Leto VI., Stev. 249 Ljubljana, torek 27. oktobra 1925 Poštnina paviallnuuu Cena 2 Din — !»>«)■ «> 4. ilrtft. i Sune mesečno Din 1$—; m bo-icmitro Din 4»- MobrcM Oglasi po uitte. Uredništvo« Dnevna redakcija t Mikioiičev« cest« »te*. 16/I. — Telefon »te*. 7«. Notna redakcija 1 od 10. ure naprej t Knaflovi ui, *t. j/L — Telefon it. |i Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravniitv*: LJubljana, Prešernova ulica it. s*. — Telefon it. 36. isseratni oddelek 1 LJubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon it 498 Podrulnlcl: Maribor, Barvarska ulica It 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. zavoda 1 L|ub-Ijan« it 11.848 • Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.841. Ljubljana, 26. oktobra. Danes se je sestal Svet Zveze naro dov na sejo, da razmotriva o sporu med Grčijo in Bolgarijo. Pozvala ga je v to Bolgarija, da ji pomore zoper agresiv no Grčijo. Bolgarska vlada se sklicuje v svoji prošnji za intervencijo na člena 10. in 11. pakta Zveze. Člen 10. določa, da v slučaju napada, ogrožanja ali nevarnosti napada obvesti Svet člane Zveze. Člen 11. določa, da generalno tajništvo takoj skliče Svet na posvet, da se intervenira. Bolgarija in Grčija sta bili pozvani, da nemudoma končata sovražnosti. Bol garija se je odzvala: kako ne, saj trdi. da sovražnosti sploh ni vršila. Ali Grčija se obnaša drugače; videti je iz dosedanjih poročil, da je nadaljevala s Prodiranjem v bolgarsko ozemlje. Njeno stališče je sicer res nekoliko kočljivo. zakaj ne sme se pozabiti, da je Bolgariji poslala ob pričetku svoje ofenzive dvodnevni ultimatum, ki vsebuje razne zahteve, med njimi zahtevo po visoki denarni odškodnini za v boju padle vojake. Bolgarija ultimatuma ni sprejela, izjavljajoč, da prepušča zadevo odločitvi Zveze narodov. Ali nai Pangalos sedai pozabi, da je vložil ultimatum. ali nai napove Sofiji vojno? Očividno si je izbral srednjo pot in izvršuje še nadalje razmeščanje svoje vojske po obmejnem bolgarskem ozemlju z uporabo čim večie množine grmečih topov. Toda Mussolini se ne more kar tako enostavno kopirati: vzgled, ki je očividno Pangalosu zelo imponiral. pa ni za vsakogar in Grčija težko da bi mogla tako ugodno zaključiti svojo avan turo, kakor je Italija izvedla ono na Krfu. Zakaj Svet Zveze narodov bo gotovo s posebno vnemo msistfral na tem. da se sooštuiejo njegova pravila in odločbe. In to baš v sedanjem slučaju. Zakaj zadnjič se ie dalo še izogniti ostrini spora s tem. da je Itallia trdila, da njen konflikt z Grčijo ne spada še v komne-tenco Zveze, marveč veleposlaniške konference, ker je Imel svoj izvor v razmejitvenih akcijah v Albaniji Danes je slučaj popolnoma jasen: prvikrat se je zgodilo, da je eden od članov Zveze narodov poklical v nairesne.iši opasno-sti nieno pomoč in intervencijo ln brezpogojno je potrebno, da se točno in v polni meri respektira njena slovesno ur)znana posredovalna oravica in dolžnost. Po nikaki ceni se ne sme pripustiti orecedenčni slnčai. zakaj to bi bil poraz Zveze v naihnišem pomenu besede. Iz vsega tega sledi, da nam je pričakovati točne in nagle odločitve v grško-bolgarskem konfliktu. Iz dosedanjih poročil ni nikakor mogoče razvideti. kako se ie stvar razvila in na kateri strani leži glavni de! krivde. Zato tudi ni mogoče soditi o upravičenosti grške zahteve po denarni odškodnini, kf jo ie atenska vlada predložila tudi Zvezi. Ali predvsem ie gotovo, da mora Svet Zveze doseči izvršitev svojih osnovnih zahtev. to je. da se zares in v polni meri ustavijo sovražnosti m da si nasprotnika medsebojno izpraznita okupirano ozemiie. Ako ne. bi nepokorneža zadele sankcije. — da bi mogla biti renitentna samo Grčija, o tem ni nikakega dvoma Določbe pakta velijo za slnčai. da ena cd sprtih držav ne ustavi takoj sovražnosti aH ako se npira ukloniti se odločitvam Sveta, da mora tedaj Svet de-kretirati pnoti niei sankc'ie. kakor iih predoisuie člen 16.. in sicer popolno prekinitev vsakršnih trgovskih in finančnih stikov *n če treba tudi voiaške ukrepe. V tem zadnjem pogledu Ima pravzaprav Svet samo pravico, priporočiti raznim zainteresiramm državam, da se angažirajo s pomorskimi in snbo-zemnim! silami v svrho. da se Pripomore do respekta pred pravili Zveze narodov. No. nedvomno ie. da do tega ne bo prišlo. Zakai dandanes pač ni lahko kliu bovatl vsemu svetu in si s tem nakopati n*<=e trgovinsko In finančno nasprot stvn. Pred tem za dni;m korakom bi" si premislil tudi gosn Pangalos. Želeti le. da se č'm nrei likvidira gt-ško - bolgarski spor. ki ie moet enkrat vrg»l neugodno Inč na balkanski kot Evrope. Odstavitev nadškofa Šariča in škofa Jegliča Senzacllonalna napoved beograjskega »Vremena«. Beograd. 25. oktobra p. Radlkalsko »Vreme« ostro napada saraievskeza škofa Sa rita. kateremu na femeCo knflre »Virthos onltls« rfokarn"e. da le prepoten avstrilakan-slva. Ztasfl m« očita, da le hH'skal hrvatske votnfke na bratomorno volno proti Srbom In dnkamle. da Ie dr. Sarlč z. svoie visoko ln važno mesto nemouoč. Interesantno Je. da »Vteme« smatra kot Klavne Sari^eve nasprotnike r»rt'an arhitekt Helnzel po7dravnl govor, Čestitajoč pevcem k Jubileju In proslavljajoč zmago pesmi v narodu. Zahvalil se mu Je predsednik Saveza. Nikola Faller. Zvečer se ie vršil v Industrijskem paviljonu monstre-koncert pri katerem je sodelovalo tisoč pevcev. Pod vodstvom Nikole Parterja je zape! veličastni zbor »Lepo našo domovino« hi »Hrvatskoj«, pod taktirko Zor-ka Prelovca iz Ljirbl'ane »Zrlnjsko-Franko-pansko« In pod vodstvom glavnega tainfka Saveza Matza »Planula Zora« ter »Pri Sv. Kralju«. Včeraj dopoldne se je vršila v sa-bornlcl seja Saveza, opoldne pa Je bila v Visoki ulici odkrita spominska plošča komponistu Zajcu. * Himen. V Mariboru se je poročil v nedeljo g. dr. Tone C i z e 1 j z gosplco Stano Rajar. Kot priči sta prisostvovala dr. Rajar ln ravnatelj Gilčvert. — V Radečah se ie poročil g. dr. Rado Turk z gospico Marico Hallerjevo Iz znane narodne rodbine Hal-lerjeve v Radečah. Obilo sreče! * Konzulat Češkoslovaške republike v Lnibljanl naznanja da se na dan Češkoslovaškega državnega praznika 28. oktobra t 1. re bo^e uradovalo. * Zadružna konferenca v Maribora. Celjska Zadružna zveza je v nedeljo dopoldne sklicala v Mar&oru konferenco zastopnikov vseh svojih Sanic v mariborskem »Vroiju. Konferenca Je bila zelo dobro obiskana ln so bHe zastopane domala vse zadruge. Otvoril Je konferenco predsednik Zadružne zveze t. dr. Boiič, nakar Je ravnatelj gosp. Janko Lesnlčar poročal o bodočih nalogah zadružništva v mariborskem okrožju. Revizor g. Janko Smodiš je obširno referiral o nedostatkih v zadrugaJi, ugotovljenih povo dom revizij. Poda! Je tudi nasvete za iz-boljšanje poslovanja. O. dr. Božič Je re-fertral o sedanjem gospodarskem položaju m s« peča! zlasti z razvojem obrestne mere. Debate se Je udeleifl tudi minister v pokoju k. dr. Kukovec. Q. dr. Permevc pa je žHei sMicanie posebnega sestanka zadružnih elektrarn. Dr. Božič Je ugotovil, da Je tozadevno že storjen sklep načelstva. Zadružna zveza sploh posveča posebno pažnjo zadrugam - elektrarnam bi jim bo oomagala tudi pri skupnem nabavljanju potrebščin. * Nova električna centrala. Na nedeljskem zborovanju Celjske zadružne zveze v Mariboru Je poročal dr. Božič, da se snuje nova velika električna centrala v Skalah za Mlslinjsko, Šaleško, Paško ln Savinjsko dolino. * Velike preiskave v subotlšklh droge-rijah. Iz Subotice poročajo: Zdravstveni inšpektorat je v nedeljo Izvršil nenadno revizijo v tukajšnHh drogerijah, pri čemer je zasledil razne zlorabe. Drogerija Herz! je prodajala kokain, morfij in razne druge strupe brez recept* ln pri tem porabljala etikete neke zemunske lekarne. Tudi drogerija Landau je prodajala brez dovoljenja razna zdravila. Zaplenjene so bile velike množine zdravil in strupov. Preiskava se nadaljuje. * Po zahtevi interesentov se je vršila v nedeljo, dne 25. t. m. v Domžalah gasilna preizkušnja z gasilnim aparatom »Smrt Plamena« (Flammentod). Postavila s-* .ie mala Mšica 1.6 m krat 1 m krat 2 m obložena z »Deset božjih zapovedi" v Parizu Film «Deset božjih zapovedi«, kolosalno delo režiserja Cecil B. de Milleja, je bil pred kratkim v posebni predstavi uprizorjen v velikem gledališču Mcgador v Parizu pred najodličnejšimi zastopniki katoliške Cerkve. Predstave se je udeležil tudi pariški nadškof Dubois in se je o filmu izrazil kar najpovoljneje. Film pride te dni v kino »Ljubljanski dvor». oblanci in drvami, polite z bencinom in petrolejem. Ko je bil ogenj najhujši, je stopil v akelio gasilni aparat »Smrt plamena«. Učinek je bil naravnost frapanten. Požar se ni samo omejil, kar je cilj vseh drugih aparatov atripak se je popolnoma udušil. Številno občinstvo, ki je prisostvovalo poskušnil, se je naravnost čudilo učinkovitosti tega enostavnega in nacenejšesra gasilnega aparata. * Zemljepis v naših srednjih šolah. Na podlagi predloga posebne komisije je minister prosvete odredil, da se zemljepis v srednjih šolah naše države odslej ne prsda-va več po pokraiinah, marveč po oblastih. S tem Izginejo Iz pouka o zerrijepisju zadnji sledovi nekdanjih pokrajin. * Vlom v Ptuju. V noči na preteklo so-beto so neznani storilci vlomili v trgovino Rosenfeld, k!er so ukradli okrog 9000 Din gotovine in za 1000 Din blaga. Tatovi so vlo rrlli Izložbena vrata, vTezall v šipo luknjo ter skozi njo zlezli v trgovino. Tatvine sumijo cigane. * Hlapec ponesrečil pri nočni vožnji. Mest nI hlapec Jazbec Iz Ptuja je te dni vozil vino v Maribor. Vračal se ie najbrž precej ufcruien ponoči proti Ptuju ter očividno zaspal na vozu. Konji so namreč pripeljali sami v Ptuj brez voznika. Ko so 511 Iskat Jaz beca, so ga res našli v bližini vasi Zlato-ličje na cesti z zlomljenim tilnikom. Izgleda da Je padel z voza * Ropar Jovo Čankovlč ustreljen. V okolici Udbln« v Liki so orožniki v soboto ustre lili zloglasnega roparja Jovo Čankovlča, ki le bil strah in trepet tamkajšnjega prebivalstva. Leta 1923. je bil Čankovič pobegnil Iz kaznilnice v Lepoglavi. Izvršil je mnogo ropov In umorov. * Dr. Trumbič okraden. Bivši minister dr. Ar.te Trumbič, ki se je v soboto lz Beograda vračal v Zagreb, je bil med vožnjo v vla ku okraden. Neznan žepar ma ie zmaknil listnico z vsebino 24.000 Din. Zandarmerija je preiskala ves vlak, potnike ln železniško osobje, a ukradenega denarja ni našla, žepar je pravočasno odnesd pete. * Ustrelltev morilca Sladoviča. Včeraj zlutraj Je bil na strelišču v Makslmiru v Zagrebu ustrelien roparski morilec, voiak E. Sladovlč. Javnost je bila Izključena ln ie bilo razen bataljona vojakov ter močnega oddelka polIcl'e navzočih !e malo radovednežev. Sladovlč je po odvezi skočil sam v izkopano jamo In se naslonil na kol. Njegove zadnje besede so bile: »Zdrav sem, hvala bogu! Bog ml daj srečno smrt! Obžalujem svoj zločin, odpustite mi vsi! Nikdar še nisem bil kaznovan niti kot civilist niti kot volak. Moja prva kazen je — moja smrt!