Štev. 13, V Ljubljani, nedelja dne 29. julija 1917. Leto L Izhaja razen ponedeljka vsak dan dopoldne. == Uredništvo in npravništvo v Ljubljani, Frane škunsku ulica štev. 6, 1. nadstropje, Učiteljska tiskarna. = Naročnina po poiti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30-—,„za pol leta K 15'—, za čeirt leta K 7'50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 3360, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne .............~----- številke po 10 vinarjev. ... Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-macije za list so poštnine proste. ii 10M socialno fliofiii M. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovora ■ primeren popust. -■ .....—. ...» Lloyd George ob obletnici proglasitve belgijske neodvisnosti. K. B. London, 23. julija. (Reuterjevo poročilo.) Proslavo obletnice proglasitve belgijske neodvisnosti je vporabil Lloyd George, da se izrazi b vojnem stanju in obenem odgovori prvemu govoru novega nemškega kanclerja v „rajhstagu“. Angleški državnik je izvajal: Belgija in neodvisnost Evrope. Zbrani smo danes na obletnici proglasitve neodvisnosti naroda, ki si je stekel nevenljivih zaslug v službi za neodvisnost Evrope. Svet nikdar ne pozabi služb, ki jih je izvršila Belgija za mednarodno pravo. Polovica velikih bitk v poslednjih stoletjih se je izbojevala na njenih tleh. Belgija so vrata med osrednjimi oblastmi in zapadom. Nek moderni državnik se je oprijel načrta, da postavi Belgijo izven vsakih omejitev in da tako ohrani svobodo Evrope, da namreč onemogoči bojeviti Franciji, da bi ta razrušila Nemčijo, bojeviti Nemčiji pa, da bi uničila Francijo. Belgijski nevtralitetni dogovor je bil en izmed skupnih kamnov evropskega prava. Belgija je bila čuvarica pri vratih evropske svobode, najvišja, najtežavnejša, najnevarnejša služba, ki se je kdaj izročila kakemu narodu. Belgijci so zvesto in lojalno izpolnjevali svojo dolžnost napram Evropi. Omenil bi zgodovinski spis, ki tvori del svetovne zgodovine: Odgovor belgijske vlade nemškemu ultima-tumu. Nič ne ugotovi jasneje in sicer ne samo dolžnost Belgije napram Evropi, ampak tudi način, kako je Belgija izpolnila to svojo dolžnost. Ako bi bila sprejela belgijska vlada predlog, ki se ji je napravil, bi bila žrtvovala čast naroda in bila bi izdala svojo dolžnost napram Evropi. Velik odgovor! In dan je bil v veličastni obliki. LISTEK. Dovelj moritve! Ko je pričelo tretje vojno leto, je napisal Švicar Borngraber plameneč oklic na narode in voditelje Evrope. Sedaj, ko stopamo v četrto vojno leto, je njegov oklic še vse bolj upravičen in ga zato objavljamo. Glasi se: Dovelj moritve! Vi pripravljate miljonom smrt — ne, vi morite miljone in miljone! Kajti s krikom enega umirajočega, zavpijejo: Matere in očetje, ogoljufani za miren večer svojega življenja, soproge in neveste — in one, ki bi to še lehko postale — ogoljufane za svojo življensko srečo, za zarjo svojega življenja ogoljufani ubogi, stradajoči otroci. S pogledom enega umirajočega človeka umre tisoč in tisoč kali življenj in življenske sreče. Vi, ki divjate drug proti drugemu: Ali ne vidite tega v pogledu enega umirajočega? Vse človeštvo zakriči s krikom enega umirajočega — ali ne slišite? NAPREJ, št. 13, 29. julija, 1917. Predlog morilca. In kakšen je bil nemški predlog? Bil je predlog morilca, ki se približa možu in mu reče: „Odpri mi svoja vrata, da zamorem oropati tvojega mirnega soseda“. Kakšen čut pač morajo imeti možje, ki komu predlagajo tako podlost? Belgija je kot častivreden narod z zaničevanjem odklonil ta predlog in njega ime slovi vekomaj v svetovni zgodovini. Ali Belgija je za to trpela, da je izpolnila svojo visoko dolžnost in svojo visoko službo. Trpela je pod nebrzdano divjostjo osvojevalca, mož, ki so v Franciji in v Belgiji učinili grozote, kot jih bolj rafinirano ni mogel izvršiti Atila, piratov, ki potapljajo neoborožene trgovske in potne ladje in pri tem utapljajo žene in otroke. Njih besnost se je tri leta osredotočevala v Belgiji. Tri leta tlačanstva, ponižanja, suženjstva, bojani in strahu pred smrtjo. Bodoča Belgija. Ali Belgija postane večja kot je bila kdaj poprej. Njene žrtve postanejo njena vzgoja, njena vztrajnost postane njena rešitev. Kot pravi njen junaški kralj: „Deželo, ki se sama brani, spoštujejo vsi. Ta dežela ne bo propadla". Celo tri leta strahu pred smrtjo niso dolga v življenju naroda in spas Belgije pride gotovo. Toda kadar pride, mora biti spasitev popolna. Francija jej to dolguje, Anglija jej to dolguje, civilizacija sveta jej to dolguje, da bo spasitev Belgije, popolna, kadar pride. Novi nemški kancler. Ali mi imamo medtem novega kanclerja v Nemčiji. Junkerji so vrgli starega kanclerja s svojo „ cunj o papirja" * v koš in tam ležita sedaj drug pri drugem. Ne bo nam dolgo čakati, ko jima sledi junkerstvo. Kakšno upanje za mir zveni iz njegovega govora ? Jaz menim: Za časten mir, za *) „Cunjo papirja*' je imenoval prejšni kancler ob izbruhu vojne mednarodne dogovore. In vi, ki ste imeli moč — ne poguma , — da ste uprizorili to klanje! Vi, ki imate moč — zakaj tudi nimate že enkrat poguma — da končate to klanje? Ali ne