogla - 4 kg: 1. Gomboc (MS) 12,15; 2. Ščavničar (Rad.) 11,30; 3. Kociper (Čr.) 11,25; 4. Puhar (Ver.) 11.20; 5. Soldat (Lj.) 10,85; 6. Lukač (MS) 10,80; 7. Mesarič (SV) 10,30; 8. Recek (Bel.) 10,20; 9. Horvat (Čr.) 9,95; 10. Kociper (Odr.) 9,90.
Krogla - 6 kg: 1. Burjan (Rak.) 12,45; 2. Banfi(MS) 11,85; 3. Jaušovec (Lj.) 11,70; 4. Pintarič (Lj.) 11,35; 5. Kšela (Rak.) 11,15; 6. Kladnik (MS) 10,90; 7. Feuš (MS) 10,70; 8. Pal (Le.) 10,30; 9. Hul (Rak.) 10,36; 10. Šafarič (MS) 10,02.
4 x 100 m: I. Gimnazija MS 48,28; 2. OŠ Beltinci 49,10; 3. SZŠ MS 49,46; 4. SKŠ Rakičan 49,55; 5. Gi-mnaziaj Ljutomer 49,64; 6. OŠ Grad 49,70; 7. OŠ Lendava 49,90; 8. OŠ Ljutomer 59,10; 9. DSŠ Lendava 50,31; 10. OŠ Turnišče 50,50.
Pripravil Mirko Šeruga
MURA: Olimpija Publikum : Rudar Korotan: Gorica Maribor: BELTINCI XXVI. kolo - 10. 4. ’96 Maribor: Izola BELTINCI: Korotan Gorica: Publikum Rudar : MURA Olimpija : Primorje XXVII. kolo - 14. 4. ’96 Izola : Olimpija Primorje : Rudar MURA : Gorica Publikum : BELTINCI Korotan : Maribor
XXVIII. kolo - 21. 4. ’96 Olimpija : Izola Rudar: Primorje Gorica : MURA BELTINCI: Publikum Maribor: Korotan XXIX. kolo - 28. 4. ’96 Korotan : Izola Publikum : Maribor MURA: BELTINCI Primorje: Gorica Olimpija : Rudar XXX. kolo -1.5. ’96 Izola : Rudar Gorica: Olimpija BELTINCI: Primorje Maribor: MURA Korotan : Publikum XXXI. kolo - 5. 5. ’96 Publikum : Izola MURA: Korotan
Razpored tekeme L SNL 1995/96
XIX. kolo - 25. 2. ’96 Izola: Korotan Maribor: Publikum BELTINCI: MURA Gorica : Primorje Rudar: Olimpija XX. kolo - 3. 3. ’96 Rudar: Izola Olimpija: Gorica Primorje : BELTINCI MURA : Maribor Publikum : Korotan XXI. kolo - 10. 3. ’96 Izola : Publikum Korotan : MURA Maribor : Primorje BELTINCI : Olimpija Gorica : Rudar XXII. kolo - 17. 3. ’96 Gorica : Izola Rudar: BELTINCI Olimpija : Branik Primorje : Korotan MURA : Publikum XXIII. kolo - 24. 3. ’96 Izola : MURA Publikum : Primorje Korotan : Olimipija Maribor: Rudar BELTINCI: Gorica XXIV. kolo-31. 3. ’96 BELTINCI: Izola Gorica: Maribor Rudar: Korotan Olimpija: Publikum Primorje : MURA XXV. kolo - 6. 4. ’96 Izola : Primorje
Primorje : Maribor Olimpija : BELTINCI Rudar: Gorica
XXXII. kolo - 12. 5. ’96 Izola : Gorica BELTINCI: Rudar Maribor: Olimpija Korotan: Primorje Publikum : MURA XXXIII. kolo - 19. 5. ’96 MURA : Izola Primorje : Publikum Olimpija : Korotan Rudar: Maribor Gorica : BELTINCI
XXXIV. kolo - 26. 5. ’96 Izola : BELTINCI Maribor: Gorica Korotan : Rudar Publikum : Olimpija MURA : Primorje
XXXV. kolo - 2. 6. ’96 Primorje : Izola Olimpija : MURA Rudar : Publikum Gorica : Korotan BELTINCI: Maribor XXXVI. kolo - 8. 6. ’96 Izola : Maribor Korotan : BELTINCI Publikum : Gorica MURA : Rudar Primorje : Olimpija
Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi so Beltinci premagali Šmartno z 2 : 1. Strelca za Beltince sta bila Neiman in Džafič.
22
'e zgodi se vsak dan
zvezde vam kažejo
OVEN
Ona: Dobra novica te bo povsem pomirila, nekdo pa bo to prav lepo izkoristil. Obeta se ti prijeten in romantičen konec tedna, iz katerega lahko nastane celo trajnejša zveza. Zato nikar preveč ne omahuj, ampak ...
On: Pogled v prihodnost sicer ni ravno razveseljiv, lahko pa ga v marsičem polepšaš, če boš znal v pravem trenutku pokazati pravo mero odločnosti. Glede partnerja pa si nikar ne delaj nepotrebnih skrbi, saj je vse v najlepšem redu.
BIK
Ona: Napravi že enkrat tisto, kar te mika, sicer se boš požrla zaradi nestrpnosti in radovednosti. O svojih namenih ne govori naokrog, saj lahko prijateljice tvoje načrte kaj hitro spremenijo v polomijo.
On: Spoznal boš, da si v bistvu šele na začetku poti in da je vse še pred tabo. Nekdo ti bo vrnil nekdanjo uslugo in ti s tem veliko pomagal. Potrebno pa bo še veliko dela, preden se bodo začeli kazati pravi rezultati.
DVOJČKA
Ona: Izlet v neznano ti bo odprl neslutene možnosti v ljubezenskem življenju. Obeta se ti teden poln neobičajnih, toda prijetnih presenečenj. Nasploh bo vse skupaj na prvi pogled povsem
nora zadeva, toda pomembno je uživati.
On: S svojo prijaznostjo in odkritostjo si boš zagotovil podporo vseh, tudi tistih, ki te sicer ne prenašajo ravno najbolje. Vrata so se torej odprla, potrebno je le še vstopiti in storiti...
RAK
Ona: Okoli tebe vlada nepopisna zmeda in le še vprašanje časa je, kdaj ti bo vsega dovolj. Toda nikar se ne prenagli, saj se ti lahko napačna poteza še kako maščuje. Poskusi raje s kakšno ukano ...
On: Nikar se ne zanašaj na govorice, ki krožijo
okoli tebe, ampak se raje zazri vase in kaj hitro boš videl pravo resnico. Je že tako, da se na koncu izkaže, daje človek sam sebi najboljši prijatelj.
LEV
Ona: Prišel bo nekdo, ki ti je nekoč veliko pomenil, a te je na koncu pustil na cedilu. Morala se boš odločiti ali mu boš kljub tveganju ponovno verjela. V službi te čaka prijetno presenečenje.
On: Naredil boš konec sanjam in se konkretno lotil zadeve, ki ti že dalj časa enostavno ne gre iz glave. Sicer bo tveganje precej veliko, a se bo na koncu izkazalo, da je bila odločitev pravilna.
DEVICA
Ona: Poležavanje s prijateljicami se bo sprevrglo v pravo zabavo in kaj hitro se boš zavedla, da si šla nekoliko predaleč. Zjutraj pa bo prostor ob tebi bel in prazen, kot je bil že nekoč z nekom po-
vsem drugim...
On: Nič še ni dorečenega, pa tako ni prav nikakršnega razloga, da bi odnehal. Prišel boš do precej kočljivih informacij o osebi, ki te zanima, zato bodi pozoren, kako jih boš uporabil. Možnosti se ti bodo povečale ...
TEHTNICA
Ona: Prihaja dokaj kritično obdobje za sklepanje novih kombinacij, zato se raje potuhni in počakaj, da ponovno posije tvoje 'sonce’. Nekdo te že dalj časa opazuje in se pripravlja na odločilen korak.
On: Izogibanje obveznostim pomeni včasih tudi sprijaznjenje z osamljenostjo. Namesto da se sam sebi smiliš, se raje odpravi v veselo družbo in ... Nekdo že precej časa čaka na priložnost, da se ti približa.
ka bi že v bila, nika brez
prejšnjon sistemi, pa je lekar všga nej Zdaj s pretegnjenof v£gof pa tudi nemo na vglij zvšgati. Ovi na jugi so si pa vžge začnoli talati, pa se zaj zadosta
dobra mogli čista lipov
zavi Amerike z azijsko celino je že stara. Ideja je namreč relativno poceni, izvedba bi stala 40 milijard dolarjev, od tega kar 30 milijard za gradnjo železniških prog. Koumal svojo zamisel zagovarja kot potezo, ki bi spremenila ekonomijo sveta, ko bodo nekoč naravna bogastva ruskega dalnjega vzhoda dostopna svetovni trgovini.
1000 km
naj tisti ka dosta majo dali ovin, ka majo premalo« Samo nikdar je Beleki nej bilou jasno pa nindri
razvidno, kelko naj bi toga podarjenoga bilou! Tetko vsi vglij meli? Ka bi bilij enaki? Tou smo meli
Kopenska povezava Amerike in Azije?
Ameriški državljan češkega rodu George Koumal je pred kratkim svetu predstavil velikopotezno idejo, kako povezati Severno Ameriko z Azijo. Njegov načrt predvideva gradnjo 80 km dolgega predora pod Beringovim prelivom, skozi pa bi tekla transcelinska železniška proga, ki bi povezovala Sibirijo in Aljasko.Da bi predor »deloval«, bi bilo potrebno pred tem zgraditi še kakih 7000 kilometrov železnice tako v Sibiriji kot na ameriški strani. Zamisel o pove-
V toj zimi, gda je spadnola, smo se pa hitro snejg zmetani.
že tretja močnejša runda snega že navadili, ka je btlu preči kak na cesti, tak na pločniki«
Na mejstaj cilou do slljoga asfalta. Bela pravi, ka Či bi nas snejg tak zametavo prejk cejloga leta, tudi v
juniji pa
avgusti.
nAfčili, kak se snejg trbej. Zaj je pa li na
ka bi se v ednon leti $e do čijstoga spuca sepos^di ge mejstaj ešče bUu 16d, šteroga





posledica je bila, ka so na soboškoj kirurgiji meli dosta več dela kak t6, gda leda nega, čiglij ka so njin plače ostale na nivoji štrajkarske linije.
Štrajkarsko linijo so dosegnoli naši pregnjejši tudi pri penzionistaj, samo ka so tej nej meli kaj štrajkati, pa so napravili v Lublani protestni shod/ šteroga so mladi vodilni s pomilovanjon gledali od zgoraj dol. *Vej uni tudi prijdo v naša lejta*, pravi Belekof sousid penzionist. "Ja, liki uni do si do tečas za sebe tou zrihtali tak, ka do penzije meli vekše kak majo zdaj te 'male' plače*, njemi je čedno raztolmačo Bela. "Ja, sakši svetnik ma rok6 k sebi obrnjene. Tan zgoraj je pa dosta svetnikof*, je ešče povedo.
Preveč se nan pa nej prijde k nan Papež na
trbej sekejrati zatou, ka letos
r	„ obisk, pa de s voj in nšvukon pa
toplof rečjouf r6d napravo. Po krščanskon nšvuki bi
kama so prišli.
Džouži.
Najstarejša podmornica gre v muzej
X'
Najstarejša podmornica v zgodovini teh plovil je po 115 letih spet priplavala na površje. Od 25. novembra 1880 dalje je veljala podmornica Resugram za izgubljeno. Takrat jo je njen izumitelj, angleški pastor George Garett, slovesno pokazal angleškim admiralom, toda vlečna vrv se je strgala in podmornica je izginila pod vodo.
Odkrili sojo pred nedavnim - po golem naključju. Pred obalo v Severnem Walesu so
se mreže ribiča Keitha Huleya na dnu zataknile, in ko se je potopil, da bi jih sprostil, je naletel na popolnima nepoškodovano veteransko podmornico, z zadnim delom zapičeno v pesek.
Podmornica Resugram je dolga 15 metrov in jo poganjata dva parna stroja. V njej je bilo prostora za dva moža posadke, ki sta morala delati ob soju sveče, okrožena z nevarnim ogljikovim monoksidom.
Potopila se je lahko za a jveč dve uri. Torpedov ta* . še ni bilo, namesto njih p3/., bi na zunanje stene sovraz ladij pritrdili mine. Toda tega ni prišlo. Po nesreči s P dmornico Resugram je s sposojenimi 1500 funti 12 lal le še eno podmornic0 Turke.
Umrl je, kot neredki izu^ itelj, pozabljen. Njegov vn Bill je pravice do podmorn^ prodal, podmornica pa 56 sedaj znašla v muzeju.
Tono težak ligenj
Nedaleč od obale južnega novozelandskega otoka so ribiči ujeli osem metrov dolgega in tono težkega lignja. Samo enkrat doslej se jim je posrečil podoben ulov
ŠKORPIJON
Ona: Zgodilo se bo tisto, za kar si še nedavno goreče zatrjevala, da se tebi ne more zgoditi. Toda še je čas, da poskusiš rešiti, kar se rešiti da. Obetajo se ti dokajšnje težave z denarjem.
On: Malo razvade ti vsekakor ne bo škodilo, toda raje popazi, da se ne vrneš na nekdanja pota življenja. Nekdo ti bo poskušal sporočiti pomembno novico, zato se mu nikar stalno ne izmikaj.
STRELEC
Ona: Neprijetne zadeve ne boš mogla odlagati v nedogled, zato se raje čimprej spoprimi z njo. Ko pa bo nevihta mimo, pazi, da ne boš ponovila napake, ki te je spravila v takšen položaj. In nikar se ne zanašaj na pomoč drugih!
On: Nekdo te bo pripeljal pred golo dejstvo, da nisi ravno tako genialen, kot si si mislil. Je že res, da ti bo priznal določene kvalitete, a vendar ... Vsekakor pa boš od takrat veliko previdnejši...
KOZOROG
Ona: Ne razmišljaj preveč o tem, zakaj se ti je posrečilo, ampak raje izkoristi nastali položaj. Partner te bo povabil na prijeten izlet, ki pa se bo končal povsem nepričakovano. Čaka te presenečenje na delovnem mestu.
On: Sodelavec ti bo predlagal zanimivo preusmeritev, ki ti lahko zagotovi zanesljivejšo finančno prihodnost. Seveda pa bodo za to potrebna določena odrekanja, ki bodo posegla tudi na tvoje intimno področje.
VODNAR
Ona: Še vedno ti ne bo odpustil napake iz preteklosti, vendar nikar ne obupaj. Tudi on si vse bolj želi pomiritve, edino, kar mu jo preprečuje, je njegov ponos. Poskušaj se mu približati nekoliko drugače ...
On: Nikar ne postavljaj svojega ugleda na kocko, saj sedaj ni ravno čas, da bi se igral s srečo Poskusi raje z malo zanesljivejšimi naložbami, ki sicer prinašajo manjši dobiček.
RIBI
Ona: Nič dobrega se ti ne obeta! Še najbolje bo, da se potuhneš in počakaš kakšno ugodnejše obdobje. Prijatelji te bodo sicer vabili, a se jih boš na vsak način hotela otresti, kar ti bo na koncu tudi uspelo.
On: Ne boš mogel več dolgo skrivati tega, kar nosiš v svojem srcu, čeprav bo to za nekatere precej veliko presenečenje. Kar pa se tiče poslovne plati tega tedna, je še najbolje, da se izogibaš kakšnih resnih naložb.
Svetovni šahovski prvak Kasparov je brez večjih težav zmagal v dvoboju z računalnikom. V prvi 25-minutni igri je premagal vrhunski šahovski program z imenom Tritz 4, ki je deloval v računalniku z mikroprocesorjem Pentium. Fritz 4 je junija lani postal svetovni računalniški prvak v šahu. Zanimivo pa je, da je Kasparov leto prej boj z Fritzevim predhodnikom izgubil.
Supersvinja?
Svinja meishan prihaja s tajske. Mnenja o njenem , zu so različna. Žival je za1*,.^. va predvsem za biologe 1° norejce. Značilnost te Pa namreč odlična plodnost ( se preriva v gnezdu PoVP^fte-15 do 25 pujski. Tudi Pu. ta nastopi pri meishatiki (j zgodaj - zrela postane treh mesecih. Kljub našte ne gre za »supersvinjo«- ,
Ekonomsko usmerjen* norejci se pritožujejo, da v { počasi raste in tudi zmaS preveč. Ameriški biolog1 s aj prišli do zamisli, da bi Past#. mishan križali z drugim1 mi svinj, ki dajejo odlic” mastne kotlete, nimajo Pa velikega števila potom06. £j-jim bo uspelo, se bo zniz na svinjine.


£47

jMveji že
vestnik, 15, februarja 1996
23
a vsakogar nekaj
Spet bomo v hlačah
Pikaste, črne, bele, vzorčaste, m|ni, dokolenske. donetne. nre-
ali^”^.s Pasovi nad boki njimi, hlače bodo leto-
šnji babji hit zoper vremensko vročino in pri moških za višjo
nja, prijetna posedanja, večerne sanjarije. Lanska zapoved še vedno velja: med robom hlač in kratkimi majicami oziroma kor-zeti naj se sveti nekaj palcev
Paša za oči
Na letošnjem pariškem sejmu spodnjega perila se je, kot poročajo, kar trlo obiskovalcev.
Tam so imeli očitno kaj videti, toda v industriji, kjer se ukvarjajo s takšnimi izdelki, imajo veliko raje tiste, ki kaj kupujejo, in ne tiste, ki samo gledajo.
Kuhajte z nami
temperaturo, dobrodošel kos garderobe za udobna potepa-
gole kože. Nič narobe, če kdo pokuka tudi v zapeljivi popek.
zaposlena nska to pomlad?
v
' niiv ' Predlagajo komplete hlačne-v slogu kla-ta de|0 oblek, da ne bi celo-ročajomPhvPreSUogo’ pa pripo' živahn« ,i e Hnlje. sveže barve in kih rok °datke od Pasov d0 tan‘ verižiCQaV7C’ kravat >n žepnih ur z ■ Za takšna poslovna obla-
čila je najprimernejši material čista volna. Med vzorci so najpogostejše črte in droben karo, oboje lahko tudi kombiniramo. Suknjiči so precej široki, največkrat segajo čez boke, moderni pa so tudi zelo k ra-tki in oprijeti jopiči. Pri hlačnih kompletih skoraj ne sme manjkati telovnik, tako rekoč obvezne so tudi bele srajčne bluze ali puliji z visokimi ovratniki. Hlače so ravno
krojene, največkrat ozke in delujejo posebno elegantno, če nosimo k njim kratek plašč.
~TEHNA
d.d. MARIBOR
JAKOBA TEDNA
PRODAJNI CENTER
MURSKA SOBOTA
Cvetkova 2a tel.: 31 760
popust pri nakupu orodja TOVARNE MUTA -* VRNETE staro neuporabno orodje te tovarne.
VELiKa IZBIRA BELE TEHNIKE CANDY, pHlUPS, WHIRPOOL in GORENJE.
kartico zvestobe 5 % popusti
Veselimo se vašega obiska!
Delujoči vulkan na Marsu?
Vesoljske sonde Mariner 9 ter Viking 1 in 2 so dokaj razkrile planet Marsa, ki je znan po velikih vulkanih. Največji so že zelo stari in so gotovo že ugasli, posnetki pa so razkrili mnogo manjših vulkanov, katerih starosti ni možno natančno ugotoviti, zanje pa kaže, da še delujejo.
Dr. Leonard Martin iz znanega observatorija Lowel v ameriški državi Arizona je več let proučeval oblake na Marsu in je prvi usmeril pozornost drugih znanstvenikov k fotografijam, posnetim z Vikinga 1 že leta 1978. Ena od fotografij je bila posneta samo 4,48 sekunde po predhodni fotografiji in ravno sprememba med obema je dr. Martinu dala namig, daje na posnetku morda curek pare iz gejzirja ali pa zelo majhno še aktivno vulkansko žrelo. Če je domneva pravilna in temelji na ustreznih znanstvenih podatkih in preučevanjih, naj bi bil to prvi dokaz nekakšne geološke aktivnosti na Marsu.
Skutini cmoki
Jed, s katero lahko postrežemo za predjed, glavno jed, prilogo ali
sladico, narejena v glavnem iz moke in skute ter nekaj drugimi dodatki, je v prehrambenem smislu veliko vredna, gospodinji pa daje velike možnosti za vključevanje v dnevne obroke. Testo si lahko pripravimo kar nekaj ur pred uporabo, skuhamo poskusni cmok, končno jed pa potem v miru pripravimo ob ustreznem času. Ponuditi jih moramo sveže pripravljene, takoj ko jih poberemo iz kropa. Ohlajeni namreč otrdijo in izgubijo velik del rahlosti.
