Leto LXXIL, št. 155a
Ljubljana, sreda 12. faHja
Cene
e izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do.80 petit vrst d Din 2» od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. .,, mseratni davek posebej.   //   ..Slovenski Narod" velja mesečno IZ—. za inozemstvo Din 25.—     II     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPtAVNISTVO
LJUBLJANA, Knoflie¥a ulica štev. 5 Tetefont 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 76 II CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova nI. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 II SLOVENJ  GRADEC, Slomškov trg 5    //    Poštna hranilnica v Ljubljani  št. 10.351.
wiitev Chamberlainove deklaracije:
Le sporazum v Gdansku lahko prepreči vojno
Soglasna je sodba svetovnega tiska, da sedaj ne vsak poskus enostranske in nasilne rešitve
London, 11. julija, br. Deklaracija, ki jo je podal ministrski predsednik Chamber-lain o stališču Anglije glede Gdanska, je izzvala po vsem svetu silen odmev. V vseh miroljubnih državah so jo sprejeli z odobravanjem, tem bolj. ker ne dopušča več nobenega dvoma o tem, da stoji Anglija nepokolebljivo za Poljsko v obrambi njenih pravir in ker dokazuje, da je konec špekulacij na angleško omahljivost in popustljivost.
»Times« posveča Chamberlainovi izjavi in njenim odmevom dolg uvodnik, v katerem piše med drugim: Sedaj ne more biti več niti najmanjšega dvoma ali nesporazuma o stališču Anglije v gdanskem vprašanju. Odmevi, ki jih je izzvala Chamberlainova izja-va. dokazujejo, da so enako kakor Anglija tudi mnope druge države prepričane o trm, da bi enostranska priključitev Gdanska k Nemčiji pomenila popolno spremembo stanja v Evropi. Sedanji položaj Gdanska v nobenem pogledu ni nepovoljen ali neugoden za mesto Gdansk in njegovo prebivalstvo. Vsi interesi tega prebivalstva so v polni meri zavarovani. Nobena pot, ki vodi k pogajanjem, ni zaprta, toda prav tako mora biti s**daj vsakomur jasno, da bo vsak enostranski poskus nasilne rešitve gdanskega vprašanja naletel na oborožen odpor.
>News Chronicle« naglasa, da je sedaj nemška vlada popolnoma točno obveščena o stališču Anglije in ve. kaj bi sledilo, če bi še nadalj« skušala reševati gdanski problem po sudetskem vzorcu. *Daily Tele-£raph« pa piše., da gdanski nacisti sedaj točno vedo, kakšne posledice bi imel morebitni njihov puč v Gdansku.
Z največjo pozornostjo pa so v londonskih krogih sprejeli odmev, ki ga je izzvala Chamberlainova deklaracija v Ameriki. Večina »meri.iUih I isto \ zelo povoljno komentira Chamherlainovo izjavo in naglasa, da predstavlja novo in zeJo pomembno etapo na poti od Monakovega do Odan ska. »Xew Vork Time*« pise, da je Vlala zadnja točka, na kateri je mog-oče rešiti mir i odločnim nastopom proti vsakemu novemu nasilju. »New York Herald Tribune« objavlja članek izpod peresa IValtera Lipnrmna, ki se je te dni vrnil s studijskega potovanja po Evropi. Med drugim pi^e: Danes ni v Evropi nobene točke več, kjer bi se moglo izvesti kako novo zavo-Jevanje, ne da bi to izzvalo vojno. Vsako nasilje bi naletelo na strnjen odpor mirovne fronte, ki jo močna dovolj, da se 7 uspehom postavi v bran slehernemu na-
padalcu.
Zadovolfstvo v Varšavi
Varšava. 12. julija, e. Deklaracija Cham-berlaina v spodnji zbornici o položaju v zvezi z Gdanskom je bila v poljski javnosti sprejeta z največjim zadovoljstvom. Poudarjajo   zlasti    da je Chamberlain v
svaii izjavi \ir>orabil vse tiste argumente,
ki jih navala Pol i ska. vztraja i oe na statusu quo. Po mišljenju varšavskih Dolitičnih
krogov zasluži največjo pozornost tisti del Chamberlainove iziave. v katerem se je dotakni] možnosti enostranske kršitve ob-sioječeca stanja v Gdansku. da bi se na
ta način ustvaril dovršen čin in "bi se obrambna akcija Poliske označila kot napad. Iz- Chamberlainove iziave se je pa mo£lo naslutiti — nanašajo v Varšavi — da tudi la poskus ne bo uspel, ker ie v
ansrleško polfski rx>^odbi -predvideno, da Ansliia nudi nolno pomoč Poljski v primeru katerekoli akcije, ki bi io Poljska .smatrala za osrožanie svojih življenjskih interesov. Po Chamberlainovi deklaraciji smatra i a. da je sedal vsakomur iasno, da London  in  Varšava  zastopata popolnoma
enaki stališči v vprašanju Gdanska.
Odmev v Berlinu
Berlin. 12. iulija. e. V nemških političnih krogih očitajo Chamberlainu zlasti to.
da v svoU izjavi v spodnji zbornici ni z nobeno besedo  omenil  želie prebivalstva
Gdanska. da se vrne v raih. Snočnii listi pišejo, da ie Chamberlain sovoril »polj-sk* - Po mišljenju tukajšnjih krofov ie položaj se vedno ostal nerazčiščen in je zaradi tega potrebno, da Anglija in Poljska ustvarita drugačno atmosfero. Posebno ostro poudarjajo, da Anglija nima ničesar
iskati v Gdansku in da je to popolnoma nemško-polj ska stvar, ki se Anglije prav nič ne tiče. Poudarjajo tudi. da je Nemčija pokazala popolno rezerviranost in ni reagirala na preganjanje nemške manjšine na Poljskem. Vse kaže. da v nemških političnih krogih ne smatrajo, da je položaj preveč nevaren. V dokaz temu navajajo, da se zunanji minister Ribbentrop nahaja na dopustu in ravno tako vrhovni poveljnik nemške vojske general Brau-hitseh, ki ostane na počitnicah več tednov, d očim bo kancelar Hitler prebil poletje v Berchtesgadnu.
Gdanak, 12. julija, e. Senat v Gdansku je zopet dovolil prodajo 10 poljskih listov.
ki so bili prepovedani.
Mnenje Vatikana
Vatikan. 12. julija. AA. Havas. *Osser-vatore Romano« komentira Chamberlainov govor ter pravi med drugim, da ta govor ni prinesel nobenega odkritja glede odločilne važnosti, ki jo ima Gdansk ob ustju Visle za trgovinsko in politično življenje Poljske. List dalje pravi, da je Chamberlain ponovil svoj poziv glede izvajanja metode, ki je še vedno mogoča in ki obstoja v pogajanjih. Dasi je Chamberlainova izjava kratka, se lahko vendarle predvide-
biti več niti najmanjšega dvoma o tem, da M vprašanja naletel na strnjen oborožen odpor
Roosevelt ne bo posredoval
VVashington, 12. julija AA. Ha. as. V ameriških diplomatskih krogih smatrajo, da je brez osnove vest iz Londona, da bo Roosevelt posredoval za rešitev vprašanja Gdanska. Kakor je znano. st;i predsednik Roosevelt in zunanji minister Cordell Hull večkrat izjavila, da se Zedin.i^ne države ne želijo vmešavati v evropske spore.
va. da bo poljska vlada, ki jo bosta podprli Francija in Anglija, napravila v kratkem demaršo pri senatu Gdanska. Ta de-marša. pravi »Osservatore Romano«, bi se lahko sprejela ter tako omogočila pogajanja. Ako bi bila demarša odbita, bi bila poljska neodvisnost ogrožena.