slišite, kako preklinja človeštvo s krikom enega umirajočega? Muke enega samega na vseh vaših poljih časti tehtajo več nego vsi vaši samoljubni fantomi, vsi vaši interesi, vsi vaši zastareli ideali — brezbožni cilji, s katerimi varate slepce. In če še vedno nočete slišati tega človeškega klica na pomoč: »Dovelj moritve,“ tedaj se strne ta grozni krik iz miljon ust v orjaško postavo, dvigne se iz vseh krvavih poljan sramote in ta orjaška postava, silnejša kakor vi in prežeta z bolj peklensko močjo kakor jo imate vi, zadavi vas in vaše otroke. Zato še enkrat: Dovelj moritve! Spomnite se vendar, da je zmisel življenja življenje samo! Dovelj bridkosti! Občutite vendar, da je vrednost vsega delovanja le v plodonosnem zidanju! Spoznajte vendar, da zmaguje v vsem svetovnem dejanju le resnica! Dovelj ščuvanja! Dovelj sovraštva! Občutite že vendar, da se imenuje to, kar je božanskega v vas — ljubezen! edino možen mir. Spreten govor je to, govor, ki se obrača na vse strani. Vsebuje stavke za one, ki si resnično žele miru, mnogo stavkov. Ali tam so i stavki, ki jih bodo razumeli vojaški krogi v Nemčiji. Stavki o zavarovanju nemških mej. To so stavki, s katerimi je bila anektirana Alzacija - Lorena; to so stavki, ki napajajo od leta 1914 sem Evropo s krvjo ; to so stavki, ki bodo, če še morejo upati, anektirali Belgijo in Kurlandijo, stavki, ki bodo Evropo tekom generacij zopet vrgli v potok krvi, če se teh stavkov ne iztrebi na bojiščih. V govoru so stavki za demokratično misleče može. Kancler hoče poklicati može iz „rajhstaga“, da sodelujejo z vlado. Možje vseh strank naj celo vstopijo v urade. To je bilo določeno za demokratičen čut Nemčije. Ali v govoru so bili tudi stavki, da zadovolje junkerje, stavki, ki so napravili druge brezpomembne. Naj ne bo stranke, ki bi imela imperialistične pravice. Da, poklicali bodo može iz „rajhstaga“ v urade, ali to ne bodo ministri, ampak pisači. To je govor moža, ki ne izpusti iz oči vojaškega položaja. To si naj zapomnijo aliiranci Rusija, Anglija, Francija, Italija in vsi drugi. To je govor, ki se ga da izboljšati z izboljšanjem vojaškega položaja in če Nemci dobe na zapadu, če na vzhodu uničijo rusko armado, če njihovi prijatelji Turki zapode Angleže iz Mezopotamije in če podmorski čolni potope več trgovskih ladji, potem pomeni ta govor, verujte mi, aneksije krog in krog in močnejšo utrditev vojaške avtokracije kot kdaj prej. Če pa nasprotno zapodimo Nemce na zapadu nazaj in jih posvarimo na vzhodu in če imajo njih prijatelji, Turki, v Bagdadu neuspehe in če izpodleti podmorskim čolnom na odprtem morju, potem je govor ravno prav. Mi vsi moramo pripomoči k temu, da napravimo iz njega dober govor. On vsebuje možnosti, da postane izvrsten govor. Pomagajmo kanclerju;' posodimo novemu kanclerju svojo pomoč, da dvignemo njegov govor k resničnemu uspehu. Trenotno pa Duh ljubezni vam je prinesel vašega boga in dejal: Ljubite svoje sovražnike ! Vaš duh laži je popačil tega boga. Oni, čigar ime zlorabljate vsako uro med svojim mo-rilnim rokodelstvom, ali je to bog ljubezni ? Ne bog ljubezni, temveč malik zlega,.Bal krvi! Ljubezen združi človeka s človekom, ljubezen ustvari človeka, vzgoji človeka — da, ko bi ga bili le vzgojili k ljubezni! Da ne bi bili vcepljali že od vsega začetka vašim otrokom po vaših šolah smrtonosega strupa ! Da bi jih ne bili učili vedno in povsod le eno s staro vzhičenostjo: „Za našo čast!“ Ali: Pomisli, da si Nemec, da si za vladah nje ustvarjeni Anglež, da si Italijan, da Sl Rus, in kakor se imenujejo že vsi minljivi prikazi človeške zgodovine. Rajši bi jih učili namesto tega večno resnico: „Glej, človek si! In oni tam je tvoj brat!“ Zato rie zaničujem tega, kar ga razlikuje od dffiei temveč ga poizkušam razumevati z JjutiJztiijo 1 Ne ponašaj se s svojimi nacionalnimi prednostmi — če jih imaš, tedaj jih posreduj drugim, ampak z ljubeznijo iti' pfijazhdstjo, In če že mora biti tako, vi veletrgovci, da šj osvojiti vsi na vsak način svetovni t?g: t£- pomeni, da je vojaška stranka dobila premoč. Jaz bi izrek, ki sem ga napravil prej, ponovil v drugi obliki. Kak način vladanja si Nemci izberejo, da jih vlada, to je edina zadeva Nemcev, toda kakšnemu načinu vlade zamoremo mi zaupati, da sklenemo ž njo mir, to je naša stvar. Demokracija nima nobenih garancij za mir. Če jih v Nemčiji ne moremo dobiti, potem si moramo zasigurati druge garancije kot nadomestilo. Govor nemškega kanclerja kaže po mojem mnenju, da so se odločilni krogi v Nemčiji trenotno odločili za vojno. In v onem govoru ni nobenega upanja za Belgijo. Niti se je ne omeni. Izra-ževanje govora pa je nasprotno poln pretnje za Belgijo. On zavaruje nemške meje. On vzame vstran Mec in Strasburg in vzame si in postavi Anverso pod nadzorstvo. To ni nobeno razveseljivo in dobro predznamenje za Belgijo. Ali to je potrebno, da se zasigu-rajo gospodarski interesi Nemčije. To pomeni, da četudi zopet upostavijo Belgijo, bo ta upostavitev laž in prevara. Aliiranci so odločeni, da se mora Belgija zopet upostaviti kot svoboden neodvisen narod. Belgija mora biti narod, ne pa varstveno ozemlje. Mi ne smemo imeti Belgije, ki jo je