KRANJ. SOBOTA. 23. NOVEMBRA 1963 LETO V — 18. ŠTEVILKA Norme moramo uskladiti in odpraviti nesorazmerja v osebnih dohodkih © že spet se oglašam . . . Kakor po tradiciji tudi tokrat nekaj @ besed o naših zadnjih proizvodnih uspehih, o posledicah neuskla-© jenih norm in pretirano velikih osebnih dohodkov. Da pa ne iz-© pademo kot bahači, tokrat tudi o naših problemih in slabostih! TEHNIČNI IZDELKI ; >v' /'; f- No, pa naj grem kar po vrsti! V eni zadnjih številk časopisa smo pisali, da kolektiv naše ekonomske enote pričakuje v mesecu oktobru rekordno proizvodnjo. Da naša napovedovanja niso bila pretirana, govorijo podatki o izvršitvi proizvodnih obveznosti. Naš Kai pa zimski počitek v počitniškem domu na Pokljuki? Letovalna sezona je sicer že zdavnaj mimo. Le redki imate še dan, dva ali morda več dopusta. Ce ga nameravate izrabiti za oddih med bližajočimi, se prazniki, vam priporočamo morebiti naš počitniški dom na Pokljuki. Dom je odprt za vse letovavce — torej tudi za letovavce iz drugih kolektivov. Člani kolektiva in njihovi nepreskrbljeni svojci, ki gredo na Pokljuko na počitek, plačajo za vsak dan letovanja samo 200 dinarjev na osebo. S tem je plačana uporaba stavbe, prenočišče, kurjava in elektrika. Za nečlane kolektiva pa je dnevna cena 300 dinarjev. Za letošnjo zimo je urejeno celo tako, da bo dom kurjen, če se zadosti velika skupina pravočasno prijavi pri referentu za družbeni standard. Drvarnica je sedaj dobro založena z drvmi in s premo- (Dalje na naslednji strani) osnovni proizvodni plan je bil 42 ton gumenih izdelkov, operativni pa kar 60 ton in še nekaj več! Naredili smo 61.207 kilogramov tehničnih izdelkov ter s tem izvršili operativni plan 100,68 odstotno, osnovnega pa 145,8 odstotno. Morda bo kdo ugovarjal, zakaj tolikšna razlika med osnovnim in (Dalje na naslednji strani) Pogled v cevarno, kjer navi-jajo cevi na vulkanizacijski ▼ boben Zakaj šest obratnih nezgod v mesecu oktobru? Kakor v septembru smo registrirali tudi meseca oktobra šest obratnih nezgod. Pet se jih je primerilo v podjetju, ena pa v gumarskem ipstitutu. Kar tri so bile v pnevmatikar-ni II. Zaradi teh nezgod smo izgubili oktobra 59 delovnih dni ali povprečno nekaj manj kot deset delovnih dni na eno nezgodo. Dva ponesrečenca v času, ko poročamo, še vedno boiujeta. Pa si oglejmo posamezne primere še bliže! @ R. J., iz pnevmatikarne II je peskal \'entile za avtozrač-nice. Zasukal se je, da bi odložil ventil, zadel ob prevrnjen sod in padel na zaboj z ventili. Prebil si je čelo in zato boloval štiri dni. ® K. A. iz valjarne je rezal odpadek na štirivaljčnem ka-landru. Zaradi naglice pri delu se je urezal v desno roko. Boloval je 12 dni. g K. I. iz pnevmatikarne II je poskušal skupaj z dežurnim ključavničarjem podpreti prešo, ker se je pokvarila. Pomagal si je z železno cevjo, ki pa je bila prekratka. Preša se je prehitro odprla in dve vroči cevi za dovod pare sta priza- (Dalje na naslednji strani) ▲ Kdor je že več let v našem podjetju, prav gotovo že pozna tole “ pošast pred tovarno, ki jo moramo ponoči spredaj in zadaj opremiti z rdečimi svetilkami. Naprava, ki jo vidite na sliki, je transporter, ki omogoča našim sodelavcem na železniški postaji Naklo hitro nakladanje premoga na tovornjake Plenum meni, da je treba kolektiv ob-širneie in $@roti seznanjati z dogalaniem v samem kolektivu @ V četrtek, 14. novembra se je sestal plenum sindikalne podruž-© niče. Na dnevnem redu je bila obravnava nove, dopolnjene funk-© cionalne sheme podjetja in delavskega upravljanja, priprav in ® ukrepov za prehod na 42-urni delovnik ter izdelava statuta pod-® jetja. Plenum meni, da je treba kolektiv v bodoče obširneje © in sproti seznanjati z dogajanjem v podjetju, zlasti pa še s pri-@ pravami na razne organizacijske spremembe in ukrepe, ki jih napoveduje na primer nova funkcionalna shema podjetja itd. _V Člani plenuma so se živo zanimali za novosti, ki jih predvideva reorganizacija nekdanjih tehničnih služb, saj vsi poznajo ležave in pomanjkljivosti, ki jih imamo v proizvodnji prav zaradi pomanjkljive priprave dela. Soglasni so bili s tem, da predstavlja Konferenca ZK je sprejela vsebinsko bogate sklepe, ki naj prekvasljo kolektiv „Save“ Minulo nedeljo je bila letna konferenca tovar- @ niške organizacije Zveze komunistov. Posve- @ čena je bila mestu in vlogi članov v uresni- ® čevanju nadaljnjega razvoja podjetja, ki ga © predvideva sedemletni perspektivni razvoj. © Konferenca je sprejela sklepe, ki so vsebinsko © tako bogati, da bo omogočilo njihovo uresničevanje kvalitativno spremembo samih komu nistov, njihovih odnosov med seboj ter pre-kvasitev celotnega kolektiva v njegovem snovanju in delu do takšne mere, da uspehi ne bodo mogli izostati. predvidena organizacija enega najvidnejših korakov v boijšo organiziranost tovarne. Opozorili pa so, naj se vzporedno z uvajanjem novih služb, kol so služba za organizacijo proizvodnje, razvojna služba, služba priprave vzdrževanja in investicij in služba kakovosti, izpopolni tudi sistem nagrajevanja. Sodelavci v njih naj bodo stimulirani za kvaliteto svojega dela, saj njihovi uspehi kol plod raziskovalnih in operativnih prizadevanj močno vplivajo na povečanje produktivnosti dela irf na povečanje dohodka podjetja. Podobno bo treba po mnenju članov plenuma iznopolniti sistem nagrajevanja (udi v drugih služ-(Dalje na -naslednji strani) Koliko časa bomo morali še čakati, da se e,krali matiaž6' prebudi? Ne godrnjaj, ko prebiraš tele vrstice, dragi bravec! Res, naslov je nekoliko pravljičen, ima pa svoj pomen. Zamisli si namesto pravljičnega Matjaža, ki je zaspal s svojo mogočno vojsko, komisijo za izume in tehnične izboljšave in dobro si oglej spodnjo karikaturo, pa ti bo vprašanje vzbudilo zanimanje. časopisa ne boš odložil, ampak raje prebral tale kratek sestavek do kraja. Kakor veš, imamo v našem pod-ietju dobro razvito izumiteljsko Takole čakajo nekateri pred-iagatelji na odgovore in re-▼ šitve svojih predlogov in racionalizatorsko dejavnost. Zanjo skrbi z zavidljivo zavzetostjo njen tajnik, komisija pa je listi organ, ki »deli milost in nemilost« oziroma ocenjuje vrednost posameznih predlogov za izume in tehnične izboljšave. Ne mislim kritizirati odgovornosti njenih odločitev, ker je to (Dalje na naslednji strani) ¥ pouedeliek 25. novembra zaseda-nie skupščine kolektiva Vsem članom kolektiva sporo-čamo, da bo v ponedeljek, 25. novembra 20. zasedanje skupščine kolektiva. V obravnavi bodo: poslovno poročilo za letošnje de-vetmesečje, predlog perspektivnega razvoja informativne službe, predlog za nagrajevanje zaposlenih v ekonomskih enotah pomožnih dejavnosti, predlog upravnega odbora, pismene vloge in prošnje. Kakor običajno bo tudi to zasedanje v kadilnici delavskega doma Kranj — vhod 6. Pričetek točno ob 15. uri! Opozarjamo, da so zasedanja odprta, torej dostopna vsakomur. Zato je pač zaželena kar največja udeležba članov kolektiva, ki se še posebej zanimajo za delo skupščine! Letošnje tovarniške konlerence 17. novembra se je udeležilo okrog i20 članov Zveze komunistov. Med gosti so bili član centralnega komiteja ZKS Mirko Zlatnar, sekretar občinskega komiteja ZKS Ivo Krč, direktor »Iskre« in član občinskega komiteja ZKS Danilo inž. Dolgan, tehnični sekretar aktiva ZKS »iskra« Dušan Molan, sekretar TK ZKH tovarne »RIS« IVO C vok, sekretar TK ZKM tovarne »Tigar« Zvonimir Milosavljevič, predsednik delavskega sveta te tovarne Ratimir Kostič, predsednik delavskega sveta kombinata »Borovo« Petar Delibašič, finančni direktor »Borova« Nikola Denisov in drugi. (Dalje na naslednji strani) o statutu S pripravljalnimi deli bomo morali pohiteti Znano je, da posamezne strokovne grupe, ki jih je imenovala osrednja komisija za statut, obdelujejo posamezna področja določb o poslovanju normativnega dela statuta. Tajništvo komisije za statut je v začetku prejšnjega meseca izdalo posebno navodilo strokovnim grupam kot pripomoček za njihovo delo, ki naj bi zagotovil enotnost obravnavanja posameznih področij, grupe pa naj bi to navodilo seveda prilagodile glede na speci- ¥ obdelavi so določila o organizatip dela in upravliama V pripravljanju osnutka statuta podjetja je spet zaključena nova faza dela. številni razgovori in proučevanja gradiva o organizaciji dela in opravljanju v podjetju so bila zaključena na seji upravnega odbora, dne 12. novembra. Tokrat je sprejel upravni odbor pripravljeno gradivo kot osnovo za izdelavo podrobnejših določi! o organizaciji poslovanja in delavskega upravljanja za osnutek statuta kakor tudi za takojšnjo uveljavitev nekaterih organizacijskih rešitev, ki bodo odločilni v prihodnjem letu in za dokončni v gsod^eEju prehod na 42-urni skrajšani delovni čas. Upravni odbor se je toliko lažje odločil za predložene organizacijske rešitve, ker predstavljajo skupni dogovor po večmesečnih razpravah v komisiji za izdelavo statuta, v tovarniških komitejih ZKS in ZMS ter plenumu sindikalne podružnice, po delovnih enotah in v krogu najodgovornejših strokovnih delavcev ter vodij ekonomskih enot podjetja. Kaj predstavlja skupni dogovor po teh večmesečnih razpravah? (Dalje na naslednji strani) fične zadeve svojega področja. Pri tem naj bi vsa področja obdelali na tak način, da bi z dopolnitvijo in razširitvijo tez projekta točno opredelili predmet in njegovo vlogo, ga nato vsebinsko obdelali, predvideli materialno pripravo posameznega predmeta in