Leto IX, ftt. 291 Ljubljana, četrtek 13. decembra 1928 Cena 2 Din Oglas po tarifa. Uredništvo i LfaMtana, Hiutiova uUca he». $/L Tetetan ftt. «07« in ste«, ponoči tu* tapial aa m vniai*. Ljubljana, kL 54. — Telefon L1 Ljubljana, wn uhca te. 4. — Teleton ftt. 94ga Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Podraiald: Maribor, Alemu k. i] - Celje. Aleksandrova cesta pri postnem ček. zavoda: Lfab* ftt. U.&m - Praha čisto 7K.ifto. Wi«, Nr. 105. »41. LJubljana, 12. decembra Odstranitev zastopnika nepravilnega velikega župana iz zagrebške oblastne skupščine je dala vesel zamah hegemo-nističnim strankam v Beogradu. Namesto da premišljujejo, kam to vodi, je vse pokonci s ščuvanjem, češ da je sedaj treba obračunati z opozicijo in z vsemi, ki nočejo opozicije kar zadaviti. G. Korošec hiti sestavljati policijske zakone, česar se je menda naučil že na Dunaju. Oblastne skupščine razpustiti, za odbornike imenovati režimske mameluke, to g. Korošec že dolgo zna in zakonski načrt, ki naj na smrt obsodi oblastne samouprave, je že gotov. V Niš je poslal g. Korošec gg. Smo-deja in Natlačena, da tam razložita, da sta SLS in radikalija eno in isto. Dve veti iz istega debla, ki je zraslo na ver-sko-cerkvenem in policijskem nasilju. To najnovejšo komedijo si je treba dobro zapomniti, ker vemo, da bo kmalu prišel čas, ko bodo klerikalci zopet hoteli igrati svobodnjake in radikale zatajiti. »Furor cleroradicalis« pa nima dovolj KDK. Zdaj si je zbral še siromaka Davidoviča. ki je malo zagodrnjal nad zagrebškimi rodomontadami g. Korošca in prav ponižno izrekel dvom, je-li pa- ; metno Hrvate tako dražiti in dajati njihovim ekstremistom v roke tako dobrodošla agitacijska sredstva. O. Davidovič je opozoril, da veliki župan po zakonu ne more biti nepravnik, aktiven oficir pa da v nobenem slučaju ne more biti civilni uradnik. Zato pa mu zdaj kar odkrito grozijo, da ga vržejo ven iz vladne večine in da pride dan osvete onim nesrečnim uradnikom, ki so jih njegovi ministri natlačili po uradih. Vse to ne razburja opozicije. Če že žal programsko ni povsem edina, jo vsakodnevne nesnameti g. Korošca družijo na novo. Čim boli bo gospoda pritiskala, boli bo opozicija enotna in vsled tega tudi vedno krepkeiša. Prvi, ki jih je začelo močno skrbeti, so tako zvani gospodarski krogi. »Trgovinski glasnik« je prav brez ovinkov obsodil izzivanja g. Korošca in zelo resno dvignil svarilni glas. opozarjajoč, kam bo vse to peljalo. Gospodje prl-vredniki, ki znajo hladno računati, imajo interes na obstoju države, dočim izgleda. da imajo g. Korošec in niegovi radikalski pomočniki samo en interes: ostati na vladi, stvar zamotati, kar se da, in ščuvati ene na druge, da morejo med tem izvleči čim več koristi za sebe. Akcija privrednlkov je zelo močna hi kliče po nagli rešitvi. Včeraj je bil pozvan v avdijenco znani industrijec iz Siska g. Pera Teslič. ki se je nato podal k g. Savčiču na razgovor. Ta avdijenca ie silno neprijetna gg. Vukiče-viču in Korošcu, a preprečiti je nista moela. Gospodarski krogi Imajo prav. Če pade naša država, bo Beograd dolga vas in v hišah, ki so zidane po prevratu, se bodo vile paičevine. Po vsem svetu išče gospodarstvo širokih področij in razume, da so kitajski zidovi med pokrajinami smrt trgovine in vsega proizvajanja na širšem temelju. Če torej gospodarski krogi delajo na to. da zmaga v Beogradu pamet, delaio zase. Usodne pogreške, ki jih uganja na vladi »največji Slovenec«, vodijo naravnost v krvave konflikte. Politika g. Korošca proti Zagrebu je vsakodnevno izzivanje k revolucionarnim demonstracijam, ki bi iih vlada potem zadušila z vojsko. Še uod nobeno vlado ni teklo toliko krvi. kakor pod fatalnim režimom g. Korošca, a zdi se, da se vladi tega žlahtnega soka hoče še več. Za vse, za vsako nasilje, za vsako krvavo dejanje se je dala SLS na razpolago, objemajoč se z radikalskim kundakom. Akcija beograjskih in ostalih gosipodarskih krogov ie hladna kopel za to družbo, k: brusi bajonete in polni puške, da strelja v narod. KDK mirno čaka, ker nihče ne more omajati njene odločnosti, a krvoločni nasilneži s hlapčevsko SLS na čelu si bodo sami s svoiimi neumnostmi rarb;li zobe. »Slovenec« posnema iz laških listov trditev, da ie bil g. Korošec za državno edinstvo. dr. Žerjav pa da je separatist. Naši javnosti pač ni treba hoditi v Italijo študirat, kaj je SLS delala od leta 1920. dalje, ko je na vso moč širila separatizem in je edinstvo proglašala za velesrbsko past in za humbug. Niso še pozabljeni govori dr. Korošca in pisanje vsega časopisja SLS. SLS se je na videz spremenila za toliko Časa, dokler ie pri vladnTi iaslih. SDS pa ie ostala to kar ie bila od prvega nnčetka: demokratična, decen-traPstčna stranka, a brezpogojno v sreči in nesreči vdana državnemu edinstvu 7a ravnopravnost in proti hegemoniji kogarkoli, proti absolutizmu in vsakemu separatizmu. Ta načela se vijeio od leta 1918 skozi vse delo SDS. Tn današnja situacija ponovno dokazuje, da more Jugoslavija obstojati samo, V znaku političnih avdijenc in konferenc Aca Stanojevič pri vladarju. - Njegov sestanek s SavS-čem. - Davidovič in dr. Spaho. - Se ja radikalskega glavnega odbora Beograd, 12. decembra, n. Šef radikalne stranke, Aca Stanojevič, ki je pre par dnevi zaprosil za avdijenco, je bil tekom današnjega dne na dvoru, kjer ga je kralj sprejel v enourni avdijenci. Popoldne je imel Aca Stanojevič daljši sestanek z inž. Savčičem. Zvečer se je vršila seja radikalnega glavnega odbora pod predsedstvom Ace Stanojeviča. Odbor je priznal več na novo organiziranih radikal skih organizacij, določil tri člane, s katerimi se naj izpopolni ožji glavni odbor. Določeni so bili Steva Savkovič, Ante Ra-dojevič in Jovan Radonič. Vsi trije so izraziti pristaši glavnega odbora. Včerajšnji avdijenci Tesliča iz Siska pripisujejo vladni krogi precejšnjo politično važnost. Nocojšnja «Pravda» trdi. da je ta avdijenca vzbudila v vladnih vrstah veliko pažnjo, kjer se pričakuje, da bo omogočila prve korake k rešitvi krize. Isti list piše v poročilu o politični situaciji zelo optimistično in trdi da je opažati, kako se ustvarja razpoloženje za pogajanja med zagrebškimi in beograjskimi politiki. Tekom današnjega dne sta bila sprejeta v avdijenci dr. Voja Marinkovič in dr. Korošec. Splošno je bila opažena danes tudi dolga konferenca, ki se je vršila med dr. Spahom in Ljubo Davidovičem. Šef demokratske stranke je baje skušal pridobiti dr. Spaha za čim tesnejšo zvezo z demokratsko stranko in ustvariti tako protiutež proti kleroradikalni zvezi. Ta sestanek je v zvezi z glasovi, ki so jih zadnje dni razširili radikali, češ da namerava dr. Spaho zapustiti demokrate ter pristopiti h koaliciji radikalov in klerikalcev v svrho ustanovitve trojne koalicije, ki naj bi prevzela vso državno oblast v svoje roke ter sestavila novo vlado brez demokratov. Zdi se, da je muslimanom ta ideja všeč in da so jim te govorice zelo dobrodošle, ker se nadejajo, da bodo mogli prihodnje dni iz tega položaja črpati nove koncesije za svojo stranko v Bosni in Hercegovini. Ljuba Davidovič se je danes ponovno prijavil v avdijenco. Pričakuje se, da bo sprejet že tekom jutrišnjega dne. Odmevi avdijence industrijalca Tesliča Kaj pravi o avdijenci g. Teslič sam. — Poročal je vladarju o najdbi nafte v Sisku. — Teslicev sestanek z inž. Savčičem Beograd, 12. decembra r. Z ozirom na razne vesti in komentarje o njegovem bivanju v Beogradu, je industrijec Petar Teslič izjavil novinarjem naslednje: Došel sem v Beograd v zasebnih zadevah Ob tej priliki sem smatral za potrebno, da se poklonim Nj. Vel. kralju. Znano je, da nisem nikak aktiven politik. Kralju sem poročal o najdbi plina in nafte, ki sem ju odkril v Sisku. Plin že imam In ga že uporabljam za pogon, razsvetljavo in kurjavo., tako da mi v tovarni ni treba več uporabljati premoga in žaganja. Pod plinom pa se nahaja v zemlji po mnenju strokovnjakov kakih 500 do 600 m globoko tudi nafta. Po trditvi strokovnjakov je pod plinom toliko nafte, da Je je mnogo več kakor v Bakuju. To se bo nžtančno ugotovilo šele v kakih treh ali štirih mesecih. Tedaj bom pozval več za- stopnikov tiska, da si na mestu vse ogledajo. Nj. Vel. kralj je pazljivo poslušal moje poročilo, ker je izsleditev plina in nafte velikega pomena za vso našo državo. Glede vesti o svojem sestanku z Lj. Davidovičem je izjavil g. Teslič: »Nisem imel sestanka z g. Lj. Davidovičem. Rekel sem že. da nisem aktiven politik«. Beograd, 12. decembra č. Današnje »Vre-me« pripisuje včerajšnji avdijenci industrijalca Petra Tesliča ve'fko važnost. V njej vidi poizkus rešitve r^toječe krize z gospodarskimi elementi. »Vreme« poroča obenem, da je Ime! P. Teslič včerai popoldne sestanek z Milošem Savčičem. Teslič je v razgovoru z dopisnikom »Vremena« samo izjavil, da smatra položaj za zelo težak ne samo z ozirom na politične, temveč tudi z ozirom na gospodarske razmere v državi. Partizanstvo uničuje ves promet Žalostne ugotovitve sarajevske trgovske zbornice. — Radi partizanskega nameščanja osobja je propadel železniški promet. -Katastrofalne posledice za naše gospodarstvo Sarajevo, 12. decembra n. Danes se je vršila plenarna seja sarajevske zbornice za trgovino in obrt, na kateri se je razpravljalo o katastrofalnih prometnih razmerah v, Bosni in Hercegovini. Na seji je bil odobren referat, v katerem se med drugim ugotavlja tudii to, da je sedanjo prometno krizo v Bosni in Hercegovini povzročila predvsem partizanska politika vladajočih strank, ki brez vsakega smisla izvajajo da-lekosežna premeščanja in upokojitve uradnikov. Prometna kriza torej ni le posledica slabega materijala, temveč predvsem partizanske uprave. Na izpraznjena mesta se imenujejo večinoma mladi uradniki, ki ne poznajo domačih potreb in razmer. Tekom seje je prispela vest, da je železniška uprava ustavila ves promet tovornega blaga z izjemo za vojsko in blaigo, ki se hitro kvari, namenjeno preko postaje Bosanski Brod v Bosno in Hercegovino, češ, da je ta postaja docela natrpana. To bo gospodarstvu v Bosni in Hercegovini zadalo nov udarec. Zbornica je posiaJa vladi oster protest. Proračunska debata v finančnem odboru Uničujoča kritika posl. dr. Tupanjanina o pogubnem gospodarstvu sedanje vlade. — Končno dovoljena poraba presežkov ministru za sune in rudnike Beograd, 12 decembra n Finančni odbor je na današnji seli začel razpravo o državnem proračunu za leto 1929/30. Finančni minister Niko Subotič je prečital svoj ekspoze, nakar ie bila otvorjena načelna razprava, v kateri pa ie danes govoril le zemljoradnik dr. Miloš Tupanjanin. V svojem govoru je kritično p-e-motril celokupno politiko, češ. da vodi tako razsipno državno gospodarstvo .da upropašča državo. S- da-nje stanje ie tako obupno, da se sušijo kritične opazke o tem tudi iz ust pristašev sedanje vladne večine, kjer pa, žal, ni najti človeka, ki bi iz takih ugotovitev izvajal poledice Posebno nesrečno je delovanie vladp na kmetijskem poliu. Kmet'jska proizvodu'a je v zadnjem letu nazadovala za 2.5 % Žalostno ie. da je naš hrabri narod, ki je doprinesel za ustvaritev države torikp žrtve izvolil iz svoje srede tako slabe državnike, kj mu sedaj upravliajo državo Obžaluje, da vlada še vedno ne predlaga bilanc državnih podjetij, iz česar izhaja, kakor da se hoče vlada norčevati iz Narodne skupščine. Nato je govornik razpravljal n mono-polski politiki n ugotovil, da izgub' naš narod vsled slabe monopolske po'»tike samo na pro;zvodnjj tobaka 1.5 do 2 milijardi na leto. Govornik se zavzema zn to. da vlada uvede svobodno trgovmo s tobakom Naposled ugotav'ia bi naši državi ne mo-erel nifičr toMko škod;b. kakor je v gospodarskem pog'edi! škodila sedanja vbda s 'vrvio docela nanačnn gospodarsko no'i>'ko ako bodo v vsem njenem ustrojstvu postala kri in meso ta načela SDS. Od prevrtljivcev pa, ki so za skledo leče prodali vse svoje principe, si prepovedujemo vsako lekcijo. Ker je govornik nato Izjavil, da bo njegov govor trajal še precej dolgo, ga je predsednik prekinil s tem, da je odredi! prehod na drugo točko dnevnega reda- na odobritev naknadnega kredita v iznosu 12 miliionoV dinariev. ki Jih zahteva minister za šume in rudnike. Dopoldne se Je vršila pri dr Korošcu konferenca, na kateri ie bilo na zahtevo demokratov sklenjeno, da mora finančni odbor to zahtevo izpolniti. To se je na današnji seji tudi zgodilo s 24 proti 2 glasovoma. Zakon o razdolžitvi kmetov lv> nrona^M Beograd, 12. dec. n. Glede zakonskega načrta o razdolžitvi kmetovalcev so nasta« le resne težave. Zakonski načrt predvideva tako obsežne ukrepe, da bi zahtevalo izva? jam je zakona dve milijardi dinarjev. Ker je Narodn a banka odklonila financiran ie, je ves zakonski načrt padel v vodo. Minister trgovine dr. Spaho je imel danes dolgo kon* ferenco z upravnikom Hipotekarne banke ter skušal ta zavod pridobiti za vladni na« črt. KraKeva krstna slava Beograd, 12. dec. n. Jutri bo kralj prazno« val krstno slavo Sv Andreja Prvozvanega Zadevnim obredom na dvoru bo prisostvo* vala le kraljevska rodbina s civilno in w iaško suito Konec stavke na zagrebški univerzi Zagreb, 12. dec. n. Danes so se pričela na vseh fakultetah zagrebške univerze red* na predavanj«. Dijaki so se vedli mirno, ta» ko da m lahko smatra stavko ra končamo. Parlamentarne volitve v Romuniji Včeraj so se vršile v Romuniji parlamentarne volitve, ki so končale s popolno zmago kmečke demokracije. — Vladni