razdjal pruski meč. Žezlo mora biti belgijsko, meč mora biti belgijski, nožnica mora biti belgijska in duša mora biti belgijska. Lažniva demokracija za Nemčijo. Jaz sem čital govor, kot je bila moja dolžnost, bral sem ga enkrat, dvakrat, trikrat, da bi v njem vsaj nekaj našel, iz česar bi zamogel črpati upanje za konec te krvave vojne, in jaz najdem v njem lažnivo belgijsko neodvisnost, lažnivo demokracijo za Nemčijo in lažniv mir za Evropo. In jaz pravim, Evropa ni žrtvovala miljonov svojih hrabrih sinov, da napravi tla, ki so posvečena od njihove krvi, za svetišče laži in prevare. Kancler skuša svoje ljudstvo vzpodbuditi in osrčiti s tem, da ga opijani z iluzijami, in Nemčija bo spoznala, da so bili njeni novi upi ravnotako iluzije, kot prejšni, ki so se razkadili. Boj šestih tednov: To je minulo. Hoteli so se ogniti blokade z otvoritvijo poti v Bagdad, da bi prišli k pomožnim virom sveta, to je minulo. Kje so napadi s cepelini ? In sedaj so Turki in podmorski čolni. Oboji so enako barbarični in pristojajo dobro drug k drugemu. Boj s podmorskimi čolni. Podmorski čolni naj napravijo Anglijo nezmožno za boj. Vsled napadov podmorskih čolnov ne moremo več dolgo vztrajati po besedah nemškega kanclerja. No* jaz sem žalosten, da mu moram ob pričetku njegove poti ---------aerx=fCEnr«s daj si osvojite svet veliko lažje z ljubeznijo in prijaznostjo. In vi oblastniki topov, in vi šovinisti, če morate že res na vsak način spraviti svojega „dednega sovražnika” s sveta: Dednega sovražnika spravite le tedaj s sveta, če ga napravite za svojega brata. Da, ko bi bili vzgajali v tem duhu ljubezni in bratstva med narodi svoje otroke in sebe — in ko bi se ne bili vzgajali vi voditelji narodov v ljudeh le hlapce svojih interesov, temveč bi vzgajali predsvem človeka — brata: Tedaj bi bil veliki haski dan, ki se ga spominjamo, dan veselja, ko so bila zasejana velika dejanja in velika dejanja bi tudi vzcvetela. Tako se pa spominjamo tega dneva z žalostjo, ker velika dejanja so zasuta. Proč z razvalinami, ki so vstale iz vas samih: Iz srednjeveške šare, podedovanih nazorov, napačne vzgoje, zastarelih idealov, pogrešenih naprav — in iz vaših src, kjer ni ljubezni, temveč jih je prepreglo sovraštvo. Proč z razvalinami in iz istega temelja, ki je bil položen tam v Haagu, naj vzklije novo klasje, naj vzcvete novi cvet. Da, krasno seme je bilo vsejano, seme, ki je vprvič obetalo sadove. Vse, kar je bilo dela prej, je bilo le zato, da se zrahlja trda pripraviti razočaranje. Ali resnicoljubnost me sili, da to storim. Počasi, ali sigurno poveča-varno svojo produkcijo in zmanjšujemo svoje izgube na morju. V aprilu so upali na triumf. Ozirati se zamorejo nanj kot na lavorjev ve-sec črnega praporja. Od takrat dalje smo imeli še daljše dni, ki so nain naše težave na odprtem morju izredno povečali. Ali če tudi so bile naše bojazni za te letne mesce velike, smo vendar polagoma zmanjšali naše izgube. Če tudi imamo samo tri tedne meseca julija za seboj, vidimo, če primerjamo te tri tedne z odgovarjajočimi tremi tedni aprila, da nismo izgubili toliko ladij kot v aprilu. To ni vse. Ladjedelstvo je usodepolno nazadovalo v zadnjih dveh letih. Ali to leto bomo izgotovili štirikrat toliko kot v zadnjem letu. Jaz bi nemškemu kanclerju predložil sledeča dejstva, da mu pomorem, da poda svojim izrekom pravilno razlago. V dveh poslednjih mesecih tega leta bomo izgotovili toliko ladij, kolikor smo jih izgotovili vseh 12 mesecev prejšnjega leta. Mi smo počasen narod, ki se ne poprimemo hitro kake stvari, ali težko nas je poraziti, kadar pričnemo. In jaz mislim, da so Nemci podcenjevali naš račun, našo marljivost in našo odločnost. Zmanjšane izgube in povečano proizvajanje izpolnita vrzel. Anglije ni mogoče izstradati. Ali izstradali nas bodo! Dejali so tako' Vzpodbudili so svoje stradajoče ljudstvo s ta" kimi trditvami. Pravijo, da nam, ker smo se‘ daj v zadregi, ničesar ne bo preostalo. Ob' žalujem, da moram še enkrat razočarati kanclerja, ali jaz moram povedati resnico; mož, ki je premier — minister, je dolžan, da to stori: Daleč smo vstran od tega, da bi nas izstradali, naše zaloge živil so za I. 1917|18 zasigurane in to vsled prizadevanja kontrolorja za živila in kontrolorja za plovbo. Jaz ne verjamem, da naj ljudstvo naše dežele podvojil svoje odmerke. Preskrba je z a-sigurana na podlagi sedanje porabe, ki se že ne sme povišati. Sedaj ukrenemo vse potrebno za obdelovanje zemlje, ki naj zasigura živila za 1. 