sprejemanje osnutkov ter predlogov o organih upravljanja. Prvotni rok, do katerega naj bi grupe končale s svojim delom, je bil 5. oktober in je bil nato podaljšan na zadnje dni oktobra. Zaradi priprav za prehod na 42 urni tednik in dela pri novi organizaciji podjetja pa so se dela pri statutu nekoliko zavlekla. Kljub temu so omenjene strokovne grupe v glavnem svoje delo že opravile in bodo v prihodnjih dneh na skupnem sestanku primerjali rezultate svojega dela in jih skušali oblikovati v skladno celoto. Pri lem delu bo seveda sodelovala in ga usmerjala osrednja komisija za statut pri skupščini kolekliva lako, da bo poslovni del pomenil skladno celoto določb o delu podjetja in temelj za nadaljnje delo pri statutu. Tudi delo pri obdelovanju določb o medsebojnih delovnih razmerij je v polnem teku. Ker se je pokazalo, da je za učinkovit statut nujno potrebno predhodno izvesti organizacijo podjetja, je bilo težišče dela pri statutu v zadnjem času na grupi, ki je izdelovala novo organizacijo podjetja. Večkrat je bilo že omenjeno, da se hitri rasti podjetja v zadnjem času organizacija ni dovolj ustrezno prilagajala, zaradi česar so nastale pogosto težave pri (Dalje na naslednji strani) S priisra^iishišmi Heli feeiiiii morali pehiirii (Nadaljevanje s l. strani) poslovanju podjetja, kot tudi pri delovanju samoupravnega sistema in izvajanju sklepov samoupravnih organov. Zaradi tega sta tudi upravni odbore in komisija sklenili, da posvetita organizaciji podjetja v tej fazi izdelavi statuta posebno pozornost. Kijub navedenim razlogom pa menimo, da se je delo grup za obdelavo posameznih področij poslovnega dela le preveč zavleklo in da je treba izdelovanje statuta pospešiti, če hočemo, da ga bomo opravili do roka. Predvideti moramo tudi dovolj časa za še boljše informiranje proizvajavcev in za razpravo o posameznih delih statuta. Verjetno je, da bodo predlog osnutka statuta člani kolektiva kritično obravnavali in bodo imeli nanj številne pripombe in predloge za boljše rešitve različnih področij. Materijal je obsežen m ga zato ne bomo mogli »predihati« v nekaj dneh. V primeru pa, da bi skušali statut sprejeti brez temeljite razprave, se nam bo zgodilo, da bo obležal v predalu in ne bo urejal življenja in dela v podjetju, temveč bo ime! enako vlogo kot dosedanja pravila, ki so bila že zdavnaj neustrezna in zato ni bilo nikjer čutiti njihovega vpliva. Zadnji čas je torej, da se z še večjo skrbjo posvetimo izdelavi našega osnovnega samoupravnega akta, da ga ne bomo potem stalno spreminjali ali pa izigravali njegove določbe. IZ KOMISIJE ZA PRIPRAVO STATUTA Msakeniiif ps ¥i02eneni delu - to le načelo sodelavcev z Vrhnike © Tudi v obratu III na Vrhniki si prizadevajo proizvajati čim več @ in kar najbolj ekonomično. To je pokazala tudi zadnja seja de-© lavskega sveta te enote, ki je bila ll. novembra. Člani sveta so Q razpravljali o akordnem ceniku. Njihovo načelo je, naj bi na-@ grajevali vsakogar po vloženem delu. Plenum meni. Ha le treba kolektiv obširnele in sproti seznamati z dogaiiiniem v samem kolektivu Plenum je posebej poudaril, da je treba v vseh proizvodnih oddelkih brez pomišljanja upoštevati tehnološke predpise, se jih držati ter enkrat za vselej prekiniti z dolgoletno, prav neslavno prakso dela po občutku in na lastno roko! JOzE ŠTULAR Ker smo izdelavne čase prinesli kar iz obrata I, se je pokazalo, da v mnogih primerih ne odgovarjajo pogojem in razmeram, ki vladajo na Vrhniki. Zaradi tega se je sistem razdeljevanja osebnih dohodkov popačil. Ugotovili so, da ne pride do izraza analitska ocenitev delovnih mest, ker jim je vse pokvarilo preveliko prekoračevanje norm. Zato so se odločili, naj biro za norme pripravi nove' izdelavne čase tako, da bodo imeli vsi enako možnost prekoračevanja norm. Kolektiv ekonomske enote Vrhnika meni, da bo potem marsikaj boljše. Ljudje ne bodo težili za premeščanjem na delovna mesta, kjer je bilo sedaj mogoče visoko (Nadaljevanje s l. strani) bah, posebej še v službah vzdrževanja, oziroma pomožnih dejavnosti. Od prizadevanja in kvalitete dela teh v veliki meri zavisi, ali bomo zastoje v proizvodnji znižaii na najmanjšo možno mero. Člani plenuma menijo tudi, da je treba kolektiv sproti seznanjati z vsemi pripravljajočimi se in razvijajočimi novostmi. Naj ve sleherni proizvajavec, zakaj podjetje organizacijsko izpopolnjujemo, kakšne težave moramo pri tem premagovati in kdo jih povzroča. Precej je bilo govora tudi o pripravah za prehod na 42-urni delovnik. Po prvem zaletu in navdušenju je zaradi slabe organiziranosti podjetja vsa pobuda zastala. Ker kolektiv upravičeno pričakuje, da z novim letom zares preidemo na 42-umi delovni čas, je treba pospešiti z organizacijskimi pripravami. V iskanju novih poti in oblik za povečanje produktivnosti je treba pritegniti slehernega člana kolektivh. Pa ne samo to! Vsakdo izmed nas lahko na svojem delovnem mestu marsikaj izboljša, popravi ali dopolni. S tem lahko neposredno vpliva na povečanje produktivnosti lastnega dela, na prihranek in na izboljšanje kvalitete dela. Od nas samih zavisi, ali bomo izpolnili osnovne pogoje za uvedbo skrajšanega delovnega časa — nespremenjen obseg proizvodnje, nespremenjeni ali celo povečani osebni dohodki in večja produktivnost deia. A Ko bomo namestili nove stroje v hali za tehnično blago na Ga-šteju, bo tudi z opletanjem rivalit cevi manj tesno Hcllko časa nem© morali se čakati, da se „kra§i matiaz" prebudi? (Nadaljevanje s l. strani) vor o sprejemljivosti ali brezvred- koračevati norme in tudi vzduš strokovno vprašanje. Prepričan nosu njegovega pred.oga Obljubo ^ y kolektivu se bo izboljšai0 sem, da komisija že ve, kateri vedno izpolnijo. Zato tudi izmed predlogov je za naše raz- ni čudno, če imajo v svoji sredi mere uporaben in kateri ne. Rad okrog 12.000 stalnih, rednih pretipa bi opozoril na njeno ažur- lagateljev! Kakšen ustroj raznosi pri reševanju in pretresa- iskovavcev, iskavcev boljšega je nju predlogov. Nekaterim predla- to, si lahko predstavljamo! gateljem je namreč poznano, da Mislim, da je primer, čeprav nekaj predlogov v našem podjet- skopo opisan, poučen za nas. ju že s pridom leto ali celo dlje Opozarja, da se s sedanjimi uspehi uporabljamo, predlagatelj pa še na področju predlagateljske de-sedaj ni dobil pripadajoče nagra- javnosti izumov in tehničnih izbolj-de niti ne zadovoljivega odgovo- šav še ne smemo zadovoljevati. je v kolektivu se bo izboljšalo. Precej odločno je kolektiv spregovoril tudi o izmenskih delovodjih in kontrolorjih, saj menijo, da se ti premalo zanimajo za proizvodne probleme in ne sodelujejo zadosti pri osvajanju delovnih operacij. Se bi lahko govorili o problemih, ki jih nameravajo odstraniti in razširiti na Vrhniki. Toda bodi tokrat dovolj. Saj se čez teden dni spet lahko oglasijo! ALOJZ ZALAR zahvala Ob bridki izgubi mojega dragega moža JOŽETA GLOBOČNIKA dolgoletnega sodelavca tovarne »Sava« se iskreno zahvaljujem vsem, ki so se ob slovesu od njegovih posmrtnih ostankov spomnili nanj. Posebno zahvalo sem dolžna sindikalni podružnici »Sava« in njenemu predsedniku Jožetu, štularju, gasivcem, Ivanu Petriču za organizacijo, spremstvo in nagrobni govor ter Mirku Brezarju za tople besede. Vsem tudi najlepša hvala za poklonjeno cvetje in denarno pomoč! V imenu sorodstva žalujoča žena Angela Globočnik Iskal šest obratnih nezgod ¥ mesecu oktobru (Nadaljevanje s L strani) detemu stisnili roko in ga hudo opekli. Zaradi poškodbe še vedno boluje. jg G. F. iz pnevmatikarne il je utrpel opekline z vročo vodo. Med vulkanizacijo avto-plaščev se je zamašil ventil v ogrevni duši. Vrela voda zato ni mogla odtekati. Zato je pri odpiranju kalupa ogrevna duša eksplodirala, vroča para pa je butnila prizadetemu v prsi in ga oblila po nogi. Boloval je štiri dni. @ R. Š. (iz gumarskega izobraževalnega centra) se je naslanjal na stroj in zaradi neprevidnosti vtaknil roko med valj, čez katerega teče blago. Roko mu je zvilo. Zaradi nezgode še vedno boluje. © J. G. iz valjarne I je prijel pomično banjo za lovljenje zmesi za rob in jo potisnil na prvotno mesto pod dvo-valjčnik. Pri tem je zadel s prstom leve roke ob tirnico in se uščipnil. Boloval je štiri dni. Rudi Nadižavec Home moramo uskladiti in odpraviti siesorazmeria v ©sebA dohodkih (Nadaljevanje s L strani) debat na račun naših osebnih dohodkov. Govori se skoroda o astro-operativnim planom. Vprašanje nomskih izplačilih. Res, v naši enoje umestno. Kakor veste, smo ti je bilo res precej razburjenja operativni plan za oktober na- ter negodovanja, ker so razlike v knadno povečali za 14,5 odstotka osebnih dohodldh res prevelike, zaradi priprav na 42-urni delov- Da bi problem raziskali, smo se nik. Kakor vidite, smo pri nas zbrali na seji delavskega sveta naše poskus dobro prestali. S tem pa ekonomske enote 13. novembra, se seveda še ne smemo zadovoljiti Sprejeli smo ustrezne sklepe. Na in upam, da tudi nismo še rekli seji nam je šef biroja za norme poslednje besede. Ob še večji sa-moodgovornosti in večjem prizadevanju vseh članov kolektiva naše enote proizvodne uspehe lahko še izboljšamo. Sedaj pa še druga plat medalje! Zadnje dni je bilo precej burnih Zaključki letne konference mladine In nien akcijski program - vodilo za slehernega mladinca © Organizirati je treba razpravo o statutu podjetja. ® Organizirati je treba I. in II. Alojz Zalar izčrpno razložil, da imamo izključno pravico popraviti