« Ko mu ie hotel profos zavezati oči. je nagnil glavo ln zaklical: »Ne, oč! ne dovolim zavezati, Mirno hočem gledati smrti v obraz!« žele na prigovarjanje duhovnika, da na! uboga, je končno dovolil, da so mu zavezali oči, nakar le nagnil glavo na kol In pričakoval smrti. Tiho In hitro se mu ie približalo pet vojakov pod poveljstvom podporočnika. Ko je ta dvignil sabljo, so počili stre II Sladovlč se je takoj nagnil na desno. Vojaški zdravnik mu !e odpel bluzo, ln položi! roko na njegovo srce In Izpregovorll tiho le eno besedo: Mrtev! Kar je Sladovlč želel, to se ie tudi uresničilo. Nebo mu Je dolofi'o n? 11. uri. Iz Maribora a— Tečai prlmarija dr. Černlča. Da morejo poslušalci higljenskega tečaja tud! praktično udejstvovati splošna navodila iz predavanj dr. černiča o prvi pomoči v nezgodah, je naprosila Ljudska univerza gospoda primarija, da priredi ie specijalen kurz, v katerem bo natančno podučil, kako se praktično izvajalo vsa navodila za pomoč pri raznih nezgodah. Tečaj se otvor!, ko se prijavi dovolj udeležencev, ki se sprejemajo pred vsakim predavanjem v Ljudski univerzi v narodnem gledališču. a— Glavni tihotapci lz mariborske carinske alere so baje svojo krivdo že priznali. Sodišče Je preiskavo v glavnem zakLjučilo ln pričelo izpuščatl areth-ance. Tako je že na prostem špediter Stevo Tončič. Za ostale pritiskajo naprej z mtervencljaml. Kakor se nam poroča, so kompromitirani tudi nem ški trgovci P„ K. In B. a— Ne skačite z vozečega vlaka! Vajenec kolodvorske restavracije Rojko je včeraj dopoldne skočil lz vozečega vlaka in pri tem s tako silo prfletei v železno ograjo, da se je težko poškodoval tn so ga morali prepeljati v bolnico. a— Večere slovenske umetne pesmi bo pričela prirejati po zaključku higifensk.ega tečaja Ljudska univerza. Predaval bo prof. Druzovič, pevske točke pa bodo Izvajaii člani mariborske opere. a— Himen. PotočA se je včeraj g. Fran Mabkovec, finančni tajnik v Mariboru z gdč. Berto Maharč iz ugledne ljubljanske rodbine. Iz Celja e— Pogreb ravnatelja Antona Jeršlno-vlča bo v sredo ob pol 16. uri Izpred gimnazije na okoliško pokopališče. e— Udeležba rez. oficirjev pri pogrebu ravnatelja Jeršlnovlča. Vse rezervne oficirje celjske garnizlje poziva sekcija Celje ljubljanskega pododbora Udruženja rez, offetra i ratntka, da se udeleže sigurno pogreba gimnazijskega ravnatelja In rez. ka-petana g. Antona Jeršlnovlča. Zbor Je po! ure pred pogrebom (če le mogoče v uniformi) pred vojašnico kralja Petra, oziroma pred Narodnim domom. e— Običajni sestanek članov SDS se to sredo ne bo vršil, ker bo v četrtek zvečer skupen sestanek mestne in okoliške organizacije pri PermozeTju v Gaberju. e— Javna zahvala. Športni klub Ceije si šteje v prijetno dolžnost. Izreči ob likvidaciji svoje zadnje veselice vsem cen), prijateljem za naklonjena darila, nadalle vsem tistim, ki so na kakršeosibodi način pripomogli pri organizaciji tn Izvedbi prireditve, predvsem pa ceni. damam za nj!h požrtvovalno in nad vse koristno'sodelovanje tem potom svoio Iskreno zahvalo. e— Najnovejši razglas prostih stanovanj Je izšel v zadnji «Novl Dobl>. Interesenti naj vložijo prošnje vsaj do 30. t m. e— Svedrovci na delu. Neznani storilci so v noči na soboto vlomili v pisarno kemične tvornice v Zavodni m iz zaprte blagajne ukradii 7000 Din. Za svedrovci ni sledu. e— Nočni gost V noči od petka na soboto se je neznan tat splazS na dvorišče Sokolskega doma skozi okno v kuhinjo in pokradel za okoli 250 Din gnjatl in klobas. Ko se Je navečerjal in si ostanek zavil za pozneje, je v temi neznano kam Izginil. e— Dopolnilne volitve v prldobninske komisije. Oremij trgovcev v Celju oix>zar-ja svoje člane na razpis dopolnilnih volitev v pridobninske komisije, ki ga objavlja delegacija ministrstva financ v »Uradnem listu. št 93 z dne 5. oktobra. Volilni imeniki za volitve, ki morajo obsegat' vse pri-dobitnike, ki plačajo občo prldobnino. so razgrnjeni od 16. do 31. oktobra pri tukajšnji davčni oblasti. Dolžnost vsakega davčnega zavezanca je, da se prepriča, ali je v volilne imenike zapisan. Do 31. t. m. sprejme davčna oblast reklamacije, katere mora vsak davčni zavezanec osebno vložiti. Reklamacije so kolka proste. Volitve se bodo vršile v nedeljo dne 15. novembra od 8. do t3. ure. Število komisijskih članov in njih namestnikov ki jih Je voliti, potem kraj in način volitve obiavijo davčna oblastva vsako v svojem okolišu na običajen način. Važno Je za enkrat, da davčni zavezanci, ki niso vpisani v volilne imenike, ie pravočasno vlože svoje reklamacije ta na to se člani gremija posebno opozarjajo. — Načelstvo, Nepreklicne samo ie danes 2 Izvrstna burka v sedmih dejanjih Z-Z-ZIGOTO V ZADREGAH. Veselo! Zabavno! Smeh od zaCttka do konca! Izvin edno efektni konec. Z-Z Žigoto s. je stem filmom brez dvoma priboril eno prvih mest nenrekosljivih anerikanskih komikov. — Predstave točno ob: 4, '/sfi VzS. a — Jutri v ajado aenzroljenalnl sporedi — Krona vseh da sedaj izdelanih filma«, grandljaznl ® ® ® Rezervirajte si vstopnice še danes, ker je povpraševanje ogromno. Ta prardiozni filmski veleumetvor daleč prekaša vse, kar pričakujete. — Kolcsalna režija, izvrstna igra, krasni obrazi in T*e ostalo V« bode brez dvoma navdušilo. — Se enkrat, preskrbite si pravočasno vstopnice. ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani. Teiefon 124 Ženski državni predsednik odstavljen V oetek je bila odstavljena gosna Fergusonova, guvernerka države Te-sas v ameriški Uniji in prva ženska državna predsednica. Obdolžena je. da je poneverila 20 milijonov dolarjev. Zato le biia odstavljena s svojega visokega mesta. Obtožnica pravi, da je sklepala ali posredovala nedovoljene pogodbe jn da je prejemala podkupnino. Na ta način je oškodovana država za ogromne zneske. Zanimivo je. da je podobno stvar zakrivil tudi gospod Fereuson, mož gu-vernerkin. ki je bil pred njo na tem mestu in ie moral seveda odstopiti, ko so mu prišli na sled. Odločilni faktorji so mislili, da bo imela Fereusonova žena bolj čiste roke in so zato nio izvolili za državno predsednico. Sedai so pa videli, da ie Fergusonova še prekosila svojega moža in pobasala še več mili-jončkov v žep. V preiskavi so prišle še druge nečed ne stvari na dan. Ugotovilo se je. da je Fergusonova imela že Dred leti svoje prste v znani panamski aferi in da je že takrat zelo obogatela. Za predsednico države Texas ni bila izvoljena zato. ker so mislili, da je bolj poštena kot njen mož. ampak le zato. ker ie že dotlei bila poslanka in visoka državna funkcijonarka in je s prislepar.ienim državnim denarjem podkupila vse vplivne ljudi, da so oddali svoi glas zanjo in ii tako pomagali na najvišje mesto v državi. V kratkem se bo morala Fergusonova zagovarjati za vse svoje nečedne posle pred sodnijo. ki jo bo. kakor zatrjuje-o poznavalci razmer, pošteno zašila. Vihar v Rokavskem prelivu 2e več dni divja nad južno Anglijo ln zlasti nad Rokavskjm prelivom izredno hud vihar, ki je nanravil veliko škodo. Ma kilometre daleč so potrgane brzojavne in telefonske zveze, elektrovodi in tudi druge podobne naprave. Vsled tega ie železniški promet zelo oviran n mestoma pretrgan. Vse ladje so dojile brezžični naloj:. naj se zatečejo v naibližie pristanišče. Vihar se je razširil tudi na vso francosko obalo in dosegel mestoma hitrost do 100 km na uro. Zato se nobena ladja ne upa na morje. V Brestu in Rochefor-u se je prevrnilo več čolnov. Ob vsei "bali je začelo zmanjkovati rib na trži-čih. ker iih ne morejo loviti. V Cher-iourg so prispeli brezžični klici z jugo-lovenskega parnika «Vojrslava», ki pro sijo za pomoč. Ker so klici kmalu prenehali. domnevajo, da se je ladja potopila. V veliki nevarnosti je tudi veliko drugih ladij. Morilci iz Trebiča pred sodiščem Pretekli petek je bil drugi dan senzacionalne porotne razorave v Jehlavl na Češkoslovaškem, kjer se ima zagovarjati osem ljudi zaradi zavratnega roparskega umora in deloma tudi oskrn-njevania mrličev. V petek je bila zaslišana Ana Dvoračkova, ki jo splošno smatrajo za glavno voditeljico zločinske tolne. Pravijo, da ie bila ona zli duh v morilskem brlogu ki je imel svoie torišče v Kohnovem mlinu pri Trebiču. Iz spisov, ki jih ie prečital predsednik sodnega dvora, je razvidno, da pač ni več dvoma, da so morilci trgovali tudi s človeškim mesom. Žrtve so zločinci razkosali in iih potem položili nasoljene v sode. Revni sloji so prihajali v mlin in kupovali ceneno meso, misleč, da ie od kake domače živali. Dvofačkova ie velika, krepka ženska ■n pravi pred porotniki, da je mati 21 otrok. Odločnn pa zanika, da bi bila v kakršnikoli zvezi z umori. Obtoženec Fejta ji ie zalučil v obraz, da je sama yzela mrličem denar iz žepov. Dvofačkova je kriče izjavljala, da ničesar ne vč. Predsednik dvora jo je pozval, naj Pogleda Fejti v oči, (od bo ta ponovil svoie izpovedi. Ženska pa je pogledala vstran in rekla: «Kai pa morem videti, ako mu gledam v oči. ko vendar tako strahovito laže!« Nato ie predsednik vzkliknil: .Strašna ženska! Laže. kot bi Pes tekel!» Fejta mlajši je dolžil prihodnjega obtoženca Josipa Kunza. da ie sodeloval Pri umorih, zlasti ko ie tolpa spravila oba gališka Žida s poti. Obtoženec je venomer kričal, da ni bil zraven. Predsednik mu je prečital zapisnike, iz katerih je bilo podmbno zapisano, kako !e Pomagal pri zločinih Kunz je končno :e|o izjavil, da njegov podpis na zapisnikih ni pristen. Mesar Mašek ie zanikal vsako vpra-«n:e o umorih. Reke' ie, da sploh ni ®el ničesar opraviti s Fejto in Dvorač-kovo. Predsednik sodnega dvora mu je ?>to očital, da ie on. kakor je razvidno 'z spisov, umoril enega galiških zidov s sekiro, ki jo ie držal z obema rokama. Ja Dotem razžagal in odnesel v vedru. J'ašek ie odločno zanikal vsako krivdo, 'sto je trdil tudi naslednji obtoženec Kment. mož s pohabljeno nogo. V soboto so bile zaslišane priče. Orož piski narednik Skalskv ie pripovedoval. ;ako je prišlo do priznanja Karla Dvo-r*Čka. Druga priča je povedala, da je Postala pozorna na Kohnov mlin. kjer ;e že deli časa okrog niega strašno smr-iHo. Povedal ie tudi. da je Dvoraček. so mn orožniki zabrusili resnico v jen. iii obraz, izjavil: »Sedaj ml je vseeno. Vem. da vedo oblastva vse. In bom priznal resnico.