1918, celo za slučaj, če se povečajo izgube. To so zelo pobijajoča dejstva, ali mi jih moramo omeniti. Mi smo svoj uvoz zelo bivstveno za več milijonov ton omejili, da štedimo s svojimi ladjami. Ljudstvo naše dežele še ni okusilo pomanjkanja, ki se za-more primerjati z onim, ki ga je pretrpelo nemško prebivalstvo skoro dve leti. In mislite, resno, da je britski narod manj zmožen, da prinese* žrtve za svoje svobodne naprave ? In zemlja, delo, ki je trajalo pol stoletja. Duhovi kakor Tolstoj, Viktor Hugo, duša Berte Suttnerjeve — svetovni mirovni kongresi v Parizu, Londonu, Rimu, Bernu, Cikagi, Antvverpnu, Budimpešti, Hamburgu, Turinu — vsi so bili zasebnega značaja, zasnovani od posameznih velikih duhov. Ali 18. maja 1899 — kakor da je hotelo umirajoče stoletje odsloviti stare, preživele malike, kakor da nam je hotelo odpreti novo stoletje novo dobo procvitanja narodov — ravno tako je bilo, ko je „oficielna oseba“, mogočnež, car ruski, vabil na mirovno konferenco in se je odzvalo šestindvajset držav. Kar ste takrat obljubili, ve države, vi mogočneži in kar ste na drugi haški konferenci slovesno obnovili: Da poravnate spore s sodniki, ki jih izvolite sami na temelju spoštovanja pravice, da izpolnite brezpogojno, zvesto in verno, kar razsodijo ti sodniki. Da ve države in vi mogočneži vse to tudi v bodočnosti izpolnite, to zahtevajo vaša ljudstva od vas. In vi narodi, ako ne izpolnijo v bodočnosti tega vaši voditelji in vaše države, če zopet postavijo silo nad pravico, če zopet grmadijo oboroževanje na oboroževanje in s tem svetovno vojno na svetovno vojno, po- to požrtvovalnost imamo v rezervi, če izpod-leti letošnja žetev. Jaz ne želim, da gojite kake napačne iluzije, da napravite Britanijo nezmožno za boj, preden ne bo upostavljena svoboda vsega sveta. (Konec prih.) Jugoslovanski klub. Ko so se združili vsi jugoslovanski državni poslanci v enoten klub, je pozdravil slovenski narod to dejstvo z veseljem. Novo upanje se je zbudilo v vseh, ki so z žalostnim srcem zasledovali, kako je padal ugled slovenskega naroda, kako zaničljivo so ga odpravljali povsod. Jugoslovanski socialni demokratje smo se vzradostili skupnega nastopa jugoslovanskih zastopnikov ljudstva in pričakovali smo boljših dni, meneč, da so dogodki v domovini v triletni vojni dobi izpremenili prej poslušne vladne služabnike, kakršni so bili naši poslanci vselej, v zveste, odločne služabnike narodove volje, o kateri so pač dobro vedeli, po čem stremi. Na seji poslanske zbornice 30. maja so nastopili jugoslovanski poslanci z deklaracijo, zahtevajoč združitev jugoslovanskih narodov v avtonomno skupino pod vlado Habsburžanov. Deklaracija je izzvala presrčen odmev med vsemi Jugoslovani. „Slovenec“ in „S1. Narod“ sta zatrjevala dan za dnem, da obeta odločni nastop jugoslovanskih poslancev lepšo bodočnost nam vsem. Verjeli smo to, verjeli še tem rajše, ker so se pričenjali takrat tudi ožji stiki me^ Jugoslovanskih klubom in Češkim svazum. Govorniki Jugoslovanskega kluba v državnem zboru — dr. Krek, dr. Ravnihar, dr. Rybar i. t. d. — so se v vsakem govoru ozirali na deklaracijo. Veselo pričakovanje je zavladalo doma, vroče želje so navdajale vse, da ne bi krenil Jugoslovanski klub iz opozicionalnga stališča na stranska pota mešetarjenja, da ne bi dajal nikakršnih koncesij nobeni vladi, ki ne prizna brezpogjno deklaracije. Ko so strmoglavile združene slovanske stranke Cla-mov kabinet in niso hotele glasovati za proračun, ki bi ga zastopala Clamova vlada, je bilo doma vse prepričano, da ostane takratno razmerje med vlado — pa naj bo načelnik vlade Peter ali Pavel — in Jugoslovanskim klubotn trajno. Clam je odšel, prišlo je Seidlerjevo začasno ministrstvo, Jugoslovanski klub je omahnil, glasoval je za proračun in izrekel s tem viadi svoje zaupanje. Kakšno razočaranje je tedaj za. tem, vi narodi, zahteva zgodovina od vas, da si sami poiščete svojo pravico, svoj mir, svojo svobodo! Le na temelju pravice počiva bodočnost Evrope. Ali pa nima Evropa nobene bodočnosti več. Dovelj moritve! Na temelju zadnjega haškega dela odrešenja gradite bodočnost sveta! Razsodišče in pravico namesto vojne, vojna to je prilaščanje tega, kar ni tvojega. Proč z vsem brezmejnim oboroževanjem za nove vojne! Proč s podlim nezaupanjem, ki ga grade med narodi! Nezaupanje sejejo zato, da rečete „da“, kadar zahtevajo novo oboroževanje. Bodite pogumni in recite — ne. Država naj ustavi rokodelstvo vsem oderuhom. Ti podaljšujejo vojno, ti sejejo novo vojno. Oni napolnjujejo mavho, a ljudstvo plačuje. Najprej s potom svojega obrača, potem s svojo krvjo. Dovelj moritve! Dovelj oboroževanja in vojevanja! Komu koristi vojna ? Posamezniku ? Ne ! Skupnosti? Ne! Domovini? Tudi ne! Nekaj veletrgovcev je, ki bi radi raztegnili svoj delokrog. Ali morda v domovini? O ne! Saj jim je ona ravno prerevna! Nekje tam v daljnem daljnem svetu jim zastavi pot konkurent drugega naroda — in že ropotajo interesenti o »ogroženi domovini". vladalo doma! Nihče ni soglašal s tem korakom Jugoslovanskega kiuba, ker nihče ni razumel upravičenosti takega postopanja. Takrat smo soglašali edinole z nastopom Tresiča-Pavičiča, ki se je izkazal za edinega moža v Jugoslovanskem klubu. On je glasoval proti proračunu. V slovenskem časopisju so »razlagali" ta korak slovenskih ljudskih zastopnikov, češ, sedanja vlada je le provizorična, čemu bi jej otež-kočali njeno že itak težavno stališče. Tudi ta razlaga ni našla odmeva doma, vsakdo je zahteval, da ostani klub v najostrejši opoziciji, dokler nimajo jugoslovanska plemena zagotovljenih tistih življenskih pogojev, ki mu omogočujejo popoln razmah in ga popolnoma osvobode nadvlade Nemcev. Češki poslanci niso glasovali za proračun, zavedajoč se zgodovinske važnosti svojega dejanja. Nezaupanje, ki ga je .povzročilo glasovanje Jugoslovanskega