norme. Ker se je že primerilo nekajkrat, da so sodelavci na nekaterih delovnih mestih normo prekoračili za 200 odstotkov, je delavski svet imenoval komisijo in jo zadolžil, da v najkrajšem času uskladi vsa nesoglasja v normativih. Za pruner naj navedem, da izpolnjujejo sodelavci, ki delajo pri tehničnih ceveh in ki režejo tesnila, norme 259 in celo 300 odstotno! Drži sicer, da pride na teh delovnih mestih popolnoma do izraza delavčeva osebna iznajdlji- -V Transporter iz š^akia smo morali spet obnoviti... Na prva strani današnje štdvilke časopisa smo objavili fotografijo transporterja, ki ga uporabljamo na železniški postaji v Naklem za raztovarjanje premoga z vagonov in natovarjanje na kamione, ki premog dovažajo v Kranj. Kakor pretekla leta je bil tudi minuli teden v popravilu. Konstrukcija naprave je taka, da ni mogoče trak spojiti v brezkonč- ra, zakaj nagrade ni dobil. Ni moj namen nadalje razglabljati o problemu. Vem samo to, da si na vse kriplje povsod v podjetju prizadevamo izboljševati delovne postopke, uvajati racionalnejše prijeme itd. Spodbujamo človekovo raziskovalno žilico, kot žejni v puščavi iščemo vsepovsod naokrog neizrabljene rezerve v strojnih zmogljivostih, v boljšem izkoriščanju materiala in smotrnejšem trošenju razpoložljivega delovnega časa. Kaj ni tudi spodbujanje človeka k iskanju novih proizvodnih postopkov in boljših načinov dela nekaj takega? Je! Zakaj potem dopuščamo, da človekova pobuda popušča zaradi administrativnega zavlačevanja? Naj za primer navedem samo DUŠAN REBOLJ P. S. — Ko smo to številko časopisa zaključili, smo prejeli od Mihaela Cuhaleva prispevek z naslovom »Kako dolgo bom moral še čakati?«. Objavili ga bomo v naslednji številki, hkrati pa vabimo k sodelovanju vse tiste člane kolektiva, ki bi radi sodelovali pri uvajanju izboljšav, racionalizacij in izmnov, pa imajo pri tem kake pomisleke. Vse prispevke, ki morajo biti podpisani, pošljite na naš naslov! UREDNIŠTVO Danes gledam na razne proizvodne probleme povsem z dragimi očmi... »Danes gledam na posamezne proizvodne probleme, ki jih moram 0 Danes objavljamo drugi del zaključkov zadnje letne konference @ mladine našega podjetja in odgovarjajoči del akcijskega progra-® ma. 2. SKLEP: Prehod na skrajšani razvoja zlasti za organizirano delovni čas je ena izmed bistvenih izobraževalno akcijo. Veliko skrb nalog celotnega kolektiva. Ko go- je treba posvetiti tistim mladin- vorimo o izboljšanju družbenega cem, ki so v hitrem procesu iz in življenjskega standarda članov upravičenih razlogov ideološko in perspektivnem razvoju podjetja, o vse prilike. Ko se pokaže potreba, kolektiva, ne moremo mimo dej- strokovno zaostali. Veliko pozor- kulturi, književnosti itd., v dru jji, je treba spremeniti! Biro za stva, da moramo najprej zagoto- nost bo treba posvetiti tudi izo- gem pa organizirati plesne vaje. norme mora to vedeti in tekoče viti pogoje dela. Zato moramo braževanju mladink, ki naj bi Ves ta program bi bil namenjen nesorazmerja odpravljati. — Prav najprej proučiti in analizirati tre- dosegle višjo izobrazbeno stopnjo prvenstveno učencem poklicne gu- nasprotna pa je stvar rechno pri nutno stanje in ugotoviti vse po- ter se tako lahko aktivno vklju- marske šole. opletanju cevi. Na tem in jrodob- © Analizirati je treba učni pro- stopnjo šole za življenje, fotokro- vost in lastna »tehnika« dela. Niso žek, seminar za mlade člane samo- tucii redki primeri, da se spreme-upravnih organov, tribuno mladih nj tehnološki postopek, ki delo z dvodelnimi programi — v prvem olajša. Toda očitno je, da enaki delu predavanja in razgovori o normativi ne morejo veljati za reševati v naši ekonomski enoti, s povsem drugimi očmi kot nekdaj!« je dejal novopečeni gumarski tehnik Vojislav Mitrovič, izmenski delovodja v ekonomski enoti tehnični izdelki. Potem je nadaljeval: »Z znanjem, ki mi ga je dala tehniška gumarska šola, pa se ne bom zadovoljil. Že komaj čakam, da se prično predavanja v prvem seme- člane kolektiva. To pomeni, da moramo začeto akcijo o povečanju stru na gumarskem oddelku mariborske tehniške visoke šoie. Rad produktivnosti še bolj izpopolniti, organizacijsko okrepiti in vanjo bi se usposobil za organizacijska dela v proizvodnji, si izpopolnil in vključiti slehernega proizvajavca. AKCIJSKI PROGRAM: Prehod na 42-urni delovni te- manjkljivosti ter te pravočasno čevaie v reševanje aktuelnih nalog odpraviti. Vloga organizacije ZMS podjetja. Še posebno skrb pa je mora biti pri tem dvojna. Analiti- treba posvetiti izobraževanju naj-čno moramo poiskati vse pomanj- mlajših mladincev in tistih, ki kljivosti ter jih sproti odpravljati, vstopajo v mladinsko organizacijo. S svojim delom pa moramo biti Ugotovitve kažejo, da dosedanje tudi za zgled ostalim ter s tem oblike izobraževanja niso vedno zagotoviti osnovo, s katero bomo dosegle pravega namena. Zato je dosegli boljše rezultate, obenem treba iskati uspešnejše ter prika-pa vplivali in aktiviziraii ostale zovati mlademu človeku življenje tako, kakršno v resnici je. AKCIJSKI PROGRAM ® Analizirati je treba program gram šole ter pripraviti gradivo za razpravo. ® Ugotoviti je treba število mladine v podjetju, ki nima dokončane osemletke in poiskati možnosti, da manjkajoče pridobijo. Organizirati je treba seminar za vodstva aktivov v ekonomskih enotah. ® Pripraviti je treba material in program za posvetovanje utrdil znanje fizike, kemije, matematike in seveda gumarske tehno- in vsebino aktiva poklicne gumar- nadaljnjem delu v skupni povezavi med posameznimi družbeno-politi-čnimi organizacijami v podjetju ske šole in pripraviti gradivo za razpravo. ® Organizirati je treba občasna nega v vrtljivi preši, ampak kar sistem dajanja predlogov za naj-na napravi sami različnejše izboljšave, racionaliza- V ebcialB^i m iolsčila o ^Titamzacila tisia En nipra^itiEiia v EiodjsUi* (Nadaljevanje s L strani) jetja _ (delavski svet podjetja). logije ter strojeslovja. Vem sicer, da študij ne bo lahek. Nasprotno, precej težji od študija na tehniški šoli bo. Toda, če je človek vztrajen, če sproti študira, tudi še tako zahtevne prepreke prebrede!« dn.ik zahteva polno izkoriščanje predavanja in seminarje v mladin-razpoiožljivega delovnega časa, skem domu v Stražišču. in znotraj ekonomskih enot. TOVARNIŠKI KOMITE ZMS nih delovnih mestih o kakršni koli samoiniciativi ali osebni »tehniki« dela ni mogoče govoriti, ker je izključena vsaka možnost prekoračenja norme že s tem, da delavec, ki stroj upravlja, ne more narediti več, kot stroj zmore! Neusklajenost norm je torej lahko škodljiva, saj zaradi tega prejemajo nekateri sodelavci neupravičeno previsoke osebne dohodke, drugi, ki takih možnosti prekoračen jan j a norme nimajo, pa se upravičeno razburjajo in negodujejo! VULE CICMIL Nekateri ste zaradi delno zože- ^^»Gcneraf Motors^ Tam nan-ra- Sistem delavskega samoupravlja- Skupščina podjetja istočasno Ko sem se zanimal za temo Ko sem Vojislava pobaral, kako enotno uresničevanje diplomske naloge, mi je tov. Mitro- je bilo s samim zagovorom, je še po- vič pokazal na listku napisane nekoliko nejevoljno odgovoril: TZZSgZZZZl & Brbraš. r tekočim trakom in zakaj ovirajo malo pomembni, za podjetje ne- dam g skupPen pomen za cel »Kontrolne operacije v tehnolo .r . . J izvedljivi zaradi premajhne korist- sprejemajo m izvršujejo samo J ‘ i. izvo]i svoje škem postopku varilnih cevi za promet. Ne pozab,te, da nam prav ■ adijo predlagateljevo upravne odloctve po načelu enot- ^ektiv V ta namen tzvoJ^ kisik in acetilen.« Njen namen je ,a naprava zagotavija redno pre- pobu^ že,jo po izboljšanju neče- tiFn^Zri s^Tčine?Vb^ u^ei ' ^ ^ skrbo obratov s premogom m da «» z dnlanem. dvema ali vec. ce k**- u .... . J. . .» >---<: nas tudi letos, ko mraz, ne bo zeblo. bo pritisnil ALOJZ ZALAR arbitraža skupščina podjetja SKUPŠČINSKI ODBORI sa z dolarjem, dvema ali več. Ce p™-'''dolžnosti'"^ iz- ničevali podrobnosti iz poslovne P poinjevanja delovnih obveznosti politike, po njej sprejete m obh-neločljiva celota, ki v vsej svoji kovane v posameznih planih, pra-pomembnosti in veličini opredelju- vilnikih in drugih aktih, je položaj vsakega strokovnega in je komisije in odbori so: proizvodnega delavca — upravljav- ijavca ter bisveno prispeva k ma delitve D in OD nadaljnjemu oblikovanju družbe- b) komisija za obračun po EE no- ekonomskim odnosov v pod- komisija za racionalizacije in jetju. Priznavanje načela enotnosti lehnične ,;zbo;jšave istočasnih pravic m dolžnosti pa komisija za higiensko in teh-pomeni priz. m sprej. organizacij. njčno varnost principa dela po delovnih enotan, pa je predlog uporaben, če stavija njegova uresničitev’ za podjetje kakršen koli gospodarski prihranek, uspeh, potem je nagrada precejšnja. In kar je za nas še posebno poučno — pri »General Funkcionalna shema podjet- Motors« predlagatelja vedno ob-ja in delavskega upravljanja vestijo, do kdaj bo dobil odgo- SKUFŠČINSKE KOMISIJE bil ugotoviti najprimernejši in najbolj učinkovit način kontrole pri izdelavi teh specialnih cevi. Naloga ni bila težka, zahtevala pa je precej dela. Pod mentorstvom inž. Filipa Majcna je delo hitro napredovalo. Sama naloga pa nam a) komisija za razvijanje siste- bo praktično koristila, ko bo stekla proizvodnja v novih delovnih prostorih hale za tehnično blago v obratu II. Prav lahko jo bomo uporabili, ko bomo uvajali kontrolni postopek. strojev in reprodukcijskega materiala. Zato je treba ugotoviti vsa odstopanja. O Začeto akcijo za povečanje produktivnost,! je treba razširiti na vse ekonomske enote osnovne proizvodnje in pomožnih dejavnosti. Akcija se ne sme odražati samo pri fizičnem delu, temveč tudi v iskanju novih delovnih me-»Q tem pa ne govorim prav rad. todj boljših tehnoloških postopkov in organizacijskem izpopolnjevanju proizvodnje. EConfererea ZK le srire^ela vseBiinEEe® lopate sklepe, M m] prekvasro lmlvlcti¥ ,gSE¥B£S (Nadaljevanje s L strani) Zagovor naloge je bil lahek, čeprav so izpraševalci zastavljali najrazličnejša vprašanja, ki so zadevala kontroio in organizacijo kontrolnega oddelka. Kar smešno se mi pa zdi. če pomislim, da nisem vedel odgovoriti, na kakšnem principu je narejena varnostna zaldopka na vulkanizacijskem kotlu. Čeprav sem o njej večkrat razlagal nekaterim našim učencem, takrat nisem mogel povedati. Tako je, če se človek zmede«! Po referatu o vlogah in nalogah Zveze komunistov v sedemletnem perspektivnem razvoju podjetja — glavne misli objavljamo na 3. 