« Veliko pozornost je zbudilo v dvorani. ko ie priča Skalsky ponovil Dvo-fačkove besede, ko ga .ie bil prijel in zasliševal. Zločinec ie izrecno priznal, da se je zgodilo osem umorov Priznal ie. da ie niesrva tolpa snravila s poti pet Židov, eno Židinjo in oba Polička. Razprava bo trajala še nekai dni. Računajo. da bo v netek ali soboto proglašena razsodba. Ni dvoma, da bodo vsi morilci obsojeni na smrt. Za sodni dvor ie zadeva umorov r>oi>o'nnma iasna Popolnoma iasno pa še ni. ali se ie nasoljeno človeško '"»so tudi res nroda-ialo in uživalo Olavna razprava se suče večinoma okrog te točke. Collarichov zagovornik zavlačuje razpravo Brezuspešen predlog za premestitev procesa. V petek se je raznesla vest, da bo Collarichev zagovornik Matosel - Lo-riani pojasnil porotnikom še dva zločina, katera ie zagrešil bandit. zato je vladalo za nadaljevanje obravnave ogromno zammanje. Ljudje so polnoštevilno zasedli dvorano —- kakor se je naknadno pokazalo, brez pričakovanega uspeha, kajti odvetnik Matosel - Lo-riani ni pojasnil nobenega Collariche-vega čina, marveč je samo govoril o spomenici, katero je poslal v Rim. Memorandum banditovega branitelja pledira za premestitev razprave v kak drug kraj. Zagovornik pravi, da postopa puljsko sodišče sicer po predpisih, izraža Pa nezaupanje do Pule radi tega. ker stoje porotniki baie pnd pritiskom javnega mnenja, ki je odločno proti Col larichu. Iz tega. pravi branitelj. utegnejo nastati za niegovega klijenta neugodne posledice. Posebno težavno stališče ima zagovornik napram tisku, ki je skrajno bojevit in piše ne le proti Col-larichu — ampak tudi proti advokatu, ki ga mora zagovarjati. Matosel - Loriani je predložil zahtevo za odgoditev procesa tudi sodišču v Puli, a sodišče ie vlogo zavrnilo Kaj porečejo k odvetnikovemu vzkliku v Rimu. ni mogoče uganiti, bržčas pa bodo vsi ugovori zaman. Sodišče je zaslišah še nekatere priče, ki pa niso iznovedale nič važnega. Zaslišanja se niso tikala niti Collaricha. temveč njegovih tovarišev. Zaslišanje prič je s tem zaključeno. Sodni dvor je zavrnil tudi zagovornikov predlog, v katerem ie Matosel - Loriani zahteval, da se izmeri Collaricheva kletka in da se njene mere sporoče v Rim. Protestiral ie tudi proti temu, da je bandit tako strogo zastražen in da ga prevažajo v oboroženem avtomobilu. Vse to baje slabo vpliva na javno mnenje, ki odmeva v klopeh porotnikov, kateri bodo sadili zločinca. _______ Trdovratna samomorilka V Rue des Colonnes v Parizu živi vdova Leloirjeva, ki hoče na vsak način na oni svet. Ze večkrat je poskusila samomor, pa so jo vedno ovirali pri njenem početju, ali jo pa pravočasno rešili. Pred par dnevi je pa napravila kar štiri samomorilne poskuse v enem dnevu, ki so se zopet izjalovili. Gospa Leloirjeva si je na vse zgodaj prerezala z britvijo vrat. Policija jo je hitro prepeljala v bolnišnico, kjer so jo obvezali. Ker so zdravniki videli, da rane niso resne, so jo zopet poslali domov. Trdovratna samomorilka je na povratku iz bolnišnice ponovila poskus, ki se ji je pred dobro uro izjalovil. Domov se je peljala s podzemsko železnico. Nenadoma je šinila pokoncu in se vrgla skozi okno na drugi tir, po katerem je baš drvel vlak. Strojevodja pa io ie pravočasno zapazil ln ustavil vlak. Gospa Leloirjeva je tudi tokrat proti svoji volji odnesla pete in se pri padcu na tračnice le malo poškodovala. Zopet so jo prepeljali v bolnišnico, iz katere so jo poslali pred dobro uro domov. Vdrugič so jo zdravniki obvezali, posadili v voz in jo poslali domov. Vdova je koračila po mestu preko Seine in se zagledala v valove. Nenadoma jo je zopet prijelo in je skočila v reko. Za njo pa se je pognal gospod, ki je šel baš mimo. in io potegnil iz mrz lih valov. Poklical je izvoščka in jo prepeljal v bolnišnico, sedaj pa v drugo, kier je še niso poznali. Pri padcu je priletela Leloirjeva v plitvo vodo in se na kamenju nekoliko potolkla. Izprali so ji rane. jo obvezali in poslali domov, kakor se je to v par urah že dvakrat zgodilo. Trdovratna samomorilka je šla sedaj res domov in se izmučena vlegla v posteljo. Spala je nekaj ur. potem pa ji je zopet nekaj šinilo vanjo in ji ni dalo miru. ko se ie spomnila, da se je pravzaprav mislila usmrtiti. Segla je po steklenici jodina in ga popila. Tokrat je mislila, da bo res po njej. Pa se je reva le zmotila. V strahovitih bolečinah je stokala in s tem opozorila nase so- Svoie cenj. odjemalce vabim, da si zimska oblač la čim preje naroče, da bo mogoče vsakogar pravočasno zadovoljiti. Zaloga vseh vrst blaga, je kar nailepša in poceni. Drago Schwab - Ljubljana sede. ki so bili overjeni, da je zopet storila kaj takega., kar pametnemu človeku ne pade v glavo. Vdrli so v sobo in videli, kaj se je zgodilo. Popadli so jo in prepeljali naglo v bolnišnico, v kateri je bila tisti dan že dvakrat. Zdravniki so ji izpraznili želodec in io rešili smrti. Sedaj Da so se zaenkrat nehali samomorilni poskusi. Zdravniki so šli dvakrat na limanice. tretiič do so bili bolj previdni. Ker so uvideli, s kom imajo opraviti, niso poslali vdove domov, ampak so jo oddali v oddelek za umo-bolne. Zmešnjave v zakonskem pravu Gospod K„ katoličan, se je oženil leta 1916. z židinio na dunajskem magistratu. Od nižieavstriiskega namestništva ie dobil dispenz. ker nomenja različnost ver oviro za zakon. Čez dve leti pa sta prišla zakonca pred sodnika in sta se dala sporazumno ločiti. Leta 1920. je hotel omenjeni gospod zopet skočiti v zakonski jarem in se poročiti s katoličanko. Zaprosil je dunajski magistrat za dispenz od zakonske ovire, ki io predstavlja dosedanji brak. in ga je tudi dobil. Obrnil se ie tudi do nadškofijskega ordinarijata s prošnjo, da razveljavi prvi zakon. Duhovno zakonsko sodišče ie tudi res razveljavilo prvi brak. vsled česar se je gospod K. zopet poročil Sedai pa je stopila na plan prva žena in zahtevala razveliavljenje drugega zakona, češ da ie bil njen brak sklenjen popolnoma veliavno. Zadeva je prišla pred sodišče, ki je v obeh instancah proglasilo prvi zako.1 za veljaven, drugega pa za neveljavnega. Odvetnik je v imenu g. K. vložil priziv na višie deželno sodišče na Dunaju, ki je sedaj zavrnilo pritožbo in razsodilo. da je prvi zakon veljaven, drugi pa ne. Višje deželno sod šče se .ie postavilo na stališče, da ie bila popolnoma pravilno dovoljena dispenziia od zakonske ovire, izviraioče iz različnosti vere. ker se ta ovira da dispenzirati. Zato je sklenjeni civilni zakon popolnoma veljaven. Dokler obstaja, ie tudi strogi dispenz neveljaven. Na vprašanje, kak pomen Ima odlok duhovnega zakonskega sodišča, je odgovorila dunajska tretia Instanca: Za državo ta odlok nI važen, ker razsodba cerkvenega zakonskega sodišča ne vele države. Po cerkvenem pojmovanju te neveljaven prvi zakon, po nasiranju državnih oblastev pa dru«l. y Jubilej Čokolada. Kakor j«vi}«jo fr»n cotki listi, je zdaj minulo 400 let, odkar je čokolada vpeljana v Evropi. To hrano so Spanci spoznali v Mehiki. Bil« pa je nt Francoskem dolgo prezirana. Sele ko je kraljica Ana vpeljala navado, da je vsako jutro izpila čašo čokolade. Jo je začel po« snemati tudi njen dvor. Kmalu nato »o za« čeli čokolado porabljati tudi meščani v Pa« rizu in tako naprej. Kakor mino »e čoko« lada dobiva na t« način, da se »mešajo go« tove količine kakao s sladkorjem, mastjo in dišavami. Taka se na ieziku razmehča in raztopi. Imamo pa tudi ponarejene čoko« lade, ki je narejena brez kakava. Spozna se jo po votlikavosti in po tem, da se prav rada kruši. X Velika nesreča pri romarski svečanos sti. V Tanti v Egiptu je šel pri veliki ro« marski svečanosti minister Rifta paš« pre« ko velikega mostu, na katerem je bilo vse polno ljudi. Zaradi prevelikega naval« se je polomila ograja in mnogo romarjev je padlo v vodo. Pri tem ie utonilo 54 ljudi, več pa jih je bilo ranjenih. X Krvavi verski nemiri v Indifi. V bliži« ni Belarila »everozapadno od Madr«ss je prišlo te dni do krvsveg« boja med indij« skimi mu«lim«ni. N««topiti je moral« po« licija. da loči bojujoči se skupini. Pri tem je bilo 17 redarjev ranjenih, tolicija je mo« rn!« uporabiti orožje in je ustrelila tri In« dijce. X Maharadza Paflalskl, knez r neštetimi milijoni, je sedaj po desettedenskem biv«i nju zapustil London. Na kolodvoru se je nagrmadilo dobrih 300 kovčkov, zabojev in druge prtljage, v katerih »o bila večinoma razna darila, ki jih je bil knez nakupil v Londrmu za svoje indijske prijatelje. Ma« haradža je kupil na Angleškem tudi krasen avtomobil In sto policijskih psov, s kate« rimi ima veliko veselje. V s« ropotija je že na potu v Patialo. Knez »i »opet najame po seben parnlk, s katerim se s svojim obsež« nim spremstvom popelje domov. X S\,efovna razstava v XCembteyu se za« tvori dne 31. oktobr«. K«kor lani bo tudi letos končala razstava Britanskega imneri« ja s pTimanjkl|»jem. Računajo, da bo letos znašala izguba približno dva milijona fun« tov. ali v našem denarju okrog pol milijar« de dinarjev. Islu lini I® lipi. Mtt mladine Ljubljana, 25. oktobra 1925. Danes dopoldne se ie vršilo v veliki dvorani Narodnega doma krasno uspelo glavno zborovanje Zveze jugoslovenske samostojne demokratske mladine. Na zborovanju je bilo navzočih nad 150 delegatov, ki so zastopali rrJadinske organizacije »Edinosti« v Kranju, Kamniku, Litlii, Tržiča, na Jesenicah v Ljubljani ter pripravljalnega odbora v Celja. Ude ležba bi bila gotovo še večja, da ni ministrstvo za promet odbilo prošnjo za polovično vožnjo. Slavnostno zborovanje je otvoril s pozdravnim govorom predsednik pripravljalnega odbora brat Rudolf Šimnovec. Pozdravil je vse navzoče delegate, posebno pa pokrovitelja zborovanja ministra n. r. dr. Žerjava. (dolgotrajne ovacije dr. Žerjavu), zastopnika mestne občine ljubljanske gerenta g LIkozarja In šefa prosvetnega oddelka za ljubljansko oblast g. dr. Pestotnika. V svojem govoru je br. Šimnovec razložil pomen današnjega zborovanja in na kratko opisal zgodovino postanka mladinske organizacije »Edinosti*. Zaključil je svoj govor naj bi današnja mladina dvigala visoko prapor demokratske misli za dobrobit in procvit naše rrilade nacijonalne države. Njegov govor so vsi navzoči sprejeli z velikim navdušenjem In odobravanjem. Br. Šimnovec je nato podal besedo g. Žeravu, ki je ponovno viharno aklamiran m. dr. izvajal: Govor dr. G. Žerjava »Mladi prijatelji, spoštovane sestre! Misel da ie treba organizirati demokratski mislečo mladino, sem pozdravil z iskreno simpatijo in s posebnim veseljem pohitel iz Beograda na današnje ustanovno zborovanje Zveze. Jugoslovenska demokratska mla dina ima že v imenu samem 'asHO začrtane svoie ideje, ki naj ji bodo vedno zvezde vodnice. V prvi vrsti mora odločno varovati svoj jugoslovenski značaj In se razviti v borbeno jugoslovensko nacijonalno organizacijo. Mladina naj bo svobodomiselna, kar pa seveda nikakor ne pomeni, da nasprotuje veri ln verskemu življenju. Nobenega verskega čuta ne odklanjamo in obsojamo vsakogar. ki bi skušal zaničevati verski čut našega naroda. Pač pa naj mladina goji versko strpnost in ima vedno pred očmi lepo srbsko geslo: Brat mi mio. koje vere blo!, kaiti sicer !e mirno sožitje sploh nemogoče. Veliko važnost polagamo tudi na vzgojo scclialnega čuta pri mladini. Odkar nimajo več Nemci sociiallzma v zakupu, se vedno bclj kaže. da le socijalizem nekako notranje razpoloženje, čustvo obzirnosti In dolžno sti do bližnjega. Vse je treba dvigniti