Varšava, 12. julija. Glede na vesti nekaterih listov, da namerava Vatikan posredovati pri poljski vladi zaradi Gdanska. naglašajo današnji poljski listi, naj Sv. Stolica intervenira tam. kjer je potrebno, namreč v Berlinu.
Sofija v znaku pomembnih svečanosti
Zlet Junakov se je pretvoril v najzgovornejšo manifestacijo povezanosti Bolgarov in Jugo-slovenov
Sofija, 12. julija, e. Prosvetni minister Filov je priredil snoči večerjo na čast voditeljem jugoslovenskega sokolstva. Snoči je bila pod milim nebom prirejena akademija Junakov in Sokolov. Danes bo na zletišču poleg nastopov tudi svečana izmenjava daril med Junaki in Sokoli.
Sofija je še vedno v svečanem razpoloženju. Po mestu se gnetejo ogromne množice Junakov in Sokolov in poleg službe« nih govorov je tenor vseh govoric radost nad veliko udeležbo Jugoslovenov na sofijskem z letu. Neodvisno od vseh političnih dogodkov, kombinacij in vplivov tudi sedanja junaško-poljska prireditev, ki je prava manifestacija bratstva, predstavlja
najboljši dokaz, kako so Bolgari in .1 u posloveni med seboj tesno povezani, kakor
bodo tudi v bodoče. To je prva naloga je rekel bivši minister in predstavnik zveze bolgarskih Junakov Aianasov, ki smo jo z uspehom izvršili. Pozneje bomo izpolnili še druge naloge.
Minister čejović v avdi-jenei pri kralju Borisu
SOFIJA,  12.  julija, e.  Kralj Boris je včeraj sprejel v avdienci. jugoslovenskega ministra za  telesno vzgojo čejovića.
Po vratek bolgarske kraljice iz inozemstva
SOFIJA, 12. julija, e. Kraljica Joana se je včeraj vrnila iz; inozemstva. Na postaji so jo pozdravili kralj Boris in princ Kiril.
Demonstracija angleškega letalstva
Rekordni polet angleških bombnikov dokazuje udarno in obrambno moč angleškega vojnega letalstva
London, 12. julija, i. V vsej Angliji in Franciji vlada veliko zadovoljstvo nad prvim uspešnim poletom, ki ga ie napravilo včerai nad 100 angleških vojnih letal, najtežjih bombnikov, nad francoskim ozemljem. Nad Francijo je oriletelo 8 eskader srednjetežkih in 4 eskadre težkih angleških bombnikov, skupaj 108 letal, ki so Doletela prav do Bordeauxa in nato brez pristanka poletela nazai v Anglijo. Naitežja letala so preletela 1900 km, srednjetežka 1300 do 1450 km. Povprečno so dosegla 320 km na uro.
Vsi današnji angleški iutranji listi prinašajo obširna poročila o tem poletu, na-
glašujoč. da so angleški bombniki sijajno prestali to preizkusnio. sai se ni oripetila niti naimanjša nezgoda. Prav gotovo je. da Anglija razpolaga danes z najboljšimi letali, s katerimi se ne morejo kosati druge države. Po tem orvem skuonem Doletu bodo angleška letala napravila še daljše skupne polete v večino delov svojega imperija, ker hoče Anglija na ta način dokazati, da lahko tudi svoie kolonije in dominione v primeru napada zadostno zaščiti direktno iz Anglije. Prvi večji skupinski polet pa bodo zdai bombniki napravili na Polisko.
Borba za spremembo zakona o nevtralnosti Zedinjenih držav
Zunanje politični odbor senata je z 1 glasom večine sklenil odgoditev razprave do prihodnjega zasedanja
Washington, 12. julija, br. Zunanjepolitični odbor senata   je na svoji današnji
seji  sklenil z 12 proti  11 glasovom, da se
nadaljnja razprava o nevtralnostnem zakonu v parlamentu odgodi do prihodnjega zasedanja, ki bo januar i a 1940. V zvezi s tem je imel državni tainik za zunanje zadeve Cordell Hull dali.ši sestanek s prezi-dentom Rooseveltom. po katerem ie sprejel novinarje in jim dal naslednjo izjavo: Prepričan sem, da ie treba v interesu miru in varnosti Zedinjenih držav vztrajati pri zahtevi, da se uveljavi naš načelni program, ki obsega šest točk. Te točke so: 1. prepoved vsem amerišKim ladiam.
da bi plule po morjih v vojnem področju:
2. omejitev potovanja ameriških državljanov v vojno področje; 3. uvel i avl i eni e odredbe, da morajo vojskujoče se države blago, ki ga uvažajo iz Zedinjenih držav.
I
plačati v gotovini: 4. ohranitev zakonov o posojilih in kreditih vojskujočim se državam; 5. kontrola nad vsemi zbirkami in podporami za vojsku i oče se države; 6. ohranitev kontrolnih cdredb nad izvozom orožja in streliva in licenčni sistem za izvoz in uvoz orožja.
Usoda zakona o nevtralnosti je sedaj odvisna  od  stališča  plenuma   senata,   ki se
sestane v soboto.
VVashington, 12. jul ija. A A. Rooseve;t je sprejel predstavnike tiska ter dejal, da se strinja z izjavama Cordela Hulla glede vr^ašanja nevtralnosti. Na vprašanje, kdaj bo razpuščen kongres ni Roosevelt odgovoril ničesar pozitivnega, kar se tolmači tako. da se vodijo pogajanja med Roosf-
veltom in demokratskimi voditelji v obeh domovih, da bi so pn«'a rešitev tega vprašanja.
Grčija in Egipt v službi miru
Pomembne zdravice v Atenah ob obisku egipt-skega zunanjega ministra Jahje paše
Atene, 12. julija. AA. Na snočnjem banketu na čast egiptskega ministra za zunanje zadeve Jahje paše je pozdravil predsednik grške vlade in zunanji minister Me-taxas svojega uglednega gosta ter na-glasil staro prijateljstvo, ki veže obe drŽavi. Dejal je, da številne grške zajednice v Egiptu predstavljajo ćinilce reda in napredka ter so vdane svoji drugi domovini. Tako prispevajo k še močnejši zvezi med
obema državama. Nato se je Metaxas za-
hvalil egiptpki vladi za skrb. ki jo vodi za Grke v Egiptu ter dejal: Globoko sem
prepričan, da bo vaš obi«?k v Atenah mnogo pripomogel k razvoju prijateljskih od-nošajev med obema državama na obalah Sredozemskega morja, ki jih prej vo^c kot loiM. >Ird ohema državama oh*tnw še ena vez. ki jo duhovno tesno teze, to je globoka vdanost idealu miru. Napravili bomo vse, da bi se najtežji problemi sedanjega časa, ki je tako nemiren, lahko re-
šili tako, da sveta ne bi zadela katastrofa. Ta občutek nas krepi v naši močni \ olji, da tudi v bodoče damo vse naše sile na razpolago za službo miru. Prepričani smo, da bo želja za sporazum, slogo in miroljubno sodelovanje na koncu premagala sovraštvo in vojni duh.