Kaj potrebujemo za skutine cmoke?
35 dag dobro odcejene, sveže in ne prekisle skute, 12 dag ostre bele moke, 1 rumenjak, 2 celi jajci (ali 3 drobnejša cela jajca), 8 dag margarine, 8 dag pšeničnega zdroba, sol.
Najprej maščobo penasto umešamo, dodamo jajčka in vse druge sestavine (skuta mora biti pretlačena!), s kuhalnico pregnetemo testo, z mokrimi rokami oblikujemo za drobnejše jabolko velik poskusni cmok in ga v slanem kropu, ki raho vre, skuhamo. Počasi naj vre 12-14 minut. Vročega z vilico prerežemo in pravilno kuhanje na prerezu enotne barve. Če cmok v tem času med kuhanjem razpade, testu primešamo še žlico ostre moke.
Pred oblikovanjem testo nekoliko solimo, med kuhanjem rahlo solimo krop.
1.	Za predjed lahko ponudimo cmok, zabeljen z na maslu praženimi drobtinami. Sladkorja ne vmešavamo v testo niti ga ne ponudimo zraven.
2.	Za glavno jed ponudimo zabeljene z drobtinami (kot zgoraj) s - skledico mešane ali sezonske solate ali
- s sadnim kompotom ali čežano.
3.	Kot prilogo (odlično se poda)
- k mesnim pečenkam, ki jih serviramo z nekaj omake, - k dušenemu mesu (razni zrezki) v omaki, - k divjačinskemu raguju.
4.	Kot sladico po obroku
-	zabeljen cmok prelijemo s fino, bolj redko marmelado ali džemom,
-	prelijemo s sadnim sirupom ali
-	potresemo z vanilijevim sladkorjem.	Cilka Sukič
Oči, usta in lasje
V šestdesetih letih, ki so na vseh področjih pustila neizbrisno sled za naslednje generacije, je bil velik poudarek na ličenju obraza. KJeopatrovsko so
Vestnik vsak četrtek z vami in za vas!
Vrtanje ali vrezovanje navojev
SEDEM TUJIH SKLADB^
I	vALU: N S T S N M V
2	. LoJnRFALLS - TCL
3	cam. FEELING - Vaya con Dios
4	' T GET Y0U OF MY MIND - Lenny Kravitz
5	Min AS A BIRD ’ The Beatles
6	Ol, *?E IN HEAVEN - Queen
7	PoaIDE ' David Bo*ie
PREm .Ntr°L ' The symbo1 (Prince)
No Merey
INNaL> G WAKE ME UP - Mimi
DOCENT - East 17
^Vjca
l.	af,, SLOVENSKE ZABAVNE: GLASBE: 7 VELIČASTNIH
2.	N'"O, KNAPI - Orlek
3.	Vrvi RI SEM JO LJUBIL - Edvin Fliser
4,	FR " Marta Zore
S l0lr x DAJ- da b’ CRKNU TELEVIZOR - Adi Smolar
6.	p,, NA DEŽJU - Aleksander Mežek
7.	Trne 1Cna LJUBEZEN - Regina
BppbLo ^ebM - Nikola
Navojni vijaki in matice so sestavni del mnogih predmetov in naprav, ki jih vsakodnevno uporabljamo. Kako boste lahko sami izdelali navoje in katero orodje boste za to potrebovali? Navoje, vijake in matice poznamo že 1700 let. Spočetka je to nalogo opravljala žica, spiralno navita na primeren cilinder, danes pa lahko po zaslugi moderne tehnike vrezujemo navoje, pri katerih med zunanjim in notranjim navojem ni nobene razlike. Različne vrste navojev, oblike in mere so normirane. Razen specialnih navojev za pbsebne zahteve je večina vija-
kov izdelana v skladu z 1SO-normami in so klasificiranj po metričnem sistemu. Označeni so s črko M in premerom v milimetrih. Standardni navoji so vrezani pod kotom 60 stopinj. Normalni navoji so desni, za posebne primere pa se dobijo tudi levi. Svedre za notranje navoje dobimo po velikosti. Dobimo različne vrste navoj-nih svedrov, bodisi kot enkratno rezilo, s katerim vrežemo navoj z enim postopkom, ali pa kot tridelni stavek, ki ga sestavljajo prirezovalnik in dore-zovalnik ter porezovalnik. Na skliki so orodja, ki jih uporabljamo.
bile poudarjene oči: s težkim črnim tušem debelo obrobljene in z umetnimi trepalnicami.
Poleg oči so z o-braza žarele samo še ustnice, ki so bile, tako kot oči, naličene brez napake. Tudi brez lasnih vložkov ni šlo, lasje so se česali nazaj in navzgor. Na ulicah lahko ponovno vidimo takšne mladenke - pa se ni ustavil čas, le zavrtel se je v svojem običajnem krogu.
ZbA . r PesEM - Čuki
POZNAM - Alenka Godec in Marta Zore
TE BOM - Jan Plestenjak
'^Z Mar^BODNOZABAVNEGL s KRŠČAKON, CEKRON
2. ČPgT?J POTEM - Rubin
T Nja ITKE IN POZDRAVI - Igor in Zlati zvoki
4. Jožrt VEČNO - Štirje kovači
Ko cn ZA PRAZNIK - Ekart
5'ntet B()D° ŠTORKLJE VRNILE - Celjski instrumentalni
BO ZA MLINARJA - Mladi prijatelji ^Ebln,ICA POROKE - Ans. Franca Miheliča Ros* . Gh
V TVonVRAVI - Rosa
—Oja J PCEII - Alpski kvintet
hpo| 4 Dežela - štrk
kopoiie pošljite do četrtka, 22. februarja 1996, na naslov: Murski v. "rh«ekta Novaka 3, 69000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
i št. 7-------------------------------------------------
i N«
I "ia
Za skladbo:
srzr—
ih
^hiniek ter naslov.
Morski prašički
Rod hišnega morskega prašička sega vse do divjih prednikov v Andih. Že Inki so ga gojili kot domačo žival. Naravno območje morskih prašičkov je Južna Amerika, v 16. stoletju pa so jih Holandci prinesli v Evropo. V naravi živijo v manjših tropih, prebivajo v zemeljskih rovih, ki jih izkopljejo sami, ali pa se naselijo v izkopane rove drugih živali. Živijo v stepah, močvirjih in skalnatih predelih.
Morski prašički so zelo priljubljeni hišni prijatelji, otroci imajo z njimi veliko veselja. Kaj moramo vedeti pred nakupom morskega prašička?
Potrebuje kletko površine 60 x 80 cm, višine 35 do 50 centimetrov. Za steljo uporabljamo žagovino, mehko slamo ali seno. V kletki potrebuje kotiček, kamor se lahko skrije. Optimalna temperatura v bivalnem prostoru je od 18 do 21 stopinj C. Nagla nihanja temperature in prepih sta lahko vzrok, da prašiček oboli. Če je mogoče, ga poleti večkrat dajte na trato, kjer lahko prosto teka. Na dan potrebuje 10 do 20 g trde in 40 do 70 gramov sočne hrane. Dajemo mu lahko travo, regrat, solato, repo, zelje, korenje, kolerabo, špinačo, zeleno, krompir, paradižnik, kumarice, jabolka, hruške, trd kruh. Zrnata mešanica lahko vsebuje koruzo, ječmen, oves, pšenico, kuhan riž in krompir. Zadostna količina sena je nujno potrebna za redno prebavo.
Vedno mora imeti tudi dovolj sveže vode. Morski prašički so mirne, nežne in ljubke živali, radi imajo toploto človeške dlani. Povprečno živijo štiri leta, posamezne živali pa lahko doživijo tudi starost 8 let.
SESTAVIL MARKO NAPAST	NAJVIŠJA GORA NASVETU	KRALJ LAPITOV V GRŠKI MITOLOGIJI	PRISTAŠ VERE V SATANA	TROVPREGA PRI STARK RIMLJANIH	MINISTRICA KUNAR	VETRNI JOPIC S KAPUCO	UMIVALNIK
iwi							
PIŠČALKA IZ GUNE							
ANGL RLM. IGRALEC IN REŽISER (PETER)							
REKA SLAPOV V SEVERNI AMERIKI							
VEUKA UTEŽNA ENOTA	—				ZAČETEK ABECEDE		
					SLOVENSKI PESNIK		
NAJVEČJA IT. NAfTNA DRUŽBA				ORGAN VIDA			
				PODOBA MOULCA			
RIMSKA PERCA		ZAČIMBA				V GR. MIT. NIMFA, KI JO JE LJUBIL APOLON	NEKDANJI DOMAČINSKI VOJAK V AFRIKI
		RIMSKI POZDRAV (ZDRAVO)					
VZVIŠEN PROSTOR ZA NASTOPE							
RADIJ			AJANT				
			NEMŠKA INDUSTR. DRUŽBA				
DELOVNA VNEMA					FRANQE KIDRIČ		
					IVAN ČARGO		
SODOBNI SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (IVO)							
NATEGOVANJE, VLEČENJE				ZA LADJE NEVARNA PODVODNA SKALA			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: Pollack, Odoaker, lekti-ra, Nora, VS, Oni, mat, 1, Diana, etat, TV. Te, atek, noblesa, olein, Sonjica, TG, Asen.
vestnik, 1 5. februarja
elevizijski spored od 16. februarja do 22. februarja
PETEK
16. FEBRUARJA
TV SLOVENIJA 1
9.40 Zimske težave
9.55 Otroci širnega sveta
10.40 Glasba Nemčije in Francije v duhu časa
11.15 Najboljša javna hiša v Teksasu, ameriški film
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
14.20 Svet narave, angleška serija
15.10 Slovenska klavirska glasba
15.45 Operni zvoki
16.20 Kam vodijo stezice, oddaja TV Koper
17.00 Dnevnik
17.10 Pravljica
17.25 Heatcliff, risana serija
18.00 Izzivalci, francoska nanizanka
18.35 Hugo
19.00 Včeraj, danes, jutri
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Grace na udaru, ameriška nanizanka
20.30 Poglej in zadeni
22.20 Dnevnik
22,50 Vročica, ameriško-islandski film
0.15 Poročila
TV SLOVENIJA 2
9.55 Izziv, poslovna oddaja
10.25 V žarišču
10.55 Znanost od blizu, kanadska serija
11.20 SP v alpskem smučanju: Smuk(ž)
12.40 Pisma: Srečko Kosovel - pisma domačim
13.10 Pisave
14.00 Deset nožev v srcu, švedski film
15.35 Grace na udaru, ameriška nanizanka
15.55 Znanje za znanje
17.00 Sierra Nevada '96
18.00 Po Sloveniji
18.45 Planet Šport
19.25 Pasje mesto, risana serija
20.05 V žarišču
20.20 Forum
20.35 Športna informativna oddaja
21.00 In morje bo povedalo, ameriška nadaljevanka, 3/4
21.50 Studio City
22.50 Trend, oddaja o modi
0.05 Nor na reklame, serija
POP TV
7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Med prijatelji, ponovitev -14.30 Atomska podmornica, akcijski film - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara, nanizanka -18.00 MacGyver - 19.00 Roseanne - 19.20 24 ur - 20.00 Dosjeji X, nanizanka - 21.00 Newyor-ška policija - 22.00 Odpadnik, nanizanka - 23.00 Psycho3, srhljivka - 1.00 24 ur - 1.30 POP 30 -2.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Gospa Lambert se spominja ljubezni, ameriški film - 14.15 Risanka - 14.35 Allis z -is, otroška serija - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče- 18.50 Pol ure kulture - 19.30 Dnevnik - 20.10 Javna zadeva - 20.45 Naj igrajo tamburice - 21.45 Nikola Frankopan, dokumentarna oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Terra X, serija - 23.55 Poročila
TV HRVAŠKA 2
15.35 Koledar - 15.45 Namizni tenis - 16.45 SP v alpskih disciplinah - 17.30 Besede, besede -18.00 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik -20.10 Na zdravje, ameriška nanizanka - 20.40 Zadnja želja, ameriški film - 22.15 Latinica: Ali potrebujemo erotične filme na televiziji - 23.30 Bolnica za duševno prizadete, ameriški film
TV AVSTRIJA 1
6.00 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 8.55 Polna hiša - 9.20 Kdo je tukaj šef? - 9.45 Ekipa A - 10.30 Vesoljska ladja Enterprise - 11.20 Šport - 13.00 Otroški spored - 15.25 Mini čas v sliki -15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 EkipaA - 17.15 Polna hiša - 17.40 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 18.30 Šport - 19.00 Roseanne -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Mr. Sam Stone, komedija - 21.50 Šport - 22.00 Mainz ostane Mainz, pustna prireditev - 1.00 Kalifornijski klan - 1.45 Schiejok vsak dan - 2.45 Dobrodošli v Avstriji - 4.40 Grozovite oči, kriminalni film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 To je bil Dunajski operni ples - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Pogled v deželo -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Klinika pod palmami, film -21.50 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Modemi časi - 23.00 Newyork - ekstremno - 0.25 Ledenomrzlo maščevanje, srhljivka - 2.15 Zlato morskih razbojnikov, reportaža - 3.05 Pogledi s strani - 3.10 Čas za kulturo - 3.45 Videonoč
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poroči-la - 9.1OTaksi, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Julijin
program - 14.10 Slovenski utrinki - 14.35 Romski program - 15.00 Poročila - 15.10 Madžarska danes - 16.00 Poročila - 16.05 Posel - 16.30 Top model, serija - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.45 15 minut - 18.00 Okno - 19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.20 Dallas, serija - 21.15 Desert - 22.15 Ženske in moški, ameriški film -23.40 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
12,00 Siesta - 14.40 Tri afere, tv-film - 16.35 Barvne lise - 16.45 Krtačni odtis, pregled tiska -17.30 Regionalni program - 18.00 Brooklynski most - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Pesem ptic trnovk, ameriška nadaljevanka - 20.00 John Ford, 2. del portreta - 20.50 Risanka - 21.00 Dnevnik -21.10 Policijska poročila - 21.15 Tip-hop, kviz -21.40 Muza, kultura - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Športna stava - 22.50 Pop rock
RT L
5.35 Bogati in lepi - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba -9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Lepi in bogati -10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llo-na Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer -18.30 Zvezde - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Hercules - 21.10 Luciferjev učenec, film - 23.00 Robocop - 23.50 Dnevnik - 0.20 Teror v Alka-trazu, film - 2.05 Luciferjev učenec, ponovitev filma - 3.45 Dnevnik - Robocop - 5.05 Jonny Bago
SOBOTA
17. FEBRUARJA
TV SLOVENIJA 1
7.40 Radovedni Taček: Steber
7.55 Kljukčeve dogodivščine
8.10 Male sive celice, kviz
8.55 Zgodbe iz školjke.
9.25 Učimo se tujih ježkov: Angleščina
9.50 Zlati tjulenj, kanadski film
11.20 Znanje za znanje
12.20 Mali koncert
13.00 Poročila
13.05 Hugo
13.45 Svet narave, angleška serija
14.35 Tednik
15.25 Christy, ameriška nadaljevanka, 2/21
16.20 Starodavni vojščaki, ameriška serija
17.00 Dnevnik
17.10	Razjarnikovi v prometu, tv-nadaljevanka
17.55	Alpe-Jadran
18.35 Hugo
19.00 Včeraj, danes, jutri
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.10 Show
21.10 Križarske vojne, angleška serija
22.05 Turistična oddaja
22.30 Dnevnik
23.00 Amie de Vincent, francoski film
0.30 Poročila
TV SLOVENIJA 2
9.50 Poglej in zadeni
11.20 SP v alpskem smučanju: Smuk (m)
13.55 Zvezde v cirkuški areni
15.25 Omnibus, ameriški film
17.00 Sierra Nevada '96
18.00 Športni film
18.30 Karaoke
19.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
20.05 Športna informativna oddaja
20.30 Risky Business, ameriški film
22.05 Sobotna noč
POP TV
7.00 Videostrani - 9.30 Reboot, risanka -10.00 Flipper otroška nanizanka - 11.00 Do-sejeji X, ponovitev - 12.00 Newyorška policija, ponovitev - 13.00 Odpadnik, ponovitev - 14.00 Atomska podmornica, ponovitev filma - 16.00 Obraz tedna, ponovitev - 16.30 Avtodrom, ponovitev - 17.00 Devils Advocate, mini nanizanka -18.00 Harlequin: Druga ženska, ponovitev filma -19.30 24 ur - 20.00 Na jug, nanizanka - 21.00 Papež mora umreti, komedija - 23.00 Peto nadstropje, srhljivka - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
8.55 Poročila - 9.00 Slanko, serija - 9.25 Risanka - 9.50 Otroci v Avstraliji, serija - 10.20 Film za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Prizma - 13.20 Pogovor s teologom - 14.20 Briljante-en, oddaja za mlade - 15.05 Reporterji sveta -15.55 Poročila - 16.00 Sinovi neviht - 17.30 Televizija o televiziji - 18.00 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.10 Film - 22.00 Dokumentarna serija - 22.45 Dnevnik - 23.05 S sliko na sliko - 23.35 Polnočna premiera: Divje palme, 2. del
TV HRVAŠKA 2
11.20 SP v alpskih disciplinah - 12.30 Rezerviran čas - 13.30 Koledar - 13.40 Življenje na severu, ameriška nanizanka - 14.25 Nogomet, Varteks : Zagreb - 16.15 SP v alpskih disciplinah - 16.45 DP v plavanju - 17.15 Risanka - 17.30 Plavci, serija - 18.15 Samuel Beckett, dokumentarna serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna serija - 20.40 Vi-dikon - 21.25 Z jadri okrog sveta, serija - 22.00 Šport - 22.15 TOP 20 - 23.00 Največji zločini 20. stoletja, serija
TV AVSTRIJA 1
6.00 Roseanne - 6.30 Otroški spored - 8.25 Vroča sled - 9.25 Sobotna igra - 9.50 Blinky Bill
- 10.15 Sobotna igra - 10.30 Disneyev festival - 11.15Dennis- 11.55 Šport - 12.05 Hanyin Hendersonovi - 12.25 Kalifornijski klic v sili -13.10 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa -14.00 Blossom - 14.25 Princ iz Bel-Aira -14.50 Superman - 15.35 Beverly Hill - 16.20 Melrose Plače - 17.10 Mladinska oddaja -18.00 Šport - 19.00 Sami nesmisli - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Beljaški pust -22.05 Šport - 23.05 Razvedrilna oddaja - 0.05 Čas v sliki - 0.10 Odločitev za umor, srhljivka -1.45 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 2.30 Melrose Plače - 3.15 Beverly Hills - 4.15 Operacija Conred Beff, komedija
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo, Avstrija, halo Dunaj! - 9.35 Klinika pod palmami, ponovitev - 11.05 Agera Thomasa Crowna, kriminalni film - 12.45 Raj za živali - 13.10 Plodovi zemlje - 13.25 Nebo nad zemljo, film - 14.50 Moja domovina je vsak dan kje drugje, film -16.30 Alpe - Donava -Jadran - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živali iščejo dom - 17.53 Verstva sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Sporna vprašanja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Sled dvoma, srhljivka - 21.45 Časvsliki - 21.55 Na Wolfgangškem jezeru, komedija - 0.00 Jabbe-wocky, komedija - 1.40 Pogledi s strani - 2.05 Šport - 3.05 Videonoč
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.00 Friderikusov šov -11.35 Narodna glasba - 12.00 Poročila -12.05 Ponovitve - 14.40 Odgovarjamo na telefone - 14.50 Stoletnica filma - 15.20 Pomladanska parada, avstrijski film - 17.10 Nepričakovano potovanje - 18.00 Za boljši jezik - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 18.55 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.00 Budimpeštanski operni bal -20.25 Filmski program - 22.25 Operni bal, nadaljevanje - 23.25 Glejmo jasno, filmska komedija
TV MADŽARSKA 2
6.30 Za kmetovalce - 7.00 Narodnostne oddaje - 10.05 Za otroke - 11.00 Po sledeh B. Orbana - 11.50 Dandanes - 12.00 Poje Jozsef Huszar 7 12.20 Olimpijci - 12.30 Tjulenj Salty - 12.55 Živalski portreti - 13.00 Reflex - 13.05 Borilni športi - 13.35 Kratki filmi - 15.00 Stiki brez meja - 15.30 Podjetniški magazin - 16.00 Zabavna glasba - 16.30 Svetovni tednik - 17.00 Športni program - 19.05 Familija - 19.40 Pari na umetninah - 20.05 Telebingo - 21.00 Srednjeevropski kulturni magazin - 21.50 Pregled tiska - 21.55 Telešport - 22.05 Samozavest, tv-igra
RT L
5.30 Otroški spored - 10.35 Na krilih pravičnosti - 11.00 Power Rangers - 11.25 Beethowen -11.40 Spiderman - 12.00 Karate Kid & Co. -12.25 Polna hiša - 12.55 Kdo je tukaj šef? -13.55 Življenje in jaz - 14.25 Krepka družina -14.55 Princ iz Bel-Aira - 15.20 Prijazna družina - 15.45 Johnny Bago - 16.45 Beverly Hills -17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 20.15 Šov za 100.000 mark -22.00 Boks: poročilo - 22.30 Boks: boj -0.30 Krvavi šport, film - 2.05 Krvavi sloves, film -3.55 Melrose Plače - 4.45 Beverly Hils
NEDELJA
18. FEBRUARJA
TV SLOVENIJA 1
8.10 Aneta, češka nadaljevanka
8.40 Živžav
9.30 Risanka
9.55 Nedeljska maša
11.00 Ameriška književnost, serija
1	1.30 Obzorja duha
12.00 ljudje in zemlja, kmetijska oddaja
12.30 Slavnostni koncert ljudske pesmi
13.00 Poročila
13.05 Hugo
13.35 Karaoke
15.00 Nedeljska reportaža
15.30 Ghost Dad, ameriški film
17.00 Dnevnik
17.10 Po domače
18.45 Zatv-kamero
19.10 Risanka
19.15 Loto
19.30 Dnevnik
20.10 Nedeljskih 60
21.10 Poletje 1945, nizozemska nadaljevanka, 3/8
22.30 Dnevnik
22.50 Ciklus filmov Matjaža Klopčiča: Iskanja, slovenski film
0.35 Poročila
TV SLOVENIJA 2
9	.00 Angleška glasbena lestvica
9.50 Videošpon
10.35 V vrtincu
11.20 SP v alpskem smučanju: Smuk (ž)
12,30 Tok, tok, kontaktna oddaja
13.15 Planet Šport
14.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
17.00 Sierra Nevada '96
18.00 Hokej na ledu, posnetek finala pokala Slovenije
20.05 Športna informativna oddaja
20.25 Dogodek v Roswellu, angleška dokumentarna oddaja
21.15 Večerni gost
22.05 Mali koncert
22.15 Tetovirana, nemška drama
23.10 Športni pregled
23.40 DP v plavanju, reportaža
POP TV
7.00 Videostrani - 8.00 Peter Pan - 8.30 Smeho-sned, otroška oddaja - 10.00 Kimba - beli levček -
10.30 Edera, nanizanka - 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja - 12.00 Med prijatelji, oddaja o narodnozabavni glasbi - 13.00 Na jug, ponovitev -14.00 Papež mora umreti, ponovitev filma - 16.00 Zaznamovan, nanizanka - 17.00 Roseanne - resnična zgodba, film - 19.00 2,4 otroka, nanizanka -19.30 24 ur - 20.00 Prijatelji, nanizanka - 20.30 Urgenca, nanizanka - 21.30 Črni gad, nanizanka -22.00 Cinema Paradiso, film - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 Videostrani
TV HRVAŠKA!