kluba med slovenskim narodom napram svojim zastopnikom, so še poostrile vesti, da bi bili Jugoslovani pripravljeni celo vstopiti v koncentracijsko vlado. Da so res pripravljeni Jugoslovani vstopiti v kabinet, je potrdil „S1. Narod" od torka, ko razvija nekak program za skupno nastopanje Jugoslovanov in Čehov. Takšen je torej dejanski položaj: Jugoslovanski klub je opustil opozicionalno sja-lišče nasproti vladi, odcepil sc je od Čohov in je pripravljen na vstop v bodočo koncentracijsko vlado. Taktika Jugoslovanskega kluba s stališča zedinjenja jugoslovanskih plemen, je vredna najstrožje obsodbe. V noben ustavni odsek, v nobeno vlado ne bi smel vstopiti Jugoslovanski klub, dokler nima garancij, da se izvedejo vse zahteve njegove deklaracije. Sedaj ni čas za koncesije, ni čas za malenkostne pridobitve, ni čas za sklepanje kravjih kupčij. Reprezentanta Jugoslovanskega kluba, dr. Krek in dr. Korošec, sta učinila najhujši zločin nad jugoslovanskimi plemeni, ker pehata s svojim nedoslednim delovanjem, s svojim kolebanjem med radikalizmom in servilnostjo jugoslovanska plemena v še temnejšo, v še bolj suženjsko bodočnost kakor je bila preteklost in je sedanjost. Realna politika — piše »Slovenski Narod". Kar uganja Jugoslovanski klub sedaj, ni realna politika, temveč je realno udejstvovanje častihlepnosti ^posameznikov na škodo celote. Manjšina Češkega svaza, za katero pa stoji večina češkega naroda izvršuje realno politiko; večina Jugoslovanskega kluba, za katero pa ne stoji niti en Slove- Dovelj moritve, oboroževanja, mešetar-stva! Proč s trusti privatnih interesov. Nova država: Pravica ne le za izvoljence, temveč enaka pravica za vse ljudstvo. Proč s pre-grajami: Carine naj padejo ! Svoboda dežel, svoboda morja! Izogibajte se aneksij, v njih spe nove vojne! Nova Evropa! Pravica ne le za izvoljene narode, pravica za narode vsega sveta. Pravice za vse narodnosti, jezike, vsa plemena! Pravica tudi za kolonije — pripoznajte v kolonijah ljudi, a ne le stvari za izmozgavanje! Pravico tudi ženam, one so najboljša bitja v narodu. In ljudstvo, ljudstvo naj odločuje: Ali mir, ali vojna. Proč z vsemi tajnimi pogodbami — resnica naj razkrije svoje lice. Proč z diplomatičnimi lasuljami — Talleyrand je mrtev. Proč z neizmernim militarizmom — Julij Cezar je še dlje mrtev. Proč z vsem šovinizmom — zakaj se smehljaš, ti stari Sovin? Nekoč so bili Prusi in Bavarci in Švabi in Saksonci — petem so dobili enotno državo. Avstrija se je vojskovala s Prusko — potem sta sklenili nibelunško zve^o. Sedaj pa nam dajte enotno Evropo pod žezlom pravice I Ne, dajte nam združen svet, ljudem državo ljudi pod praporom ljubezni n človečanstva. — nec; hodi po potih, ki vodijo v služnost in hlapčevstvo. Za Jugoslovanski klub bi moralo veljati le to geslo: Državno ujedl-njene jugoslovanskih plemen. Najbrže pridejo tudi sedaj kakšne razlage in izgovarjali se bodo na »antecedencije tega dogodka", kakor piše »Narod" zagonetno o glasovanju za proračun. Za vse trpljenje med vojno so jugoslovanska plemena upravičena, da poznajo jasno nagibe vsakega koraka, ki ga izvrši Jugoslovanski klub. Postavljati narod pred gotova dejstva, o katerih ne ve, kakšno podlago imajo, kam in komu zavezujejo, uganjati še nadalje zakulisno politiko — za vse take mahinacije so časi preresni in preodločilni. Morala in politika se ne smeta in ne moreta izključevati, kar ni pošteno v zasebnem življenju, to je tudi v javnem življenju nenravno. Gospodje poslanci Jugoslovanskega kluba naj napravijo doma ljudsko glasovanje o svojem dosedanjem postopanju in o bodoči taktiki in spoznali bodo, da odo-bruje slovenski narod enako radikalno postopanje. kakor ga izvršuje manjšina Češkega svaza. Ne potrebujemo jugoslovanskih ministrov, potrebujemo značajne jugoslovanske poslance. Potrebujemo značajne in odločne jugoslovanske poslance, ki se zavedajo velike socialne odgovornosti napram narodu, ki jim je v teh zgodovinsko odločilnih dneh poveril takorekeč molče veliko nalogo, da zastopajo neustrašeno le eno veliko idejo, da udejstvujejo šeststoletno hrepenenje vseh jugoslovanskih plemen — Slovencev, Hrvatov, Srbov — po državnem ujedinjenju v zmislu samoodločevanja narodov. Politični pregled. = Spcr med Jugoslovani in Čehi. »Slovenec" od petka priobčuje sledeče pojasnilo od avtoritativne strani: Praga, 25. julija 1917. Glasilo poslanca dr. Stranskega »Lidove Noviny“ je razglasilo, da hočejo Jugoslovani le zaradi tega v ustavnem odseku sodelovati, da bi iz njega mogli vstopiti v koalicijski kabinet, sestavljen iz Nemcev iri iz nekaterih slovanskih strank. Ta vest je popolnoma izmišljena in ima namen, da zanese ntzaupnost v kroge čeških politikov, ki so se te dni v Pragi posvetovali o sodelovanju čeških strank v ustavnem odseku. Tudi poslanca dr. Korošec in dr. Krek se mudita te dni v Pragi. Jugoslovani ne mislijo in tudi v bodoče ne bodo mislili na koalicijske kabinete in ministrske stole, ampak edinole, kako bi uresničili svoj program, ki so ga proglasili dne 30. maja v državni zbornici. To bodi tudi »Lidovim Novinam" enkrat za vselej v vednost. — Če bo le res! =~ Dr. Stransky proti avstriiski