blok je dobil od 376 mandatov okrog 330. — Liberalci so izgubili 75 odstotkov glasov Bukare&ta, 12. decembra d. Danes so se vršile v Romuniji parlamentarne volitve, ki jih je razpisala vlada kmečke demokracije takoj po prevzemu vlade. Trenutno sicer še niso znani točni rezultati, toda vsi listi napovedujejo ogromno zmago zdru-ženih list kmečke demokracije. Narod je pri današnjih volitvah na manifestanten način dokazal, da stoji trdno za novo vlado in potek volitev in kratkotrajnega volilnega boja priča, kako osovražen je bil hegemonistični režim Virotila Bratiana. Kar je najbolj značilno pri današnjih volitvah, Je dejstvo, da so bile volitve v resnici svobodne, da se ni nikjer vršil niti najmanjši pritisk s strani vlade, ki je baš nasprotno, odločno nastopila v obrambo volilne svobode opozicije. Pri današnjih volitvah sta nastopila v glavnem dva tabora. Vladni blok so tvorili pristaši narodne kmečke stranke, socijalisti ter Nemci in Žid je na Sedmograškem, dočim so bili v nasprotnem taboru liberalci, združeni z Židi in Bolgari s starega ozemlja. Narodne manjšine so si s priključitvijo k vladnemu bloku zasigurale zastopstvo v novem parlamentu. Volitve so končale s strahovitim porazom liberalcev, nosilcev bivšega hegemonistlč-nega režima. Njihovi eksponenti na deželi, | notarji, trgovci in gostilničarji, so ponekod celo pobegnili, ker so se zbali maščevanja prej zatiranih mas, ki so tokrat lahko svobodno izrazile svoje prepričanje. Po dosedanjih rezultatih bo dobil vladni blok izmed 376 mandatov okrog 330, dočim bodo liberalci v najboljšem slučaju ohranili okrog 25 mandatov. Narodnim manjšinam ie zasigu-ranih okrog 20 mandatov, dočim so dobili socijalisti 9 do 10 mandatov. Strahovit padec liberalcev, ki so imeli v prejšnjem parlamentu 316 mandatov, je v veliki meri tudi posledica romunskega volilnega reda. Volilni red namreč določa, da dobi relativno najmočnejša stranka, po se-štetju glasov oddanih v vsej državi, polo-vioo vseh mandatov. Druga polovica se nato razdeli proporcionalno po številu dobljenih glasov. Glasuje se tajno Po kandidatnih listah. Vsa država .ie razdeljena na 70 volilnih okrožij, na katera so razdeljeni mandati po velikosti in obliudenosti okrožja, tako da pride na posamezna okrožja 3 do največ 20 mandatov. Ne glede na ta volilni red pa «o liberalci po dosedanjih ugotovitvah izgubili okrog 75% dosedanjih svojih glasov, kar Je dokaz, s kakim terorjem so nastopali pri zadnjih parlamentarnih volitvah. Nameravani atentat na predsednika Hooverja V Buenos Airesu je policija odkrila tajno zaroto, ki je nameravala pognati v zrak vlak, s katerim se danes pripelje Hoover. Poostritev varnostnih ukrepov Buenos Alres, 12. decembra (slo.) Za jutri popoldne je napovedan prihod novega ameriškega predsednika Hooverja v Buenos Alres. Oblasti so pri tej priliki poostrile varnostne odredbe in so vzele pod strogo nadzorstvo razne organizacije tkzv. proti-ameriške struje, ki so po justifikaciji Sacca in Vanzettija razvile posebno živahno delovanje. Policija je po vsem mestu odredila racije in Je pri tem odkrila v tiMci Estomba skrito skladišče orožja in razstrelilnih snovi. Zaplenila je mnogo dinamita, revolverjev in avtomatičnih pištoli ter municije. Pri preiskavi je našla tudi podroben načrt železniškega omrežja. Sodijo, da so protiameri- Ski elementi nameravali pred prihodom Hooverja položiti na železniški tir nekoliko bomb. V zvezi s tem odkritjem je policija aretirala dva mlada človeka. Za varnost predsednika Hooverja je vlada določila stražo, sestoječo iz 1500 gardnih vojakov. Kakor je znano, so temni elementi o priliki ameriške intervencije v Nikaragui kot protest napadli ameriško Citty Bank, zato je oblast za poset Hooverja ukrenila vse potrebno, da se zaščiti imetje in življenje ameriških državljanov. Policija drži vso zadevo tajno in nadaljnje podrobnosti ša niso prodrle v Javnost. Posredovalna akcija v bolivijsko - paragvajskem konfliktu Ker sta obe državi pristali na posredovanje Društva narodov, upajo na mirno poravnavo spora. — Tudi Argentina bo posredovala. — Vojno razpoloženje v Boliviji Washington, 12. decembra d. Po poročilih iz ameriških krogov sta sprti državi Bolivija in Paraguay odklonili posredovalno akcijo, ki bi jo naj prevzel na panameriški konferenci izvoljeni odbor, sestoječ iz zastopnikov Kube, Brazilije, Mehike in Cile. Obe sprti drfavž sta pooblastili svoje poslanike v Bernu, da predložita akte o sporu Društvu narodov. Ker sta obe državi članici Društva narodov, bo spor najbrž obravnavaio Društvo narodov. PaTaguay-ska vlada si bo prej za ta korak še iizpo-slovala privoljenje kongresa. Ameriški vladni krogi so zaradi tega pre-okreta zelo nezadovoljni, kajti s tem je prelomljeno načelo, da naj se ameriške zadeve obravnavajo v Ameriki brez vmešavanja Evrope. Ta princip je posebno čuvala ameriška vlada. Zato je zelo razočarana nad sklepom obeh sprtih držav, ki sta odklonili posredovanje ameriških vlad, pač pa pristali ma posredovanje Društva narodov. Wasbington, 12. decembra (be.) Bolivijskl delegat na panameriški konferenci se je odtegnil zborovanjem z motivacijo, da se bo udeleževal sej potem, ko bo dal Para?uay zadoščenje za napad na Bolivijo. Bolivija odločno odklanja vsa posredovanja ameri- ških držav. Včeraj je sprejel argentinski Predsednik lrigoyen poslanika Bolivije in Paraguaya ter ju pozval, naj rešdta konflikt mirnim potom. La Paz, 12. decembra (Io.) Za vojno proti Paraiguayu se priglaša vedno več prostovoljcev. Pri polku Trinidada je zahtevalo 1000 dobrovoljcev, naj jih takoj odpošiljalo na fronto. VVashington, 12. decembra (lo.) Tukajšnji diplomatski krogi pozdravljajo intervencijo Društva narodov v bolivijsko-paraguay-skem sporu in izražajo upanje, da bo uspelo poravnati spor mirnim potom. Madrid, 12. decembra (be.) Špansko časopisje predlaga, naj posreduje Španija v sporu med Bolivijo in Paraguayem in svari obe repubiski pred posredovanjem ameriških Zedinjenih držav, kar bi jih eventualno spravilo v finančno ln gospodarsko odvisnost poiredovalcev. Lugano, 12 decembra s. Popoldne Je izvedel agrentinski list »Nacion«, da je političnim zastopnikom Uruguaja, Paraguaya in Bolivije uspelo pridobiti Argentino za to, da bo pričela z razsodiščuo akcijo, ki bo omogočila prijateljsko rešitev konflikta med Boliviijo in Paraguayem. Ljudje, ki ne vedo nič o svetovni vojni Odkritje neznanih naselbin v Sibiriji, — Prebivalci ne vedo ničesar o svetovni vojni, niti o revoluciji. — Znanstvena ekspe-dicija bo preiskala doslej neznane pokrajine »Antikristom« y Moskva, 12. decembra be. Že večkrat se je v poslednjih letih čulo o novo odkritih vaseh v notranjosti sibirske tajge, toda fantastičnim poročilom privatnikov niso verjele miti oblasti miti javnost. Zdaj pa se je izkazalo, da te govorice niso bile brez podlage. Nekemu vojaškemu oddelku se je posrečil preko ogromnih zamrznjenih močvirij prodreti v osrčje sibirskega pragozda, kjer so odkrili obsežno nase'bino. obstoječo iz devetih vasi. Preb;vafci teh oddai.je-nrh in od sveta odrezanih sel niso i-m-pJi niti no.ima o ostal5 Rusiji. Ravno tako pa seveda ne vedo ničesar o svetovni vojni in o boliševiški revohiciji. Ruska in francoska Akademija znanosti pripravljata ekspedici-io, ki naj gre preiskavat novo odkrite kraje. Naselbine potekajo baje iz dobe Petra Velikega, Id jo preganjal razne verska lo- čine, da so bežale pred neipristopne kraie Sibirije. Finančni škandali v Franciji Paril. 12. decembra., d. Zadetkom današnje seje senata je naznanil predsednik Dou-mer, da ie proti bivšemu ministru senatorju Klotzu naperjeno kazensko postopanje. Zgodilo se ie to na ovadbo dveh tvrdk, ki jih je Klolz oškodoval z nepokritimi čeki za vso'9 185.000 frankov. Postopanje zahteva tudi francoska Narodna banka, ki ji ie Klotz predložil akreditiv s ponarejenim Dodpisom nekega francoskega finančnika. Banka je nakazilo izplačala. Senator Klotz se nahaja v sa-natoriju zaradi duševne zmedenosti in irie-gov odvetnik naglala, da stanje pacijenta ne dovolj,Uje kakršnegakoli kazenskega postopanja »TOTRO« R. 2M CefrteK 13. XII. IMS Zakaj se igra SLS s koalicijo v ljubljanskem občinskem svetu? Resnica o uspehu obligacijskega posojila. — Prodaja obligacij v inozemstvo je bila odobrena od obeh koaliranih strank« — Proti komu se obrača afront občinskega kluba SLS Ljubljana, 13. decembra. V današnjem »Slovencu* piše načelnik kluba obč. svetnikov SLS g. M. Krek, da Ljubljana že dva meseca s strahom govori o prodaji obiigacii 30 milijonskega posojila, ki jih je izdala mestna občina, da dobi sredstva za gradnjo stanovanjskih hiš. Trdi, da je cela akcija za to posojilo pod komisarjem g. Mencingerjem lepo napredovala, ker je sproti vnovčil toliko obligacij, da je poravnaval obveznosti za gradnje, ki jih je na podlagi tega posojila pod-vzeL Zato se izreka proti prodaji teh obligacij v inozemstvo. Ugotavljamo, da je Ljubljana s strahom govorila o usodi teh obligacij baš takrat, ko je g. Menclinger kot komisar gospodaril na mestnem magistratu, in da je moral šele novoizvoljeni občin-sla svet skrbeti, kako bi pokril tekoče izdatke za gradbo stanovanjskih hiš. ki so se započele pod njim in za katere so bila dela oddana znatno preko nominalne vrednosti razpisanega obligacijskega posojila. Baš obupno stanje mestnih financ, ki ga je povzročilo gospodarstvo g". Mencingerja, je prisililo zastopnike naprednega kluba v ljubljanskem občinskem svetu, da so pristali na sodelovanje s SLS v občinskem svetu, ker niso mogli prevzeti odgovornosti, da bi bil spričo obupnega položaja v mestnem gospodarstvu razpuščen občinski svet ter da bi še nadalje gospodaril na magistratu z občinskim premoženjem kak komisar. Obligacij šestprocentnega posojila je bilo prodanih do 31. marca 1. 1928. za 11,742.200 Din. Od teh se jih je dejansko prodalo privatnikom samo za kakšnih 2 milijona dinarjev, dočim je bilo 9 milijonov plačanih iz fondov tn©stne občine, Mestne hranilnice hi pa stanovanjske glavnice Delavske zbornice, torej iz zneskov, s katerimi ie občina že itak razpolagala. Naši denarni zavodi pri tem posojilu sploh niso hoteli sodelovati. Mencingerjevo obligacijsko posojalo je doživelo popoln fiasko, vsled česar je stal občinski svet pred dejstvom, ali naj celo akcijo razveljavi, oziroma proglasi, da se je razpis posojila ponesrečil ter vrne razen tega še izkupiček za one obligacije, ki so že bile prodane. Samo ob sebi je umevno, da bi bil s tem kredit mestne občine še bolj orna-jen in da bi občina na ta način prišla v še slabši položaj, ker bi za Mencingerjeve stavbe, ki stanejo 37 milijonov dinarjev, potem ne bi bik) aa razpolago sploh nobenega vinarja. Kar se tiče župana dr. Puca, je treba pribiti, da pri seji finančnega odseka, pri kateri je bila odobrena transakcija obligacijskega posojila, sploh ni bil prisoten, pač pa so bili prisotni 3 obč. svet. niki SDS in 4 obč. svetniki SLS, ki so prodajo obligacij soglasno odobrili. V upravnem svetu cestne električne železnice ima SDS 3 člane, SLS pa 3 člane. Ker župan dr. Puc predseduje, ne glasuje. Vsa pogajanja in vsi razgovori so s« vršili vedno sporazumno in z vednostjo obeh klubov. Omenjamo tudi. da so bančniki, predvsem tudi iz vrst SLS, izjavila v skladu z drugimi izvedenci, da doseženi rezultat prodaje obligacijskega posojila povsem odgovarja sedanjim razmeram na denarnem trgu. Ako se upoštevajo tozadevne stične denarne transakcije drugih mest. na primer v zadnjem času osiješko posojilo, se vidi, da so mnogo slabše, zlasti pa osiješka. Iz dejstva . da sedaj SLS pljuje v svojo lastno skledo, ker nosi polno soodgovornost za vse, kar se je letos na magistratu storilo, se je moral poroditi sum. da vodijo SLS pri njeni akciji čisto drugI nameni. Kar se tiče raznih zelo neumestnih opazk g. Kreka v «Slovencu», za enkrat ne bomo odgovarjali. Ljubljana dobro ve. da so občinske finance pod ko-misarijatom g. Mencingerja prišle v na ravnost obutven položaj, in tudi dobro ve, da bi bilo občinsko gospodarstvo popolnoma odtegnieno kontroli javnosti, ako bi SLS skušala sedal ponovno oves« na ljubljanski magistrat nov ko-misarijat. Na kraju nam bodi dovoljena še opaž ka z ozirom na izredno občutljivost gospoda Kreka vsled notic »Slov. Naro da»: V javnost nismo šli mi, ampak SLS. In sicer je šel v »Slovencu« v javnost klub SLS še preden je drugi koalirani stranki sporočil svoje stališče. Mi si ne damo jemati pravice, da ne bi odgovarjali. G. Krek pa je danes zagrešil še novo nelojalnost. On piše v »Slovencu* o »aferi*. Cegava »afera*? V finančnem odseku sede od SLS gg. Jerič. Ore-hek. Jarc, Pire. Pri seji, na kateri je padla odločitev, je imela SLS vsled odsotnosti enega člana absolutno večino. Ali gre torej za afero gg. Jeriča in tovarišev? G. Krek bo moral odslei bolj paziti na to, kaj govori in piše. Mi ne želimo, da se kaj skriva. Zato bo SLS vselej dobila odgovor, ki ii gre. „SLS na delu za slovenskega kmeta" Določitev količnika za fcatasterski čisti donos od zemljišč svoje posledice prav hitro. Mnogo lažje je udariti na te številke nove davčne procente kakor na prejšnje. Manj izgleda in ulomki procentov se ne delajo. Vobče se je pričakovalo, da bo za Slovenijo izid povoijnejši in da bo količnik največ 15. »Slovenec* v posebni brzojavki iz Beograda očividno iz službenega vira poroča, da je SLS za slovenskega kmeta dosegla količnik 20, i j. ne mnogo manjši za naše kamenje in hribovje, nego za rodovitne ravnine Vojvodine, ki rode mnogo več. Prekmurje pa je postavila v eno vrsto z najplodovitejšimi polji vojvodinske žitnice. Sedaj smemo le še z zanimanjem pričakovati, kaj bodo gosjx>dje izračunali za Srbijo. Kakršna je sedaj vlada, lahko stavimo, da bo tamošnji katastrski čisti dobiček tak. da bo davčna neenakost ostala tudi za naprej. A to je glavno, kar naj bi se bilo popravilo. Ce bo tudi n. pr. davčni procent za državo za enkrat 10 odst katastrskega dobička, bo že samo bodoča oblastna doklada vso razliko konsumirala. Temeljna neenakost v precenitvi povprečnega katastrskega čistega dobička, ki tako tlači ravno Slovenijo, pa bo ostala in to je čisto usodna napaka, ki jo utemeljeno očitamo SLS. ker jo je zanemarila urediti, ko je bil letos čas za to. Kronika nesreč BukareSta, 12. decembra, d. Tukajšnji listi poročajo o ogromnem požaru, ki je izbruhnil preteklo no« ▼ mlinu Tatovid v FokSanih. Pri tem požaru je bilo uničenih okoli 200 vagonov pšenice. Mlin je bdi eden največjih v Romuniji. Newyork, 12. decembra, d. V drfavni Jet-nišnid Sing - Slug )e izbruhnil požar, ki napravil ogromno Škodo. Pri reševalnih delih je našlo v plamenih smrt šeet uradnikov. Med požarom je bilo vseh 1600 Jetnikov zbranih na dvorišču in »o se kljub maloštevilni straži zadržali popolnoma mirno. London, 12. decembra, (lo.) V Amritsaru sta se v bližini znamenitega zlatega templja podrli dve hiši. Pod ruševinami je pokopanih 10 oseb. Redili so le dve. Magdeburg, 12. decembra, (be.) Jfs redni zračni progi KBln - Berlin se ie ponesrečilo v bližini kraja Gardelegen trimotorno potniško letalo cJunker* Letalo je -»tnlnjma igorelo. Pilot Doerr. mehanik Mflller »n operater Orgel so naSli smri v plamenih. Neki ootnik je dohil težke opekline ter se nu je zmračil um. Celovec. 