Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 10 din Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO III. — Štev. 8. NOVO MESTO, 22. FEBRUARJA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK Od tedna do tedna Da se ne bi kdo po nepotrebnem zazibal v sanje, da smo zdaj bliže miru na svetu, skrbe komnijormovski sosedi. Kmalu po tem, ko so v Organizaciji združenih narodov z veliko večino sprejeli naš predlog priporočila vzhodnim državam, naj bi se države mednarodne navade, da se spori rešujejo z obojestranskimi razgovori in preiskavami, so Madžari zasedli del našega ozemlja — Otok na reki Muri. »Se smo tu, taki kot vedno!« naj bi to izzivalno dejanje pomenilo. Naša vlada je poslala madžarski noto in jo opozorila na njeno protizakonito počelje. Zaman. Budimpeštanski kominformovci so odgovorili z žalitvami in seveda s trditvijo, da je ta otok — že od nekdaj njihov. Da bi bil spor končno rešen, je naša vlada v ponedeljek zopet poslala v Budimpešto noto, v kateri ponovno predlaga ustanovitev mešane madžarsko-jugoslovanske komisije, ki n ajbi pregledala stanje in določila, kdo ima prav. Poleg tega predlaga naša nota, naj bi se končno rešilo tudi vprašanje točne označitve meje, kar bi v bodove preprečilo podobno izzivanje. Seveda ostaja odprto vprašanje, ali bodo Madžari pristvali na naš predlog, ker se pač boje, da bi bili še bolj ra:krinkani. Saj je popolnovfa očitno, da organizirajo take incidente namenoma in načrtno — po nalogu moskovskih komandantov, ki napačno računajo, da imamo pri nas slabe žvice. V preteklih dneh je treba zabeležiti na mednarodnem torišču Številne komentarje okro zahodnonemškega vprašanja. V Londonu so se namreč zahodni ministri Francije, Apglije in Amerike razgovarjali z zahodnonemškim ministrskim, predsednikom Adenauerjem o bodoči vlogi Zahodne Nemčije v zahodnoevropski obrambi. Ko so po končanih razgovorih novinarji vprašali Adenau-erja, kako so razgovori uspeli, jim je odgovoril, da je z njimi zelo zadovoljen. Dogovorili so se namreč, da bo dobila Zahodna. Nemčija v Svetu severno-atlantskega pakta posreden glas pri reševanju raznih vprašanj. To pa pomeni, da je deloma le uspela s svojo zahtevo, da hoče biti zastopana v Sever-noatlantskem- paktu. Zastopnik Zahodne Nemčije bo v bodoče navzoč na zasedanjih tega Sveta in imel bo pravico posegati v razgovore, čeprav še ne bo mopel glasovati. Prvi korak pa je bil tor jen. Te dni $o se v Lisboni na Portugalskem sestali zastopniki držav Severno-atlantskega pakta. Tja so prišli torej z razčiščenimi načrti glede Zahodne Nemčije in kar je še pomembnejše, v francoskem parlamentu je dobil ob glasovanju o zaupnici vladi ministrski predsednik Faure večino. Nekaj dni je svet napeto pričakoval, kako se bodo reSila ostra nasprotja v -francoskem parlamentu, ki je razpravljal prav o Nemčiji in njeni udeležbi( v evropski armadi. Nazadnje so se odločili tudi socialisti in podprli načrt ministrskega predsednika, ki je tako ostal na vladi. Načrt na predvideva sprejem Zahodne Nemčije v evropsko vojsko »z omejitvami*. Da pa bi podprli tako izglasovanje, sta ameriška in angleška vlada dan prej zagotovili Franciji, da bosta tudi oni dve vodili do Nemčije tako politiko, ki ji ne bo omogočila povratka na staro, zavojevalno pot. Zunanji minister Francije Schuman bo torej v Lisboni nastopil z legitimacijo, da se lahko zavzema za evropsko vojsko, v katero bo »Z omejitvami« vključena Zahodna Nemčija. Po nekaterih vesteh bo Zahodna Nemčija začela ustanavljati svoje oborožene enote prihodnje leto in bo do konca leta 1954 organizirala 12 divizij. Ta krepitev zahodnoevropske obrambe — ki ji ne gre odrekati nekaterih škodljivih napak — pa močno vznemirja Kremelj, ki se je vedno veselil praznega vojaškega prostora v Zahodni Evropi, medtem ko je sam imel močne vojaške enote v svojih podložnih deželah, katerih značaj je dovolj znan. Ta prazni vojaški prostor je pomenil zanj prednost, ker je imel možnost političnega izsiljevanja raznih svojih zahtev in moralnega pritiska na narode Zahodne Evrope. Ta možnost je sedaj vedno manjša in manjše so tudi možnosti, da bi njegovi »revolucionarni bajoneti osvobajali trpeče narode«, kakor označuje svoje imperialistične načrte. Zato je predsednik vzhodnonemške vlade Grotewohl poslal noto štirim okupacijskim silam, z grožnjo, da bo Vzhodna Nemčija sklenila enostransko mirovno pogodbo z Rusijo, če se zahodne velesile ne bodo odločile itpostaviti enotne Nemčije. Ta propagandni korak je seveda preračunan na pridobivanje simpatij med Nemci, hkrati pa zaviranje razgovorov med zahodnoevropskimi državami za utrditev Atlantskega pakta. Ta grožnja, ki izgleda sicer na zunaj pomembna, pa ni vzbudila posebne pozornosti v svetu, ker je podobna že neštetim prejšnjim, ki so bile pravtakc izrečene v podobnih mednarodnopoli-Učnih okolnostih. 8. marec, praznik borbenih zena je ludi praznik borbe za človečanske pravice Dolga stoletja je živela žena v človeški družbi kot njen neenakopraven član. Njene pravice niso bile niti podobne pravicam moškega, sam družbeni način življenja, ki ga je zvesto zagovarjala tudi religija, pa jo je postavljal v popolno odvisnost moža. Se ni poteklo niti 50 let, ko je še veljal v carski Rusiji običaj, da je oče ob poroki hčere bodočemu zetu izročil tudi kratek bič, kot dokatz, da ima odslej nad* ženo popolno oblast. Zato je borba za socialne pravice in enakopravnost žena borba za človečanske pravice, kajti nemogoče si je zamisliti prai'ično družbo, v kateri bi najmanj polovica članov imela podrejeno brezpravno vlogo. 8. marec je dan, ko so delovne žene sveta, ki ljubijo resnico, svobodo, mir in napredek, stopile na pot bojev na strani revolucionarnih delavskih strank prav za gornje ideje. Jugoslovanske žene so bile med prvimi na svetu, ki so odločno posegle v ta boj in tudi za ceno neštetih žrtev z ramo ob rami z moškimi tovariši izbojevale zmago. Po zmagi v revoluciji in narodnoosvobodilni borbi žene pri nas niso popustile. Vključile so se kot enakovredne v vse panoge gospodarstva, političnega in kulturnega življenja ter sodelujejo povsod, kjer se gradi nova socialistična družba. Dobro se zavedajo, da je le trdna, močna in neodvisna socialistična Jugoslavija lahko nosilec borbe za mir v svetu in enakopravnost vseh malih narodov. Zato se bomo ob spominu in pripravah za 8. marec pogovorili z ženami v prvi vrsti o političnem položaju doma in v svetu, o sedanjih problemih našega gospodarstva, o tekočih nalogah kot so skrb za zaščito matere in otroka, o vzgoji otrok, o škodljivih poizkusih sovražno razpoloženih elementov vplivati na šolanje otrok in podobno. V teh dneh si tudi žene volijo svoje občinske odbore AFŽ. Naša skrb mora biti, da bodo te volitve dobro pripravljene. Na volilnih sestankih naj žene razpravljajo o vseh vprašanjih svoje organizacije in o vsem, kar jih zanima. Odkrito naj se pogovore o vseh težavah, ki jih tarejo in najdejo način, kako bodo v bodoče svoje delo izboljšale. O vseh stvareh pa je treba razpravljati s pogledom na. politični in gospodarski razvoj bodoče občine. Druga važna naloga je, izbrati najboljše žene kraja za občinski odbor AFZ. Socialni sestav naj ustreza social- nemu sestavu občine, toda s tem še ni rečeno, da ne bomo 7'olili v občinske odbore AFZ tudi dobro učiteljico, zaščitno sestro in delavko, ki slučajno stanuje tam. Le iz najboljših antifašistk sestavljen odbor bo lehko uspešno' reševal oziroma pomagal reševati vse probleme bodoče občine tako iz političnega, socialnega, zdravstvenega, vzgojnega in gospodarskega, stališča kraja. Zene sestavljajo nad polovico prebivalstva, 2ato je potrebno, da te volitve kar najbolj skrbno pripravimo in onemogočimo, da bi se ratni tuji elementi vrinili v naše odbore. Ob letošnjem praznovanju- 8. marca bodo tudi zaključki gospodinjskih tečajev s primernimi kulturnimi prireditvami. Na te zaključne prireditve naj vodstva tečajev in tečajnice povabijo vse žene in matere padlih borcev. Tudi tam, kjer takih tečajev ni, naj organizacije AFZ s pomočjo ostalih množičnih organizacij prirede $rim,eme proslave, na katerih ne sme manjkati nobena zavedna žena in partizanska mamica. O pripravah za 8. marec in drugih tekočih nalogah je razpravljal tudi okrajni odbor AFZ Novo mesto na seji 12. februarja in sprejel nekaj tozadevnih sklepov. Podrobna navodila za delo bodo dobile vse organizacije AFZ na sektorskih konferencah, ki bodo v teh dneh v vseh večjih krajih, na praznik naših mater in žena pa se vneto pripravljajo tudi žene Bele krajine, na Kočevskem in v trebanjskem okraju. Obnova domače obrti v belokranjskih vaseh V preteklem tednu so v Bell krajini zaključili tečaja r.n pospeševanje domačih obrt" t Podzemlju In nradaen pri frnoinlju. TeflaJa sta bila organizirana po zadružni sekciji In sta dobro uspela. Zene In dekleta teh vasi *n rada obiskovala zanimiv pouk. saj *c dobro zavedajo, da Jim bo domača obrt prinašala v zimskih večerih len zaslužek Na sliki so udeležile pletllaKeirn tečaja v (iradacu, uodobnl tečaji pa ko tudi v Predgrađu, Metliki In Dragatniu. Tečaja v Zorenrlh 'n (rnonilju sta z> zaključena. Doslej jo take tečaje obiskovalo nekaj nad 270 žena in deklet, članic splošnih kmetijskih zadrti?. Tečajnico bodo leto* svoje Izdelke prodajale domačim kmetijskim /.arirueam. prihodnje leto pa bodo najlepše In najskrhneje Izdelane predmete ponudile lahko tudi že zunanjemu trtru. Domača obrt bo tako nudila lep vir* dohodkov predvsem mladini, ženam ln šibkim starejšim ljudem, zato bodo v Bell krajni Se bolj skrbeli za njeno razširitev. Na poniagl zaKona o petletnem planu ste premeščeni..." ^ a ost rimi o borbo proti nezakonitostim V VSAKO HIŠO > ENJSKI LISI! Nov način jrospoclarjonja v Dodletjlh je marsikje vse postavil na iclavo. Dočlm je do nedavnega še na vseh kionelh manjkalo delovne sile- Je sedaj na mah vsepovsod »preveč« ljudi. To lahko sodimo po nekaterih primerih v podjetjih v zadnjem času. Namesto da hI se podjetja In njihova vodstva zanimala za dvig proizvodnje, za odkrivanje notranjih rezerv, zn boljše Izkoriščanje surovin, za znižanje proizvodnih slro. škov In podobno, pa skušajo uravnovesiti svoj proračun z odpuščanjem delavstva. Daleč smo od trditve, da ni potrebno čiščenje po delovnih kolektivih In da nI po. trebuo le erihrat. dokončno obračunati z nedisciplinirane! s »plaviml«, T lenuhi In sa-boteril, toda čudno je to, da odkrivajo pod. jetja take Izjeme šele sedaj. Sa| Rt mogoče verjeti, da so se pokazali (I ljudje prav v trenutku, ko Je nehala država podpirati podjetja v obliki živilskih In drugih nakaz nlc. Kar na Je Prl 10,11 Vv|' obsodbe vredno, pa Je dejstvo, da »* to "dpnščanle Izvaja na način, kakor da smo v anarhistični In nedemokratični državi. Kršitve zakonov In uredli so pri tem tako pogoste, kot jih ne najdemo zlepa. V nekaterih podjetjih del« h z odpusti tako. kakor da so ljudje neupO. rabno orodje, ki ga, lahko kadar hočeš od-vržeš na smetišče. Naj govorijo primeri. Na železniški postaji Novo mesto s0 dali službeno odpoved nekemu delavcu dne 31. Januarja, vendar — z veljavnostjo s prvim Januarjem, tako da Je bil delavec drugI dan na cesti, zapadel mu je seveda tudi rok za pritožbo. Na posiedovanje (prave za delovno silo so ga morali vzeti naaajj, toda odgovorni uslužbenec postaje Je nato iz. javil: din bomo pa sedaj gnali kot hudiča, če ga že moramo imet!:« Kakšen od. no« bodo Imeli sedaj do tegH delavca, si lahko ml -1 i mci. saj Je prav Ist} uslužbenec postaje v zvezi s tent podal še' več prosta-šklh Izjav, k| mu niso v čfist. Pri »Odpadu« so odpustili z dela borra Iz NOB. očeta treh otrok v nezakonitem odpovednem roku brez možnosti pritožbe. Odpoved so utemeljevali s tem, češ, da Ima človek' slab odnos do dela ln baje na zahtevo direkcije. .Medtem pa Je šef pošlo, valnlce sprejel v službo svojega brata brez nakazila 1 prave za delovno silo In brez delavske knjižice. Kakšen odnos do dela Ima njegov brat, se vidi po tem. da Je že prej samovoljno prekinil učno doho pri Pionirju ise bolj originalni so bili pri premeščanju delovno sile v Kolodvorski restavraciji. Tu so nekaj natakaric z večletno prakso eno. stavno premestili za delavko k sekciji za vzdržčvanje proge. V odpustltvenem dekretu so navedli, da so odpuščene kot natakarice In prekvalificirane v navadne delavke ni \ progi »na podlagi Zakona o pet-letnem planu«. Po ureohl Je za premestitev Iz stroke pooblaščen le predsednik Sveia za ljudsko zdravje LRS. Tudi pri Les. no-indirstrljskem podjetju Novo mesto so odpustili 41 delavcev s 15-dnevnlm odpoved nlm rokom, čeprav uredbu predpisuje naj. manj enomesečni odpovedni rok pri zaposlitvi do pet let, pr! daljši zaposlitvi pa dva meseca. Pri Industriji perila MLO »o odpustili pet delavk z utemeljitvijo, da jim Je plan proizvodnje znižan za IS odstotkov. Zelo »socialni« so se pokazali tudi t tovarni Igrač. Dne 31. januarja s.o Imeli sestanek, na katerem so razpravljali o zmanjšanju zaposlene delovne sile. Sprejet Je bil sklep, da se odpusti 6(1 delavcev In delavk, med njimi tudi štiri neporočene matere I otroki, katere nimajo nobenih drugih možnosti za preživljanje Na spisku odpušče. nlh Je tudi Nežka Mausar, ki je trenutno t bolniškem stanju ln je postala invalid t tovarni. Med odpuščenimi sta nadalje Se vratar Martin Grlčar In enostranska sirota kratkovidni .stmgarskl vajenec Franc Urin gar. za katerega so navedli v utemeljitvi, da »je sposoben za težko Industrijo«. Vsem odpuščenim* so nameravali odpovedati samo ustmenn. Zanimivo pa je v tovarni to, da so t decembru lanskega leta sprejemali no vo delovno silo . .. »Proslavili« so se z odpustitvijo tudi pri »Okapu« Tu so odpovedali dvema: .»0 odstotnemu Invalidu, ki je hll zaposlen kot čuvaj. In vulkanlzerju, ki lma s podjetjem sklenjeno petletno delovno pogodbo. Za Invalida so navedli, da Je nediscipliniran In nezanesljiv, za vulkanlzerJa pa prav tako nediscipliniranost; pogodba z njima se Jim Je zdela krpa papirja. Podobnih primerov nezakonitosti pri odpuščanju ln premeščanju delovne sile, se pravi živih ljudi, bi lahko navedli še veliko. Med njimi je skoraj redna kršitev zakonitih predpisov ta, da dajejo odpoved! upravni odUorl |n ne direktorji ter uprav nlk| podjetij, ki so po zakonu za to mero-dajnl. Tako je delavcu onemogočena Pritožba na upravni odbor. Nezakonite so tudi opombe, ki se jih tako radi poslužujejo pri odpuščanju In premeščanju delavcev: »Proll tej odločbi nI pritožbe« Vsakemu odpusče nemu delavcu mora biti dana možnost, da se lahko pritoži. V mnogih podjetjih tudi smatrajo, da so delovne pogodbe sedaj po prenehanju veljavnosti Zakona o tistaljenju delovne sile prenehale veljati, kar pa nikakor ne drži. Delovne pogodbe veljajo do konea ln je mogoče odpovedati delovno razmerje samo 15 dni pred potekom pogodbe, razen v primeru disciplinskega odpusta In prekinitve razmerja po sili zakona (obsodba ali vojna obveznost). Kaže tudi. da si podjetja čisto po svoje tolmačijo predpise delavsko upravne zakonodaje. Odpust iz službe je najvišja kazen, ki Jo Ireba uporabiti šele potem, ko so Izčrpane vse druge možnosti, da se prizadeti popravi. Te pa so; pismeni opomin, strogi opomin, disciplinska kazen In potem šele — odpust. Pri zmanjševanju števila zaposlenih In premeščanju pa je treba Imeti vedno pred očmi socialno, zdravstveno in fizično stanje vsakega delavca. Osebno obračunavanje ali osebne simpatije ne morejo niti ne smejo biti pri tem neko merilo! Iz naj. višjega mesta Je bilo *e neštetokrat poudarjeno, koga Jp treba predvsem zaščititi pri premeščanju In odpuščanju Ker pa se na. vzlle temu še vedno dogajajn taki grobi primeri kršitve zakonitosti ln neupoštevanja navodil državnega in političnega vodstva, s čimer se vzbuja pri delovnih množicah nezaupanje do naše zakonodaje, Je treba preti vsem kršiteljem zakonitosti In so. clalnlh pravic uporabiti najstrošje kazenske mere. KOČEVSKI RUDARJI bodo letos prihranili 21 milijonov dinarjev Razpravljanje o družbenem planu je živo odjeknilo tudi med rudarji v Kočevju, ki dajejo našemu gospodarstvu vsako leto večje količine rjavega premoga. Na sejah upravnega odbora in delavskega sveta rudnika ter na širših sestankih celotnega kolektiva so rudarji potem, ko so dodobra pretresli letošnje proizvodne naloge, prišli do zaključkov, da bodo lahko prihranili nad 21 milijonov dinarjev v korist skupnosti. Predlagano stopnjo družbene akumulacije, ki znaša za kočevski rudnik 310 odstotkov, to je 3,10 din za vsak dinar plačnega fonda, bodo dosegli, če se bo vsak član kolektiva zavedal, da je podlaga za nove uspehe predvsem skrbno varčevanje, delovna disciplina ln pametno gospodarjenje. Po letošnjem proizvodnem planu bo kočevski rudnik prispeval skupnosti 300 milijonov dinarjev. Dnevni kop, ki so ga lani v glavnem pripravljali za proizvodnjo, ba dal letos vsaj 50.000 ton premoga. Odstranjevanje jalovine in ročno odkrivanje bo mehanizirano, na raznih deloviščih bodo uvedli akord-no delo, preuredili pa bodo tudi delo na odkopih Itd. Pomembna naloga je dosledno varčevanje z lesom, ki bo vrglo rudarjem milijonske prihranke. Zgraditev nove odvozne proge bo prav tako precej pomagala za znižanje proizvodnih stroškov. Delovno disciplino bodo utrdili kočevski rudarji tudi s tem, da bodo izločili iz svojih vrst vse malomarne delavce, ki so bili doslej bolj lovci na živilske in industrijske nakaznice kot pa pravi rudarji. Raje manj — toda ti bodo vestni ln dobri delavci! V nedeljo 10, februarja so imeli kočevski rudarji občni zbor sindikalne podružnice. Tudi ob tej priliki so se pogovorili o svojih nalogah v letu 1952 in sklenili, da bodo še bolj kakor doslej pomagali delavskemu svetu pri upravljanju rudnika, skrbeli pa bodo tudi za ideološko-politično delo med člani kolektiva. Potem ko so izvolili nov odbor sindikalne podružnice, so poslali pozdravno brzojavko Glavnemu odboru Zveze sindikatov Slovenije, v kateri zagotavljajo zvestobo našemu vodstvu in obljubljajo, da bodo v zaključnem letu petletke vložili vse sile v Izpolnitev proizvodnih nalog. O. K. POSNEMANJA VREDEN ZGLED DELAVSKEGA SVETA LIP NOVO MESTO Na svojem prvem zasedanju v letu 1952 je delavski svet Lesno-industrij-skega podjetja Novo mesto med drugim sprejel