politiki Čehov. V »Lidovih Novinah" piše posl. dr. Stransky, da je bil glavni namen prihoda Jugoslovanov v Prago ta, da pridobi Češki svaz za koalicijski kabinet avstrijskih narodnosti. Dr. Stransky odklanja to namero in pravi: Ne smemo prezreti, da je velika, celo načelna razlika med stališčem češkega naroda in stališčem vseh drugih nenemških narodov v Avstriji, razlika, ki dovoljuje tem narodom dostikrat tako politiko, ki ni dovoljena naftn. Gališki Poljaki, Ukrajinci, Rumuni, Jugoslovani, Hrvatje in Italijani so delci orjaških enot, ki delujejo in tehtajo zase. Za usodo gali-škili Poljakov ni odločilna dunajska politika Dovelj so storili, ko so odkritosrčno priznali svojo politično voljo, njihova taktika na Dunaju ne vpliva na poljsko vprašanje. Enako velja za Jugoslovane. Težišče jugoslovanskega problema ni v Trstu, ne v Ljubljani, temveč v Zagrebu in v ideji skupnosti vseh Jugoslovanov. Čehi pa nimajo nobenih bratrancev po svetu. Nikogar ne bodo reklamirali in izreklamirali. Njim ne zadošča, da rečejo ne maramo dualizma in Cislajtanije, pokazati morajo, da tega res nočejo in ne smejo podpirati tega niti z videzom svoje udeležbe. Čeh, ki bi vstopil v cislajtanski kabinet, ki bi se oprijemal cislajtanske državne misli, bi pripomogel k ustanovitvi nove naklade dualizma m centralizma in to najbrže za vselej. — Po našem mnenju veljajo enaka načela tudi za jugoslovansko politiko, ki mora nastopati z vso odločnostjo proti dualizmu in centralizmu. = „Vse je na pravih potih", tako nadpisuje agrarni »Večer“ svoja, izvajanja o konferencah Čehov v Pragi. Češki svaz je bil sklenil svoj čas, da odpošlje svoje zastopnike v ustavni odsek šele tedaj, ko konča svoje razprave o izvedbi svoje dr-žavnopravne proklamacije. Ta posvetovanja so sedaj v Pragi in pokazala so, da bo treba še mnogo dela, preden izdelajo določen sklep. Posvetovanja v agrarni stranki so pokazala, da je češka provinca popolnoma edina in da trdno zida na češkoslovaško državo. Skupna posvetovanja svaza in narodnega odbora pripeljejo, najbrže do enakih sklepov in poostre skoraj gotovo še češko stališče z dne 30. maja. Posvetovanja bodo trajala najbrže več tednov, lehko tudi več mesecev. K posvetovanjem pritegnejo še nove češke može, uspeh posvetovanj je brezdvomen. 30. maju prineso še okrepitev. = Češke politične stranke so razdeljene sedaj na dva tabora: Češki socialni demokratje, Mladočehi in klerikalci na eni strani, agrarci, narodni socialci, realisti in radikalci na drugi strani. Prva skupina je za udeležbo v ustavnem odseku državnega zbora, druga skupina proti udeležbi. = Avstrija in Nemčija. Na izvajanje Cecila v angleški poslanski zbornici, da Avstrija ni glavni sovražnik, odgovarja dunajski »Fremdenblatt", da bo stala Avstro-Ogrska ravno tako ramo ob rami z Nemčijo ob mirovnih pogajanjih kakor stoji v vojni. Naša zveza z Nemčijo je tako močna, da je ne zdrobi nobena človeška sila. Avstrija stremi po častnem miru, po miru, ki ni nasilen za nasprotnika in ki nas kaže na na eni fronti z našimi zaveznikom, po miru, ki nas varuje pred novimi zločinskimi napadi in nas pušča v svoji hiši gospodarje. = »Obergalgenbaurat", nemški nacl-onalec Heine je hotel imeti v Dunajskem Novem mestu shod. Soc. dem. delavstvo je razbilo shod in čuvstveni gospod Heine (izrazil se je bil namreč v državnem zboru, da je bilo v Galiciji še premalo obešenih) je moral pobrati šila in kopita, ne da bi govoril. = Avstrijski Ukrajinci. Ukrajinska parlamentarna zveza je imela dva dni trajajoča posvetovanja na Dunaju. Predsedstvo kluba je razpravljalo z ministrskim predsednikom v zadevi ukrajinskega uradnega jezika in o postopanju s prebivalstvom v galiških krajih, ki so jih zapustili Rusi. Ministrski predsednik je obljubil, da se bo oziral na izražene želje. Ukrajinska parlamentarna zveza izraža svoje trdno prepričanje, da ne izgine ukrajinsko vprašanje, kot vzhodno evropsko vprašanje prve vrste, nič več z dnevnega reda velike politike. Končno izraža ukrajinski narod svoje trdno uverjenje, da odločuje sam o svoji državno narodnostni individualnosti v zmislu načel demokracije in samouprave narodov, kakor jih je proklamlrala ruska revolucija. Glede notranje avstrijske politike vztraja ukrajinski klub na stališču, da je rešitev ustavnega vprašanja v Avstriji prvotna pravica parlamenta. Rešitev naj se izvrši na temeljih prave demokracije, samoodločevanja in pravice samouprave narodov in ustavnim potom. Klub se zavzema za to, da se skliče ustavni odsek poslanske zbornice čim prej na delo. = Ukrajinci in konference v Pragi. Ukrajinci so odklonili povabilo na udeležbo praških konferenc, ker vedo, da so med Cehi načelna nasprotstva o ustavnem vprašanju in se nočejo mešati v notranje spore Čehov. — Pllsudski. Zaradi aretacije Pilsud-skega in Sosnkovskega je bil podpredsednik kluba poljskih socialnih demokratov dr. Djpmand pri zunanjem ministru Czerninu. Dr. Diamand je prosil Czernina, naj posreduje pri nemški vladi, da prekliče svoje odredbe in je tudi zahteval, naj se dovoli javnosti neomejeno obravnavanje tega do godka. = Italijanska ofenziva naj pomaga Rusom. Ruski poslanik v Rimu je