k boljšemu življenju. Napačno Imajo oni. ki menijo, da naša mladinska organizacija odvaja mladino od šole, poklica in starišev. Nasprotno! Šola nai čuti v organizacij še oporo. Mladino hočemo vzgoiti tako. da bodo starši naravnost srečni, da so njihovi otroci organizirani. Poklicno delo naj vsakdo ljubi in spoštuje. Ima pa naj obenem smisel tudi za kai širšega in višjega. Delo mu bo potem gotovo slajše. Mladina ie največji zaklad naroda in države, mladina je naša bodočnost. Vzgojiti Io hočemo v krepke In zdrave značaje in obvarovati zato vsega, kar škoduje njenemu zdravemu razvoja. Ker smo demokrati, smo tudi o*<«čno proti vsa- ' ki cepitvi po stanovih, pro« vsaki giadavo-stL Bratska čustva nai navdafaio vse: kmete. delavce, obrtniko, meščane itd. Ako bo naša mladina vztrajala na dosedanji poti. bo iz sedanjega malega drevesca zraslo kmalu mogočno drevo. Demokratska stranka je vedno pripravljena nuditi svoji mladini moralno in materljalno pomoč, zahteva pa od nje le to. da ostane njen program čist in idealizem vedno živ. Naj livi naj raste in cvete jugoslovanska demokratska mladlnal« Mladina ie v«s čas pozorno sledila Izvajanjem in očetovskim svarilom strankinega voditelja in pozdravila njegov govor z dolgotrajnim ploskanjem in v zk likanje m. Pozdravi Po govoru g. Žerjava so sledili pozdravi zunanjih organizacij tn korporaeij. V imenu mestne občine ljubljanske je posdravO abo-rovalce gerent g. Likozar, leieč napredni mladini najlepših uspehov v njenem kulturnem delu. (Burno odobravanje). V imenu jeseniške pozdrnžnlce j« pozdravil iborova-nje znani narodni delavec na Jesenicsh br. Leon Pibrovec, v imenu litijske podružnice br Jeriha in nato ie delegati iz Kranja. In Kamnika. V Imenu mladinske sekcije Stro kovne samostojne delavske Unije je pozdravil zborovalce g. Ivan i Iskreno željo da bi se vse naprsdne mladinske organizacije čim preje adružlle v eno močno napredno fronto. (Živahno pritrjevanje.) Poročila o delovanju mladinskih organizacij Nato je sledilo poročilo pripravljalnega odbora ki ga je podal br. P a t i k. Iz njega posnema mo: 23 dec. 1923. je bilo v Ljubljani ustanovljeno mladinsko drnštvo »Edinost«, ki je takoj razvilo marljivo delovanje in pridobiva vedno večji razmah. Mladinska organizacija si je ustanovila različne sekcije in tako imamo danes dramatično, tamtmraiko in športno sekcijo, ki vse prav pridno delujejo. Najagilneiša med nlmi je nogometna, ki je odigrala že lepo število tekem z najrazličnej širni športnimi klubi. Ravnotako pa se članstvo udeležuje tudi sokolskega življenja ln želeti bi bilo, da bi bil vsak član Edinosti tudi član Sokola. Osrednji odbor si je nadel tudi važno nalogo ustanavljati po vseh naših večjih krajih svoje podružnice. Tako Imamo danes že močn« mladinske organizacije v Kranju, Kamniku, Radovljici, Tržiču. Litiji in na Jesenicak. V osnutka pa so organizacije v Celju, Hrastnficn, Trbovljah in Mariboru. Poročilo br. Patika so vsi sprejeli z odobravanjem na znanje. Nato je sestra Z a d e 1 o v a podala jako skrbno sestavljen referat osrednjega športnega odbora Športni odsek Edinosti v Ljubl ani šteje danes nad K članov. V začetka se Je vršil trening na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola, a ker oni, ki niso bili člani Sokola niso smoli trenirati aa letnem telo-vadišču, se je odbor »Edinosti« obrnil na ASK Primorje, ki jc radevolje odstopilo ponvico igrišča za trsnlng, ki se vrši vsako soboto popo'dne. Edinjašl so odigrali več tekem z različnimi klubi, od katerih so 4 tekme dobili. 3 izgubili, ena pa k ostala ne-odtoiena. Športni odsek bo t kratkem usta- nova 5e lakko-atlersko sekcijo In pa hazen-sko družino, ker vlada med ženskim članstvom izredno veliko zanimanje, športna sekcija na Jesenicah se ie ustanovila 16. junija t 1. in se kljub slabim finančnim razmeram zelo lepo razvija. Šteje nad 20 članov, Id poleg nogometa gojijo tudi lahko atletiko in turistiko. Športna sekcija v Radovljici Šteje 15 članov in je šele v povojih. Najagil-nejša ie športna sekcija v Kranja, kjer se ie šport gojil že pred svetovno vojna Tam :e obstojal SK Korotsn, ki je absolviral nad 50 tekem z raznimi bratskimi klubi. Udeležil se ie tekme celo na Sušaku. Ker je mestna občina kranjska igrišče Gaštej prodala se je klub razpustil. Ustanovil pa se je kmal« nov klub, v katerega so vstopili prejšnji člani Kcrotana, pod imenom SK Edinost. Zal da še vedno ni dobrega igrišča in je zato n er.krat uspešno treniranje onemogočena Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Sledilo je poročilo osrednjega športnega odbora o »Telesnozdravstveni nalogi demokratske mladine in delokrogu osrednjega športnega odbora, ki ga radi važnosti prinesemo v eni prihodnjih številk v celoti. Osred njemu športnemu odboru načeluje dx. J. Birsa. Nato so podali izčrpna poročila o delovanju podružnic »Edinosti« posamezni delegati in sicer: z Jesenic Kamnika, Kran a, Litije in Tržiča. Iz vseh poročil se ie videlo, da vse podružnice Edinosti na deželi vneto stremijo za resnim ht smotrenlm kulturnim delom, kljnb temo da morajo premagovati najrazličnejše ovire. Posebno priznanje zaslužita podružnici ne Jesenicah in Litiji. Povsod se opaža vesolje do dela na vseh poljih tako na dramatičnem glasbenem in športnem. Pa tudi ostale podružnice kažejo lep napredek. Poročila delegatov so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Tajnik pripravljalnega odbora br. Patft je nato prečital pravila Zveze jugosl. dem. mladine, ki so bila soglasno sprejeta. Pri nato sledečih volitvah osrednjega odbora so bfli soglasno izvoljeni: za predsednika brat Rudolf Šimnovec za odbornike pa biatie Tušek, Horvat, Setničar, Sattler. Pa-škulin. Patik. Paternost vsi iz Ljubljane. Kopitar z Jesenic in Čolnar iz Kranja, »a namestnika pa brata: Debevc iz Kamnika ln Lavš iz Tržiča. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. minister n. r. dr. Žerjav, dr. Jos. Birsa dr. Joža Bohinjec, vsi iz Ljubljane in Jeriha iz Litije. V osrednji športni odbor za predsednika dr. Josip Birsa. za odbornike pa Mi-kuš, Zadelova, Damos in Mandeljc. Na predlog brata Širrmovca se je nato soglasno sklenilo, da se vrši prihodnje leto o binkoštnih praznikih L kongres jugoslovenske demokratske mladine. na katerega bodo povabljeni tudi bratje Srbi in Hrvati. Bo gotovo sijajna manifestacija državne in demokratske misli. Pri slučajnostih so se obravnavala še razna organizatorlSna vprašanja, ki so Jih iznesli posamezni delegati. Končno je brat predsednik šimnovec še enkrat pozdravil vse delegate, se Dni zahvalil za njihov trud in zaključil ob 12. «1 lepo uspelo zborovanje. Popoldne ob pol 13. se je vršila na športnem prostoru ASK Primorje nogometna tekma med SK Edinost LjubUaoa in SK Edinost Kranj, ki je končala z 6:1 v prid Ljubljane. PubOk* Je bilo okoli 300 oseb. Akademija Zvečer se ie vršila v veliki dvorani Narodnega doma lepo nspela akademija, prt kateri so sodelovale skoro vse podružnico s svojimi odseki. Akademija se je vršila pod pokroviteljstvom ministra n. r. dr. Žerjava io njegove gospe soproge, med mnogimi predstavniki smo opazili mestna gerenta gg. drja Puca in A. Likozarja, zastopnike mnogih k«l turnih organizacij in mnogo Ijubljansitega ob člnstva, ki je s številno udeležbo pokazalo svoje simpatije mladini. Uvodoma le zaigral orkester narodnega glasbenega društva »Slo sja« našo državno himno, ki so io vsi navzoči stoje poslušali. Nato je v lepih besedah pozdravil vse navzoče posebno pa oba pokrovitelju današnje akademije predsednik brat Šimnovec. nakar se ie razvil dobro sestavljen program. Dramatični odsek ljubljanske Edinosti }e uprizori! enodejanko »Osveta«, ki je prav lepo nspela. Jeseniški tamburaški zbor ie za-ijrral z občutkom izvleček iz opere »Heffman nove pripovedke« in je žel za svoje izvajanje burno pohvalo. Član litijske »Edinosti« je prav dobro deklamiral Simon Gregorčiča »Življenje ni praznik«. Nato je kvartet »Lj. Zvona« zapel 4 pesmice »Na trgu«, »Katrl-ca«. »Oj ta soldaški boben« in »Doberdob«, je žel viharne ovacije. Še je član litijske Edinosti deklamiral Otona Župančiča »Vprašanja«, tamburaški zbor kranjske Edlnosfl pa je mojstrsko zaigral izvleček iz operete »Jamska« in je bil z zaslužnim voditeljem br. Jožetom GrošPem viharno pozdravljen. Končno so združeni tamburaški zbori ca 30 tamburašev zaigrali »Mlade vojake« nakar se je akademija zaključila. Po akademiji se jc razvila animirana prav demokratska zabava pri kateri je sodeloval orkester Sloge. Vrla mladina z mesta in dežele se je z narodnim kolom »Srbijanko« v uprav bratski slogi veselo zasukala. Vsa prireditev pri kateri so sodelovali in stregli člani in članice »Edinosti« je uspela v obče zadovoljstvo tako V moralnem, kakor tudi v gmotnem oziru. Mladina sedaj pa na delo, da bo drugolet-ni kongres pokazal še večie in lepše Zadovoltaoat v drcflnt vlada samo takrat aka Je redni pretirana Točno kosii«, Teč»rja in za atnk s» »rt<-pogoji fgskcga retfntfa go«p»tflaj«»Tt iste si »mislite rimprejc ufc i" plinski ku$"»taik. Za pojasnila se obrnite si .Mesta > ;li>tw'. ■ odarstvo Naš izvoz v mesecu septembru 1.1. Pšenica oa prvem, turščica na drugem mestu. — Napredek napram enaLemu Času 1924. po količini in zlati vrednosti Po podatkih Generalne direkcije ca" rin je znašal naš izvoz v septembru t. 1. 421.812 ton v vrednosti 79.84 milijona zlatih dinarjev napram 384.596 tonam v vrednosti 66.91 milijona zlatih dinarjev v enaki dobi ieta 1924. Napredek znaša torej po količini 37.216 ton (za 9.67 odst.) v vrednosti 12.93 milijona zlatih dinarjev (za 19.33 odst.), dočim je izvoz do vrednosti v papirnatih dinarjih manjši: v septembru t. 1. je znašal 867.6 milijona, a v enakem času lanskega leta 937.4 milijona dinarjev. Po vrednosti v papirnatih dinarjih je tevoz manjši nekoliko zaradi oadca cen kmetijskih pridelkov, a največ zaradi večje vrednosti dinarja, kajti v lanskem septembru je bilo 100 dinarjev vrednih 7.14 švicarskega franka, v letošnjem septembru pa 9.20 švicarskega franka. Sicer pa je za presojo izvoza meroiiaj-no. da je zabeležen napredek do količini in zlati vrednosti. Glavni predmeti izvoza v septembru SO bili (po vrednosti v milijonih papirnatih dinarjev): žita: a) pšenica 125.S. b) ostala žita 16.1; turščica 104.7; les: a) stavbni 79.5, b) drva 7.3; hmelj 74.1; iajca 52.0; živa goveda 51.9; pšenična moka 29.2; meso: a) sveže 192. b) mesni izdelki 2.3; fižol 18.9; sveže sadje 157; suhe češplje 15.2; žive svinje 14.5; drobnica 12.7; sirovi baker 12.5; jas-oječie In iarčie kože 12.4; cement 11.7; iivl konji 10.7; kalcijev cianamid 10.1; Svinec v ploščah 9.5; predivo 9.3; vse Oi.talo 152.4. Od teh predmetov so se najvažnejši Izvozili v glavnem v naslednje države (po vrednosti v milijonih naoirnatih dinarjev): pšenica: po Donavi preko BraiU* 82.1. v Avstrijo 15.8, v Češkoslovaško 14.9: turšč?ca: no Donavi ore-ko Braile 43.9. v Avstrijo 26.6. v Češkoslovaško 14.9; les: a) stavbni: v Italijo 59.0. Grčijo 3.9, v Avstrijo 3.8, b) drva: v Italijo 5.2. v Madžarsko 1.2; hmelj: v Nemčijo 39.0. v Češkoslovaško 24.3, v Avstrijo 9.6; iajca: v Švico 23.9. v Nemčijo 12.5. v Avstrijo 10.9; živa goveda: v Avstrijo 23 5, v Italijo 17.0, Češkoslovaško 7.9; ršenič-na moka: v Avstrijo 18.8. v Češkoslovaško 9.0. v Grčijo 12; meso: al sveže: v Avstrijo 14.0. v Italijo 3.8. v Češkoslovaško 1.1. b) mesni izdelki: v Avstrijo 1.5: fižo': v Italijo 8.5. po Donavi preko Braile 6.1. v Grčik) 3.1; sveže sadje: v Avstriio 10.1. v Nemčijo 3.8, v Češkoslovaško 0.9. Kakor vidimo, ie v septembru prišla pšenica na prvo mesto, dočim ie doslej celo vrsto mesecev bila na nrvern mestu turščica. ki je sedaj na drugem. Na tretjem mestu je les. Zanimivo je. da se nahaja na četrtem mestu hmelj in da ie vrednost v septembru izvoženega hmelja koma i za nekaj milijonov maniša kakor vrednost izvoženega gradbenega lesa. Omeniti bi še bilo. da se ie turščice izvozilo od 1. septembra 1924. do 1. okt-obra t. 1. 