0 Organizira naj se tekmovanje in 4. strani! — se je razvila dokaj za dvig produktivnosti ne samo znotraj članstva mladinske organizacije, temveč tudi med posameznimi mladinskimi aktivi. Zalo naj se pripravi interni pravilnik tekmovanja in da v razpravo ter o njem pravočasno obvesti ves kolektiv. 3. SKLEP: Na področju strokovnega izobraževanja bo treba skrbeti v sedanjih pogojih družbenega burna in plodna razprava. V njej so spregovorili o aktualnih problemih v podjetju, o vlogi in mestu Zveze komunistov ter o nalogah, ki jih bo moral kolektiv našega podjetja v bodoče reševati: Stane Žerko, Ivan Golob, Silvo Vidic, Ivan Pintar, Anton Štern, Miodrag Milivojevid, Borut Šnu-deri, Janez inž. Beravs, Pavle Ganter, Slavko Pirc, Rudi Nadižavec, Matevž Stanjko, Petar De-libašic, Zvonimir Milosavljevič, Ivo Cvok, Ivo Krč in Mirko Zlatnar. Konferenca je izvolila tudi novi tovarniški komite. Sestavljajo ga: Franc Belehar, Edo Bertoncelj, Rajko Debeljak, Pavel Ganter, Jože Kocijan, Jože Markovič, Ivan Pintar, Ignac Polajnar in Anton Štern. Že referat je nakazal pomembnost in nujnost najširše aktiviza-cije kolektiva v uresničevanju na- UPRATOI CB30R INŽENIRING GL.DIREKTOR STROKOVNI SVET S C P R S GUMARSKI INSTITUT S V 1 MEHAK. IfližiTRANSPORTI N S P S MSHAN. 11 iljTRG. MREŽA ibi G I C | jg ELEKTRO | {j energetTI i ! 0 K S F S S S S K PAS -tHAŽffiULANTAl -tilDEL.HESTTI -qP0?TŠKUPT] grade. I MIZAR. a VALJARNA I STISKARNA i PREMAZOVALNICA I PNEVMATIKARNA I TEHNIČNI IZDELKI I VALJARNA II pnevmatikarna u VRTLJIVE PREŠE II prevleke valjev ii ROČNA KONFEKCIJA VRHNIKA III ki dosledno upošteva notranjo delitev in specializacijo vsega strokovnega in proizvodnega dela v podjetju. Po takšnih delovnih enotah je mogoče porazdeliti delovne obveznosti in odgovornosti, ki parcialno izvirajo iz skupnega gospodarskega plana podjetja (za leto dni ali za daljše perspektivno obdobje), izpopolnjevati sistem kompleksnega planiranja, formirati kolektive enot z ustrezno strukturo kadra, spremljati rezultate dela in jih obračunsko zajemati ter na tej osnovi izvajati delitev po delu in nadalje oblikovati družbeno-ekonomske odnose med posameznimi delavci ter enotami. Na ta način bo mogoče še bolj kot doslej razvijati samoupravljanje delovnih enot, ker bo temeljilo na materialni osnovi rezultatov lastnega dela in imelo jasno odrejen okvir pristojnosti z istočasnimi pravicami in dolžnostmi. Delovni kolektiv podjetja dokončno oblikuje in sprejema skupni gospodarski plan z vsemi elementi poslovne politike po izvoljenih članih v skupščini pod- el komisija za analitsko oceno delovnih mest f) komisija za prošnje in pritožbe g) komisija za disciplinske prekrške a) odbor za komercialne posle b) odbor za kadre in skupno potrošnjo c) odbor za organizacijo deia in upravljanja d) odbor za perspektivni razvoj podjetja e) uredniški odbor časopisa Upravni odbor bo odločal o jdo- slovanju na najširšem področju, ki zajema operativno in tehnološko pripravo proizvodnje, tekoče vzdrževanje, novogradnje, finančna sredstva za proizvodnjo in \s harpuno poganjal električni generator. Me- sta Ilija in barba Ive prinesla smo torej tja, kamor smo si tako zovala slikovite pejsaže, midva dia luč je osvetljevala marljive od nekod še veliko pletenko — dela- zelo želeli. Pred nami je biia ne- postave, Iti so razkladale z bogatim žon pristnega otoškega vina, smo gotovost, polna nestrpnosti zara- tovorom obteženo ladjo. Za doma- ukrcaii še vso našo ropotijo in di pričakovanj in želja po doži- čine je bila spet uspešna lovska prtljago. Pripravljali smo se, ka- vetjih. noč s fenjeri. Spet so imeli za dva kor bi hoteli čez »veliko lužo«. Odmikali smo se civilizaciji. Za-ali tri dni zagotovljeno predelavo Sonce je že neusmiljeno pripe- to je romala naša obleka v kov-rib. kalo, ko sem kot »šjor« kapetan čke. Dolge hlače smo zamenjali s Ujo pa sva se lotila opreme za podvodni ribolov. Neugnane želje po svetu tišine ni bilo moč več dušiti... Za nami je sedel pri krmilu barba Ive, opazoval naše početje in se dobrohotno smehljal. Takih Ive pripeljal k pomolu svojo barko. Mudilo se nam je na morje, zato smo mrzlično nakupili potrebno hrano v bližnji trgovini. Salij-ski pek nas je oskrbel z odličnim belim kruhom. Ko smo zložili v kajuto barke zalogo kakih štirideset kilogramov krompirja, več jem mestu. Še kratek razgovor z upravnikom tamkajšnje zadruge Miličem, prevzem listine za križarjenje v vodah, ki mejijo s svobodnimi vodami v Jadranu. Potem smo svečano dvignili sidro. Barba Ive je ponovil že deset in desettisočkrat ponovljene kretnje. Prijel je za ročko, jo nasta- _ Utrujeni od dolge poti smo se po izdatni večerji — za uvod v vil na vztrajnik motorja, nekaj-ukrepe v zvezi s problemi Vvalite- ribjo kuhinjo smo povečerjali vsak obilno porcijo pečenih kanjcev — krat zavrtel in iz Izpušne cevi te produktivnosti ekonomičnosti spravili k počitku. Skrb zaradi nakupa potrebne hrane pa mi ni dala 9 konjskih moči sposobnega in’ rentabilnosti proizvodnje. spati. Danilo se je že, ko sem zadremal, a se spet kmalu prebudil. ARANA se je močno pokadilo. Glavni direktor podjetja vodi Iz ^anja me je vrgel ropot z ribami natovorjene ladje, ki je peljala Vijak pod krmoje zvrtinčtljodo poslovanje in s posebnimi zadolžit- sveže nalovljene ribe v tovarno konzerv ... vami porazdeljuje delovne obvez- Vsta sem, se oblekel in pohitel litrov olja, prepečenca, mesnih nosti v skladu s samoupravnimi na pomol. Onstran malega zaliva, konzerv, špagetov, jušnih nado- odločitvami vsem tistim delovnim okrog katerega sc razprostira ve- mestkov, sladkorja, ruma itd., in enotam in posameznim delavcem, nec strnjenih šali iških hiš, se je ko smo se založili še z jajci, če- (Dalje na zadnji strani) slišal ropot dieselmotorja, ki je bulo, česnom in kdo ve s čim vse, Ob desetih dopoldne je barba zadnjič pregledal, če je vse na svo- kratkimi, namesto toplih srajc pa prizorov je vajen, saj smo bili po- nas je grelo septembrsko sonce, slednja skupina, ki jo je peljal Posedli smo na pramec; Branko med Kornate . . . in naša barka Sa 300 je izplula iz pristanišča. Za nami je izginjal v modrini Šali, desno pa so se zarisali na obzorju grički in hribčki — kor-natski otočki in otoki. Odhajali in Mitja sta z daljnogledom opa- Prcdao smo dvignili sidro, smo se morali oskrbeti še s hrano — j&s, — za štiri osebe smo nakupili toliko, da smo nekaj po končanem križarjenju odstopili barbi — skupni strošek je bil 14 tisočakov! (se nadaljuje) i*:«®* ' 1 E log, ki jih postavlja pred nas predlagani perspektivni sedemletni razvoj podjetja. Sedaj ni več časa za razpravljanje, ali imajo prav »tnladi« ali »stari« v podjetju. V sedmih letih bomo potrojili obseg proizvodnje po količini in vrednosti ob komaj polovičnem porastu zaposlenih. To se pravi, da bo moral, dati vsakdo še enkrat več od sebe. Res, največji , delež v tem bodo nosili novi stroji, toda brez naših naporov, skupne težnje in prizadevanja za uvajanje najsodobnejših organizacijskih in tehnoloških postopkov uspeha ne bo. A če uspeha ne bo, potom moramo pričakovati najhujše — svoj skupni in osebni propad. Podrobnejše zapiske s konference berite na notranjih straneh današnje številke! Dušan Rebolj Kaj pa ziEitricl m-čltels v počitnlš-jcem Htsmiš sna Pokljuiii? (Nadaljevanje s L strani) gom. Kuhinja je dobro opremljena z vso potrebno kuhinjsko posodo, z jedilnim priborom. Kuhati je mogoče z električnim tokom ali z drvmi. Za podrobnejše informacije se obračajte na referenta za družbeni standard, telefon 25 v obratu I! PETER ŽIGANTE Vse sublektivne sile, posebel pa še komunisti v podjetiu se moralo zavedati, da zahteva tako ekspanzijo splošen razvoj proizvajalnih sil doma in... © Kakor je navada v našem podjetju, so prejeli vsi člani tovarniške organizacije Zveze komunistov © ter povabljeni gostje referat dan ali dva pred samo konferenco. Tako so lahko že doma temeljito ® preštudirali obravnavani perspektivni reicvoj podjetja in vlogo organizacije Zveze komunistov pri Q njegovem uresničevanju. Ker je referat dokaj obsežen, saj obsega več kot dvajset strani, smo se @ odločili povzeti iz njega samo najvažnejše misli. Zakaj se je tovarniška organizacija Zveze komunistov odločila obravnavati na letošnji konferenci perspektivni sememletni razvoj podjetja? Odločitev za to narekuje dejstvo, da je s predlogom sedemletnega perspektivnega