tudi sklep, da priredi tridnevni strokovni tečaj za bodoče člane delavskega sveta in upravnega odbora ter sindikalne funkcionarje. Tečaja, ki bo v Dolenjskih Toplicah od 23. do 25. februarja, se bo udeležilo 45 članov delovnega kolektiva. Na tečaju bodo pre-delavali splošni družbeni plan FLRJ, J delavsko-socialno, pravno in finančno I zakonodajo, družbeni plan podjetja in kalkulacije v dnevnem delu, ekonomsko proizvodnjo podjetja, gospodarski račun in obračun, naloge delavskih svetov in upravnih odborov ter vlogo sindikatov in ostalih množičnih organizacij v podjetjih. Predavatelji na tečaju bodo strokovnjaki iz podjetja: direktor Jože Knez, inšpektor Uprave za delovno silo Jože Blažič, šef operativnega oddelka podjetja Karel Vitanc, šef računovodstva Metod Beltram, predsednik sedanjega upravnega odbora Martin Pavlin, sindikalni inštruktor Franc Markovič in šef proizvodnje Leon Roth. R. Ljubljana — Tudi duhovniki so odslej socialno zavarovani. Dne 19. februarja je bila sklenjena pogodba o socialnem zavarovanju katoliških duhovnikov. Na Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno polil.i-ko vlade LRS so to pogodbo podpisali podpredsednik Sveta minisler Tone Fajfar. za Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov pa predsednik društva Matija Mcdveščck in tajnik Janko Žagar. Popoldne je predsednik vlade LRS tovariš* Miha Marinko sprejel delegacijo duhovnikov, članov Cirilmetodij-skegfl društva in se z njimi dalje časa razgovarjal. Pogodba o socialnem zavarovanju katoliških duhovnikov tako ponovno dokazuje, da vlada pri nas popolna svoboda veroizpovedi, hkrati pa je najboljši odgovor našim notranjim in zunanjim sovražnikom, ki ob vsaki priliki govore o preganjanju vere pri nas. Beograd — >Borba«, glasilo Komunistične partije Jugoslavije,, izhaja že 30 let. Začela je izhajati 19. februarja 1922 ter bila ves ta čas na braniku pravile delovnih ljudi. V najtežjih pogojih je v stari Jugoslaviji kljub preganjanju razgaljala vladajočo kliko in kapitalistične izkoriščevalce ter kazala delovnim množicam pot za osvoboditev izpod kapitalističnega jairma. Med osvobodilno borbo je >Borba< s svojo revolucionarno besedo raz-vnema-la borbeni polet, po osvoboditvi pa postala takorekoč glasilo socializem grade-čega jugoslovanskega ljudstva. Kratke vesti Sarajevo — Kakanj bo dobil najmodernejšo separacijo v državi. Te dni so zaceli V Kaknju graditi velike naprave C8 šopa racijo premoga. Vse naprave bodo mehanizirane in bodo lahko letno predelale okoli 730.000 ton kakanjskega premog«, ki je znan po svoji visokj kalorični vrednosti. Separacija bo visoka 45 metrov ter bo imela več betonskih bunkerjev za vskladiščenje premoga. Naprave za separacijo, ki 1h> začela delati prihodnje leto. so bile kupljene v Nemčiji. Koslolac — Nova termoelektrarn;! j" začela obratovati. V nedeljo je začela obratovati z dvema novima agregatoma velika termoelektrarna v Vel. Kostolcu. Ta elektrarna bo dajala električni lok Beogradu, kjer je bil zaradi naglega razvoja mesta nujno potreben nov vir električne energije. Razen tega ho dajal tok tudi našim pomembnim industrijsko rudarskim krajem: Boru, Majdanpeku, Ne-resnioi, Svetozarevu, Palanki. Požarevcu in Smederevu. To veliko elektrarno smo začeli graditi že leta 1948. Junija 1950 je začel obratovati prvi, decembra lani drugi in januarja letos tretji agregat. Zdaj daje elektrarna električjio energijo z vsemi petimi agregati. Tolimin — Ogromna škoda po vsej Sloveniji, v tolminskem in Idrijskem okraju pa tudi človeške žrtve zaradi vi- sokega snega. Zaradi visokega »nega, iti ga je v Bovcu in skoro v celenj tolminskem okraju zapadlo skoro 4 metre, je bilo do sedaj nad ?0 človeških žrtev, plazovi .so odnesli 13 hiš, 14 hlevov, 1 planinsko mlekarno, več sto glav živine. Iz mnogih krajev še vedno ni obvestil, ker so popolnoma odrezani od sveta. Čim se bo začel sneg tajati/ bo nastopila, nov^t velika nevarnost, to je poplava. Posebni štabi, ki so bili osnovani, že sedaj mislijo tudi na to. da bi tako preprečili nadaljnje človeške žrtve ter gospodarsko škodo. V ogrožene kraje so bile poslame posebne ekipe, ki bodo pomagale hudo prizadetemu prebivalstvu. Rabat — Osvobodilno gibanje kolonialnih narodov se vedno bolj širi. Afrika, kontinent, kjer je kolonialni sistem najbolj v modi, je zdaj torišče močnega osvobodilnega gibanja kolonialnih narodov. Posebno v Tunisu, Maroku in Alžiru, francoskih kolonijah, je vsak dan močnejši glas ljudstva, ki zahteva, da jim francoski kolonizatori! priznajo najosnovnejše pravice. Policija in vojaštvo skušata streti nezadovoljstvo ljudi, Demonstracije sicer v enem kraju potihnejo, a se prenesejo v drug kraj. Tako so bile 17. t. m. velike demonstracije v Kasa-blatiki, ko so mesto obiskali pri združenih narodih akreditirani diplomati južnoameriških držav. % GOSPODARSKI DROBIŽ IZ BELE KRAJINE V Beli krajini je bilo v vseh povojnih letih že več poizkusov, ustvariti vzorno Kmetijsko delovno zadrugo, ki bi z mehaniziranimi produkcijskimi sredstvi, disciplinirano delovno silo in učinkom doseženuga dela lahko služila za vzgled vsem ostalim kmetovalcem V Beli krajini, ki v pretežni većini se vedno z nekakšnim nezaupanjem opazujejo vse tovrstne poskuse. Dejstvo je, da je kljub odporu belokranjskih kmetov do ustanavljanja KDZ, ki izvira pogosto bolj iz nepoučenosti kakor iz nasedanja prilepe-tavanju nasprotnikov, uspelo doslej le organizirati tudi po Beli krajini nekaj KDZ, ki so s svojim dosedanjim delom dokazale upravičenost obstoja. Takšne Kmetijsko delovne zadruge imamo v Metliki, (Jribljah, na Vrtači pri Semiču, da omenjam samo nekatere, ki so že začele z arondacijo zadružnih zemljišč, in c sprejemanjem proizvodnih planov na ohčnih zborih zadružnikov. Organizacija dela je tudi v omenjenih KDZ Še vedno ostala pri zastarelih ohlikBh, kar je tudi vzrok, da se KDZ v Beli krajini ne morejo razviti tako, kakor so se razvile povsod tamkaj, kjer so za mehanizacijo v kmetijski proizvodnji dani tudi pogoji ttlede na značaj zemljišča, kjer je tudi odnos privatnikov do zadružnikov drugačen kakor je v svojih psihičnih zapletljajih v Beli krajini in k,ier arondaciji zadružne zemljiške posesti tudi privatniki niso nasprotovali. KDZ v Beli krajini manjka tudi trdna organizacijska podlaga za ustanavljanje raznih gospodarskih odsekov. Diferenciacija dela še ni izvršena, zato tudi pri obstoječih KDZ ni mogoče govoriti o kakšnih resnih planih za podvig živinoreje (dasi so zadružniki v Gribljah in Metliki postavili tudi velike zadružne hleve), za selekcioniranje plemenske živine, za odbiro sadnih vrst za to klimatsko področje, za ustanavljanje sadnih drevesnic, organizirano kampanjo pri pokončevanju sadnih škodljivcev itd., kar vse bi morale KDZ tudi v Beli krajini sprejeti v svoj plan dela, da bi vzgledno vplivale tudi na privatnike, ki iSčejo pri zadružnikih otipljivih vzgledov za gospodarski napredek. Zadnji čas je tudi mnogo govora, o tem, da [male nekateri zadružniki KDZ v Gribljah prevelike nhilniee in da njihov delovni učinek nI izpolnil planov, ki so si jih zadružniki zadali pred enim letom. Ali je to Za boljšo povezavo z rojaki v zamejstvu Poročali smo ž«, da je bil v Novem mestu osnovan pododbor Slovenske Izseljeniške matice. V pododboru, ki šteje sedem članov, so predstavniki množičnih organizacij, Ljudske prosve-te, turističnega društva, »Putnika« in gospodarskih podjetij. Na prvi seji v nedeljo 17. febr. 1952 si je pododbor zadal nalogo, navezati stike z rojaki v inozemstvu preko raznih naprednih organizacij in tudi neposredno posebno s takimi, ki želijo priti v staro domovino na obisk. Nadaljna naloga pododbora bo, da nudi vso potrebno pomoč rojakom, ki prihajajo domov bodisi samo začasno ali trajno in jim omogočiti, da lahko spoznajo resnične razmere pri nas in vidijo vse, kar jih bi zanimalo. Ker prihaja vsako leto k nam več rojakov na oddih se bo pododbor trudil, da jim preskrbi mesto, kjer bi želeli prebiti svoj oddih, organizira skupinske izlete v znamenite kraje in podobno, skratka, da se bodo kar najboljše počutili med nami. Pododbor računa na vso pomoč pri vseh organizacijah in delovnih ljudeh, pri rojakih v zamejstvu pa na zaupanje, s katerim se lahko v vsakem oziru obrnejo nanj tudi za kakršnekoli informacije, ki bi jih želeli imeti. res ali ne, o tem bi vedeli kaj več povedati sami zadružniki, dejstvo pa je, da KDZ v Gribljah pri sedanjih oblika dela nikakor ne more privatnikom služiti kot vzgled, kako naj se zadružna miselnost v praksi uresničuje z višjo proizvodnjo v kmetijstvu, sadjereji in živinoreji ter I proizvodnimi sredstvi, ki naj bi zadružnikom olajšali delo in skrčili delovni čas. To vse pa bi morala doseči vsaka kmetijsko obdelovalna zadruga kot pogoj za svoj obstoj. KAJ PA SPLOŠNE KMETIJSKE Z \DRl(rK? Pomudimo se nekoliko tudi pri kmetijskih zadrugah, ki so v Beli krajini organizirane zaenkrat tako, da delujejo pri njili samo trgovinski odseki, dasi bi imele lahko zelo širok delokrog. Zadružniki pogrešajo predvsem načrtne organizacije pri zatiranju sud-nih škodljivcev, zlasti ameriškega kaparja San Jose, saj je znano, da je več kot 50% vseh sadovnjakov v Beli krajini okuženih pO kaparju. Kmetijske zadruge bi morale imeti poleg trgovinskih odsekov tudi kmetijski, sadjarski, gozdarski, mlekarski in kreditni odsek. Ponekod sicer obstajajo vsi ti odseki na papirju, tudi na občnih zborih zadružnih članov je bilo o tem vsa leta nazaj mnogo govora, kazno pa je, da manjka strokovnjakov in tudi resne volje, da bi vsi odseki tudi dejansko zaživeli in služili gospodarskemu napredku belokranjskega ljudstva. Pri škropljenju sadnega drevja z »Durio* se Kmetijske zadruge brez gospodarskih odsekov zanašajo na krajevne ljudske odbore, ti pa na KZ. Učinek tega pojmovanja in skrajno šibke povezave med enimi In drugimi pn je v tem, da se škropljenje sadnega drevja ne izvršuje po načrtu in so vse toz. okrožnice okrajnega poverjeništv« za kmetijstvo le še glas vpijočega v puščavi . . . Pozivati vse zgoraj navedene odseke je nujno, ako hočemo, da se bo belokranjsko kmetijstvo in sadjarstvo znašlo na. poteh napredka. Dejstvo je tudi. da so vaške kmetijske zadruge v Beli krajini preslabo založene z blagom in da mora konsument pogosto po zaželeno robo na daljno pot v Črnomelj ali Metliko. Kako malomaren odnos pa Imajo nekateri poslovodje kmetijskih zadrug do ljudske imovine, pa je pokazal poslovodja Kmetijske zadruge v Podzemlju, ki je s slabim kupčevanjem in vskladilce-njem robe ter nepoštenimi mahinacijami oškodoval Kmetijsko zadrugo v Podzemlju v treh letih za več ko 1,000.000 din. Tisti kmetje, ki so gojili- nezaupanje do kreditnega odseka, ki se je pod vodstvom nepoštenega poslovodje Vekota Fabjana v Podzemlju ustanavljal, a zaradi odpora samih zadružnih članov ni nakdar bil oživotvorjen, danes ploskajo, ker je zmagalo -— njihovo nezaupanje. Novi poslovodja kmetijske zadruge v Podzemlju ima dnnes vrsto težav, da hi zadrugo spet postavil na trdne noge. Kako pa no v večnem lovu za krediti popravil, kar je zagrešil njegov nepošteni prednik, je vprašanje, ki ga ne ho rešil niti sam, niti zadružni člani brez pomoči OZKZ. TRGOVIN JE DOVOLJ - LE BOLJ si NAJ IZKAŽEJO Na splošno lahko ugotovimo, da je trgovinska mreža v Bell krajini zadosti gosta, a ko bi se le osebje Kmetijskih zadrug povsod zavedalo, da horio zadruge aktivne le takrat, kadar ho ljudem na razpolago dovolj blaga, po katerem vprašujejo. Usposobiti kader, da bo zmožen samostojno voditi ne samo trgovinske odseke, ampak tudi gospodarske odseke pri vseh zadrugah, pa je naloga Okrajne zveze kmetijskih zadrug, pa tudi naloga nadzornih organov, ki bodo morali bolj vestno kakor doslej pravočasno signalizirati na napake, da se ne bodo dogajali podobni slučaji, kakor se je zgodil v Podzemlju, kjer je en sam brezvestni človek uničil Kmetijsko zadrugo in jI tudi v moralnem pogledu škodoval na ugledu. Zaradi slabih prometnih zvez v Beli krajini imajo danes kmetijske zadruge vsaka svoj poseben okoliš, ki je .navezan-n* svojo kmetijsko zadrugo, trgovinski odseki kmetijskih zadrug pn z redkimi izjemami prodajajo blago svojim odjemalcem hrezkonkurenčno; Samo po sebi J ti že lo dejstvo zadosten povod, da bi morale Kmetijske zadruge tudi v manjših krajih biti aktivne^ Znižanje oen nekaterim pred- O delu novomeške kmetijske zadmge O novomeški splošni kmetijski zadrugi smo doslej bolj malo slišali. Navzlic temu, da v območju MLO Novo mesto ni veliko kmetov, ima zadruga vključenih 891 članov, med katerimi so všteti tudi kmetje iz Ločne. Za prodajo industrijskega blaga ima dve poslovalnici, za preskrbo kmetov z umetnimi gnojili, stroji in drugimi potrebščinami ter odkupe kmetijskih pridelkov pa kmetijski oddelek. Blago, ki ga sprejema ali odkupuje, prevaža z lastnim avtomobilom, tako da pri prevozih precej prihrani. Plan blagovnega prometa v letu 1951 je zadruga imela določen za 2.1 milijonov 900.000 din. a ga je presegla za 9fi^. kar je vsekakor lep uspeh. Umetnih gnojil je prodala 178.490 kg. kar dokazuje, da kmetje že prav radi posegajo po tej vrsti gnojil, s katerimi so znatno dvignili donos pridelkov. Tudi po tečnih krmilih so kmetje radi posegali, saj jih je KZ prodala 54.721 kg. Raznih kmetijskih strojev, pri čemer so všteti tudi plugi in drugo, je bilo prodanih 114. Prodanih pa je bilo tudi precej zaščitnih sredstev za rastline, raznih sadik in semen in za 42.93R.852 din industrijskega blaga. Skupnega prometa v prodaji je imela zadruga 4fi.911.809 dinarjev. Tudi odkupov je imela KZ lani kar precej. Samo kmetijskih pridelkov je odkupila 181.187 kg za 1.548.864 din. Industrijskih rastlin je odkupila 49.872 kg. gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč pa 7247 kg. Skupno je odkupila 238.306 kg raznih pridelkov in sadežev, za kar je kmetom in ostalim izplačala 2.739.016 dinarjev. Za škropljenje sadnega drevja je KZ v pretekli sezoni izplačala iz lastnih sredstev 35.542 din. za OZKZ in RZKZ pa je v letu 1951 prispevala-skupno 224.239 din. Da ne bodo kmetje spomladi ostali brez potrebnega umetnega gnojila, naj gledajo na to, da si ga preskrbe že zdaj. KZ ga ima dovolj na zalogi. Pn tudi z raznimi škropivi, krmili, orodjem, gradbenim materialom in drugim potrehnirn se lahko preskrbe že zdaj. Industrijskega blaga in predmetov za široko potrošnjo ima KZ na zalogi v veliki izhiri. Ker je bil lanskoletni učinek pri škropljenju sadnega drevja zelo slab, se člani letos za zaščito drevja ne zanimajo. Prav tu pa bo treba temeljitega preohrata, saj je vse sadno drevje v mestu okuženo. Kmetijska zadruga v Novem mestu je vendar le bolj aktivna kot je marsikdo mislil. Prav pa hi bilo, da se člani za njeno delo in poslovanje malo hol j zanimajo in ji tudi po svojih močeh pomagajo pri njenih težavah. Svoje predloge in težnje bodo lahko povedali tudi na občnem zboru, ki bo v kratkem, zato naj se ga udeleže v čim večjem števila. M. metom je zares prizadelo tudi kredite, toda zaloge po trgovinah kmetijskih zadrug so na splošno (z izjemo na Vinici, v Gradacu in v Metliki) tako majhne, da niti to znižanje nI moglo v živo prizadeti čistih dobičkov. S sprostitvijo trgovine bo potrebno v tem letu tudi kmetijskim zadrugam v Beli krajini posvetiti večjo pažnjo, da se bo njihovo delo izholjšalo tako po vsebini kakor tudi po efektu. NEDOGRAJENI ZADRUŽNI DOMOVI KLIČEJO Oglejmo si še nekoliko, kako je z gradnjo zadružnih domov. Pred tremi leti je bilo o tem mnogo govora. Nekateri so se zaleteli, pričeli delati brez načrtov in niso pomislili, ini kod bodo dobili gradivo in delovno silo. Niti delovne sile niso znali organizirati po liniji OF in LMS; in t.iko ni bilo nič čudnega, da se je prvo navdušenje zaustavilo ob objektivnih težavah, ki so se pričele večati tembolj, čimbolj osamljeni so bili tisti redki navdušenci, ki niso znali pritegniti k sodelovanju čim več ljudi. Zadružni dom imajo danes samo v Predgrađu in Gradacu, a v Metliki se je prvotno navdušenje razbilo že pri kopanju temeljev za zadružni dom, prav tako tudi v Gribljah. So pa kraji, ki bi zaslužili, da dobe zadružne domova, saj je v|a kulturna dejavnost masovnih organizacij v teb krajili pogosto zavirana zgolj zaradi tega, ker ljudje nimajo svojega prostora, v katerem ni se shajali ua sestanke, se zbirali na prireditvah itd. Med takšne kraje štejem Podzemelj, Vinico, Adlešiče in Suhor, da omenjam samo nekaj večjih. Pokreniti akcijo po liniji OF in mladinske organizacije, da bi v doglednem času zrasli v omenjenih krajih lepi zadružni domovi, ki naj bi postali žarišče kulturno prosvetne in gospodarsko politične dejavnosti prebivalstva, je nemajhna naloga, pred katero še vedno stoje frontne organizacije v Beli krajini. Lojze Zupane Mestni ljudski odbor Noto mesto je »prejel na svojem plenarnem zasedanju dne 8. februarja 1952 na osnovi 61. 58, toč. t In £1. 31 odstavek III. toč. 9 Splošnega zatona o ljudftkih odborih z 49-49 z uporabo *1. 