101.817 vaeonov v vrednosti 2144.3 milijona dinariev. Le od 1. januaria do 1. oktobra t. 1. se je izvozilo turščice 87.151 vagonov v vrednosti 1832.8 milijona dinarjev. V vseh prvih 9 mesecih t. I. se ie izvozilo iz naše države 3.229.823 ton raznega blaga v vrednosti 591.43 milijona zlatih dinariev napram 2(>rt5.149 tonam f vrednosti 45604 milijona zlatih dinariev. Napredek napram lani znaša 534 674 ton (za 19.83 odst.) v vrednosti 125.39 milijona zlatih dinarjev (za 27.49 odst.). _ Tržna noročila Novosatfska blagovna barza (26. t. m.) Pienica: baška, pol vagona 250; 10 vagonov 252.50; 8 vaeonov 250 ; 3 vagoni 230; b.marska, pariteta Zcnta. 2 vagona 250; srem-ka, pariteta Novi Sad, 2 vagona 240 Oves: baški, 1.5 vagona 163; srerrrski Ruma, 1 vagon 165. Turščica: baška, 1 vagon 175: baška, 3 vagoni 177.50: banat-ska, sušena, 2 vagona 147.50. Moka: ba-flia. baza «0ss», 2.5 vagona 410. Tendenca stabilna. _ — Upravni svet »Cinkarne«, d. d. v Celja. V petek dne 23. t. m. se je vTšil obini zbor .Cinkarne., d. d. v Celju v pisarniških prostorih podjetja. V upravni svet so bHi izvoljeni nastopni gg.: Avgust Pra-protnik, predsednik; Todor Lazarevič. trgovec v Beogradu. podpredsedn;k; in?. Via dimir Lrpold, načeln;k v mini-strstvu za šume 'm rudnike; inž. Ranko Dervič. inšpektor gen. rudarske direkcije; mž Sima Mi-loševič, msnektor gen. rudarske direkcije; dr. Fran Cerne. ravnatelj Mestne hranilnice v LJubljani: dr. Fram Novak, odvetnik v Liubljani; Vojko Arko, lekarnar v Celju; Hano OeoreuK, ravnatelj Slaven-ske banke v Celju; Vlada llič, industTfjec v Beogradu, Sani upravnega sveta. Nadalje so bHi Izvoli eni v nadzorni svet nastopni gg.: Franc Trkovid, šef kabineta mi-mstrstva za šume in rudnike; Števa Gjor-gjevid. šef računovodstva v ministrstvu za Sume m rudnike: Rihard Pernat, prokurlst Sla venske banke v Celju; dr. Janko Olip, odvetnik v Beogradu: Gjurica Gjorgjevifi. odvetnik v Smederevu; tem za namestnika Herman Klobučar, magister pharm. v Celju. = Jugoslovenski državni dolgovi. Po podatkih finančnega ministrstva o stanju državnih dolgov dne 1. junija 1925. znašajo (v mMiJonih dinarjev 1: predvojni dolgovi 2217. vojai dolgovi 15.312, povojni dolgovi 6054, obveznosti iz pogodbe v Innsbrucku 1353. Skupna vsota državni* dolgov znaša torej okrog 25 milijard dinarjev. Dolgovi brez vojnih dolgov, to je okrog 10 milijard dinarjev, zahtevajo plačevanje letnega obro ka za obresti in amt>rtizacijo okrog 488—1088.75. Solun 72—74. CURIH. Beograd 9.20, Berlin 123.70, Newyork 519.50, London 25.19, Pariz 20.95. Milan 20.55, Praga 15.90, Budimpešta 0.0727, Bukarešta 2.46, Sofija 3.80, Varšava 85, Dunaj 73.15. TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 66.60, 2hnostenska 268. LJoyd 1000, Split cement 445, Krka 36S; devize: Beograd 44.70 — 45, Dunai 350 — 365, Praga 64.50 — 65.25, London 122.40 — 122.65. Curih 485 — 489, Newyork 25.16 — 25.30; valute: dinarji 44.25 — 45, 20 zlatih frankov 94 — 98, 20 zlatih lir 486.36. DUNAJ. Beograd 12.54 — 12.58, Berlin 168.72 — 169.22, Budimpešta 99.29 — 99.59, Bukarešta 3.37 — 3.39, London 34.355 do 34.455, Milan 28.10 — 28.22, Newyork 708.35 — 710.85, Pariz 28.64 — 28.80, Praga 20.985 — 21.065, Varšava 117.05 do 117.55, Curih 136.45 — 136.95; dinarji 12.52 do 12.58. PRAGA. Beograd 60.05, Curih 651, MBan 134.25, Donaj 477.875. BERLIN. Beograd 7.42, Ne«vyork 4.195. Praga 12.42, Curih 80.74. NEWYORK. (zaključno 24. t m.) Beograd 1.77 ln pol, London 4.84 in sedem osmink, Italija 3.99 in ena ©šminka, Dunaj 14. Svlea 19.26. Šport Hazena Zagreb : Ljubljana 12 : 4 (4 s 1) Zaslužena, vendar previsoka zmaga Zagreba. Včerajšnja medmestna tekma, za katero je vladalo veliko zanimanje, je končala s pričakovano zmago Zagreba. Rezultat 12 : 4, ki ga je dosegla zagrebška družina, nika. kor ne odgovarja poteku igre in moči obeh družin. Zmago je Zagreb vsekakor zaslužil, toda ne tako visoke. Njihova družina, ka« tero so tvorile, razen vratarice, igralke Aška. je krasno vigrana celota, ki je izred« no brza, spretna in jako vzdržljiva. Tchnič« no stoji na višku, dodavanje žoge je pre; cizno, lovenje sigurno, tako v mirnem po» ložaju, kakor tudi v najhitrejšem teku. Ve« liko prednost imajo pred Ljubljančankami v izredno spretnem in sigurnem streljanju na gol, pri čemer se nikdar ne ustavljajo, da bi s tem dobile boljšo pozicijo in več moči za strel, kar se opaža skoro dosledno pri naši družini, ki da s tem nasprotnikovi obrambi dovolj prilike, da odvrne pretečo nevarnost. Jako efektno je njihovo odvze« manje žog. ki se izvrši vedno na fair na« čin, pri čemer jim služi zelo dobro zaokres tanje žoge. Njihova kombinacija posebno napadalnega tria je naravnost vzorna. Har« monično delovanje vseh igralk in spretnost vsake posamezne je prišlo do popolne ve» Ijave. Vsak igralka si je ob vsaki priliki svesta, da je vedno v bližini soigralka, ki ji v slučaju potrebe priskoči na pomoč. Nji. hova kombinacija se izraža v glavnem v tri kotni igri, z vedno menjajočimi se mesti napadalnega tria. Dovršeno je njih pokri« vanje v trenutkih, ko ima žogo nasprotnik, ter placiranje na nepokrita mesta, kadar ima žogo lastna družina. Kakor tehnično so nedosegljive tudi taktično, dejstvo da je dobra taktika mogoča le, ako so igralke teh nično dobre, se je pri tej družini popolno, ma uveljavilo. Bore se z velikim elanom in voljo do zmage, ze kar jim uspeh tudi ni« kdar ne izostane. Najboljši in najjačji del zagrebške dru« žine tvori njihova napadalna vrsta, ki nosi največji delež na zmagi. Njihov trio se jako dobro zaveda, da je intenzivna navala vedno najjačja obramba. Idealni vodja na« pada je bila Radovičeva, ki je bila najbolj« ša igralka na polju. Njeni nenadni sila ostri streli, od katerih so posebno efektni tako. zvani vijaki, so neubranljivi. Dobro sta jo podpirali obe krili, od katerih je bila bolj« ša Tomijenovičeva. Baranay na desnem kri lu je jako nevarna pri streljanju na gol, vendar ni toliko izdržljiva. kot njeni snigral ki, kar se je opazilo pri njej posebno v dru« gi polovici. Krllska vrsta mnogo šibkejša od napadalne, vendar vzorna v pokrivanju nasprotnika. Dobra je bila branilka, ki je ustavila nebroj opasnih napadov Ljubljane. Izvrstna v golu je bila Gršetičeva. poka« zala je boljšo formo od Cimpcrmanove, v splošnem pa ni imela mnogo posla. Družina Ljubljane je. zavedajoč se tež« ke naloge, storila vse kar je mogl«, da je izsilila proti svojim tehnično in taktično neprimerno boljšim nasprotnicam časten rezultat. Igrala je z veliko požrtvovalnost« jo. toda pogosto preostro. Opazili »mo pri naših igralkah razen pri krilski vrsti na« ten napredek, kar nam daje trdno vero, da se v d oglednem času povzpnemo na višino, na kateri stoji danes Zagreb. Opažalo se je pri naših igralkah veliko pomanjkanje teh. ničnega znanja in odločnosti, kar je prUlo do izraza posebno pred golom. Slabo je bilo placiranje vseh igralk z izjemo Vidro, v« v obrambi. Napadalna vrsta }e pešala zopet radi prepočasne igre m radi neodloč« nosti pred golom, kar je spravilo našo dru. žino ob marsikak gotov uspeh. Najboljša je bil« to pot v napadalnem triu Petričev«. ki je tudi kolikor toliko znala izrabljati ugod. ne situacije pred golom. Zupančičeva v po. Iju prav dobra, svetovali pa bi ji naj se ne posluiuje pri strelih u eol vedno vijakov. ker v njih ni ie sigurna. Erbežnikova slaba, zamenjala jo je v drugem polčasu dosti dobro Beroikova, ki pa ima pokvarjeno ro« ko. kar jo je precej oviralo. Njeoo mesto pa ni oa krilu. Krilska vrsta se proti svojim izvrstnim nasprotnicam nikakor ni mogla uveljaviti. Pokrivanje je bilo še dosti toč« no. vendar so znale to nasprotnice s svojo tehniko in taktiko izborno parirati. Obrsm« ba je bila najboljši del ljubljanske družine. Vidrova bo, ko se odvadi preostre igre si« gurno naša najboljša branilka, ki bo v pr« vi vrsti prišla v poštev za državni tim. Cim« permanova v golu dobra, vendar z daleka ne to, kar je bila pred 2 leti. Družini sta nastopili v sledečih postavah: Zagreb: Gršetič (Concordia). Baranav I., Janovič, Sojat, Tomljenovič, Radovič, Ba. ranay II. vse Ašk. Rezerva Kremsir (Vesna) Ljubljana: Cimperman (Atena), Vider Oman, Petan (vse Ilirija), Erbcžnik (At.) (v drugem polčasu zamenjala Bernik), Pe» trič. Zupančič (obe Atena). Sodnik g. Munder je imel igro dobro v rokah, vendar je napravil nebroj odločitev v škodo Lj-jbljane, nad čemer se je publi« ka upravičeno vznemirjala. Priznal je v dru gem polčasu tudi en gol, streljan komaj iz daljave 3 metrov. Nikakor pa ni v korist razvoja hazene, da publika oporeka dosled« no vsaki sodnikovi odločitvi ne glede na to, ali je pravilna ali ne. Pnblike 400, kar znači. da postaja hazena popularna tudi pri nas. Scortale so za Zagreb Baranv 5, Tomlje« novič 5. Radovič 2; za Ljubljano: Petrič 2, Zupančič 1 in Bernik 1. 