plana razvijanja in širjenja podjetja začrtana naša poslovna politika in da je s tem dan tudi okvir, ki zajema vso družbeno-politično problematiko podjetja. Hkrati pa je treba poudariti, da kolektiv zaenkrat o perspektivnem razvoju podrobneje še ni razpravljal —-izjema je samo skupščina kolektiva, ki je obravnavala okvirni načrt samega razvoja ter sprejela vrsto odgovarjajočih sklepov. Referat je prebral vršivec dolžnosti sekretarja Štefan Horvat Kal nareku!a hitro in široko zasnovano šlr-ienie podietia? Vključevanje Jugoslavije v mednarodno delitev dela in vse večja potrošnja gumenih izdelkov doma in v svetu terjajo tudi od jugoslovanske industrije svoje. Da odpade precejšen del obveznosti tudi na naš kolektiv, ni potreba posebej poudarjati. Zato smo si tudi zadali nalogo razvijati naše proizvodne zmogljivosti tako, da bomo leta 1970 izdelovali letno nad 27.000 ton gumenih izdelkov s skupno vrednostjo več kot 31 milijard dinarjev. Razumljivo je, da bomo morali vložiti v tako široko zasnovano rekonstrukcijo precej sredstev. Računamo na več kot !1 milijard dinarjev investicij in sicer 8 milijard za osnovna sredstva ter dobre 3 milijarde za obratna sredstva. Del potrebnega denarja bomo dobili s krediti iz tujine, del pa bomo morali vložiti sami. Značilnosti našega dosedaniega družbenoekonomskega razvoja Naše podjetje sodi med najstarejše v državi. To velja tako za tovarniške prostore, za stroje in orodja, kakor tudi za starost samih delavcev in organizacijskih ter proizvodnih metod. Obrtniška miselnost je v kolektivu še precej močna, četudi skušamo uvajati v obratu II na Gašteju sodobno, velikoserijsko proizvodnjo. Kolikšni premiki so se dogodili v povojnih letih, najbolj zgovorno kažejo naslednji podatki. Leta 1954 je znašal fizični obseg proizvodnje celega podjetja 2.431 ton gumenih izdelkov pri 633 zaposlenih, leta 1962 pa je dosegel že količino 8.093 ton izdelkov pri 1.105 zaposlenih. Povečal se je torej v osmih letih za 233 odstotkov ob istočasnem povečanju števila zaposlenih le za 74,5 odstotka. Ista trditev velja za porast celotnega dohodka, ki je znašal leta 1954 2.744.944.000 dinarjev, leta 1962 pa že 9.865.086.000 dinarjev ter se tako povečal za 259 odstotkov. Kljub takšnemu porastu obsega proizvodnje pa danes o resnični industrijski proizvodnji v našem podjetju z redkimi izjemami še ne moremo govoriti. Delno zaradi zastarelosti strojne opreme, delno zaradi obrtniške miselnosti, največ pa zaradi nezadostne organizacijske razvitosti tovarne. V marsičem nas je razvoj proizvajalnih sredstev in organizacijskih prijemov prehitel. Naši strokovni kadri se namreč niso zadosti hitro prilagajali zahtevam, ki jih je narekovalo domače in svetovno tržišče — niso v celoti doumeli, da je naša bodočnost samo v sodobni, velikoserijski in specializirani proizvodnji, v osvajanju novih proizvodnih postopkov ter sodobnih organizacijskih metod. Lahko trdimo, da bi bil razvoj podjetja večji in uspešnejši, če bi se hitreje in uspešneje razvijalo naše delavsko samoupravljanje. Sprva smo imeli le predstavniške organ, 1. 1959 pa smo uvedli ekonomske enote, ki pa so bile še brez prave vsebine samoupravljanja. Sele po letu 1960 je pričelo dobivati formiranje ekonomskih enot svojo pravo vrednost, žal pa zaradi odsotnosti materialne osnove ni dalo pričakovanih rezultatov. Zato je razumljivo, da resnično neposredno upravljanje v ekonomskih enotah še ni zaživelo, zlasti še zaradi ceste zmedenosti, nejasne orientiranosti subjektivnih sil v podjetju, ki niso pravilno razumele vsebine in vloge delavskega samoupravljanja. Zato moramo poudariti, da je prišlo do uspešnejših premikov v samoupravljanju šele v poslednjih dveh letih s prenosom večjega dela pristojnosti na organe upravljanja v ekonomskih enotah in na bolj neposredno vključevanje proizvajavcev v resnično upravljanje. Hiter razvol podietia nam narekuie razvoi proiz. sil v svetu Strokovnjaki napovedujejo zeio hiter razvoj cestnega prometa pri nas, zlasti zaradi naglo naraščajoče domače avtomobilske industrije. Od lanskega leta, ko smo imeli v Jugoslaviji okrog 88 tisoč potniških in osebnih avtomobilov, se bo do konca letošnjega leta to število povzpelo na 201 tisoč. Občutno počasnejši je porast pri kamionih in drugih vozilih te vrste, saj napovedujejo, da se bo od lanskih 43.5000 teh vozil število letos povzpelo na 45.200. To je za nas precej pomembno, saj je predvideno v specializaciji našega podjetja, »Borova« in »Tigra«, da bomo v »Savi« povečali v prihodnjih letih obseg proizvodnje avtopnev-matike s srednjimi dimenzijami. Zato je umestno vprašanje, ali bomo našli v celokupni jugoslovanski proizvodnji avtopnevmati-ke, ki bo znašala leta 1970 okrog 58.000 ton, mi za svoje avtopnev- inatike zadosti povpraševanja in možnosti za prodajo. Zlasti še, ker bo naš asortiment avtopnevmati-ke po specializacijskem dogovoru vseboval le pet dimenzij. To sicer res pomeni korak naprej v resnično industrijsko, velikoserijsko proizvodnjo, saj bomo izdelovali eno dimenzijo v seriji najmanj 25.000 kosov, toda dejstvo, da bomo pri tem udeleženi v vsejugoslovanski proizvodnji avtopnev-matike s, 35 odstotki, nam narekuje že sedaj temeljito analiziranje domačega in svetovnega trga ter tudi določene spremembe v samem specializacijskem programu. Občutna potreba po specializaciji in delitvi dela med jugoslovanskimi gumarskimi podjetji se kaže v izdelavi tehničnih izdelkov. V našem podjetju izdelujemo še sedaj nad 3 tisoč najrazličnejših — zahtevnih, nezahtevnih, donosnih in nedonosnih izdelkov. To največ iz želje, da bi zadovoljili slehernega kupca. Pri tem pa največkrat pozabljamo, da je taka razdrobljena, povsem obrtniška proizvodnja sila draga in nedonosna. Slej ko prej bomo morali del svojega širokega proizvodnega programa tehničnih izdelkov opustiti in pridobiti za poslovno sodelovanje kako manjše gumarsko industrijsko podjetje, ki ima pogoje za tako vrsto proizvodnje. Jasno rešitev iz lega problema je o tem nakazal že pred meseci tovariš Tito v govoru med obiskom Skopja. Take specializacije pa seveda ne bomo mogli doseči zgolj s sporazumevanjem in administrtivnimi sporazumi. Potrebna je zdrava ekonomska in poslovna politika, upoštevanje osnovnih gospodarskih in tržnih zakonitosti ter dokončna orientacija k sodobni industrijski proizvodni miselnosti. In prav v poslednjem, ko gre za bistveno velik premik v miselnosti večjega dela naših proizvajavcev, bo morala odigrati svojo vlogo goranizacija Zveze Komunistov podjetja. Kako bo potekala nadallnja rekonstrukcija tovarne? Rekonstrukcija našega podjetja poteka in bo potekala v treh fazah. Prva je praktično skorda že končana, saj smo v obratu II na Gašteju dokončno razvili proizvodnjo avtopnevmatike ter mo-pedpnevmatike. Druga faza je v teku. Velika hala za tehnično blago na Gašteju je pod streho in Sekretar občinskega komiteja ZKS Ivo Krč »Zdi sc mi sila spodbudno ie dejstvo, da so člani Zveze komunistov v vašem kolektivu odprli ključni problem in se odločili o njem nadrobno razpravljati. Konferenca je prilika za izmenjavo mnenj in za formiranje enotnih stališč. Sedaj komunistom, ki delujejo v organih upravljanja, ne bo težko prepričevati tovariše o nujnosti po nadaljnjem razširjanju podjetja in po odločnem prehajanju v sodobno, industrijsko „Prav le, da ste se lotili ključnih problemov in se odločili o njih pogovoriti" ® Letošnji tovarniški konferenci organizacije Zveze komunistov @ je prisostvoval tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Ivo ® Krč. Ker že nekaj časa budno spremlja življenje in delo v na-© šem kolektivu in ker nam je že nekajkrat pomagal z nasveti, © ko smo se lotevali raznih težav in nalog, sem izrabil odmor @ in tovariša Iva naprosil za krajši razgovor. Prošnji se je rade © volje odzval . . . Prvo vprašanje se je nanašalo proizvodnjo. Ce dodam k temu na samo osnovno tčmo letošnje še jasna stališča vaše organizacije konference. Tovariš sekretar je de- Zveze komunistov, ki zagovarja v jal o tem tole: prihodnosti tesnejše sodelovanje A Konference tovarniške orga-nizacije ZKS so se udeležili tudi Danilo inž. Dolgan — direktor »Iskre«, Mirko Zlatnar — član CK ZKS, Ivo Krč — sekretar ObK ZKS Kranj in Janez inž. Beravs — direktor »Save« če ne bo posebnih zastojev, bodo prvi stroji stekli že čez leto dni. Tretja faza pa je nadaljnja razširitev tovarne na Gašteju. Povečevali bomo obseg proizvodnje avtopnevmatike in to od leta 1966 do leta 1970. Široko zasnovana rekonstrukcija bo terjala velike naložbe — 7 milijard 896 milijonov dinarjev za osnovna in 3 milijarde 329 milijonov za obratna sredstva. To je denar, na katerega trošenje bomo morali paziti ter težiti, da bo kar se da smotrno. Izdelati bo treba normative za njihovo namensko uporabo ter posebno ojačiti službo za vzdrževanje in novogradnje. Ob vsem povedanem bi močno pogrešili, če bi prezrli tudi vprašanje kadrov. Sedaj je zaposlenih v našem podjetju 1.229 sodelavcev, do leta 1970 pa se bo to število povečalo na 1.737. Glede na potrojitev obsega in vrednosti proizvodnje porast ni velik. Kljub temu pa bo prav zaposlovanje novih kadrov terjalo velike napore. V kranjskem industrijskem bazenu novih delavcev ne bomo mogli dobiti, ker je naravni priliv premajhen, da bi zadostil potrebam po novoza-poslenih v podjetjih, kakršna so »Iskra«, »Tekstilindus«, »Sava«, »Planika« itd. Nove kadre bomo morali iskati v