Egiptski zunanji minister Janja paša se je v svojem odgovoru prisrčno zahvalil za sprejem ter izrazil priznanje Grkom v Egip tu. Zato nam je toliko bolj pri sicu, je dejal Janja paša, da ohranimo stoletno prijateljstvo med obema državama, ki sloni na sredozemski politiki, in ki obstoja izključno v tem, da se ohrani red in mir. Vsem nam, ki živimo na obalah Sredozemskega morja-, mora biti sveta dolžnost ohraniti mir, ki edini lahko zavaruje blagostanje. Janja paša se je nato zahvalil grški vladi, da je postavila v Kavali spomenik šefu ogiptske kraljevske dinastije ter dejal, da bo kralj Kamk prispel nekega dne v Atene, da uradno izrazi svojo hvaležnost. To je hote! n;i -.-»raviti že kralj Fuad. toda bolezen mu je to onemogočila.
Dolgotrajna na Nizozemskem
AMSTERDAM, 12. julija. AA. Štefani: Kriza holandske vlade še vedno ni rešena. Ker je Colijn odklonil sestavo nove vlade, je kraljica pove.-.la mandat za sestavo nove vlade pristašu katoliške stranke Kooleenu. Toda malo verjetno je, da bi se njemu posrečilo sestaviti vlado.
Angleško vojaštvo zapušča Palestino
London. 12. julija. AA Havas. Radi zbolj sanja položaja v Palestini ho v kratkem odšla brigada pehote iz Palestine v Egipt.
Letalske nesreče v Španiji
Madrid, 12. julija. AA. Na letališču Ba-dahas v bližini Madrida se je pripetila letalska nesreča,  pri  kateri so našli smrt
trije   častniki.   Diuga   letalska   nesreča se
je pripetila pri  San  Juanu  v Andaluziji
ter je pri tem našlo snirt pet častnikov.
Priprave za opazovanje sončnega mrka v Rusiji
Pariz.   12.   julija    AA.   Havas   poroča, iz
Moskve, da se sovjetski znanstveni zavodi in observatoriji že pripravljajo na popoln mrk solnca, ki bo 21. septembra 19-11. Usta novije je poseben odbor pod predsedstvom predsednika znanstvene akademije Fesen-ka. Mrk solnca bo opazovalo 650 učenjakov.
Kulturno „čišćenje"
PRAGA, 12. jul ja. g;. Kakor se doznava, se pripravlja veliko čiščenje na Češkem tudi v kulturnem pogledu. Poseben orlbnr   ima   nalopro   izbrati   100 najboljših
čeških književnih del. Ta dela bodo tvorila osnovo bodoče češke kulture, dočim bodo ona češka dela, ki niso v skladu z novim položajem, odstranjena iz vseh knjižme in se tudi ne bodo smela več prodajati
Vročina na Poljskem
Varšava. 12. julija. V toku včerajšnjega
dneva ie vladala v vsej državi velika vročina. Srednja temperatura je znašala 30 stopinj, ob morski obali je bila zabeležna temperatura 37 stopinj, na pesku pa čez 50 stopinj. V sami Varšavi ie temperatura znašala 40 stopinj. Zaradi tega je bilo mesto kot izumrlo. V kopališčih ob obali Visle je bilo 300.000 kopalcev. Zvečer je divjala nad Varšavo huda nevihta.
Hataj pri Turčiji
Ankara. 12. julija. AA (Anatolska agencija) Predsednik republike Ismet Ineni je
včeraj sprejel narodnega poslanca in bivšega predsednika države Hataj, Sokmena Tajfura, ki mu je pri tej priliki izročil zastavo Hataja, prapor poglavarja države ter ključ rezidence poglavarja te države v An-tiohi.ii Tajfur Sokmen je za tem tolmačil čuvstva globoke udanosti Hatajcev do
narodnega poglavarja I smeta Ineni j a, ki je na željo prebivalstva Hataja obljubil, da bo
meseca oktobra letos obiskal to dežela
Podražitev bencina
Beograd, 12. julija. m.p. Službene novine št. 153 od 10. t. m. javljajo, da je odbor 7a kontrolo in ureditev prodaine cene mešanice bencina in nafte sklenil, da se prodajna cena mešanice poviša za 10 par pri litru. Cena se ie namreč povišala tudi povsod po inozemstvu in je zaradi tega ta sklep popolnoma upravičen, pač pa nikakor ni na mestu nesorazmerno povišam« cen nafte. Po novi določbi so cene mešanice za liter naslednje: 5.45. 5.70 in 5.R0 din.
Ratifikacija trgovinske pogodbe z Rum unijo
r$» KARE6TA, 12. jul-ja. e Službeni list ie objavil kraljevi ukaz o ratifikaciji trgovinske pogodbe in posrodbe o plovbi med .Tur'^'avijo in Rumimijo. ki bili podpšani  13. maja 1937 v Beogradu.
Odgoditev pogajanj v Moskvi za 3
Varšava, 12. julija AA. Štefani: Agencija Pat prinaša vest, da je sovjetska vlada predložila angleški vladi, naj se sedanja pogajanja odložijo /a dva do tri tedne.
Ciano v Španiji
Madrid. 12 hiUja i. Italiianski zunanii minister grof Ciano ie včerai v spremstvu Ipanakeja r:unaniec:a ministra Sera-na Sunera odpotoval v Tarra-ono. kjer so mu priredili svečan spre i cm. Zvečer se ie spet vrnil v Barcelono
Izgon italijanskega novinarja iz Francije
Pari/. 12. juliia. AA  Štefani. Včeraj je bil  izgnan  iz Francije dopisnik turinske Štampe«  Concento Petinanto.
Krvave borbe na mongolski meji
London, 12. julija AA. Reuterjev posebni dopisnik na mandžursko-mongolski meji poroča:
S posebnega opazovalisča, oddaljenega tri milje od roke Halakar sem, gledal razburljivo borbo med dvema letalskima eska.-drilama. Sovjetska K tala so napadla dvakrat. Pri piveni napadu so se »popadla japonska letala, ki jih je bilo 24 | sovjetskimi lotnli ter sta dve japonski letali pri tem zjroroli. Ostala letala so se vrnila na svoje oporišče. Nekoliko pozneje se je pojavilo is sovjetskih bombnikov, ki so navzlic intenzivnemu protiletalskemu ognju vrgli bombe na glavni vodovod, odkoder japonsko vojno letalstvo dobiva vodo. Po končanem bombardiranju so Japonci kazali kovčke bomb ter trdili.  da gre za
-bakteriološke bombe, to je bombe napolnjene z mikrobi, da bi se tako zastrupila voda. Celo 2unajc Mongolije ae navzlic močnemu obstreljevanju japonske artiljerije in napadov pebote držijo Se vedno na drugi strani reke Halakar ter uspešno branijo svoje položaje.