9 Hazenske tekme v Maribora SK Mura : SK Maribor 3 : 2 (2 : 2.) V nedeljo je zopet gostovala v Maribora mlada simpatična družina Mure ter že v če« trtič premagala Maribor s 3 : 2 (2 : 2). Sco« re dosedanjih tekem med obema kluboma znaša 32 : 8 v korist Mure. Družina Maribo« ra se je hotela nav ssk način revanžirati za dosedanje poraze, kar pa se ji ni posrečilo kljub jako ostri in včasih nefair igri, pri kateri so dobile posamezne igralke Mure večje ali manjše blesure. Mariborova dru» žina je nadomestila hitrost in tehniko Mu« re z velikim elanom. Posebno se odlikuje Mariborov napadalni trio po svojih močnih in ostrih strelih na gol. Manjka mu pa kon» binacija in pokrivanje nasprotnika. Pri Mus ri je treba omeniti vratarico in desno krilo. Grajati pa je treba nediscipliniranost in deloma surovo i£ro desnega kriia Maribo« ra. Sodnik g. Peheim nikakor ni bil kos svo= ji nalogi ter nosi vso krivdo, da je došlo do nefair igre, ki nikakor ni v korist raz« voju hazene. Podsavczu bi svetovali, da od« reja k tekmam le sodnike, o katerih ve, da so zmožni voditi tudi ostrejše tekme. Rapid : Ptuj 4 : 1. Hazenska družina Ptuja se je znatno iz« boljšala ter je nudila Rapidovi družini trd odpor. Pri Ptuju se zlasti odlikuje obram« ba. pri Rapidu pa napad. Omeniti je treba, da družina Rapida še sedaj ne ve, da je sa. vezni pozdrav «Zdravo». Sodil je dobro g. Sepec. Prvenstvene tekme v Sloveniji V nedeljo se je vršilo na igrišču Primorja četrto kolo prvenstvenih tekem. Največje zanimanje je vladalo za tekmo Primorje : Hermes, ker po dosedanjih nastopih Pri« morja proti Herrr.esu ni bilo mogoče izreči gotovega prorokovanja za to tekmo. V Ma. riboru se je vršila Ie ena prvenstvena tek« ma. V nastopnem poročila: Ilirija : Slovan 13 : 0 (5 : 0) Zmaga Ilirije je bila docela gotova itvar, vendar pa je poraz Slovana nekoliko pre= visok. Ilirija se je zavedala važnosti pr« venstvenih tekmovanj, zlasti napadalna vr« sta. ki je izrabila vsako priliko, da zabije gol. Slovan se ni mogel znajti. Najslabši je bil vratar, ki je v prvi vrsti zakrivil visok poraz Slovana. Ob večji pazljivosti bi bil lahko obranil najmanj polovico golov. Osta lo moštvo sc je sicer trudilo, da bi rezul« tat popravilo, a vsa dobra volja brez sktrp« ne igre ne koristi mnogo. V krilski vrsti je treba omeniti Volkarja, v napadu pa desno zvezo. Srednji napadalec, ki bi moral biti vodja napada, ni imel prave rveze z ostali« mi napadalci. Ilirija ni imela težke naloge. V njenem moštvu je igral nov branilec, ki bo, kakor izgleda, zelo uporaben, vendar pa ni imel prilike, da bi se izkazal. Sodil je dobro g. Strnad. Primorje : Hermes 4 : 0 (3 : 0). Tekma, ki je obetala, da bo najbolj za« nimiva od vseh nedeljskih prvenstvenih te« kem, jc bila precej mrtva in je le od časa do časa oživela. Primorje se nikakor več ne nahaja v oni formi, ki jo je bilo opažati početkom sezone. V napadalni vrsti je pred vsem iznenadil Erman II., ki je bil očivid. no zelo indisponiran. Hermes se je pač bo« ril, toda med poedinimi deli moštva ni bi« lo prave zveze. Mnogo je grešila obramba z vratarjem vred. kar je Hermesa stala dva gola. Krilci požrtvovalni a preveč defenziv. ni. Napadalna vrsta je skušala doseči uspe« he le s prodori posameznikov. Pri Primor« iu je ugajal Erman v golu ter izborni Jan« čigaj. ki postaja od tekme do tekme boljši. Btiljevič te pokazal, da zna igrati tudi sred« njega krilca. Odločno pa moramo poudar« jati. da Birsa. Vi je pri vsaki tekmi Primorja bil skoraj najboljši igrač, nikakor ne spada j Nt/večji filmski umetniki ' Natalija Lissenko, Ivan Možuhin in Nikoli Kolin. »Komedijant Kean" Kino Ideal na mesto vodje napadalne vrste. Leva stran napada je bila kot vedno najslabši del tno, štva. Sodil je dobro g. Betetto. ki je tek, mo radi teme predčasno za 20 minut zs, ključiL Primorje rez. : Hermes rez. 10 :2 (5: l). Rezerva Primorja obeta mnogo. Moštvo je lepo vigrano, igra z ambicijo ia požrt, vovalnostjo ter se v tera ugodno razlikuje od prvega moštva tega kluba. Moštvo Her, mesa je v vseh ozirih zaostajalo za svojia nasprotnikom. Ilirija rez. : Slovan rez. 3 : C. Rezerva Slovana ni nastopila, vsled čes«.» izgubi tekmo s 3 : 0. Svoboda (Maribor) : Merkur (Maribor) 2 : 3 (I : 1). Tekma se je vršila v Mariboru. Merkur je komaj zmagal nad mnogo šibkejšo Svo. bodo, ki je igrala z velikim elanom in zelo požrtvovalno. Pri Svobodi sta se odlikovul« vratar m desna zveza. Merkur je svojega nasprotnika podcenjeval ter igral precej slabo. Napad je netočno kombiniral ter pre malo streljal na gol. Odločilni gol je Mer. kur zabil tri minute pred koncem trkaie. Sod,! je g. Franki. Stanje prvenstva v mariborskem okrožju je sedaj sledeče: 1. Rapid (6 točk). 2. Man. bor (5), 3. Ptuj (5), 4. Merkur (4), 5. Mur« (2). 6. Svoboda (0). Druge nedeljske nogometne tekme CELJE: Repr. Maribor : rep. Celje 1 :1 (1 : 1). ZAGREB: Prijateljske: Gradjanski Hašk 4 : 3 (3 : 3). Tipografija : Viktorija II : 1 (2 : 1). Dcrby : Ilirija 5 : 3, Sokol Croatia 5 : 1, Zagreb : Ferraris 2 : 0, Olia, pija : Unitas 3 : 1. Prvenstvena: Croatu : Sparta 4 : 3 (2 : 2). GRADEC: Štajerska : Koroška 8 : 2 (4:0) DUNAJ: V soboto: Prijateljska Slovan : Cricketer 4 : 2 (1 : 1). V obrambi Slova. na je igral Ivkovič. V nedeljo: Prvenstvene: WAC : Hakoah 1 : 1 (1 : 1). Rapid : Sim. mering 3 : 3 (2 : 2), Admira : Vienna 1 : 0 (0 : 0). Sportklub : Hertha 4 : 2 (0 : 0). W* cker : Rudolfshugel 3 : 1 (2 : 0). II. neama. terska liga: Brigittenauer A. C : Nicholson 7 : 2 (2 : 0), VVicner Sportfreunde : Inter« national 2 : 0 (0 : 0). WAF. : Bewegun<< XX. 3 : 1 (1 : 1). NVeisse Eif : Donau 3 : 2 (2 : I), Vorvarts 06 : Germania 3 : 2 (2 : 1) KORNEUBURG: Nižja Avstrija ; Bur« 5ka 10 : 1 (3 : 1). SALZBL"RG: Gornja Avstrija : Salzburg 10 : i. Pokalna tekma. PRAGA: Pokalna tekma Sparta : ČAFK 7 : 0. Prijateljske: Nusle : Meteor VIR 6 : 6. Union Žižkov : Sparta Kotite 6 : 5. BAZEL: Nemčija : Švica 4 : 0 (2 : 0). LONDON: Anglija : Iraka 0 : 0. AMSTERDAM: Holandaka : Danski 4 : 2 (1 : 0X Distančni tek 2. S. K. Hermes Siapničar (ASK Primorje) postavi nor rekord. V nedeljo se je vršil na 10 km dolgi progi I Ljubljana . Št. Vid « Ljubljana distančni tek, ki ga je razpisal Hermes. Startalo je pet tekmovalcev. Na obratu v St. Vidu sta vodila De Reggi in Siapničar, ki sta 9C me« njavala v vodstvu. 1500 m pred ciljem p-e» vzame vodstvo Siapničar ter dospe kot prvi na cilj v 34:51.2. Doseženi čas je boljši od jugoslovenskega rekorda. Sledil mu je De Reggi. Senčar ln Berdajs. S. K. Ilirije nogometne sekcija. Tekoči teden trening za I. moštvo in rezervo v čf trtek, za ostale v sredo, vedno ob 16. url V sredo ob 18. obenem sestanek juniorske skupine. — Načelnik. LHP. (Službeno.) Seja upravnega odbo= ra v sredo dne 28. t. m. ob 8. uri v kavami Emona. — Predsednik. Samo mednarodna lahkoafletska prvtn-stva. Ang'eški amaterski lahkoatletski ja vez je sklenil z ozirom r.a slabo udeležb« opustiti narodna lahkoatletska prvenstvena tekmovanja, ki so se uvrdla letos, ter oa-sedaj naprej zopet razpisovati" le mednarodna prvenstvena tekmovanja. Nizke eers@! Vel;ko zalogo novodošlega manufakturnega ?n zimo kakor damske velourje v vsakovrstni barvah ln kvalitetah, blago za kostume in rr: znano veliko Izbiro moškega sukna nudi ceni« nim od em.'lcem po nizkih cenah OblačHnta. Uubl^na. Miklošičeva r »a ■«!!■<' -""»»»ast^MtiaaBinul Prodam tovorne vozove »000 feg nos'lc< feie za Din 1500'— kom?d. Nadalje prodam i Lmcervoz, 1 koči'0 s streho Vpraša se nrl g. JOSIP STAJNKO, Itota Maribor, Jugoslovanski trg 3 Vremensko poročilo Liubliana, 26 oktobra 1925. Liubliana 306 m nad morjem Kraj opazovanja j ob Zračni tlak Zračna temperatura 7. 765-7 6-2 14 766-6 128 21. 768-7 92 7. 764-7 90 • 7. 764 1 100 7. 7. 763-7 6-0 • 7. brezv. sev. vzh. brezv. Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . _ Praga .... 7. 763-7 6"0 sev. vzh. vet i«s. 1"0 tnomost . . Solnce vzhaja ob 6 26 zahaja ob 17-1, tona vzhaja ob 12 22. zahaja ob 22 43. Barometer višji, temperatura nižja Dunajska vremenska napoved za torek: Malo izpremembe. Večinoma jasno. V nekaterih krajih jutranja megla. Veter Oblačno 0—10 več. las. i«- megla več. jas. Padavine mm Dopisi JEŽICA. Tekom zime priredi Sokol v jvojem domu vrsto akademij in priložnostih večerov. Na željo občinstva javljamo ledcče datume: 1. decembra praznovanje narodnega ujedinjenja z obsežno, pevsko ln jiasbeno akademijo ter svečanim nagovo-^m, 5. decembra Miklavžev večer z Ijub-;o igrico »Miklavž prihaja«, 31. decembra jružaben Silvestrov večer in 2. februarja rtliko telovadno akademijo. Poleg tega iz-•ede prosvetni odsek 10 zelo zanimivih jredavanj, med temi 3 zdravstvena in eno brezžičnimi poskusi. Vse občinstvo, zlasti ia naše dosedanje obiskovalce, opozarjamo danes na prvo predavanje te sezone, na ,rof. Dolžanovo razpravo »O vesoljnem iotopu», ki bo v soboto dne 31. oktobra ji g, uri zvečer v šoli na Ježici. Predavanj Je že od lani poznan po razumljivem to animivem podajanju snovi. Predavanje pa e privlačno tudi zato, ker bo g. profesor tej temi poročal čisto nove stvari. K «em prireditvam prihajajte ob pravem času! MOKRONOG. Post tot discrimtna rerum je zrasla iz podrtin Kržišnikove hiše tik •i okrajni cesti tako rekoč sredi trga zala, jjna sokolska dvorana, ki bo zadostovala ■ vsakem oziru. V dvorani se nahaja ob hodu mala garderoba, potem prostorna in idabna dvorana za telovadbo, obenem gledališka dvorana tn prostoren gledališki oder. Ob strani odra Je mala sobica za gledališko osobje, v prvem nadstropju pa klubova soba za seje te društvene razgovore. Na pročelju dvorane bo nad glavnim uhodero pod sokolskim znakom v dveh besedah vklesan program bodočega društvenega delovanja: . »Telovadbi ta prosveti« Tedaj ne le vežbi telesa marveč tudi vežbi duha je namenjena dvorana. Da pa bo dosežen zaželjeni uspeh, treba, da zavlada v domu poštena, neprisiljena družabnost v duhu demokratičnih sokolskih načel. Ne povprašujemo se koliko ta kdo je žrtvoval za to težko pričakovano zgradbo. Bodimo uverjeni, da so vsi pošteno misleči slehernemu hvaležni za njegovo pomoč, a najboljša zahvala naj bo vsakemu njegova lastna zavest, da je služil dobri stvari. Dom pa je in mora biti namenjen vsem in vsakemu, ki ima smisel ia razum za napredek. Odklanjamo v novem domu prav odločno prostore po «rangu». Vsak naj voli kakor sam hoče in more brez ozira na levo in desno. Le na ta način se sme pričakovati, da se bodo udejstvovali ne-le kot gledalci marveč tudi kot delavci vsi, ki so dobre volje, vsak po svojih zmožnostih. Kdor pa nima smisla, ne potrebe za izobraževalno delo, za prireditve bodisi zabavnega, bodisi resnega značaja, naj pač ostane kjer hoče. Dom naj postane nekak mejnik med prošlostjo in bodočnostjo v družabnem oziru in kulturnem delovanju našega tr«a. BOšTANJ OB SAVI. V nedeljo dne 25. oktobra Je predava! v šoli g. profesor R. Pavlič o temi «Nebesa ia pekel pri starih narodih«. Poset — preko 90 oseb — je bil za naše razmere prav lep. O. predavatelju, kakor tudi Zvezi kulturnih društev, izrekamo za zanimivo predavanje najlepšo zahvalo. — Prihodnje predavanje se vrši v nedeljo dne 22. novembra. Učiteljske izpremembe v Sloveniji Stalnost v službi so dobile nastopne uč» ne osebe v mariborski oblasti: Doma Gi« zela v Dobrovniku, Ivanuša Angela v Lipi, Košenina Vladimir v Dokležovju, Hočevar Marica v Krogu, Cujnik Mirko v St. Jurju v Slov. goricah, Lečnik Angela v Vojniku, Pojbič»Majer Gizela v Gor. Slavečih, KokI Vida v Sv. Ani v Slov. gor., Vodopivec Marija v Turnišču, Kotnik Viligoj v Lehnu, Čeh»Žabkar Marica v Središču ob Dravi, Span Nuša v Cirkoveah, Gselman Roza v Svetinjah. Režabek Marijana v Konjicah. V ljubljanski oblasti: Dokler Justina