8.30 Poročila - 8.35 Leteči medvedki - 9.00 Verjetno so ponoreli - 9.30 Risanka - 9.40 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, serija - 10.10 In to naj bi bilo življenje, otroška serija - 11.00 Sezamova ulica -12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklora - 13.40 Mir in dobro - 14.15OperaBox-14.50 Vedno v nedeljo - 17.10 Poročila - 17.20 Film - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Bravo - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko -23.05 Črni gad, angleška nanizanka - 23.35 Poročila
TV HRVAŠKA 2
11.10 Koledar - 11.20 Z jadri okrog sveta, serija -11.50 SP v alpskem smučanju - 13.20 Briljanteen -14.05 Vidikon -14.50 Košarka - 15.20 Smučarski show- 15.50 SP v alpskem smučanju - 16.20 Peta prestava - 16.50 Košarka NBA - 17.25 DP v plavanju - 17.55 Rokomet - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dobri fantje, ameriški film - 22.35 Športna oddaja -23.40 Koncert
TV AVSTRIJA!
6.00 Nahrbtnik, poln dogodivščin - 6.25 Otroški spored - 9.05 Robin Hood, film - 10.25 Disneyev festival - 11.20 Šport - 13.45 Dogodivščine Vinnie Puuh, risanka - 15.00 Mr. Sam Stone, ponovitev komedija -16.30 Bandit, komedija - 18.00 Srček -19.00 Šport - 19.30 Časvsliki - 20.15 Vse moje hčerke, nanizanka - 21.05 Dežela in gore - 21.55 K stvari -23.10 Časvsliki - 23.15 Vizije - 23.20 Novice iz tik mskega sveta - 23.45 Kitajska zgodba, film - 1.30 Kojak, kriminalni film - 3.05 Mačka lovi miš, kriminalni film - 4.45 Superman - 5.30 Raj za živali
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Avstrija v sliki - 9.30 Evangeličanska božja služba -10.15 Razume se: evanga-ličansko, verska oddaja - 10.30 Čas za kulturo -11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Iz parlamenta -13.00 Časvsliki - 13,05 Tednik - 13.30 Tuja domovina - 14.00 Halo, hotel Sacher... portir, nanizanka - 15.00 Otto je oster do žensk, komedija -16.30 Vojna termitov, reportaža - 17.00 Čas v sliki -17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta -18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Kraj zločina - 21.50 Časvsliki - 22.00 Kojak - 23.30 Pozabljeni otok, film - 1.05 Pogledi s strani - 1.20 Čas za kulturo - 1.50 Videonoč
TV MADŽARSKA!
7.35 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin -11.00 Evangeličansko bogoslužje -12.00 Poročila -12.05 Minute za srečo -12.30 Od melodije do melo-. dije - 13.00 Top model - 15.00 Znanstveni poročevalec - 15.35 Ortodoksni verski program - 16.00 Risanke - 17.05 Puder, zabavni magazin - 17.35 Napisne table - 17.55 Manever, vojaški magazin - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.05 Deklamacija - 20.15 M.A.S.H., ameriški film - 22.20 60-letnica K. Mecsa - 23.15 Resna glasba
TV MADŽARSKA 2
7.35 Mladinski magazin - 8.00 Moški spol - 8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Računalništvo - 10.05 Šole na vidiku - 10.35 V Schindlerjevi senci - 11.00 Športni program -13.00 Narodopisje - 13.10 Energija, 2. del -14.00 Balaton, serija o jezeru - 14.30 Iščemo izginule odrasle -15.05 Gimnazijci - 16.00 O Ciganih, slušateljih politične šole - 16.40 Dandanes - 17.00 Beatles! - 18.00 Dobrodošli - 18.30 Evropski magazin - 19.00 Deli telesa, serija - 19.30 Pravljica -19.45 Mojstrovine - 20.00 Zvezda brez imena, tri-dejanka - 22.30 Telešport - 23.30 Okolje - 23.35 Pregled tiska - 23.40 Stalno omizje
RT L
5.30 Otroški spored - 8.25 Dobro jutro, nedelja -8.30 Nedeljsko veselje -10.10 Na krilih pravičnosti - 10.35 V. R. Tropers - 11.00 Prijazna družina -11.30 Disneyeva reportaža - 11.45 Zadnji prelaz, film - 13.25 EkipaA - 14.20 Dan potem - 15.45 Pomorska raziskava DSV - 16.45 Eart 2 - 17.45 Rudijev pasji šov - 18.15 Magazin o živalih - 18.45 Poročila -19.10 Klic v sili - 20.15 Samski fant za stiskanje, film - 23.25 Prijazna družina - 23.55 Družabne igre - 0.35 Nočne črepinje - 1.05 Dark Shadovvs - 1.55 Barbel Schafer - 2.50 llona Christen - 3.40 Hans Meiser - 4.40 Eksplozivno
PONEDELJEK
19. FEBRUARJA
TV SLOVENIJA!
9.00 Radovedni Taček: Maska
9.15 Lutkovna pravljica
9.55 Pritlikavčki, angleška nadaljevanka
10.20 Super stara mama, angleška nanizanka
10.45 Zgode iz školjke
11.15 Iskanja, slovenski film
13.00 Poročila
13.05 Novice iz sveta razvedrila
13.50 Utrip
14.05 Zrcalo tedna
14.20 Zatv-kamero
14.50 Nedeljska reportaža
15.20 Večerni gost
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 Dnevnik
17.10 Radovedni Taček: Albin
17.30 Tv-oko, angleška serija
18.00 Simpsonovi, ameriška nanizanka
18.30 Lingo, tv-igrica
19.00 Včeraj, danes, jutri
19.05 Risanka
19.15 Žrebanje3x3
19.30 Dnevnik
20.05 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
20.35 Tv-konferenca
21.25 Moja vojna pa še traja, dokumentarna o®*
22.30 Dnevnik
23.00 Cosbyjevi primeri, ameriška nanizanka
23.50 Svet poroča
0.20 Poročila
TV SLOVENIJA 2
9.15 Učimo se tujih jezikov: Angleščina
9.40 Turistična oddaja	, |
9.55 SP v alpskem smučanju: Slalom (ž),11 I
10.45 Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja
11.20 Smuk (m)
12.30 V žarišču
13.00 Slalom (ž), 2. tek
13.40 Policisti s srcem,, avstralska nanizanka
14.25 Studio City
15.25 Športni pregled
15.55 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
16.15 Učitelj, francoska nadaljevanka
17.00 Sierra Nevada'96
18.00 Po Sloveniji
18.45 Izobraževalna oddaja
19.15 Angleška glasbena lestvica
20.10 Osmi dan
20.40 Športna informativna oddaja I
21.00 Dnevnik nore gospodinje, ameriški fi“ I
22.35 Brane Rončel izza odra
POP TV
7.00 Videostrani - 9.30 Devils Advocate, P0^ - 10.30 Prijatelji, ponovitev - 11.00 Santa
- 12.00 Cinema Paradiso, ponovitev filma- L Urgenca, ponovitev - 15.00 Roseanne -zgodba, ponovitev - 16.30 POP 30 - 17 00 Barbara, nanizanka - 18.00 MacGyver, naj' - 19.00 Roseanne, nanizanka - 19.30 2 20.00 Dekle, ki sem jo ljubil, film - 22.00 M nanizanka - 22.30 Magnum, nanizanka-*.^ 24 ur, ponovitev - 0.00 POP 30, ponovitev-Videostrani
TV HRVAŠKA!
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.1®PL jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževal gram - 11.30 Modul 8 - 12.00 Dnevnik-1^ Ljubezen, serija - 12.45 Umrli so v škornji^ ji riški film - 15.05 Poročila - 15.10 lzotraZ, program - 16.15 Modul 8 - 16.45 Hrvaška $ - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 K* - 18.50 Smerokaz - 19.30 Dnevnik - 2°’LjS resnica- 20.40Tv-film - 22.15 Dnevnik '
S sliko na sliko - 23.05 Wedding, nemsK 0.30 Poročila
TV HRVAŠKA 2
14.25 Koledar - 14.35 Mestece Peyton, a^ nadaljevanka - 15.25 Športna oddaja - nju' v plavanju - 17.00 SP v alpskem 18.20 Podobno, vendar različno - 18.30 ževalna oddaja - 19.00 Neustrašni, otroškaa 19.30 Dnevnik - 20.10 Murphy Brovvn, a" nanizanka - 20.40 Hrvaška in svet -nogomet - 22.30 Glavni igralec, serija' Glasbena oddaja
TV AVSTRIJA!
6.00 Otroški spored - 6.35 Nahrbtnik, P0^^' vščin - 9.00 Polna hiša - 9.25 Princ iz B® 9.50 Šport - 10.00 Ekipa A - 10.45 V«® dja Enterprise - 11.30 Šport - 13.00.Otm	-
red - 15.05 Popaj - 15.25 Mini Cas v M 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 17.15 Golden Palače - 17.40 Dr. Ouinova,. . niča iz strasti - 18.30 Šport - 19.00 R°s, grel 19.30 Časvsliki - 20.00 Šport - 2°' .jfilit' komedija - 21.40 Holywood, kriminal m-23.20 Čas v sliki - 23.25 Taxi girl, 0.50 Kalifornijski klan - 1.35 Schiejok -p#' 2.35 Dobrodošli v Avstriji - 4.35 Taxi girl'"
TV AVSTRIJA 2	jžek
9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen k0?1^' 9.55 Bogati in lepi - 11-.00 Schiejok vsa jj 12.00 Čas v sliki -12.10 Valcer v Pekre Avstrija v sliki - 13.00 Čas v sliki -13^ jj P cija - 13.40 Umori so njen konjiček -1L fornijski klan - 15.10 Bogati in lepi -jok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 130 šli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - ' sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 ženska gre svojo pot - 21.05 Tema - 2 sliki - 22.30 Kulturni magazin - 23.00 mesa Ensorja -23.45 Vitezi kokosovega medija - 1.15 Pogledi s strani - l-20,^’ 2.35 Dežela gora - 3.20 Čas za kulturo deonoč
TV MADŽARSKA!
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9-	;
- 9.10 Taksi, serija - 9.35 Dopoldne^ sneyjeve risanke - 12.00 Poročila - 12' ^d^L 12.25 Telepakk - 14.10 Narodnostna>
15.00 Poročila - 15.10 Risanka - 15'; vP‘ tika - 16.00 Poročila - 16.05 Mi srno।
16.30 Angleško podeželje -
17.30 Pomagač - 18.00 Overi - 18J
- 18.15 Posel- 18.30 Vse ali nič, kv«'
otroke - 19.15 Klip mix - 19.30 DneLa(ioPL Deklamacija - 20.20 Silvester - 21.11Lrt.W9L| 21.45 Življenjska igra, serija - 22.45 = pr vije, serija - 23.35 Debatni program -u'
TVMADZARSKA2
14.00 Zasedanje parlamenta - 12
ma - 17.50 Ravel: Pavane - 18.00 H 9 „1’'^ gram - 18.15 Znanstveni porečeva polj' . Hokej na ledu - 21.00 Dnevnik - 21’ 45 poročila - 21.15 Igra na srečo - 2	'
22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska stvo mest - 23.05 Pri klavirju Ann
23.45 Proti domu, gruzinski film
vgstnik, 15. februarja 1996
25
RT L
5-35 Lepi in bogati - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba -9-05 Kalifornijski klan - 10.30 Ločitveno sodišče -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta -13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Mei-ser-17.00Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezde - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri čas, slabi časi -20.15 Skrivnost mojega uspeha, film - 22.25 Ma-gazin - 23.00 Deset pred deseto - 23.30 Kino -0 00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna dru-ana -1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer -2;55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno
TOREK
20 FEBRUARJA
SLOVENIJA 1
9 4n Dre^ek in tr'ie marsovčki Radnvpdni ToA-l.. rv ,
.........«qv maiouvvM
Radovedni Taček: Pust
Lutkovna igrica
Super stara mama, angleška nanizanka
Zgodbe iz školjke
Skrivnost hokejskega paka, kanadski film Poročila
9.55
10.35
11.00
11.30
13.00
13.05
14.25
14.55
15.25
16.20
17.00
17.10
17.30
18.00
18.35
19.00 ’9.1O ’9.30
20.05
20.55
21.45
22.45
23.1q
23.25
0.15
Dingo
Ameriška književnost, serija
Obzorja duha
Tetovirana, nemška drama
Mostovi
Dnevnik
Kekčeve dogodivščine eta, češka nadaljevanka lvalci, francoska nanizanka
Kolo sreče
pCerai, danes, jutri
Risanka
Dnevnik
^5 let Slovenskega okteta, prenos iz CD
^°sje, serija
Kokarocka
Dnevnik
Poslovna borza
pwočilaV' Pr'mer'' amenška nanizanka
^VtNllAs
g 55 8SIT,idan
11 -45 Star^P8kern smučanju: Slalom (m), 1. tek
1255 Alpe Žan °IŠČaki'amSriŠka Seriia
?40
14.40 piskih 60
Sh:^!ocldaiaomodi
Shino',Ocldaia 0 modi
" s	nadaljevanka
10,05
19.15
21.40
17 5 Okus n a' avstralska nadaljevanka
14
18.45 r°Sl°veniji
’9.1S ^Uanta
20.05 v1?60^
20.35
2?'55 Učite- a( 'nformativna oddaja
,,40 Pisma’ |rancoska nadaljevanka
232 OdikritiC” Murn - študentovapisma
ROD S'n’ P'eda'^ka Predstava
7,00 Vid?
dekl??' £0 mash00 Santa Barbara - 12'00 Dek n ' Ponovitev P°n°vitev - 13.30 Morska So^^^tajoijuJ4,00 Kuhajmo skupaj - 14.30 M ' 17.00 sJt "'Ponovitev filma - 16.30 POP Ž>onanizn^ nanizanka - 18.00 21 rm' 2°'°0 On?3 ' 1?'°° Roseanne - 19-30 nanb T°čka nr??6 naaega mesta, nanizanka -C®*?3'22 30?; nanizanka - 22.00 MASH, tov#?3,00 Maom,™ °drorn' oddaia 0 avtomobiliz-' °-30 Popnanizanka - 0-00 24 ur, po-hi j.	Ponovitev - 1.00 Videostrani
» 5antWbar?irom’ prenos ■ 7-25 Poročila -ke A',1°'O5 bob?' 8,15 Dobro Mro - 10.00 Po-Noč l2:00 Dnevni e^ni pro9ram - 11 -30 Za otro-dlroi?Iez9rozila A™ n’28 Čubezen, serija -12.45 9iarn ' 15'O5 Pornči|lk°' ameriški ,ilm ’ 14,35 Za 17.45 J6-15 Za otrn? ' 15-10 Izobraževalni pro-’8.5q kr|stalni imperij?16,45 Hn/aška danes ’ 20.55 >®diii -19 3n kSeriJa " 18-15 Kolo sreče -n*siiko ^"amenČ^ ’ 20-10 RaPodaza -
4	' 16-00 Glasbena oddaja - 16.45
n ? Glogom - 17.35 SP v alpskem ^Ustras.7 13-30 Govorimo o zdravju - 19.00 ^•1oUrn’ Otro®ka sedia - 19.30 Dnevnik -
Oanca, serija - 21.00 črno-belo v barvah
Mša . 8 spored - 8.35 Popaj - 9-00 Polna Sof|s^lar|5 r0Seanne - 9.50 Šport - 10.45 Ve-'2.55 CaEnterPnse -11.30 Oreh, komedija -P" 155^ 1^0(l Otroški spored - 15-05 Po-,^'brišn Mlr"tas v slik' - 15.35 Vesoljska ladja u.4q n ~ 16-25EkipaA- 17.15 Polna hiša-n*3' zdravnica iz strasti - 18.30 ?°-D0 VI00 R°seanne - 19.30 Čas v sliki -S komS ' 2o-15 Beljaški pust - 22.30 Coo-^liubiti i?-a ' 23-55 čas v sliki - 0.00 Duh za 2,1(1 Sch^ln?nalnitta - 1-25 Kalifornijski klan -'5,1(1 Dr n VSak dan ' 3/10 Dobrodošli v Avstriji ' Ninova, zdravnica iz strasti
i'55 BotinfS-'kl ' 9,(15 Umori so njen konjiček -' <00	'ln 'epi - 11 -00 Schiejok vsak dan -
:13.i0Tsllki- 12.10Tema- 13.00 Časvsliki šilček ?°rna vprašanja - 13.40 Umori so njen 1 4-25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in
elevizijski spored od 16. februarja do 22. februarja
lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Aklti X - skrivnostni primeri FBI-a: Sofija - 22.00 Čas v sliki -22.30 Na kraju dogodka - 23.00 Portret fizika Heinza von Foersterja - 0.05 Umetniki ustva-rajo: Za oko in uho - 0.50 Temačna duša: Robert Schneider - 1.45 Za oko in uho - 1.55 Domovina in folklora v 24 videodelih - 2.10 Pogledi s strani -2.20 Čas za kulturo - 2.55 Videonoč
TV MADŽARSKA!