8 Temeljnega zakona o prekrških z 4 ln 725 nečlanov. Kje so nase šole, ki bi lahko prirejale v bajni gor-janskl svet množične šolske IsleteT Kje so skupni Izleti delovnih kolektivov, kje naša mladina? Na Gorjancih je nismo videli — veliko več pa Je srečamo v zakajenih gostilnah tn oh praznih, puhlih zabavah ln plesih. Saj je bilo lani po podatkih vpl*ne knjige pri Gospodični na Gorjancih komaj 299 delavcev, 72 nameščencev, 95 šolarjev ln pod. — številke, ki nam povedo, kako mulo se v resni.i zanimamo za prirodne lepote, ki se nam odpirajo pozimi ln poleti ter vabijo k oddihu! Za novomeško planinsko društvo Je značilno dvoje: da AHa r, ljubeznijo v dru Roditeljski sestanek v Dol. Toplicah Ravnateljstvo nižje gimnazije v Dol. Toplicah je sklicalo v preteklem tednu redni sestanek, prvi v drugem semestru tekočega šolskega leta, da se učiteljstvo pogovori s starši o slabih uspehih v prvem polletju. Ravnatelj gimnazije je poročal o vzrokih slabih uspehov, ki pa niso edini na domači šoli, temveč so, kakor je razvidno iz časopisja ,nekak splošen pojav. Res je sicer, da je redovau.ie v prvem polletju strožje, kot ob sklepu šolskega leta, vendar to ni edini vzrok. Tudi pomanjkanje učbenikov, ki jih je za nekatere predmete še vedno premalo, ne vpliva na slab u«'-ni_ uspeh, pravtako ne prenapolnjeni razredi. Krivda za to leži največ na dijakih samih in na njihovih starših, ki še vedno nimajo pravega odnosa do šole. So starši, ki pošiljajo svoje otroke v šolo samo zato, da zadoste obvezni Šolski dolžnosti, ne zanimajo se pa, kako otroci v šoli napredujejo. Nekateri Jih _ od učenja celo odvračajo ter jih zaposlujejo pri raznih domačih delih, namesto da bi jih pustili pisati domače naloge. Zato je ravnatelj dal vsem staršem potrebna navodila in jim odgovarjal na stavljena vprašanja. Pogovorili so se tudi o disciplini in o vsem. kar zanima starše in šolo. Upravnica internata tov. Bajčeva je staršem pojasnila težave, s katerimi se internat bori, govorila pa je tudi o splošnem vedenju dijakov v internatu. Ker je mesečni prispevek za sedanje razmere precej nizek, so se dogovorili, da ga zvišajo za 100 din. G. štvenetn odboru in Izlete komaj drobna peščica planinam zvestih ljudi, da pa Je v društvu precej članov, ki so samo na papirju planinci. Zlvotarjenje planinske postojanke na Gorjancih to potrjuje. Pravi ljubitelji so se udeležili tudi občnega zbora, večina članstva pa se zanj nt zmenila. Za predsednikovim poročilom Je prebral talnl. ško poročilo neumorni Jule S'mld. o perečih finančnih vprašanjih je poročal društve. nI hlagajnlk Adolf Turk. Gospodar društva. Lado Šetinc, Je poročal, da kmetje v Ga-berju In okolici še vedno z nerazumevanjem spremljajo razvoj turizma In planinarstva na Dolenjskem. Lan) so neznani storilci znova In znova posekali z drevja skoraj vse markacije na Gorjancih, kar govori o- nizkem stanju kulture v nekaterih naših vaseh. Proti shnrtloem bodo potrebni ostri ukrepi. Vodja markacijskega odbora, vedno prizadevni tovariš Vekoslav Lilija, je z žalostjo ugotovil, da so nekul turni ljudje polomili ln odstranili tudi vsa znamenja ln kažipote od Novega mesta v smarjet«. Zahvalil se je za dosedanje zaupanje članov druStva in po plodnih 25 letih markiranja poti odložil naporno delo. clanl društva so se mu za dosedaj opravljeno delo v markacljskem odboru toplo zahvalili. Za nadzorni odbor je poročal Franci Adam ln predlagal odboru razresnlco. Zastopnik uprave za turizem ln gost. pri Svetu za blagovni promet LRS tov. Varga Je pozdravil občni zbor podružnice PD in predlagal, da bi društvo v povezavi s Turističnim društvom še bolj prizadevno skrbelo za propagando tujskega prometa na Dolenjskem. Nižinski tnrlzem Ima v naših krajih vse pogoje za množično Izživljanje ljudi v prirodi, treba pa bo seveda ustvariti tudi pogoje za prijetno bivanje tujcev ln domačinov T teh krajih. V razpravljanju so se Člani pomenili o dograditvi kleti, drvarnice ln prostora pred kočo pr) Gospodični. f> reklamnih tablah na važnih križiščih, kolodvoru. Izdajanju razglednic, o markiranju poti. propagandi za turizem, o vzgojnem delu na vaseh ln med mladtnn, o sodelovanju na prireditvah Itd. Sklenili so tudi. da se obnovi Trdinovo rajanje na Gorjancih, ki bo vsako leto sredi avgusta ln spominja na dan, ko Je najvišji vrh Gorjancev dobtl ponosno Ime dolenjskega harda. IZPRED SODIŠČA DVOKOLO JE DELO VNEME ČLOVEKU VAŽNO PROMETNO SREDSTVO 0 obsodbi Franca Zgonca iz Jermanvrha pri Krškem smo poročali v drngi številki našega lista. Ker je ob priliki, ko je šel z drugimi vozniki na vožnjo lesa v Kočevje, v Ločni pri Novem mestu ukradel izpred gostilne moško dvokolb, vredno 20.000 din, ga je senat okrajnega sodišča v Novem mestu obsodil ua tri mesece ■ zapora. Javnemu tožilci) se ie zdela kazen prenizka in i" v1"?i I priziv - '.na okrožno s-ulisče. Senat okrožnega'-sodišča je b navedeni tatvini res razpravljal in zvišal Zgonru kazen na osem mesecev §j pora. V utemeljitvi zvišane kazni je poudarjeno, da je d vokala za delovnega človeka nujno prometno sredstvo, ki je splošno v rabi. Dalje pa je to predmet, ki ga je proti tatvini težko zavarovati, tatvine koles pa j so tako pogoste, da je potrebna proti tatovom te vrste podvzeti najstrožje kazenske mere. CE SE SREČAJO PUSTOLOVEC, NEIZKUŠENO DEKLE IN LAKOMNEZ Zgodba je podobna romanu, ki pa vsebuje precej tragike za mlado dekle in nerazsodnega lakomneža. Lepega majskega dne lanskega leta se pelje z vlakom proti Zagrebu mlado 19-letno dekle, doma iz Smarjete pri Novem mestu. Na vlaku se čisto slučajno spozna z elegantnim 25-letnim moškim. Nekaj besed, spremstvo do njenega strica v Zagrebu in drugi dan še sestanek v Maksimiru, že je ljubezen tu. sicer ljubezen takorekoč na prvi pogled, tocja večna . . . Dekle uima več staršev, skup-no s tremi drugimi olroki pa je lastnik le- ' pega posestva in hiše v šmarjeti. Po kratkem posvetu je predlagala svojemu obože-vancu, da se preselita na njen dom. kar si ta ni dal dvakrat reči. Seveda, kavalir je avtomehanik, referent za gasilstvo pri ministrstvu za notranje zadeve LRH, solastnik hiše v Zagrebu, partizau, rezervni oficir in ne vem kaj še vse. Pa kot v večini primerov, se tu najbolj uresničuje ljudski pregovor, ki pravi: -Kadar se ženi ima žago in malin, v resnici pa vsega po malem.« Naravna posledica take »idealne ljubezni je razgovor o poroki in skrb za gnezdo novega rodu, ki je na vidiku. Poroka naj bo v začetku julija v Krškem, še poprej pa je treba urediti ne katere premoženjske zadeve v Smarjeti. To pa res ni težko. Kupec za hišo in druge stvari se Je takoj sam ponudil v osebi sina skrbnika mladoletnih otrok in neveste. Kupčijo so sklenili še pred poroko. Hišo so ocenili na 310.000 din s pnstavkom, da kupec plača polovico vsote v roke neveste ali še bolje v roke njenega bodočega moža, polovico pa položi v banko na račun mladoletnih .""lastnikov. Zmenili so se. še za. klavir; za <«m* 40.000 din r* ' ta soseVl vzel'.;. Til-n — srečni ženin še pred poroko dobil v roke lepih. -'19 tisočakov. .Kupec imetja je bil pripravljen še pomagati pri poroki in je šel no dogovorjeni dan z nevesto v Krško, kjer naj hi bil za pričo. Pa glej smolo! Vse je bilo, samo ženina ne. Zato sta se priča in mlada žena podala v Zagreb k njegovi sestri, kjer sta zvedela, da je ženin Miljvoj Petrnac že drugič poročen in da njegova druga Žena živi v Slavonski Požegi. Podala sta se 6e tja. kjer sta dobila potrdilo o navedbah sestre v Zagrebu in tudi ženina samega. No. velikodušna žena je bila takoj pripravljena odstopiti .svojega moža mladi Slovenki, ta pa je svoji drugi ženi zato kupil radio aparat (saj je imel denarja kot hudič Ustja). Ker pa je ločitev zakona, v tem primeru že druga za 25-let-nega Milivoj«, dokaj dolga procedura,, sta se dogovorila, da se poročita kar na podlagi njegovega prvega ločitvenega potrdila. To sta s pomočjo neučakanega kupca hiše in klavirja tudi storila. 2e po dohrih dveh tednih presrečnega, proti zakonskim predpisom sklenjenega zakona so organi Ljudske milic« Milivoja aretirali. Lepi stotisočaki so medtem že pošli. Sledila je sodna obravnava, ki je odkrila, da je Milivoj Petrnac pravi pustolovski tip. ki ima na vesti nešteto sličnih in še drugačnih grehov po \ sej Hrvatski, vseh prav gotovo yeč kot ima let, tako da ga Je naše sodišče lrročilo hrvatskim oblastem. Ta mu bodo temeljito pretresla vse »velikodušnosti , med katerimi je bila -prava iskrena ljubav« do neštetih -premožnih žensk na prvem mestu. Tako je mlado neizkušeno dekle Verica zapravila svojo mladost in imetje, kupeo Albin B. v Smarjeti pa. se čoha po glavi za 219 tisočakov... Da. da, saj pravi pesem i Dekličiee noričice, ki fantom vse verjamete . ..« iiiiiniiiiu Po združitvi šentrupertske skupine s Kranjčevim jedrom se je Štajerski bataljona za nekaj časa premaknil k Zajčjemu vrhu vzhodno od Stopič. Od tu se je 25. junija zjutraj vrnil k Št. Joštu in si uredil taborišče v bližini slarega bivaka. Spotoma so belogardisti drugič oplenili grad Pogance. V novi tabor so odvlekli avto, fotelje, uto, preproge ter razne dragocenosti. Čez dva dni so pobrali Se ostale grajske vrednosti in grad zažgali, da ne bi za kar koli služil partizanom.'* Razkošno opremljeno in utrjeno taborišče Štajerskega bataljona so nekajkrat obiskali tudi partizani, ki se jim res ni zgodilo ničesar zalega, ker so imeli s sabo močnejše spremstvo, odkritega spopada Pa« belogardisti še niso tvegali zaradi svoje slabosti. Obisk in vrnitev iz tabora so včasih le morali dovoliti, da ne bi s svojo zagonetnostjo pospešili razkrinkanja. Vendar so tudi ti redki obiski, čeprav so belogardisti svojim gostom prikrili vse sumljive reči, začeli vzbujati prve rahle partizanske dvome. Komisar Belokranjskega bataljona Ivo Gnlič-Jovo je o svojem nenapovedanem obisku povedni: »Pot v taborišče mi je zaprla z naperjenimi puškami podvojena straža. Taborišče je očitno bilo v pripravljenosti. Najbolj čudno se mi je pn zdelo, da nas partizane ne pusti straža naprej, saj ni bilo med partizani nikoli znano takšno ravnanje. Zahteval sem komandanta. Prikazal se je majhen, suhljat človek z na strel pripravljeno pištolo v roki. Opazil sem, da mu roke drhtijo in da je močno vznemirjen. Spremljala sta ga dva vojaka s puškama in pripravljena vsak hip streljati... Nisem »i mogel pojasniti, kaj naj pomeni ta strah in to nezaupanje »Štajercev« pred partizani. se Dnevnik Rože Uhaaove un Joska Jakoća- F r a n č e h Saje** Belogardistični štajerski bataljon "Vznemirjenemu človeku sem zavoljo takšnega sprejema ugovarjal, češ da smo vendar partizani in da sem prišel na obisk, da se dogovorimo za skupne akcije. Ko je videl, da mu ne preti nikakšna nevarnost, se je nazadnje pomiril in pištolo spravil. Vendar nas tudi sedaj Še niso spustili v taborišče, ampak mi je ta človek obljubil, da bo sam obiskal moj bataljon, kjer da se bomo o vsem pogovorili... Prišlo mi je na misel, da ti ljudje pri st. Joštu sploh nis<». partizani Zalo sem brez odlašanju napisal poročilo svojemu odrednenm povelj-sivu... S poveljstva Belokranjskega odreda so odgovorili, da štajerskega bataljona ne poznajo in da ga naj razorožimo.«*0 Partizanu Tonetu Čuka jni - Zanu pa je ob neki priložnosti uspelo priti in tudi srečno vrniti se iz njihovega taborišča. Pri »Štajercih« ie opazil čelade, ki jih partizani niso uporabljali, in druge Čndne navade. Zato je partizanom zatrjeval: »To niso partizani. Imajo denar, kvartajo, njihovi komandanti imajo kuhinjo zase. Okoli taborišča imajo bunkerje, šotore pn okopane.«41 Poleg zahrbtnega ubijanja in lahkoživega življenja so v Štajerskem bataljonu gojili tudi lažno pobo/nost, ki je njenim članom dajala moralno oporo za izdajstvo naroda in bratomor. Po krvavih pokoljih zahrbtno ujetih partizanskih ljudi so se morilci spovedovali in šli k obha- «° Ivo Pirkovift, Belogardizom (rokopis), str. 106 in 107. *a Prav tatm, str. 105. , jilu, se vračali h krvniškemu poslu in zopet dobivali odvezo za svoje zločine, da so hitro otopeli v morilskem poklicu. JRoza Uhanova -Silva, ki ji je vzgoja v Katoliški akciji vcepila slepi fanatizem, se je sprva ob umorih Štajerskega bataljona kar zgrozila in »s težkim srcem gledala, kako se množijo grobovi«. Po nekaj tednih pa je v svoj preprosti, a odkritosrčno pisani dnevnik zabeležila pretresljivo izpoved: »1 julij: Danes je prvi petek v juliju. Tovariš Gorazd (kaplan šinkar — op. S. F.) je spovedovnl preteklo noč in zjutraj je prišel gospod kaplan (Urbanč — op. S. F.) iz Stopič in nam podelil sveto obhajilo... Pri svetem obhajilu nas je bilo 55. Ni mogoče opisati občutkov, ki sem jih imela. Bilo je nekaj pretresljivega in obenem veličastnega. Pod vrhovi Gor-jnncev, globoko v skalnatih gozdovih pride Bog k nam. Ravno tako kot v katakombah... 16. julija: Doma me je tako pretreslo, če sem slišala o umoru, sedaj pa hladnokrvno gledam. Kdor je proti nam. gre rakom žvižgat, to se razume. Streljamo malo, bolj pobijamo, škoda naboja za partizanske b a č e. Pred napadom nam tovariš Gorazd (kaplan šinkar — op. S. F.) podeli odvezo. Sve-tinjice imamo vsi. Bilo je zelo ganljivo... Človek mora biti trd za vse. Koder hodimo po hostah, puščamo za sabo grobove...«*' Partizani so skrivnostne tujce okrog St. Jošta polagoma sumili, da so vse kaj drugega kot par- ^ Oba datuma sta točna. tizani, kar so potrjevali razni, sicer še lahni znaki. O porajajočem se partizanskem sumu so bili poučeni tudi v Štajerskem bataljonu, ki je v Gorjanskem bataljonu imel svojega zaupnega človeka. Zato so se belogardistični voditelji v Novem mestu in Ljubljani prizadevali, da bi se njihovo edino oboroženo jedro v vsej Sloveniji pred razkritjem svoje prave barve čimbolj okrepilo. In res Je konec Junija ter v začetku julija zopet prišlo v Štajerski bataljon nekaj novincev iz raznih krajev. Kaplan Mavec je iz Toplic 28. junija poslal dijaka V. Henlgmana, najmlajšega sina matere osmih partizanov,4' ki ga ji je izpridil kaplan VVolbang. Kaplan UrbanČ iz Stopič je 30. Junija poslal Franca Goloba in za njim še nekatere druge. Nekaj prostovoljcev je prišlo od drugod % Dolenjske in iz Ljubljane, štirje belogardisti pa so 13. julija prihiteli celo z Notranjske: Alojzij Makovec z Rudolfovega, Andrej in Alojzij Rudolf z Rudolfovega ter LudVik Rupar iz Leš-njakov pri Sv. Vidu nad Cerknico. Ta četvorka Je zaradi belogardist lenega rovar jenja z nekaterimi drugimi sodelavci že v začetku junija pred partizani zapustila domove, se oborožena skrivala po okoliških gozdovih,44 končno pa se odpeljala v Novo mesto in se pridružila štajerskemu bataljonu. Tako je belogardistični organizaciji v vsej Ljubljanski pokrajini po dveh mesrcih s skrajnimi napori uspelo, da je Kranjčevo oboroženo skupino pomnožila na 109 ljudi. To je razvidno iz naslednjega poročila belogardistič-nemu vodstvu v Ljubljani; ' « V. Dedijer. Dnevnik. drugI deo, Beograd 194*, •tran 461. *4 Crne bukve, Ljubljana 1944, str. 51. i in posledice cerkvene politike O< rsfno sodišče v Novem mestu je razpravljalo o incidentu na novomeški železniški postaji 20. januarja se je bliskovito raznesla vest o neljubem incidentu na železniški postaji v Novem mestu. Ljudje so o dogodku govorili vse mogoče in razširjali resnične in neresnične vesti. Nekaj dni kasneje je poročal Tanjug, da so oblastva o incidentu, v katerem je prišlo tudi do grdega ravnanja z zastopnikom ljubljanske škofije Antonom Vovkom, uvedla preiskavo. Najrazličnejši sovražniki, predvsem pa preostali domači belogardistični privrženci, so ob tem dogodku zagnali vik in hrup in označevali incident na novomeški postaji kot največje barbarstvo. Namernemu pačenju resnice in razširjanju lažnivih vesti o tem dogodku se ni treba čuditi. Izrazito sovražni elementi in ljudje pod vplivom klerofašistične politike tudi ne morejo govoriti resnice. Zanimivo je, da so se prav taki elementi veselili tega dogodka. Govorili so in govorijo, da nam bo zdaj »... Amerika vendarle že enkrat odpovedala gospodarsko pomoč. Ali ne vidite, tuji diplomati, kakšen teror se izvaja v Jugoslaviji nad cerkvijo in verniki?« Taki in podobni nesmisli dajejo spričevalo razširjevalcem zlobnih govoric, katerih tudi tokrat ni težko prepoznati. So to stari sovražniki domovine in napredka, ki vedno kažejo s prstom na ljudsko oblast, pačijo dejstva in se »zgražajo« r+ad vsem, kar ne ugaja njihovi miselnosti, ki pa tudi tokrat niti z besedico ne omenjajo neštetih zločinov in strahotnih grozot, ki jih je počenjala uradna Cerkev s svojimi služabniki nad našim ljudstvom v vseh letih narodnoosvobodilnega boja. Resnico o »obisku« gospoda Antona Vovka Dolenjski je ugotovilo okrajno sodišče v Novem mestu v četrtek 14. februarja na javni razpravi. 20. januarja 1952 so potovali iz Ljubljane v Novo mesto trije cerkveni gospodje. Neopazno, tiho in »skromno« — v tretjem razredu potniškega vlaka. V spremstvu kanonika dr. Kimovca in župnika Campe je potoval generalni vikar in zastopnik ljubljanske škofije Anton Vovk, vsi trije gospodje pa so bili namenjeni v podgorsko vas Stopič? | pri Novem mestu k cerkvenemu obredu j blagoslovitve prenovljenih orgel. Že način potovanja duhovnih gospodov vzbuja upravičeno domnevo, da se je za skromnim zunanjim videzom nekaj skrivalo. Slovenci smo bili navajeni, da so duhovni gospodje sto in stoletja potovali čisto drugače. Vsaka njihova pot je bila združena s ceremonijami, ki jih cerkev v izdatni meri in rada uporablja. Z neobičajno »skromnostjo«, kakršne — bodi mimogrede omenjeno — zastopnik ljubljanskega škofa doslej ni bil vajen na svojih birmanjih in ostalih pastirskih potovanjih po naših krajih, pa naj bi bilo nekaj prikrito, hotelo se je nekoga prevarati, nekoga zavesti. Ni težko uganiti — koga in čemu. Ni običaj v katoliški Cerkvi, da bi vaške prenovljene orgle prišel blagoslavljati sam škof. To je izjavil v zasliševanju med preiskavo tudi gospod Anton Vovk, ko je dejal, da blagoslovitev ni v nobeni zvezi s kakim praznikom v tej vasi in da orgel navadno ne blagoslavljajo škofje ... Vendar pa — v Stopiče je potoval gospod škof osebno. Ni treba posebne bistroumnosti in ugibanja, da razvozlamo ozadje 20. januarja. Dejstvo je, da so v Jugoslaviji cerkveni obredi dovoljeni. Svoboda vere je zajamčena z ustavo, katoliški verniki lahko brez skrbi obiskujejo obrede svoje vere, izdajajo katoliške verske časopise itd. Prav zato, ker nihče ne sahranjuje vernikom cerkvenih obredov, teh ljudi ni treba prijavljati oblasti. To so obredi, za katere odgovarja Cerkev sama; opravljajo se v cerkvah in z javnim redom nimajo nič skupnega, če pa cerkveni dostojanstveniki potujejo iz Ljubljane v Stopiče pod Gorjance izven običajnega časa, na dan, ko ni v tej vasi nobenega posebnega praznika, na neobičajen način in s pretirano »skromnostjo«, potem lahko upravičeno trdimo, da so povabljeni gospodje hoteli izkoristiti blagoslovitev orgel v slovesnost, ki bi seveda nujno izzvenela v nekaj drugega kot navaden obred. Tako prireditev pa mora po obstoječih predpisih vsaka organizacija — in Cerkev ni nič drugega kot zasebna organizacija vernikov kakršnekoli veroizpovedi — prijaviti pristojnim organom oblasti. ZAKAJ IZKAZUJE GOSPOD VOVK PRAV STOPICANOM TAKO POZORNOST? Po krivdi velikega dela izdajalske duhovščine, kateri je načeljeval in jo borbeno vodil proti lastnemu narodu v letih njegove najtežje zgodovine vojni zločinec ljubljanski knezoškof Rozman, je ljudstvo na Dolenjskem med vojno ogromno pretrpelo. Imen Rozman, Jarc, Savelli, Wolbang, Urbanč, Sinkar, Si-raj