v Sevnici, Volk Ciika v Sromljnh. Pncelj Ivan ka v Veliki Dolini. Omerza Zdravka v Ko« stanjevici, Mihelič Ivan v St. Jerneju, Pod« reberšek Vida v Btišeči vasi, Dolničar Zo» ra na Ježici, Vodopivec Stanko v Zame« škem, BenčinasGrilc Olga v Cerkljah ob Krki, Leskovee Amalija na Krki, Jordan Stanko v Kastvu. \ViIlitzer Alojzij v Cerk« niči, Makovec Josip v Moravčah. Podboj Anka v Tržiču, Bitcnc Franc v Št. Vidu pri Brdu, Rape Vladislav v Mostah, Rozman Fran v Grahovem, Oman Oton v Ljublja« ni, Brandstatter Marija v Zg. Tuhinju, Ur« šič Anton v St Janžu, Iglič Marija na Lipo« glavu, Kosmač Marija v I »a visi, Malnarič Vekoslav na Viču, Podboj Elza v Preski, Debeljak Alojsija v Ljubljani, Jarc Vera v Sostrem, Hribernik Edvard v Žireh, Kavčič Drago v Zg. Tuhinju, Marot Josip v Kast« vu. Mrak Jože v Meng&u, Rsdin Marija v črneči vasi, Slapšak Jerica v Hrastniku, Pipan Justina v Kočevju. Imenovani so: Železnik Oroslav cd Sv. Jurija SI. g. za Šolskega upravitelja v Sred« nji Bistrici v Prekmurju, Triller Alojzija od III. dekliške osnovne šole na I. dekliško meščansko Solo v Ljubljani, Potočnik Hele« na od II. dekliške meščanske šole na I. de« kliško mešč. šolo v Ljubljani, Ramovš Ma« rija od III. mestne dekliške osnovne šole na I. dekliško meščansko šolo \ Ljubljani, Vidmar Marija z Jesenic na IL dekl. mešč. šolo v Ljubljani, Luschin Elza z manjšinske na II. dekl. mešč. šolo v Ljubljani, na L deško meščansko šolo v Ljubljani Tavčar Ivan z II. deške osnovne in JekI Josip s III. dekliške osnovne šole, Eppieh Balbina z Drenovega griča na Jesenice, Svarc»šu» šteršič Silva z Jesenic na Drenov grič. Bla« ganje Ivan je dodeljen državnemu moške« mu učiteljišču v Ljubljani za pouk deških ročnih del. Habrman Franc iz Lajtersberg« Krčcvine je dodeljen deški meščanski šo« li v Mariboru, Jurman Marija je premešče« na iz Ptuja v Sv. Vid pri Ptuju. Fajgelj« Podgomik Avgusta je dodeljena dekliški meščanski šoli v Mariboru, Vajd Fran je premeščen iz Mozirja v Solčavo, Jerše=Per: nat Štefanija iz dekliške osnovne dodeljen na na deško osnovno v Ptuju, Bratina»Ja» nežič iz Ptuja premeščena v Hajdino, Pre« mrov Jožica iz Šmartna na Pohorju dode« ljena meščanski šoli v Slovenjgradcu, Sija« nec Mira iz Studencev dodeljena dekliški meščanski v Ptuj, Lapajne Josip iz Sv. Le« narta (mešč.) v Vojnik (mešč.), Korošak Drago iz Dobrovnika v št. Jurij ob Ščavni« ci, Košutnik Silvester ml. iz Sv. Jakoba SL g. t Vrata. Postavljeni so noiir.ci: Alt Danica v Vu» hred. Krepek Karel v Prevorje, Jutraš Do« ra v Sv. Emo pri Šmarju, Kalan Marija pri Sv. Marku pri Ptuju, Matek Ana na Vran« skem, Kmet Gabrijela na Bočni, Cetin Jo« sipina v Prevorje. Vpokojer.a sta Perko Lovro, šolski upre« vitelj v Poljanah nad Škofjo Loko in Ci« zerlj«5trnad Marica, učiteljica pri Sv. Bar« bari v Halozah. Razsodba državnega sveta. S svojo raz« sodbo br. 31.551/25 od 2. oktobra 1925. in br. 32.9S4/25 od 2. oktobra jc Državni svet v konkretnem slučaju razveljavil redukcijo učiteljic ženskih ročnih del v Sloveniji. Iz ministrstva prosvete. Učiteljic ženskih ročn;h del ministrstvo prosvete za sedaj ne sprejema v službo, ker ni gotovo, ali se take učiteljice, tiposobljene v smislu gL VII organ, statuta za učiteljišča po novem za« konu morejo obdržati v službi. timm m srk#!d Tabor! Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne in socialne namen« občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjil znesek Din 5'—» Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I - —. Najmanjši inesek Din 10--% Vsakovrstne ko*» TMki množini ustroji M »k? ševro Itd. • najbol]-,ta strojem po nizki ceni W S j j o t 1 e, asu)« i taiku. 87101 Pozor! pokvarjeno poceni In lobro i«hko fc.net I mal. ko ;o pri S » llit » r i «, ropravitl fttS. — Se -iporoča I. Seliškar, Tr-«Jt» cesta S. 26324 Pekarno nnpm takoj v najem. — urino plačal »» 1 leto ipre Cenjene ponudbe J iredho cene ter kraja na oilru/nro »Jutra« t Celju M !i!ru »PlačMn u ! teto 275C0 Mesnica klavnico se odda v na-t prometnem kraju !in Celja. Pogoji ugodni, -rn Ibe ca opravo "Jutra. :i?ro .Ugodni pogoM«. 27493 Trg. pomočnika io!nega špedicije in ma-utakture, dobreja prodaja v trgovini s metan, is?™ i p r e j m e Franjo km. Slovenski Bistrica. 27407 Boljša deklica »«e. ki zna nekoliko ahiti ta majhno družino ISče. Plača 250—SrtO Din '«lov pove uprava .Jntra« 27400 Vajenec medičarsko obrt sprejme. Naslov pove Pn .Jatra«. 27388 Sluga se sprejme pove uprava .Jntra«. 27366 Vajenec krojaško obrt se sprej-takoj Več te poizve v Tovini Anton Presker. Petra cesta St. 14. 27368 Faktnrlsfnja fesijiva moč se sprejme t. rovembrom ali takoj rečjemn industrijskemu "listin. Lastnoročno pisa-ponndbe z navedbo laikov in referenc je po-»ti na nr.ravo .Jntra, nod "'0 .Industrija 7». 268G3 Pletilka "roj ft S in 10. popol-vejča se sprejme v rtjem mestu v Bosni. — rs upravo .Jntra« "I »Dober zaslužek 7». 26862 Va!enec «tar»ev. krepak. ' nai 15 let star. tudi iz Msle ?p jšfe za trgovino .—H h>a:ra v BreSieab 1 takoj Pistnene ponudbe ' »r.: cjgtra* pod Šifro "Iden dečko«. 26953 Sobarica Kče 7.a vpa hišna dela. '"'»■Ibe na naslov: Jelena ■ Renko 7,emnn. Kralia "rt nI. 33 27497 šoferja ^•ca in tanesljiveja ter jJJJuiuR« automontale — tn« Kolinska tovarna v ••■"Mjani. 27511 Gospodična Perfektnim spanjem ulo-■•n>V»ra ln nemJkeca je-j*1 ter slovenske in nem-^ ■•^r.oorafije in streje-'Va «e spTplme. Osebno se d 8.—S. ure v »••ml tT Obojne, palača •)®N'»nsk» kreditne banke 1 laTn ali pismeno poStnl Parna pivovarna d. d. v Skoplju Išče sodarskega mojstra tn več delavcev, iiurjenlh v 8» darskem plvovarskem poslu Ponudbe poslati na poStnl preda! 65, Skoplje. 27491 3 kroj. pomočnike dobre, sprejme takoj Milol Skerblč. Trbovlje 2/8«. 2750« Inteligentna gospa ali resna gospodična, U (tovori dobro nemgki se ISČe ea čei dan h detetu ali kot drulica mlajll gospe. Vpra-latl v Marmontovi ulici 18. 27514 Trgovski pomočnik iSče dobro mesto in gre tudi kot skladiščnik ali vodja kake podružnice. — Ponudbe pod 8925 Natakarica začetnica iSče mesta v kavarni ali restavraciji. — Naslov peve uprava «Jutra» 26937 Šofer z dveletno prakso Seli pre-meniti mesto, najraje b ka* ki tvrdki ta potovanje. — Cenjene ponudbe na upravo pod znaCko »Zanesljiv 18362». £6877 Dekle Seli mesta pri Šivilji, rta M «e učilo Šivati, a obenem bi pomagalo pri domaČih delili. Gre tudi na deželo. Ponndbe na opravo cjntra* pod iifro »Šivilja 18o23». 27503 Gospodična zmožna strojepisja in pisarniških de! išfie 8 1. novembrom »lužbe. Ponndbe je poslati na npravo «Jntra> pod šifro cPisarnigka moi 13531». 27509 Bolišn gospodična vajena poepodinjefcva i9ie službe k otrokom. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Dobra spričevala 13530». 27510 Vzgojitelj akademik z obsežno pralc*o iSče mesta. — Ponndbe na npravo «.Tutra» pod Šifro pod Pifro «R. L.». 27476 Mlajša gospodična iz dežele, s triletno bla-painižko prakso v kopališču. z dobrimi priporočili, zdrava, poStena. pridna In skromna, iŠSe slično službo Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Zanwljiva». 27498 Mesto solicitatorja ali kaj s!i?he«»a iSče vpo-kojen primorski todni kan- celist. Dopise pod značko «Vpokojen» na podružnico «Jutra» v Celiu. 27499 Gospodična inozemka išče blago duSo, ki bi jo brezplačno poučevala v nemščini. Dopise na npravo «Jutra» pod Šifro »Večna hvala*. 27435 KOKS — ČEBIN Wolfova l/II. Telefon: 56. 481/IU Gasilni aparat) . Trgovci, pozor! Vsled opustitve eneros trgovine se proda razno galanterijsko bistro pod lastno ceno. — H Kenda. Ljub. ljana, Kestoi trt Itev. 17. »7501 3 kad! za zelje in pisalna miza se proda na Rimski cesti St. lOfll. 27486 Oprava za manu. fakturno trgovino in sicer pn ile, stelaže, blagajniško mizo in bakrena svetila proda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani. Aleksandrova cesta. 482 Proda se: razno pohištvo, rjav kostum in novo Wa£0 sa obleko. Hasarvkova cesta (carinsko poslopie) Stev. 1. 27475 Hmeljske droge več vafronov kupim. — Ponudbe na upravo .Jntra. pod Šifro .Hmeljski dro»i» 26881 Znamke vseh vrst slo venskih v vinarski vrednosti toda nerabljene kupuje Izidor Steiner. Brod na Savi 443 Jesenske suhe gobe lepe. kupim po najviSji dnevni ceni Ponudbe z navedbo množine ln cene na npravo .Jutra« pod .Gobe. 26856 Kupim SO vagonov sveže sekanih javorjevih drv klanih ii okrosrlih od 15 en naprej debeline za sukee-sivno dobavo tedensko dva vagona. Ponudbe pod Šifro .Eksport« na upr. .Jutra« 267» Okoli 100 kg kutini se kupi. Ponudbe na kon-zervno tovarno .Globus,, d. d. na Vrhniki. 27444 Avto 7—8sedežni omnihus ali sli-čen voz se kupi. Ponudbe na upr. .Jutra pod šifro .Malo rabljen 30 HP>. 27492 Hlode smrekove in jelove od 8 do 7 m dolžine kupi v vsaki množini Konzervna tovarna .Globus., d. d. ia Vrhniki pri LJubljani. 2744» Plašč dobro ohranien. za t71etno deklico in 151etnega dečka se kopi. Kaslov pove npr. •Jatra« 87428 Vinska trgovina boljša, za katero bi kuf>o-val vino, se iSče. Ponudbe pod Šifro .Ormoško ln ljutomersko vino« ca upravo .Jutra«. 27495 Čajno maslo dober sir .Trapist, kupujem stalno v večjih količinah. Ponndbe z vzorci naj se pošljeio na naslov: S Pejič, Split. 26955 Namizna jabolka zimska, sevniSke voščenke in druge vrste razpošilja od 25 kg naprej i 4 Din kg franko Sevnica Karel Cim-peršek. Sevnica. 27447 Lep konjski hlev ta 2, event. tudi za 4 konje se takoj odda t Sp. šišiu St. 81. Več pove Zupančič, istotam. 25496 Majhna trgovina zapuščena, s točenjem žganja, suho skladišče in stanovanje v Ljubljani ali okolici blizu kolodvora se išče. Ponudbe pod značko .Posodim denar« ca upravo •Jutra«. 27448 Lokal za gostilno ali vinotoč se ISče. Razpolagam s koncesijo. Event. se vzame gostilna v najem ali na račun Cenjene ponudbe pod .Gostilna* na podružnico »Jutra« v Celju 27446 Lokal za gostilno brez koncesije se odda. — Naslov pove uprava .Jutra« 27432 Vinska klet obsežna, temperirana. se odda v industrijskem kraju v najem. Naslov pove nprava «Jutra». 27475 Kmečka nose^tva manjSa ln večja gostilniške in trirovske hfl?e, milne. Žasre. gozdove itd za «voje interesente. i;>Čem — Aararni bureau. dipl aer •Tamnfk. Lfnblfana. Selen-hnrsrova 7, I. naspron srlavne poŠte. 335 Enonadstropna vfla s trgovino, trospodarfkim poslopjem, nekaj zemljišča, na prometnem kraju tik kolodvora se za 90 000 Din proda Naslov pov* podružnica «Jutra» v Maribom. 27402 Nova hrša v Ljubljani. 2 stanovanji, 10 arov lepega vrta. njrod-no naprodaj. Naslov v nor. cJutra*. 26872 Maflino posestvo vse novo zidano. 15 minnt od mes*a (posta le\ urodno proda fehneider. Devina, Slov. Bistrica 27480 ff?šo aH vTfo z velikim sadnim in zele-niadnim vrtom ter niivo okoli hiSe. ▼ večtem mestu ob žele-niei. ki ima etektr. rszsvetHave. k n n i m — * obširnim opisom in navedbo nainižie cene poslati na n«»lnv: D R*-Uf, Vel. Gorica 2744« Enonadstropna hiša z vrtom v mestu ali v neposredni bližini mesta se kupi. Pismene ponudbe na upravo .Jutra« pod šifro .Hiia 13537.. 