zaprosil pri italijanski vladi, naj prične Italija takoj z ofenzivo, da razbremeni Ruse. — Angleška vlada je ponudila Braziliji večje posojilo, če jej izroči Brazilija zaplenjene nemške ladje. — Konferenca alilrancev v Parizu. Pariški listi, ki imajo zveze z zunanjim ministrstvom, pišejo o priliki pariške konference v zmislu, da bi bil mogoč poseben mir z Avstro - Ogrsko, češ da ni Avstrija odgovorna za izbruh svetovne vojne, temveč Nemčija. Konferenca se bo bavila z novo ureditvijo balkanskih zadev, zlasti z Albanijo; Srbija mora dobiti zadoščenje. Z Italijo, Srbijo in Grško so sklenjeni že dogovori, o katerih bo razpravljala konferenca. — Črnogorski kralj Nikita je izrazil željo, da naj razpravlja konferenca tudi o črnogorskem vprašanju. Zahteva je bila odklonjena. — Konferenca bo trajala, najbrže osem dni in ima izvršiti delo o petih sklepih glede vojnih in mirovnih ciljev. V zadnjem trenotku je prišel še poseben predlog ruskega delavskega in vojaškega sovjeta. = Dogodki na Ruskem. Petrogradska agentura poroča: Višji poveljniki na fronti in armadni poveljniki vztrajajo v svojih poročilih s fronte na tem, da se uvede na fronti zopet smrtna kazen. Odredba naj bo le začasna, dokler ne končajo vojaške operacije. Začasna vlada odreja poleg zopetne uvedbe smrtne kazni tudi upostavitev revolucionarnih vojnih sodišč na vsej fronti, ki so sestavljena iz treh oficirjev in treh vojakov. — Ministrski predsednik Kerenski je izjavil zastopnikom časopisja: Temeljni problem začasne vlade je, da takoj zavaruje dobrobit domovine in revolucije, naj velja, kar hoče. Zavedajoč se v polni meri tega namena, je sklenila vlada, da brezobzirno iztrebi vse, kar upropasti lehko domovino. Da smo zopet uvedli smrtno kazen na fronti je pripisovati okoliščini, da je bila postav ljena vlada pred dve dejstvi: Ali žrtvuje armado podlim izdajalcem, ali izbrati sredstvo, ki edino lehko ostraši. Začasna vlada, ki je povsem solidarna z armado, je vzela težko odgovornost nase le zato, da varuje dragoceno življenje junakov, ki izpolnjujejo svojo dolžnost do domovine in katerim preti poguba in da odvrne od domovine pretečo sramoto. — Petrogradska vlada energično zasleduje Leninove pristaše in jih je že 16 tisoč zaprla. Lenina baje ne morejo dobiti. = Prisega rudarjev. Kerenski je prejel iz Harkova brzojavko o zborovanju 2000 rudarjev, ki so prisegli takole: Prisegamo na glave naših otrok, v imenu vsemogočnega boga nebes in zemlje in vsega tega, kar nam je na zemlji najsvetejše, da se ne odrečemo nikdar priborjeni svobodi. Zaupamo socialnim revolucionarjem in minimalističnim socialnim demokratom in prisegamo, da ne poslušamo nikdar Leninovih pristašev, ker vodijo ti s svojo agitacijo Rusijo v propast, med ko izjavljajo socialni revolucionarji in minimalisti, da gre vsa zemlja ljudstvu. Pozdravljamo socialističen blok in prisegamo še enkrat, da gremo dalje s temi strankami, ne da bi se plašili smrti. = Mehika tudi na strani entente. Iz Washingtona poročajo o izjavi Mehike, da je pripravljena na vojno ob strani entente, ker jej hočejo dovoliti Zedinjene države posojilo. Vilson je izjavil, da ne želi ude- ležbe Mehike v vojni, temveč se zadovolji s prijazno nevtralnostjo. Stockholmska konferenca. Kakor smo poročali že zadnjič, je prosil holandsko - skandinavski odbor vlado, naj prepusti državnozborsko poslopje za stockholmsko mirovno konferenco. Minister za zunanje zadeve je odklonil to prošnjo zaradi tega, ker bi zbudilo to napačno pojmovanje v vojujočih se državah. Ruski delegatje, ki so sedaj v Londonu, odpotujejo te dni iz Londona v Pariz, kjer ostanejo najbrže en teden in kjer bodo razpravljali tudi z delegati italijanskih socialnih demokratov, ki so telegrafično pozvani v Pariz. 4. avgusta bi bili radi ruski delegatje zopet v Londonu, kjer ostanejo teden dni in se vrnejo 10. ali 11. avgusta zopet v Stockholm, skoraj gotovo v družbi francoskih in angleških delegatov, če sklenejo udeležbo na konferenci. Otvoritev mednarodne konference bi se izvršila nato nekaj dni po 15. avgustu, daljšemu odložanju pa se odločno upirajo Rusi. Ruskega delegata Rozanova, ki je še v Stokholmu, je vprašal nek žurnalist, če je resnična vest, da naj počiva na dan otvoritve konference delo po vseh deželah. Ro-zanov je pojasnil, da se odbor če ni pečal s tem vprašanjem, pač pa on osebno odo-bruje tako demonstracijo, vendar bi ne smol priti povod zanjo od nobeuega odbora, temveč od delavstva samega. Dazcynski je odpotoval zaradi Filsud-skove afere. 27. julija je zaslišal holaudsko-skadinavski. odbor armenski in židovske socialiste. Dnevne beležke. — Na naslov ljubljanske pošte. Od ljubljanske pošte prav odločno zahtevamo, da napravi takoj red pri dostavljanju »Napreja." Po pet, šest dni ne dobe nekateri naročniki lista. Ako ne pomaga ta opomin, se obrnemo drugam. — Sadovi škofove konference. O znameniti konferenci ljubljanskega škofa smo že poročali. Na tej konferenci je bila tudi sprejeta resolucija, da sta Zadružna zveza in Zadružna centrala enakoveljavni in da ne smejo duhovniki agitirati ne za eno ne za drugo. Deželni odbor, ki bi moral pravzaprav upoštevati prvi škofove nasvete, se je pa postavil na popolnoma drugo stališče. Na zadnji seji je sklenil namreč: „Ker reprezentira Zadružna centrala sedaj večino kranjskih pridobitnih in gospodarskih zadrug z večina zadružnega kapitala, jo deželni odbor prizna kot oficielno predstaviteljico pri njej včlanjenih zadrug.