Japonci organizirajo bojkot angleškega blaga
Peking. 12. julija. AA. Reuter: Po pisanju japonskih listov bodo Japonci začeli
izvajati sedaj gotove ukrep« proti Angležem  v Cinanu.  nI a v nem mestu rjokrajine
Santunš. Kitajskim trgovcem jo dovoljeno razpolagati z zalogami angleškega Mana, toda istočasno so bili obveščeni, da jim bo angleško blago, ki bi ga v bodoče dobivali, takoi zaplenjeno. Glavni angleški proizvodi, ki se prodajajo v Cinanu, so kolonialno blago, petrolej in cigarete.
Amerika bo prepovedala izvoz orožja na Japonsko
VVashingion, 12. julija, i. Senator Pitt-man je včeraj pred i^rianjepolitičnim odborom v senatu stavil predlog o prepovedi izvoza orožja in municije na Japonsko, če bodo ogroženi življenjski interesi Američanov na Daljnem vzhodu. O predlogu bo senat še razpravljal.
Angleško brodovje v grikih vodah
Atene. 12. julij«, br. Eskadra angleškega sredozemskega vojnega brodovja se je
pred dnevi odpravila z Malte na turnejo po gr&kih vodah in po Jadranu, kakor >e to običaj že celo vrsto let. Brodovje je danes prispelo v grško luko Faleron.
Japonske grožnje
Tokio, 12. julija, i. List »Tokio Šimuni«. glasilo japonske mornarice, prinaša daljši komentar k nameravanim manevrom angleške mornarice v Tihem oceanu m pravi, da Anglija očividno s to demonstracijo podcenjuje moč japonske vojne mornarice. Angleži na ne sme i o pozabiti, da je njihova edina baza v Tihem oceanu Singapur se v območju in doseči japonskih bombnikov.
Odrih, IX. jufTJii. Beoffrsd M.—, P^arts 11.75, London 20.769, New Tork 443.56, Bruselj 75.375, Milan 23.34, AmaUnkm 23S.46. Berlin 778.—. Prag* 15125. Var-
tov« 83 50 Sofija 5.40, BnkMgtm S.ML
\
Stran 2
»SLOVENSKI N A R O Dc, sreda, 12. julija 1939.
St#v. J 55
Glas mariborskih gospođin]
K nekaterim nedostatkom na mariborskem
ričnem trgu
Maribor, 11. julija Vedno znova se čuje jo pritožbe iz vrat naših gospodinj v zvezi z raznimi neprilikama in nedostaUd, ki jih opažamo na našem mariborskem trgu. Dokler je bilo tržno življenje osredotočeno na Glavnem trgu, so oili tudi aktualni razni pomisleki. Ob sedanjem provizornem stanju pa so te pritožbe vse številnejše in vse pogostejše. Predvsem gre za tržno higienske prilike, saj je znano, da ae shranjujejo nekatere stojnice celo na prostoru, ka je del obupnega javnega stranišča na Vodnikovem trgu. Ni mogoče z dovolj ostrimi izrazi obsoditi te lahkomiselnosti. Razen tega se opažajo na vsak korak pojavi, ki so v ostrem nasprotju z zahtevami in potrebami sodobne higiene ter primarne opreznosti, ki je nujno v zvezi z osnovnimi zdravstvenimi načeli.
Poleg tega pa opozarjajo naše gospodinje na drug nedcstatek, ki se opaža na mariborskem trgu. Na razmeroma izredno tesnem prostoru v razdalji obeh drevesnih vrst se namreč ob času največje gneče tržnega vrvenja in prerivanja ne nahajajo samo mariborske gospodinje s svojimi košarami in cekarji, s katerimi se morajo zelo skrbno izogibati, da se jim ne pripeti kakšna nesreča, ampak tudi ko-
lesarke in kolesarji vseh vrst. S tam se še povečujejo tržne neprilike, kl jih m malo. Zlasti ob eobotah je gneča tolika, da se je težko izogniti številnim kolesarjem ter kolesarkam, ki bi z lahkoto uporabili svojo pot na zunanji strani po ulici m ne skozi drevored. V tem pogledu bi bili potrebni primerni ukrepi. Stražnik na Vodnikovem trgu naj bi usmerjal kolesarje in kolesarke po ulici in ne po drevoredu.
Na trg pa prihajajo tudii nekatere Mariborčanke z otroškimi vozički. Hvalevredna je skrb, ki jo kažejo matere za svoje otroke, ko jih hočejo imeti vedno pri sebi. Zdii se pa, da je drevored v Stross-majerjevi ulici neprimeren za to, da se matere sprehajajo ob času najbolj razgibanega tržnega življenja po samem drevoredu. V tržnem času se pač Že dobi kdo, da pazi na otroka, če ni nobenega domačih za to na razpolago. V interesu čim brezhibnejšega tržnega prometa jet da pu stijo matere, ki prihajajo na trg, vozčke doma. Tiste, ki jim je za sprehod, pa imajo ob tržnem času obilo prilike za zdrave j ši izprehod z otroci v vozičkih v našem zares lepem in prijetnem mestnem parku.
Ob 30 letnici »Dramatičnega društva«
v Mariboru
Težave in borbe zavednih slovenskih narodnjakov pred ustanovitvijo tega društva
Maribor, 11. julija Bilo je danes pred 30 leti, ko sta zavedna narodna borca kontrolor Vekoslav Bahovec in železniški revident Ivan Kej-žar položila trdne temelje, zdrave osnove stalnemu slovenskemu ljudskemu gledališču v Mariboru. To gledališče je tako popolno vršilo svoje poslanstvo, da je morala kloniti nagajivost vseh tistih, ki so v znamenju neke višje kulture dotlej preganjali vse napore tedanjih zavednih slovenskih narodnjakov, ki so poleg ^Slovanske čitalnice« ustanovili tudi »Bralno in pevsko društvo«,  pod  katerega  okriljem so
prirejali tudi odrske, gledališke predstave. Ker pa so tvorile te predstave glavni
vir dohodkov tudi za Čitalnico, se je največ po zaslugi V. Bahovca ter J. Kejžar-ja ustanovil leta 1908 dramatični odsek, ki je že po novem letu 1908 uprizoril »Ro-kovnjače«, 7. marca. »Desetega brata«, na Jožef ovo pa spet ponovil »Rokovnjače«.