in mnogih drugih se drži kri. — V Stopičah, kjer se je kaplan Urbanč s svojimi sodelavci iznebil skoraj vseh zavednih vaščanov in jih pognal v zapore in italijansko internacijo, je duhovščina med vojno v silni zmedenosti in stiski dobesedno lovila moške in jih pošiljala v belo gardo. Ob spominu na zločine belogardističnega »štajerskega bataljona«, ki se je rodil in deloval v neposredni okolici Stopič, pretrese človeka groza. Pavel Drab, zidar v Stopičah, prijatelj župnika Smoliča in kaplana Urbanča, eden izmed glavnih stebrov belogardistične organizacije v stopiški fari, je zločinsko delovanje belogardistov »Štajerskega bataljona« v St. Joštu opisal takole: »Ko bi mogli kurbe partizanske obkoliti, to bi jih klali, kot smo jih v St. Joštu. Pa ti ne veš, ko nisi bil zraven, kako so klicali mater. Tisti kuStrastl, ki je imel črne lase. je kaj vpil. Mislili so, da so prišli k partizanom, pa so prišli k nam. Poslali smo jih po vodo, eno partijo na eno stran, drugo pa na drugo stran. Sli smo za njimi in jih kar od zadaj poklali. Ko smo jih zabodli, so pričeli vpiti in klicati mater, ml pa smo jih spet in spet zabadali z noži... — (Saje, Belogardizem. stran 374.) V Stopičah, kjer se je belogardizem najprej javno izkazal kot zločin, je Roza Uhanova-Silva, zvesta gojenka Katoliške akcije, doma iz Straže pri Št. Rupertu, zapisala v svoj dnevnik: »16. julija: Doma me je tako ,. pretreslo, če sem slišala o umo- ru, sedaj pa hladnokrvno gledam. Kdor je proti nam, gre rakom žvižgat, to se razume. Streljamo malo, bolj pobijamo. Skoda naboja za partizanske buče. Pred napadom so jih slovenskim živim okostnjakom delili duhovniki namesto kruha na Rabu, v trenutku je oživelo pred njim vse, kar je slišal o Škofu Vovku iz ust kaplana Savellija na procesu v Črnomlju in prodekana Siraja komaj pred štirimi dnevi na procesu v Trebnjem, z eno besedo — vse prestano gorje v letih NOB je nenadni in izzivalni prihod škofovega zastopnika izpremenil v razumljiv protest. Obtoženec je priznal sodišču, da se ob vsem navedenem ni več obvladal. Da bi pokazal Antonu Vovku svoje zaničevanje, ga je začel škropiti s stekleničko bencina, katero je imel pri sebi. To je obtoženec priznal in dodal, da bi ga poškropil z mlekom ali z vinom, kar bi pač imel pri roki. Razprava je ugotovila nadalje, da obtoženec ni imel namena škofa poškodovati ali ga raniti. Čeprav so ljudje na postaji vpili, da zastopnika pobeglega vojnega zločinca ne marajo na Dolenjskem, jim je Anton Vovk odgovarjal, da mora v Stopiče. Z izzivalnim nasmehom, češ, kaj se zeletavajo vanj, je razumljivo še bolj razdražil razburjene Pape* Pij XII. »prejema pobeglega škofa vojnega sIocMnea GrearoriJa Rozmana (v Rima. M. oktobra 1980. leta) nam tovariš Gorazd (kaplan Sinkar — op. S. F.) podeli odvezo. Svetinje« imamo vsi. Bilo ie zelo ganljivo... Človek mora biti trd sa vse. Koder hodimo po hostah, puščamo za sabo grobove,,.« — (Saje, Belogardizem, stran 378.) Prav v Stopiče pa se je 20. januarja namenil zastopnik ljubljanskega škofa. Do Stopič ni prišel, ker ga je na novomeški postaji spoznala množica potnikov in domačinov, ki so čakali svojce, ter zahtevala od njega, da se takoj vrne v Ljubljano; ljudstvo teh krajev ni pozabilo žrtev, padlih in umorjenih po krivdi pobeglega vojnega zločinca — ljubljanskega knezoškofa. Manifestacija, kakršno si je zamislil gospod Anton Vovk s svojim potovanjem v Stopiče, se je na novomeški postaji izpremenila v spontano demonstracijo ljudstva proti protiljudskim duhovnikom. POSLEDICA SOVRAŽNE PROPAGANDE IZ VATIKANA Obsojamo nasilje in nered, ker smo urejena država, v kateri je osebna svoboda državljanov zagotovljena z Ustavo. Obsojamo grob in surov način, s katerim je ob nezaželenem incidentu bila prizadejana zastopniku ljubljanske škofije Antonu Vovku na novomeški postaji lažja telesna poškodba. Vendar pa se kljub temu ne moremo čuditi, da je prišlo do grobega izpada ob vsem tem, kar je delala Cerkev na Slovenskem, posebno še na Dolenjskem, in kar še počno njeni predstavniki proti koristim lastnega ljudstva po navodilih Vatikana. Ostra obtožnica Javnega tožilstva v Novem mestu je dolžila cestarja Avgusta Mežnaršiča kaznivega dejanja namerne telesne poškodbe Antona Vovka, kateremu naj bi bil obtoženec polil plašč z bencinom in ga nato zažgal. Razprava je ugotovila, da je obtoženec prispel v nedeljo 20. januarja dopoldne Z vlakom v Novo mesto, tri dni prej pa je le bil dogovorjen z bratom za obisk; prejšnji dan je kupil obtoženec bratu za 9 dinarjev bencina in mu ga je v nedeljo hotel izročiti v zameno za vži-galne kamenčke. Po prihodu na kolodvor se je obtoženec znašel sredi množice, ki je začela demonstrirati proti škofu Vovku in zahtevati od njega, naj se vrne v Ljubljano. Splošna razburjenost je v hipu zajela tudi njega. Priznal je, da je v njem vse zavrelo, ko je slišal vzklikanje proti škofu Vovku. — Pred očmi mu je stopila prestana mu-čeniška internacija na Rabu, kamor ga je poslal župnik iz Soteske, kjer je shujšal od 78 kg na 38 kg. Spomnil se je svetinjic vatikanskega poslanca, ki demonstrante, ki so mu nato sledili v vagon, v katerem so ga zaščitili miličniki. Ko ga je obtoženec tudi tu še nekajkrat poškropil z bencinom, pri tem pa je Vovka gledal v obraz in sta bili med njima dve klopi, se je nenadoma pokazal plamen. Antonu Vovku se je vnela suknja na hrbtni strani. Zastavnik Ljudske milice Ivan Tavčar, kateremu se je hkrati vžgal rokav plašča, je v hipu pomagal sleči Antonu Vovku goreči plašč in mu pogasiti tudi celuloidni ovratnik, ki je povzročil škofovemu zastopniku nekaj opeklin lažjega značaja na vratu. Vse to pa je trajalo le nekaj sekund. Organi LM so takoj poklicali dežurnega zdravnika, vendar razburjena množica ni dovolila prevoza v bolnišnico, tako da mu je zdravnik na postaji nudil prvo pomoč in druge usluge. Incident, ki ga je sprožil zastopnik pobeglega vojnega zločinca Rozmana s tem, da se je pojavil na Dolenjskem, kjer so spomini na okupatorja in njegove domače pomagače še vedno sveži in boleči, je posledica vsega tega, kar počenja Vatikan v zadnjem desetletju: vatikanski radio je 4. januarja ponovno protestiral proti »preganjanju« Rozmana. Ne moremo se torej čuditi ogorčenju ljudstva, ki je na kolodvoru spoznalo zastopnika ljubljanskega škofa Rozmana, ki je odobraval zločine nad našim narodom, ki po končani vojni niti z besedico še ni obsodil zločinskega be-logardizma, pač pa še vedno vneto izpolnjuje vsa navodila Vatikana, naperjena proti ljudski oblasti. Prihod zvestega naslednika pobeglega vojnega zločinca Rozmana na Dolenjsko ni nič drugega kakor izzivanje ljudske potrpežljivosti, blatenje spomina vseh žrtev naše borbe in iskanje prilik za nove »dokaze«, da se vera pri nas preganja. spomini na povzročene zločine so Se vedno svezi Ali naj opravičujemo pred javnostjo partizansko mater, ki je izgubila v NOB tri sinove in je na postaji prva zahtevala od škofovega namestnika, naj takoj zapusti Novo mesto? Ali naj se čudimo razburjenju starejših ljudi, ki so zahtevali od Vovka, naj gre nazaj, od koder je prišel, saj jim je znova odprl srčne rane in spomine na trpljenje njihovih družin v letih NOB? — i Sledovi zločinov škofa Rozmana nas Še ( vedno spremljajo na vsakem koraku. ! Razumljivo je, da vsega tega ni mogoče ' pozabiti. Kako malo razume naše ljudstvo gospod Anton Vovk, dokazuje tudi dejstvo, da je sam izjavil v zasliševanju med preiskavo, da ga je zelo začudilo, ker so ga napadli starejši ljudje, česar ni pričakoval. Ti »starejši ljudje« in vsi pošteni, zavedni Slovenci tudi še niso pozabili, da je gospod Anton Vovk 28. oktobra 1941, na obletnico fašističnega pohoda na Rim, bral v ljubljanski stolnici svečano mašo v spomin padlih fašistov, na kateri so bili navzoči poleg knezoškofa Rozmana tudi Grazioli, generala Robotti in Orlando ter drugi fašistični odllčniki. Da je bila slovesnost še bolj »plemenita«, je šenklav-škemu pevskemu zboru dirigiral dr. Kimovec (Saje, Belogardizem, stran 56). Gospod Anton Vovk, takratni kanonik, se je poklonil tudi »prazniku 23. obletnice italijanske zmage v prvi svetovni vojni« ln bral svečano mašo v ljubljanski stolnici ob navzočnosti italijanskih krvolokov in njihovega pajdaša škofa Rozmana itd. Nikakor se zato ne moremo čuditi grobemu izpadu proti Antonu Vovku. Na Dolenjskem ne moremo pozabiti izjave kaplana' Savellija, ki je 15. febr. 1949. leta na dvodnevni javni razpravi v Črnomlju med drugim dejal o zastopniku ljubljanske škofije Antonu Vovku dobesedno tole: »... V letu 194T sem bil v av-dljenci pri pomožnem škofu Vovku Antonu, kateremu sem povedal, da sva z Jarcem predlagala Nemcem sedem ljudi za likvidacijo, kar so tudi storili. Rekel sem, da bi bil vsled tega rad premeščen, da bi se umaknil ljudem. Pomožni škof Vovk mi je odgovoril, da pač razume, če je stvar takšna in me bo prestavil. Aprila 1947 sem bil premeščen v Koprivnik pri Kočevju in povišan v župnega upravitelja. V oktobru 1947 me jc Vovk v pisarni opozoril, da naj bom pripravljen na večje težave s strani ljudske oblasti. Kadar sem bil v škofiji, sem poslušal samo izjave proti ljudski oblasti. Razen tega sem dobival iz škofije navodila, ki nujno niso bila v skladu z linijo ljudske oblasti ln sem moral hočeš nočeš preko vere delati v škodo izgradnje socializma. Tako sem med drugim dobil decembra 1947 okrožnico, da naj ljudski oblasti najavim za davek dohodkov 2 do 3000 dinarjev, četudi dobim povprečno 13.000 din..«« Sliko škofovskega pastirja Antona Vovka je izpopolnil tudi prodekan Jakob Siraj iz Mirne, ki je letos 16. jaiu na celodnevni javni razpravi v Trebnjem orisal svojega najvišjega cerkvenega predstojnika takole: »... Kmalu po osvoboditvi V letu 1945 me je klical k sebi gospod Vovk, takratni generalni vikar ljubljanske škofije. Ko sem prišel v pisarno, je bil poleg Vovka še tajnik Lenič. Gospod Vovk mi je prečltal dopis predsedstva vlade LRS, v katerem me sumijo, da sem organiziral belo gardo. Nato me je gospod Vovk vprašal, kaj je na stvari, vendar mi je že vnaprej Izrazil svoje mišljenje, da se mu to vse čudno zdi, ker sem po njegovem mišljenju take narave, da nisem zmožen spraviti kaj takega skupaj. Jaz sem nato odgovoril, da sem aktivno delal proti komunizmu in mu tudi začel kratko objasnjevati, vendar me je takoj prekinil, češ saj itak nisem sposoben kaj takega organizirati In delati. Zato je kar pričel narekovati svojemu tajniku g. Leniča izjavo, v kateri je navedel, da nisem jaz ničesar organiziral, niti nisem bil nikdar toliko aktiven ln zmožen, da bi napravil kaj takega.. Občutek sem imel, da me namerno zagovarja, možno pa je, da iz mojih ust ni hotel nič kaj dosti slišati o mojem delu v času okupacije, da ga ne bi kdaj prijemali zato, češ da je vedel, da sem delal za belo gardo, a tega ni on prijavil.« Mar ne govori vse to dovolj prepričljivo in samo po sebi, da se nihče ne more čuditi spontani ljudski demonstraciji, ki je nastopila ob prihodu Antona Vcrvka v Novo mesto? To pa je komaj droben delček sovražne dejavnosti, ki jo večidel slovenske duhovščine po navodilih Vatikana v zadnjih desetih letih izvršuje proti koristim našega ljudstva. Z mnogimi zločini med vojno in po njej se je večidel klera na Slovenskem pregrešil nad lastnim narodom, ki s takim delom duhovščine ne more biti zadovoljen. Hlapčevanje slovenske duhovščine Vatikanu, ki še vodno uradno priznava mednarodno registriranega vojnega zločinca Rozmana za ljubljanskega škofa, ustvarja pogoje in vzroke za take in podobne izpade. Pravega krivca za dogodke 20. januarja moramo torej iskati v vrstah tistih, ki z Antonom Vovkom na Čelu po nor vodilih Vatikana izzivajo ljudstvo k takim javnim protestom. • Poudarili smo že, da obsojamo ne* silje in nered. Razprava proti Mežnar-šiču je ugotovila, da je padel obtoženec slučajno v spontani nastop ljudstva proti osovraženemu zastopniku pobeglega vojnega zločinca. Razprava je tudi ugotovila, da se je v vagonu, kjer se je nahajal Anton Vovk, precej kadilo. Ni pa nobenih dokazov, da bi kdo namerno zažgal plašč Antona Vovka; ugotovljeno je bilo nadalje, da obtoženec oškodovanca ni zažgal. Zato je bfla ovržena tudi obtožnica, ki je dolžila storilca hude telesne poškodbe. Bila Je upoštevana samo delno, saj govori 0 lahki poškodbi poleg prič in izjav tudi sporočilo zdravnikov ljubljanske klinike. Okrajno sodišče je potem, ko je javni tožilec zahteval strogo kazen, branilec pa je sodišču pokazal prave krivce za incident 20. januarja, obsodilo obtoženca zaradi malomarnosti, s katero je povzročil Antonu Vovku lahko telesno poškodbo na zaporno kazen in plačilo stroškov. NEKAJ M t SLI OB 0 LJUDSKIH Z novim zakonom o ljudskih, knjižnicah bo urejena organizacijska ln materialna plat naših ljudskih knjižnic. Ta zakon bo omogočil razvoj in rodno delo knjižnic. Materialna plat Je bila doslej ?.e!o pereca. Knjižnice niso m o i.-! •.• nabavljati novitet zlasti v drugI polovici leta 1151, ko 8o se podražile knjige, ker nI bilo na razpolago dovoli denarnih sredstev v proračunu KLO. Iz podatkov, ki Jih dobimo s terena, se vidi, da med našim ljudstvom na podeželju Se ni dovolj zanimanja za k nji are, ki so po navadi zaprte v zaprašenih omarah na KLO ali pa v loli. Ljudje mnogokrat tudi ne vedo, da Imajo v svojem kraju knjižnico, ne vedo, da so v njej len« knjigo, pri katerih bi lahko našli obilo zabave In pouka t zimskih dneh. Bralca večkrat odvrne od knjižnice tudi to, da mu knjižničar posodi knjigo, ki jp zanj pretežka, ki Je ne razume In a tem Izgubi veselje do branja. Zato je tudi vprašanje dobrega knjižničarja zelo važntn. Knjižničar mora blU razgledan v literaturi, tudi sam mora dosti brati — zlaatl knjižne kritike ln publikacije »Slovenski knjižni trg«, da ho bralcem lahko svetoval, katere knjige naj berejo, da bo knjigo znal priljubiti, da bo bralca naučil kako naj j0 bere, da bo res dojel vse ono, kar Je hotel pisatelj v njej Izraziti. Knjižničar bi moraj bralca vzgajati In ga odvra- OBVESTILO MALE OGLASE sprejemamo za tekočo številko tednika do vsake srede opoldne! Uprava Dolenjskega lista OSNUTKU ZAKONA KNJIŽNICAH čatl od razne ničvredne Hteratnre, ki mar slkoga potegne za seboj, ker je pisana napeto, detektivsko ln podobno. Knjižničarji večine podeželskih knjižnic so se doslej zelo malo zanimali za nabavo navili knjig, vsaj kolikor sem opazil to v Beli krajini, čeprav so bile v krajevnem proračuna zagotovljene vsote dva do pet tisoč dinarjev tudi za knjižnico. V Bell krajini hI večina teh knjižnic ostala bre* novih izdaj, če se »a to ne bi zavzel Svet za prosveto In kulturo pri OLO. ki je nabavljal nov« knjige In Jih preko učlteljstva dostavljal knjižnicam. Razumljivo Je, da če sam knjižničar ne čuti potrebe, da hI prebral ali vsaj spoznal nove Izdaje knjig, Jih tudi za knjižnico ne bo nabavil. Iz vsega sledi, da bo moral Imeti knjižničar tudi primerno Izobrazbo, pri večjih knjižnicah (okrajnih) ho zaposlen stalni knjižničar. Kdo bo pa opravljal to delo pri manj&lh knjižnicah po naših vaseh? Knjižničarji v teh naj bi dobili za svoje delo mesečno nagrado. Mislim, da lin delo knjižničarja na deželi še najbolj opravljal učitelj, ki Je — aH M vsaj moral biti — na tem področju še najbolj razgledan. Drugo, tndi zelo važno vprašanje, je vzbujanje zanimanja za lepo knjigo pri naših ljudeh. Knjižne razstave, ki so bile na pobndo SPK pri OLO Črnomelj letos prirejene po terenu, so piokaasle, da s« naši ljudje za knjigo zanimajo, |e približati Jim Jo Je treba. Knjižničarji (učitelji) bi preko razstav seznanjajo ljudi s knjigami In njih vsebino. To hi lahko naredili na množičnih In roditeljskih sestankih in tndi z otroci v šoli. Ko sem hil sam na šoli in sem vodil ljudska knjižnico, sem na ta način dvignil zanimanje za knjigo ne s«:-v, pri učencih, temveč tudi pri odraslih ljudeh. Ce se bomo za to zavzelj vsi, posebno še prosvetni delavci, ho lepa knjiga dobila hidl v naših kmečkih hišah tisto mesto, k| ga zasluži. Naftj ljudje bodo rad| posegali po njej ln po hišah hodo prenehale krožiti razne »za-špehane«. ničvredne knjige, ki jih še nI zmanjkalo. I. ž, Tovorne avtomobile so zamenjali vozniki Odkar je zapadel sneg, je prevoz lesa .iz gozdov s kamioni onemogočen. Zato so te spravili v garaže in delavnice, kjer jih bodo temeljito pregledali in usposobili za vožnje, ko bo spet suha cesta. Na njihovo mesto pa so v toliko večjem številu stopili vozniki. Stalnim »furmanom« so se pridružili še vozniki z državnih posestev, ekonomij in kmečkih delovnih zadrug. Z državnega posestva Črmošnjice se prevoza lesa za Lesno-industrijsko podjetje Novo mesto udeležuje kar pet voznikov. Veselo cingljajo zvončki na cesti iz Roga do Straže. »Kolikor hočeš, toliko lahko sedaj pelješ«, pravijo vozniki. In res, po 4 do 5 kubikov lesa pripeljejo z enim parom! Pa koliko jih je, voznikov! Več ko 40 visoko naloženih sani skoraj v strnjeni vrsti drvi po cesti med pokanjem bičev in veselim vzklikanjem voznikov. Med njimi so tudi stari »furmanski gadje« kot so 72-letni Steklov oče, ki že 55 let prevažajo les iz gozda, po so še danes vedno med prvimi v gozdu, pa Lojze Pire, ki ga prištevajo med najboljše voznike, in Tcne Novina, Muren, Senica in še cela vrsta drugih; kdo bi jih vse naštel. Nič jih ne zebe, veseli in razpoloženi so ter šegavi. Se »furmanska himna« se kaj pogosto sliši, posebno če se med potjo možje kje »podložijo«. Lahko so zadovoljni; zaslužek je lep in kar je glavno, les bo lahko pravočasno dostavljen na mesto, kjer je potreben našemu gospodarstvu. F, jjf. IZ nASiH K&AJEV PREŠERNOVA PROSLAVA V VELIKEM GABRU V nedeljo 1«. februarja je mladinski aktiv Male DoJe pri Temenici priredil proslavo obletnice Prešernove smrti z zelo lepim pro. JTemom. Udeležba Je bila tako velika, da e bila dvorana gasilnega doma v Vel. Ga-iru skoro premajhna. Veliko zanimanje za prireditev Je pokazala zlasti mladina, pa tudi včlani OF. Mladinski aktiv nas je razveselil z lepimi recitacijami Prešernovih pesmi in priljubljenimi skeel. Najbolj pa so bili gledalci zadovoljni s folklorno skupino, ki Je predvajala nekaj lepih plesov. Za vse to moramo dati največje priznanje organizatorki tovariSlrl Veri Čebular. Jevi, kt naj se tudi x bodoče