12. decembra. V rudniku Alpln-ske montanske družbe v Knappenber-gu je dvigalo zmečkalo tri radarja, ki so zaradi nezadostnih varnostnih naprav prišli med steno in dvigalo. Nekega 261etnega Solnega je tako raameearilo, da so morali ostanke postrgati a sten* Iz Beograda prihaja vest. da ie že doiočen količnik, s katerim se pomnoži dosedanji katastrski čisti dobiček. Po členu 19. in 20. novega zakona o neposrednih davkih se namreč zaradi določitve novega čistega Katastrskega dobička v dinarjih dosedanji čisti katastrski dobiček pomnoži s količnikom, ki ga določi komisija po oetni vseh okol-nosri. katere vplivajo na velikost čistega zemljiškega dobička. Za podlago se jemljejo cene kmetijskih pridelkov od 1. julija 1925. do 30. junija 1926. Ze ko so klerikalci forsirali sprejetje novega davčnega zakona, so naši poslanci opozarjali na skrite nevarnosti te določbe, ki daje upravni oblasti prav za prav vse v roke. Mi smo stali na stališču, naj za enkrat ostane stari kataster in se z zakonom doioči pravična višina, ki se na tej podlagi izračuna. A SLS si ni dala nič dopovedati. Cim je enkrat na vladi, je ta stranka pripravljena uničiti vse. če se ji to od zgoraj namigne. V komisije je seveda poslala same svoje »strokovnjake*. Zdaj je rezultat tu. Za Bačko in Banat je določen koefi-cijent s 34, za Zomboljo 32, za Baranjo 26, za Srem 32, za Osijek 30, Zagreb 29, Hrv. Zagorje 26, Liko-Primorje 24, Dalmacijo 28 in 24, Slovenijo, razen Celja, Slovenjgradca in Prektnurja 20, Ceije-Slovenjgradec 18, Prekmurje 30. Na prvi videz je Slovenija na zadnjem mestu in kdor je objektiven, mora vprašati, kaj so gospodje cenilci našli v nesrečnem liško-primorskem kamenju, da so količnik določili s 24. Baranja in Lika sta skoraj skupaj. Baranja in Žombolja pa sta skoro enaka Prekmur-ju. Prekmurci se bodo lepo zahvalili za ta božični poklon, ki ga glasilo SLS s trrumfom registrira kot »delo za slovenskega kmeta*. Stvar pa je zelo težavna tudi za samo Slovenijo. V primeri s predvojnim stanjem se v smislu novega zakona katastrski čisti dobiček v veČini slovenskih krajev pomnoži z 80. Naša valuta, razmerje 1 : 4. stoji v zlatu med 40 ht 44. Je že res, da ni katastrski čisti dobiček pred vojno več odgovarjal cenam. Ravno tako pa ie res. da Je bil ma-džarsko-hrvatskl katastrski čisti dobiček precej nižii od. avstrilskega in če je skoč;l Banat na 34. Barania na 26. je to prav za prav isto kakor če je skočila naša Gorenjska na 20. V stvari ie Slovenija, če tudi ima količnik 20. Banat pa 34. blizu tako ocenjena kakor Banat. Sicer pa bo Bflkratna pomnožitev čistega katastrskega dobička pokazala Disciplinama preiskava proti direktorju agrarne direkcije Beograd, 12. decembra r. Državni »vet je kot disciplinarno sodišče »vedel disciplinarno preiskavo proti direktorju agrarne direkcije v Ljubljani Gustavu Gohjd zaradi suma čina po čl. 89 ozlr. 139 zakona o drž. uradnikih. Obenem je bil suspendirati od vršenja dolžnosti ravnatelja. Spisi, nanašajoči se na to zadevo, so bili izročeni državnemu pravdništvu v Ljubljani, češ da vsebujejo Golijevi čini v sebi elemente protizakonitih dejanj. Razpad avstrijske vladne koalicije? Naraščajoča napetost med krščanskimi socijalci, velenemci in Kmečko zvezo« — 'Možnost vladne krize in temeljite spremembe režima Nečuveno hinavstvo »Slovenec« nas poziva, naj navedemo le en primer, da ie bil napreden človek zadnja tri le>ta preganjan. Naj se pred vsem napoti uredmiik »Slovenca« v oblastna odbora v Mariboru hi Ljubljani: koliko nameščencev Je bilo zaradi tega, ker so napredni, odtpu-ščenih oziroma ne prevzetih in koliko Je SLS svojih ljudi natlačila po teh uradih. Na poŠti, na železnici v vseh političnih in drugih uradih mrgoli primerov, ki tth vsa javnost parna, da so bili prislaši SDS zapostavljeni ali odstranjeni In kad uganja SLS na Soškem polju. G. Capuder H lahko postreže z dolgim imenikom. In celo iz »Učiteljskega tovariša« lahko SLS marsikaj prijetnega izve Pri deželni elektrarn* tn kjer imajo klerikalci kaj besede, so postopali brez usmiljenja. Vsak dan prinaša časopisje nove slučaje. Morda Je SLS znano, kdo za-prečuje povrnitev nedolžno preganjanega g Uchteneneggerja iz Vojvodine... Na tisoče rodbin preklinja klerikalno krivičnost. Obsodba zaradi komunistične propagande v Mariboru Poročilo Iz Maribora, ki smo ga pod tem naslovom priobčili v »Jutru« štev. 288 dne 8. t. m. na drugi strani, ne odgovarja resnici v tem. da bi bil g. Albin Breznik obsojen na šest mesecev ječe. Senat je obtoženega železnške-ga uradnika g. Albina Breznika popolnoma oprostil, tako da je g. Breznik svobodno zapustil sodno dvorano. Pač pa sta bila ostala dva obtoženca obsojena vsak na šest mesecev ječe. Zagovornika gg. dr. Bučar, odvetnik v Mariboru, in dr. Lemež, odvetnik v Ljubljani, sta vložila ničnostno pritožbo. S tem lojalno popravljamo kriv—o, ki je bila g. Brezniku storjena z netočno navedbo sodbe. Razprava o osnovnošolskem zakonu "Beograd, 12. dec<*tjbra n. Noooi se Je nadaljevala razprava p načrtu ljudsko-šolske-ga zakona. Ci. 45. ki govori o veronauku, je bil rezerviran. Zdi se, da bo v tem pogledu zmagala kompromisna rešitev, po kateri nai bi veronatfk poučevali tam, k J ar »o ga doslej poučeva« duhovniki. 5e za naprej duhovniki, dočim bi bilo v ostalih krajih, kjer ga sedaj poučujejo učitelji, prepuščeno roditeljskim svetom, da o tem odločajo po svoji voiji. Nato se Je nadaljevaila razprava do čl. 60. Odbor Je sprejel le ne-znatne iz>premembe. Jutrišnja seja bo ob 4. popoldne. Poslovni odbor zveze jugoslovenskih mest Zagreb, 12. decembra č. Dne 15. t. m. se bo vršila v mestni posvetovalnici seja poslovnega odbora zveze Jugoslovenskfh mest z naslednjim dnevnim redom: 1.) Volitev novega predsednika in dveh podpredsednikov. 2.) Proračun za 1. 1929. 3.) Določitev smernic dela. 4.) Slučajnosti. Ostavki bivšega župana arh. Heinzfei Je naravno sledila tudi njegova ostavka kot predsednika zveze mest. Verjetno Je, da bo na njegovo mesto izvoljen novi zagrebški župan dr. SrkulJ, ni pa $e znano, kakšno stališče bodb zavzeli zastopniki ostafth mest zlasti srbijanskih. Zagrebški mestni proračun Zagreb, 12. decembra č. Novi mestni občinski proračun ho znašal okoli 170 milijonov dinariev. Včeraj popoldne se Je v mestni posvetovalnici vršila konferenca vseh občinskih zastopnikov, na kateri so razpravljali o izrednih investicijah. Izredne investicije, ki so preračunane na 86 milijonov dinarjev, bi se mode Izvesti samo tedaj, ako bi občin« najela večje posojHo. Za tekoča tavestidjska dela pa bo treba na vsak način najertj začasno posojilo. Med te investicije spadajo v prvi vrsti nova tržnica, klavnica te veHki kanal pri Ivanj! reki. Redne potrebščine so preračunane na okroglo 95 milijonov dinarjev. Proračunska seja občinskega sveta bo bržkone 29 decembra. Mednarodna železniška konferenca v Splitu Beograd, 12 dec. p. Od 5. do 10. aprila prihodnjega let« so bo vršila v Splitu med« narodna železniška konferenca. Na tej k on« ferenoi se bo razpravljalo o verifikaciji voz* nih redov in o sestavi službenih knjižic za mednarodne tovorne vorove. Drobiž z vseh strani Osle. 12. decembra, (be.) I* Milana Je prispelo SI članov italijanskega avtokluba, ld se bodo udeležili maše - zadušnioe za pokojnim Amundsenom dne 14. decembra Berlin. 12. decembra, (be.) Zaradi ponovnih konfliktov na zborovanjih pod milim nebom bo policija splošno prepovedala te shode. Washington. 12. decembra, (lo.) Danes je otvoril ameriški predsednik Coolidge mednarodno konferenco civilnega letalstva. Konference se udeležuje 800 delegatov is najrazličnejših držav. Dunaj, 12. decembra . Včerajšnja izvajanja Litvinova o rusko - angleških odnoSa-jih, v katerih je izjavil, da Rusija trpi zaradi prekinienja odnošajev manj kot Anglija, so bila vzrok, da so se razširile vesti, da se so-pet vrše razgovori med obema državama. Kakor poroča , misli angleška vlada res obnoviti trgovinsko pogodbo med Andiio in Rusija Anketa o slivarstvn Beograd, 12. dec. p. V prostorih razredne loterije se je danes vršila anketa o našem slivarstvu. Konferenci so prisostvovali dr. Korošec, dr. Vlad« Andrid, Pera Markovič ia predstavniki naših gospodarskih ustanov. ga bodo nastale nove težkoče. tako da t gotovih, zlasti socijalistični h krogih računajo z razpadom koalicije. Ce bi se posrečilo najti primerno platformo za sodelovanje med socijalisti, velenemd hi Kmečko zvezo, nf izključeno, da bo v kratkem zamenjaj Seiplovo vlado socijalistični kabinet, ki bi izvedel čimprej nove parlamentarne volitve. Računa se, da bo prišlo do odkritega izraza obstoječih nasprotstev ž« o priliki jutrišnje voiitve predsednika Narodnega sveta, čigar mesto Je po brvofltvi Mitaasa za zveznega predsednika izpraznjeno Krščanski sodiald kandidirajo na to mesto bivša ministra Eduarda Heinla in dr Gflrtlerja. Du najski posland se zavzemajo za prvega, zastopniki osratih dežel pa so večinoma za Gfirtierja. Odločitev mora pasti fe danes, ker se jutri ie vrši volitev. Zelo dvomljivo le, če bodo velenemd in rvezarH glasovali za enega izmed teh kandidatov. Italijanski načrti na bližnjem vzhodu s* Sir,ima. 12. decembra, s. Obisku italijanskega državnega podtajnika Grandlja. ki bo prišel 20. decembra v An poro. pripisujejo t turških Icrogih velik političen pomen. Gran-di bo uveljavil ve* vpliv, da spravi v tek pogajanja za zrško-turško varnostno oogod-bo. za katero Je dala pobudo Italija, Kakor se izve. ima Grandi dalekosežna pooblastila Mussolinija, da pregovori Turčijo k zaželi mu sporazumu. Tstr>časno namerava dobiti Grandi po a n sorski vladi stike z nvicHnum. državami Azije in Afrike, ki so v ožjih političnih odnošajih s Turčijo. Italija namerava te države pritegniti v Interesno sfero svoje politike, da bi imela ori morebitnih komplikadjah z Anglijo in Frandjo krito zaledje. Vajda-Voevod o cBjih romunske vlade Bukarešta, 12. decembra, g Z ozirom m bližajoče se volitve je b prejel notranji minister Vajda - Voevod vašeffa dopisnika in mu v daljšem razgovoru pojasnil namene ln želje nove romunske vlade pri prihodnjih volitvah. Vajda-Voevod je izjavil, da Je viharno odobravanje, t katerim |e prebivalstvo pozdravilo Maniovo vlado na nedeljskem volilnem zborovanju v Bukarešti, najboljši dokas za nieno popularnost Vlada je dosegla to popularnost s tem, da Je dala zakonom veljavo in nadomestila anarhijo v upravi t redom. Liberalna stranka je šla za tem, da bi opozicijo v državi diskreditirala. Pri volitvah se bo lahko inozemstvo prepričalo, da ime narodna kmečka stranka res može, ki so ipo sobni, da vladajo. Sporazum glede odbora strokovnjakov dosežen Pariz, 12 dec. (be.) Tukajšnji nemški poslanik von Hosch je posetil francoskega m^ nistrskega predsednika Poincareja, • k a te« rim se je razgovarjal dalje časa o vprašanju imenovanja odbora strokovnjakov. Ka* kor izve pariški «Temp®», so razgovori g!c de ustanovitve odbora strokovnjakov de* jansko že zaključeni. Sklenilo se je, da bo« do sestavljale odbor neodvisne osebnosti. Vsaka država bo zastopana v odboru po dveh delegatih. Na željo nemške vlade bo imenovala nemške delegate Nemčija ali p« reparacijska komisija. Ameriške ZedinJene države bo povabila reparacijska komisija Strokvnjaki bodo določili fiksno število let' nih plačilnih obrokov in sestavili program za kornercijalizfccijo nemškega dolga. Poincare proti ekstremistom Pariš, 12. decembra, s. Poinear« pripravlja vladni predlog za udušitev raznih nacionalističnih stroj. Naperjen je v enaki meri proti nacionalistični, kakor proti revolucijo-narni in antimilitaristični propagandi in predvideva novo ureditev vprašanja glede bivanja inozemeev v Franciji. V zbornid se je osnovala skupina, ki bo pobijala vojno. V njej je dosedaj 250 poslancev. i Ljubljanska opera Gostovanje ge. Vesel - Polla. SnoH je v Mozartovi cčarobni pi56aH> kot kraljica noči gostovala pri na« izza Se nilskega brivca itd. v najlepšem spominu se nahajajoča ga Vesel - Polla, ki menda sedaj stalno poje v graški operi. ZaL da )» zamogla le mal del svoje sijajne koloratarne umetnosti v ne baš zelo pomembni m dok ni kratki ulogi kraljice noči pokazati. Odpela Je re-dtativ, dve ariji ter sodelovala pri sklepnem zboru. A tudi za prelepo prHme. četudi krajšo partijo bi zaslužila močnejšega odobravanja, predvsem j>a boljše obiskanega gledališča. Čudno se ml »di, da se Je pri Mozartu publika nekako ohladila, saj Je pri nas pa, ki je zadnje mesece bila na delu. ie preskrbljena z vsemi pripomočki, da zabriše sledove za seboj. Odstranjevala le Pri vozovih zalivke in vdirala v voz ter odnašala velike množine raznega blaga. Po vJomu je vselej zaprla voz ln nap-avfla nove zalivke. Na ta način ie bilo doslel zasledovanje vlomilcev zelo otežkočeno. ker Je bil vsak vlom odkrit šele po daljnem pres'edku. Vlomi1ci so doslei izvršili pet večiih vlomov ter so odnesli veliko množino tobaka, cele bale ma- Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Ljubljanska drama Četrtek, 13.: rHerman Celjski*. D. Petek. 