Seveda je to kulturno delovanje dotedanje ^kulturonosce« hudo bolelo, tako aa so bile predstave tik pred uprizoritvijo nemalokrat  prepovedane.   Zaradi  tega se je vse bolj občutila potreba, da se nasloni
vse kulturno gledališko delo na 2akonito podlago, odločili so se, da se dramatični odsek razširi v »Dramatično društvo«. Pravila sta prvič predložila Bahovec m Kejžar 26. maja 1909. Namestništvo v Gradcu pa pravil m odobrilo. To so ute-
meljili s tem. Češ da ne vsebujejo pravila določila o sprejemanju članov pred ustanovnim občnim zborom m pa o zakonito pravilnih društvenih objavah. Ti ne-i os t a tki naj bi se izpopolnili potom mariborskega magistrata najkasneje do 20. junija, ker bo sicer namestništvo, ki je izdalo ta fermam dne 17. junija, omenjena pravila zavrnilo. Da se to za gotovo zgodi, je mariborski magistrat Sele 19. junija povabil Ivana Kejžarja na zaslišanje, in sicer šele za 25. junij. Tri dni pred tem pa je grasko namestništvo že dokončno zavrnilo društvena pravila, tako da ni bilo treba Kejžar ju še posebej na magistrat.
Toda naši tedanji borci za pravice m enakopravnost našega rodu v Mariboru niso odnehali in  niso obupali. Izpopolnili
so pravila ter jih kot nova spet vložili 11. julija 1909. Topot nI moglo graško namestništvo iztuhtati nobenih izgovorov. Odobrilo je pravila 23. julija. Predlagatelji so bili obveščeni potom magistrata o odobritvi pravil šele 2. avgusta in se je ustanovni občni zbor vršil 14. avgusta.
Ta dogodek je za Maribor pome m trn v važnosti, saj je »Dramatično društvo v Mariboru« s svojim uspešnim, kvalitetnim
kulturnim delovanjem nesporni predhodnik slovenskemu narodnemu gledališču v Mariboru.
Kakšna bo letos sadna letina
Hruške kažejo dobro, grozdje pa mnogo boljše kakor lani
Maribor, 11. julija
Naš obmejni kmetovalec, ki je pretežno obenem tudi vinogradnik in sadjar, živi predvsem od sadja. Sadna letina mu prinaša upanje na boljše denarne prilike. Sadna letina je lahko njegov blagoslov, pa tudi poguba.   Okoliški   kmetovalci in sadjarji,
predvsem v smeri Vinarja, Rošpoha in Urbana, so z letošnjim stanjem sadne letine, kakor se pač napoveduje, precej zadovoljni. Zlasti češnje so letos izredno obilno obrodile, o čemer priča tudi mariborski trg, kjer je dan za dnem to žlahtno, okusno sadje naprodaj v izrednih množinah in količinah.
Nekoliko slabše zvenijo napovedi letošnje sadne letine glede jabolk, ki so že lani prijetno presenetila le nekatere sadjarje v omenjenih okoliših, n. pr. v okolici Radgone, Sv. Ane v Slov. goricah in nekaterih drugih okoliših Slov. goric. Prijetnejši in
boljši pa so izgledi glede hrušk, ki so lani slabše odrezale, in prav tako tudi glede breskev in marelic, ki jih bo tudi letos v izobilju.
Izredno razveseljivo sliko pa nudi pogled na vinograde, ki so bili doslej obvarovani pred usodnimi posledicami toče. ki je razdejala doslej le vinske trte v območju občin Sv. Ana in Sv. Benedikt v Slov goricah. Če bi bila sreča našim vinogradnikom še tudi vnaprej tako naklonjena, potem je ra čunati ponekod s polovico boljšo grozdno letino napram lanski. Tudi sedanje vreme je za uspevanje vinske trte izredno ugodno, potem ko se je posrečilo našim marljivim vinogradnikom, da so z intenzivnim škropljenjem odbili prvi nevarni naval peronospore. V primeru nadaljnjih ugodnih vremenskih okoliščin je računati s kvalitetno in kvantitetno izredno bogatim vinskim pridelkom.
Kdo je ubil Petra Tepeha?
Franc Horvat nedolžen — Obsodba tatice — Preveliko
navduSenje ni dobro
Maribor, 11. julija
Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne ponovno bavil s krvoprelitjem dne 30. oktobra 1938 v Ciglencih, ko so našli na cesti 231etnega delavca Petra Tepeha nezavestnega v mlaki krvi, 2 razbito lobanjo. Tepeha so od-premili v mariborsko bolnico, kjer pa je, ne da bi spet prišel k zavesti, 6. novembra lani podlegel smrtonosnim poškodbam. Zaradi suma uboja so orožniki aretirali 23Iet-nega Franca Horvata in 301etnega Stanka Dvoršak a, ki sta pa pri zaslišanju tajila vsako krivdo. Državni tožilec je Horvata in Dvoršaka obtožil, da sta zakrivila smrt pokojnega Petra Tepeha. Pri razpravi, ki je bila pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča dne 30. januarja 1939, sta oba obtoženca dosledno zanikala krivdo. Na podlagi indicijev pa je bil Franc Horvat obsojen na 5 let robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let, Stanko Dvoršak pa je bil oproščen krivde in kazni.
Zagovornik obsojenega Franca Horvata je vložil proti sodbi pri Stolu sedmorice v Zagrebu revizijo in priziv. V utemeljitev priziva in zahteve po reviziji je zagovornik navajal, da se je neki Vinko Kocijan iz Ciglencev napram nekaterim pričam izrazil, da je on ubil nekega Petra in da je Stanko Dvoršak zaradi tega zaprt, ki se mu pa smili, ker sedi po nedolžnem. To je baje izrekel v vinjenem stanju v neki gostilni. Stol sedmorice je prizivu in reviziji ugodil in tako se je danes dopoldne zadeva o tragični smrti Petra Tepeha spet obravnavala pred malim kazenskim senatom.
Najprej je bil zaslišan obsojeni Franc Horvat, ki je spet zanikal vsako krivdo, češ da je bil kritičnega večera doma. Navajal je tudi nekatere priče. Nato je bil zašli-
I šan Vinko Kocijan, ki sedi v tukajšnji jet-nišnici zaradi neke tatvine. Kocijan je pri zaslišanju tajil, da bi bil dejal, da je ubil človeka. Navajal je tudi nekatere priče, ki bodo lahko izpovedale, da ie bil dne 30. oktobra zvečer doma. Nato bi morale biti zaslišane priče, napram katerim se je Kocijan izrazil, da sedi Dvoršak po nedolžnem, češ da je on kriv smrti Petra Tepeha. Priče pa k današnji razpravi niso prišle. Zaradi tega je bila razprava preložena na nedoločen čas.
Nato je stopila pred sodnike 401etna Matilda Kovačič iz Razvanja. Zagovarjati se je morala zaradi obtožbe državnega tožilca, češ da je v letih 1937 in 1939 ukradla z dvorišča tukajšnje splošne bolnice 30 rjuh, brisače, prevleke, perilo itd. ter oškodovala upravo splošne bolnice za 4301 din. Razen tega pa je Kovačičevs v noči na 19. januarja in 15. marca 1939 ukradla dvema bolnicama srajce, nogavice, obleke, predpasnike v skupni vrednosti okoli 1300 din. Vse omenjene tatvine je izvršila na ta način, da se je pod pretvezo obiska znancev, ki se nahajajo v bolnici, vtihotapila v sobe in na dvorišča, kjer je pobrala vse perilo, kar ga je našla, nato pa pobasala v pripravljen nahrbtnik in neopazno odšla.