oddaljenejših predelih Slovenije, zato pa zanje tudi zagotavljati stanovanja ali pa jim omogočati vsakodneven prevoz na delo in z dela. Zato ne glejmo rekonstrukcije preveč enostransko in ne nalagajmo denarja samo v stroje ter sredstva za delo. Brez dobro usposobljenih ljudi, dobrih delavcev bo ves trud zaman. Nalagati pa ne bo treba samo v gradnjo stanovanj, temveč tudi v nadaljnje izboljševanje našega družbenega standarda, v izobraževanje kadrov, v njihov hitrejši kulturni dvig, v smotrno izrabljanje prostega časa, v umno r----------------------------- ..Iskali sle pot m kaže. da ste so sedaj našli... Tako je začel v razpravi član centralnega komiteja ZKS tovariš Mirko Zlatnar, ko je ocenjeval dosedanje delo tovarniške organizacije Zveze komunistov v našem podjetju. Potem pa je nadaljeval: ».. . Lotili ste se obravnavanja pogojev za uresničitev razvoja, ki ga napoveduje sedemletni perspektivni plan. To je prav In upam, da uspehi ne bodo izostali. Osnova so vam proizvodni problemi in načini, kako naj hi dalo družbeno upravljanje svoj delež. Pot k uspehu je samo ena — aktivirati je treba slehernega proizvajavca, slehernega delovnega človeka. Tu ne gre več za linijo komiteja. Ne bomo več mahali ljudem pred nosovi s sklepi komiteja. Naša naloga je sodelovati in prepričevati! Kako je prav, to je pri vas najbolje pokazala mladinska organizacija. Njeni člani vedo, kaj hočejo. So uporni, zato izkoristite njihove pobude. Mirno lahko postane norma za partijske pobude .. .« Tovariš Zlalner je potem še nakazal potrebo po hitrem usmerjanju proizvodnje iz obrtniške, neorganizirane v organizirano, sodobno industrijsko proizvodnjo ter poudaril, da je naša bodočnost samo v močnem izvozu. X_____________________________ in učinkovito rekreacijo itd. Vse lo so namreč posredne naložbe v dviganje produktivnosti, v večje povezovanje kolektiva kot celote za uresničevanje sprejetih načrtov. Podatki, ki se zde na prvi pogled skoroda nevenetni Kako se bo povečala produktivnost dela na enega zaposlenega (Dalje na naslednji strani) vseh jugoslovanskih proizvajavcev gumenih izdelkov, potem je letošnja konferenca tudi znak, da komunisti »Savi« pravilno ocenjujejo pomembnost vključevanja našega gospodarstva v mednarodno delitev dela.« Ker pozna že naš problem okrog odnosov med starejšimi in mlajšimi kadri, sem naprosil tov. Krča, naj pove tudi, kaj meni o tem. Odgovoril je: »Stara nasprotja med starimi in mladimi koncepti so spet v ospredju. Presenečen sem. Menim, da je treba o tem odločno spregovoriti na konferenci in pravilne poglede zagovarjati. V svoje delo moramo vnašati nova spoznanja, pridobitve znanosti. Pustimo fraze! Z delom dokažimo svoje sposobnosti. Borba mnenj je potrebna. Zavedati se moramo, da se je treba do spoznanj dokopati. Če meni kdo, da je to nepotrebno, da že vse ve, potem je to znak. da ga čas prerašča . . .« Glede metod, ki naj bi jih uporabljali komunisti pri svojem delu, meni tovariš Ivo takole: »Dokaj nespodbudno je, če pomislimo, da je neupravičeno izostalo kar 21 članov organizacije Zveze komunistov. To je znak, da ne uporabljamo vzgojnih in disciplinskih ukrepov. Ne strinjam se tudi z načinom nekakšnega delegiranja kandidatov za novi komite. Menim, da pomeni danes delati v tovarniškem komiteju nekaj sila zahtevnega. Zato naj pridejo v komite res najsposobnejši člani organizacija, ki imajo sodobne poglede na naše družbene probleme. Boriti se je treba za demokratičnost, pri tem pa delovati prepričevalno. Ne smemo pozabiti, da člani Zveze komunistov niso v večini. Zato je treba delovati vsepovsod v kolektivu in se zavedati, da ne gradimo socializma samo komunisti. Le z vključevanjem najširšega kroga sodelavcev, torej vsega kolektiva v reševanje določenih problemov in nalog bomo lahko odigrali vlogo, ki tiam jo organizacija nalaga. . . /« Dušan Rebolj Vse subjektivne sile, posebej pa še komunisti v podjetju se morajo zavedati, da zahteva tako ekspanzijo splošen razvoj proizvajalnih sil doma in... ▲ V koncertni dvorani delavskega doma Kranj se je zbralo v ^ nedeljo, 17. novembra na letni konferenci okrog 120 članov tovarniške organizacije Zveze komunistov Član kolektiva ge samo tisti, ki se trudi prispevati po svoiiti močeh za razvoj in napredek ..Save" Že star problem v našem podjetju, ki je spet prišel do izraza na nedeljski konferenci, je najbolj otipljivo orisal glavni direktor našega podjetja Janez inž. Beravs. V svoji razpravi je dejal med drugim tudi tole: ». . . En problem, ki je prikazan morda preveč pretirano, je odnos stari — mladi. Ce bi imeli med vsemi tistimi, ki se smatrajo za strokovnjake, samo take, ki to ime zaslužijo, bi lahko končali današnjo konferenco v nekaj minutah. Ne bi se bilo treba ukvarjati s problemi, ker teh potem sploh ne bi imeli. Ce je res, da so se nekateri starejši strokovnjaki umaknili, ker jim nismo dali možnosti, da bi dali od sebe tisto, kar so sposobni, zakaj so potem sprejemali visoke osebne dohodke? Zakaj se niso odrekli zaslužku, do katerega niso bili upravičeni? Prepričan sem, da bi se potem ne dogajalo K razpravi se jp prijavil tudi šofer Ivan Golob 1 2 3 skoraj neverjetno — to, da kdo zasluži pri nas tudi manj kot 20.000 dinarjev na mesec! Na račun naše nove organizacije in organizacijske sheme je padlo že ogromno pripomb. Shema ni zgolj papir. Zakaj smo vedno tako osebni, tako nepošteni, da si tisto, kar nam leži na srcu, ne povemo odkrito iz oči v oči? Kdaj se bomo pričeli tako meniti in kdaj bomo prišli do odgovora, kdo je za napredek in razvoj našega podjetja in kdo ne? Mar pozabljamo, da gre sedaj za našo bodočnost, za naš obstoj? Kaj pomeni zadovoljevanje z nekdanjimi uspehi, to smo okusili pred nedavnim. Pred šestimi leti smo v našem podjetju učili delavce iz tovarne »Tigar«, kako se dela to in ono. Pred štirinajstimi dnevi pa smo se učili pri njih mi! Tudi pri tem je imela svoj delež delitev na stare in mlade, na tiste, ki da so zaviravci razvoja in na tiste, ki hočejo uvajati nesmiselne novitete. Kdo bo bolj in kdo manj važen? Tu je odgovor samo eden. Pomembni in važni za kolektiv smo vsi, vsak posameznik! Ker nimamo izbire — odločiti sc moramo za nadaljnje razvijanje in širjenje podjetja, za ukrepe, ki nam jih narekuje nova organizacijska shema in vrsta pripravljenih organizacijskih predpisov — je prav, da se že sedaj zavedamo tudi slučajnih spodrsljajev in napak. Toda, kaj je večja napaka — ali delati, truditi se z željo doseči neke uspehe, pa pri tem tudi kaj pogrešiti, ali ne delati in se zado- (Nadaljevanje s 3. strani) č.ana kolektiva, najbolj zgovorno kažejo naslednje številke: leta 1954 smo naredili v našem podjetju 3.840 kilogramov na enega zaposlenega. Letos bo ta vrednost poskočila na 7.453 kilogramov, do leta 1970 pa sc bo povečala na 15.445 kilogramov! Tak porast bo mogoč, ker bomo proizvodnjo temeljito organizirali, vrsto postopkov mehanizirali in avtomatizirali, izboljšali organizacijo dela, izboljšali delovne pogoje, izpopolnili sistem delavskega upravljanja itd. Razume se zato, da bo tudi narodni dohodek p o ras tel in se poveča) od sedanjega za 132 odstotkov! Da je to mogoče, kažejo uspehi proizvodnje v zadnjih devetih mesecih, zlasti pa še v minulem mesecu oktobru. Posebno skrb pa bomo posvetili povečevanju ekonomičnosti proizvodnje, saj predvidevamo z organizacijo proizvodnje in boljšo pripravo dela ter uvedbo novih r- 'N Sporočilo vsem našim bravcem Vljudno naprošamo bravce, naj nam ne zamerijo, če smo objavili v današnjem razširjenem delu časopisa le delen pogled na nedeljsko letno konferenco tovarniške organizacije Zveze komunistov našega podjetja. Razumeti morate, da smo morali obdelati vse gradivo ter pripraviti okrog petnajst strani rokopisa ter narediti vse fotografije takoj po konferenci in da nam je šel pri tem na roke kolektiv časopisnega podjetja »Gorenjski tisk« in gradivo pripravil za tisk, četudi smo pogodbeni rok za oddajo rokopisa in fotografij zamudili za tri dni. Ostqlo gradivo — zlasti povzetke iz celotne razprave ter zaključne misli o letošnji konferenci — vse to bomo objavili v naslednjih številkah našega Usta. UREDNIŠTVO .J voljiti s sedanjim ter pri tem tudi ničesar ne pogrešiti? Prava pot je samo prva. Seveda pa zahteva strnjenost, povezanost nas vseh v celoto — v kolektiv, ki ga združujejo skupni interersi!« Sprejeti sklepi naj služijo kot osnova za akcijski program komunistov pri izvrševanju svojih nalog V imenu komisije za pripravo zaključkov je Tone Tičar, direktor gumarskega instituta, predlagal konferenci vrsto sklepov. Opozoril je da se je komisija držala načela formulirati sklepe tako, da bodo služili kot osnova za akcijski program komunistov pri izvrševanju v referatu in v razpravi obravnavanih nalog. Konferenca je sprejela naslednje sklepe: 1. Komunisti morajo svojo vsakodnevno dejavnost ocenjevati poglobljeno in bolj kritično z vidika lika komunista, komunistične morale in z vidika dolžnosti, ki jih nalaga članstvo v tej organizaciji. Pri tem ni potrebno ponavljati že predhodnih sklepov niti ne sklepov, ki so jih sprejeli višji organi Zveze komunistov. 2. Pri izdelavi sedemletnega plana so komunisti dolžni po organih upravljanja in kot člani kolektiva zagotoviti sprejetje takega plana, ki bo najprimernejši za naš kolektiv in ki bo usklajen z družbenimi potrebami, že pri sestavljanju boljše organizacije poslovanja podjetja, pri osvajanju in izkoriščanju novih tehnoloških postopkov, pri nenehnemu strokovnemu izpopolnjevanju posameznih članov kolektiva kakor tudi pri uskladitvi proizvodnega plana in programa z ostalo jugoslovansko gumarsko industrijo in pri vključevanju v mednarodno delitev dela je to nujno potrebno. 