tako in se bolj zanima za kulturno prosvetno delo mladine v Vel. Gabru. f}. j. IZ MAHOVNIKA PRI KOČEVJU Kakor drugod tako so tudi na Mahov, nlkii pri Kočevju proslavili obletnico Prešernove smrti, že pred nekaj tedni so na pobudo sekretarke sklenili na mladinskem sestanku, da bori« ta dan proslavili s primernim programam. Določili so mladinke in mladince za petje in recitacije. Toda na žalost so vsi odpovedali, tako da Je morala sekretarka v naglici zbrati nekaj pionirk, da hI nastopile skupaj z nekaterimi mladinkami- V kulturno prosvetnem društvu Kočevje Je prosila za tovariša, ki naj bi Imel gsvvor. Toda tudi tu niso imeli za prošnjo nikakega razumevanja, kar Je vse obsoje vredno in tovariš nI hotel Izpolniti obljube. Tako tovarišlci Lojzki nI ostalo drugega, kot da Je v naglici sestavila kratek govor In eama povedala nekaj besed v spomin Franceta Prešerna. Sledil Je program s pevskimi trskami in recitacijami, pri čemer so sodelovale v glavnem pionirke. Udeležba J* hlla navzlic vsemu zadovoljiva. To povemo tov. Lojzki v zahvalo za požrtvovalno delo ter vsem moškim Iz Ma-hovnlka v sramoto, ker se vedno lzogib-ljejo podobnih prireditev. B. J. IZ NOVEGA MESTA V sredo 13. februarja Je predaval v dvorani DLP v okviru Ljudske univerze novomeški rojak tovariš ing. arch. Marjan MnšIČ o slovenski arhitekturi in njenem pionirju Jožetu Plečniku. Zanimivo predavanje so spremljale številne slike, ki so ponazarjale predava tel jeva izvajanja. Med poslušalci smo opazili tudi akademskega slikarja to. vartša Božidarja Jakca s soprogo. V sohoto 16 februarja ln v nedeljo popoldne se je predstavila gledališka družina SKUD »Železničar« v Brgljl nu z novim delom: zfllgrall so FJnžgarjevo dramo »Razva lina življenja«. Igralci so vložili v prireditev ves svoj trud: opazili smo znaten napredek sodelujočih. Izboljšalo pa so se tudi maske. Za dramo so Igralci sami izdelali lape kulise, ki so močno dvignile prireditev. Kri-tlzlrati pa moramo nekulturno vedenje posameznikov, ki so motili potek drame s kro- hotanjem. Namesto ploskanja ln priznanja so posamezniki tudi žvižgali. Pripomnimo se tole: drame ln podobne prireditve niso namenjene brUjinsklm dojenčkom ln otrokom! Starši naj zato otroke pustijo doma, aH pa si v družini razdelijo ogled Igre, ki se običajno ponavlja ob nedeljah popoldne. * Novomeščan akademski slikar Vlado La. mut Je od 10. do 20. februarja razstavljal svoja umetniška dela v Umetniški zadrugi t Ljubljani. Naš rojak Je razstavil tokrat 14 oljnatih slik, štiri gvaše ln enajst Uto. grafij. O razstavi je poročal obširneje Ljubljanski dnevnik 15- februarja. KAZNOVANA NEZAUPLJIVOST Popis ilvlue v trebanjskem okraju Je po. novno dokazal nezaupljivost nekaterih kmetov, kt so zatajili govejo živino ln ostale živali. Za te prekrške Je bilo kaznovanih 18 kmetov z denarnimi kaznimi od 560 do 3009 din. Marija Vidmar iz Gabrijel jo utajila dve govedi in kokoši, za kar je bila kaznovana s 3000 din, Janez Andrajna Iz Telč Je plačal 2000 din kazni, Franc Rogelj iz Sp. Mladetlo 2008. Jane* Novak Iz Sevnice 2500, Lojze Rebernlk iz Sel 2500 din itd. Marsikje so bili ravno odborniki ln aktivisti med tistimi, ki so zatajili, če ne drugega vsaj kakšno kokoš. Tajnik KLO Telče je hotel utajiti dve ovci. Kako Je moge] potem od ostalih vaščano-v zahtevati točne podatke? SMRTNA NESREČA NA PROGI 10. februarja ob 17.58 uri Je vsak do smrti povozil 48-letno Nežo Rozina Iz Vrat, KLO Šmartno pri Litiji. S svojim možem Alojzem se je peljala na saneh Iz Vel. Loke proti Vel. Gabru. Ker sta bila zavita v odeje, nista slišala prihajajočega vlaka, ko sta vozila preko nezavarovanega prehoda preko proge. Moža Alojza Je vrglo 10 m od proge In je dobil močne poškodbe na tilniku. Ženo Nežo pa Jo vlak rinil pred seboj približno 30 m. Bila Je na mestu mrtva. Cestni prehod preko proge Je še vedno nezavarovan. A. Z. INVALIDI V DOBRNIČU SO ZBOROVALI Invalidi v Dobrnlču so na rednem občnem zboru Izvolili nov odbor, ki bo usmer. Jal bodoče delo organizacije. Ugotovili so, da so med letnm naredili marsikaj dobrega, pa tndl napak nI manjkalo. Za Slovenski tnlturnl dom v Trstu so darovali 5050 din Prt napeljavi telefona, v delovni zadrugi ln drugod eo opravili 53.50 delovnih ur. v kmečko delovno zadrugo je vključenih 7 članov. Povezava z ostalimi organizacijami Je dobra, le KLO premalo pomaga invalidski organizaciji. Lepe uspehe so rodili na- riorl tov. Feliksa Grandovca, ki Je zelo de-aven. Smola pa Je v tem, da si Je prejšnji sekretar organizacije prisvojil iz Invaltdske blagajne 12.030 din. Druge Je priganjal k delu, sam pa se Je okoriščal s skupnim denarjem. Precej napak Je hllo storjenih tudi pri odmeri davkov Invalidom. Zato so skle-nllt. da bodo v krajevni davčni komisiji zastopani tudi člani Invalidske organizacije. F!ZKULTURA«&"5PORT^TAv4^ SMl < ARSKI PRAZNIK DIJAKOV TREBANJSKEGA OKRAJA Svet za prosveto In kulturo pri OILO Trebnje je v nedeljo 10. februarja organiziral na Mirni smučarsko prvenstvo nižjih gimnazij. Uspeh tekme Je bil tako lep, da je bila ta nedelja pravi praznik naših dl. jakov-smučarjev. Svoje ekipe so poslale vse gimnazije, razen svetokrlške. ki smo Jo pogrešali, sai vemo, da imajo tudi pri Sv. Križu nekaj zakrivljenih plohov, pa tndl od Mirne niso tako oddaljeni. Pri žrebanju Štartnih številk, ki so bile enake za slalom in tek. Je bilo veliko razburjenje, saj Je bilo večina dijakov prvič na tekmah, a tet na 2.5 km se je gtarterju prijavilo 55 dijakov, ki so odbrzeli po progi v polralnutnlh presledkih. Na cilju so nestrpno pričakovali dozdnev-ne favorite Dušana iz Mirne ln Boža iz Trebnjega, saj so pričakovali, da se ho horha za prvo mesto odvijala med tema dvema. Toda Dnšan le razočaral. Plasiral se Je šele na deseto mesto, dočlin sta pred Božom prispela na cilj tiha, toda borbena dijaka Hribar iz Tržišča ln Peček iz Mokronoga. Po teku dijakov so se med seboj pomerile dijakinje, ki so tekmovale na precej krajši In lažji progi. Stnrtalo Jlb Je »amo deset in še te le Iz trebanjske ln mirenske gimnazije. Za Cveto iz Mirne, ki ji je žreb določil št. 1, so se zvrstile še oRtale. Star fizkultnml strokovnjak Bogo Je svojim dekletom dajal še zadnja navodila. Tekmovalke s« Imele precej treme, saj so se na startu zbrali vsi Mlren-čanl, ki se zanimajo za šport, In teh nI malo. Prva Je prispela na cilj Mlja, kmalu za njo pa Cveta, kt Je imela malo boljši čas od nje. Po teku «o se pomerili še v slalomu, ki nI hll ravno dolg ln hiter, toda nesrečna vratlca so bila tako postavljena ,da-Je skoraj vsak moral poljubiti zemljo. Tudi tukaj Je bilo dovolj gledalcev ln se celo starejši niso ustrašili celega snega do Roj. Opazovali smo temovalce, ki so disciplinirano sledili navodilom štarterju Bojana. Razlagal Jim je način vožnje In že je zdrsel prvi po strmini, za njim pa drugI, tretji Itd. Smeha Je hllo dovolj, ker v prvi polovici tekmovanja sonce še nI zašlo ln z nenamazantml, doma narejenimi smučmi nI hotelo drseti. Tekmovalci z večjimi štartnimi številkami so Imeli pred-nostt ker Je proga med tekmovanjem zmrznila pa tudi Izvožena je bila že dokaj dobro. Potek tekmovanja so gledalci spremljali i velikim zanimanjem. Posebno sp bili radovedni kako bo vozli 7-letnI Vojko Potrbln, ki je sklenil, da bo tekmoval od vrha, seveda Izven konkurence, ker hodi žele v prvi razred osnovne šole. Progo Je zvozil z enim padcem ln dosegel čas 40,9. Ena tretjina tekmovalcev Je dosegla slabše čase. Takih smučarjev potrebujemo, potem se bo smučanje res razvilo tudi v mirenskJ dolini! Pri slalomu je bil prvi že Iz teka znani Peček. drugi pa Dušan. Po končanih tekmah Je bila t soli raz« glasitev rezultatov ln razdelitev nagrad. Zmagovalec v tekn ln slalomu Stanko Peček je za nagrado prejel kompletne »muči. V vsaki disciplini so bila prva tri mesta na. grajena s praktičnimi darili Tekmovanje le hllo dobro organizirano. Bilo pa naj bi jih še več, kajti mladi nu ln pionirji so bodoči steber vseh telesno vzgojnih organizacij Tehnični rezultati: Dijaki: Tek na 2.5 km: 1. Hribar, Tržišče 14:32, 2. Peček Stanislav, Mokronog 14:42. Slalom: 1. Peček Stanislav, Mokronog 38,8, 3. ZakraJšek Dušan, Mirna 32,5. Dijakinje: Tek 1,5 km: 1. PerovšekCveta, Trebnje 10:05, 2. Grmovšek Marija, Trebnje 10:43. Smuk; 1. Perovšek Cveta, Trebnje 30.0, 2. Sepec Draga, Trebnje 42.6. V ekipnem prvenstvu je v teku zmagala nižja gimnazija Trebnje pred Tržiščem ln Mirno. V slalomu pa gimnazija Mirna pred Trebnjem In Tržiščem. Izven konkurence so se na isti progi pomerili tudi mladinci TD Mirna ln dosegli naslednje rezultate: 1. Marin Poide 7:21, 1. Bizjak Tine 7:58. 3. Zeljko Jože 8:34. B. N. SMUČARSKO TEKMOVANJE V SMIHELU PRI NOVEM MESTU Zadnjo nedeljo dopoldne Je telovadno dru. Štvo Smlhel priredilo smučarsko tekmovanje v tekih ln skokih. Tereni okrog Sv. Roka so zelo primerni za tekmovanje. Skakalnico hi se dalo preurediti tudi za skoke okrog 25 m. Tekmovalo Je največ pionirjev na progi 2 km. Tudi število mladincev Je hllo zadovoljivo. Proga je bila lepo izpeljana, vendar na nekaterih mestih premalo zaznamovana, škoda le, da ni tekmovalo tudi več Članov. Pri tekmovanju pionirjev na 2 km so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Dular Andrej 9:57, 2. Čečellč Jane 10:13. 3. Stanlša Rafko 10:29. Mladinci 5 km: 1. Žagar Pavle 18:42. 2. Bezek Joško 18:58, 3. Mlhelčlč nn 18:59. člani 9 km: Glonar Jože 40 minut. Največ zanimanja .1« bilo za smučarske sleoke. Nastopilo je 7 skakalcev. Najboljši je bil Smerdu MHan s 16.25 m. Drugi je bil čavlovlč 12,50 ln tretji Rodič H-50 m. Želimo, da bi TD fimihel organiziral letos vsaj še eno smučarsko prireditev. J- G. Na ohčnem zboru so odkrili tudi nekatere člane, ki prejemajo invalidnino, a do nje niso upravičeni. člani invalidske organizacije so sklenili, da bodo skupno z organizacijo ZB postavili do 1. maja spomenik padlim žrtvam na Mar-nleah, kjer Je pokopanih nad 60 partizanov. A. Z. STARŠI, PAZITE NA OTROKE! Za mnogo otrok se Je ponesreči lo z eksplozivnim orožjem: postali so Invalidi, nesrečni za vse življenje, največ zaradi 6voje lahkomiselnosti In premajhne skrbi staršev. Pri taki nesreči Je bil ob koncu vojne ubit mladi Bradačev fant iz Soteske. Pred dobrim mesecem pa Je Izgubil oko dijak nižje gimnazije Elči Markovič iz Gor. Polja. Udaril Je po naboju, ki Je eksplodiral Drobec mu Je izbij desno oko. Po tritedenskem zdravljenju v ljubljanski bolnišnici jo dobil stekleno «ko. Tudi zaradi prevBlike korajže se je zgodilo že več nesreč pri nakladanju hlodov. Tako se Je 12-lttnemu Štefanu Anžstu Iz Drenja pri Soteski prevrnil hlod na levo nogo in mu zdrobil dva prsta. Oba otroka sta bila zavarovana že od septembra 1951 ln sta plačala premijo 20 din. Drugi je že prejel 145« din odškodnine. Ti dve nesreči naj bosta resen opomin vsem staršem, ki morajo sprevidett, da eksploziv In nakladanje hlodov ni za otroke. RAZGIBANOST V ŠT. PETRU V zimskem času pri nas pridno delamo. Kot smo že poročali, imamo že dalj časa go-spodlnjskio-kuharski tečaj, 8. februarja na so pričeli s tečajem PLZ. ki ga obiskuje 48 tečajnikov. Zanimivo Je, da prvi in drugi tečaj vodijo sami domačini, med njimi štirje učitelji Iz šentpeterske šole In mladinka Slavka, k« predava o kemičnih stvareh na tečaju PLZ. Učiteljstvo vsekakor zasluži po. hvalo za svoje požrtvovalno delo. saj Je že v šoli preobremenjeno. Tečai PLZ vodi krajevni sekretar PLZ tov. Alojz Pergar, ki se trudi s tečajniki, da bodo res seznanjeni t vsem najpotrebnejšim, tako da njihovo učenje ne bo zastonj. Ob zaključku tečaja bomo imeli tudi praktične vaje, za kar se Že sedaj vsi zanimajo. TOPLIČANI SE PREMALO ZANIMAJO ZA GOSPODARSKA VPRAŠANJA i KLO Dol. Toplico Je v kratkem že dvakrat sklical zbor volivcev, da bi podal poročilo o dosedanjem delu ln določil smernice bodočega dela. Rešiti M bilo treba tudi več važnih gospodarskih vprašanj, vendar pa obakrat ni bilo zborovanja, ker Je bilo navzočih premalo volivcev. Tako malo zanimanja ta lastna gospodarska vprašanja pač ne dela časti kraju, ki Je včaaih veljal za prav dobrega ln naprednega. Vprašujemo ae, kje Je krivda za tako nezanlmanje. Vsekakor bo treba poiskati vzroke in Jih odstraniti. Poskrbeti pa Je treba tudi, da bodo vsi volivci pravočasno obveščeni. Ker smo v Toplicah dobili ojačevalec in mikrofon, bi ga pač lahko že namestili na primernem krajn. S tem bi bilo mogoče obveščati vse ljudi o sestankih ln drugih važnejših zadevah. Potem se tudi nihče ne bo mogel pritoževati, da nI bil obveščen. D. G. ŠE O DELU GASILSKEGA DRUŠTVA V DOL. TOPLICAH Gasilsko društvo v Dol. Toplicah, ki Je lani praznovalo 70-letnleo svojega obstoja, Je Imelo «. februarja redni letni občni zbor. Navzoči člani so najprej z enominntntm molkom počastili spomin na pokojnega načelnika Franca Gntmana. Iz pOroell društvenih funkcionarjev Je razvidno, da Je društvo T tem lotu nabavilo mnogo gasilnih naprav, zlasti sireno, ki Je važna pridobitev za naš trg. Večina S»tlakih naprav Je bila v vojni od okupa-rja uničen«, agilno gasilno društvo pa st je nabavilo le precej novih, nekaj pa Jih bo treba še dobiti. Za to bo poskrbel nov odbor, ki • je zelo delitven. K*koT hitro pa bo mogoče, si bo društvo nabavilo tudi pre-potreben gasilski avtomobil. IZ KARTALJEVEGA Zadnjič smo vam pozabili povedati, da smo meseca decembra napravili nov gledališki oder In za novo leto Igrali Flužgarjevo »Verigo«. Pri tem Je sodelovala največ mladina, zahvaliti pa se moramo tudi starejšim, zlasti odboru Zveze borcev, ki nam Je daroval 5808 dinarjev za deske ln -d«lo. Tndl krajevni ljudski odbor se Je do^iro Ukazal, ko nam je odstopil sobo ln kupil drva za tečaj. Naš -teča.1 prav lepo napreduje, iato rao. ram tudi o njem še kaj povedati. Prejšnji teden je imela medicinska sestra tovarišioa Milena Bučarjeva zanimivo predavanje o zdravstvu. Tečajnice so na tečaju že veliko fridobile, kar pokažejo zlasti praktične va-e. Lep napredek pa vidimo tudi v tem, da se tečaja udeležujejo tudi starejše žene, ki se zanj tudi precej zanimajo. , Za zaključek tečaja bomo naatudirall Flnžgarjevo igro »Naša kri«. Vsakih 14 dni Imamo tudi ples, dvakrat na teden pa pevsko vaje. Za lep napredek našega tečaja se moramo v prvi vrsti zahvaliti tudi tov. Cilki Novljanovl ln Vidi Koširjevi Iz Mirne peči. Po njihovi zaslugi smo dobili dobro in požrtvovalno kuharico Frančlško Rapu-ševo. Vedno poudarjamo; z združenimi močmi se lahko veliko napravi. Seveda, pri nas pa tega nI opaziti. Vprašamo se, zakaj nas nekateri toliko obrekujejo? Tudi na sestankih nimajo govoriti o čem drugem, kot prav o Karteljevem. Alf je morda pri naj? res toliko zanimivega? Nas na ne zanima toliko življenje drugih, ker imamo zadosti svojega dela. Veseli pa smo, da slišimo oziroma beremo v Dolenjskem Hstu o naši bližnji okolici. Seveda, Karteljevo. tak »zaguljen kraj*, kot pravijo nekateri, pa bi imel kaj takega? KOTIČEK ZA GOSPODINJE Dobri pustni krofi. Razstopd v mleku I o dkg kvasa in počakaj, da malo vzhaja. V I skledo pripravi posebej 30 d kg moke. malo I soli, četrt litra mleka, malo ruma, jimomovo I lupinico. prideni dva rumenjaka ter 4 dkg i surovega masla, kar posebej že prej dobro premešaj s 5 dkg sladkorja. Vso skupaj dobro stepaj tako dolgo, da postame testo gladko. Nato skledo dobro posipaj z moko, da se testo ne prime in pusti vzhajata. Zc vzhajano zvrni na desko, ki jo moraš prej posipati z moko. Testo razvaljaj za prst debelo, zreži kroge ln daj na sredi marmelado. Pokrij z drucrim krogom, tako da j« stran posipana z moko na vrhu in Teži z manjšim obodnim. Krofi morajo še enkrat vzhajati, nato pa. jih ocvtres v ne prevroči rtasti. prvo polovico v pokrirti kozici, ki jo moraš mod tem večkrat potresli. Se tople posipaj z zdrobljenim sladkorjem. Pustni krofi na drug način. Vzorni So dkg mehke in 30 dkg ostro moke. 2 dkg surovega masla, 5 dkg sladkorja. S rumenjakov, 5 dkg kvasa, mnlo ruma in ldmionove lu-pinioe. V ostalem ravnaj kot pri gornjih. Cvetaena (karfijolna) Juha. Liske in cve. tačjui ši.otržek skuhamo do mehkesa v kostni juhi ali v navadnem kropu ln jih nato pre. tlačimo (pasiramo). Cvet cvetače skuhamo posebej ta ga potem razdetnemo. Medtem napravimo prežganje iz surovega ali kuhanega masla in moke, mu prideuemo še se- sekljanega peteršilja in kašo ta listov in pustimo prevreti. Pred serviranjem pridrno-mo ovetačne cveta in, če se nami zdi po. trebmo, žvrkljamo v juho se en rumenjak- Zltkrofl aH nadevani grebenčkl. Iz 20 dkg moke, 2 jajo. koščka masla un kolikor je treba vode, napravimo testo za rezance. To dobro zgneteiroo, pustimo, rla nekaj časa počiva, nato ga tanko razvaljamo in s pe-telra&kom zreženio na štirioglato krpice, Na sredo vsake denemo nekoliko nadeva, robove pomažemo z beljakom in jih potem zlepimo. GrehenCke zakuhamo na vreli juhi ali v slanem kropu. Nadev: na 5 dkg masla ali masti prepražlmo nasekljano čebulo in petor-šilj. nato pridenomo sesekljano meso. so>LL popra in itekoliiko miajairona. Ko se vso skupaj sfiladi, pridenomo še eno jajce. Goveji zrezki v omaki. Meso potoloemo na deski z lesenim kladivom in posolimo. V kozuoi razpeljemo mast. na njo vržemo zrezke in jih hilro opečemo na obeh straneh. y Opečene zložimo na topel krožnik in jih pustimo na štedilniku. Na masti, ki. Je ostalia v koziioi,, rumeno prepražimo sesekljano čebulo, ki jo posipamo z moko in inešamo. da tudi moka lepo zarumeni. Vso skupaj zal;jemo z govejo juho ali s kropom, pridamo paradižnikove mezge, dosolimio in popopramo tor pustimo.