Tatvine pa so se pojasnile ob priliki neke hišne preiskave pri Kovačičevih v Raz vanju, kjer so orožniki našli razno perilo, ki je bilo ukradeno v splošni bolnici. S perila so bili sicer odstranjeni monogrami. vendar pa so spoznali, da je perilo last bol niče. Matilda Kovačič je pri zaslišanju dejala, da je rjuhe, perilo itd. kupila od nekega neznanega moškega, dočim je tatvini na škodo dveh bolnic priznala. Soobtožena je bila tudi njena sestra 30letna Terezija KovaČić, cei da je prejela od svoje sestre ukradeno perilo. Toda Terezije Kovačiče-ve k današnji razprav! ni bilo in je bila
Obsojena le Matilda Kovačič, ki se bo zaradi tatvin pokorila leto dni in 6 mesecev. Ob sojena jo bila tudi na izgubo častnih državljanskih pravic te sicer srn dobo 3 let.
Končno se je moral zagovarjati pred sodniki tudi Metni nfttakar Ivan Konrad iz Košakov pri Mariboru. Pregrešil se je proti členu 3 zakona o zaščiti države in sicer s tem, ker je delal prenavdušeno propagando. Razprava je bila tajna. Ivan Konrad je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora.
Objava Vm. Mariborskega tedna
Maribor, 12. julija Mariborska tekstilna Industrija je Izgubila letos s preselitvijo iz Maribora in države eno izmed svojih podjetij, zato se pa ustanovi te v kratkem nova tovarna za svilo, ki bo v celoti nadomestila izgubljeno. Obsežnost te industrije in vse njene Izdelke, ki lahko tekmujejo z najboljšimi tujimi, bo pokazala najbolj nazorno letošnja velika tekstilna razstava v unionskih prostorih, ki bo del prireditev VTII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta letos. Razstava bo po obsegu in kvaliteti presegla vse dosedanje. Od 1. do 17. avgusta
polovična voznina po vseh naših državnih železnicah!
Komični gledališki nastopi bodo posebna atrakcija letošnjega VTII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. Priredila jih bo posebna akupina na veaeličnem prostoru. Obenem bo tam tudi velika razstava originalnih karikatur.
Narodne vezenine. Malokatera država m more ponašati s tako množico najokuanej-sih narodnih vezenin, kakor kraljevina Jugoslavija. Vse od Južne Srbije do Slovenije Izdelujejo naše žene in dekleta ročna dela, ki so resnične umetnine in občudovane po vsem kulturnem svetu, zlasti ie zaradi uporabljanja prekrasne narodne ornamentike. Kdor se hoče podrobno seznaniti a to panogo nase narodne domače obrti, naj obleče zadevno razstavo na letošnjem VHI. Mariborskem tednu, ki bo od 5. do 13. avgusta v Mariboru.
Najboljša vina v Jugoslaviji prideluje nedvomno severnovzhodna Slovenija. Pred vojno so bila znana po vsej srednji Evropi in še daleč v svetu. Da so ostala še tedne prav tako odlična, kakor so bila nekoč, ko smo jih še na veliko izvažali, bo izpričala letošnja velika vinska pokušnja ob priliki VTII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. Nudila bo vinskim trgovcem, gostilničarjem in resta vrat er jem tudi najbolj^ priliko za direktni stik s producenti.
Jugoslovenski kasaški derby bo v Ljutomeru
To bo drugi
dertoy v Ljutomeru — Vršil se bo 13* ali 15. avgusta
Ljutomer, 11. julija Letošnji jugoslovenski kasaški derby bi se moral vršiti v Beogradu in sicer 23. julija, 30. julija in 6. avgusta. Beograd pa je nenadoma, zaradi nastalih tehniških za. prek derby odpovedal. Včeraj je bilavCe. lju plenarna seja »Centrale kasaških dru. štev« za Jugoslavijo, na kateri je bilo sklenjeno, da se bo derbv vrSil v Ljutomeru, na cvenskem dirkališču in sicer 13. ali 15. avgusta, pod posebnimi pogoji. Pogoji niso tako hudi in se nanašajo prvenstveno na finančna vprašanja, zato upamo da bodo merodajne gospodarske, samoupravne, kakor tudi državne ustanove z vsemi razpoložljivimi, sredstvi pomagale J
in podprle to važno gospodarsko, kakor tudi reprezentativno prireditev.
Prav za prav spada derbv itak semkaj na Mursko polje, kjer je center konjereje. Tu se redijo najboljši konji in sicer amerikanski  kasači,  ki niso  samo  za dirko.
ampak tudi žilavi in uporabni za vsako težko kmečko delo. Ti amerikanski kasači slove ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi izven mej naše domovine.
Ko se bo vest razširila med naše konje rejce Murskega polja, da se bo cierby vršil tu, bo zavladalo veliko veselje. Odbor za prireditev pa bo napel vse sile. da bo derby miting res prvovrsten, in videli bomo tu res prvovrstne in izbrane konje, ki se bodo borili za lepo prvo nagrado.
Mednarodne rokoborbe postajajo čedalje
zanimivejše
Zato je pa tudi obisk vedno večji, kar se j s pokazalo
zlasti snoči
Ljubljana, 12. julija Mednarodne tekme profesionalnih rokoborcev v unionski dvorani postajajo s sle. hernim večerom zanimivejše in je zato tudi obisk čedalje večji. Snoči je bila dvorana skoraj popolnoma zasedena.
Največ ljudi je prišlo menda zaradi tega, ker je bila na sporedu ameriška prosta
rokoborta, tako imenovani cateh as cateh can ali po naše >primi, kjer moreš«. Po tem, kar smo snoči videli, te točke bržkone ne bodo dali več na spored, ker je za naše prilike in živce pač prehuda zadeva. Vsi prijemi so dovoljeni in Čeprav je v začetku sodnik to dovolj razločno povedal občinstvu, je vendarle med borbo prišlo ćo bučnih protestov. Pri vsem tem pa zadeva ni bila tako huda, kakor je dajal videz. Strašno je sicer izgledalo, ko je Mrna neusmiljeno in na prečudrie načine zvijal noge Hani, da je bilo vsak čas pričakovati, da se bo nekaj zlomilo. Vsi so se oddahnili, ko je končno Hana trikrat potrkal s pestjo po žimnici v znak predaje. Po, navijamo še enkrat, ta način rokoborbe ni za nas.
V ostalem je bil snočni večer izredno zanimiv. Najprej sta se metala Pirnatski in šotler. Neprimerno močnejši Poljak sprva ni mogel ukrotiti mačje spretnega Ljubljančana, ki se je reševal iz najkoč-ljivejših položajev, a ga je končno s pri jemom okoli vratu z viška položil na hrbet. Druga točka je bila catcli as cateh can med Mrno in Hano. Pri tej rokoborbi oč tno odloča surova sila in je bil v tem pogledu Mrna toliko na boljšem, da je bila borba preveč enostranska. V prvem krogu sta nasprotnika prav za prav le demon.
strirala razne možnosti in varijante, a se je že to občinstvu zdelo prehudo. Ko je šlo v drugem krogu nekoliko resneje — čeprav še zmerom ne tako. kakor se to vidi drugod po svetu je nastal med občinstvom pravi pekel. Ob splošnem žvižganju je sodnik proglasil Mrno za zmagovalca.