27517 Enonadstropna hiša z gostilno in mesarijo pri Mariboru. 6 minut od kolodvora se radi družinskih razmer ceno proda. Pismene Eintidbe na upr. .Jntrm« v arlborn pod .Eksistenca«. 2690« Lepa trgovska hiša pri farni cerkvi na Bledu, obstoječa iz 5 sob. 2 kuhinj. trgovskega lokala z vpeljano trgovino, dvoriščem. drvarnico in kletjo se proda V hiSi sta vodovod ln elektrika. Cena nizka. pogoji ngodni. Pojasnila daje g. Žagar, Lin-bečna, poŠta Celje. 27366 Soba s 3 posteljami preprosta, v bližini Gradišča se iSče za L november. Naslov pove uprava .Jutra«, 27382 Sobo ali kabinet z neoviranim vhodom ter elektr. razsvetljavo, v srfr dini mesta, išče t i. novembrom soliden gospod. — Ponudbe na upravo .Jutra, pod .Mir božji«. £7863 Sobo išče gospodična. — Cenjene ponudbe na upravo .Jutra« pod . 87470 Zakonski par ISče opremHeno sobo. najraje v sredini mesta. ev. s souporabo knbinje Plača se 8nn_inm t)ln Ponndbe takoj na upravo .Jutra, pod .Soba takoj«. 27486 Vnfo nra^no sobo na in 'f v kolodvor okra lit . stro-o ločenim vhodem. iSče ssmo.tolen go.pod s 1. novembrom. Ponndbe na nnravo .Jotra« pod insčk« •Soba. 1. nov.«. 87411 Opremljena soba se odda samski osebi. — Vhod > stopnišča — Cena 300 Din. Naslov por« npr. .Jutra«. 27488 Opremljeno sobo ISčem t t. novembrom — najraje • posebnim vhodom Ponudbe ca upravo .Jutra« pod šifro .Stalen 13520«. 27484 Sobo oddam 1—2 boljšima gospodoma. — Naslov pove uprava «Jutra>. 27481 Soba se odda 1. novembra t zajtrkom eolidnemn gospodu, ki Je ve« dan odsoten, v bližini dram. gledališča. — Naslov pove cprav» .Jutra« 27495 Družabnik se ISče za dobro idočo gostilno v sredi Ljubljane s kapitalom od 20.000—3*.0, 26490 Gospodična mlada in vesela, teli dopisovati z živahnim mlajšim gospodom. Dopise se prosi pod .Hira 1« ca npravo .Jutra«. 27505 Kateri gospod vilj« izobrazb«, v aktivni službi ali stični, tudi vdovec od 88—50 let, bi s« hotel seznaniti potom dopisovanja t gdč. srednjih let t stalni rlnžbi, mirnega značaja, ki Je osamljena Le resne dopise s polnim naslovom ja poslati upravi »Jatra« pod »Sreča 18525». 27507 Samostojen gospod •e leli seznaniti v svrho zabave s samostojno gospodično aH mlado vdovo. Renektira m I* ta resne ponndbe t natančnim naslovom na upravo »Jutra« pod »Zobors«. 27302 Koterl gospod bi hotel posknsM taljubiti se v dame srednjih let. — Dopise na npravo »Jntra« pod značko »Maj v jeseni«. 2746! M. K. Pismo ta glavno poŠto te danes odposlano. Dvignite! Beve. 27474 Mladenič lastnik lepega industrijskega podjetja leli tem patom znanja z njemu primemo damo. Dopise pod značko »November 19ES« na npr .Jutra«. 87496 «Sakrad'oHs» Oglasi se. Severček moj — drgač bom vomerl. Sevi — Ni več nobene nevarnosti za Tabo! Kajnatia-Julčka. 273»! Gospod 28 let star. s stalno .luKbo išče v svrhe takojlnje že-nitve mladenko do SO let z nekaj fvestelenja. — Dopise s sliko na nnravo .Jntra« pod »Tajnost zajamčena«. 27467 Državna uradnica želi prel ali •!•) perečlti ne lepega, vendar tnačaj-nega In Izobraženega r* •ooda. katerekoli starosti. Dobri, sltviranl vdpTet niso i«Mtn*«nI. — T»opl«e pod • rH,Sev«J bojk aa npravo .Jntra«. 87477 Pianlno dobro ohranjen se proda. Poizve ee v Spodnji Siškl, Aljaževa cesta 24. 37515 Vijolina eela velikost, lep glas, ▼ lepem etniju te poceni proda. Naslov t upr. »Jutra«. 37388 Šramelkvartet za restavracijo v sredini Subotice ta srbske, hrvatske, slovenske in nemške komade se ISče. — Samo prvovrstni naj se Javijo na naslov: Jovan Krnjar, Subotici, kod »Tri Sešira«. 27494 Triletni deček revnih BtarSev se odda za svojega dobrim ljudem. — Naslov pove uprava »Jutra. 27438 Gospodična bi pomagala ves dan pri gospodinjstvu proti hrani in stanovanjn zastonj. —. Naslov povo uprava «Jutra» 27429 Klobučevinastl (filcasti) klobuki od 120 Din naprej in baržunatf klobuki od 150 Din naprej se dob« pri tvrdki M. Jeglič, Ljubljana, Slomškova 27 Kdor hoče opremiti Pes volčje pasme temn« barve a črno piko na jezika se je izgubil. SliSi na ime »Lord«. Najditelj naj ga izroči proti debrl nagradi ca naslov: Babe, Tržaška ceeta it. S. 27890 Damska rokavica rjava, usnjena s« jo Izgubila v četrtek 22. t. m. na poti frančiškanski most, Miklošičeva cesta, glavni kolodvor. PoSten najditelj naj jo blagovoli oddati v trgovini VrSič, Seleburgova ulica. 86910 Kdor Jc našel poročni prstan — graviran 18. IV. 25 — od Gradišča do kavarne Evropa, dobi nagrade. — Vrniti ga je v upravi »Jutra«. 27449 V komis. prodajo vzamt dolgoleten soliden trgovee in posestnik razno blago kakor manufaktur«, čevlje, igrače in drugo. — Lokal in skladišče na razpolag«. Ponudb« pod Iifro «A. S. 15» na upravaištvo »Jutra«. 29954 Zamenjam za vino lovski vos in odprt kole-selj, oba na proste oljnate osi in v najboljiem stanju. Imam I« več dragih. — Naslov p«ve uorava »Jntra« 2749« ffl|? res udobno s solidnim, trpežnim in • a «v« nai se obrne na veiezalogo pohištva, tapetniških del, žime in morske trave PETER KOBAL (KRANJ) podružnica LMifflS-KOlize] Zanesljivim plačnikom tudi na obroke. Cvetličarna Kongresni trg SCorsika Cvetličarna Aleksandrova o. izdeluje sveže in suhe vence, šopke ln aranžmaje od najenostavnejše do najfi« nejše izdelave po najnižjih in brezkont kurenčnih cenah. Naročeno blago se dostavlja na dom ali na pokopališče brezplačno. Naročila se sprejemajo tudi po telefona St. 341. [£?l§i mm tiiedjen {m) 15 Din ksi. prodajo MimM&hu r- 2S2-a SH: T M E Kupi se 1000 m* gabrovih hlodov od 25 cm naprej En od 2 m naprej. 500 ms javor!evih hlodov od 32 cm na-prej m od 3 a naprej. 5003 iesenovih hlodov od 30omnaproi in od 3 m nspre?. Blago mora biti lepo e ka svetilke K rž ne žiie si zavarujte s patentirano ANTIVARIX obvezo- Cena: 150-— Din. HaročOa: M Bartl, Stritarjeva ulica 2. 457-a Niriia. Krafia Petra trg 8, tel. 220. Enpulte same prvovrstno tfomučo sulnisKo most znamke J. P. Lastni izdelek tvrdke Janko Popovič v Ljubljani Najnižje cene! Solidna postrežba! Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 ksr. 438a Priznano na;boljše in garantirano pristne KRANJSKE KLOBASE razpošilja tvrdka K. JARC. Ljubljana, 55z3a Hradeckega vas 35. Zahvala. Tem potom se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obilno »dele bo sprevoda k večnemu počitku naše ljubljene mamice in soproge, gospe AH Ur Z'luioii: Fran Lunder, soprog Oton, Franica. Hermina, otroci nizko zgrajen! FORD osebni auto nizko graien FORD nado-dcll fn ZAGREB Nlkollčeva ulica 9 telefon Stev. 27 - 80. Lastna delavnica r" - luksusno Izdelan sivo. rdeče, modro lakiran In tapeciran, poni- , kljan hladilnik, elegantni reflektoris flUTG-MATERIJAL R. JURZA veliko skladlSta BEOGRAD fllllalka: = Topllčln venac 19 LEONHARDI-JEVA ČRNILA ru& UEPI1.A BARVE ZA 2iGE ITO PROIZVAJA PO STARIMI PREiSkuSenimi izvirnimi recepti TOVARNA ..PENKALA" COMUtvO MOSTE« l DRUS O O ZAGREB Jliojz J ur k ekonom Sita Slrajher poročena Ljubljana, 25. oktobra 1925 Javna dražba dne 28. oktobra fsemanjl dan) razllfrie trgovske, s anovanjske, kuhinjske In kavarniške oprave | steklena in porcelanasta posoda potem biciklji, sodi, plug, slamoreznica vozov konjska oprema itd. pri 6335 a Oton Hontanu v Radovljici. Osnaiuriram špirit 90% nudi v vsaki količini po tovarniških cenah tv. Z O R A Ljubljana Kralja Petra trg 2 - Tel 534. Za detailno prodajo ie špirit pa kovan v steklenicah po novem finančnem predpisa, nakar posebno opozarjamo interesente. Oblačila sa gospod« in delko se kljub vsemu najugodneje kupito prt tvrdki J. Maček Ljubljana UUSIJANA, Aleksandrova cesta. Obleke po meri — promenadne športne salonske družabne površniki zimske suknje Angleško In češko blago v zalogi Moderni kroji PERILO | svetovne znamke BENGER ■ za dame in gospode v krasni | izbiri nudi s | H. Kenda, Ljubljana, S Mestni trg 17 ens-. laciaai A T Z globoko žalostjo naznanjava v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je najin nepozabni, dobri mož in oče, gospod Anton Jerlinovič ravnatelj državne realne gimnazije v Celju danes dne 26. oktobra ob 8. uri zjutraj po težki bolezni preminul. Pogreb se bo vršil v sredo, 28. oktobra ob pol 16. uri izpred celjske drž. realne gimnazije na okoliško pokopališče. Maša zadušnica se bo služila v četrtek, dne 29 oktobra ob 8. uri v cerkvi sv. Danijela v Celju. Celfe, dne 26. oktobra 1925. Mlaka Jeritnovič roj. Znpan, soproga Ifiko Jeršinovič, sin Jama zahvala. Čutim se dolino Izreči zavarovalni družbi nSAVA. javno zahvalo za nieno kulantno postopanje ob priliki požara moje vile v Ukanah tik Hotela Ziatorog ob Boh. jezeru. V kljub temu, da sem bila zavarovana pri družbi komaj mesec dni, mi je odmerila odškodnino v mojo do-doiuo zadovoljnost in je izolačala ceio zavarovano svoto. Vsled tega zavarovalnico vsakomur najtopleje priporočam. Stara Fužina, dne 20. oktobra 1925. Marija Rožič lastnica penzi/ona .Zagreb* ob Boh. jezeru. Javna zahvala. Podpisani sem bil zavarovan pri banki „Slavljim in „Jugoslaviii", Ro mi je letos pogorelo gospodarsko poslopje v Sv. Miklavžu pri Slovenjgradca, sta obe zavarovalnici takoj precenili požarno škodo ter mi priznali celo znatno višjo požarno odškodnino, kot bi jo bil upravičen zahtevati na podlagi ugotovitve potom razsodišča. Za to brezprimerno kulantnost se jima moram javno zahvaliti. Šmartno pri Slov. Gradca, dne 22. oktobra 1925. Filip Pačnik L r.. veleposestnik in lesni trgovec, priča: Josip Deberšek. Po pogrebu našega ljubega Milana se zahvaljujemo za vse izraze sožalja in za zadnje slovo pokojniku. zlasti pa še gospoda Jakobu Zupančiču, ravnatelju realke v Mariboru za ginljiv nagrobni govor. gg. zastopnikom dijaštva realk v Mariboru in Ljubljani, gg. zdravnikom in sestram strežnicam bolnic v Ljubljani in Mariboru za požrtvovalno pomoč, ter vsem. ki so pokojnika pozdravili na njegovi zadnji poti. Jlodbins JCnaflii v Jiadvanju rodb. JCnaflič in Domice/j v CjubljanL f IS3I Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, pretužno vest, da je nas iskreno ljubi eni oče, gospod Ijnoc Bajžeii posestni!:, irg. ln gostilničar v nedeljo ob 13. uri v 75 ietu svojo dobe po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umiraioče mirno v Gospod u zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v torek 27. okt. ob 16. uri iz hiše žalosti na tukajšno pokopališče Blag mu spomin I KAMNAGOR1CA, 25. okt. IS25 Ciril, sin; Fani PrevC roj. Bajte!;, hči in ostah sorodniki. i* Preminula nam je naša srčno ljubljena /.lata mamica In soproga, gospa MARIJA KOLENEC v nedelj« v slan>sti 63 let Truplo rajnke se prepelje Iz ljubijan | ske bolnice v Presko kjer je vrSI po-sjreb ob 2. uri popoldni;. MEDVODE 26. oktobra 1925. Žalujoči ostali: Jakob Ko! ene c. Zora Bohinc, | soprog, hčei ka. Ivan Bohinc ml, ?ei.