3. Pri prehodu na 42-urni delovni teden morajo komunisti budno paziti, da se nezmanjšane ali celo povečane proizvodnje ne bo zahtevalo in doseglo na račun povečanja fizičnih naporov zaposlenih. Podjetje je treba sodobno organizirati tako v celoti kakor po posameznih delovnih mestih, opremiti proizvodnjo s sodobnimi stroji in napravami ter z iskanjem in uvajanjem novih, boljših tehnoloških postopkov prehajati na velikoserijsko ali masovno proizvodnjo posameznih izdelkov itd. Z vsem tem je treba doseči uspehe, ki nam bodo omogočili skrajšanje delovnega časa. 4. Komunisti morajo ustvariti v kolektivu tako vzdušje, ki bo povečalo delovno disciplino ter s tem tudi naš brutoprodukt. Prizadevati se morajo tudi za boljšo tehnološko disciplino, ker to vpliva na kvaliteto izdelkov in s tem na njihovo količino ter lažjo prodajo na tržišču. 6. Pri izdelavi statuta podjetja morajo komunisti stremeti za tem, da bodo v njem določene osnove našega družbenega razvoja in socialističnega humanizma, ki jih zagotavlja naša nova ustava. Posebno je treba paziti, da se bo samoupravljanje kot vsebina naše družbene biti tudi vnaprej nenehno izpopolnjevala ter da bomo iskali oblike, ki bodo zagotovile obenem največjo mero demokratičnosti in učinkovitosti. 6. Pri določanju sistema nagrajevanja se morajo komunisti boriti za marksistično načelo — vsak po svojih zmožnostih, vsakomur po njegovem delu! Ocenjevati je treba prispevek posameznika z družbenega vidika, z vidika razvoja družbe. Socialistična pravičnost nagrajevanja je možna samo po tem načelu! Konkretno, stalno in hitrejše izpopolnjevanje meril za delitev osebnih dohodkov zagotavlja večjo zainteresiranost pro-izvajavcev za dviganje produktivnosti in ekonomičnosti dela. 7. Konferenca sprejema tudi vse naloge, ki jih nakazuje sam referat in ki so jih nakazali govorniki v razpravi. Komisija za sklepe je mnenja, da je v sicer pičlih, a vsebinsko bogatih sklepih toliko snovi, da bo njihova uresničitev pomenila kvalitativno spremembo komunistov, njihovih medsebojnih odnosov in prekvasitev celotnega kolektiva »Save« v njegovem snovanju in delu do takšne mere, da uspehi ne bodo izostali. Možnosti pa zato so! Komunisti — subjektivne sile so tu! proizvodnih postopkov občutno zmanjšati defektnost izdelkov ter manjvredno blago. Predvidevamo celo, da se bo ekonomičnost do leta 1970 povečala v primerjavi s sedanjo za 30 odstotkov. Od pol milijona na pet miiiionov dolarjev izvoza Temeljite spremembe bomo morali v nadaljnjih letih narediti v prodaji izdelkov. Tržišče bomo morali načrtno raziskovati in se hitreje prilagajati zahtevam potrošnikov tako glede kvalitete izdelkov, njihovega izgleda in samih cen. Proizvodnja se bo morala podrejati zahtevam trga,, kajti konkurenca je huda ne le na tujih tržišičh, temveč tudi že doma. Posebno pozornost bomo morali posvetiti izvozu, saj se bo povečal za več kot desetkrat. Lani smo izvozili za 436.000 dolarjev izdelkov, do leta 1970 pa bomo letni izvoz morali desetkratno povečati. Povprečni osebni dohodki nai bi se podvojili S perspektivnim planom sedemletnega razvoja je predviden letni porast osebnih dohodkov za okrog 12,4 odstotka. Ker se bo znesek za osebne dohodke od letošnjih 881,900.000 dinarjev dvignil tako, da bo znašal leta 1970 2.827,446.000 dinarjev, je razumljivo, da se bodo ob razmeroma majhnem povečanju števiia zaposlenih povečali povprečni mesečni osebni dohodki zaposlenega od sedanjih 37.500 na 79.700 dinarjev v letu 1970! To so mnogo obetajoče številke, od katerih pa nas ločijo še leta naporov in samoodpovedovan j. Precej bomo morali storiti prav kmalu, že takoj sedaj, kajti naš sistem nagrajevanja po deiu je hudo zatajil. Ni več spodbuden, niti več odraz resničnega prizadevanja posameznika. Zaradi pomanjkljivih normativov dela in porabe materiala, zaradi neusklajenosti ocen posameznih delovnih mest se dogajajo sedaj nedopustljiva nesorazmerja v izplačanih mesečnih osebnih dohodkih. Marsikje upada med neposrednimi proizvajavci volja, ker so osebni dohodki na sorodnih delovnih mestih ob enakih delovnih učinkih dokaj različni. Volja pa upada tudi med delavci, ki delajo v raznih pomožnih dejavnostih in strokovnih službah. S svojim delom sicer izboljšujejo proizvodne pogoje, delovne postopke, olajšujejo neposredno proizvodnjo, zaradi tega pa se njihovi osebni dohodki prav nič ne izboljšujejo! Med odmorom v kadilnici ▼ Delavsekga doma Seveda pa problema ne bo mogoče rešiti samo s sprejetjem boljših načel delitve osebnih dogodkov. Treba bo temeljito spremenili odnos do zahtev sodobne industrijske proizvodnje, do nadaljnjega izpopolnjevanja delavskega upravljanja, hitrega uveljavljanja kompleksnega obračuna po ekonomskih enotah, uvajanja tehničnih norm itd. Zahteva po sodobnejši organizaciji priprave dela in industrijski proizvodnji ni aktualna samo sedaj . Stalno bomo morali izpopolnjevati svoje delo vsa prihodnja leta in se vedno novim pogojem tudi prilagajati. Prav v tem bo potrebna enotna akcija vseh članov organizacije Zveze komunistov. Enkrat za vselej bo treba prelomiti s pojmovanjem, da lahko posamezniki ali njih skupine z dosedanjimi oblikami vedenja zagotove nemoten potek poslovanja in dela podjetja, kot je naše danes in kot bo v prihodnjih letih. Dostikrat polemiziramo o nasprotovanju ideje vodenja z idejo upravljanja. Danes smo si povsem na jasnem, da ideje upravljanja ne zagovarjamo zaradi upravljanja samega, ampak hočemo s tem zagotoviti boljšo organiziranost podjetja. Samoupravljanje in njegova decentralizacija ne povzročata neorganiziranosti in cepitve podjetja na njegove organizacijske dele. Slabo organizirano delo pogosto povzroča slabo delovanje samoupravnih organov, saj vemo, da sv sklepov samoupravnih organov največkrat ne izvaja zato, ker je organizacija dela in podjetja kol celote slaba! Kaj pa aktivnost članov ZK pri Izdelavi statuta? V splošnem moramo dejati, da je bila še kar zadovoljiva. Bila pa bi lahko aktivnejša, zlasti v smeri pospeševanja izdelave statuta samega. V razpravi, ki bo še sledila, se bodo morali komunisti zavzemati, da bodo osvojena tista stališča in določila, ki bodo zagotavljala boljšo poslovno organiziranost podjetja in njegovega poslovanja, upoštevala dosledno opravljanje strokovnih dolžnosti, nemoten napredek in razvijanje sistema delitve po delu, razvoja samoupravljanja in kar najbolj neposrednega odločanja članov delovnega kolektiva o svojih vprašanjih ter o vprašanjih upravljanja. Zadnji del referata je bil posvečen nalogam Zveze komunistov pri uresničevanju sedemletnega perspektivnega plana. Ker je konferenca predlagane misli precej dopolnila, objavljamo sprejete sklepe v posebnem članku! ' Z 5 4 5 6 8 e 9 e to ti S 12 e 13 A 15 £ 46 17 46 e 9 2o 24 22 S 25 24 25 e 26 27 e 28 F 29 S 5o 3t 52 II 31 S4 S 55 • 56 © 57 58 • 59 tudi v Kranju, 33. juha iz raznih vrst mesa in zelenjave, 34. začetnici imena in priimka predsednika ljudske skupščine SR Makedonije, 35. medmet, 36. staroslovansko pivo, 37. pogorje v Sovjetski zvezi, j-J. priimek nekdanje članice uredniškega odbora. NAVPIČNO: 1. deli letal, 3. kvar-taški izraz, 4. oblika glagola »biti«, 5. tuje žensko ime, 6. začetnici imena in priimka znanega nemškega književnika, ki je napisal med drugim »Na zahodu nič novega«, »Slavolok zmage« itd., 8. žival ki živi v indijskih gozdovih, 11. praska, 13. del kocke, 15. francoski pozitivistični estet in umetnostni zgodovinar (fonet.), 17. začetnici imena in priimka urednika našega lista, 19. priimek člana uredniškega odbora, 22. se meri pri tekmovanjih v teku, plavanju, ve- skih enot. Veste, dragi bravci, am- nekaj nase. Sram bi me bilo pisati kaj takega. Tistim kričačem bi svetoval, naj vzamejo v roke knjigo o lepem vedenju. Ta jih bo že poučila, kaj se človeku spodobi in kaj ne! Tam tudi piše, da lepa beseda lepo mesto najde. Upam, da jim obračunovavka ni ostala dolžna, saj se je zavedala, da procenti hitro rastejo in da so tudi v obnašanju prekoračili normo za dvesto ali več odstotkov kot prekoračujejo nerealne norme na svojih delovnih mestih! Ker pa imamo dobro avtobusno zvezo z obratom II, tudi tja nisem pozabil stopiti. Nisem zavijal ne levo in ne desno. Zavil sem direktno v valjarno k mikserju, nekaj vaših drobtinic na last- da vidim, če je že prišel tisti kon-na ušesa«, sem se predstavil trolor ven, ki so mu sodelavci za-nedolgo tega v eni izmed ekonom- grozili, da ga vržejo vanj, če bo še beležil njihove napake. Opo- re n S,E Hat 1 O*« o, P3 — e fE ac3> 6- »*’ it o, pa sem spet tu, da slišim IV x;u u »„ „^ slanju itd., 24. nudi Triglav pla- pak mi je bilo takoj žal, ker so zarjam, da s tem ne bi pokva- nincu, ko se povzpne nanj, 27. sta- kričali in tolkli ob mizo, da me rili samo zmesi, ampak tudi mesi TBOK, 28. tujka za izraz »torej«, sploh slišali niso in ne videli. Vse šalec. Primer zgovorno izpovedu- 30. začetnici priimka in imena slo- sem takoj spoznal, saj so bili to je, da bi prizadetim delavcem naj- venskega slikarja, ki je upodobil tisti, ki so prišli v pisarno k obra-tudi Kranj, 31. veliki gruntar, vaški čunovavki, češ da je ona kriva, kapitalist, 