Prav zanimivo borbo sta pokazala Janeš
in Equatore. Slednji si je zaradi rimskega pozdrava nakopal neprijateljstvo gotovega dela občinstva in so bile simpatije zato ves čas na strani Janeša. Gledalci so mirno prezrli, ko se je Janeš poslužil prepovedanih džiu džicu prijemov. Pri tej priliki je treba poudariti, da sodnik ni storil svoje dolžnosti In da je sploh preveč popustljiv ter se da vplivati od občinstva. Equatore je končno dobil Janeša v svoj specielni prijem  »dvojni Nelson« in je v
24. min. zmagal.
Najzanimivejša je bila borba med črncem Alijem in Kopom. Zamorec je očitno
močnejši in tudi hitrejši v svojih akcijah. Po programu je v četrtem krogu zastavil svojo »ameriško kravato« in bi Kopa prav gotovo obrnil na hrbet, da se ni ta rešil
z nedovoljenim prijemom — lomljenjem prstov. Tudi tokrat je sodnik to dovoli, ker je pač Kop naš človek.
V ponedeljek je Janeš z nenadnim premetom položil Hano na hrbet. Kop in Pir. natski sta se, kakor je bilo pričakovati, ločila neodločeno. Boljšo tehniko je vse kako pokazal Pirnatski — sicer pravi bavarski tip. Ali je po 56. m n. s svojo kravato odločilno premagal Mrno. v zadnjem srečanju pa je Equatore že v 15. min. z dvojnim Nelsonom obrnil Ki!ilova na ramena.
Mariborske in okoliške novice
— Stanje šahovskih borb. Po predsnoč njem V. kolu tekmovanja za šahovsko prvenstvo Mribora je stanje šahovskih borb sledeče: dr. Krulc ima 4 točke. Sledita Regoršek in Mohorčič s 3 in pol točkami, nato pa Lukeš sen., Gerželj in Mšura s 3 točkami.
— Nočno lekarniško službo imata teko. či teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu in Remsova lekarna pri Sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste.
— Izrabljen trenutek. Lenarški avtobus je v bližini Partličeve gostilne niže Sv. Marjete srečno pas ral 3 m globoko škarpo, ko se je hotel izogniti limuzini, in je srečno obstal na travniku. Potnikom se ni nič zgodilo. Ob tej priliki pa je neznan zlikovec izrabil trenutek ter Izmaknil avtobusnemu sprevodniku g. Kosu 500 din. Tatvino je prijavil šmarješkim orožnikom. Kdor je denar našel, naj ga vrne proti dobri nagradi.
— Konjunktura na Pohorju. Tudi letošnja sezona je privabila na Pohorje precej tujcev, zlasti iz južnih delov nase države. Naše znane pohorske planinske postojanke so precej napolnjene, prav tako tudi Poštarski dom na Petkovem sedlu, kjer so na oddihu poštni uradniki iz vse države.
— 251etnica mature letnika 1914 tukaj, šnje klasične gimnazije se je slavila pred-snočnjim pri »Zamorcu« pod častn m predsedstvom gimn. rav. v pok. dr. Josipa To-minška. Te proslave so se udeležili: Ciglar Alojz, kaplan v Beltincih, Gašperič Jane-, stolni kapelnik, Maribor, Goršič Ivan. urad nik zdrav. Rogaška Slatina, Gračner I an. ravn. zdrav. Rogaška Slatina, dr. Hesse Johan, rav. obrtnišk h združenj v Gradcu, Hi en Vilko, kap. I. ki.. Ljubljana. Darjan Adolf, kulturni ref. pri Banski upravi v Ljubljani, ing. Mrawlag GUnther, gen. dir. avtob. družbe nemških drž. žel., Rajšp Emil, s res ki veterinar, Varaždin, Seneko-vič Feliks, višji žel. kontr. Pragersko. Stlpar Štefan, župn k. Sromlje, šketa Josip, župnik. Artiče, Sunčič Alojz, župni upravitelj, Frankolovo, dr. Snuderl Maks. odvetnik, Maribor, ing. Trobej Slavko, uprav, elektrarne Velenje, Welle Ludvig, zas. uradnik, Maribor. Včeraj po masi za padle in umrle tovariše in profesorje, kjer
se jim je pridružU bivši prof. ravnatelj dr. Pečovnik so se podali na skupen izlet v Rogaško Slatino. Proslava je potekla v veselem in duhovitem razpoloženju, tako, da se bo celo obhajala prva obletnica drugega četrtstoletja na povabilo nemških to. varišev prihodnje leto v Gradcu. Več tovarišev kakor sreski podnačelnik dr. Vov. šek iz Dubrovnika, ravn. mešč. šole v Ptuju Josip Babšek, advokat v Beogradu dr. Slavko Barle. v šja žel. kontrol, v Beogra. du Drago Kosi in Josip Rozman kakor tudi v Nemčiji zadržani nemški tovariši so jubilante pismeno pozdravili.
— Drobne novice. Pri delu na njivi je stopila 361etna viničarjeva žena Alojzija Senekov č iz Sv. Marjete ob Pesnici na si p ter si prerezala stopalo. Zdravi se v bolnici. — Na Pragerskem je pri Smodejevih nastal prepir, v teku katerega je zet uda. ril svojega tasta s stolico s tako silo po glavi, da je 721etni Valentin Smode zado-bil precejšnje poškodbe po glavi. — V Čopovi ulici 21 je doslej še neznani zlikovec s silo vdrl v kurnik davčnega upravitelja J. Merčuna ter odnesel 2 kokoši, ki ju je tat kar na vrtu zaklal. — Vrtnarici Ele-onori Ambrož iz Koroške ceste 71 je iz. ginil 500 din vreden čoln, ki je bil privezan na Dravi. — Na Slomškovem trgu 5 je v pretekli noči nekdo razbil izložbeno okno Karla Vračka, ki trpi zaradi tega okoli 150 din škode. — Poslovodji Ivanu Troštu je izginilo izpred poslopja OUZD 800 din vredno dvokolo znamke »Torpedo z evid. štev. 2—22442. Na Kralja Petra trgu je neki kolesar podrl 26 letno delavko Josipino Kavčičevo, ki je pri padcu dobila poškodbe na nogah..
— Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 24.1, minimalna 11.2. Napoveduje se spremenljivo toplo vreme, oblačno, naraščanje temperature.
— Skupen odhod na Sušak bo v petek ob 17.58. Zbirališče ob 17. uri v Sokolske m domu. Vsi v krojih. Kdor ga nima, je lahko v narodni noši ali pa v civilni obleki z društevmim trakom in znakom. Potujemo v civilu. Pozivamo vse, ki so se prijavili pri matičnem Sokolu, da pridejo v četrtek 13. t. m. ob 19. na letno telova-dišče matičnega Sokola. Kdor ima kroj, naj ga prinese na pregled. Naraščaj in te-
I lovadei naj prinesejo tudi telovadne ob-j leke. Zdravo! Sokol Maribor matica.