14.: tživi mrtvec>. B. Sobota, 15 ob 3. popoldne? cModri osliček Miško.. Otroška predstava j>o izredno znižanih cenah Izven. Ljubljanska opera Četrtek, 13.: Zaprta Petek 14.: . Dijaška predstava. Pobota, 15. ob 8. zvečer: < Hlapci.. Delavsks predstava po znižanih oenah. v ljubljanski operi. V petek, dne 14. t. m. se pi« za abonente reda A Gouno-dova romantična opera »Faust« z go. Zinko Vilfan-K unčevo v vlogi Mangarete. Ostalo zasedbo priobčimo Jutri. V soboto, dne 15. t. m. se vrši v operi predstava na korist bolniškega fonda gledaliških igralcev. Poje se Kalmanova opereta . ki jo v kratkem uprizori mariborska drama v režiji jpoep. J. Koviča. Delo zahteva zelo velik aparat. 2e samo zunanja oprema bo za mariborsko gledališče nekai posebnega. Dejanje se doquja na krovu parne jahte cUTijo. Nastopajo lastnik ladje, ladijski kapetan Tuttle, poročnik Maclean, ladijski zdravnik, oskrbnik Picker- ton, natakar, kuhar, mornarji in reporterka Gladys O' Halloran, ki se je z zvijačo prikradla na ladjo, kamor je strogo prepovedan vstop zlasti žurnalistom in ženskam. Za to komedijo, katere premijera bo izvem abonmaja, je dalo gledališče delati docela iovo kulisno opremo in nove kostume. Vstopnice se lahko že sedaj rez>ervirajo. Nedeljske posetnike opernih predstav opo-s ar Jamo, da se bo v nedeljo dne 16 t. m. ivečer ob pol 20. v ljubljanski operi pela Puccinijev« opera »Tosca« z go. Zinko Vilfan-Kunčevo v glavni in naslovni vlogi. Cavaradosija poje t-Marčec, Scairpio Je g Primožič in cerkovnik g. Betetto. Za to predstavo bodo veljale znižane ljudske operne cene. Popoldne pa bo opereta Boccaccio tudi pri rnižanih cenah. Aleksandra Bloka revoluciiska pesnitev — Kljub razkošni izdaji stane knnga samo 10 Din, s poštnino ] Din več. Naroča se v Tiskovni zadrugi ali pa tudi direktno pri prevajalcu: Mile Klopčič, Ljubljana. Rožna ulica 19. — Segajte po knjigi, začutili boste Moskvo za časa revolucije! nufakturoega blaga. mnogo kave In drugih stvari. Vlomilska tolpa mora imeti v okolici Zaloza in v daljnem Zasavju mnogo po-magačev. ker se ii vedno posreči, da pravočasno skrije nakradeno blago in ga pozneje prav dobro razpeča po raznih vaseh Zasavda. Železni&a ooMcIJa Je napela vse sile, da oolovi vlomilce, ki Jim Je že na siledu. Celotna škoda, ki Jo trpi železniška uprava, se cen minimalno na 100.000 Din. Porota Ronsikovi vlomi t Sloveniji Ljubljana, 12. decembra. Češkoslovaški državljan Anton Rousek, tkalec brez stalnega bivališča, rojen 18. maja 1905 v Dobrošovu, je nasilen in nevaren zločinec. Češkoslovaške oblasti ga zasledujejo zaradi štirih vlomov, ene tatvine, poskusnega umora in pobega od vojakov. Zaradi tatvin je bil že devetkrat kaznovan, zadnjič leta 1926. na 15 mesecev ječe. Dne 4. marca leto« Je zbežal iz vojaškega preiskovalnega zapora 2. pešpolka v Časlovi in fcd-šel v Budimpešto, kjer ga je policija aretirala, ker ni imel potnih dokumentov. Po ll-dnevnem zaporu se mu je zopet posrečilo, da je zbežal in prekoračil pri Subotici državno mejo. V noči od 6. na 7. aprila se j« Rousek pojavil v Vinkovcih in okoli 3. zjutraj skušal vlomiti v trgovino Gustava Remlingerja. Z električno svetiljko jte svetil skotza okno ▼ trgovino in skušal odpreti vrata. Pri tem ga je zasačil stražnik Hilarij Plavši? in ga aie-tiraL A Rousek se mu je iztrgal in zibežaL Stražnik za njim, dohitel ga je in zgrabil za roko. Toda obdolženec je stražnika račel daviti za grlo in suvati v prsa, nakar je zopet ušel. S pomočjo nekaterih meščanov je Plav-šič Rouseka končno ukrotit Dne 26. aprila je Rousek pobegnil tudi iz zapora okrajnega sodišča v Vinkovcih in ai izbral za sreidišče svojega delovanja Zagreb, odkoder se je vozil v Slovenijo na tatinske pohode. V noči od 21. na 22. maja je vlomil v pisarno založnika piva, Henrika Maliča v Peklu pri Poljčanah. Navrtal je blagajno Werthei-movko na štirih mestih in z dolbenjem uničil zapahe. Iztrgal je gornji predal, vzel 6371 Din, 318 šilingov. 15 dolarjev in 10 nemških mark v vrednosti okroglih 10.000 Din. Odnesel je tudi železno kaseto z raznimi listinami in dve hranilni knjižict prvo vinkulirano za 30.000 Din, drugo za 1000 Din. Ukradel je tudi srebrno uro, vredno 100 Din. Blagajno s knjižicama in listinami ier tudi uro je vrgel blizu Pekla v reko, z ostalim plenom pa se je vrnil v Zagreb. Dne 3. junija je Rousek z vlakom dospel zjutraj v Ljubljano, nadaljeval vožnjo naravnost v Kranj in si čez dan ogledal situacijo za vlom v Zadružno gospodarsko banko. Okrog polnoči je vlomil v banko, tekom pol ure razparal blagajno in odstranil mehanizem ključavnic, da je mogel odpreti vrata. Iz blagajne je vzel denar v raznih valutah in v skupni vrednosti 169.888 Din, ga spravil v aktovko in se vrnil peš proti Ljubljani. Pri Mednem je skril v gozdu nekaj denarja, t ostalim prišel v Ljubljano, kupil ni ori Jugo-avto motorno kolo za 26.000 Din in s» s njim odpeljal v Medno po skriti denar. Rousek Je skušal vlomiti tudi ▼ Tiodrui-nioo Ljubljanske kreditne banke ▼ Črnomlju, vendar mu naklep ni uspel. Obdolženec je svoja dejanja večinoma priznat Porotnikom je bilo stavljenih 8 davnih vprašanj in eno dodatno. Na podlagi krivdoreka je bil Rousek obsojen na tri leta težke ječe, na eno trdo ležišče četrtletno in po prestani kazni na izgon iz naše države. — Obsojenec je kazen sprejet Razprava proti Radiroju Krasnikn, roj. L 1895. v Borovljah, obtoženem goljufije, je bila preložena, da se izvrše poizvedbe glede kavcij, ki jih je obdolženec obljubil oškodovancem. Jutri se bosta vršili dve razpravi, in sicer proti Janezu Koželu in Francetu Maniu zaradi ropa ter proti Tomažu Dragarju zaradi težke telesne poškodbe. Celje, 12. decembra. Tatinski specijalist Ignacij Škrabt rojen L 1906. pri Sv. Fk> rijanu, po poklicu -udar, v resnici pa tat iz navade ima za seboj že štiri visoke sod* ne kazni radi tatvin. Olajšal je že v bivših letih več oseb za znatne zneske, vrhu tega pa je znan kot delomržen postopač in zelo maščevalen nasilnež. Obsojen je bil tudi že zaradi bega iz zaporov. Slika, vzeta iz dosedanjih sodb, se točno ujema s Škrabkmra življenjem v letošnjem poletju. Sele 2. februarja t. L je odslužil v celjskih zaporih zadnjo kazen radi tatvv ne. Nato je moral odslužiti svoj kadrovski rok v Banjaluki, kjer pa je že po nekaj tednih, koncem maja, pobegnil. Vrnil se je v Slovenijo in pričel živeti pravo hajduško življenje. Njegovo delovanje se je pričelo v njegovem rojstnem kraft pri Sv. F torija« nu v rogaškem okraju, škrabl se je večino« ma potikal v tamošnjih gozdovih in se iz* ogibal človeških bivališč, katera je obisko* eMlfiozcatupsEn Skladišče v Ljubljani: A. Semenlč in drug Kolodvorska, Skladišče v Mariboru: Steklarna Ivan Kovačič Koroška c. 10. val le ponoči. Tatvine so se pričele ▼ tamo» in jem okolišu silno množiti Ko so škrablu končno postala tla prevrača, je prenesel svoj delokrog v Zabukovico, kjer je svoj čaa delal kot rudar. Tudi tu se je večino* ma zadrževal v gozdovih in se je približal človeškim bivališčem le tedaj, ko je čutil potrebo krasti Kmalu pa se je vrnil »opet v rogaški okraj. Kolikor se je moglo v preiskavi ugotoviti, je izvršil nič manj kakor 14 tatvin in vlomov. Škoda, ki jo je s tem povzročil, iznaša okroglih 12.400 Din* Njegov plen »o bilo predvsem jestvine, pa zlatnina, srebrnima in seveda gotovina. Nu, tudi pijača mu je di« »ala, saj je ob neki priliki odnesel trgovki Mariji Otorepčevi na Kristan vrhu kar 18 litrov slivovke, 80 steklenic piva in še kad. Škrabl je večino svojih grehov priznal že v preiskavi, nekaj težjih deliktov pa je skušal utajiti. Toda kloniti je moral pred jas« nimi dokazi Obtožen je nadalje vlačuganja in javnega nasilstva napram rudarju Iva« nu Zorku, kateremu je pismeno grozil z umorom. Svoje pismo na Zorkov naslov je končal s stavkom: «Toliko Ti dam vedeti, da ti bomo Tvojo drumljo toliko popravili, da. Ti ne bo treba več hoditi na šiht tn ena* ko vsem Tvojim 9odrujjom, ki so pomagali pri tej stvari (njegovi ovadbi op. poroč.), da se bo6te spomnili, kdaj ste izdali »Člane črne roke». Zdaj idi sin hudičev k žandar« jem, da To obvarujejo osvete Črne roke.» Popotniki so vprašanje glede tatvine »o« glasno potrdili nakar je bil Ignac Škrabl obsojen na 5 let ječe s poostritvami Popoldne se je vršila manj zanimiva n» prava proti Adamu Bukovskemu, istotako zaradi tatvino. Bukovski je bil obsojen na 2 leti težke ječe in na povračilo storjeno škode. Najbogatejši indijski mafraradža m Jaapu-ra je stavil na razpolago nad 1000 konj, 500 veliblodov ki vso svojo razkošno zakladnico, ko so šarim ala veliki tad^sM Uta-fLtm. Pride! Prid«! ELITNI KINO MATICA ŠRAZ Maribor, 12. decembru. Obe razpravi preloženi Tretji dan porotnega zasedanja ni tako zanimiv, kakor sta bila prva dva. Na spore« du sta bih dve razpravi prva proti zakon« cema Agati in Štefanu Horvat, obtoženima zločina požiga, izvršenega ▼ Gomilicah pil Dolnji Lendavi in druga proti Marici Wei» sovi obtoženi da je kot trgovska potnica poneverila tvrdki Omik v Mariboru okoli 12.000 Din. Pri prvi razpravi so bile zasii« šane poleg obtožencev, ki sta dejanje zani« k al a, tudi številne priče, nakar je bfia raz« prava preložena na marčevo zasedanje, da se pokličejo nove priče. Že ob 11. dopoldne se je pričela druga razprava. Obtožnica navaja, da je Weisova lansko jesen smela na račun kupnih pogodb s strankami inkasirati le svojo provizijo 10 odst. od izkupička. Kasneje pa je dobila pooblastilo, da sme sprejemati vso kupni* no. Lnkasirani denar bi bila morala sproti odvajati tvrdki Nekaj časa je bilo to po« slovanje v redu, v julija letos pa je zastalo redno odplačevanje zneskov tvrdki. Weiso« va je poslala tvrdki za 9000 Din naročilnic, denarja pa ne. Na vprašanje tvrdke je od* govorila, da je denar že nakazan. Radi tega je postal trgovec Omik pozoren in je pre« gledal vse kopije kupnih pogodb. Pri tem je opazil, da poslovanje že delj časa ne teče gladko in ugotovit da ima priznanj« kljaja najmanj 12.000 Din. Weisova je priznala, da je obstojala ob času, ko jo je radi suma poneverbe odpu* stila tvrdka, gornja razlika; trdila pa je, da ni ničesar pomeverik in se je skabevala pni tem na nerodnosti v poslovnih kfcjigah tvrdke, ki da 90 povzročile njeno osjumlje* nje Zaslišana sta bila kot edini priči trgo* vec Omik in njegov poslovodja Novak, či» jih izjave glede računov pa se niso strinja« le z onimi ki sta jih dala ▼ preiskovalnem postopanja. Iz vse razpravo je .pač bilo raz« vidno, da je premalo materijala za obtožbo proti Webovi. Zato je sklenil porotni senat vrniti zadevo preiskovalnemu sodniku, ki bo zaslišal ie izvedence. Čkif VTuJUucuj* citf di % Domače vesti * Odlikovanja r poštni službi. Na pred-jog -nlnistra pošte in brzojava so odlikovani: poštni direktor Alojzij Gregorič v Ljubljani z Tedom Belega orla pete stopnje; vitji kontrolor v ministrstvu dr. Pran Rapo-tec, poštni inšpektor Matevž Kolarič v Ljub Ijaoi, šefa odseka direkcije v Ljubljani dr. Ivan Lamut in Maks Svoboda ter inšpektor Miroslav Matjašič — vsi z redom sv. Save pete stopnje; z zlato medaljo za vestno službovanje tajnik ministrstva Miloš Trošt lai tajnika direkcije Janko Cizelj-Aleš in Bogosav Stamenkovič, s srebrno medaljo pa pomožna kondukterja Franc KokolJ in Alojzij Grbec — oba v LJubljani. * Izpremembe v našem državljanstvu. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti: učiteljica Milena Stih v Mariboru, učiteljica Zdenka Bloudek v Ljubljani in uradnik mariborske oblasti Rudolf Kolavčič skupno z ženo Zofijo in mailoletnim sinom Milošem. Izstopili so iz našega državljanstva: Valentin Kune, mizar v Monakovem, pristojen v Veliko Ligojno, zasebnik Josip Balazin v Gradcu, pristojen v Rogatec; kroiačica Julij an a Bauer v Gradcu, pristojna v Maren-be-rg; Anton Serec, kovač v Strassu, pristojen v Krog; Franc šink, delavec na Dunaju pristojen v Rogaševce; Matilda Kravar, služ kinja v Penzbergu, pristojna v Telčji vrh, in Josip Peche, privatni nameščenec v Pragi. pristojen v Maribor. * Izpremembe v državni službi Komisar finančne kontrole Mlodrag Jovaoovič je iz Ljubljane po službeni potrebi premeščen k steski upravi finančne kontrole v Beogradu Ciril Supančič, profesor tehnične srednje šole v Ljubljani, je podal ostavko na državno službo. * Izpremembe v vojni mornarici Po potrebi službe so v naši vojni mornarici pride-[jeni na službovanje: ekonomski kapetan 1. razreda Franc Dernič v hitendantskem skladišču mornarice; sanitetni poročnik dr. Ante Logar v pomorskem arzenalu; poročnik korvete Albin Hofbauer v komandi strokovnega orožja: poročnik bojnega brada I. razreda Renč Podhorsky v odelenju za mornarico; poročnik fregate Boris Vilfan v rečni ofoalski komandi poročniki korvete: Avgust Grošelj na kr. remorkeriu »Jaki«, Rajko Valand na kr. dragerju »D 2«. Fran Rausch pa v rečni obalski komandi. * Šumarski kongres v Zagrebu. V Zagrebu se je v zadnjih dneh vršil kongres Jugoslovenskega šumarskega udruženja. ki je izvolil novo glavno upravo. Za predsednika je 'ii! izvoljen inženjer Viljem Cmelik. načelnik ministrstva šum in rudnikov za prvega podpredsednika inšpektor inž. Miloš Cirkovič, ia drugega podpredsednika profesor dr. Andrej Petračič, za tretjega podpredsednika veleposestnik inž. Milan Lenarčič, za tajnika Sumarski svetnik inž. Branko Manojlovič, za blagajnika šumarski nadsvetnik v pokoju inž. Milan Druič poleg teh je bilo izvoljenih še 27 odbornikov. Prihodnji šumarsld kongres se bo vršil v Mariboru leta 1929. * Konvencija o avtorskem pravu. Zunanji ln prosvetni minister sta predložila Narodni skupščini načrt zakona bernske konvencije o avtorskem pravu. * Promet vlakov na progi Pragersko-Kotorlba - Nagy Kanlzsa. Na progi Pragersko - Kotoriba - Nagy Kanizsa vozi pričen-ši s 16. decembrom t I., trikrat na teden in sicer vsako nedeljo, sredo in petek do vključno 7. aprila 1928 brzi vlak št. 202-1105 in počenši z 19. decembrom 1928 trikrat na teden in siceT vsak ponedeljek, sredo in soboto do vključno 10. aprila 1929 brzi vlak štev. 1106/203. Oba vlaka imata na Pra-merskem zvezo že na postoieča dnevno redno vozeča dunajska brzovlaka št. 505/606, odnosno 605/506 proti Ljubljani. Trstu in Benetkam do Niče na Francoskem in obratno. Ravno tako je v Nagy Kanizsa direktna zveza do, odnosno od Budimpešte. Vozni red je sledeči: V smeri Budimpešta - Niča: Budimpešta odhod ob 7.35. Pragersko odhod ob 14.49, Ljubljana gl. kol. odhod ob 17.27, Trst odhod ob 21.50, Niča prihod ob 18.23. — V smeri Niča - Budimpešta: Niča odhod ob 7.40, Trst odhod ob 7.30. Ljubljana gl. kol. odhod ob 12.08, Pragersko odhod ob 14.58, Budimpešta prihod ob 21.55. — Ob zgoraj določenih dnevih vozijo navedeni vlaki spalni voz Budimpešta - Niča. direktnr! potniški voz I in II. razreda Budimpešta-Ventimiglia in direktni potniški voz III. razreda in jedilni voz Budimpešta - Pragersko. Vozni red teh vlakov je razviden iz »Razglasa«, ki je izvešen pri potniških blagajnah. * Smrtna kosa. V Ljubljani Je umrla v starosti 63 let ga. Marija P1 e š k o, rojena Kenk. Pogreb bo 14. t. m. lz Gledališke ulice št. 13. — V Florijanski ulici št. 31. je umrla po daljšem trpljenju ga. Jo sipina B i li n a, vdova Hruška. Pogreb bo 14. t. m. ob 4. popoldne. — V št. JerneJu je nenadoma pre minul nadučitelj v pok. g. Viljem G e - Vc^fJ jroJ&fo KINO IDEAL. Romantično! Pustolovno! Liana Haid v dvojna vk»£i bo* elegantna Pauižartks in kot jJaronraa deklica pod zaščito misijonarja. „zlatip*ef»ad ' Usoda Areft se*ter. Senzacija kakor po-at oceanu, izbruh vulkana in drugo! ofc 4, jxW 6., po-I S. in 9. uri. bauer. Pokojnik Je bil odličen šohifk, k! si je pridobil mnogo zaslug za povzdigo ljudske prosvete, ter odločen naprednjak. Položili so ga k večnemu počitku včeraj popoldne. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Načelnik postaje Bajmok Izpuščen na svobodo. Te dni je bil aretiran načelnik železniške postaje Bajmok, ker je dne 1. de. cembra visela na postaji poleg državne zastave tudi črna zastava. Izročili so ga sodišču v Somboru, ki pa ga je oprostilo od obtožbe ter izpustilo na svobodo. * Orožniki odvedli v zapor bolnega odvetnika. V nedeljo bi se imel vršiti v slavonski Slatini zbor KDK, ki pa je bil po velikem županu zabranjen in se torej ni vršil Ko se je popoldne odvetnik dr. Radančevič vračal iz pisarne je srečal na ulici nekoliko znancev, ki niso vedeli, da je zbor prepovedan. Renče! jim je, da zbora ne bo in naj gredo domov V tem se je približal sreski poglavr Ivan Korda, ki je dr. Radančeviča nahruMI, naj se ne zadržuje z ljudmi na cesti. Pozval jih fe, naj se takoj razidejo. Dr. Radančevič je odvrnil, da se vrši svoboden razgovor in da lahko gre, ali pa tudi ostane, kakor ga je volja. Sreski poglavar je nato odredil aretacijo dr. Radančeviča, katerega so orožniki v ponedeljek zjutraj odvedli v zapor kljub temu, da fe sreski zdravnik ugo-gotovil, da je dr. Radančevič bolan. * Nove zaplembe zagrebških listov. Državno pravdništvo v Zagrebu Je v torek zaplenilo »Hrvata« in »Narodni val« ter včerajšnji »Dom«, ker da širijo mržnjo proti državi kot celoti. * Transmlsijski Jermen usmrti! delavca. V veletrgovini gradbenega materijala tvrdke Kronfeld v Zagrebu se je predvčerajšnjim pripetila nesreča, ld Je zahtevala človeško žrtev. Delavec Pavel Ja>pič zaposlen pri stroju za žaganje dtv, je položil na stroj težko klado, katere stroj ni obvladal. Pri tem se je 9nel transmisijsld Jermen, katerega Japič ni mogel zopet naravnati, ker je imel obvezano roko. Poklical je na pomoč delavca Stjepana Mariča, čigar predpasnik se Je po naključju zamotal z jermenom. Leta je delavca potegnil kvišiku in ga grozno razmesaril Zlomljena mu je bila hrbtenica in odtrgani obe roki. Ko so ustavili stroj je bil Maric že mrtev. * Tolpa mladih tatov pod ključem. Policija v Karlovcu je izsledila več mladih tatov v starosti 12 do 17 let. Operirali so z dresi ranim psom. ki je znal tudi krasti. Kradli so vse kar jim je prišlo pod roke. Tatvine priznavajo, pravijo pa, da so Jih zapeljali starejši potepuhi. Policija se trudi, da polovi tudi tatinske »inštruktorje«. popusta od 1. do 31. decembra salon 0. Fetileh -Frankhelm _Ljubljana._ * Roparski umor v Bosanskem Novem. V nedeljo zvečer, ko se je že mračilo, se je v Bosanskem Novem vračal iz džamije domov ugledni tamkajšnji meščan Muhamed Memič. Kmalu potem ko se je v glavni ulici poslovil od svojega bratranca Smaila, je skočil proti njemu neznanec ter ga s sekiro udaril po glavi s tako silo. da je Memič podlegel poškodbam. Stražnik Mršič je be-žečega roparja zgrabil in aretiral Pri njem so našli Memičevo denarnico in blagajniške ključe. Ugotovilo se je, da je morilec Mi-liajio Stekovič, rodom iz Črne Reke, ki je zločin tudi priznal. * Huda nevihta v Splitu. V Splitu in okolici je predvčerajšnjim divjala huda nevihta. V hišo trgovca Dumaniča je udarila strela, ki pa na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Sin hišnega gospodarja se Je nezavesten zgrudil na tla. isto tako tudi njegova mati. ki si je pri padcu zlomila nogo. Večje materijailne škode ni bilo. * Odebeleli ljudje lahko dosežek) z vestno uporabo prirodne grenčice »Franz-Josef« brez napora izdatno telesno izpraznitev. Številna strokoviijaška poročila potrjujejo, da so tudi na protiriu in sladkosečnosti bolni prav zadovoI.imi z učinkom vode »Franz-Josef«. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. ITO — zobna pasta najboljša! * Tkanina »- Wolfova ulica 12. 188 u— Klobuke popravlja, čisti, barva, Uka, preoblikuje Mirko Bogataj. Ljubljana Stari trg 14._ 263 Jožična reklamna prodaja traja dalje. Suknje, obleke, čepice, perilo itd. najnižje pri A. PRESKER, Sv. Petra cesta 19. Iz Ljubljane u— Kmečka likovna umetnost na Slovenskem. Danes 13. t. m. med 6. in 7. zvečer bo v zbornici na univerzi peto predavanje letošnjega cikla Umetnostno zgodovinskega društva. Predaval bo dr. St. Vurnik o slovenski ljudski ali narodni umetnosti, katere značaj bo pojasnil s skioptičnimi slikami. Prijatelji snovi in društva vljudno vabljeni. u— Ženski pokret. Danes ob 4. popoldne bo poročala predsed. g. Vodčtova o plenarni seji zveze Ženskih pokretov. ki se je vr-šila 1. in 2. t. m. v Sarajevu. Vabimo vse, ki se zanimajo za naše delo, da se' udeleže sestanka (damska soba »Emone«). Obenem izpopolnjujemo vest o izpremembi v Zvezi, ki jo je prinesel »Slov Narod« pretekli teden v toliko, da ostane predsedstvo Zveze in ure dri Stvo lista »Ženski pokret« še nadalje v Beograd-u. u— O Izvoru dinastije Nemanjldev Je v ponedeljek 10. t. m. na drugem sestanku ljub ljanske sekcije Jugoslov. historičnega društva razpravljal g. ura!v prof. dr. Nikola Radojčič. Najprej je razložil, zakaj in kako so začetniki dinastij zaviti v meglo legend. Nalo je prikazal najstarejše srbske vire o predhodnikih Štefana Nemanje. ki s svojo nejasnostjo ne dopuščajo, da bi se dalo iz njih razbrati kaj zanesljivega. Trditve kasnejših piscev o izvoru Nemanfičev so sicer navidez jasne, toda v resnica izmišljene in j neverjetne. Moderna srbska historična veda ! se fe sicer trudila, da bi rešila vprašanje, toda brez uspeha Predavatelj je razložil vse dosedanje trditve o očetu Štefana Ne-manje in dokazal, da so to do sedaj le hipoteze. Viri še ne dopuščajo definitivne rešitve vprašanja o izvoru Nemaniičev. Na njihovi podlagi je zmanjšano samo število dosedanjih hipotez. Bronzo, srebrno in zlato za bronziranje okraskov božičnega drevesca, nudi Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. 278 Lep uspeh učiteljskega zborovanja. Včeraj se je vršilo na ljubljanskem učiteljišču zborovanje litijskega okrajnega društva UJU. Uvodno in situacijsko poročilo Je podal predsednik g. Pel ko iz Zagorja. Gdč. Vodetova iz Ljubljane je predavata zanimivo temo »Tip manj nadarjenih učencev«, interesantno poglavje h psihološke vede. Predavateljica bo podala ob prihodnji konfe renči nadaljevanje o pouku in vzgoji manj nadarjenih. Sledi! je referat glavnega tajnika g. Kobala Iz Ljubljane, ki Je poročal o stanju šolskega zakona. Referent ie ovrgel trditve nasprotnikov učiteljskega stanu, češ da je UJU predložilo sedanji projekt šolskega zakona, ki se obravnava te dni. Takisto neutemeljena je tudi govorica, da je učiteljstvo za ukinjen je verskega pouka po veroučiteliih. Zbor je zavzel stalčšče še k nekaterim internim učiteljskim vprašanjem, med temi k davku beograjski centrali. Po izčrpni debati o dekliških krožkih, o gospodinjskih nadaljevalnih šolah in njih ustanav-ijanju je bilo lepo uspelo zborovanje zaključeno. M. U. Br. France Debevec strokovni zdravnik za pljučne bolezni in tuberkulozo ordimra od 14. decembra dalje v Ljubljani, Miklošičeva c. 18-11 od 10.-12 in 2.-3. -------------i československa obec v Lublaui. V so- J botu, 15. prosince o osmč večer ve Zvezde ; vzpomeneme prednaškou prof. Buriana stč-ho vyroči Lva N. Tolstoje. — Clenovč do-stavte se v hojnčm počtu. u— Akad. klub »Jugoslavija«. Drevi ob 20. v Kazini članski sestanek. Predaval bo g. dr. Joža Bohinjec: »Sociialna politična stremljenja po vojni«. Udeležba za ohvezna. u— Orkestralno društvo Glasbene Matice pripravlja simfonični koncert, na katerem bo izvajalo orkestralna dela Borodina. Scliu-berta, Schreckerja in Lajovica. Skuipna orkestralna vaja Je v petek, dne 14. t. m. ob 20. uri v Glasbeni Matici. u— Pevski zbor Glasbene Matice. V četrtek, 13 t. m. skupna vaja ženskega, v petek, 14. skupna vaja moškega zbora, obakrat ob pol 8. zvečer. V soboto. 15. ob po! 7. uri francoski tečaj In sestanek. Pridite vsi! u— HisrUena zakona. V nedelio priredi Zveza kulturnih draštev filmsko predavanje o higijeni v zakonu. Ob spremljevanju izredno poučnega filma bo predavala specialistka za ženske bolezni in porodništvo, asistentka ženske bolnice v Ljubljani ga. dr. Finkova. o vseh onih stvareh, ki Igrajo ve-'evažno vlogo v hlgijenskem živlfenlu zako-n* Film Je Izredno zanimiv In ga predvaja 7KD točeno za mr>ške in ločeno za ženske. Predstava za ženske se bo vršila v kimi Idealu ob po! 11. dopoldne za moške pa v k!nu Matici ob 11. n— Kolesarsko In motocfkllstlčno drnltvo »Sava« v Ljubliani priredi v nedeljo dne 16. t. m. v salonu pri »Lozarlu«. Sv. Jakoba trg ob 4. popoldne prijateljski sestanek. Ob tej priliki se bodo razdelila gg. dirkačem darila in diplome z letošnjih dirk. Vršilo se bo tudi zanimivo predavanje o razvoju blcfldja. Vsi prijatelji kolesarskega apotrta vljudno vabljeni. u— Plesna vaja kluba Primork se bo vr. šila ▼ petek 14. t. ro. ob 8. zvečer v zeleni dvarami Uniona. K obilni udeležbi vabi odbor. u— Turiste in smučarje opozarjam*} oa skiorptično predavanje, g. dr. Henrika Tume 0 imenoslovju gorske skupine Dolina. — Za jezerom, Komen, Vogel, Rodica. ki se bo vršilo drevi ob 8. v dvorani društva Sokol Lfubljana v pritličju Narodnega doma. K obilni udeležbi vabi odbor! u— Meso srne, pleče, 12 Din, vrat ki pisni kos Din 8 kg. Popolnoma sveža Jajca po Din 1.75 komad, najmanjši odjem 20 komadov, dokler traja zaloga tvrdke »RIBA«, Gradišče 7. 