- da zavre. V omako denemo nato zrezke in jih pokuhamo. Naravno gibanie prebivalstva V OKRAJU ČRNOMELJ V januarju se je v okraju rodilo 42 otrok, od teh 16 dečkov in 26 deklic. Umrlo jo 27 oseb; 8 moških ,im 19 žensk. Porok jo bilo 22. Poročili so se: Viščaj Janez, posestmik iz Sela pri Otov. cu, in Pašič Neža. kmotovaJka 12 Strok-ljevoa. Kobe Karol. nameščenec iz Spehar-jev. im gpehar Marija, hči kmeta iz Dese-nice. štuheo Viktor, trg. pomočnik iz Maribora, in Panjan Ana, tovarniška delavka iz Čudnega sela. Grahek Rafael, šofer iz Rožanca, im Klepeo Ana, hčd kmeta iz Črnomlja. Kocjan Leopold, rudar ia Butoraja. in Kuzmta Rozalija. hčd kmeta iz Zorenc. Gimpelj Albin, del sveo iz Rodin, in Ma* rinič Mairijn. h'i kmeta iz Rodin. Plut Franc, nameščenec iz Kloštra, in Muc Slava, trg. pomočnica iz Podzemlja, Vlahovic Bogomil, kmet iz Vinice, in BaLkoveo Marija, kmetica iz Vinice. Staresinič Jože. kmet iz Preloke, im Novak Ana, kmetica vz Preloke. Segima Josdp. kmet iz Malin, in Ivamišič Marija, kmetica Lz Valet. Balkovec Peter, kmet, in Čadonič Ana. oba iz Zilj. Bubaš Josip, kmet iz Karlovca, in čemias Morija, kmetica iz Zilj. Zalokar Jaaez, dimnikar iz Stajega trga, in Majerle Marija, knjigovod-kinja iz Kova/e vasi. Majerle Mihael, krneč, ki delavec iz Kovače vaai, in Štefane Katarina, kmečka delavka ics Predgrađa. Žepič Franc, geološki raziskovalec, ia Flajnik Kristima. oba iz DragatuAa. Veselic Alojz, kmet, im Flajnik Framčiška, kmetica, oba lz Dragatuša. Bariakovič Peter, sin kmeta 1* Preloke. in Vrlinič Nada, hči kmeta 1z Bojane. Stepam Antom, ofiedir JA i«z Bojanje vasi, in Stapan Marija, dijakinja iz Brezove rebri. Lovšin Jože, ključavničar, in Ko-čeyar Angela, oba iz Metlike. Knapfel Leopold, kmet, Ln Ogulim Karolina, oba iz Metlike. Kooevar Framc, ofioir JA. in Dra-gine Rozal.ija, namešcemka. oba iz Suhorja. Moraveo Alojz, kmet, in Govednik Slavka, kmetica, oba ia Bosalnio. — Cestltamol Umrli so: Jakša Janez, uslužbenec i« Petrove vasi, star 24 let. lozar Jože. posestnik iz Petrove vasi, star 52 let. Movern Jakob, posestnik iz Odredba o določitvi sejmov v okraju Črnomelj Na podlagi .18. člena Zakona o delu ljudskih odborov okrajev (Uradni Hat LRS št. 39/50) In na podlagi 33. člena Splošnega zakona o Ijndaklh odborih (Uradni list FLRJ št. 49/49) Okrajni ljudski odbor Črnomelj na svojem Vil. rednem zasedanju odreja; Sejmi v okraju Črnomelj se določalo z* posamezne kraje takole: 1. V Črnomlju bo sejem vsak prvi In vsak tretji Četrtek v mesecu. 2. V Gradacu bo sejem veako drugo soboto v mesecu. 3. V Metliki bo sejem vsak Prvi ln vsak tretji torek v mesecu. 4. Na Vinici pa bo sejem vsak drugi ponedeljek v mesecu. Na teh sejmih bodo kmetje prodajali živino vsah vrst, to je veliko živino, drobnico in prašiče. Dalje bodo na teh sejmih prodajali blago trgovci In obrtniki, ki bodo za tako prodajo upravičeni. Tržni dnevi in sejmi za pujBke pa ostanejo, kakor se vpeljani > običaji. Ta odredba Je potrebna zaradi pravilne razporeditve semanjih dni v okraju. Z njo se razveljavijo vsi predpisi krajevnih ljudskih odborov, ki določajo drugačno razporeditev sejmov. Odredba stopi v veljavo z dnem objave v »Dolenjskem listu«. Okrajni ljudski odbor črnomeli Stev. 1-11/52 Črnomelj, dne 2. februarja 1952. Smrt fašizmu — Svoboda narodu! Tajnik OLO: 80TLIČ JOŽE, 1 r. Predsednik OLO: J5UNIC JANEZ, 1. r. Semiča, star 88 let. Plut Marija, užitkarica iz Semioa, 79 let. Kralj Danica, otrok iz Semića, stara 1 mesec. Kape Veronika, polj edeLka iz Semioa, stara 81 let. Petric Marija, posestnicia iz črešnjevca. stara 81 let. Malnaalč roj. fctaloer Alojzija, posestnica iz Krupe, stara 31 let. Zugolj roj. Simonio Ana, gospodiaija iz Osojnika. stara 76 let. Pureber roj. Novak Mari.ja, užitkarica ta Gradnika, stara 83 let. Judnič Ma,T.ie'a. užitkarica iz Marin, stara 66 let. Savoren Marjeta, gospodinja iz Suhorja, stara 42 let-Kočevnr Katarina, gospodinja iz Suhorja, stara 88 let. Fir Stanislav, sin posestnika ta Suhorja, star 19 let. Predovdč Marija, gospodinja iz Suhorja, stara 64 let. Žalec Peter, kmetovalec iz Draga tuša, star 53 let. Segina Daniel, sin posestnika iz Adlešič, star 10 mesecev. Lekšan roj. Baje Marija-zasebnioa la Metlike, stara 89 let. štukelj roj. Žagar Katarima, oakrbovanka iz Metlike, stara 78 let. Pelic Helena, oskrbovan-ka iz Metlike, stara 79 let. Molek roj. Vra-ničar Bara. gospodinja iz Rosalndc. &tnra 75 let. Ivčdč roj. Rezek Marija, gospodinja iz Radovice, stara 65 let. Blakovec roj. Bro-zič Katarina, užitkarica lz Goleka. stara 77 let. PezdAro Antom, kmetovalec iz Gradac*, star 74 let. Sutej Jurij, posestmik iz Doblič. star 86 let. Adlešdo roj. Zunič Ama. užitkarica iz Loke. stara 9« let. Zeljko roj. Curk Frančiška, užitkarica iz Loke, stana 78 let. V OKRAJU TREBNJE V Januarju s« je rodilo v trebanjskem okraju 48 otrok, od teh 23 dečkov in 25 deklic. Umrlo Je 27 oseb, porok pa je bilo H- Poročili so ae: Mali posestnik Jože Kralj iz Vel. Gabra in kmečka hči Terezija Medved iz Vel. Gabra. 2elezniški delavec Božidar Godnjavec ta Primskovega in poljska delavka Amalija K^emeučič iz Prim&kovega. Kmečki delaven Jože Ihan iz Vel. Gabra Im posestnica Jožefa GHha iz Št. Lovrenca- Tesar Alojzij Gorišek iz Primskovoga lo kmečka delavka Angela Verbič iz Primskovega. Kmet Alojzdj Golob iz Primskovega in kmečka, delavka RoT,a Verbič iz Primskovega. Zidar Florijan Zore iz Trebelnega im tov. delavka Viktorija &o-fitiarič iz Novega mesta. Kmečki delavec Peter Rugelj ta hči posestnika Ljudmila Ruger, oba iz Tržišča, Posetnik Jamez Golob iz Krškega in posestnikova bert. Tvema Povsič. 0»rok 6 dni. St. Rupert. Ivana Hoffer. gospodinja, 71 let, 5>t. Rupert. Jakob Povse, kmet. 7h let, St. Rupert. Ivana Ostanek, posestnica 76 let, Čatež. Ljudmila Brnnd^teter. gospodinja, 63 let. Čatež. Anton Kozlevčar, prevžitkar. 33 let, Čatež. Tomaž Sajo. kmečki delavec 78 let. češnjdce. Janez Rakar. mali posestnik, 77 let. Bistrica. Marija Vovfe, gospodinja. 75 let. Mokronog. Janez Gutman. rudar. 78 let, Mokronog Marija Slapeak, poljska delavka. 44 let, Telče. Marija Verbič. prevžitkardea. 85 let. Tržišče, Terezija Jeleno. noliska delavka. 81 let. Tržišče. Frančiška Flajs. otrok, 1 leto. št. Jamž. Nada Puoelj, otrok. 1 leto, Krmeij. KINO NOVO MESTO PREDVAJA-Od 22. do 25. februarja: ameriški barvni film »škotska kri«. Od 26. do 28. februarja: ameriški film »Zaradi njega«. Od 29. februarja do 3. marca: angleški film »Trgovina • starinami«. Beseda »hormoni« Je dandanes le »reeej pnljudna, vendar ne tsko kakor vitamini. Preprosti ljudje pa tudi včasih ne razlikujejo med hormoni ln vitamini. Glavna raz. lika med hormoni ln vitamini Je, da so vitamini rastlinskega izvora ter da jih telo r-prejema od zunaj, medtem ko hormone Izdeluje organizem sam: hormoni so produkt žlez z notranjim Izločanjem. To ae pravi hormone Izločajo žleze, ki oddajajo svoje sokove organizmu v njegovi notranjosti. Te žleze imenujejo z znanstveno beseda »endo. krine žleze« in veda, ki raziskuje te žleze, hormone ter njih učinek na človeški organizem, se Imenuje endokrlnologija. ZAČETEK ENDOKRINOLOGIJE PRI — DIVJAKIH Ce bi raziskovali zgodovino endokrinolo. -glje, b imorall začeti pri divjakih, najel se ?dl to še tako neverjetno. Primitivni človek Je s svojim zdravim nagonom, ki ga ni še motil razum, odkril marsikaj, kar Je znanost začela odkrivati 7. veliko težavo šele po dolgih stoletjih. Razlika Je le v tem. da znanstvenik raziskuje življenjske skrivnosti za. vestno, medtem ko se giblje divjak sredi njih podzavestno, ne da b| o čem razmišljal. Ali veste, knj le torej začetek endokrino-loglje pri divjakih? Nič drugega kakor grozno ijudožerstvo. Pri divjakih zmagovalec poje sovražnikove srce, da bi prešla sovražnikova hrabrost nanj. Divjaki se tudi zdravijo pri obmlenlu jeter z volčjimi Jetrl, pri pljučnih boleznih pa z lisičjimi pljuči. Tako Imenovana opoteraplja. Izražena s Pa-rarclsoviml besedami: »Srce zdravi srce, vranica vranico ln pljuča pljuča« — Je mati jLiderne vede o hormonih ter o žlezah z no-Tanjlm Izločevanjem Pionir te vede Je Brown.S. ouard. Ta učenjak je prvi uporabil Izvleček Bjufilnih žlez za pomladitev, ln sicer na samem sebi. 2LEZE Z NOTRANJIM IZLOČANJEM 0 žlezah z notranjim Izločanjem človek s povprečno lr.obioi.bo ne ve. mnogo. Razen žlez, Ki Izločajo sokove, naven. to se pravi, ki se njihovi sokovi ne mešajo neposredno Od neznatne kapljice je odvisna človeška usoda O žlezah » notranjim izločanjem med kri (n. žlez. ki Izločajo sline, solze Ud.), so v organizmu turil žle/o z notranjim Izločanjem, ki njihove sokove imenujemo hormone. Nekatere žleze pa tudi Izlnčcjo sokove naven In znotraj, n. pr. trebušna slinavka (pankreas). Njeni zunanji laločki so prebavni fermenti, notranji pa im.ulln, ki urejuje »gospodarstvo« organizma z ogljikovimi vodani (hidrati). POMEN HORMONOV Kai so hormoni zakaj so potrebni? Hormoni so kemični regulatorji funkcij telesa — bi nam odgovorili strokovnjaki. Pravijo, da Je ta kemična regulacija primitivna, prvotna ureditev, po razvoju mnoeo starejša kakor Živčna regulacija. Glavni dokaz te primitivnosti je, da med hormoni ni nobenega specifičnega razločka: ene ln iste vrste hormon Je kemična snov, vedno povsem enaka, najel izvira od katerega koli živega bitja. To se pravi, da se človeški hormon Iste vrste ne razlikuje od živalskega nor. raona. Povsem vseeno Je, aH izvira Insulin, ki žnjlm zdravijo sladkorno bolezen, od goveda ln dlbe. Hormoni so preproste kemične snovi, ki pa Imajo izredno učinkovitost. Tako na primer adrealln, hormon nadohlstne žleze, učinkuje celo razredčen v razmerju l:4e.1,flOA.0flO Da bi razredčili 2S gramov (1 unča) ndreallna do neučinkovitosti, bi potrebovali toliko vode, da bi znjo napolnili 10.000 vagonov, tankov, s kakršnimi prevažajo nafto. Tlroksln*, nor. mona fičitne žleze, kroži po telesu približno 15 mlllgrnmov. Od te količine Čudovitega soka, od neznatne kapljice, je odvisno, aH Je človek razumen ali bebce. Otrok, ki se rodi ■ okrnelo ščltno Žlezo, je klavern po- habljenec, ki se razvile v idiota. Brez zadostne količine hormona hipofize (možganske žleze), ostane otrok pritlikavec. Nasprotji) pa zraste velikan, če hlpnfza deluje preveč živahno. Mogočne dame, ki Jih razkazujejo kakor deveto čudo, težke včasih celo nad 150 kilogramov, brkate in z debelim moškim glasom, so se razvile v takšne junakinje za. radi bolezensko povečanega delovanja bor. mona nadohlstne žleze. Zaradi podobnih cn-doktrlnlh motenj nastajajo različne pasje Sume: pritlikavi pekinški psi In velikani anske doge Verjetno Je, da notranje izločanje Igra pomembno vlogo pri razvoju pasem ln morda tudi ras. Kako izrednega pomena so hormoni za usodo človeškega rodu, spoznamo najbolje že lz tega, da se njihov vpliv kaže v vsem našem telesnem ln duševnem delovanju, v vsem dejanju in nehanju. Prav sklednemu učinkovanju vseh hormonov Jo treba pripisovati, da se je človek razvil ot bomo sapleos, da se odlikuje s svojim telesnim ln duševnim razvojem pred živalmi. NADOBISTNI ŽLEZI N.-."I oh l«. t ni žlezi sta dve kakor sta dve ledvici. Obe skupaj tehtata le 7 grHmov. Sestojlta se Iz stržena ln ovoja (skorje) Oba dela, notranji ln županji. Izdelujeta hormon. Hormon, ki nastaja v strženu, je adrenalin, sorazmerno preprosta kemična snov, ki se Jo je posrečilo kemikom pred 30 leti Izdelati sintetično. Naloga adreallna je najbrž, da v sodelovanju s simpatičnim živčevjem omogoča organizma večjo delavnost ln ga varuje pred preobremenitvijo. DrugI hormon, ki ga izdeluje zunanji del nad. ohlstnlh žlez, se imenuje kortln. Kemično se jim ca doslej še nI posrečilo izločiti. To hormon Je nujno potreben za ......*oi- če zunanji del žleze več ne deluje, bodisi da žleza propade aH Iz kakršnega koli vzroka, Je smrt neizogibna. Ta hormon je edino in čudodelno učinkujoče zdravilo pri tako Ime. novani Addlsonovl bolezni. k| Jo posledica propadanja nadoblatnlh žlez (najpogosteje zaradi tuberkuloze). Bolezen se očituje predvsem, da koža dobi bronasto barvo ln da telo zelo oslabi ter ga začno viti krči. »1 vorii.in do smrti. Dokler nI bil odkrit kortln, Je bila Addi&ona bolezen neozdravljiva. — O žleza Izloča preveč adrenalina, se krTn! pritisk nevarno pnieča. človek, ki se rofli s preživahnim delovanjem skorje nadoblatnlh žlez. Je primer tsko Imenovanega psev« dohermafrftdltizma (z notranjimi *en.9KlmI spolnimi organi In zunanjimi moškimi), ce ta žleza deluje prežlvahao pri otroku, otroK prezgodaj dozori telesno ln duševno in Jemo. škega značaja, čeprav je deklica. SCITNA ŽLEZA Endokrlnolog bi dejal, da Je EOlša samo povečano delovanje šeltne žleze. Sčltna žleza sestoji lz. dveh stranskih In enega srednjega odrastka. Hormon šfcltne žleze se Imenuje tlroskln ln vsebuje 65% Joda. Prirojena za krnebost ščltne žleze vodi k telesni ln duševni zaostalosti. Pritlikavci, ki Jih razkazujejo v cirkusih, ae ni&o mogli telesno raz. viti zaradi nezadostnega delovanja ščltne žleze, če so slaboumni; če pa so bistri, je njihove prltllkavostl vzrok motnja v delovanju hipofize, n. pr. pri kostni bolezni, pri tako l/ienovanl hondrodlstroflji. Premočno delovanje ščltne žleze se očituje v tako Imenovani Basedow1 bolezni, z znaki- debel vrat, bolščeče oči, živčna razdražljivost, močno utripanje srca. Golšn, ki Je tako pogosta pri prebivalcih v gorskih krajih, pa ■I navadno posledica povečanega delovanja ščltne žleze, temveč pomanjkanja Joda ▼ pitni vodi. Nekateri endokrlnologl sodijo, da je posebna vrsta ljudi, ki Jim ščitna žleza deluje malo preveč TI ljudje so zelo odločni, delavni ler Živahni. Značilno Je tudi, da se nikdar ne odebelijo. Lahko razburljivi «0, bistri. Impulzivni In marljivi. Tiroksln Je izrednega pomena za človeka; njegova učinkovitost Je strašna. Dovolj Je le neznatna kapljica tega soka preveč v telesu ln človek je prenapet, besneč divjak, prav tako pa Je usodna kapljica premalo: človek Je bebec. MOŽGANSKI PODVESEK ALI HIPOFIZA Hipofiza aH možganski rodvesek se se. stoji lz dveh odrastkov, lz prednjega In zadnjega. Vsa tehta 18 gramov. Prednji odrastek Izloča rastni In spolni hormon. Pri premočnem delovanja prednjega odrastka se Človek, razvije v velikana, pri preslabem pa ostane pritlikavec. Pritlikavci zaradi prc. slabega delovanja hipofize ao prav za prav miniaturni ljudje, duševno normalno razbiti, In ao tudi sposobni za zakonsko živ ljenje ter potomstvo. Zadnji odrastek hipofize Izloča poseben hormon, ki je njegova glavna naloga, da urejuje razdelitev vode v organizem. Pri nepravilnem delovanju hipofize nastanejo motnje v delovanju ledvic. Izloček zadnjega odrastka hipofize učinkuje v žilah kakor adrenalin ln uporabljajo ga kot pripomoček za pospešitev poroda in za ustavitev krvavenja. Hormoni hipofize imajo številne zelo različne naloge, ki nl&o se povsem raziskane. Doslej je bilo odkritih osem hormonov hipofize. Da bi se povsem prepričali, kako Izrednega pomena so za Življenje hormoni, bt ae morali ozreti še na delovanje vseh drugih več aH manj raziskanih žlez % notranjim izločanjem. Med njimi eo Izrednega pomena tudi spolne žleze ln pokaj časa so domnevali, da je mogoče z njihovimi Izločki pomladiti človeka. Dandanes so zavrgli to teorijo. Ob priliki ae bomo pomenili še o tem vprašanja ter skušali dokazati, da hormanl vodijo precej odločilno naše telesno ln duševno življenje. Sa Razgovor o nekaterih problemih Novega mesta UREDITEV NOVEGA CESTIŠČA SKOZI NOVO MESTO IN PRIZADEVNOST SEDANJEGA MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA ZA OBNOVO V PRETEKLI VOJNI TEŽKO PRIZADETEGA MESTA STA SPROŽILI VRSTO PROBLEMOV PREDVSEM URBANISTIČNEGA ZNAČAJA, OD KATERIH JE NEKATERE TREBA VČASIH REŠEVATI KAR NA HITRO ROKO KER JE HOTEL SLUČAJ, DA STA V PRETEKLIH DNEH BILA NEKAJ ČASA V NAŠEM MESTU ROJAKA, KATERIH VNETO PRIZADEVANJE IN SODELOVANJE PRI REŠEVANJU VPRAŠANJ, KI SE DOTIKAJO NAŠEGA MESTA, POZNAMO, SEM JU NAPROSIL ZA RAZGOVOR O NEKATERIH PEREČIH NOVOMEŠKIH PROBLEMIH. STA TO SLIKAR BOŽIDAR JAKAC IN ARHITEKT MARJAN MU-Slč. RAZUMLJIVO, DA SE JE NAS RAZGOVOR MOGEL DOTIKATI LE ONIH PODROČIJ, V KATERIH MORETA OBA TOVARIŠA DATI Z VSO TEHTNOSTJO SVOJE MNENJE. SO PA TA PODROČJA OZIROMA VPRAŠANJA TAKA, DA SO ZARADI SVOJEGA KULTURNO ZGODOVINSKEGA IN, CE HOČETE, UMETNIŠKEGA ZNAČAJA SIRSI JAVNOSTI DOSTIKRAT MANJ RAZUMLJIVA IN ZATO NA SPLOŠNO MANJ UPOŠTEVANA, ČEPRAV SO ZA NOVO MESTO POMEMBNA IN VAŽNA. GRE ZA . VRSTO ZGODOVINSKIH IN LEPOTNIH VREDNOT, KI SI JIH JE NOVO MESTO SKOZI STOLETJA NABRALO IN KATERIH OČUVANJE BODOČIM RODOVOM JE NAŠA DOLŽNOST. CE BO TA RAZGOVOR VSAJ MALO PRIPOMOGEL K POGLOBLJEN JU RAZUMEVANJA ŠIROKE JAVNOSTI ZA TA, DOSTIKRAT ZELO DELIKATNA IN MANJ RAZUMEVANA VPRAŠANJA, TE BESEDE NISO BILE IZGOVORJENE ZASTONJ. OBENEM PA NAJ SLUŽIJO KOT VZPODBUDA ZA RAZPRAVO O OBRAVNAVANIH VPRAŠANJIH. Ze drugi dan skoro neprestano sneži. Sedimo v sobi ob širokem oknu, skozi katerega nam zdaj pa zdaj uhaja pogled na obrise mesta onstran Krke, ki ga zdaj zagrinjajo, zdaj zopet odgrinjajo rahle tančice snežink. Tako se nam ob neprestani diskretni pričujočnosti našega mesta prede beseda o njem. Dobro TMta. da se že nekaj desetletij govori o potrebi regulacijskega načrta za nase mesto. Veka J teh načrtov je bilo že tudi izvrženih. Ne hotel bi pa zdaj njihove ocene, temveč ml gre bolj za ugotovitev načel, ki jlb je pri regulaciji takega naselja, kot je Novo mesto, treba upoštevati. Zlasti že. ker se pri sedanjih cestnih delih pojavljajo nujno potrebne ureditve nekaterih točk vzdolž urejevanega cestišča. Kaj bi, Marjan, o tem lahko povedal? Pri vprašanju ureditve posameznih točk v mestu moramo resnično paziti, da se ne izgubimo v podrobnostih, katerih rešitev narekuje trenutna potre ba. Kakor je v vsakterem početju potreben najprej pogled na celoto, tako je še posebej v mestno ureditvenih vprašanjih potreben regulacijski načrt, ki kompleksno zajame vso mnogolično problematiko v tesni medsebojni pove zavi. Sele na takšni dobro premišljeni osnovi je mogoče uspešno reševati aktualne podrobnosti. Ce ravnamo drU gače, grozi nevarnost, da bomo začeli v obratni smeri, to je, da bomo reševali celoto iz podrobnosti. Skoro vsa naša mesta brez izjeme so produkt stoletne rasti. Zato je pri njih regulacijski problem dvojen: 1. Treba je izdelati takozvani okvirni regulacijski načrt, ki mora vključiti potrebe sedanjosti s perspektivnim raz vojem. V glavnih obrisih mora na osno vi vsestransko znanstveno in gospodar sko preverjenih podatkov rešiti proble me prometa, zazidalnih področij, industrije, zaščitnih pasov, oddiha, športa Itd. 2. V tej zvezi pa je treba izvršiti podrobni regulacijski načrt starega mestnega jedra s prevladajočim poudarkom na sanitarni, gradbenotehnič-ni in lepotni asanaciji. Tak načrt je treba zasnovati prav tako na temeljitem in podrobnem proučevanju iz navedenih področij z globokim vživetjem v značilne urbanistične in arhitekturne lepote ter slikovitosti, ki jih je ustvarjala