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Taksi, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Tajna podružnica, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25Telepakk- 15.00 Poročila- 15.1OArbore-tumi - 15.20 Fizika - 16.00 Poročila - 16.05 Sposojena Zemlja - 16.30 Top model - 17.00 Za otroke - 17.25 Televideo - 17.30 Risanka - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Vse ali nič, kviz - 19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.20 Splošna nevarnost, serija - 21.05 Studio '96 -21.50 Zlati meščan, ameriški film - 23.45 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
9.00 Zasedanje parlamenta - 16.30 Turistični magazin - 17.00 Hotel Paradiž - 18.00 Regionalni program - 19.05 Magnum, kriminalka - 20.00 Muza -20.10 Živi ljudski običaji - 20.15 Novinarski klub -21.00 Dnevnik- 21.10Okolje - 21.15Torek21, kviz - 21.45 Klip mix - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Čar športa - 0.05 Vsi moji možje, francoski film
RT L
5.35 Lepi in bogati - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.35 Med.nami - 8.05 Springfieldova zgodba -9.05 Kalifornijski klan - 10.30 Ločitveno sodišče -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta -13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Sčha-fer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezde - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Tipično Kolsch - 22.10 Quincy - 23.10 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno
SREDA
21. FEBRUARJA
TV SLOVENIJA 1
9.20
9.40
9.50
10.00
10.25
10.55
11.45
12.35
13.00
13.05
13.35
16.00
17.00
17.10
18.00
18.35
19.00
19.10
19.30
20.05
20.55
23.00
23.30
1.10
Tinko Polovinko, glasbena pravljica
Briši piši
Risanka
Super stara mama, angleška nanizanka
Zgodbe iz školjke
Roka rocka
Dogodek v Roswellu, angleška oddaja
Ljudske pesmi
Poročila
Kolo sreče
Zgodbe iz školjke
Dosje, serija
Dnevnik
Pod klobukom
Izzivalci, francoska nanizanka
Kolo sreče
Včeraj, danes, jutri
Risanka
Dnevnik
Dosje, serija
Film tedna: Tramvaj poželenja, ameriški film
Dnevnik
Cosbyjevi primeri, ameriška nanizanka
Poročila
TV SLOVENIJA 2
11.30
12.00
12.30
13.20
14.30
15.50
16.35
17.25
18.00
18.45
19.15
20.05
20.35
20.55
22.30
23.15
Tv-ambulanta v žarišču Oči kritike Odisej in sin, gledališka predstava Očkov duh, ameriški film Dosje, serija
In morje bo povedalo, ameriška nadaljevanka, 3/4
Pisma: Josip Murn - študentova pisma Po Sloveniji
Izobraževalna oddaja
V vrtincu
V žarišču
Športna informativna oddaja
Odbojka PPZ, Maribor: Hapoel Slovenci v svetu
Slavnostni koncert ljudske pesmi
POP TV
7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Kuhajmo skupaj, ponovitev - 14.00 Točka pravice, ponovitev - 15.00 Ograje našega mesta, ponovitev - 16.00 Avtodrom, ponovitev -16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara, nanizanka -18.00 MacGyver, nanizanka - 19.00 Roseanne, na-, nizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Polja smrti, vojna drama - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev - 1.00 Videostrani
TV HRVAŠKA!
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Tekma za gledalce, ameriški film - 14.35 Otroška serija - 15.05 Poročila -15.10 Izobraževalni program - 16.15 Za otroke -16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče- 18.50 Obnova Hrvaške -19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Dokumentarna oddaja - 21.40 Glasbena oddaja -22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Z namenom in razlogom - 23.55 Poročila
TV HRVAŠKA 2
16.15 Koledar - 16.25 Film - 18.00 Dokumentarna serija - 18.30 Živeti z ... - 19.00 Neustrašni, otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Film - 22.00 Oljčni dvorec, serija - 22.50 Glasbena oddaja
TV AVSTRIJA!
6.00 Otroški spored - 8.35 Popaj - 9.00 Polna hiša - 9.25 Roseanne - 9.50 Ekipa A - 10.35 Vesoljska ladja Enterprise - 11.20 Razbojnikov strah, komedija - 13.00 Otroški spored - 15.05 Popaj - 15.25 Mini Čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise -16.25 Ekipa A - 17.10 Polna hiša - 17.35 Kdo je tukaj šef? - 18.00 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti -19.05 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.05 Pogledi s strani - 20.15 Maščevanje brez upanja, srhljivka - 21.50 Kraj zločina - 23.05 Čas v sliki -23.10 Talk Radio, film - 0.50 Kalifornijski klan -1.35 Schiejok vsak dan - 2.35 Dobrodošli v Avstriji - 4.40 In življenje je polno sanj, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejock vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Univerzum: Ibera - dežela lesketajoče se vode - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju dogodka - 13.40 Umori so njen konjiček -14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Televizija pomaga - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Bog in znanost - 23.25 Nasprotja, pogovor - 23.55 Otok sredi Volge, film - 0.15 Podzemlje, film - 0.30 Pogledi s strani - 0.40 Čas za kulturo -1.15 Videonoč
TV MADŽARSKA!
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Taksi, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Kariera nekega sleparja, serija - 12.00 Poročila -
.05 Posel- 12.25Telepakk- 14.10 Narodno
12.
stne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Naša dediščina - 15.20 Zgodovina - 16.00 Poročila -
.05 Zelena žaba - 16.30 Top model - 17.00 otroke - 17.30 Smernica - 17.55 Nujna po
16.
Za
moč - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Družabna igra - 19.00 Za otroke -19.15Televideo - 19.30 Dnevnik- 20.10Dekla-macija - 20.20 Karibujeva pot, serija - 20.50 Cesar, drama -21.55 Svetovni zvezdniki v Budimpešti - 22.30 Smrt Jugoslavije, serija - 23.20 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
14.25 Zamejski Madžari - 14.55 Euroklick -15.25 Fidelio, opera - 17.30 Rin-Tin-Tin, serija -18.00 Regionalni program - 18.15 Madžarska s kamero - 19.05 Toreadorjev valček, angleški film -20.50 Musiča Historica - 21.00 Dnevnik -21.10 Policijska poročila - 21.15 Mali svet - 21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Mado, poste restante, italijansko-francoski film
RT L
5.35 Lepi in-bogati - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba -9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Lepi in bogati -10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezde - 18.45 Poročila - 19.10 Magazin -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Vrni mi otroke, 1. del filma - 21.05 TV-nasvet -21.15 Vrni mi otroke, 2. del filma - 22.10 Sternov tv-magazin -0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno
ČETRTEK
22. FEBRUARJA
TV SLOVENIJA!
8.50
9.30
9.40
10.05
10.30
10.55
11.25
13.00
13.05
14.45
15.35
16.25
17.00
17.10
18.00
18.35
19.00
19.10
19.30
20.05
20.40
21.30
22.30
23.05
0.00
Škrat sanjavec, plesna slikanica
Briši piši
Batman, ameriška nanizanka
Super stara mama, angleška nanizanka
Zgodbe iz školjke
Shingalana, avstralska serija
Po domače
Poročila
Kolo sreče
Moja vojna pa še traja, dokumentarna oddaja
Tv-konferenca
Znanost od blizu, kanadska serija
Dnevnik
Živžav
Izzivalci, francoska nanizanka
Kolo sreče
Včeraj, danes, jutri
Risanka
Dnevnik
Norec v množici, ameriška nanizanka
Tednik
Glasba Nemčije in Francije v duhu časa
Dnevnik
Cosbyjevi primeri, ameriška nanizanka
Poročila
TV SLOVENIJA 2
9.20
10.30
11.05
11.35
12.25
12.55
14.30
16.05
17.00
18.00
18.45
SP v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), 1. tek
Izobraževalna oddaja
V žarišču
Križarske vojne, angleška serija
Norec v množici, ameriška nanizanka
SP v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), 2. tek
Šampion rodea, ameriški film
Poletje 1945, nizozemska nadaljevanka
Sierra Nevada '96
Po Sloveniji
Svetovni poslovni utrip
19.15	Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
20.05	V žarišču
20.35	Športna informativna oddaja
20.55	Okus po zločinu, angleška nanizanka
21.45	Povečava
22.35	Oxygen, slovenski film (čb)
0.05	Večer jazza
POP TV	
7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MAŠH, ponovitev - 13.30 Edera, ponovitev - 14.30 Polja smrti, ponovitev filma - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara, nanizanka - 18.00 MacGyver, nanizanka -19.00 Roseanne, nanizanka - 19.30 24 ur -20.00 Haleguin: Izdajalske lepotice, film - 21.30 Ne greva narazen, nanizanka - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Policisti, nanizanka - 23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev - 1.00 Videostrani
TV HRVAŠKA!
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Ovčar, ameriški film -14.35 Otroški program - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija -18.15 Kolo sreče - 18.50 Moč denarja- 19.30 Dnevnik - 20.10 Portreti -21.15 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko -23.05 Theatron - 1.35 Poročila
TV HRVAŠKA 2
12.15 SP v alpskem smučanju - 16.00 Koledar -16.10 Za prgišče dolarjev, serija - 16.40 In to naj bi bilo življenje, otroška serija - 17.30 Federacija in konfederacija - 18.00 Skrivnostni svet rastlin, serija - 19.00 Neustrašni, otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kitajska plaža, ameriška nanizanka -21.00 Reševalna 911, serija - 21.55 Od 16 do 24, oddaja o filmu - 22.25 Film
TV AVSTRIJA!
6.00 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 8.35 Popaj -8.55 Polna hiša - 9.20 Šport - 9.55 EkipaA - 10.40 Vesoljska ladja Enterprise - 11.25 Geisha-Boy, film -12.55 Šport-13.00 Otroški spored - 15.05 Popaj -15.25 Mini Čas v sliki - 15.35 Vesoljska ladja Enterprise- 16.25 Ekipa A - 17.15 Polna hiša - 17.40 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 18.30 Šport - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Komisar Rex- 21.05 Pa prav Chicago! - 21.50 Co-bra - 22.40 Škorpijon, kriminalni film - 0.30 Čas v sliki - 0.35 Zakon je zakon, komedija - 2.05 Kalifornijski klan - 2.50 Schiejok vsak dan - 3.50 Dobrodošli v Avstriji - 5.30 Raj za živali
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 5,45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15Zamurjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Ki-noventilator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinarv 1.osebi ednine -13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30Poročila - 13.35 Obvestila --14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Radijski dnevnik - 19 30 Večerni program MV -19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav. in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6 25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila- 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12 30 Dežurni novinarv 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne naMV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Evropa v enem tednu, BBC - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Kulturni koledar - 17.05 Radijski knjižni sejem - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Dober večer, Beno! - 22.00 Želimo vam lahko noč
NEDELJA: 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horskop - 8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci, ponovitev - 9.15 Misef in čas - 9.30 Srečanje na M V -10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Radijski dnevnik
PONEDELJEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/Nemško zvočno pismo -8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9 00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Župan na obisku -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.00 Vonj po bencinu -oddaja o avtomobilizmu - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinarv 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne naMV- 13.10 Pozdrav in napovednik- 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Minute za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon,
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.05 Bog in znanost, ponovitev- 13.00 Čas v sliki - 13.10 Pogled v deželo -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Zgodbe iz Avstrije -21.05 Vera -22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling -23.00 Nočna straža - 23.50 Časovni obrati: Kulturni šok - 0.50 Pogledi s strani - 0.55 Moderani časi - 1.25 Čas za kulturo - 2.05 Videonoč
TV MADŽARSKA!
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Taksi, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Ma-rienhof, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25 Welcome to Hungary - 12.55 Telepakk -15.00 Poročila -15.10 Mentalna higiena - 15.20 Književnost - 16.00 Poročila - 16.05 Čudovite živali - 16.30 Top model - 17.00 Za otroke - 17.55 Pomagač - 18.15 Posel - 18.30 Družabna igra -19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.20 Malo mesto, serija - 21.00 Veliki avtobus, ameriški film -22.35 Mostovi - 23.15 The Gipsi Kind, jazz -23.50 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
15.15Tv-novele: Kruh, Miha hoče konja - 16.05 Obvezno čtivo - 17.00 Varstvo okolja - 17.30 Lestvica popevk - 18.00 Regionalni program - 19.05 MacGyver, serija - 20.00 Dobre novice - 20.15 Ura bogov - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje -21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Muza -22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Sredi Evrope, poljski film
RT L
5.35 Lepi in bogati - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba -9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Lepi in bogati -10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.00 Zvezde - 18.45 Poročila - 19.10 Magazin -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank: Zdravnik, ki mu ženske zaupajo, film - 21.15 Straža, film - 22.15 V deželi gigantskih črvov, film -0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer -2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno
cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nesoč ... -19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč
TOREK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Oaj, kak san zluf-to ... nogomet - 9.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.39 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12 30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Da in ne -22.00 Želimo vam lahko noč
SREDA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi -9.00 Menjalniški tečaji bank -915 Iščemo za vas -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 NST-SNMV - glasbena lestvica - 11.00 V živo o ... -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Dogodek dneva -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila- 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Mursko-morski val -22.00 Želimo vam lahko noč
ČETRTEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro -6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža tedna - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Vroče teme -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni 'ringišpil - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19 30 Večerni program MV - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč
26
vestnik, 15. februarja 1,9^
estnik
PISMA, MNENJA, STALISCA
Pravna dejstva v primeru Gradbenika in Loga so drugačna
Vezano na vaš intervju z direktorjem Benso z dne L 2.1996, kjer se omenja tudi moje ime, in glede na to, da je v omenjenem intervjuju nekaj neresničnih dejstev, prosim, da javno objavite moj odgovor na objavljen intervju z namenom informiranja javnosti. L Sklep Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo o prenosu družbenega kapitala podjetja Gradbenik (in z njim tudi Loga Lendava) je posledica tožb, ki sem jih sprožil še zakonito kot direktor Loga Lendava, in sicer za razveljavitev prisilne poravnave, sklenjene 6. 2. 1992 na sodišču v M. Soboti, in za razveljavitev ničnosti pogodbe SKS-K-2232 z dne 27. 5.1992, ki sta se na sodišču vodili pod opravilno štev. Pg 412/93, in tudi posledica tožbe pod opr. štev. Pg 453/93, ki jo je sprožila Jeklotehna Maribor zaradi ničnosti vpisa o pripojitvi podjetja TLO h Gradebniku in ničnosti izbrisa iz sodnega registra z dne 28. 9. 1992, ker so za to bili utemeljeni vzroki.
2.	Zaradi dominantnosti Gradbenika v upravnem odboru družbe LOGO Lendava je bila izvršena kadrovska zamenjava direktorja družbe z namenom, da se ustavijo in umaknejo navedene tožbe, kar je samovoljno storil novi direktor družbe LOGO, za kar ni imel pooblastila zbora delavcev, ki je to zahtevo sprožil.
3.	Jeklotehna Maribor je z družbo LOGO kot upnico stečajnemu dolžniku TLO-ju Lendava sklenila pogodbo o prevzemu dolga dne 27. 8. 1991, s katero se je Jeklotehna obvezala, da bo 37,5 % dolga vložila kot trajno vlogo (delež) v družbo LOGO, ki pa je bila dopolnjena dne 10. 9. 1991 in nikoli ni izsiljevala plačila svojih terjatev. Te pogodbe so bile upoštevane pri oceni vrednosti podjetja LOGO, d.o.o., z dne 15. 4. 1993 in s katerim je Jeklotehna Maribor na osnovi dokapitalizacije prišla do deleža lastninskega kapitala podjetja, kar je bilo takrat po stanju 31. 12. 1991 2,36 % deleža LOGA Lendava.
4.	Zaradi nezakonite pripojitve in brezplačnega prenosa TLO-ja na Gradbenik je Jeklotehna sprožila ustrezno tožbo in ni več hotela sodelovati pri lastninskem preoblikovanju družbe LOGO, ker se ni strinjala z dejstvom, da je zaradi pripojitve TLO-ja Gradbenik novi ustanovitelj družbe LOGO. S tem sem se kot takratni direktor strinjal tudi sam in nisem hotel podpisati obrazca št. 2 pri ustreznem sodišču, ki je to spremembo kljub temu registriralo.
5.	Zaradi lastnih notranjih težav je Jeklotehna na pritisk Gradbenika in LOGA Lendava prodala svoj delež in ne terjatev, saj je le-te na naroku dne 22. 6. 1992 v celoti umaknila, kar se vidi iz obrazložitve sklepa o prisilni poravnavi z dne 6. 7.
1992.	Res pa je, da se je nakup deleža povezoval z ustavitvijo in umikom tožbe za razveljavitev pripojitve TLO-ja h Gradbeniku, na osnovi katere je višje sodišče v Mariboru 2. 3.1992 potrdilo sklepe o izdaji začasnih odredb, ki so bili ovira pri nadaljevanju postopkov lastninskega preoblikovanja obeh podjetij.
6.	F postopku revizije lastninskega preoblikovanja pri podjetju LOGO, d.o.o., mi je takratni SDK dne 13.
7.	1994 priznal lastnost stranke v postopku, in to tudi zaradi bodočega minimalnega deležništva na osnovi konverzije terjatve, takratne SO Lendava v vodilno ekipo in tudi pravnega interesa ter da se navedene sporne zadeve razčistijo na sodišču v korist delavcev družbe LOGO in prejšnjih delavcev TLO-ja. Zato sem tudi vložil tožbe z enako vsebino in cilji, da bi Gradbeniku preprečil lastniniti nekaj, kar ni njegovo, vse na osnovi ugotovitev obeh revizijskih poročil in dejstev, ki so se v teh postopkih dogajala.
7.	Na osnovi teh tožb je Okrožno sodišče v M. Soboti ponovno izdalo začasne odredbe, ki so enake kot odredbe na osnovi tožbe Jeklotehne.
Za boljše poznavanje sedanjega stanja se je potrebno vrniti v čas pred prisilno poravnavo, to je v leto 1991, ko je družba LOGO začela poslovati na osnovi odobrenega elaborata o upravičenosti zagona družbe LOGO marca 1991 ter mnenja o možnostih poslovanja podjetja LOGO z dne 22. 4. 1991, ki sta bila osnova za pozitivno soglasje k sklepu o odobritvi sredstev za ohranitev produktivnih delovnih mest ministrstva za delo. Oba elaborata sta bila izdelana s pomočjo strokovnih in pooblaščenih institucij in sta v osnovi predvidela, da bo hčerka LOGO, d.o.o., prevzeta in prek prisilne poravnave poravnala obveznosti iz tečajnega postopka. Po zahtevi ministrstva za delo in odobritvi sredstev sem kot direktor ta elaborat moral spoštovati in delati v skladu z njim. Izdelan je bil za obdobje treh let. Prvi predlog prisilne poravnave je bil podan že 21. 3. 1991. Sam Gradbenik se je vključil v pripravo predloga prisilne poravnave kasneje kot porok za kredit v višini 8,5 milijona SIT, ki ga je najel LOGO za odkup določenih terjatev od upnikov TLO-ja, in sicer ko je bil Anton Bensa imenovan za predsednika upravnega odbora na predlog stečajnega upravitelja Franca Pucka, ker drugi kandidati zaradi zasedenosti niso hoteli sprejeti funkcije predsednika.
Pregledati je potrebno samo sklepe UO družbe od 3. seje 21. 10. 1991 do 9. seje, ki je bila 24. II. 1992, pa bo vsakomur jasno, kako je Gradbenik izvedel
prisilno poravnavo! Posebej bi opozoril na 51 sejo UO z dne 6. 3. 1992, na ka teri je UO ugotovil, da je LOGO večinski upnik, in potrdil predlog prisilne poravnave s strani LOGA, d.o.o., ki je bil poslan na sodišče 17. 4. 1992 z vsemi potrebnimi in zahtevanimi prilogami. Vendar je Gradbenik na osnovi neformalnega razgovora z LB PB in stečajnim upraviteljem dne 21. 4. 1992 nepooblaščeno poslal predlog prisilne poravnave, kjer se sklicuje na prevzem dolga od LOGA Lendava na osnovi pogodbe, ki ni bila podpisana, torej v nasprotju z 18. in 19. členom ZPPS, ker sploh nikoli ni bil upnik. Toda sodišče je njihov predlog sprejelo pozneje, šele 27. 5. 1992, ko sem pod pritiskom podpisal pogodbo o prevzemu dolga, ki ga pa v času podpisa razen do LB PB ni bilo več, za kar so vedeli vsi člani UO, vendar so iz lastnih razlogov in s pridržki podprli predlog Gradbenika, vendar komaj na 6. seji UO, ki je bila 5. 5. 1992. Na 7. seji dne 14. 7. 1992je predsednik UO poročal o uspešno izvedeni prisilni poravnavi, kjer je posebej poudaril, da želi Gradbenik za to biti nagrajen in imeti korist! To se je kasneje pokazalo v pripojitvi TLO-ja in lastništvu nad LOGOM Lendava ob dejstvu, da ta takrat v plačilo terjatev ni vložil niti tolarja, pač pa je dal samo poroštveno izjavo skupaj z LB PB.