“ — Ubogi škof, tako omalovažujejo deželni kristjani njegove sklepe. Upamo, da izmodri ta lekcija škofa in ostane rajši odslej pri brevirju in mašnih knjigah, kakor pa da se zaletava v sršenovo gnezdo. — Posurovelost. »Slovenec' od petka poroča iz Steinklamma sledeče: 20. t. m. je šla 55 let stara begunka Alojzija Rebula, doma iz Volčjega grada pobirat suha drva. Za njo je prišel neki domačin in revico tako pretepel, da ni več upanja, da bi okrevala. Tudi svojih otrok nismo varni pustiti na cesto. Pustite nam, da nas raje pobijejo granate na naši lastni zemlji, kakor pa da bi še nadalje vživali »usmiljenje" na trdih tujih tleh. — Umetnice in umetniki kraljevskega hrvatskega gledališča na odru deželnega gledališča v Ljubljani. V četrtek 2. avgusta in v petek 3. avgusta bomo imeli na odru deželnega gledališča v Ljubljani odlične goste: umetnice in umetnike kraljevskega hrvatskega gledališča iz Zagreba. Za dane omenjamo nekaj prvih moči, ki nastopijo v Ljubljani. Gdčna Bogumila Vilhar je hči slovensko-hrvatskega skladatelja F. S. Vilharja, ki sedaj slavi 10 letnico svojega umetniškega delovanja na hrvatskem gledališču. Igrala je pred leti v „Tekmi“ tudi na slovenskem odru v Ljubljani. Gdčna Jo-vanka Jovanovič je zelo talentirana dramatska umetnica. Bila je več let angažirana v Osjeku, nakar je šla na Dunaj, kjer je študirala pri dvornem igralcu Heineju ter se je sedaj vrnila v Zagreb. Naš Ignacij Borštnik je priznan največji jugoslovanski karakterni igralec. Adolf Griinhut je bil pred vojno angažiran na „Neue Wiener Buhne" ter je izvrsten igralec karakternih vlog. Ivo Badalič je odiičen zastopnik ljubavnih vlog, velikega poleta in talenta ter deluje ie deset let na zagrebškem gledališču. Gostje nastopijo z izbornim bogatim sporedom, zato je upati, da jih vsakokrat pozdravi razprodano gledališče. Na obeh večerih bo sodeloval pomnožen gledališki orkester. Občinstvo naj bi si vstopnice takoj kupilo. Vstopice se bodo prodajale danes do 8. ure zvečer pri blagajni deželnega gledališča jutri v nedeljo pa dopoldne od 11. do 12. — Vstopnina: Sedeži v ložah v I. nadstopju po 5 in 4 K, v parternih ložah po 3 K 80 v, v II. nadstropju po 3 K 50 v. — Rezervirani sedeži po 3 K 50 v, 3 in 2 K 50 v. — Parter: L—III. vrsta 3 K 50 v, IV.—'VII. vrsti 3 K, VIII.-IX. vrsta 2 K 50 v, X.—XI. vrsta 2 K. — Balkon po 3 K 50 v in 2 K, — Galerija I. in II. vrsta po 1 K 60 v, ostale vrste po 1 K. — Stojišče po 50 vin. Aprovizacija. Krompir letošnjega pridelka je zasežen od 1. avgusta 1917 dalje. Krompir za krmo se kontigentira; za krmo je določen le oni krompir, ki ga ljudje ne morejo uživati. Uporaba krompirja v obrtnih žganje kuhih je prepovedana. Dovoljenje za predelavo krompirja na kak drug način izdaja urad za ljudsko prehrano Pridelovalci krom pirja morajo oddati zaseženi krompir vojnemu žitnemu zavodu. Oddaja krompirja, zastonj ali za plačilo, je prepovedana, zato je treba imeti za pošiljanje krompirja posebna transportna dovoljenja. Vsak, kdor je zasadil s krompirjem več kakor pol hektarja zemljišča mora množino pridelka naznaniti. Krompir se bo oddajal jeseni konsumentom na podlagi kart in v mestih z nad 10 tisoč prebivalci se uvede rajoniranje. Cene za krompir pri pridelovalcu so sledeče: Od 1. do 20. avgusta 40 kron in od 21. avgusta do 5. septembra po 25 kton za meterski stot, od 7. septembra dalje po 15 kron. Kifelčar velja trikrat toliko kakor okrogli krompir. Razdelitev prekajenega mesa na rdeče Izkaznice. Mestna aprovizacija bo v pon-deljek, 30. julija popoldne razdeljevala na rdeče izkaznice prekajeno meso po 4 krone kilogram. Določa se naslednji red: od 2. do pol 3. št. 1 do 200, od pol 3. do 3. št. 201 do 400, od 3. do pol 4. št. 401 do 600, od pol 4. do 4 št. 601 do 800, od 4. do pol 5 št. 801 do konca, Poleg rdeče izkaznice je prinesti s seboj tudi nakazilo za meso. Pri tej razdelitvi ne pridejo na vrsto one rdeče izkaznice, ki so zaznamovane s črko A, Preskrba s premogom. Z ozirom na notico »Preskrba s premogom", objavljeno v št. 10, prosim na p >dlagi § 19 tiskovnega zakona za objavljenje sldečega popravka: »Neresnično je, da stojim v sorodu z prof. dr. Krekom, imenovanem v zgoraj citiranem artiklu, razun tega gospoda še nikdar nisem videl, ne govoril. Enako je neresnično, da bi bil kedaj kogarkoli preskrboval s premo gom. Tembolj je pravilno, da se moram ka najbolj sam potruditi, da krijem lastno potrebo na premogu, česar pa še do danes nisem doseči mogel.“ S spoštovanjem Karl vitez pl. Kern Mjr. — Lojalno obžalujemo, da smo delali gosp. majorju Kernu krivico. Vendar pa konstatiramo še enkrat, da se gode v Ljubljani velike krivice pri oddaji premoga in da ga dobe le oni, ki imajo »zveze “ Vojna. AVSTRIJSKO VOJNO POROČILO. Dunaj, 28. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠČE. Ob Putni se je posrečilo sovražniku, •