— Tredstojnistvo mestne policije v Ma-
riiM.ru opozarja, da je ob priliki dobiva-ija potnih listov ter vidiranja istih še zmerom treba predložiti potrdilo o plačanih davkih,
— Ta boren jo matičnega Sokola. Sokolsko društvo Maribor matica priredi samostojno taborenje v Martuljku na Gorenj-
kem in sicer za članstvo ter naraštaj.
tar nad 16 let. Prijave je oddati v pisarni v Sokolskem domu vsak dan od 11. do 12. ure in od 17. do 19. ure, vključno do 14. t. m. dopoldne. Tabor bo trajal 4 tedne. Taborni na 10 din dnevno. Plača se lahko v dveh obrokih in sicer prvi obrok do 14. julija, drugi obrok pa po 1. avgustu. Ta labor ni v zvezi z župnim taborom, ampak je izključno za pripadnike matičnega Sokola v Mariboru. Zdravo! — Načelništvo.
— Vse je priznal. V včerajšnji številki smo poročali o aretaciji 29-L-tm-ga Jurn.. Reharja, ki je bil osumljen, da je izvršil v Nemčiji serijo drznih vlomov in tatvin. Pri prvotnem zaslišanju je Rehar tajil krivdo. Včeraj popoldne «?o Reharja na tukajšnji policiji spet zaslišali in sicer v prisotnosti policijskega organa iz Grad-, a, Po daljšem oklevanju je Jurij Rehar priznal vse vlome in tatvine, ki jih je tekom meseca junija in začetkom julija t. 1. izvršil v okolici Gradca in Lipniee. Izpovedal f ■. da je izvršil tatvine v družbi nekega pajdaša. Podal je tudi osebni popis. Vsakokratni plen sta si bratsko razdelila, izkupiček pa zapravila z ženskami po raznih gostilnah. Reharja so po zaslišanju oddali v tukajšnje sodne zapore.
— Promoviran je bil za doktorja narodno gospodarskih in trgovinskih ved ravnatelj premogovnika v Pekleniei g, Franjo Mačus, znani marljivi sokolski delavec. Iskreno čestitamo!
_ V Muri je utonil 17-letni Ivan Temel
iz Apač. ko je hotel preplavati reko.
— Otvoritev nove sadne drevesnice. V nedeljo 16. t. m. bodo otvorili pri Sv. T>a-nijclu ob meji novo sadno in gozdno višinsko drevesnico, ki meri 10.525 m-. Bo to najvišja višinska sadna drevesnica v naši banovini, ki ima tudi Lasten vodovod. V primeru deževnega vemena bo slovesna otvoritev v nedeljo 30. iulija.
— Angleški generami konzid Iz Zagreba g. T. C. Kapp se je mudil te dni v Mariboru, kjer se je zanimal predvsem za angleške počitniške tečaje.
— Policijska naredba za čas vpoklica rekrutov. Pred^tojništvo mestne policije v
Mariboru razglaša: Na osnovi člena 66 in 67 zakona o notranji upravi se radi pre-
prečenja pijančevanja in izgredov po vojaških nabornikih v dnevih 13. do 19. julija 1939 izdaja sledeča naredba: V ftaip ko traja vpoklic, je imetnikom gostilniških
in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo 10—500 dinai'jev, oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1- 10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj naborniki ali njih spremljevalci. Naredba stopi v veljavo dne 13. julija 1939 in velja za čas od 13. do 19. julija 1939 inclusive.
— Na marib«»r?*ki živinski s*»j«*m 11. julija je bilo prignanih 16 konj, 20 bikov, 210 volov, 438 krav, 24 telet, skupaj 70S
repov. Prodanih je bilo 414 komadov. CVne so bile: debeli voli 3.SO do 5, poldebeli voli 3.20 do 4, plemenski voli 4.25 do 5.75. biki za klanje 3 do 4.25, klavne krave dsfa 3.50 do 4.30, plemenske krave 3.50 do 4.50, krave klobasarice 2 do 3, molzne krave 4 do 5.25, breje krave 3.50 do 4.50, mlada živina 4 do 5.25, teleta 4.50 do 6 din. Volovsko meso I. vrste 10 do 12, volovsko mesto II. vrste 8 do 10, meso bikov, ki..v in telic 6 do 12, telečje meso I. vrste 10 do 12. II. vrste 8 do 10 din. Svinjsko meso sveže 10 do 16 din za kg.
— Isoden pa;:ee s čre*nje. 71etni pos. sin Stanko Leskovar iz Apač je padel 9 č^ešnje in si je pri padcu zlomil desnico. Zdravi se v bolnici. V zadnjem Času se sil. no množijo slične nezgode, zaradi katerih se morajo ponesrečenci zatekati v boln eo.
— Iz prvega nadstropja je padel. V Fran-zovem mlinu je hotel 281etni delavec Maks Hubert, stanujoč na Obrežni cesti v Studencih, spraviti vrečo moke na dvigalo. Menil je, da je dv.gaJo v prvem nadstropju. Stopil je v odprtino in treščil v globino S m, kjer je obležal s hudimi po >kodbami na rrlavi in po vsem telesu. Mariborski lese. valci so Huberta odpremili v bolnico kjer so zdravniki ugotov ti, da ima tudi notranje poškodbe.
— žrtev dela. V mariborski livarni se je oni dan popoldne pripetila težja nes 281etni delavec Josio Lorbek. stanujoč na Pobrežju, Cankarjeva 18, je bil namreč zaposlen pri nakovalu in je držal kos žareče-ga železa, ki ga je obdeloval s kladivom. Nenadoma pa mu je kos žarečega železa z vso silo pr iletel v zapestje desnice in mu prebil žilo odvodnico. Poklicani mari. berski reševalci so težko ranjenega Lior-beka prepeljali v tukajšnjo bolnico, kjer so mu zdravniki s takojšnjo operacijo rešili življenje.
Iz Celja
—c Naknadne prijave za sokolski zlet nj, Sušaku se še sprejemajo. Celjska sokolska župa razpolaga še z legitimacijami m znaki za telovadeče in netelovadeče članstvo. Kdor se želi udeležiti zleta, naj se takoj prijavi v župni pisarni v Narodnem domu v Celju. Skupen odhod vseh udeležencev iz celjske sokolske župe bo v petek 14. t. m. z osebnim vlakom, ki odhaja iz Celja ob 19.42. Udeleženci potujejo v civilu z znakom.
—c Tragična smrt v Saviji. Savinja je v torek zahtevala novo žrtev. Pred dnevi je prišel v svoj rojstni kraj Orio vas pri Braslovčah na dopust 32-letni Jože Brez-nikar, politično upravni uradnik pri banski upravi v Ljubljani. Breznikar je služboval prej dve leti pri sreskem načelstvu v Laškem, pred poldrugim letom pa je bil premeščen k banski upravi v Ljubljani. V torek dopoldne je šel od doma v Orli vasi k Savinji lovit ribe. Ko je stal na bregu, mu je najbrž postalo nenadno slabo. Padel je v Savinjo in utonil. Njegovo truplo so kmalu našli in ga prenesli na pokojnikov dom. Breznlkarja so danes dopoldne položili na pokopališču v Braslovčah k zadnjemu počitku.