Navedba v intervjuju, da je Gradbenik reševal TLO in s tem tudi LOGO, je neutemeljena in lažna, dejansko je Gradbenik reševal sebe, kar dokazujejo vsi njegovi nadaljnji postopki, saj je vse obveznosti po prisilni poravnavi hotel prenesti na »svojo družbo« LOGO, katere lastnik je postal. Izničiti je hotel »Elaborat v zagonu«, ki ga je potrdilo ministrstvo za delo s svojim »Programom oživljanja družbe LOGO«, s katerim je dejansko hotel pripojiti tudi družbo LOGO in iz nje narediti obrat Gradbenika! S tem se kot direktor seveda nisem strinjal in sem ustrezno ukrepal. Zaradi tega je od dokapitalizacije odstopila tudi NAFTA Lendava!
Laž je tudi, da po prisilni poravnavi LOGO ni plačal nobene terjatve. LOGO je v prvem polletju 1993 plačal obveznost do delavcev TLO-ja v višini 782.000 SIT in obresti za terjatve LB PB M. Sobota za marec 606.599 SIT in april 595.136 SIT. In to ob dejstvu, da nam je Gradbenik iz tekočega poslovanja dolgoval okoli 4 milijone SIT!
Iz revizijskega poročila za Gradbenik je razvidno, da je le-ta od skupnih obveznosti, ki jih je prevzel po prisilni poravnavi, poravnal le 2.446.800,40 SIT in še te na osnovi tožb upnikov.
Banka ni šla v aranžma z LOGOM zato, ker nisem podpisal predpogodbe o prodaji nepremičnin TLO-ja banki po diktirano nizkih vrednostih, na kar nisem pristal. Drugega razloga ni bilo, ker je poslovanje LOGA Lendava omogočalo vračilo obveznosti.
Pozivam direktorja Gradbenika, da javno pojasni, katerih dogovorov se s takratnim direktorjem ni dalo doseči in katere informacije, ki jih je dal v javnost, so škodile Gradbeniku in LOGU!?
Vse navedeno lahko dokažem tudi s pisnimi dokumenti, česar za Gradbenik ne morem trditi.
Milan Balantič
Kaj smo upokojenci?
SMO TO PRI NAS OBRABLJENA IN ODVRŽENA BITJA, ki nas nihče ne mara, ker so z nami samo stroški?
Danes životarimo »na plečih maloštevilnih zaposlenih«, zato pa naj bi imeli tudi majhne plače. Razmerje delavci - upokojenci 1:1 je resnično hudo razmerje, vendar tega nismo ustvarili upokojenci, ampak država, ki je poslala nezaposlenega delavca v pokoj, če se je le dalo, namesto da bi zanj našla delo. Če je tako, bi država morala najti tudi tolarček zanj.
Država pa namesto ZPIZ-a tako rešuje politične probleme in tudi čezmerne finančne izdatke. V prejšnjih letih pa smo lahko ugotavljali razmerje 4 : 1 (zaposlen : upokojenec), to pomeni, da so današnji upokojenci - delavci odvajali trikrat več, kot je bilo potrebno, pa še več je bilo zaposlenih. Kam je šel denar upokojencev takrat? Nekaj si je država sposodila, vendar nam ni znano, če je posojilo vrnjeno oziroma kako se je vrnilo ali ni vrnilo. V časopisu smo tudi prebrali, da je nogometni klub BUM iz Kočevja prejel precej velik znesek posojila ter odšel v stečaj. Upokojenci se sprašujemo, ali smo težko prisluženi denar odstopali nenamenskim dajatvam oziroma zapravljanju? Upokojenci smo takrat odstopali veliko denarja, saj so za zdravstveni sklad in SPIZ odtegovali skoraj pol plače. Takrat mladi zdravi delavci smo z voljo gradili po vojni uničeno državo, prispevali smo veliko neplačanih ur ter prostovoljnega dela. Danes smo kot obrabljen stroj zavrženi, na robu preživetja in smo element za »cenkanje« ob volitvah. Obljubljajo nam samo zato, da pridobijo naš glas na volitvah, zavedajoč se, da so volitve pred nami. Tako smo za plačano 40-letno garanje in delo ali pa zaradi nastanka invalidnosti podvrženi plačilu vsega. Ves sistem je proti nam upokojencem. Kdo potrebuje največ zobnih protez, očal, ortopedskih pripomočkov, aparatov za lajšanje bolečin itd. ? Plačujmo zdravnika ali pa čakajmo. S starostjo pridejo bolezni, še posebno, če si odrastel ob pomanjkanju povojnih let. Enako je z zdravilišči, vanje pridejo izbranci, po poznanstvu.
Za naše minulo delo nam je država dala za ubogih 400.000 SIT certifikatov, kar bo ob vnočitvi veliko manj. Nas upokojence so izenačili z novo
rojenčki in tistimi, ki so komaj začeli delati, kot da niso ustvarili še čisto nič, izenačili so »nič« in 40 let povojnega garanja. Mislim, da so upokojenci zaslužili več, vsaj 400.000 SIT za vsako delovno leto!
Ni treba, da se denar nakaže oziroma plača upokojencem, naj se nakaže v fond ZPIZ-a za pokojnine.
Merodajni organi (oblast) naj dosledno poberejo prispevke ter davke, saj je veliko neplačanih obveznosti obrtnikov oziroma podjetnikov, denar pa odteka v druge namene (sebi nabavljajo najsodobnejše avtomobile, hazard itd.). Že tukaj bi ZPIZ dobil pribl. 10 milijard poleg tistih, ki jih država dolguje.
Pri državnem proračunu naj se dolg prikaže kot dolg in ne meša s sredstvi, ki jih mora država odvajati za ZPIZ. Namesto da si vlada poskuša izmišljati način, kako naj prikrajša upokojence, naj misli, kako povečati zaposlenost, kako naj pobere vse že predpisane davke in si ne izmišlja novih, ker tudi novih stari plačevalci ne bodo plačali. Če bi naša oblast ravnala tako, ne bi bilo treba raznih gesel kot: Zmanjšajmo visoke pokojnine! Število upokojencev z visoko pokojnino ni takšno, da bi z njim odvzetimi sredstvi pokrili pokojnine 75 odstotkov upokojencev, ki so s svojimi pokojninami na robu preživetja!
Z neresničnimi obljubami poskušajo pridobiti upokojence, da bi glasovali zanje!
In posledica že uzakonjenih je: USKLAJEVANJE POKOJNIN PO NOVEM. Upokojenci bodo v 12 mesecih dobili za tretjino mesečne pokojnine manj denarja. »UPOKOJENCI SMO IZGUBILI BITKO.«
Predsednik Društva invalidov Občine M. Sobota
Karel Šoštarec
Nerazumljivi razlogi izkoriščanja kmečke prašičereje na vseh segmentih
Prašičerejo v Prekmurju delijo na tri veje: 1. družbena farma, 2. financirana prašičereja -»kolhozi«, 3. kmečka prašičereja.
Organiziranost celotne prašičereje naj bi bila v Prekmurju enotna za vse tri veje. V ta namen je bil 15. marca 1994 v M. Soboti ustanovni občni zbor prašičerejcev Prekmurja. Na njem so bila predlagana in tudi sprejeta Pravila združenja rejcev prašičev Prekmurja. Izvoljena sta bila predsednik združenja g. Jože Meolic iz Bakovec in upravni odbor z vsemi potrebnimi organi. Namen združenja je bil iskanje ugodnega tržišča za pujske in pitance pa tudi za organiziran nakup posameznih komponent za prehrano prašičev z ugodnejšimi možnostmi plačila.
Ne dolgo za tem je predsednik združenja sklical sestanek upravnega odbora z vsemi njegovimi organi. Iz Farme Nemščak se tega sestanka ni udeležil nihče, sporočili pa so, da v združenju ne nameravajo sodelovati. Kljub nesodelovanju so bili izvoljeni strokovni krožki, ki naj bi delovali v združenju.
To je bilo tudi vse za kmečko prašičerejo Prekmurja, tudi »kolhozi« podobno kot farma so kmečko prašičerejo pustili na cedilu in se pridružili farmi Nemščak, seveda vse pod taktirko KZ Panonka, ki želi za vsako ceno obdržati glavno besedo v prašičereji Prekmurja.
Tako imenovani »kolhozi« in farma sedaj izkoriščajo vse pozitivne - koristne privilegije, katere jim ponuja ZPP, tudi za nastope na Radgonskem sejmu. Čeprav ŽPP tako, kot je bil ustanovljen, ni zaživel in ni videl belega dne, zato tudi ne obstoja, ga kori-stoljubi nezakonito izkoriščajo za svoje koristi, seveda na škodo kmečkih prašičerejcev, in to v Drnovškovi »pravni« državi Sloveniji.
Če primerjamo samo enega od glavnih segmentov v prašičereji Prekmurja: vsa vesoljna Slovenija, predvsem pa politiki na ves glas kričijo, da je hrana predraga zaradi razdrobljenega kmetijstva. Kakšna FARSA! Farme imajo zemljiške komplekse zaokrožene, o kakšni razdrobljenosti ni govora, vendar so njihovi proizvodi bistveno dražji kot proizvodi s kmečkih dvorišč. Mleko bi bilo izključno samo na recept, če bi ga pridelovale samo družbene farme. Zato je skrajno neodgovorno in tehnokratsko obtoževati prekmurskega kmeta za visoke cene njegovih pridelkov, saj dobi največkrat le drobtinico tistega, kar plača delavec za svoje preživetje. Zato zagotovo trdim, da se slovenskemu kmetu in tudi delavcu ni treba bati EGS-a, kot to kričijo politiki in birokrati, ker v EGS-u ni divjega lastninjenja, birokracije in tudi politikov v takem obsegu kot v Sloveniji ni, zato se ta sloj Slovencev upravičeno boji, kaj bo počel in kako se bo preživljal v EGS-u. Za slovenskega kmeta in delavca se ni potrebno nikomur bati, kaj bo z njuno eksistenco v EGS-u. Tistemu kmetu, ki preživi v Drnovškovi vladi in pod ministrstvom za kmetijstvo g. Osterca, se Evrope res ni treba bati. Ravno tako delavec, ki s svojo družino upa preživeti do konca meseca z največkrat manj kot 500 DEM osebnega dohodka, pa še ta je večkrat vprašljiv, si lahko samo veselo zavriska ob srečanju z Evropo. Je pa popolnoma razumljivo, da se tisti, ki se še nikoli niso srečali s stvarnostjo, na vse kriplje želijo na BALKAN, tja, kjer osebne odgovornosti ne poznajo, ampak le kolektivno odgovornost, pri kateri se mnogo lažje izmikajo pri povzročenih mahinacijah. Zato se tako kmet kot delavec, ki nimata z ničimer mahinirati, ampak le trdo, proizvodno delati, Evrope lahko samo veselita, in to čim prej. G. Kučan je ob osamosvojitvi Slovenije večkrat zaklical: »Evropa ZDAJ!« Zakaj se tega gesla ne drži še danes? Če bi bili že zdaj v Evropi, tudi v prašičereji teh mahinacij ne bi bilo, da ne naštevam vseh mahinacij, ki so tako rekoč povsod, in bi se zaradi njih morala zamisliti OBLAST Slovenije, saj
vsaka riba smrdi pri glavi, čisti se pa pri repu. Ce # povrnem k prašičjemu meso, ki visi v mesnicah 111 kavljih vse pod isto ceno, tudi tisto iz uvoza, kije bilo. v zamrznjenem stanju deponirano v skladiščih državnih rezerv sosednjih in daljnih držav. Te držav to meso, tako kot je, dajo v izvoz po sramotno nizki ceni - ker pač spoštujejo svoje državljane porabnike in jim ponudijo sveže kakovostno polnovredno meso, ki ni prepolno pesticidov -, mnogokrat že v razpt dajočem stanju, da ni za drugo kot za predelavo» izdelke najnižje kakovosti. Za naše veterinarske, sanitarne in kmetijske inšpekcijske službe je pa i^ splošno znano, kako opravljajo svojo službeno dolžnost. Največkrat po navodilu politikov. Enega oa takih dialogov smo lahko poslušali na minulem kme tijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni v dvorani dan prašičerejcev.	. j
Trditve, da so prašiči krmljeni z raznimi encimi,n kdo bi vedel za vse dodatke, ki negativno vplivajo na kvaliteto meso, pospešujejo pa dnevni prirast pitan' cev, so neutemeljene. Te encime in razne druge dodatke za hitrejšo prirast uporabljajo v glavnem nafar' mah, zato so trditve o taki kvaliteti mesa čista SA. Kdo so tisti, ki gredo za lastne potrebe kupitPra'. šiča na farmo, in koliko jih je? Vsak, ki ima le neM pojma o kvaliteti in zdravem mesu, brezpogojna kupuje prašiče za lastne potrebe na kmečkih riščih. Na farmah v glavnem kupujejo tisti, katetin kvaliteta mesa ne zanima, torej kupujejo za druge F liniji najmanjšega odpora.
Tudi selekcijski program za kmečke rejce je velM cokla pri uspešnosti kmečke prašičereje. Na Fat^ Nemščak prodajajo kmečkim rejcem nebreje mladih iz vrst pitancev, tako da kastrate oddajo v zakol, ml11 dice ženskega spola pa prodajo kmetom kot pletnen ske, seveda, če se pojavi kupec, v nasprotnem pri/f^ gredo kastrati v zakol. O plemenski kvaliteti tani mladic je škoda izgubljati časa. Plemenska je‘ cena, vse drugo je odvisno od naključja. Ob prevzel^11 mladice dobiš pojasnilo, da dobiš podatke o prejšnji pozneje. In res jih dobiš, če jih sploh dobiš, P enem mesecu ali več. Iz tega kartona je razvidno, “ je Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani preizkus opravil tri tedne po prevzemu mladice - torej ins^ mladice ni ocenjeval in mladice ni videl, kar je ~ kaz, da je kmet namesto plemenske svinje dobo1 pošten denar mačka v Žaklju. Enako se dogaja P plemenskih merjascih, kar se navezuje na selekdF kartone, ki so ravno tako kot pri mladicah na in*1 tu izpolnjeni pozneje, in kdo naj potem verjame j dostojnosti takih podatkov. Absurdno in v nasproti" „ vso strokovno razlago pa je to, da merjašček pn dneh starosti doseže težo nad 105 kg, kar je n612^ biten dokaz intenzivnega pitanja, in tak merjasec more imeti plemenske vrednosti. Tako vzrejeni meji sci obvezno obolevajo v gibalih, sklepih, kosteh,s . raj obvezno pa mu odpovejo zadnje noge, ki so P plemenskih merjascih najbolj obremenjene, nis° pa razvile skladno z merjaščevo težo, zaradi W . merjasca v komercialne namene, za uspešno in do = plemensko izkoriščanje. Na žalost to ni cilj se^. nS narjev na farmi Nemščak, njihov namen je doseZe tem, da so v kmečko rejo plasirali nesposobn merjasca in tudi na tak način dokaj vplivali nos gmoten položaj v kmečki prašičereji. Farma tua. take »ŠKARTE« zaračuna najvišje možne zne^i tudi regrese, merodajni na čelu z inšpekcijsk službami pa ob strani le mirno opazujejo, brez P trebnih ukrepanj, čeravno jih zakon o ukrep 0 živinoreji k temu zavezuje. Na žalost velja vsesp‘°^ nenapisano pravilo, da je treba kmeta držati Z W sredstvi čim bolj pri tleh na račun špekulant vampirjev vseh vrst.	saj
KZ Panonka, ki živi izključno na račun kme®^ lastne proizvodnje nima, naj bi po vsej logiki z^.m svojega kmeta, v resnici pa ga odira z maržami, nemogočimi obrestmi in nazadnje odlogom plačil po mili volji in brez obresti. ima tak mačehovski odnos le KZ Panonka. jj KZ Panonka se je opredelilo izključno za lastni osebne interese, vse na račun kmeta, in rezultat 0 gospodarske politike je na dlani, če analizir ■, konkreten primer POMURKE, ko naj bi bili 45-odstotni lastniki Mesne industrije v M-	eje
Prašiče in drugo živino pa vozijo na klanje in P lavo iz Prekmurja, na čigave stroške? Živina se M iz Prekmurja, delavci Mesne industrije pa stoji]^ r f vrati zavoda za zaposlovanje. Tega nihče od odi nih ne vidi, nasprotno, KZ Panonka, ki naj 01 najbolj odgovorna za uničevanje prekmurskega ta in delavca, celo sodeluje v tem umazanem P^ svojega kmeta in delavca, ki životarita na preživetja, pa prepušča na milost in nemilost na nim dogodkom v regiji. Družba mora skrbeh cialno ogrožene samo zato, da so si mnog1 l0 f služeno in nepošteno kopičili premoženje’ # PRA VNI državi Sloveniji. Temu se upravičen divje lastninjenje.	. s
Posledično vse zato, ker so mogotci preprf t f bosta prekmurski kmet in delavec itak tiho m bosta oglašala. Organi pregona nezakonito511 čl spodarskega kriminala so na strani mogote^n ni tožnika ni krivca. Kot je izjavil pred dnevi e višjih funkcionarjev KZ Panonka: Še dobro, “ tako malo, ki se oglašate, da se vas ne ^^jl Žalostno je to, da je bilo v KZ Panonka taki n //i ta, ki je dal po telefonu to izjavo, preveč v . je zdaj KZ Panonka tam, kjer je, na hrbtu k,^1
Karl SampL u )
■ VERŽEJ - Krajani Veržeja, | Banovec in Bunčanov so se I
odločili z nov 5-letni samoprispe- I vek. Zaposleni bodo plačevali 2	I
odstotka od osebnih dohodkov,	I
kmetje pa 9 odstotkov od katastr- I skega dohodka. In za kakšne na- I mene bodo porabili denar? V Ver- I žeju za dokončanje kanalizacije I (napeljati je treba še 1.500 me- I hov) in za preplastitev treh ulic z I novo asfaltno prevleko ter obnovi- I tev ulične razsvetljave. V Bano- I vcih so se odločili za izdelavo ure- I ditvenega načrta naselja, za popra- I vilo vaške kapele, dokončanje ga- I silskega doma in vzdrževanje poljskih poti. Zaostajati nočejo tudi v I Bunčanih, saj je še treba dokonča- I ti ulično razsvetljavo, kupiti nekaj I gasilske opreme in tudi ne bodo I dovolili, da bi bile kotanje po polj- I skih poteh, sicer lahko pride do I nesreče. Denar bodo torej porabili	I
zate namene. (F. Fe.)	I
■ LIPA, KAMOVCI - Gasil- | či Lipe so na občnem zboru
ugodno ocenili delo v preteklem । obdobju. V tem letu bodo posebno skrb posvetili izobraževanju, tako bodo kmalu začeli s tečajem izprašane gasilce za delo z di-nalnimi aparati. V juniju pa bodo 'meli veliko slovesnost, na kateri odo »krstili« kombinirano gasilsko vozilo in prikazali obnovljen gasilski kombi. Dotej pa bodo ku-p'“ še nekaj delovnih oblek in pa-radnih uniform. Na občnem zboru sov gasilske vrste sprejeli nove-ga č'ana Jožefa Pucka, dolgoletnega gasilca Zlatka Jerebica pa so zvolili za novega tajnika.
lesenem in obnovljenem vaš-®m zvoniku v Kamovcih ne pre-™kajo več zvona z vlačenjem vr-
*' amPak to opravi električna na-mava. Zvonik, ki je tik ob cesti in kra^06^8^' spomenik, so pred fiPvklm tud' osvetlili z dvema re-^torJema Tako ludi po tej plati eJo zaostajati za drugimi kraji.
,, ?so Porabili 300.000 tolarjev.
• 4.)
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET, NADZIRANJE IN INFORMIRANJE
PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA
OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO RAČUNALNIŠKEGA INŽENIRJA
Pogoji: - VI. stopnja strokovne izobrazbe - inženir računalništva
-	najmanj tri leta delovnih izkušenj
-	predhodni psihološki preskus
-	štirimesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema kadrovska služba podružnice Murska Sobota, Slovenska 2, osem dni po objavi.
Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisnem postopku.
KREDITI! KREDITI!
Turopolje, d.o.o.
Zorana Velnarja 13
Murska Sobota
Tel.: (069) 26 580
Prodaja peči na svetilni petrolej Fensa. Peči so primerne za gretje manjših stanovanj, počitniških hiš in za gretje prostorov v prehodnem spomladanskem obdobju. Garancijski rok za peči je eno A leto z
A U zagotovljenim servisom v naši
—*• IMER delavnici.