stoletna mestna rast S to historično naselbinsko kompozicijo je treba organsko povezati nove praktične in estetske dopolnitve. , Vse to velja še v posebni meri za naše Novo mesto, ki ga po pravici vkljub vsej zapuščenosti uvrščamo med najznačilnejše urbanistične spomenike naše republike kot vzgleden primer mesta na pomolu v okljuku reke. Ko nam torej Kre za ohranitev zgodovinske podobe mesta, kar Je razumljivo že daleč ne Izključuje potrebnih sanitarnih in gradbenotehnlč-nlh posegov, hočemo ohranit) • tem tndl lepoto takega zgodovinskega naselja . .. Da, lepoto, je vskočil v besedo Božidar Jakac, zakaj neštetokrat se mi \ je zgodilo, da so moje slikanje raznih mestnih vedut znanci in neznanci spremljali z opazkami, češ, čemu rišeš te podrtije. Tudi sam sem pri svojem poklicnem prizadevanju večkrat deležen očitkov, kot da bi najraje vse podrtije obvaroval in vse mesto spremenil v muzej. Pa ialo ob stran. Kako Ti krt umetnik gledaš na regulacijske ln obnovitvene problema Novega mesta? Kako bi to povedal? Glej, slikar-jevo delo je v tem, da poleg svoje umetnostne problematike prav iz ljubezni do predmeta, kraja (ali pokrajine, morda na vide;*, nepomembnih in neza- Janko Jarc nimivih, gledalcem ali domačinom, ki imajo te stvari stalno pred očmi, s svojim delom prikazuje in odkriva lepoto in vrednoto teh objektov. S tem pa tudi domačina navaja na gledanje in in uživanje njemu še prikrite lepote. Ta lepota se lahko javlja v celotni skladni silhueti mesta, gledani z raznih razgledišč v menjajoči se igri svetlobe in sence ob različnem dnevnem času, ali slikovitosti hišnih skupin v zanimivem in ritmičnem sožitju in medsebojnem slikovnem ravnovesju, ali pa v tipu in fiziognomiji stavb, ki v določenem razpoloženju svetlobe in sence postanejo poglobljeni izraz obdobja, v katerem so nastale. Na ta svojski, človeku prijeten način umetnik posreduje globlji občutek in spoznanje organične rasti mesta v stoletjih in njegove intimne lepote. # Lepo. Vemo ps. da je bil prav ta Izraz organične rasti mesta v zadnjih desetletjih že večkrat grobo porušen. Kaj misliš o prihodnjih nujnih posegih v konstrukcijo In podobo mesta? Jasno je, da doživlja vsako mesto tako kot vsak živ organizem svoj razvoj pod stalno menjajočimi se pogoji. Vendar bi moral pripomniti, da vse spremembe in dozidave v preteklih dobah niso nikdar ali le redko porušile skladnosti, nasprotno, da so ga dopolnjevale in bogatile. Žalostna pa je resnica, da se je v preteklem polstoletju delalo to skoro vedno s popolnim nerazumevanjem in se grobo umeščalo popolnoma neskladne stavbe in vseka-valo žaleče zareze v stoletno harmonično rast. Ravno zaradi tega je nujno, da pri vseh dosedanjih in bodočih delih strogo pazimo, da se dosedanja groba in samovoljna praksa konča in se s pretehtanostjo in razumevanjem pristopi k regulacijam, modernizaciji in ostalim problemom mesta. Bt lahko s konkretnim primerom podkrepil svojo trditev? Vzemimo le nam vsem poznani, od domačinov toliko omalovaževani, od tujca pa spoštovani in občudovani motiv Brega. Ta je utrpel s prezidavo in nadzidavo ter nemogočo strešno konstrukcijo stavbe sedanjega Zdravstvenega doma za oko in za občutek zelo boleč udarec. Sedanja stavba ni v ritmičnem soglasju z nizom starih hišic na robu skalnatega pomola, medtem ko je bila stara stavba v svojih pro-porcijah arhitektonsko in slikovno čudovito uglašena v celotno kompozicijo mestnega pročelja na vodni strani. AH naj bi torej Breg ostal kljub postopnemu razpadanju nedotakljiv? Kdo to trdi? 2e Marjan je prej povedal, da mora biti pri regulacijskem načrti] zgodovinskega dela mesta po- šan trg. Kamnitni konfini naj na določenih mestih zavarujejo promet, hkrati pa morejo v svoji smiselni razporedbi zelo živo učinkovati na sicer ravni ploskvi trga. Pred fasado rotovža sem namenil doprsne kipe naših velikih mož, ki so neposredno povezani z Novim mestom. Na vsaki strani rotovža ob cestnem robu bi stala dva visoka drogova za zastave, ob njiju pa na vsaki strani po štiri visokorastli topoli. S tem bi bilo poudarjeno dominantno mesto magistrata, a hkrati bi ves ta okras obzirno pomaknil v ozadje nesrečno arhitekturo mestne hiše, ki se s svojimi zdolgočasenimi in neobčute-nimi oblikami germanskega severa ni mogla prilagoditi značilnosti kraja. Na razširjenem delu trga pred nekdanjo Grmovo hišo ali pa na nasprotni strani, kjer je svoj čas stal od Ketteja opevani litoželezni vodnjak, bi bilo umestno postaviti lepo fontano. Na mestu, kjer je okupator obesil dva partizana, bi bilo treba postaviti spominski steber, za kar bi se mogel uporabiti nekdanji kamnitni steber iz uničenih arkad Ogrizkove hiše. Mišljenja sem tudi, da bi bilo dobro vnesti obzirno nekaj zelenja na sam trg. V mislih imam poedina lepa drevesa, ki pa ne bi smela prevladati nad tržnim prostorom. Vse to je treba seveda s pravo mero odtehtati. Pa ob vsem tem morda več, kadar bo mogoče rojakom predstaviti načrt za ureditev in olepšavo trga. Omenil st postavitev partizanskega spominskega stebra na trgu. To seveda ne Izključuje postavitve posebnega spomenika NOB v našem mestu. Kakšno Je vajino mnenje o izbiri mesta za spomenik in o njegovi obliki? S prijateljem Božidarjem sva o tem že večkrat razmišljala in zato lahko v imenu obeh odgovorim. Glede spomenika NOB je najprej treba dobro premisliti njegov položaj in to, da mora biti dostojen njegovi vsebini ter krepak po svojem oblikovnem izrazu. Izbira, ali bolje, ureditev položaja ali prostora pa mora upoštevati dobro preizkušena načela glede postavitve spomenikov na sploh. Zveza borcev v Novem mestn se je odločila, da postavi v mestu samem spomenik žrtvam ln borbi Novega mesta, v njegovi neposredni okolici pa spomenik za vso Dolenjsko. Kaj misliš o dnsedaj predlaganih položajih za spomenik? Za osrednji spomenik pokrajine prihajajo v poštev le trije položaji nekje na daleč vidnih višinah novomeškega obrobja. To so višine Marofa, Reclje-vega hriba ali hriba tik ob Ragovem logu. Spomenik v prostrani naravi pa mora biti zasnovan s poudarkom na silhueti in v velikih merah. Pred kiparsko rešitvijo ima prednost kamnita arhitektura monumentalnih oblik. Iz- HOZIDAR JAKAC: Novo mesto seben poudarek na sanitarni, gradbeno-tehnični, pa tudi lepotni asanaciji. Iz moje ugotovitve ob primeru Brega ne sledi, da je treba staro in propadajoče trdovratno ohranjevati zaradi nekakšnih starinoslovskih in slikarskih kapric. Pač pa je treba vse obnovitve ali celo nove gradnje v zgodovinskem okolju v njega nevsiljivo tako vložiti, da tega okolja ne razbijejo, temveč se na njega skladno vežejo. To seveda ni lahka naloga. V vseh starih mestih v svetu si je s tem problemom nešteto strokovnjakov belilo glave. Zato je umestno, da je vsak novi poseg v historični predel kakega mesta, torej tudi Novega mesta, vnaprej temeljito proučen in premišljen prav s te strani. V Novem mestu je tako treba paziti predvsem na ohranitev vsega mestnega venca nad Krko od Fajdigove hiše do sodišča, ki okviri zgodovinsko jedro novomeške mestne naselbine. Kaj pa, Marjan, Olivni trg? Da, novomeški Glavni trg! Njegova ureditev je vprašanje zase. Težko mi je na kratko in na hitro podati njegovo estetsko problematiko. Po svojem položaju in razsežnosti je Glavni trg nedvomno- izreden primer med vsemi našimi mesti. Razumljivo je, da velja prav njregovi ureditvi posebna skrb, saj je ta trg v mestni kompoziciji to, kar je v malem osrednji prostor v lepo urejeni hiši. Po načrtu, ki sem ga izdelal, je obravnavan tako, da se cestni prometni trak višinsko čim manj loči od ostalih tržnih površin. R-jhlo dvignjeni pločniki, tlakovani z rečnim prod-cem, se razširijo pred rotovžem in na gorenjem razširjenem zaključku trga. V njih pride do izraza ornamentalni vzorec, položen v raznobarvnem kamenju, kar daje vtis preproge, ki je položena na določenih dominantnih mestih. Skoro ni starega mosta v Evropi, ki ne bi imelo na podoben način polep- metnega in hkrati splošno urbanističnega vprašanja je bilo v Dolenjskem listu resnici na ljubo že podano moje izčrpno pojasnilo in poročilo. Na osnovi tega so si bralci mogli ustvariti dovolj jasno sliko o resnično nesebičnem prizadevanju, da je treba vprašanje glavnega tranzitnega prometa skozi gosto zazidano mestno jedro reševati v najtesnejši zvezi z mestno ureditvenimi (urbanističnimi) problemi, ki so neločljivo s tem povezani. Tudi Svet za gradbene in komunalne zadeve LRS je v tem spoznanju hvalevredno omogočil temeljit študij, ki je v marsičem zelo koristno posegel v prvotno ne dovoljno razčiščen projekt za modernizacijo glavne ceste v območju mesta. Glavna hiba tega projekta je bila ravno v tem, da je reševal problem modernizacije ceste izolirano od kompleksa urbanističnih vprašanj. Na podlagi vsestranskega študija je bila izvedena revizija projekta, ki je še pravočasno omogočila rešitev v splošno korist. Oba sta bila veliko po svetu. TI, pogledal tudi preko ve-Kakšna so Tvoja osebna vedba takega spomenika pa zahteva seveda mnogo sredstev in mnogo dela. Zato so se pri nas tudi odlooill, da najpreje postavijo spomenik v mestu. V mestu bi bilo predvsem dvojo ustreznih položajev: Na zgornjem delu razširjenega Glavnega trga ali na preurejenem Katarininem trgu. Spomenik na Glavnem "trgu bi moral biti v svojih merah odtehtan s prostorom trga in arhitekturami, ki ga obdajajo. Rešitev je lahko arhitektonska ali kiparska, ali oboje, povezano v celoto. Lepa in za Novo mesto svojska rešitev bi bila zasnova spomenika v obliki že prej omenjene fontane. Plenum Zveze borcev v Novem mestn se je že izjavil za Katarinln trg. ki bo dobil tudi novo ustrezno Ime. Mislim, da smo si vsi popolnoma edini v tem, da bi Katarinin trg s primerno ureditvijo škarpe, ploščadi, zelenja in okolnih fasad popolnoma ustrezal. Lice spomenika naj bi bilo obrnjeno k razširjenim gorenjim mestnim vratom, njegov položaj pa na širokem zaključku trga iznad ceste. Glede velikosti spomenika je dana tu večja svoboda, glede zasnove pa priporočam bogato arhitektonsko rešitev, ne izključujem pa tudi možnosti s kiparsko rešitvijo. S premišljeno izbiro prostora in umetniško polno zasnovo spomenika bo v najboljši meri monumentalizirana ideja osvobodilne vojne in njenih dragocenih žrtev. Obenem pa bo Novo mesto, ki je sicer tako revno na spomenikih, dobilo dragoceno dopolnitev. Neka prenredltvena dela na Katarininem trgu so v zvezi z ureditvijo ceste že v teku. Prav v zvezi s cest« niml deli pa je bilo Izrečeno nekaj mnenj z ozirom na vajino sodelovanje pri tem. » Mislim, da se bo prijatelj Božidar povsem strinjal s tem, kar mislim povedati. O naših skupnih prizadevanjih v zvezi z rešitvijo težkega čestito pro- Božldar. si like luže. dognanja z ozirom na modernizacijo starih mest, ki si jlb lepo število vldelt Nikjer na svetu ne dopuščajo, da bi se brezobzirno zarezavale v stara mesta prometne zareze, ki bi porušile zgodovinski tloris mesta, nasprotno, vse te nove potrebe se podrejajo brezpogojno pri nas toliko omalovaževani zanimivosti kraja. Ker se z nespretno ali surovo zarezo more uničiti vrednote, je nujno, da vsak, ki ima čut za to in dovolj resnične ljubezni do nekega kraja, nastopi proti vsaki premalo premišljeni ali prenagljeni potezi, zavedajoč se lastne odgovornosti pred zgodovino. Pa če se vrnem k Novemu mestu. Dejal bo kdo, češ, kaj hočemo, saj je že vse mesto pokvarjeno, saj ga je hudo prizadejalo bombardiranje in podobno. K temu bi pripomnil le, da nam« prav takšno stanje daje n;ožnost odločilnega posega v ureditev in obnovitev starega, daje edinstveno možnost dopolnitve z novimi sodobnimi gradbenimi elementi in nam daje možnost, da ne uničimo ali ne pokvarimo še tega, kar nam je preko vseh nesreč preostalo. S tem bomo dokazali, da smo vsestransko razumevajoči dediči preteklosti in da smo znali prav v smislu naše kulturne rasti v pogojih graditve nove socialistične družbe, ki nam daje za to vse možnosti, smiselno vplesti nove potrebe v stari organizem mesta. Z eno besedo, da smo kulturni ljudje, ne pa brezobzirni barbari. V zvezi s cestno ureditvenimi deli se Je posebej omenjalo, Marjan, Tvoje Ime. Kakšna Je bila Tvoja vloga pri tem? Moja vloga? Kot strokovni izvedenec Sveta za gradnje in komunalne zadeve v tem vprašanju in kot zunanji sodelavec Zavoda za spomeniško varstvo pri urbanističnih in arhitekturnih problemih naših mest sem podal svoje misli in predloge, ki so bili kot načelno pravilni tudi osvojeni. No, do zadnjega sem bil tudi prepričan, da sem glasnik novomeških interesov v najboljšem pomenu besede. Zato sem bil nemalo začuden, ko je bilo moje prizadevanje osporavano, a še bolj, ko se je moje stališče spravljalo v zvezo z zastojem cestnih del v samem mestu. Ti in vsi tisti, ki ste imeli pobliže pogled v potek razpravljanj in del na terenu, veste, da je treba vzroke za zastoj cestnih del iskati drugje. Stojim na stališču, da je potrebno vsak problem, ki posega globoko v interese skupnosti, temeljito proučiti in poiskati tako rešitev, ki je iz vseh vidikov najboljša, najrazumnejša in najlepša, a v največ primerih tudi hkrati najekono-mičnejša. Mnogi Novomeščanl se zlasti zant majo za vprašanje Vrat. Glede ožine na nekdanjih Vratih sem bil podal že svoj čas svoje stališče in utemeljitev. Nisem tedaj opiral svojega stališča toliko na obrambo arhitekture Kresije, kakor bolj na historično in urbanistično značilnost grla, skozi katerega se je usmerjal promet v vsaktero mesto visokega srednjega veka. In končno tudi na težko tehnično vprašanje preureditve Kresije, ki bi jo povzročila preložena gradbena črta. Pri dokončni odločitvi za razširitev grla na Vratih sem slej ko prej mišljenja, da je potrebno v skupnem sodelovanju in z vsestranskim študijem rešiti vprašanje preureditve prizadete stavbe. V ta namen je potrebno izvršiti najprej zelo točen arhitektonski posnetek (delineacijo) obstoječe stavbe z vsemi tlorisi, prerezi in fasadami, zakaj le na tej solidni osnovi je mogoče pristopiti k izdelavi projekta. Taka važna vprašanja je potrebno reševati v najožjem soglasju z vsemi prizadetimi in v kolektivnem stremljenju po najboljši in najlepši rešitvi. Naša doba nam nudi tudi vse mogoče pogoje, da lahko Pogled na novomeški Breg z Resljeve ceste (po fotografiji iiz prdbl. 1900. leta) ustvarimo dobra in lepa dela, ki se bodo po vsej pravici mogla uvrstiti v isto ržven z izdelki preteklih dob, ki so že prestali stoletno preizkušnjo. Pri regulacijskem načrtu se Je treba seveda ozirati tudi na nove, k zgodovinskemu jedru mesta priključujoče se dele. V teh predelih najbrže leže oni zaščiteni pasovi, ki jih ne gre zazidati. Tudi ta problem je sedaj v Novem mestu aktualen. O tem lahko rečem to: Vsako mesto ima svoja zaščitena področja, na katerih je kakršna koli zazidava prepovedana. Takšna zaščitena področja so. nujni rezervoar zdravega in čistega zraka ter kraj oddiha prebivalcev mesta, zlasti še, če je to zvezano z izbranim pogledom na mesto in okolico. Novo mesto ima že po naravi dana taka zaščitena področja Ragovega loga, Por-tove hoste, obrežja Krke in Težke vode in prav s posebnim poudarkom vsega področja Marofa. Ta je za Novo mesto izredno značilen, je najlepše in najlažje dostopno sprehajališče ter ima odprt razgled na Novo mesto in njegovo bližnjo ter daljno okolico. Mislim, da so za Novo mesto Iz splošnih utemeljitev za zaščito nekaterih pasov važni predvsem oni. ki zadevajo tak kraj kot kraj oddiha In posebno lepega razgled 18 6 a. Na tem so gotovo močno zainteresirani tudi umetniški oblikovalci mestnih lepot. Prav gotovo, je pripomnil Božidar Jakac. Pri vsaki ureditvi mesta, ki respektira estetske momente mestnih vedut, je treba prav te poglede in raz-gledišča ski*bno čuvati. Prej sem že omenil pogled na Breg. Prav tako pa je treba strogo paziti, da se ne zastre pogledov na mesto s take strani kot je Marof. Morebitnih novih gradenj ob sprehajalni cesti na noben način ne bi smeli postavljati na njeno spodnjo stran, kot se je to zgodilo na drastično nemogoč način na poti na desnem bregu Krke od mostu proti Smoletovi ho-sti. Tam so predvojni občinski odbori dovolili gradi i vil, zlasti pa nemogočo stavbo tovarne na spodnji, obvodni strani ceste, s katere je edinstven pogled na mesto, in katerega bi katero koli drugo mesto v svetu z vso ljubosumnostjo čuvalo. Ce bi isti niz hiš postavili na zgornjo stran ceste, bi bil ohranjen ta izredni, kompozicijsko popolni in zaključeni pogled na zgodovinsko jedro Novega mesta. Kako neustrezna stavba v mestu samem lahko pokvari pogled na lepo oblikovano gmoto mesta, nam kaže prav pogled s te ceste na najvišji del mesta, ki ga trda in neprimerna, prostorninsko neustrezna, s svojo ogromno mrzlo ploskvijo nelepa stavba Prosvetnega doma razbija in žali. Edino previdno posajeni topoli na vrtu ob tej steni bi lahko ublažili ta pogled. Pogledi iz navedenih zaščitenih pasov (v kolikor ti uradno Še niso določeni, mislim pa, da Mestni ljudski odbor začasno to lahko izvrši v svoji lastni kompetenci), pa niso pomembni le za umetnostno oblikovanje mestnih vedut, temveč predvsem izredno važni za najuspešnejše sodobno propagandno sredstvo lepote kakega kraja in pokrajine, namreč za fotografijo in film. Zlasti pa morajo biti na ohranitvi takih razgledišč zainteresirani vsi oni, ki jim je na skrbi naš turistični promet. Saj se Novo mesto močno trudi, da postane pomembnejše turistično mesto, in si zato nikakor ne sme uničevati tega, kar Iz njega turistično mesto res lahko napravi. Samo še to hI rad vedel: Ko si prej, Marjan, govoril o trgu, se nisi posebej dotaknil arhitekture mestnih h I 8. • Prav iz ust si mi posnel to vprašanje. Arhitektura Novega mesta je razen maloštevilnih zelo častnih izjem borna. Sedaj, ko se obnavljajo mestr hiše, je ugodna prilika, da se tudi -tem oziru marsikaj koristnega napra-Seveda, preko noči in brez temeljit priprave je tako prizadevanje jalov Tudi zato je nujno potreben študij, V mora zajeti preoblikovanje tržne arhi tekture v celoti. Načelo naj bi bilo, da (Sudttljevanje no 6. sttanij 3 D ŽE DULA< »Med prastaro slovenska Ijudsko-plesne oblike prištnvamo v prvi vrsti tudi razne bučne pohode Kurentov, ziljske Pjerhte in njenih spnin-ljevalcev štajersko-pustnih »oračev-in končno svečano obredni pohod be-lokrajinskega Zelenega Jurija." Boris Orel V dokaj lepi vrsti belokranjskih ljudskih plesov, obrednih iger in običajev, ki so posejani skozi vse leto, zavzema posebno mesto metliško pusto-vanje. To pustovanje, ki se je sicer v zadnjih desetletjih v mnogočem izrodilo, nikakor nima tako plitkih korenin, kot si marsikdo misli. Tu ne moremo govoriti o kakem posnemanju veliko-mestnih karnevalov ali celo o njihovem importu v to obmejno belokranjsko mesto, saj prav ohranjeno metliško obredno kolo, plesna igra »most«, »rob-čeci«, »petelinji boj« in »turn« dokazujejo, da je tudi današnje pustovanje zakoreninjeno daleč nekje v pradavni- veriga v spominih najstarejših Metli-čanov. Edino med zadnjo vojno je pustovanje za nekaj let prenehalo, zato pa se je v poslednjem času znova razmahnilo. Metliško pustovanje se po svojem obsegu in vedrini ne da primerjati z nobenim pustovanjem v Beli krajini ali ostali Dolenjski. Tako splošnega, spontanega navdušenja za tovrstna tradicionalna izročila ne najdemo nikjer. Spomin najstarejših Metličanov tip-lje v dobo, ko se je v njihovem mestu leta 1865 ustanovila narodna čitalnica, s katero so domači domorodci s podporo hrvatskih narodnjakov izpodrinili nemški »Conversationsverein«. Toda o pustovanju sta si obe stranki podali roke; takrat so se metliški dečaki podili za pomarančami, bonboni, čokolado, figami in orehi, ki so jih metali z odprtih kočij v drage maske oblečeni Leta 1939 so vdrli v Metliko Indijanci z bojnim čolnom »Rlkl-tlkl-tava« nI. Bilo je takrat razvihran vsakoletni obredni pohod na meji med zimo in pomladjo in so sodelujoči s svojimi ne-ugnanimi, divjimi kretnjami skušali odgnati neprijazne zimske demone in obenem privabiti pomladno božanstvo, da jim prebudi polja, njive in trtja k življenju. Ta obredni pohod se je v stoletjih seveda oddaljeval od svoje- prvotne forme; dobival je nove oblike in se po zatrtju poganstva počasi ustalil na dnevu pred krščansko pepelnico, t. j. na vsakoletnem pustnem torku. Tako se je polagoma pozabil prvotni pomen tega pomladnega obredja in je ostal samo še dan sproščenega veseljačenja, obilne jedi in pijače pred dolgim štirideset-danskim postom. Vsekakor pa tradicija nekdanjega ku-rentovanja tudi v novem pustovanju v tem delu Bele krajine ni zamrla, o čemer priča med drugim tudi borba kasnejšega škofa Friderika Barage z metliškim pustovanjem. Narodopisec Ivan Navratil (1825—1896) namreč poroča, da se je 1. 