33. določene barve, 35. da so ta mesec zasluzili manj kot tako, kakor njim »paše«. Da je Pa spet nagradna križanka Tudi tokrat razpisujemo n gradno križanko. ROK ZA ODDA- g|aVna oseba Gotovčeve opere, tisti pri sosednjih strojih. JO REŠITEV JE SOBOTA, 30. NO- 37 medmet, 38. začetnici imena VEMBER. Med reševavce bomo m priimka srbskega književnika, rili niti potem, ko jim je obratu-L žrebom razdelili deset denarnih znanega po potopisih, kot je »Pi- novavka dokazala, da se motijo. srna iz Nemčije* itd. No, pa to bi še šlo, če jim ne bi padale iz ust take, da so se IME IN PRIIMEK: bolj prijalo, če kontrolorja sploh ne bi bilo in če bi lahko delali nagrad po 500 dinarjev! VODORAVNO: 1. priimek in to res, pričajo zaprte zmesi, za-Toda vročekrvneži se niso umi- radi katerih morajo nekateri stroji stati. Vem, še to naj povem, da bom prišel na vrsto za predelavo v mikserju jaz, ki sem se »upal« obregniti vanje. K sreči pa se je sem narejen iz kvalitetnega lepila in z grožnjami ne bo nič. Ko sem se vrnil v obrat I, sem človeku lasje ježili in da guma pred vrati zvijala. Besed ne. bom ponavljal, saj vendar dam Jesenskega prvenstva te torej konec ime člana uredniškega odbora, 9. turški knez, 10. kemični znak za iridij, 12. osebni zaimek, 13. del voza, 14. priimek in ime člana uredniškega odbora, 16. znani nadomestek za kokošjo juho, 18. turško ime, 20. nemški spolnik, 21. prebivavec središča rodovitnega polja med Slovenskimi goricami in Muro, 23. romanski spolnik, 25. nordijsko moško ime, 26. zem-Ijevidna knjiga,1 29. seštevek, 30. jadranski otok, 32. pripadnik plemena, katerega, ostanke so našli Izžrebani so bili V zadnjem kolu našega nagradnega tekmovanja ALI POZNAŠ SVOJ KOLEKTIV smo prejeli 87 pravilnih rešitev. Posebna komisija je vse pregledala in z žrebom določila, da prejmejo nagrado po 500 dinarjev naslednji reševavci: Marija Ankon, Jožica Cuderman, Vika Cvetkovič, Desanka inž. Dobrevska Matija Etzai, Jože sprotnega moštva. Preostali dve Vodah maščevalo. Fantje so med v jesenskem delu prvenstva dokaj Omers’, Francka Pajer m' Marija MedtodahTn ’ enn^doma 6 orati igro izgubili, glavo in iih ni bil° učinkovit napad in slabo obrambo. Smeh za 4. kolo — Marija Cie- ^.v^. i ? ^ ‘ P mogoče z ničemer umiriti. Izgu- Na pomlad bomo morali zato po- ----------------'S '' 3 3'' bili so dve dragoceni točki. svetiti največ skrbi prav taktiki Ko bi morali odpotovati v Med- ® Za nami je jesenski del tekmovanja v ljubljanski conski roko-® metni ligi. Prav je, če pogledamo in analiziramo naše delo v ® preteklih dveh in pol mesecih ter ugotovimo, v kolikšni meri smo z uspehom naših igravcev rokometa zadovoljni. bega srečanja proti šiški, ko je sodnik dejansko izgubil igro iz rok. Samo v tej tekmi so bili naši fantje skupno izključeni za 19 minut! Vse do omenjene tekme Od sedmih srečanj so naši igravcev. Tako smo nastopili proti smo veljali za najbolj disciplini-igravci dobili štiri z borbo in po- naj slabšemu moštvu prvenstva rano moštvo! žrtvovalnostjo na igriščih, enega brez rezervnih 'igravcev, ki so pa za »zeleno mizo« zaradi ne- nujno potrebni v kritičnih tre- Iz razi,kc v dan,h m prejet,h go-pravilne registracije igravca na- nutkih. Prav to se nam je v Med- lih je moč ugotoviti, da smo. imeli mil, Vid Gazvoda, Ljubomir Grozi, Jana Kavčič, Ivanka Kr urozt, jana ivavcic ivaiiKa rsc- ivo u, mu,m, ouporovau v i.tv« doživeli doma v obrambi in boljšemu gibanju v ferle, Angelca Krč, Darja Mlinar, vode, se je zbralo do odhoda red- urugi poraz smo aoziveit rtoma Ivo Peteilinšek! Marija Pirc in nega avtobusa proti Ljubljani na ljubljanski šiški. Gostje so se z.oni. Stane Urbanc pa za 6. kolo! avtobusni postaji samo Bi bil mar tako velik napor ugasniti luč, da ne bi gorela pri belem dnevu? sedem v zadnjem kolu prvenstva proti Lestvica jesenskega dela prven-predstavili kot resni tekmec za stva je še vedno nepopolna zaradi prvo mesto. Na to smo pozabili komplikacij z registracijo tekme in kaže, da so bili naši fantje Šentvid : Medvode: pred tekmo preveč prepričani v zmago. No, kakor veste, nam je fortuna obrnila hrbet in gostje so nas temeljito premagali. Zato smo zapravili prednost treh točk za prednost ene same točke, kar pa seveda niti najmanj ne zagotavlja, da bomo ostali na čelu lestvice tudi spomladi! Kar se tiče sojenja smo lahko kar zadovoljni. Sodniki so precej bolj objektivni kot tisti, ki sodijo v gorenjski rokometni ligi! Seveda pa se je zgodilo tudi v našem tekmovanju, da je tu. ali tam kak sodnik »zatajil« in eno ali drugo moštvo zato oškodoval. SAVA 7 5 0 2 127:104 10 šiška 7 4 12 126:96 9 Šentvid 6 3 12 131:102 7 Dobro polje 7 4 0 3 90:79 8 Duplje 7 4 0 3 101:94 7 Medvode 6 2 0 4 87:105 4 Svoboda 7 2 0 5 116:137 4 Črnomelj 7 2 0 5 98:144 4 Mihael Čuhalev Gre sicer za malenkost Kdor pozna tisti izrek IZ MALEGA RASTE VELIKO, se bo v bodoče spomnil opisanih ali podobnih primerov in poskrbel, da po nepotrebnem ne bomo več razmetavali denarja. samo za svetilko, ki je gorela Tokrat smo posneli primer ne-pri belem dnevu. Toda, če smo gospodarnosti v obratu I, v se odločili povsod varčevati, prihodnji številki pa bomo po-potem kaže opozoriti tudi na iskali kaj podobnega v obratu opisani primer. Saj je podob- II, in kasneje enkrat na Vrhni-nih svetilk vsepovsod dovolj ki.Bomo videli, kje so bolj in tudi podobnega razmetava- varčni in kje najbolj razme-nja električne energije! tujejo! Zato vabimo k sodelo- Kaže, da je stikalo nekoliko vanju. Po telefonu nam spo-predaleč od vrat in da se je ročite na št. 25 v obrat I, če treba le preveč potruditi, če bi boste opazili kaj podobnega ga človek hotel zasukati. in primernega! N.N. Poglejmo še lestvico naših strelcev in ugotovimo, kolikokrat se je kdo zapisal v zapisniški formular kot strelec gola: Rus 37, Klavora 22, Pirih 20, Zorman 9, Pen 8, Sladoje 7. Dolšak, Aksentijevič in Todorovič po 5 in Zakrajšek 3 zadetki. Zaradi grobega igranja ali ugovarjanja so bili izključeni naslednji igravci: Zorman 16 minut, Klavora 9, Rus in Zakrajšek po 2 minuti. Iz tega se vidi, da smo igrali povprečno vsako tekmo po pet minut brez enega igravca. No, slika bi bila mnogo lepša in prikazala bi naše igravce v bolj ugodni luči, če ne bi bilo nelju- Zima trka na duri, zalo so za rokometaši pospravili svojo opremo po zadnji tekmi med obratoma — zmagal je obrat II z 2:1 — še igravci nogometa se hotel potegniti z dvigalom v višje sfere. Pozvonil sem in čakal. Ker nikogar ni bilo, sem pritiskal na gumb in zvonil, da mi je palec otekel. Nejevoljen sem stopil naokrog, da vidim, zakaj dvigala ni. Kmalu mi je bilo jasno. Voznik dvigala se je zatopil v prebiranje knjižice »Tristo čuda« kot nalašč, kajti res je čudno, da si nekateri naši sodelavci tako prizadevajo organizirati svoje delo v 42-urnem delovniku. Nedaleč stran pa sem opazil tristo in eno čudo. V tehničnih izdelkih, tam, kjer navijajo žico, in tam, kjer brusijo tesnila, so stroje »avtomatizirali« in jih sedaj upravljajo kar po radarju. Deset minut sem gledal, kako je stroj vse satn »opravljal«. Ko pa sem stopil bliže, sem se spotaknil ob noge spanja potrebnega sodelavca, ki je »malo zadrnuhal«. Opravičil sem se mu, ker sem ga zmotil. Verjetno je sanjal o tem, kako bi še nadalje izpopolnil svoje delo, da mu morda v prihodnje sploh ne bi bilo treba hoditi na delo. Če mu to uspe, potem bo prav, če zasluži namesto sedanjih 52.000 kar 152.000 dinarjev na mesec! Pa ne zamerite dragi bravci! Urednik mi je sicer zagrozil, da me odpusti, toda ali settt jaz kriv, če sel ako »pripravljamo« na skrajšani delovni čas! Vas vljudno pozdravlja Pepe V obdelavi so določila o organizaciji dela in upravlianja (Nadaljevanje z 2. strani) ki jih do.očena obveznost in odgovornost zadeva. (Glej debelo tiskano linijo, ki to ponazarja). Na ta način zagotavlja organizacijsko celovitost .podjetja in kontinuiteto dela glede na optimalne pogoje dela v podjetju in glede na obveznosti, ki izhajajo iz izvršitve postavljenih proizvodnih in drugih poslovnih ciljev podjetja. Po potrebi sklicuje strokovni svet širšega sestava (vsi vodje delovnih enot) ali ožjega sestava (samo vodje delovnih enot strokovnih služb in drugih strokovnih delavcev), kjer zagotovi enotno strokovno tolmačenje sprejetih delovnih obveznosti ali uveljavljanje sodobnih metod in principov organizacije dela v podjetju. Temu ustrezno je tudi organizirano delo v podjetju. Da bi dosegli zadovoljive poslovne rezultate ob sodelovanju in vključevanju vseh delovnih enot v enoten proces dela, je potrebno temeljito proučiti vse poslovne funkcije, jih porazdeliti in ustrezno notranje in medsebojno organizirati. Takšno proučevanje kaže pred nami problematiko pripravljalnih funkcij, proizvodnih funkcij in kontrolnih funkcij, ki nastopajo v sodobno organiziranem industrijskem podjetju. Spričo tega se je po tem predlogu pripravljalne funkcije organizirijo kot delov-(glcj tanko tiskano linijo, ki to enote skupnih strokovnih služb ponazarja) s točno odrejenimi delovnimi obveznostmi. Te strokovne službe bodo proučevale, planirale in pripravljale vse činitelje, ki tvorijo proizvodni proces in zato tudi operativno koordinirale svoje delo s samostojnimi zavodi in enotami pomožnih ter stranskih dejavnosti, ki so zaradi operativnega dela namenoma zato ustanovljene (glej pikčasto linijo, ki to ponazarja) strokovne službe in nanje vezane operativne enote. (Dalje in konec prihodnjič!)