1,«	1, ‘M., ,
J
■■■H
Ob nakupu peči vam ponujamo posebne popuste.
V naši trgovini prodajamo orodja za spomladanska opravila v vinogradih in sadovnjakih ter celoten STIHLOV program z rezervnimi deli in kakovostnimi servisnimi storitvami.

nunski v kaže’ da bodo na Pa’ Lacko’ • • ’ Cirill-Metodovi in uredi]]'? U'ici Pred poletjem Pali v । nal'zacijo. Dela so zau-iz u ° nernu gospodarstvu Mura stala pa bodo š(0 kai °°° tolariev- Če ne bo pri-9Q dJ Vmes, jih bodo opravili v zaciia7?h dnevih. Če bo kanaii-°meni e ova'a> Potem ob nalivih Plavljen"6 U''Ce ne bodo več p°’
nuvka^ioo6 RadS°ne Je tudi tale ni izd i. L?4- 'eta so upravni orga-Sradnin m gradbenih dovoljenj za 2.75q n -\ov za 50 glav govedi in so jzd ,ras'čev. V lanskem letu pa govedi dovolienjle 8 (za 30
1 ln «0 prašičev). (F. KI.)
Najugodnejši najem kredita v AVSTRIJI
NOVOST! NOVOST! NOVOST!
1. Dolgoročni hipotekarni krediti - možnost najetja kredita do 10 let 2. Kratkoročni krediti - na 6-mesečno odplačilo
NAŠ CIU JE VAŠE SPOZNANJE ZA DOSEGO BOLJŠEGA FINANČNEGA STANJA!
Vsak četrtek ob 1 9.30 vas vabimo NA INFORMATIVNO URO DOBREGA ZASLUŽKA v hotel Osterreich, Langgasse, Bad Radkersburg (avstrijska Radgona). Predavatelji pridejo iz Avstrije. Predavanja in vsi podatki bodo v slovenščini.
B/RO KATAR/NA, Langgasse 18, BAD RADKERSBURG, tel.: 0043 34 76 37 14
Delovni čas:
od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 17. ure
ZVEZDA - DIANA, d.o.o., Murska Sobota MOTEL ČARDA - SUPER LI
MARTJANCI
Tel.: 069 48 118
PUSTOVANJE
Maske imajo prost vstop, 1. nagrada je GLASBENI STOLP.
EXPORT - IMPORT
Finančni ingeniring
TUDI Ml V POMURJU
Opismenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila.
P. E. MURSKA SOBOTA
Arhitekta Novaka 4
Tel.-telefaks: (069) 32 848
soloohv2,rnsW/1 Počitnic smo za vaše vozne otroke in mladostnike
72C1B2 D.O.O. -JO LJUBLJANA ora MARIBOR JbL2 M.SOBOTA
znao/e kiSnPo-nal' Petično uporabo računalnika ali pa c/n^bodo ^e'maJo, nadgradili.
^tna poia^-i v dopoldanskem času. Pokličite za prijave In ^SSnila na telefonsko številko 22 ■ 539, od 8 do 16 ure.
VABI
RNIVALJAK 18. 2. od 15.00 do j 18.00 - OTROŠKO — ’ W M''
Igra skupina
AVANTURA, tu najlepše maske obilo nagrad.
Traktor /HC, 74 KW1100 KS), stri-brazdnim obračalnim plugom Re-■ geni in dvoredni silažni kombajn za koruzo Potinger Mex v zelc dobrem stanju in poceni PRODAM, tel: 0043 i 3475 73 163	_____.
MUŠIČ, MENGEŠ
TEL: (0611738 619
BRANA
i obojestranskim delovanjem. Z njo izravnavamo krtine in dobro prečešemo travo. Brana razreže in razvleče hlevski gnoj, kar omogoča bujno rasi. Zaradi svoje prilagodljivosti je zelo primerna za hribovite predele in pašnike.
Upokojenci.
Tudi za vas je čas zlato.
; Enostavno, brezgotovinsko poslovanje s čeki ali Eurocard kartico^
i- SKB banke, dvig gotovine ali plačilo računov 24 ur na dan na bančnih i P avtomatih ... to so le nekatere prednosti poslovanja z nami, j Račun za prejemanje pokojnine - tekoči račun ali hranilno knjižico -: lahko odprete v katerikoli naši poslovalnici, ki so po vsej ovemji.
j Podrobnejše informacije dobite v vseh poslovalnicah SKB banke m
i na zelenem telefonu 080 15 15.
SNBBMUB.B.
Avto boljši cena nižja.
Accent 1,3 isi 1000 dem ceneje
Omejene količine modela —
sedaj že za 16.500 dem
Avtomobili Hvundai Accent so bogato opremljeni, zmogljivi varni in udobni. Kupite jih lahko tudi na kredit ali leasing.
Garancija za vse modele velja tri leta ali 100.000 prevoženih l
PRODAJA:
AVTOBUSNI PROMET I
Štefana Kovača 30, 69000 MURSKA SOBOTA tel.: 069/32-065
HYUnDHl
komu mar
28________________________________________________________________________________________________________________________________________________vestnik, 1 5. februarja 19^
estnik
motorna vozila
OPEL ASCONO 1,6, letnik 1986, registrirano do novembra 1996, vzdrževano in dobro ohranjeno, prevoženih 150.000 km, kovinsko sive barve, ugodno prodam. Tel.: 75 286. m5988
JUGO 55, prevoženih 51.000 km, prodam. Markišavci 23. m5992
GOLF JX, letnik 1990, dobro ohranjen, registriran do oktobra, prodam za 12.000 DEM, in električni motor, trifazni, ter drobilnik za koruzo prodam. Tel.: 57 267. m6O18
GOLF, diesel, letnik 1986, prodam. Teh: 32 603. m6032
R 4 TL, letnik 1981, registriran do decembra 1996, in slamo v balah prodam. Tel.: 22 542. m6069
LADO 1300 S, letnik 1983, prodam. Razlagova 11, M. Sobota, tel.: 31 167. m6O39
GOLF, letnik 1990, in JUGO 60, letnik 1990, prodam. Tel.: 21 040. m6040
ZASTAVO JUGO 1,1 GX, letnik 1987, prodam. Tišina 8. m6041
TRAKTOR LTZ 55 KS, prednji pogon, 580 delovnih ur, star dve leti, z dodatnim priklopom, prodam za 8.000 DEM. Lančič, Zihlava 9, tel.: 68 719. m6048
MOTOR MZ-ETZ 250. v odličnem stanju, registriran, prodam ali zamenjam za TOMOS ATX. Tel.: 065 45 144. m6055
HUNDAY PONY 1,5 GLS, letnik 1990, december, prvi lastnik, prodam.
Tel.: 61 623. m6076
CITROEN ZX AVANTAGE 1,4, letnik 1992, rdeč, prodam. Tel.: 61 623. m6O78
Sanjate o novi kopalnici ali vsaj o nekaterih
kopalniških dodatkih?
MAZDO 323 S 1,6 i, letnik 1990, november, prodam. Tel.: 61 623. m6079 FORD ESCORT CLX, star 20 mesecev. 11500 km, prodam. Tel.: 82 077. m6081
ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, prodam. Mobitel: 0609 634 443. m6082
MERCEDES 300 CE CUPE, letnik 1990 (mod. 93), z vso dodatno opremo (ABS, klima, servovolan, centralno zaklepanje, aluminijasta platišča, gretje sedežev) prodam. Tel.: dopoldan 32 662, popoldan 21 383. m6085
NISSAN SUNNY 1.5 GL, letnik 1983, registriran do junija 1996, ugodno prodam. Edi Gregorec, Nasova 5, 69253 Apače. m6O86
GOLF I, letnik 1981, prevoženih 150.000 km, karamboliran, prodam in kupim R 4, od letnika 1991 naprej. Tel: 61 184,m6088
FIAT 126 P, letnik 1984, registriran do julija, prevoženih 75.000 km, prodam za 400 DEM. Čentiba 38. m6089
OPEL KADETT 1.6 i, letnik 1990, prodam. Tel.: 76 439. m6090
OPEL KADETT 1.3, letnik 1987, prodam. Tel.: 41 168. m6096
živali
ELICO, brejo osem mesecev, prodam. Mladinska 70, Bakovci, tel.: 43 182. m5982
SVINJO, 140 kg, krmljeno z domačo hrano, prodam. Šalamenci 8, tel.: 45 228. m5994
NESNICE, mlade jarčice, pasme NOVI HISEX in golden komet super bra-un (rjave), stare tri mesece in pol ali




tik pred nesnostjo. uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jar-čic 10 % popust ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, gostilna Železen Beznovci, tel.: 49 025, zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in bistro Hu-berGrad, tel.: 53 168.
MLADE NESNICE pasme HISEX lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m6005
ŠEST OVC, tri stare pol leta, prodam. Tel.: 57 267. m6021
SVINJE, breje, prodam. Satahovci 32, tel.: 26 053. m6035
NESNICE, MLADE JARČICE, rjave, cepljene, hisex, stare 13 tednov, prodajam po 400 SIT. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357.m6045
BIKE za pitanje, 300 do 400 kg, kupim. Ptujska cesta 41, Rače, tel.: 062 608 487. m6046
PUJSKE prodam. Tišina 52. m6056 NEMŠKO OVČARKO, čistokrvno, brez rodovnika, staro 3 mesece, zelo ugodno prodam. Tel.: 54 028. m6059 TRI mladiče pitbule prodam. Gornja Bistrica 147. m6084
NESNICE, sive in rjave, tik pred nesnostjo, lahko naročite na naslov: Ivo Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel.: 82 401.m6095
Odslej vam je v Ključarovcih na voljo nova poslovalnica Kerametala Brežice, d.o.o., KOVINOGALVANA. Otvoritev je bila slovesna, kot se pač za tako priložnost spodobi, če boste pokukali v trgovino, pa predvidevamo, da iz nje ne boste odšli praznih rok.
posesti
Kat I La La, d.O.O.
POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA!
TEL.: (069) 32 322
FAKS-TEL.: (069) 32 322 A. NOVAKA 4, M. SOBOTA
SKLADIŠČNI proizvodni prostor, 100 m2, ogrevan, s trifaznim tokom in telefonom v okolici Murske Sobote iščemo. Tel.: 065 82 599. m5943
POSLOVNE PROSTORE, 40 m2, za mirno dejavnost v središču M. Sobote damo v najem. Tel.: 069 22 304. m5966
HIŠO s kletjo in stiskalnico, vinograd, okrog 2200 trsov starega nasada, 1000 trsov peti letnik, gozd in travnik, okrog 2 ha, na Ivanjševskem Vrhu , občina Gornja Radgona, primemo za turistično kmetijo, prodamo. Tel.: 42 055. m5991
30-ARSKO PARCELO z lokacijskim dovoljenjem prodam. Kovač, Kukeč 25, tel.: 54 089.m5997
STAREJŠO HIŠO na Goričkem ugodno prodam. Tel.: 54 136. m6000
STANOVANJSKO HIŠO. 100 m2, montažno, novo, v Dolgi vasi 154, s 1000 m2 parcele, prodamo za 120.000 DEM. Tel.: 061 1256 000 ,int. 327, Irena, ali tel.: 75 184, Stanisavljevič. m6001
PONUDBA POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM ALI ODKUP Štefan Jaklin, Prekmurske čete 22, Crenšovci, ponuja v najem oziroma odkup posiovno-trgovske prostore v Črenšovcih.
Poslovni objekt je v strogem centru Črenšovec ob magistralni cesti Murska Sobota-Lendava. V poslovni zgradbi je več lokalov naslednjih površin:
PRITLIČJE: lokal 1: 42,96 m2; lokal 2: 70,91 m2;
lokal 3: 42,96 m2; lokal 4: 42,96 m2.
NADSTROPJE: lokal 1: 90,16 m2.
Trenutno je objekt v tretji gradbeni fazi, zato bi bilo že sedaj zaželjeno sodelovanje potencionalnih najemnikov oziroma kupcev.
Lokale bomo dajali v najem oziroma v odkup v končni peti gradbeni fazi, ki bo predvidoma končana konec leta 1996.
V poslovnem objektu so zaželjene naslednje dejavnosti: frizerstvo, fotografski atelje, šiviljstvo, zlatarstvo, optika, trgovska dejavnost vseh vrst, servisi, pisarne za zastopništva, advokatura, intelektualne storitve, zobna ordinacija.
INFORMACIJE DOBITE PRI: Štefanu Jaklinu, Prekmurske čete 22, 69232 Crenšovci, ali po telefonu: 70 070.
GRADBENO PARCELO v Murski Soboti ali okolici kupim. Tel.: 23 996. m6009
GRADBENO PARCELO v Rakičanu prodam. Tel.: 32 290. m6027
GOSTINSKI LOKAL, dobro vpeljan, v Radencih, prodam. Tel.: 26 473, po 18. uri. m6O37
IŠČEM POSLOVNE PROSTORE v centru M. Sobote. Tel.: 22 539. m6060 POSLOVNI PROSTOR v centru Moravskih Toplic, 25-30 m2, vzamem v najem. Tel.: 42 647. m6064
LOKAL, trgovski, v središču Beltincev zamenjam za podobnega v Murski Soboti, prodam ali oddam v najem s.p. ali pravni osebi z neomejeno odgovornostjo. Tel.: 22 078. m6097
kmetijska mehanizacija
KOMBANJ ZMAJ 31, dobro ohra njen, ter enoredni koruzni obiralnik SIP EKO 3500, skoraj nov, prodam. Janko Belec, Slaptinci 21,Videm ob Ščavnici. m5965
STROJ za luščenje koruze prodam. Vidonci 63, tel.: 53 226. m5987
SILOKOMBAJN SK 80 prodam zaradi bolezni lastnika. Lepoša, Pordašinci 16. m5990
KROŽNE BRANE, 28 diskov, in pred-setvenik prodam. Tel.: 45 326, po 16 uri. m6003
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 826, skoraj nov, ugodno prodam. Informacije od ponedeljka do petka po telefonu 32 547. m6023
KOMBAJN KLAS DOMINATOR 86,
z adapterjem, prodam. Tel.: 062 721 132. m6O31
SAMONAKLADALNE PRIKOLIC (lahko z okvaro) kupimo. Ptujska* sta 41, Rače, tel.: 062 608 487. m6W'
TRAKTOR VLADIMIREC, 31 250 delovnih ur, prodam. Šalovci"' m 6054
SADILEC ZA KORUZO, kosili* Laverda in koso za mali Zetor P' dam. Tel.: 59 085. m6058
FREZO, dvoredno, za koruzo in količino slame v balah prodam ''" 49 085. m6062
razno
MAŠKARADNE ORIGINALNE STUME za otroke lahko naroči*" tel:: 061 448 475.m5819
POHIŠTVO ZA OTROŠKO S0^ prodam. Možnost plačila na obro Tel.: 21 686. m5961
BUČNO seme, golice, odkupujemo? najugodnejši ceni. Agria, tel.: 48 m5972
KAVČ, rabljen, kupim. Prodam sko obleko za prvo obhajilo št. JC 14 in zimsko jopo. Tel.: 22 382. m2 BUKOVE ali jesenove suhe pl°he L j* sline«), 5 cm, kupim. Tel.: 792 m5977
33-LETNI FANT, samski, s pok]'^ išče iskreno dekle za skupno žMe ’ ki bi prišlo na manjšo kmetijo. ponudbe s sliko pod šifro »POM^ m5978
PRIKOLICO za avto, novo, večjo. P* dam. Tel.: 49 284. m5983
Preklicujem veljavnost hranilne W žice št. 57364-2, izdane pri nonka Beltinci. Janez Pozderec, “ cil37b.m5984
PEČ ZA CENTRALNO OGS NJE, rolete, zunanje, in otross steljo, prodam. Kroška 36, M- 5° m5985
SENO v balah in tcrmoakumul2CILi peč, 4 kW, prodam. Tel.: 49 m5986	(
SILAŽNO koruzo, slamo ins^, balah ugodno prodam. Pordašin m5989
Preklicujem veljavnost zakljuC' p. spričevala, izdanega leta 1995 mijski šoli v Rušah. Jadranko lk" Hotiza 145a. m5993
PLOHE, 5 cm, hrastove, jesen0*’j. smrekove, prodam. Tel.: 46 m5995	G’
HLADILNIK prodam. Tel.: 24 popoldan. m5998
GARAŽNA VRATA, kovinska, na 250 x 205, prodam. Tel.: 4 m6004
LADA CENTER * AVTOTRGOVINA
62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062/640 540
S sodobno tehniko - s strojnim rezanjen1
ODPRTO:
od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
NAJVECJI PRODAJALEC VOZA, LADA V SLOVENIJI
• avtomobili v zalogi • obrestna mera že od 6,8 %
KREDITI BREZ POLOGA (TUDI ZA RABLJENA VOZILAI DO 5 LET • NAJUGODNEJŠI LIZINO ZA PODJETNIKE IN KMETOVALCE • PRODAJA PO SISTEMU STARO ZA NOVO
* rezerni deli
* avtomehanika
* avtokleparstvo
* vulkanizerstvo
OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled.
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič
zidove vase hiše, kleti
in gospodarskih poslopij pred vlago.
•	Strokovno hidroizoliramo terasaste strehe - z domačim in uvoženim izolacijskim materialom.
•	Naredimo zunanjo in notranjo toplotno izolacijo objektov.
UGODNE CENE, 5-letna garancija.
Gradbene izolacije
II A UIZ 69223DOBROVNIK244, Tl. /V IV j tel ./telefaks (069) 79166
NE BOSTE SAMI ■
BODITE Z NAMI
VESTNIK MM/ Radio Muzsii ni 94,6 HBi
Robi Hozjan s.p. ŽIŽKI 95 a tel./fox: 069 70 833
KUPON Nagradno vprašanje
Koliko lez izhaja VESTNIK?
Danes ob 19.30 ho v gostišču V® Žižkih, t kraju, od koder smo dobili največ kuponov, prireditev GEZA SE ZEZA.
Četrto mesečno žrebanje kuponov v Vestnikov! akciji
BODITE Z NAMI -NE BOSTE
Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M. Sobota
ZA
1.	nagrada - praktična nagrada Trgovine na drobno VEHE HOB^1 višini 40.000 tolarjev, . .a 2. nagrada - praktična nagrada w VESTNIKA v višini 20.000 tolarje*.
3.	nagrada - večerja z Gezom,
4.	nagrada - celoletna Mtočnin’ ,,
5.	nagrada • Monografija o reki Neposreden prenos po Murskem nagrade tudi za obiskovalce. x ’
vestnik, 15, februarja 1996
estnik
KAVČ, trised (ležišče), in dva fotelja prodam. Tel.: 24612.m6019
KAMERO SONY CCDF 355E, fitnes Trainer in volkmane prodamo. Tel.: 41 561.m6033
MOTORNO ŽAGO Tomos Husqarna prodam. Tel.: 54 057. m6034
ODKUPUJEMO bučno seme. Tel.: 45 279 ali 45 298. m6036
SENO v balah ugodno prodam. Tel.: 48 418. m6043
POSTEUINO B1O NOVO s petletno garancijo, sestavljeno, spod, del 180 x DO, dva zgornja dela 130 x 195, dve blazini 80 x 40, special merino, prodam za 2.000 DEM. Tel.: 42 229. m6051
BUČNO SEME odkupujemo po 500 MT/kg. Oljarna Kazič, Stogovci 27, tek. 63 286. m6067
BRV A, akacijeva, metrska, prodam. Dostava na dom.Tel.: 47 011. m6070 SENO in otavo v balah prodam. Skakači 40, tel.: 40 340. m6074
POHIŠTVO ZA SPALNICO, belo, in medeninasto posteljo, mizo s šestimi lapeciranimi stoli, belo, in hladilnik, kombinirani, prodam. Tel.: 24 765, po-Poldanpo 18. uri. m6075
DOBER TEDENSKI PRIHODEK s po-stedovanjem naše pošte. Prava prilož-n°st. Pošljite naslovljeno kuverto z paniko na naslov Marija Zadravec, 'olkmerjeva 2, 69240 Ljutomer. m6087 AKLIMATOV aluminijast radiator, ‘P L, 13 členov, bele barve, nov, ugo-°no prodam. Tel.: 22 268. m6092 BLANIRNO DESKO, obračalno, in traktorski gumi, 13,6 x 38, Platišči, za traktor Ferguson prodam. 2 '■45 zvečer. m6094
jega kot poklicati linijo za delo, kjer vam lahko ponudimo najrazličnejše vrste del. Tek: 090 42 11. PTT-stroški 78 SIT/0,5 min. m6OIO
Žensko, staro od 40 do 55 let, za pomoč v gospodinjstvu, iščem. Franc Berden, Filovci 107. m6014
MLADINSKA KNJIGA vabi k sodelovanju vse, ki jih zanimata pošteno delo in primeren zaslužek. Podrobne informacije dobite v soboto, 17. februarja 1996, ob 18. uri v slaščičarni hotela Diana. m6015
Če želite redno ali honorarno delo in zaslužek, se oglasite po tel.: 48 686 ali 064 56 105. m6016
POLAGAMO keramiko, kakovostno in po konkurenčni ceni. Vse dodatne informacije dobite po tel.: 77 107, dopoldan, ali 32 829, popoldan. m6020
VSEM ISKALCEM ZAPOSLITVE! Prosta delovna v vsej severovzhodni Sloveniji, več po telefonu: 40 192. m6024
NATAKARICO ali dekle z veseljem do strežbe takoj zaposlimo. Tel.: 26 473, po 18. uri. m6038
PRIZNANO TUJE PODJETJE za področje vrhunske biokozmetike išče resne sodelavce. Ni akviziterstvo. Tel.: 069 65 443, po 15. uri. m6066
NATAKARICO ali dekle z veseljem do strežbe zaposlimo. Bistro Studenec, Kramarovci, tel.: 57 650. m6072
NATAKARICO redno zaposlimo, damo stanovanje in prehrano. Gostilna Marof, Trimlini 65, tel.: 75 376. m6091 .
storitve
delo
zaposbmo. Tel.: 24
A1> ste br(>,, "letno svnii aposlil'v? Iščete delo, pri-Jlm sposobnostim? Nič laž-
EMAJLIRAMO obrabljene kopalne kadi v vseh odtenkih, garancija in kakovost zagotovljeni. Tel.: 069 69 235. mobitel: 0609 639 049. m6029
ANGLEŠČINO za začetnike in druge inštruiram. Tel.: 22 268. m6O93
DRAGI PRIJATELJICI
Mariji Buček
N SLOVO
°njenih glav in pretreseni še zmeraj ne moremo dojeti v. ■ krute resnice, da si za vedno odšla.
asmejane, poštene in prijazne, kot si bila, se te bomo vedno radi spomnili.
mladinke in mladinci iz sotine
Umrl je poštenjak.