1829 — takrat je bil Baraga metliški kaplan — »strašno veliko ljudi v šeme ali maškore napravilo.« Ko so se bližali cerkvi, pravi, da jih je od tam z razpelom v roki pregnal Baraga, in obenem pristavlja, da »nikdar potem ni bilo v Metliki več toliko šemarije«. (Rokopisni Navratilov Zapis iz 1. 1849). Pustovanje pa je kljub temu in podobnim nastopom šlo nemoteno iz leta v leto svojo pot in živi kot nepretrgana Hessi, Fuxi, Kapelleji, Flajšmani, Pro-seniki, Zalokarji, Gangli in drugi spoštovani metliški meščani. Tudi tedanji prost Trček je bil popolnoma drugačnega mnenja kot nekdanji skromni kaplan Baraga: maškaram je dal na razpolago sobe v komendi, kjer so se preoblačile, in njegov oskrbnik Kamen-šek je bil tiste dni tudi ceremonier celotne našemljene povorke, ki je krenila s komendskega dvorišča in nato mimo prosta in cerkve defilirala na trg pred mestno hišo. Bilo so to časi, ko je pustovanje trajalo tri dni; začelo se je na pustno nedeljo s »hausbali« po skoraj vseh metliških gostilnah, se nadaljevalo v pripravah in oznanjevanju pusta in naslednji dan in je svoj vrh doživelo v velikem sprevodu na pustni torek. Vse to je terjalo veliko stroškov in še več dela, ki pa so ga meščani opravili z dobro voljo in ve-njem. Bile so obrtne delavnice, ki so ustavile vsa naročila in zadnje dni brezplačno delale samo za pustni sprevod Takrat je bilo skoraj nemogoče, da bi kdo odrekel svojo pomoč: ta je dal na razpolago voz, drugi odeje, tretji konja, četrti konjska sedla, obleke, orožje . . . Bili so ljudje, ki so čez leto skržili za vsak vinar, te dni pa so na široko razmetavali goldinarje. Pustovanje se je torej začelo že na pustno nedeljo, ko so veselo razpoloženje po krčmah dvignili domači godci in tuji »dudelzakarji«, t. j. piskači z mehovi, ki so včasih te dni prišli v mesto. Kuhana masnica in kranjske klobase z zeljem, pečeni purani in krofi so bile glavne jedi ta dan. Proti večeru so pričele hoditi skupine maškar od gostilne do gostilne. Brez besed so se sukale okoli številnih gostov, se priklanjale, spakovale, včasih zaplesale, nato pa brez pozdrava izginile skozi vežo na prosto. Drugi dan predpoldne so po navadi vodili okrog medveda, obenem pa je dimnikar vabil na pustovanje. Včasih je prišlo na trg pred mestno hišo do dvajset koscev, ki so kosili po snegu ali pesku, nato pa, če je bilo suho vreme, posedli kar po cesti in si privoščili obilno dopoldansko malico, ki so jo prinesli s seboj. Naslednji dan so bile že od jutra velike priprave za popoldanski pustni sprevod. V kolikor so ta dan delali, so opoldne zaprli vse trgovine in delavnice, kajti popoldne so bili vsi meščani, če že ne v povorki, pa vsaj na ulici kot gledalci. Ta dan je vedno prišlo v mesto veliko ljudi iz vasi in tudi iz sosedne Hrvatske jih je" skoraj vsakokrat prišlo po več sto. Prav tako kot trgovine so bili to popoldne zaprti tudi državni uradi in šola. Zbirališča za sprevod so bila raz- Seslanek »glava« gadje zalege« leta lf$J lična; ob začetku našega stoletja so se zbirali na dvorišču komende, potem pri Bračiki na Majerju in nazadnje pod Hribom pri Kopiniču. Na čelu sprevoda je bil banderaš s pustnim banderom, bodisi peš ali na konju, za njim še nekaj konjenikov, nato mestna godba, za njo pa so se na vozovih, na konjih ali peš razvrstile številne skupine pustnih šem. Velika je bila iznajdljivost nastopajočih, saj so v desetletjih pokazali marsikatero originalno zamisel, od katerih je seveda vsaka imela svojo duhovito bodico in pomen v svojem času. Včasih je bil sploh ves sprevod enotno organiziran, tako na primer, ka so prikazovali vojsko med Buri in Angleži in so si v ta namen naročili maske celo z Dunaja. Prav tako so Še pred letom 1914, ko je stekla belokranjska železnica, na pustni torek pokazali Metli-čanom in okoličanom »»belokranjski vlak«, ki ga je sestavljalo čez 50 med sabo zvezanih najzrazličnejših vozil z vsemogočo vprego. Pravijo, da je imel takratni »vlak« zaradi številnih metli- ških gostiln, ki so bile vse spremenjene v železniške postaje, toliko zamude, da je šele na pepelnico pripeljal na cilj. V takih sprevodih pa so sodelovali prav vsi, od župana in najtežjega denarnega človeka v Metliki pa preko sodnikov, davkarjev do zadnjega hlapca in vajenca. In nihče se ni prav nič spotikal, ko je mestni župan prikazoval alkoholiziranoga bolnika, okoli katerega so se trudili številni zdravniki in sestre, medtem ko je v drugem sprevodu jezdil domaČi deželni poslanec na oslu. Pustni sprevod se je zaključil šele pod noč, nato pa je bila v vseh prostorih čitalnice velika pustna zabava, na kateri so zopet v izbranih toaletah nastopile nove maske. Da se je vse ve-seljačenje potegnilo v zgodnje jutranje ure, je več kot razumljivo. Naslednji dan, na pepelnično sredo, so pusta pokopali. Navadno so mrtvega pusta — s slamo natlačeno staro obleko z masko — na nosilih prinesli pred šolo, pred mestno hišo ali na Majer. Tu so ga med jokom in stokom — čuti je bilo zlasti pustovo vcfovo — zažgali. S tem je bilo tridnevno pustovanje zaključeno in so ljudje, potem ko so se prespali, zopet poprijeli vsak za svoje drlo. To metliško pustovanje je danes prav tako živo kot nekoč. Vsako leto se navadno že več tednov pred pustom zbere ožje gnezdo »metliških gadov«, tako imenovana »glavna gadja zalega«, ki določi, kdaj bo »splošno zborovanje vseh metliških gadov in beloušk*. Na tem drugem sestanku, ki je kar ni nobena tajnost, eno najbolj obiskanih množičnih zborovanj v Metliki, razdele mesto na tri »gadje rajone«, ki nosijo stara mestna imena. L rajon obsega Plac, Majlont in Majer do kolodvora, II. rajon Gornji plac, Požego in Hrib, III. rajon pa združuje Drage, Srango in Cancenberg. Tem trem se navadno pridruži še četrti rajon: Križevska vas. Ko kritično pretresajo lansko pustovanje, izvolijo »vodilne gade« posameznih rajonov in narede v grobem načrt za novo pustovanje. Gadje posameznih rajonov imajo pozneje še ožje sestanke. Vse je treba natanko pripraviti, kajti metliški gadje vedo, da je dobra priprava že pol uspeha. Kaj pripravljajo letos? Tega res ne vemo. Pridite v Metliko, pa boste videli. Vsekakor se svoji pustni tradiciji domačini ne bodo izneverili. Če nihče drugi, stari Stevo vam je porok za to. Polnih štirideset let je že metliški pustni banderaš. In tudi letos bo, če bo šlo vse po sreči. Z a nase pionirje Proti Indijancem so odločno nastopili posamezni oddelki domače vojske Razgovor o MM problemih levega usta (Nadaljevanje s 5. tirani) se redke dobre arhitekture, ki niso bile v tem stoletju preurejene, obnovi v prvotnem dragocenem izgledu. Semkaj je treba šteti pred vsem bivšo Grmovo in Mehorovo hišo ter hišo, v kateri je kavarna. Kjer so v zidnem sestavu še ohranjene arkade, je potrebno te odkriti in dopolniti. V poštev prihajajo Kon-ciljeva, Seidlova in Kopačeva hiša. Fasadam, ki so bile v tem stoletju bolj ali manj neustrezno preurejene, je treba dati novo kakovostno arhitekturo, ki se bo vezala s celotnim videzom in ga bo dopolnila z izrazom našega časa. Mišljenja sem, da ni mogoče zagovarjati v tem primeru izrazito konserva-torskega stališča, ker je mesto živ urbanističen spomenik, v katerem so se v vseh dobah na svojstven način izražale spremenjene potrebe in prilike. Katere hiše na trgu hI to bllet V to skupino spada pretežna večina mestnih hiš, počenši z Bergmanovo, ki je ohranila v svoji celotni arhitekturi nedvomno največjo vrednost. Način obnove je bil po vojni dobro izveden pri Fichtenauovi hiši. S preureditvijo pol-krožnih odprtin v pritličju ji je bil zopet dan videz, kakršnega je ta zajetna arhitektura na zaključku trga nekdaj imela. Z nadomestitvijo nepomembnega prejšnjega vhoda z baročnim portalom, ki je preostal v požga-nem otoškem grajskem gospodarskem poslopju, pa je bil dan stavbi plemenitejši dodatek. Treja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gosnik — Naslov uredništva in uprave: NTovo mesto. Ljubljanska cesta 25. telefon htev. 127 — Poštni predal 33 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev. r.lfi. 1 -90822-1 - Četrtletna naročnina 100 dim, polletna 200 din, celoletna 400 din — Naročnina se plačuje vnaprej — Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani Mnenja si torej, da bi pri obnovi bilo koristno uporabiti arhitekturne detajle razpadajočih gradov? Da. In tu smo pred problemom arhitekturne obogatitve ter hkrati v enem izmed načinov, kako je mogoče rešiti še preostali del propadajočih in za vedno izgubljenih dragocenih kam-nitnih arhitekturnih delov iz bližnjih, gradov. Nedvomno je pravilno načelo, da ostanejo vsi ti lepotno in v kamnu trajno oblikovani detajli okenskih okvirjev in portalov na svojem prvotnem mestu. Vendar moremo to kon-servatorsko načelo dosledno izvajati le tedaj, Če zmoremo skrbeti tudi za obnovo, odnosno za zaščito in vzdrževanje grajskih razvalin. Vendar kljub vsem idealnim naporom Zavoda za spomeniško varstvo tega v pretežni večini prizadetih spomenikov ne bomo mogli izvršiti. Od vseh gradov se bo morda posrečilo rešiti vsaj v delnem obsegu le Otočec in Stari grad. Domalega povsem obnovljen pa je edinole Tolsti vrh. Vsi ostali gradovi, ki so bili v tej vojni prizadeti, se nezadržno spreminjajo v brezoblično razvalino. Izkušnje govore dovolj zgovorno, da se s porušenimi arkadami in stenami zdrobe tudi vsi dragoceni arhitektonski detajli. In ali ni ob tej zelo realistični ugotovitvi pametneje, da jih predčasno rešimo in vzidamo na primerna mesta v mestnih hišah? Na ta način smo izvršili dvojno dobro delo: ohranili smo dragoceno pričevanje grajske arhitekture, hkrati pa oplemenitili arhitekturo Novega mesta. Pa še nekaj je, česar ne bi smeli nikdar izgubiti iz oči. To je neprecenljiva materialna vrednost teh detajlov. BI lahko navedel kak primer? Vzemimo razvaline Ruperčvrha. Ne-I zavarovan je ostal glavni kamenitni I portal, ki bo v najkrajšem času do kraja propadel. Ta portal, ki je izreden kamnoseški izdelek, predstavlja danes tudi neprecenljivo materialno vrednost težkih sto tisočakov. Vprašam Te, ali ne bi bilo umestno ta portal izluščiti iz oklepa propadajočega zida in ga odpeljati v bližnje Novo mesto? j O tem Je v načelu že odločeno. Treba je le še sredstev za prevoz. Vendar Ruperčvrh ni osamljen primer, tega je v obilici povsod, kjer propadajo veliki arhitekturni spomeniki gradov. Mnogo tega je že za vselej zgubljenega v groblji, mnogo tega je raznesenega po vaseh in ne ravno najboljše uporabljenega. Zato je zadnji čas, da se reši, kar se rešiti da. Ne bi hotel poseči v zamotano problematiko spomeniškega varstva Novega mesta in njegovega okolja, hotel bi le, da postane vsem očito, kakšna vrednost se drobi pred našimi očmi, in to ne le vrednost v kulturnem oziru, ampak tudi materialna vrednost lepo izvršenega kamnoseškega izdelka, ki . je v okviru obnove Novega mesta sicer nedosegljiv. Na vse strani je treba gledati realno. Rešiti, kar se rešiti da v danih možnostih, pa čeprav je potrebno odstopati ponekod od splošno veljavnih in od vseh nas priznanih načel. • Pozen večer se je že spuščal na zasneženo Novo mesto. Onstran Krke se je na temnečem se nebu kot sanjski privid črtala v modrikasto luč potopljena mestna silhueta. Ko smo zavzeti zrli v njo, je prijatelj Božidar Jakac zaključil naš razgovor: Vse, kar je povedal prijatelj Marjan, mi je popolnoma iz srca govorjeno in želim le, da bi bili ti predlogi upoštevani in kolikor se le da tudi izvedeni. Saj moramo mi vsi čutiti polno odgovornost pred sedanjostjo in prihodnostjo, kateri smo dolžni ohraniti lepote in vrednote, ki smo jih iz preteklosti prevzeli, in je posredovati nove, ki jih podedovanim smiselno in z razumevanjem priključujemo. Skopuhova gostija (Belokranjska) V Gribljah ob Kolpi je živel skopuh, ki je bil bogateč, da mu enakega ni bilo v vsej Beli krajini. Ko je ženil sina, je priredil pir, nanj pa povabil vso srenjo. Preden je svatovsko pogostil, je vprašal: »Kako naj vam postrežemo? Po svinjsko ali po živinsko?« Pirnikom se je užalilo, da bi bili pogoščeni po svinjsko, a ker so na vprašanje le morali odgovoriti, so rekli: »Če že moramo izbirati, pa nas po-gostitE po živinsko ...« Skopuh je ukazal domačim, naj na-nosijo na mizo jedače. Toliko vsakovrstnih jedil so prinesli, da se je miza šibila pod njimi. Povabljenci so jedli in jedli, a ker so postali žejni, se jim je jed uprla. Zaželeli so si pijače: »Hej, ali ne bi natočili vsakemu še majolčico vina, kakor je navada na piru?« »Nak! Ne bomo je natočili, majolči-ce!« se je odrezal skopuh. »Hoteli ste, da vas pogostimo po živinsko, zdaj pa jejte. A ko boste Siti ko voli; vas bomo gnali na Kolpo pit. Saj tudi živina najprej je\ potlej Sele pije!« Skopuhovi pirniki so užaljeni odšli z gostije, on sam pa se je smejal, ker svetovski ni potočil niti kapljice vina. Lojze Zupane Kekca smo gledali Pionir Dušan Andoljšek i* I. a razreda novomeške gimnazije je takole napisal o Kekcut •'Dvakrat sem gledal Kekra. ki mi je bil zelo všeč. Najbolj mi je bil pač všeč v filmu sam Kekec. ki je le^po igral in še lepše &apel, Tudi Mojca je prav lepo odigrala svojo vlogo in tudi pela je lepo. Kosobrin je kar posrečen. Redanec pa ni bil dober in tudi bradavici mu nič kaj lepo ne pri-stojnta. V začetku filma nisem dobro ra*u; mel jk) govor a vaških otrok, ki so govorili cvileče. Zelo lepo pa je igral pes. posebno še na koncu. Film je bil zelo napet in res lep! Vsi pionirji želimo, da bi nas Kekec še obiskal in si želimo še več tako lepih mladinskih filmov!« Pionirka Marija Lipar lz II. b razreda novomeške gimnazije pa. je takole napisala: •Fra je bila dvanajst. Nestrpno smo čakali v Čakalnici kinodvorame. Naši pogledi so kar naprej romali na kazalce stenske ure. ki so se vse prepočasi pomikali naprej. In končno! Vrata so se odprla ln vstopili smo v dvorano. Kmalu je vso umolknilo in zastrmeli smo v slovensko filmsko pravljico — Kekea. Ze takoj prvi prizor — pretepanje vaških otiročajev, je pritegnil r.ašo pozornost, vendar pa bi pori pomnil a. da »e na«i fantiči ne pretepajo tako. Tudi sem opazila tu in tam preveč kulis. Gla* sam je bil večkrat zamolkel, da sem govorico starejših le s težavo razumela, medtem ko smo mlade Igralce bolj razumoli. Vendar pa se nam je film zelo dopadel in od sreče fo nam žarela lien, v srcih p.i se nam je kopičila vesela zaveet. da je to naš slovenski film in da se na«a domovina t vse večjimi koraki že lahko meri s filmi večjih narodov. Zato smo tudi pionirji na Dolenjskem hvaležni vsem tistim, ki so se trudili ln nam tako lep film poklonili za novo leto. Hvala vam stotera! Želeli pa bi, da hI Triglav film posnel prihodnji mladinski fMm kje na Dolenjskem v nasd dolini gradov ali na Gorjancih!« PIONIRSKA NAGRADNA KRIŽANKA" »KURENT* Besede pomenijo: Vodoravnoj 3. tukaj, 4. kratica za konjska sila, C. doba, Tek (tujka), S. rodna hiša. 9 pomajSevalnlca pa žena. 11. ninsko Ime, 12. medtem. 13. pred-lofr. u. nemirnost, Ifi. «arl. plod. 17. glagol gibanja, IS vinjen, opit, 2fl. oblika glagola ■meti, 22. ulkalnira, 23. predlog. 24. zaradi tega. 21. začimba. 27. edini, složni. Navpično; I. Pust, ki ga kaže križanka. 2. organ vida, 3. težkoča. nadloga. i. zimski športnik. 7. priprava za boljši spre. Jem po radiu, S. časovno obdobje, 1(1. Igra s komično vsebino. 13. nižava. 15. liičatl Ifi. obalna peščena tvorba, 19. Imetje, premoženje, 21. domača žival (množina). 23. reka ▼ Rusiji, 25. osebni zaimek, 2f>. kratica za starejši. DRAGI PIONIRJI! Zdaj pa na delo! Odrežite kupen In nam ga hkrati z rešitvijo pošljite najkasneje do 1. marca! Pripravili smo dve lepi knjižni nagradi, zato poizkusite srefo! Za bistre glavice današnji »Kurent« ni prehud; le nanj, pa ho šlo! * NAGRADNI KUPON Pionirska nagradna križanka KURENT