Podrl se nam steber je krepak, nikdar ni sovražil, saj to sploh ni znal,
s svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti je znal.
Tvoje pridne roke in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te.
ZAHVALA
V prsih kljuje bolečina, mnogo prezgodaj nas je zapustil predragi mož, oče in dedek
Janez Kočar
Znancem> ki ste prišli od blizu in daleč, m kazali spoštovanje in ga v tako velikem s evi P jn a njegovi mnogo prerani zadnji poti, mu an ivai;uiemo °Pke, nam pa izrazili pisno in ustna soza ja. na:težjih e vsem dobrim sosedom za nesebično P°m0 nrelep ^nutkih. Iskrena hvala g. seniorju Gezi Ermsu z<preUp Pogrebni obred, pevcem za odpete žalostink , L
kkS g. Ruhitlu za poslovilne besede in g. ■ env odigrano Tišino. Posebej se zahvaljujemo Manjinim t
Marjanovim sodelavcem, Društvu upokojencem Sv. ^angeličanm cerkveni občini Apače za darov' .' drv Žibratu za dolgoletno zdravljenje in za ves tru , okojnika čim dlje ohranil pri življenju, ter og za ančica iz Lenarta za pogrebne storitve in daro .
,,	dobrodelne namene.	hvala!
Sem skupaj in vsakemu posebej še enkrat pns
^^olažljivi; žena Marija, hčerka Marija z	jn
Marjan z ženo Jelko, vnukinji Anita z l r
,__ Suzana ter vnuki Martin, Aleš, Jani in
F4//POPRODUCT
Puconci d.o.o.
Skupščina družbe ABC POMURKE -Europroducta Puconci, d.o.o., 69201 Puconci. Puconci 10, na podlagi 41. člena statuta razpisuje prosto delovno mesto direktorja družbe.
V skladu s 40. členom statuta mora kandidat izpolnjevati poleg z zakonom določenih pogojev še naslednje:
1.	da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo,
2.	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
3.	da aktivno obvlada najmanj en tuji jezik.
Za direktorja družbe ne more biti imenovan kandidat, za katerega velja prepoved opravljanja funkcije direktorja v družbenem podjetju.
Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ABC POMURKA - Europroduct Puconci, d.o.o., 69201 Puconci, Puconci 10, s pripisom ZA RAZPIS.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po odločitvi.
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oče, naj Bog odpre ti rajska vrata tam gori v večnosti.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu obiskali, jo pospremili k večnemu počitku, ji poklonili cvetje, vence, sveče, darovali za svete maše in druge namene ter izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za ganljiv pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, vaškemu predstavniku za ganljive besede slovesa, kolektivu Mure, TŽP - 422. brigadi in Pogrebništvu Jurič.
Vsem še enkrat - prisrčna hvala! . Žalujoči vsi njeni najdražji
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
Miciki
V SLOVO
Ohranili te bomo v lepem in trajnem spominu.
Sošolke in sošolci letnika 1988/1989 z OŠ Sveti Jurij z razredničarkama
Še slutila ti nisi, da jutri več med nami nisi na svetu tem prelepem v krogu domačih živečem.
ZNHNKLK
V 89. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra-in tašča
Ana Balek
roj. Ružič , iz Peskovec 29
Zahvaljujemo se vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam stali ob strani v trenutku slovesa in jo v tako lepem številu pospremili na zadnjo pot, prinesli vence, cvetje, sveče ter darovali v dobrodelne namene, nam pa izrazili ustno ali pisno sožalje. Hvala g. duhovniku A. Balažiču za lep pogrebni obred, pevcem žalostink iz Šalovec ter Pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - hvala!
V SPOMIN
Spominjamo se tudi dragega očeta, starega očeta in tasta
Ludvika Baleka
iz Peskovec 29
kateremu bo 19. marca minilo 10 žalostnih let, odkar ga ni več med nami.
Žalujoči vsi, ki smo vaju imeli radi
Po kratki bolezni nas je brez slovesa zapustila draga mamika, tašča, babica in prababica
Danijela Kosi
iz Grab 20
pri Križevcih pri Ljutomeru
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče ter za svete maše in izrekli sožalje. Posebna hvala gospodu župniku, pevkam, godbeniku in govorniku Zalarju za izbrane besede slovesa.
Vsem še enkrat - hvala!
Za vedno tvoji otroci z družinami, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Ludvik Čontala iz Motovilec 60
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše in nam izrekli sožalje ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za polovilne besede, gasilcem za izkazano čast ter dr. Čurčiču za lajšanje bolečin v najtežjih trenutkih njegovega življenja.
Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Že leto dni te zemlja krije, a v mislili z Kami vedno si,' umirilo se je zlato in trudno srce, mirno naj počivajo tvoje skrbne roke.
V SPOMIN
13, februarja mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat
Franc Berden
iz Filovec 108
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Tvoji najdražji
Na svidenje molče, brez roke; a v trpljenju - ne mrši obrvi, zatri bridkost, saj ni novo umirati v življenju, a tudi živeti bogme ni novost. (Jesenin)
ZNHNNLN
Po hudi in neozdravljivi bolezni nas je v 60. letu starosti zapustil ljubi mož, oče, tast, deda in brat
Edi Kerčmar
s Hodoša
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, botrini, znancem in dobrim sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter izrazili sožalje. Zahvala velja osebju ORL bolnice v Rakičanu, oddelku za onkologijo v Mariboru, Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, g. Majdi Gorenji za vse obiske ter dr. Kiršnerju in sestri Eriki za vso pomoč. Posebna hvala g. duhovniku Leonu Novaku in soboškim pevcem za odpete žalostinke, g. Škerlaku za odigrano Tišino ter g. Jonašu za ganljivo, slovo. Hvala tudi NK Šalovci, NK Hodoš, MDNS M. Sobota, KUD-u Hodoš, Strojni skupnosti Hodoš, sinovim sodelavcem iz Mure G. Petrovci ter Pogrebništvu Banfi.
V globoki žalosti vsi njegovi
30
vestnik, 15. februarja 199^
Na grobu, kjer svečka zate gori in cvetje zate cveti, je bolečina, ki jo poznamo le mi.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 17. februar 1995, ko seje ustavilo srce našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Štefana Rousa
iz Črenšovec
Dragi mož in oče! Vso tvojo ljubezen, skrb in dobroto ti vračamo samo s cvetjem in plameni svečk.
Žalujoči: žena Marta in vsi tvoji najdražji
Zakaj usoda hotela je tako, da brez besed vzela si slovo.
V naših srcih vedno boš ostala, pa čeprav boš v hladnem grobu spala.
ZAHVALA
Ob boleči, nepričakovani in tragični izgubi naše ljube hčerke, sestre, svakinje in tete
Marije Buček
roj. 22. 5. 1974 iz Sotine 18
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo z ljubeznijo in spoštovanjem v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečene tolažilne besede.
Posebna hvala predstavniku mladine g. Stanku, g. Filipu Matku in sošolcem OŠ Sv. Jurija ter predstavnici Pedagoške fakultete iz Maribora za ganljive poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za čutno odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino.
Z neizmerno bolečino v srcih se najlepše zahvaljujemo vsem mladincem iz domače vasi, učencem in učiteljem OŠ Serdica, uredništvu Asa, hišnemu svetu iz Maribora, Pedagoški fakulteti Maribor, Avto Idealu Maribor in vsem manekenkam za udeležbo na njenem slovesu.
Hvala tudi Pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: mama, ata, sestra Tatjana z možem Dragom ter hčerko Meggie
V mrzlem hladnem jutru se na cesti končala tvoja rana je mladost. Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin na trpek jok. Ko odhajala si, se nisi postavljala, saj si verjela, da boš prišla, a usoda je hotela, da za vedno si odšla. 12 let, draga Andrejka, tvoja mladost naša življenja kot zelene pašnike je hranila, z blagoslovom počitka nas vodila.
V Gospodovo hišo si se preselila, ostala je neizmerna bolečina, trga nam srce, ker je praznina zamenjala tvoj nasmeh in ljubeč pogled.
ZAHVALA
V Gospodu je zaspala naša ljubeča hčerka, sestra, vnukinja, nečakinja, sestrična in sorodnica
Andreja Hozjan
s Hotize Tl
27.10. 1983-1.2. 1996
Med nami je praznina, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več, in boleča je resnica, da te nikoli
več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj lik ostane v naših srcih do konca dni. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem: botrini, sorodnikom, dobrim sosedom, sošolcem 6. b-razreda, 7. a-razreda, 1K6 SSTŠ-ja Murska Sobota, ravnatelju OŠ Velika Polana za poslovilni govor, vsem učiteljem, folkomi skupini, pevskemu zboru, pevcem za odpete žalostinke, Lidiji Kolarič iz 6. b-razreda za poslovilne besede pri odprtem grobu, Jožefu Žižek v imenu Krajevne skupnosti Hotiza za poslovilne besede, Firmi ALL-HA-BAU iz Avstrije, Pogrebništvu
Ferenčak iz Trnja in gospodu župniku Viljemu Kovaču za . pogrebni obred. Zahvaljujemo se za pisno in ustno sožalje ter za darovane vence, šopke, sveče in svete maše.
Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala, ker ste jo še zadnjikrat v tako velikem številu od blizu in daleč pospremili k mnogo preranemu počitku.
Hotiza, 2. februarja 1996
Globoko žalujoči: oče, mama, brata Jožef in Boštjan, stari oče, stara mama, dedek in drugo sorodstvo
Ne odnašaj prehitro, Mura, mojih dni, obrni, obrni, še kamen al 'dva, al' tri...
(Vlado Kreslin)
Mariji
N SPOMIN
Filip
Dan, ki zarezal nam je bolečino, dan, ki je naredil praznino...
N SPOMIN
6. februarja mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož in oče
Franc Toplak
iz Lendave
Hvala vsem, ki z lepo mislijo obujate spomin nanj!
Žalujoči vsi njegovi
Oh, kako je hiša prazna, odkar vaju ni, prej domača in prijazna, zdaj samotna tam stoji.
V SPOMIN
19. februarja bo minilo leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Katarina
Tratnjek
iz Bakovec
5. novembra 1995 pa so minila tri leta, odkar nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek
Franc Tratnjek
iz Bakovec
Čas in solze ne morejo ublažiti bolečine v naših srcih. Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu, in vsem, ki se ju spomnite v molitvi.
Vsi vajini
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
N SPOMIN
13. februarja je minilo eno leto, ko nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama in prababica
Marija Maje
z Jezer 41 v Rakičanu
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Vsi njeni, ki smo jo imeli radi
Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, vse, kar si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
V 56. letu nas je zapustil dragi brat, ujec, sorodnik in prijatelj
Štefan Žujs
iz Kraščev 67
Hvala dobrima sosedoma Marjanu Hariju in Janezu Domitru za vso skrb in pomoč, vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter v druge namene. Posebna hvala g. župniku in pevcem ter Pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 70, letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Alojz Špilak od Grada
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše. Posebna hvala g. župniku Štefanu Kuharju ter pevcem in osebju pljučnega oddelka. Iskrena hvala govornici Anici Kuzmič za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu.
Posebna hvala sodelavkam vrtca iz M. Sobote in sodelavcem Slavka Mešiča iz M. Sobote ter Pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: žena Jožefa, sin Milan, hčerka Majda, sestra Kristina, brata Jože in Mihael z družinami ter drugo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v 54. letu starosti zapustila draga žena, mati, snaha, sestra in teta Nežika Bračko roj. Slodnjak
iz Paričjaka 7a
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste narn stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, družini Prosen iz Radenec, gospodu župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, radgonskemu oktetu, gospodu Ljubu za odigrano Tišino, govornikoma, kolektivom Mercatorja Sloge, Elektra Gornja Radgona, PMP-ja Središče ob Dravi, SKB- banke, društvu invalidov in društvu upokojencev ter vsem drugim.
Vsi njeni najdražji	J
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, tasta in dedija
Franca Kohkd
iz Melinec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedu Martinu Dominku in znancem za izrečena , sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ste se poklonili njegovemu spominu. Hvala gospodu župniku za ganljive besede slovesa, pevcem za odp®te žalostinke, govornici za izbrane besede slovesa tuf Pogrebništvu Jurič. Besede zahvale namenjamo tudi SSTŠ-ju M. Sobota ter ožjim sodelavcem, Muri, 281-brigadi, in Vodnemu gospodarstvu Mura.
Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči njegovi najdražj
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt nam vzela te prerano, dom tvoj prazen je ostal.
ZAHVALA =
Tiho in brez slovesa nas je kom v 68. letu starosti zapustil drag mož, oče, stric in dedek
Viljem Pozvek
iz Kovačevec 9
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kis nam v težkih trenutkih stali ob stani in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šoP sveče, za sv. maše ter izrekli pisno in ustno sožalj6. Posebna hvala g. župniku ter pevcem za odpet® žalostinke in za odigrano Tišino.
Žalujoči: žena Etelka, sin Vlado z Ženo Valerij0’ hčerka Marija z možem Poldetom, vnuki Srečk > Gregor, Simona in drugo sorodstvo

vgstnik, 15. februarja 1996
31
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Antona Horvata
iz Otovec 14
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebna zahvala skrbnemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in dr. Štefanu Horvatu za strokovno pomoč.
Vsi njegovi
ZAHVALA
30. januarja 1996 nas je v 79. letu starosti zapustil dragi mož, oče in dedek
Jožef Žekš
iz Bakovec
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče ter svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi dr. Janošu Vdrošu, patronažni sestri Milici, g. dekanu, pevcem za odpete žalostinke, govornici, gasilcem in sodelavcem klavnice Agromerkurja.
Vsi njegovi
Iskren, ljubeč prijatelj je človekovo največje bogastvo. Janja
V SPOMIN
Janji Dolgov
1951-1995
19. februarja 1995 nam je zastal korak ob spoznanju, da je bila bolezen močnejša od tvoje neizmerne volje do življenja.
Hvala vsem, ki obujate spomin nanjo, obstanete ob njenem grobu, prižgete svečko in prinesete cvetje.
Vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi
V SPOMIN
18. februarja bo minilo šest žalostnih let, odkar nas je zapustil dragi mož in oče
Vilijem Simon
iz Gornjih Petrovec 51
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo še spominjate, p°stojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoča žena in sin
Oh, kako hitro čas beži, leto dni je že, odkar te več med nami ni. Zakaj si moral nam umreti? Grob prerani ti krasimo, a odgovora od tebe ne dobimo.
N SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 20. februar, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Štefan Lebar
iz Lendavskih Goric
Ne čas ne solza nas ne moreta potolažiti. Pogrešamo te vselej in povsod. Zato živiš med nami in ne boš nikoli pozabljen. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče!
Vsi njegovi najdražji
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča in babica
Helena Škodnik iz Lendave
Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke in sveče. Posebna hvala g. duhovniku Gustiju Škaliču za pogrebni obred in g. Stanetu Peterki za odigrano žalostinko.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli zelo radi
Kako bi rad dihal, poslušal, se nasmejal in se veselil med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob prerani.
V SPOMIN
21. februarja mineva žalostno leto, odkar. nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek
Dezider Bohar
Hv,	iz Moščanec
a vsem, ki z lepo mislijo potojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi najdražji
Rad bi šel med travnike cvetoče, med gozdove šumeče, a ne morem, da poslušal bi petje ptičje.
Saj šel sem tja, tja kjer je večni mir.
ZAHVALA
V 85. letu starosti je ugasnila luč življenja našemu možu, očetu, dedeku in tastu
Viljemu Novaku
Ob njet,0	iz Kuštanovec
s°sedom s'ovesu bi se radi zahvalili vsem sorodnikom in Hvaia Za’n ° nam V teh budih trenutkih priskočili na pomoč. s°žalje H ^aricno cvetje, sveče ter za izraženo pisno in ustno odD f . tu<i> g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za e zalostinke in g. Škerlaku za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V 93. letu nas je mirno in tiho, kot je živela, zapustila naša draga Ana Žerdin
Mežnarjeva mati iz Velike Polane
Vsem, ki ste ji krajšali dneve v bolezni, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni
Posebna - h zadnji poti iskreno - Bog povrni. J^leznijo ■ va'a gospodu dekanu za obiske med njeno Hvala vsem11 k* besecie sl°vesa med pogrebnim obredom. Cvetje, sv ~ sorodnikom in sosedom za darovano • mase in dobre namene, še posebej pa cerkvenim pevcem za čutno petje.
lioči- t, P^atj’tal<0 b' rek H naša mat'-cerke Kristina, Marta, Micka ter sinova Ciril in Metod z družinami
Skromno, tiho si živela, za nas delala, skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči.
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in tašča
Julijana Cinč
roj. Bohar , iz Tešanovec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, kolektivu Agromerkurja iz M. Sobote, kolektivu Upravne enote Ljutomer in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence, šopke, sveče in za dobrodelne namene, nam pa izrekli iskreno sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu za skrb in nego med boleznijo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi, ki smo te imeli radi
Rad vprašal bi oblak z neba ali tihi val morja, zakaj neskončna noč nad mano več ne mine, zakaj nikoli več ne bom zrl v nebo sinjine?
Zakaj dolgost življenja tvojega bila tako je kratka, dragi prijatelj in sošolec.
Tomaž Smej
iz M. Sobote
Še danes, čeprav je minilo že eno leto, od kar smo se poslovili od tebe, dragi Tomaž, se ne moremo sprijazniti z bolečo resnico, da te ni več med nami. Onemel in omahnil si kot prvi, kruto odtrgan pomladni cvet v 20. letu, mi pa še vedno zaman iščemo med množico tvoj vedno brezskrbno prešerno nasmejani obraz. Veselega in prijaznega do vseh, kot si bil, se te bomo vedno spominjali.
Sošolke in sošolci trgovske šole letnika 1990/93 z razredniko
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči.
Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 81. letu nas je za vedno zapustila draga rr^ma in babica
Frančiška Žekš
roj. Vrečič , iz Kovačevec 25
Iskreno se zahvaljejemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
Hiša tiha je postala, ko vzela si slovo, nam v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo.
Grob rožice Ti krasijo in sveče Ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
16. februarja bo minilo leto žalosti, ko nas je mnogo prezgodaj
, zapustjla nsšg^raga žena,pjftma, babica, tašča in sestra
Terezija Raj
iz Gornje Bistrice 165
Hvala vsem, ki v mislih za njo postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče!
Njeni najdražji
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata tam gori v večnosti.
ZAHVALA
V 92. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Verona Sobočan iz Renkovec 128
Ob njeni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, znancem ter vsem darovalcem vencev, cvetja, sveč in za svete maše ter vsem, ki so jo pospremili na njen zadnji dom. Hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gospodu Ferčaku za poslovilni govor.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: hči Ana z možem, vnuk Štefan z družino, vnuk Jože z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča
Jožefa Ročkar
t s Kapelskega Vrha
Iskrena hvala vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in Pogrebništvu Vrbnjak za organizacijo pogreba. Posebna hvala družinam Trstenjak, Vamberger in Rizman ter vsem drugim za nesebično pomoč.
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
Zgodovinski vodnjaki
V zgodovini Lendave in okolice se večkrat omenjajo nekateri vodnjaki in izviri, ki so bili nekoč očitno zbirališče ljudi. Še danes so znani, kar pomeni, da so povezani z zgodovinskim dogodkom ali pa zaviti v meglo mita.
Tako še danes ljudje pravijo studencu v Dolgi vasi »oltar kut« (studenec oltar), izviru v Lendavi za starim zdravstvenm domom pa Banfijev izvir, za gradom v Lendavi je »hideg kut« (mrzli studenec ). Turistično društvo bi moralo se omenjene vodnjake in izvire urediti, tako kot so lani uredili tri izvire v Lendavi. Gotovo bi postali zanimivi tudi za turiste, ki jih je vsako leto več. Dobro bi bilo začrtati tudi nekakšno turistično pot po Lendavskih goricah, saj se po njih sprehaja vedno več ljudi, k iščejo počitek in zdravje v termalnem kopališču hotela Lipa. Jani
Godci iz naših krajev
Petdeset let imaš
■ LENART - Turistično društvo Rupert in ZKO Lenart bosta tudi letos pripravila pustno povorko po lenarških ulicah, ki bo že peta po vrsti. Tudi tokrat bodo sodelovale skupine kulturnih in turističnih društev z območja celotne občine. Prikazana bo kulturna dediščina, ne bo pa manjkalo tudi »politično aktualnih« šem. Pustovanje bo v soboto, 17. februarja, ob 11. uri, nagrade najboljšim maskam pa bodo podelili ob 12. uri. (B. S.)
V Galušaku pri Vidmu ob Ščavnici je sedež Slovenskogoriškega kvinteta, katerega vodja je Vlado Maguša, ki sicer igra klavirsko harmoniko in klaviature; njegova sestra Olga Maguša -Perkovič pa je pevka. Preostala zasedba ansambla je takale: Alojz Ličen, kitara; Milan Čuš, bariton, bas; Ivan Debeljak, klarinet; Dušan Junger, trobenta.
Slovenskogoriški kvintert je seveda igra tudi zabavno glasbo, narodnozabavni ansambel, ki pa zlasti na veselicah. Nastopajo po
Slovenskogoriški kvintet, katerega sedež je v Galušaku pri Vidmu ob Ščavnici, je že večkrat nastopil tudi na prireditvah zunaj Slovenije: na Madžarskem, v Avstriji in Nemčiji. Doslej je izdal dve kaseti, za kateri je večino skladb napisal vodja ansambla Vlado Maguša. - Fotografija: Ivo Lorenčič
■ ČREŠNJEVCI - Na srečanje upokojenih obrtnikov iz občin Gornje Radgone, Radenec in Sv. Jurija ob Ščavnici, ki je bilo v Čre-šnjevcih, so vabili 50 upokojencev, a prišlo jih je 30. Pozdravil jih je predsednik Obrtne zbornice Gornja Radgona Tone Kampuš, še posebej pa najstarejšega - nekdanjega radenskega fotografa Franca Bračka, ki letos praznuje 90-letnico življenja. Njemu in drugim je slaščičarna Tamara namenila torto velikanko, s katero so se na koncu srečanja, na katerem so se nekadanji obrtniki tudi seznanili s sedanjo obrtniško problematiko, posladkali. (L. Kr.)'-,
NEKOČ IN DANES Pred desetimi leti je pomlajeno vodstvo Društva upokojencev Gornja Radgona ustanovilo pomembne organizacijske oblike in spobudi-lo delo v njih. Tistega leta (17. februarja 1986) so ustanovili tudi 35-članski mešani pevski zbor, ki gaje vodil neutrudni Jože Bezjak. Tedenske vaje so bile zahtevne, še zlasti za pevce, ki so prihajali iz 5 kilometrov oddaljenih krajev. Žal pa je zbor po 4-letnem delu zamrl zaradi zdravstvenih težav nekaterih pevcev in celo smrti. Na zadnjem srečanju 1990. leta je zbor zapel Popotnico vsem upokojencem kot neke vrste slovo ob razhodu. Upanje, da bo zbor spet kdaj oživel, se ni uresničilo; res pa je, da veliko teh upokojencev pevcev poje v drugih pevskih zbo-
V prejšnji Številki smo na prvi strani na kratko poročali o zasegu orožja, nabojev in bomb, zdaj pa objavljamo še fotografijo zaseženega. Sumijo, da sta vse to (morda celo več) pretihotapila pomurskim kupcem dva hrvaška državljana iz Me-džimurja. Le-ta sta potem, ko je postalo »vroče«, ilegalno prestopila slovensko-hrvaško mejo, avto, s katerim sta se pripeljala v Pomurje in v katerem so našli nekaj nabojev, pa sta pustila pri nas.
Seveda se lahko vprašamo, čemu zanimanje Pomurcev za orožje? Za samobrambo? Pred kom? Skrb zbujajoče pa je, če kdo kupi orožje, da bi šel z njim na roparske pohode. O tem kaznivem dejanju (rop) 213. člen kazenskega zakonika določa, da »kdor vzame tujo stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti tako, da uporabi silo zoper kakšno osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let«. Prav tolikšna kazen je zagrožena za roparsko tatvino. - Š. S. - Fotografija: UNZ
Štajerskem, v Prekmurju, zadnje čase pa veliko na Gorenjskem in Dolenjskem. Večkrat zaidejo tudi v tujino: Avstrijo, Madžarsko in Nemčijo. Prav te dni so se vrnili s 3-dnevnega nastopa v Nemčiji, kjer so igrali na prireditvi nekega nogometnega kluba. Ansambel deluje že 15 let. Doslej je izdal dve kaseti, ki imata naslov Naših 15 let in Petdeset let imaš, na katerih je po 10 skladb. Večino jih je napisal Vlado Maguša. Ansambel pa se udeležuje tudi festivalov. Tako je dobil na festivalu narodnozabavne glasbe na Ptuju dvakrat srebrnega orfeja, na festivalu v Števerjanu seje Slovenskogoriški kvintet uvrstil v finale, na tekmovanju v Cerkvenjaku je osvojil nagrado občinstva in tako naprej. Njihove najuspešnejše skladbe, kijih pogosto vrtijo na slovenskih radiih, so: Petdeset let imaš, Slovenske gorice, Štajerska, rad te imam.
- Kakšni pa so vaši načrti? sem povprašal Vlada Maguša, ki se poklicno ukvarja z glasbo, medtem ko so drugi člani zaposleni drugje in jim je igranje ter prepevanje neke vrste konjiček.
»Veseli smo, da imamo veliko poslušalcev. Čimprej bi radi izdali še kakšno kaseto, prizadevali pa si bomo še za CD-ploščo. Obeta se nam tudi nastop v oddaji POP-tv Med prijatelji. V okviru ansambla pa sicer deluje še duo VOM, v katerem nastopava jaz in sestra Olga. VOM je kratica, sestavljena iz prvih črk najinih imen in priimka. Kar pogosto nastopava, vsekakor pa takrat, ko je potrebna manjša zasedba ali iz določenih razlogov ne more priti na prireditev celoten ansambel. Sicer pa si v ansamblu želimo čimveč nastopov, kajti tam, kjer se pojavimo, nas lepo sprejmejo.«
Š. S.
rih, vse to pa ob spoznanju, da pesem in glasba ne poznata meja. Na fotografiji je »stari« mešani
pevski zbor DU Gornja Radgona, ki je deloval v letih 1986-1990. (J. Ko.)
■ LUTVERCI, RADENCI - V Lutvercih, Spodnjih Ivanjfih, Zbigo-vcih in Žepovcih bodo v februarju tečaji za izprašane gasilce. V novi Občini Gornja Radgona je 16 gasilskih društev, kakih 200 ljudi pa si želi pridobiti naziv izprašanega gasilca. Zaradi varčevanja tečaji ne bodo povsod, ampak le v omenjenih krajih, kamor lahko pridejo kandidati tudi iz tistih društev, kjer tečajev ne bo. V gasilskem društvu Radenci - Boračeva pa se pripravljajo na praznovanje 70-letnice, ki bo enkrat poleti. Dotlej bodo kupili gasilski avtoprapor. (F. KI.)
■ KUNOVA - Lanski plaz je v Kunovi uničil več kot 150 metrov krajevne ceste. Ker stare trase ni več mogoče obnoviti, so se odločili za novo, zanjo pa je bilo treba odkupiti zemljišče. Za ureditev ceste je občina ob pomoči državnih virov zagotovila 18.000.000 tolarjev. Žačetek del je zdaj odvisen le še od časa, v katerem bodo našli najugodnejšega izvajalca del, in ugodnega vremena. Najprej bo treba zabetonirati pilote pri domačiji Jožeta Slekovca, saj se je plaz ustavil le 4 metre od te hiše. (L. Kr.)
V naših krajih se prebujajo -
Turistično društvo tudi
na Kapeli
Pred kratkim je bil na osnovni šoli na Kapeli ustanovni občni zbor turističnega društva. Za predsednika so izvolili Jožeta Tkalca, podpredsednica pa je postala Jožica Kaučič. Sprejeli so seveda program dela. Turistično društvo bo skrbelo za varstvo narave, urejanje vinskih poti, za čim lepšo podobno 14 krajev, vključenih v KS Kapela, podmladek in pre-
dvsem za to, da se bodo turisti, ki bodo prihajali v njihove kraje, počutili čim lepše. Sicer pa bodo marca, ko bo vseslovenska akcija čiščenja okolja, tudi sami poskrbeli za lepšo podobo svojih naselij. Društvo šteje že na začetku delovanja 194 članov.
Predstavnik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec je na ustanovnem občnem zboru TD Kapela povedal, daje zdaj v Pomurju že 29 turističih društev, kmalu pa naj bi ustanovili še štiri nova. F. KI.
Dopisniki poročajo
Naš dimnikar
Vsak imam kak poklic, za katerega seje izobrazil, in se trudi, da bi ga pošteno opravljal ter primerno zaslužil
Franc Režonja iz Renkovec nosi črno obleko. Ko je bil mlad, je razmišljal, da bi postal kaj drugo, toda domači so ga pregovorili in postal je - dimnikar. Za poklic se je praktično usposabljal pri mojstru v Radencih, izpopolnjeval pa se je v Mariboru. Po odsluženi vojaščini seje 1970. leta zaposlil v Ljutomeru, potem je delal v Trbovljah, Beltincih in pri Nafti v Lendavi, kjer so bile delovne razmere za dimnikarja še posebej težke-Zdaj dimnikarske storitve opravlja na Ravenskem, pa tako tudi v Črenšovcih, kjer smo ga te dni srečali. Sicer pa je z delom se kar zadovoljen. Zdaj, pozimi, ga je več, saj se mesečno enkrat oglasi in očisti dimnike; rad tudi pokramlja.	S
NEDELJKOVIČ
Franca Režonja iz Renkovec so domači nagovorili, da je p«5® dimnikar, čeprav si je želel kak drug poklic. Sčasoma se je nava dil dela in zdaj ga opravlja z veseljem.
Krajevna skupnost Lakoš
Večina za samoprispevek
Krajani Dolnjega in Gornjega Lakoša imajo očitno dobre z zbiranjem in trošenjem denarja krajevnih samoprispevkov, uspel tudi referendum, ki so ga imeli 4. februarja. Od 631	:
upravičencev jih je na glasovališče prišlo 428 in od teh se jih Je	;
odstotka odločilo za uvedbo samoprispevka za čas od 1. marca j. do 28. februarja 2001. leta. Predvidevajo, da bodo v teh Pe®|^f zbrali 7.500.000 tolarjev, ki jih bodo porabili za širitev P0^^. ter gradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. bodo tudi vaško-gasilska domova v obeh krajih, obnavljali v no omrežje, ulično razsvetljavo, poljske poti in tudi pločnike-j sleni in upokojeni občani dveh Lakošev bodo plačevali 2-od^t((. samoprispevek, kmetje pa 4 odstotke od katastrskega dohodka- £ zen delež so naložili tudi zdomcem.
Moja domača banka _ __
/O Pomurska banka d-d-
Murska Sob®13
> lilija
Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 12. februarja 1996, tečaji v 1 od 12. februarja 1996 od 14.00 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 1 bruarja 1996 od 00.00 dalje. .
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaj,
Avstrjja	100	1.272,5848	1.292,70	1,322^
Francija	100	2.605,5729	2.620,30	2.707^ '
Nemčija	100	8.948,6309	9.090,00	9.300^
Italija	100	8,4305	8,39	
Švica	100	10.915,5400	10.977,10	11.3444!^
ZDA	1	133,2272	134,70	
od 1. februarja 1 996 g NOVE NIŽJE OBRESTNE
za kreditiranje malega gospodarstva in podieti'
Izhodiščna obrestna n
Kratkoročni krediti za tekoče poslovanje
- nakup reprodukcijskega materiala, polproizvodov, financiranje zalog,priprava blaga za izvoz ter za druge namene
tom + 9’^
I
Dolgoročni krediti za investicijsko poslovanje
- nakup, gradnja ali adaptacija poslovnih prostorov, nakup opreme in strojev
ter druge dolgoročne naložbe
11 TOM +1-
■ n 0
Temeljna obrestna mera - TOM za februarje v,’ mesečno oz. 11,97 % letno.
Vse informacije v zvezi s kreditiranjem in spremljaj malega gospodarstva dobite v Sektorju za drob^ gospodarstvo LB-Pomurske banke, d.d., M-Sobota^ oddelkih za drobno gospodarstvo v poslovnih eh
Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona.
RAČUNALNIKI 486, Pentium IcENEJŠI — •»
Miki.oša Kuzmiča 4, M. Sobota, hi..: 22 Kiu
CREDITANSTALT
Banka uspešnih__
M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 780
»Z reformo smo globoko zarezali v življenje občanov!«
Intervju z ministrom za lokalno samoupravo Boštjanom Kovačičem
Stran 6
m E
Murska Sobota, 22. februarja 1996, leto XLVIII, št. 8, cena 150 SIT
Borovo gostiivanje v Porabju, kakršnega najbrž še ni bilo
Volko sramoto vbpopravili
Stran 32
VREME
Ob koncu tedna bo suho in mrzlo vreme.
Vestnikov koledar
22. februar, četrtek, Marjeta 23. februar, petek, Romana 24. februar, sobota, Matija 25. februar, nedelja, Tomo 26. februar, ponedeljek, Saša 27. februar, torek, Gabrijel 28. februar, sreda, Roman
Pregovor
Po Matiji ne gre lisjak čez led domov.



Se je kdo že vprašal, kaj smo, kje in zakaj? Živimo le zaradi potreb širše skupnosti in države, da izpolnjujemo predpise in zakone, ali pa želimo prispevati kaj tudi k boljšemu življenju tukaj in zdaj? Slovenija je menda na prepihu med Severom in Jugom ter Vzhodom in Zahodom. Še boljje na prepihu Pomurje, če hočete Prlekija in Prekmurje; kdor želi priti na črno v Slovenijo, bo prestopil slo-vensko-madžarsko mejo, in kdor želi na črno oditi iz Slovenije, bo prestopil slovensko-avstrijsko mejo v Prekmuju. Tako je bilo že nekdaj in tako je danes. Novejši prepih od Vzhoda proti Zahodu in obratno je s sabo prinesel tovorni promet, žal ne na železnici (ker je ni), ampak na smrdečih, tehnično neprimernih tovornjakih. Že pet let so v Prlekiji in Prekmuju na prepihu, ljudje ne upajo stopiti z dvorišča, ne upajo se mirno sprehajati po gozdovih in njivah, šoferji se čutijo ogrožene, otroci ne upajo hoditi ob cesti, mnogi, ki stanujejo ob ma-
ste, ki naj bi bila nova prometnica prek Slovenskih goric in prekmurskih polj? Se spomnite, župani, kako samozaverovano ste podprli mnenje Ljubljančanov in zavrnili zahteve domačinov po obvoznicah, češ vse te probleme bo rešila avtocesta, z obvoznicami bi uničili preveč kmetijskih zemljišč? Prosim vas!
Avtocesta naj bi torej rešila vse probleme županov in poslancev. Kaj zato, če že gradijo hitro cesto od Slovenske Bistrice prek Ptuja, Ormoža in najverjetneje naprej mimo Ptuja in do Lendave (torej »južno« traso). Saj bodo letos volitve, prišli bodo novi poslanci in liderji z novimi obljubami.
Vse bolj se mi zdi, da je imel avstralski poslovnež, po rodu iz Doliča, še kako prav, ko je menil, da smo Prekmurci res čudni ljudje, ko že pet let le prosimo in moledujemo. Dejal je: »Prekmurci bi se morali vsaj pri tej eni stvari spraviti! Zdaj imate velike probleme s prometom. Pa ga
Stokajoči na prepihu
pomurski podjetniki nimajo smisla za ples?
^Vse poti vodijo v
gistralni cesti, ponoči ne morejo spati. Pa tega nihče ne razume.
To je daleč od Ljubljane, daleč od toplih ministrskih stolčkov, župani ne stanujejo ob prometni cesti, poslanci se po njih ne vozijo vsak dan v povprečnih avtomobilih na delo.
Kdaj bo Pomurje končno rešilo prometne probleme? Nam jih bodo rešili naši ljubi odtujeni poslanci? Da, parlamentu je lahko lobirati in biti močan, nekoliko težje pa je vse te obljube v domačem kraju uresničiti. Razvojni plani, programi, načrti so brezpredmetni in nekoristni, dokler so na papirju. Uresničljivi pa ne bodo tako dolgo, dokler jih ljudje ne bodo sprejeli za svoje. Kar nekaj let je minilo od začetka »reševanja« prometnih problemov. In kaj je dobilo Pomurje? Se še spomnite, poslanci in projektanti, kako ostro in zamerljivo ste nastopali pred leti v času prodora ministra Jazbinška, ker vsi pač nismo verjeli v ustreznost predlagane »severne« različice avtoce-
ustavite tam pri Muri in dokler ne boste imeli primernih cest, naj gre po drugi strani. Bi videli, kako hitro bi vse šlo! Tako se to dela po svetu! Ne pa samo čakati, da bo nekdo nekaj dal, zato ker te izkorišča. V Prekmurju se morate vsi lepo povezati in jim narediti take težave, da se bodo vsi praskali po glavi!« Toda kaj, ko se župani nočejo preveč zameriti posameznim ministrom in uradnikom, saj se bojijo, da jim ne bodo dovolili gradnje bencinske črpalke, dvorane, naselja, poligona, vrtine
Res smo čudni. Stokamo in javkamo, prosimo, da naj nas ja za božjo voljo obveščajo o tem, kakšne načrte imajo z nami in našim prostorom, kakor da to ne bi bila že naša legitimna pravica! Seveda je župane, lačne slave in denarja, lažje prepričati o »pravilnosti« načrtov kot ljudi, ki imajo in želijo ohraniti svoj življenjski prostor in Zgodovinski spomin.
BERNARDA B. PEČEK
J^AVA da plodove za krhlje, za sokove
- SUPER KAKOVOST
- SUPER CENA
delovanja z naravo
Jfj? VI»
>a op5;	123,20 SIT
L 99,50 SIT
e it
Fotografiji: Jurij Zauneker
Po najnovejšem sanacijskem programu se bo število zaposlenih v turniškem obratu Planike zmanjšalo še za 145 delavcev
Akcija k
februarja p dajalnah Veletrgovine
•^J^rosnik z živili.
“ s.	..... /..——.....................
asebni trgovci, gostinci, šole, vrtci, izkoristite ugoden nakup v našem ------ skladišču PIJAČ po veleprodajnih cenah.
Lastne blagovne znamke
Če je v začetku kazalo, da bodo ob težavah, s katerimi se v svojem poslovanju srečuje kranjska Planika, delavci obrata v Turnišču potegnili boljši konec, je zdaj vendarle nekoliko drugače. Potem
ko je Planika izgubila posel z Adidasom, se je zasedenost proizvodnih zmogljivosti zmanjšala, s tem pa je tudi zmanjkalo dela za vse zaposlene.
Stran 4