2272 u— Razstava »Blazina« v Jakopičevem paviljonu. Ker Je mnogo obiskovalcev izrazilo željo, da bi si razstavo ponovno ogledali, se je znižala vstopnina za četrtek 13. t m na 5 Din. 2271 u— Akademija društva »Preporod«. Društvo »Preporod« priredi v soboto ob pol 20. v areni Narodnega doma akademijo z izbranim sporedom. Po sporedu ples do 2. K obilni udeležbi vabi odbor. Zaradi akademije plesne vaje JNAD Jadrana odpovedane. u— Drzna tatica. V trgovino zlatarja Josipa Zupanca v VVolfovi ulici je stopila včeraj dopoldne, mlada, recimo 20 letna dami-ca, ki se je pričela zanimati za razne prstane. Neznanka se je dolgo časa sukala okrog prodajalne mize, slednjič pa odšla, ne da bi se odločila za nakup. Šele, ko Je bila neznana preve.ianka že davno okrog vogala, so v trgovini opazili, da je zmanjkal 450 Din vreden zlat prstan z briljantom. ki ga ie očividno ukradla neznanka. Tatica, ki bo morda obiskala v tatinski nameri še kako drugo trgovino, je okroglega, bledega obraza, pristriženih plavih las ter oblečena v zelenkast, športni plašč. u— Pobegla ženska. Iz hiralnice n. Jožefa na Vidovdanski cesti je pred par dnevi pobegnila 31 letna utnobolna Ljudmila Fla-škerjeva, doma od Sv. Ane na Štajerskem. u— Prebrisan slepar. V trgovini Ivana Lupše na Karlovški cesti št. 30. se je pojavil v torek zvečer neznan, kakih 28 let star fant in se predstavil za hlapca trgovca iz soseščine. Dejal Je, da ga pošilja gospodar z naročilom, naj si izbere par čevljev, ki jih bo pozneje gospodar plačal. G. LupŠa ie navihancu verjefl in fant si je po daljšem prebiranju izbral par 160 Din vrednih čevljev. Šele naslednji dan Je trgovec u videl, da je nasedel izredno prebrisanemu sleparju. u— Policijski drobiž. Od torka na sredo so bili policiji prijavljeni naslednri dogodki: 1 tatvina vozovne opreme. 1 tatvina plašča, 1 tatvina dežnika, 1 vlom v klet. 1 goljufija, 1 pretep. 1 kaljenje nočnega miru, 1 vlaču-garstvo, 1 žaljenje straže, 3 prestopki predpisov o zapiranju trgovin, 1 prestopek avto. mobilskih predp:sov in 4 prestopki cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 ia sicer: 2 zaradi tatvine in 1 zaradi vla-čugarstva. „.. v iii Iz Maribora a— Proslava 601etnice skladatelja Oskarja Deva se bo vršila v soboto 5. t. m. ob 20. v velik! dvoTani Narodnega doma. Vabila se ne bodo razpošiljala. Vse prijatelje, znance in kulturna društva pa pripravljalni odbor vabi, da se proslave udeleže v čim večjem številu. a— Reorganizacija knjigovodstva. G. MIlan D a n i č iz Zagreba priredi drevi ob 20. v čitalnici Študijske knjižnice zanimivo predavanje o »Racionalizaciji v uradu in obratu v zvezi s tavloriziranimi delovnimi sredstvi.« a— Strelska družina v Mariboru naznanja članstvu, da se bo vršil redni občni zbor v soboto dne 15. decembra ob 20. uri pri »Zamorcu« v radio-dvoranl 2261 a— Defektne lokomotive. V kako slabem stanju so naši železniški strofi svedoči nezgoda, ld se fe pripetila na progi Maribor-Ljubljana in čije žrtev Je domala postal mariborski kurjač Ivan Krumpel. Med vožnjo Je namreč počila cev. Vrela voda je plju. škilila v kurjača, ki je dobil težke opekline. Strojevodja Je še pravočasno skočil z lokomotive ter se tako rešil. a— Nezgoda. Zaradi snega so postale ulice spolzke. Ljudje padajo na pločnikih. Tako se Je ponesrečil tudi 57 letni upokojeni železničar Franc Domiter. Pri padcu Je dobil hude notranje poškodbe. Odpremili so ga v bolnico. ^ j^ //jf //a Vsaka zavedna gospodinja upora* bija dosledno AB)RBA Najlepša čikašlu zločlnka pred poroto. Višek senzacionalne porotno razpravo lepe omožese blondioke, morilke svojega ljuba vnlka, v kriminalnem velefllmti: „CHICAG0" Phytfls Haver, Mihael Varcoay. Danes ob 4., četrt na 7., pol 8» i. Telefon 2730. KINO »DVOR« Iz Celja e— Miklavževa prireditev na deški osnov ni okoliški šoli Je bila letos prav posebno prisrčna. Krasno petje učencev pod vod-stvom g. nadučitelja V. Kovača je nad vse vsem ugajalo Igralci so gledališko predstavo izborno rešili. Miklavž Je obdaril 50 otrok s perilom in suknom. Hvala podpornemu društvu za revne otroke v Gaberju. ki Je omogočilo obdarovanje otrok! Srčna hvala tudi odseku Godbenega društva, ki >e ves čas prireditve marljivo sviral ln teko mnogo pripomogel k veselju naših malčkov. e— Velikodušen dar. Okoliški deški osnov nI šoli v Celju je darovala državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju 7500 Din da se obdarijo pri božičnid naši revni šo-iarH s perilom, obleko in obuvalom. Blagi d o br otroci prisrčna hvala! e— Novost za Celje. Tvrdka Valentin Hia din fe svoj trgovino v Prešernovi uHd 14, poleg nemške cerkve preuredila Po velemestnem načinu. Preureditev hiše sama k gotovo v kras našega mesta in predstavlja stavbo lične in simpatične hiše. Izložba se vrsti za izložbo, v kateri na tisoče sveč električnih žarnic razsvetljuje še pozno t noč okna in razloženo manufaiktumo te modno blago. Da mid! cenj. občinstvu v večernih urah tudi nekoliko razvedrila, Ima ta tvrdka dnevno radlo-koncert pred svo. Jim poslovnim lokalom. Za-to je pričakovati, da se bo občinstvo v obilni meri posluževalo velemestne reklamne naprave. 2267 e— Stara Gradlška se polnL Pred tuka'. šniim okrožnim sodiščem je bil pred mesec' obsojen Nikola Bfnički, 21 letni delavec h Bosiljeva pri Vrbovskem. zaradi tatvine in vlačuganja na 3 mesece zapora. Z odlokom državnega pravdništva so spravili Biničke-ga te dni za dobo 3 let v prisilno delavnico v Staro Gradiško, da se fant temeljito poboljša. Iz Krania Najboljše, oajtrajnejše, zato 13 najcenejše! r— Mestno županstvo opozarja mladem, oe letnika 1911, bivajoče v Kranju, da ss zglasijo v občinski pisarni do 20. t m. r—- Za elektrifikacijo okolice. Občinsk odbor v Predofcljah se pogaja z oblaste , elektrarno v Završnici, da bi predoseijska občina zgradila na lastne stroške daljnovod od Naklega, do katerega je završniški dalj« novod že izpeljan, preko Kokrice v Predo sije. Upati je, da bodo PredoseljČani, ki s« za elektrifikacijo zelo zanimajo, izved svoj načrt r_ Cankarjev večer. Predsnočnjfan je pri« redil Gledališki oder v Narodnem dom-dramski večer v spomin lOletnice Cankar* jeve smrti. Bila je posrečena misel reži* serja profesorja Kolarja, da je izpolnil ves spored z dramatiziranimi odlomki iz pisa> teljevih del ter s prizori iz nekaterih dram in komedij. Na sporedu so bili trije dra» matizirani odlomki iz knjige »Martin Ka« čur» ter odlomek «rlz živijenja odličnega rodoljuba®, nadalje prizori iz komedije «Za narodom blagor*, iz drame «Hlapci» in »Hlapec Jernej» ter iz farse «Pohujšanje v dolini Šentflorjanski». Prof. Ivan Kolar je imel uvodoma zanimivo in toplo občuteno predavanje o Cankarju umetniku. Publike je bilo bore malo, kar je za Kranj tem ža' lostnejše, ker je pričujoča proslava bila edina Cankarjeva proslava v mestu. r— Zabnica pri Kranju. Pred polno dvo rano v Gasilskem domu so domači igralci freteklo nedeljo ponavljali Cankarjevo »Po* ujšanje v dolini Sentflorjanski*. Po otvoritvenem nagovoru režiserja g. C. Oblaka, y katerem je naslikal pisateljevo življenje in udejstvovanje ter pojasnil vsebino far« se, so nastopili župan in dacar, županja in ekspeditorica ter vsi svetohlinski hinavci šentflorjanski. Svoje vloge so izborno rešili Peter, Konkordat, učitelj Šviligoj, župan in Jacinta: tudi vsi ostali do poslednjega so se potrudili in pripomogli k lepemu uspehu. Uspeh Zabničanov je še tem večji, ker so imeli z vprizoritvijo spričo majhnega odra precej tehničnih te/koč. Zato je neumorni igralski družini in 2ai>ničanom le čestitati! r— Oddaja mestnih dohodkov. Minuli to* rek se je vršila javna dražba, na kateri so oddali v zakup mestne dohodke v letu 1929. Tehtnico pri kolodvoru in stantnino na Glavnem trgu je izdražil dosedanji zakup« nik Ivan Engelman za 37.900 Din (za 11.950 Din več od 1. 1928.), živinjski trg dosedanji zakupnik Franc Pajer za 21.800 Din (za 1800 Din več), tehtnico v kokrskem pred« mestju g. Anton Boh za 5200 Din (1200 Din več). Iz Zaporia r— Praznovanje sv. Barbare. Minulo ne< deljo se je vršilo v Zagorju praznovanje »v. Barbaro. Sprevod z godbo in t zastavo na Čehi se je pomikal iz Kisovca do glavne pisarne, kjer se je pridružilo sprevodu urad« ni$tvo z g. ravnateljem inž. Looskotom, na» kar je krenil v Zagorje k maši. Po ma*i h je sprevod z godbo pomikal do bratove skladnice, kjer se je slavnost zaključi!« • narodno himno »Lepa naša domovina*. Mod pogostitvijo v rudniški restavraciji je rud' niška godba svirala izbrane koncertne to* ke: ^ z— Iz obrtnega gibam Ja Mizarja Vipo<* nik ln Hrastelj sta izpopolnila svojo do-lavnico z modernimi stroji Mesarski moj« ster Janko Barlič iz Toplic ie otvoril po družnico pri javni tehtnici v Zagorju. z— Licitacija poštne vožnje Trojar.e'7.» gorje »e bo vršila v petek 14. t. m. ob 10. dopoldne pri Županstvu v Trojanah. Htgijenski tečaj, za katerega je vla* dalo v vseh krogih mnogo zanimanja, ie bil zaključen 8. t. m. s predavanjem g. dr. šavnika. Poslušalci so sledili nad vse pouč« nemu predavanju z napeto pozornostjo. !*• rečena je bila zahvala predavateljem kakoi tudi prirediteljicam. t Iz Trbovelj t— Trpinčenje Hvali. Nekateri mesarski pomočniki imajo Se vedno navado, da go« nijo teleta s pomočjo psov, kar je po za* kanu etrogo prepovedano. Pred par dnevi jc gnal neki pomočnik teleta, katerega ata poganjala dva psa; zaletavala ata se v ubo- r žival, da je bila na več mestih, ogrizena. takim trpinčenjem živali aaj ae vendar že preneha! t— NečloveSka mati. Ko }e te dni pre* gledoval železniški obhodnik progo, je na* šel bttzu predora med Hrastnikom in Trbov ljami omot, v katerem je bil 3 mesece star človeški embrio. Omot je bil izročen orož* niški postaji v avrho nadaljne preiskave. t— Miklavžev dar TPD Gasilskemu dru* itvu. Predlanskim »i je agibio Gasilsko druStvo v Hrastniku zgradilo Gasilski dom. Društven iki so od tega časa stremeli zlasti za tem, da si svoj dom tudi primerno opre« mijo. Njihova stremljenja je podpiral tukaj šnji rudnik, posebno Se rudniški ravnatelj g. ing. Drolc, ki je društvu že opetovano izkazal svojo naklonjenost. Tako se ima društvo prav njemu zahvaliti, da je s svojo vplivno besedo pri centrali TPD dosegel, da je prejelo društvo za letošnji Miklav* Jev dar mehanično raztezahio lestvo. Iz Prekmurja mr— Mlklavlov selem ▼ Murski Soboti. T* ®e*em *e drud največji v Soboti. Domač! lončarji raestavijo svojo posodo, čevljarja svoj« iz-d®Hr«, previaditje^a pa vedno ie konfekcija in manufaJohira. Od 10. do 16. Je n« t« dan na «davnd sobo&ki cesti običajno velika gneča. Seveda Je to budi dan taitiov. Leto« »o bili aretiram kar itioe. Od teh j« oizan Mihael Horvat ukradel »edem parov Cevijev, F. K. i« Seb-e-boreov je v družbi It treih, do »edaj neizslede-oih osefo, izmaknil v hotelo »-Dobravi« posestniku J. Kovača iz Prosendakovcev 1650 DLn, a na kolodvoru sta stopila v akoijo dva Medmurca, ki su ukradla posestniku Štefanu Zelku iz Pe-čarovcev okrog 2000 Din. Tatvino 800 Din Je Javil tudi posestnik Erbirt iz Bodoocev. nw— Dre prireditvi naenkrat nemogoči. V malem kraju te družabne prireditve ne bi smele prirejati bres sistema. V Murski Soboti vsa i nimamo publiko, ki bi labko dala istočasno po-•edaik« dvema prireditvama. Kok) jugosloven-•kdit sester Je hotelo prirediti tudi letos svod Miklaviev večer. Isti namen Je imelo športno društvo »Mura-«. Končni rezuJta>t pa Je ta, da •mo ostaii sptoh brez Miklavževega večera. mr— Avtomobilska sveža z Dolnjo Lendavo |e it res teden ukinjena, ker srta oba avtomobila pokvarjena. Preden se je to »godilo, je bal biJa tn tročlanska ministrska komisija, ki je pregledovala iaaključno poštne avtomobile. Morda hi gospodje v Beogradu oni denar, ki ga potrosijo za nepotrebne komisije, uporabili raje za nabavo novih vozi Naši onstran grade p— Črna bodočnost tržaškega pristanišča. Direktor lista «Giornale d* Italia* V. Gai* da piše o tržaškem problemu: »Premestili •o se sistemi uvozne in izvozne trgovine v mnogih deželah podonavske Evrope in Le* vanta, katere so vršile pred vojno svoje na* kupne in prodajne posle v Trstu. Ta veli* ka tranzitna trgovina je redila cele skupi« »e in tvrdke, posredovalce in odpravnike. Danes je ta trgovina skoro izgubljena in H je mogoče vzpostaviti. K temu odtoku tržaške trgovine se pridružujejo umetne od« tegnitve, storjene iz političnih interesov nekaterih držav. Konkurenca, ki jo dela Hamburg Trstu, je posledica ne samo na* ravne gravitacije srednjeevropske trgovine proti severu, marveč tudi programatičnega absorbiranja češkoslovaškega in avstrijske« ga prometa v okvirju nemškega gospodar« etva. To je v zvezi z gibanjem za Anschluss. Sedaj se pripravlja tudi Poljska, da odmak* re od Trsta po italijansko*poIjskih konven* cijah zagotovljeni mu emigrantski prevoz. V Gdinji se gradi z vso naglico poljsko pristanišče v konkurenco Gdanskemu in to pristanišče zavzame poljski promet in tudi emigrante...» Ni še dolgo, ko je «-Pioco!ot> triumfiral po dogovorih, doseženih za raz® vrstitev prometa na sever in na jug, in tr* dil celo, da je Trst premagal Hamburg, se« daj pa Gaida podira «Piccolove» iluzije in govori brezobzirno resnico o bodočnosti tr* laškega prometa. p— Cosulich se preseli v Brazilijo? Iz Rio de Janeiro je prišlo v Trst poročilo, da se mudi tam ravnatelj Cosulicheve pomorske industrije rnženjer Friderik Martinolič, pri» pravlfajoč možnost za otvoritev podružnic ce tržaške ladjedelnice, katera bi razteg* nila svoje delovanje na vso južno Ameriko. Glede na vedno obsežnejši razvoj južno« ameriške trgovine, je pričakovati, da Co* subeheva inicijativa popolnoma uspe. Kot blisk z jasnega je treščila ta vest v trža* Sko prebivalstvo in vzbudila naravno straši no razburjenje. Kozuliči so bili že večkrat povabljeni na delovanje v južni Ameriki in po vojni se je govorilo, da skoro premeste svojo ladjedelnico v Brazilijo. Ta čas so uredili ladjedelnico v Tržiču in sedaj mi* slijo na Brazilijo.., Novinar Gaida, direk* tor lista »Giornale d' Italia* pravi v svojem članku o tržaškem problemu: «V ladiedel* nicah je manj dela Trst čuti konkurenco italijanskih ladjedelnic, katere poprej ni poznal in ni še preciznih določil za razde* ljevanje dela. Kriza tržaških brodolastnikov izvira tudi iz posebnega finančnega položa* ja. V času inflacije, ko je šterlina segla do 140 lir, so pogumno gradili, po izvršeni re« valutaciji italijanske monete pa so obveza« ni s težkimi dolgovi v dobrih lirah. Velik del kapitala tržaških podjetij so tvorili av* atrijski naslovi, ki so izgubili veljavo in Iz» menjava avstrijskih kron se je izvršila po« zno po ceni 60 odst Sodi se, da znašajo iz navedenih vzrokov skupne izgube tržaške ekonomije dve milijardi in poi lir. Kredit je težak. TržašJd zavodi ne zadoščajo za vs« potrebe. Zavodi iz Italije so prišli v Trst le z omejenim delovanjem. Nekaj ta« kega je, kakor '-progresivno izčrpavanje vsled nezadostne prehrane«. Velekritičen je položaj Trsta in ker Kozuliči čutijo tudi, kako so v napotje italijanskim brodolast* nikom, so začeli resno misliti na Brazilijo. Ako bi res odšli, postane Trst pristanišče, kakršnega ai želijo mogotci v Rimu. Nenavadna nesreča Zagreb, 12. decembra Davi se le flrtpetila pri sairioborskem viaduktu neobičajna nesreča. Sedjak Giuro Jančir, 53 let star, lz Treba rje va. se je vozil v Zagreb vrhu s ene nega voza, na katerem ie ležal zleknjen. Konje je vodil njegov hlapec .Ker je bi! voz previsoko naložen, je Jančir zadel pod viaduktom v tra-verzo. Nesrečneža je popolnoma zasukalo in mu prebilo glavo. Hlapec nezgode n1 zapahi. Sele na sejmišču se mu je videlo čudno, da gospodar ni zlezel z voza. Ko pa se je povzpel na voz. ie našel Jančlfja nezavestnega, vsega v krvi. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Boj šundu! Prejeli smo: Akademska mladina, vedna čuvarica naroda. je zopet izzvana, da mora stopiti zanj v boi. d« ga obvaruje pretežkega zla. V velikanskih množinah in z nesrečno reklamo širiio med slovensko ljudstvo svoj šund zasrebški dobičkaželjneži. ki so osnovali že več podjetij, in izdajaš o že čez 10 romanov Njih pisarjenje. vsebina in stil ie do skrajnosti preračunan, zakai šund ie radi dobička in dobiček tako velik le radi šunda. In žalostno ie deistvo. da so največji raz-Sirievalci šunda b*š slovenske trafike in prodajalci časopisov. Zoper šund mora nastopiti vsak trezen človek. Mi ga ne potrebujemo, imamo svojo dobro in pošteno lepo knjigo. Zato le dolžnost vsakega Slovenca, da ga odklanja, zakaj šund škoduie naši lepi knjigi, ki itak preživlja krizo, pači slovenski jezik na nezaslišan način, podira težko delo staršev in vzgojiteljev pri mladini, zavaja v nemo-ralnost, niža splošni kulturni nivo in trga nezavestno najsiromašnelšim slojem denar lz rok. Roman, ki izhaja trikrat na teden, stane n* leto 160 Din. Ta ogromna številka nam pove mnogo. Zato javno pozivamo vso slovensko ia-v-nost v odločen boj zoper šund. Dolžnost je zlasti učiteljstva. duhovščine staršev, ženskih In kulturnih društev ter trezne mla-deži, da odločno nastopi zoper šund in ga uničuje, da ga trga mladini'' iiz rok, da agi-tira za lepo slovensko knjigo. Zavedajte se. kaj'ie šund in kaj le naša dolžnost! Za društvo slušateljev filozofske fakultete Čiro Arko predsednik, Stanko Bunc, referent in Fran Dobrovoljc. tajnik. V nedeeiio ob 10. se bo vršila v balkonski dvorani na univerzi zadevna anketa. Vsi kulturni delavci vabljeni! Šport Let oin ji redni občni zbor SK Ilirije (XVII.) se vrši jutri, v petek ob 19.30 uri v vrtnem salonu restavracije »Pri levu», Gosposvetska c. 16. Dnevni red: I. Poročilo o delovanju kluba v letu 1928.; 2. Poro* čilo revizijskega odbora. 3 Volitev novega odbora za poslovno leto 1929. 4. Smernice za bodočo poslovno dobo. — Otvoritev novega kopališča v sezoni 1929. — Slučajnosti. Odbor vabi vse člane k udeležbi in računa na polnoštevilni odziv. — Tajnik. SK Ilirija (nogom. sekcija). Danes, v četrtek, točno ob 18 30 se vrši v klubski sobi v kavarni »Evropa® važen sestanek nogometne sekcije, katerega naj se blago* volijo udeležiti člani načelstva in vsi igrab ci skupine I. (I. moštva in rezerve). — Na* čelnik. Koturaški Savez SHS. Pododbor Ljub* ljana mesto, ima svoj letni redni občni zbor v nedeljo dne 23. dec. t. I. ob 10. do* poldne v zadnji sobi Narodne kavarne. Vsi včlanjeni klubi se opozarjajo, da pravočas* no prijavijo svoje delegate. Za «Pododbor Ljubljana mesto«: predsednik Zalokar. Z^agrebSki sodniki odklanjajo sojenje brez zaščite policije. Preteklo nedeljo je prišlo v Zagrebu pri tekmi Ilirija : Zagreb do težkega incidenta. Igrači Zagreba so namreč pretepli sodnika, ki je sodil to tek* mo. Z ozirom na ta incident je zagrebška sekcija soglasno sklenila, da zagrebški sod* niki ne bodo več sodili tekem drugo- in tretjerazrednih klubov, ako ne bo na igri* šču zadostnega števila redarjev, ki bodo ščitili sodnike pred eventualnimi napadi. Težka kazen sarajevskih športnikov. Na svoji zadnji seii «e je JNS bivil z afero v Sarajevskem nogometnem podsavezu. Pre* iskava je dognala da so štirje saraievski športniki: Koletič, Felver. Kraus in Gavri« lovič, ki so bili v bivši upravi Sarajevske« ga podsaveza, prejemali za svoje delo v podsavezu honorarje ter s tem kršili nače* lo amaterstva. V zmislu sklepa zadnje glav* ne skupščine JNSa so bili imenovani z ozi« rom na izid preiskave dosmrtno diskralifi* cirani, to se »ravi, da ne smejo nikoli več izvrševati kake funkcije v nogometnem športu. Kaznovani športniki so člani Saška. VREMENSKO POROČIM) IfpfpnroločTrf T,t>*nA v f 12. decembra 1928. ViSina barometra K m t\rai opazovanja Via ribor Zj greto b-.ograč S vo 5kopl)e O- brovnik >i. iarom. 748 2 7481 747 8 750 5 55 3 lemper. 23 lo 6 10 0 6 5" 3 < 5 * X 94 9 85 90 75 MTiei veti * >n brzina v m. in sek M ta sneg dei dei del del ~ 5* 5 I .o J-O n; 10 lu 7 10 Padavine Vrsta min ui uri del ln neg 30 6 drt io sneg 8-0 dež -•5 dei CM 1-0 dei 5-0 dei _ Solnce vzhaja ob 7.29, zahaja ob 16.18, luna vzhaja ob 8.4, zahaja ob 16.2. Naivišia temperatura danes v Liublian 5.0 C, najnižja 1.3 C. Dunajska vremenska napoved za četrtok: Prehodno nejasno, v nekaterih kra$h padavine. kasneje bo temperatura polagoma padla. Gospodarstvo Statistični podatki o nasi letini V statistični službi je hitro ln točno objav ljanje podatkov o letini izredne važnosti, in to ne samo za žitno trgovino, temveč tudi za vse ostale gospodarske kroge, kajti od letine je ▼ naši pretežno agrarni državi ▼ odločilni meri odvimia kupna moč najširših slojev prebivalstva in s tem konjunktura v trgovini, obrti in industriji. Kakšno važnost pripisujejo tej statistiki odločilni krogi v Beogradu, pa je najbolj razvidno iz dej-stva, da je ministrstvo za kmetijstvo in vode. ki bi moralo že davno objaviti podatke za letošnjo letino, te dni dalo javnosti na razpolago šele podatka o donosu glavnih kmetij pridelkov za leto 1927. Naši najvažnejši produkcijsko - statistični podatki se objavljajo torej z zaikasnitvijo od enega leta. V preteklem letu je v naši državi znaša donos pšenice 15,395.500 met stotov (letos po prvotnih cenitvah 28,700.000 met. stof.iv); turšicc 21,085.100 met. stotov (letos morda za malenkost več); ježntena 8,145.900 m^t stotov (letos okrog 4,400.000); ovsa 2 milijona 919.5^) met. stotov (letos okrog 8 milijone 900.000) in rži 1,504.400 (letos okrog 2,200.000). Uradne približne cenitve letos ije-pa pridelka, ki so naznačeue v oklepajih, so po mnenju s>1 rokov nji ko? nekoliko previso ke, točneiših podatkov pa za enkrat se ni. V ostalem je bilo lani pridelanih 5 milijonov 987.200 met. stotov sladkorne V^e 66 545 met. stotor tobaka, 37.758 met. stotov hmelja, 5,576.800 rn^t. stotov češpelj in 2 mi '.ijona 854.700 hI vina. Od skupnega pridelka v 1.1927. odpade lia Slovenijo: pšenice 634.870 stolov; turšcice 846.355 stotov, ječmena 243.022 slotov, ovsa 265.500 stotov. rži '294.874 stotov, hmelja 15.852 stotov, čespelj 61.S16 stotov iu .vina 221.969 hI. Glede produkcije pšenice so na prvih mestih Vojvodina, Srbija in Hrvatska; glede turščice Vojvodina, Hrvatska in Srbija: glede ječmena Srbija, Bosna in Hrvatska; glade ovsa Bosn, Hrvatska in Vojvodina in tflede rži Srbija, Hrvatska in Slovenija. Največ vina je producirala Srbija (837.800 hI), dalje Vojvodina (G98.2U0 hI), Hrvatska 528.500 hI), Dalmacija (514.890 hI) in Slovenija (224.970 hektolitrov). Državne finance v prvi tretjini tek. prorač. leta Generalna direkcija državnega računovodstva je dosedaj objavila i®kaze državnih financ za prve štiri mesece tekočega proračunskega lota (april—julij). Po teh podatkih so znašali spJoSni državni dohodki iu dohodki drž. podjetij (v oklepajih podatki za odgovarjajoče mesece od-nosmo odgovarjajoča razdobja pret. kta): v aprriu 766.6 milijonov Din (722,3), v maju 883.S (788.3), v juniju 785.8 (742.2) in v juliju 823.6 (805.1). Izdatki pa: v aprilu 530.6 (535 8), v maju 729.4» (765.5), v juniju S49.8 (S19.4) in v juliju 917.5 milijonov Din (846.1); skupaj dohodki v prvi tretliiri tekoč, prorač. leta 32S«.S (3058.0) milijonov Din. izdat ki pa 3027.8 (2966.9) milijonov Dfn. To so dohodki in izdatka na račun tekočega prorač. leta; če pa hočemo dobiti čiste blagajniške dohodke in iz-daske, moramo še priitet-i dohodke in izdatke na račun pret. pror. i-eta. V razdobju apnil— tek. 1. so znašali namreč dohodki na račun prorač. leta 1927-28 208 milijumov Din (v istem razdobju pret. leta 388.2), izdatki pa 792.2 milijona Din (803.7). Skupni blagajniški dohodki so torej znašali v prvi tretjini tek. pror. l«a 3 milih rde 457.5 milijon:) Din (lani 3 milijarde 446.2 milijona Din); skn?nl blagajniški Izdatki pa 3 milijarde 820 milijonov Din (lani 3 milijarde 770.6 milijona Din). Naše državne finance izkazujejo torej za to razdobje deficit od 352.2 milijona Din, terej več kakor je znašal blagajniški dc*icit za vse 1. 1927-28 (307.3 milijona Din). Kako-r v pret. prorač. letu se je tudi v tekočem kril deficit iz lanskoletnega Blairoveza posojila,, cd katerega se je doslej (do jul-ija) porabili) v prave namene le 108.4 milijona Din. = Naša trgovinska bilanca s Češkoslovaško se je v zadnjih mesecih zaradi izvoza ošonice sicer napram lani nekoliko pobolj-šflla, vendar pa je deficit še vedno ogromen. Po najnovejših podatkih češkoslovaške statistike smo v prvih 11 messcih uvozili iz- Ce 5koslovaške za 864.5 milijona Kč, izvozili pa smo v Češkoslovaško istočasno le za 435 milijonov Kč, tako da je torej letos naša trgovinska bilanca s Češkoslovaško pasivna že za 429.5 milijona Kž ali 722 milijonov Din. Več kakor polovica deficita naše trgovinske hi!ai<*e ^ f«de torej na deficit bilnnce s Češkoslovaško. — V splošnem se feškos1-T--ška trgovinska bilanca prav ugodno razvija. V prvih 11 mesecih t. 1. je znašal izvoz 19.059. uvoz pa 17.271 milijona Kč, tako da je bil izvoz za 1788 milijonov Kč večji kakor jvoj. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe prleH^ Hobave 10 ton livarskega koksa, 1000 komadov brezovih metel in 300 kg matic; do 21. t. m. pa glede dobave 250 komadov lopat. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 15. 1. m. ponudbe glede dobave knjig; do 20. t. m. glede dobave 9000 komadov gorilpev. 250 m3 jamskega lesa, 20.000 kg sena, 5500 kilogramov strojnega olja In 40.000 kg ,Sort-landskega cemenla. Delavnica državnih; železnic v Mariboru sprejema do 18. t m. ponudbe gl«>de dobave 150 ton ostravskega plinskega premoga in brusilnih plošč Borze 12. decembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo velik, zlasti v devizah na Dunaj. London, Prago in Berlin. Malenkostno potrebo v devizah na Tr?t in Newyork je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa I*a-rodua banka. Tečaji deviz na Berlin. Dunaj. London in Prago so se okrepili. Med efekti je bila zaključena Ljubltonska kreditna po 125. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pri slabem prometu obdržala včerajšnje tečaje Promptna je notirala 433 _ 436. trgovala pa se je kasa po 436—485.5. V osta-'ih državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki samo v Prnštedinni po 920 in v Ljubljanski kre ditni po 125. Med industrijskimi vrednotami ie bilo več prometa v šečerani po 450—455 in v Isisu po 30 — 29. Trboveljska je pri slabi tendenci notirala 465 - 475, Dubrr-vnčka pa se je okrepila na 500 — 510 brez zaključka. ^flajprimernejši darovi pod'Božičnim drevescem- . okus ne Devize ln valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.6575, Berlin 13.5475-13.5775 (13.5625), Bruselj 0-7.909. Budimpešta 0—9.9233. Gurih 1094.1— 1C97.1 (1095.6), rv.jtiaj 7 9905-8 02^5 (8.0055), LondoD 275.67 _ 276.47 (276.07), Newyork 56.795—56.995 (5^.895), Pariz 221.25—223 25 (222.25), Praga 168.27-169.07 (168.67). Trst 296.85 298.85 (297.85). Zagreb. Amsterdam 22.827 _ 22.887, Dunaj 7.9905 — 8.0205, Berlin 18-5475—18-".775, Milan 296.861 — 298.86, London 275.67 do 276.47. New-york 56.783 — 56-983, Praga 168.27 — 169.07, Curih 1094.1 — 1097.1, Pariz 221.23 — 223.23. Curih. Zagreb 9.125. Pariz 20.29, I.ondon 25 19125. Newyork 519.20, Milan 27.19. Praga 15.89. Dunaj 7305, Budimpešta 90.55. '»srltn 123.76, Bru?e!i 72.175. Ameterdi-n 208.60, Varšava 5R.20, Bukarešta 8.12, Softf« 3.75. Dunaj. Beograd 12.46625 — 12.50625. Berlin 169.13 — 169.63. London 34.42375 do 34.52^75, Newyork 709.25 — 711.75, Praga 21.01S75 — 21.09375. Curih 36.59 — 137.09; lina rji 12.40 — 12.46. ElektL Ljubljana. Crljska i5S — 0. Ljubljanska Kreditna 125 zaklj., Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 114—0, Ruše 200—280, Stavbna 56—0. Sešit 105—0. Zagreb Državne vrednote- Vojna škoda 435 — 436. kasa 4*5 — 486, za december 435 — 435.5. za februar 442 — 443, investicijsko 85.5 _ 86, agrarne 52.5 — 53.5; bančne vrednote: Praštediona 920 — 921, Ucton (Hipo) 57.5 — 58.5, Kreu: fco Ljub-liana. plač. po prejemu blaga no 430- 435. rž: 72 kg, zdrava, rešetana, mlevska tarifa po 295 — 297.5. Novosadska blagovna borza (12. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 13 vag. pšenice, 5 vag. moke, 29 vagonov turščice in 2 vag. ječmena. Pšenica: baška, baška potijska in sremska 287.5—242.5; za april-maj 257.5—262.5; banaška 234—236. Ječmen: baški, sremski ln banaSld 255 — 260; baški, pomladanski 285 _ 290. Oves: baški, sremski. banaš. 240—245 T » - r * i c a Laška 282.5 — 237.5; za januar 237.5 do 242.5; za marc - april 272.5 — 277.5; za april - maj 280 __ 285; sremska 237.5 do 242.5. Moka: be£ka <0er> in 842.5 do 852.5; c2» 822.5 — 832.5; «5» 302.5—812.5; <6> 265 — 275. Otrobi: baški in srem?ki 177-5 - 182.5. Dunajska bori« ca kmetijske proisvode (11. t. m.) Pod vplivom mirnih Inozemskih notacij je bila tendenca na dunajski borzi slaba. Ponudniki so znižali zahtevane cene za 1 do 2 češka vinarja. Poducavska turščica re je trgovala za maj po 1.65 K£ ez llep Dunaj, argentinska pa »e je nudila cif Trst za maj po 16 angl. sh. 6 d in za junij po 167 sh 6 d. Ker je bil promet zelo slab, uradni tečaji niso bili spremenjeni. Dunajski svinjski sejem (11. t m.) Dogon 15.778 komadov, od tega 2476 iz Jugoslavije, 10.077 iz Poljske in 2316 iz Romunije. Pri slabem prometu »o se pitane svinje pocenile za 10 groSev. cene mesnim svinjam p« so ostale nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.25 — 2.35. angleške križane 2 — 2.30, kmečke J.90 — 2.30, stare 1.90 — 2, mesne 1-60 — 2.10 šilinga. « Iz življenja in sveta Ekspresni povratek angleškega prestolonaslednika Morje je bilo ves čas vožnje skrajno nemirno. — Prestop z ladje na vlak. — Brzojav italijanskega kralja. — Vožnja domov. prvega in drugega razreda za presto« k * • •* Sodeč po izredno hitrem potovanju angleškega prestolonaslednika Edvarda mora biti stanje kralja Jurija V. tako resno, da lahko nastopi vsak čas kata* strofa. Po pravici pišejo, da ni nagel odpoklic prestolonaslednika s potova« nja nič posebnega v zgodovini vladar* skih domov; nenavadno pa je dejstvo, da je bil prestolonaslednik Edvard ta* ko daleč od očeta, ki je nepričakovano zbolel in da se je tako hitro vrnil na Angleško. V dobrih desetih dneh je princ prišel iz notranjosti vroče Afri* ke v njena pristanišča ob Sredozem* skem morju in angleška ladja ga je na* glo kot lastavica nesla do italijanske luke Brindisi, kjer je prestopil na vlak ln z njim odrdral skozi Italijo proti domovini. Po Sredozemskem morju je nosila prestolonaslednika križarka «Entrepri* se». Prihod v Brindisi je bil naznanjen za nedeljo ponoči. Za sprejem princa ni bilo nobenih priprav; Ie v pristani* šču je vihrala poleg italijanske troboi* niče tudi angleška zastava. Dopisniki listov so prišli iz Rima zaman, da bi videli princa; sprejem je bil namreč čisto tih, navzoč je bil le angleški kon* zul iz Napolija Huckins. prinčev oseb* ni tainik sir Godfrey Thomas in po* morski referent angleškega konzulata v Napoliju. Na postaji je že čakal na princa dvor* ni vlak. sestoječ iz dveh lokomotiv, vo* za za prtljago, salonskega, spalnega in vagona za obed ter mešane garniture lonaslednikovo spremstvo. S princem Edvardom so stopili v vlak kapitan Lascelles, tajnik Thomas, major Leigh, angleški detektiv Burt, kurir angleškega kralja Lewis, polkov* nik Grill in italijanski policijski komiv sar Rizzo. Fotografi in filmski operater* ji so hoteli posneti prinčev prihod, to* da zastopniki oblasti so jih zavrnili, tako da so se morali zadovoljiti samo z romanskim pozdravom. To pa zate* gadelj, ker je imelo potovanje presto* lonaslednika čisto privaten značaj. Pre* stop s parnika na vlak je trajal samo pet minut. Italijanski vojaki so pozdra* vili princa s stojo v pozoru. Ko je prestolonaslednik stopil na vlak, mu je izročil zastopnik italijan* skih oblasti brzojavko italijanskega kralja, v kateri ga Viktor Emanuel za* gotavlja svojih simpatij in izraža že* Ijo, da bi se zdravstveno stanje kralja Jurija skoraj obrnilo na bolje. V ponedeljek ob 0.40 ponoči je pri« drvel brzovlak s princem Edvardom v Bologno in je takoj nadaljeval pot pro* ti švicarski meji. V Luganu se je vlak ustavil. Princa je obiskal Chamberlain. Potem je vlak oddrvel čez Boulogne* sur«mere dalje in princ je bil zvečer nekaj pred polnočjo v Londonu. Sedel je v avtomobil in šel takoj k očetovi postelji. Kralja Jurija }e svidenje tako razburilo, da mu je postalo slabo, na* kar so ga zdravniki zbudili iz nezavesti z umetnimi sredstvi. Noblove nagrade za 1.1928. izročene Svečani akt izročitve. — Letošnji oblikovane!. — Francoski filozof Henry Bergson radi bolezni odsoten, Sigrid Undsetova navzoča. V ponedeljek, 10. t. m. se je vršila v koncertni dvorani v Stockholmu slav* nostna izročitev letošnjih Noblovih na* grad. Dvorana je bila, kakor vsako le* to ob tej priložnosti zasedena do zad* njega kotička. V sredi prve vrste so sedeli člani kraljeve rodbine, na ostalih sedežih pa člani švedske Akademije znanosti, ki predlaga odlikovance in iz* vršuje Noblovo oporoko. Menda ni treba pripominjati, da se je udeležila svečanosti tudi švedska aristokracija ln veliki finančni svt. Vse je bilo v cvetju in slavnostno razsvetljeno. Na odru je stala velika, do stropa segajoča smreka s prižganimi svečka* mi. Ob 17. uri je prišel kralj s sprem* stvom. Godba je mtonirala kraljevo himno, nakar je povzel besedo prezi» dent Noblove ustanove, prof. Schiick, ki je pozdravil navzoče slavljence in si a vitel je. Prof. Soderbaum, načelnik Noblove« ga odseka za kemijo, je nato nagovoril letošnja odlikovanca za kemijo, nem* ška profesorja Wielanda in Windausa. Švedski kralj jima je lastnoročno iz« ročil odlikovanje. Občinstvo je ploska« lo. Nato se je po predpisih vnovič ogla« sila muzika. Ker je bil nagrajenec za medicino, Francoz prof. Nicolle odso« ten, je govoril o njem prof. Henichen, odlikovanje pa je prejel iz kraljevih rok francoski poslanik. Tudi za filo« zofa Henrvja Bergsona je kralj izročil Trije, ki so prejeli literarno nagrado Sa Francoskem je veliko &tevik> ustanov, Id določajo vsako leto večjo al) manjšo vsoto kot nagrado ia uspela literarna dela. Med slavnimi takšnimi ustanovami so Goncotirtova, Femlna In Th6opfiraste Renaudot. Prvo je letos prejel Con-Weyer (zgoraj), drugo DominIque Dunoto |rr vedi), tretjo Andrt Obey (spodaj). odlikovanje francoskemu diplomatske* mu zastopniku. Bergson je, kakor zna* no, bolan in leži že delj časa v postelji ter ne more vstati. Očividno gre z njim h koncu. Dogodek dneva je bila podelitev od* likovanja norveški pisateljici Sigrid Undsetovi. O njenem delu in pomenu je govoril prof dr. Hallstrom. Undse* tova je sedela med slavljenci v sinji čipkasti obleki. Ko ji je kralj izročil odlikovanje, je občinstvo navdušeno pritrjevalo. S petjem švedske narod* ne himne je bila siavnost zaključena in odlikovanci so se podali v Grand Ho* tel, kjer so jim dostavili čeke, nakar se je vršila velika pojedina, katere se je udeležilo 70 povabljenih gostov. Dru* gi dan po banketu so imeli slavljenci predavanja na univerzi, potem pa so se odpeljali domov bogati, slavni in čaščenil Grandi, MttssoHnlJev državni podtajnlk za zunanje zadeve, Italijanski udeleženec na konferenci Sveta Društva narodov v Luganu. Po konferenci odpotuje Grand) v Turčijo, da bi navezal stike z vladami muslimanskih držav In Jih pridobil za zvezo z Italijo proti angleškim ln francoskim Interesom. Bolivija in Paragvaj Ameriški republiki, ki sta v sporu, nista posebno veliki niti po razsežno« sti, niti po številu prebivalstva. Bolivi« ja, ki je borbenejša od Paragvaja, me* ri približno poldrugi milijon kvadratnih kilometrov površine. Paragvaj pa samo Dr. Fernando Siles, prezident Bolivije, ki vodi državo v teli usodnih dneh konflikta s paragvajsko republiko. —- ■ ■ .....- 253.000 štirijaških km. Bolivija ima približno tri milijone duš. Paragvaj, ki je najmanjša državica v Južni Ameri« ki, pa en milijon prebivalcev. Držav« jani Bolivije so pravi pravcati doma« čini, t. j. devet desetin je Indijancev in mešancev in samo ena desetina je Špancev. Ti žive v mestih in večjih krajih. Bolivijo so leta 1670. zasedli Španci, 1. 1825. pa se je proglasila za samostojno državo. Glavno mesto La Paz ima 120 tisoč prebivalcev. Republi« Vsaka bi rada bila najlepša V Ameriki se bo vrlil te dnj turnir za določitev najlepše ženske vseb narodov. Slika kaže nekatere evropske udeleženke tega turnirja (z leve proti desni): Francozinjo J osa no Vlret, Angležinjo Angelo Jojrce, Rusinjo Našlo Berovo, Francozinjo Jeannetfco Oaubert, Poljakinjo Ntto Srao-iernko, Španjollco Jaclde Cobra m Angležinjo Joy Ashleyevo. Zakaj hodi ta po vseh štirih? Ker |e Ml pred predsedniškimi volitvami v Ameriki stavil, da bo zmaga! Smith, a 6e ne be zmagal, Je dal častno besedo, da bo t lastnim nosom popeljal majhno kroglico na 13 milj dolg sprehod. Zanimivi patron, mlster Bili Wllllams iz Harllngtona v Texasu Je propadel hi Je šel, da Izvrši obljubo. Po nekoliko metrih hoda si Je nos pošteno odrgnil, a ker Je mož, Id nekaj d& M ®vo#e besedo, d |e pritrdil nanj žico la 2 njeno pomočjo nadaljuje sedaj pokoro nt svojo laMrnunlectao stare. Mož J* vreden občudovanja In smeli*. ki »tojI na Cehi prezident Fernando St les. Paragvaj ima slično kakor Bolivija, mešano prebivalstvo, ki sestoji iz Indi« jancev m španskih naseljencev. Od le« ta 1608. je bila dežela skozi stoletja igračka v rokah jezuitov. Pozneje jo je froglasila Španija za svojo kolonijo. . 1811. so Paragvajci pregnali okupa« torje in kmalu nato so proglasili samo« stojnost. Glavno mesto Paragvaja je Asuncion s 100 tisoč prebivalci. Para« gvaj vodi prezident Guggiari. V seda* njem konfliktu zastavlja vse sile, da bi prišlo * Bolivijo do mirne porav« nave. Usnjene suknjiče spre ema v barvanje tvrdka DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, Poizkusite, imeli bosie zopet lep, nov t—t sukmič :—: Kristus s plinsko masko Pred berlinsko poroto sta se morala zagovarjati znani risar George Gross in njegov založnik Wieland*Herzfelder radi bogokletstva. Gross je napravil za Piscatorjev oder razne risbe, ki so jih predstavili v filmskem posnetku pri vprizoritvi «Zgodbe dobrega voja* ka švejka®. Vprizoritev je močno pod* črtala antimilitaristično tendenco v de* lu, a Grossove risbe še bolj. Pozneje je zbral risar te risbe v mapo, ki mu jo je založil gori navedeni Wieland* Herzfelder, vodja založbe «Malik» v Berlinu. Med risbami so bile tri, ki so pripravile državnega pravdnika do tož* be. Prva predstavlja duhovnika, ki žon* glira s križem na nosu; druga predstav« Ija duhovnika, ki mu letijo iz ust gra* nate, bajoneti, topovi in sablje; a tret« ja kaže Kristusa s plinsko masko na obrazu in z vojaškimi škornji. Pod to karikaturo stoji napis: Molči in služi dalje! Zlasti ta risba je izzvala jezo državnega pravdnika. Pri obravnavi je dejal Gross v svojem zagovoru: «V Kristusu vidim preroka, ki propoveduje ljubezen in s svojo risbo sem hotel po* vedati, da bi ga znova prijeli in križali, če bi se znova pojavil in bi hotel v strelskih jarkih pridigovati ljubezen do bližnjega.* Wieland«Herzfelder je Izjavil, da mu Je boj proti vojni življenska dolžnost. Takšni zagovori niso nič zalegli. Oba sta bila obsojena vsak na 2000 mark globe ln 2 meseca ječe. Občinstvo je priredilo burno demonstraciio proti sodnikom in porotnikom. Obsojenca sta vložila priziv. Dolarska princesa V Londonu se Je zaročila princesa Marija Lnflza Orleanska, hči vojvode Vendftmskega, z mlstrom VValterJem Kkigslandom, sinom mllljooarskega NJuJorčana. Pošta s padali Na letališču Asipernu so preizkusili dni nov način dostavljanja zračne pošte s pomočjo padal. Iz zrakoplovov in letal so sicer že prej dostavljali s padali vreče s pismi, pakete, provijant itd. v kraje* kjer se zračno vozilo nI ustavilo; toda po navadi je ta pošta radi zračnih tokov pristala čisto drugje, nego bi morala, če se ni celo izgubila. Posebno težko je bilo n. pr. oddajati zračno pošto ladjam na visokem morju. Dostikrat se je zgodilo, da je končala v globini morja namesto na ladijskem krovu. Pri poskusih v Aspernu so bila sedaj padala opremljena s posebnim aparatom, ki ga je letalec navil v poljubni višini, tako da je odpiral padalo šele 20—30 m nad taimi, kjer ni mogel niti močan veter več vplivati na to, da bi padlo dalje nego za kvečjemu nekoliko decimetrov. Letalec lahko natančno izračuna kraj, kjer mora padalo pristati. Novi izum omogoča tudi sigurno zalaganje gorskih koč s provijan-tom, kar je bilo do danes v slučaju visokega snega in viharja skoraj nemogoče. _ Najnovejša iznajdba: telegrafsko stavljeni časniki V tiskarni »Rochester Times Union« so predvajali te dni pred množico ljudi čudovito iznajdbo, ki omogoča istočasno stavljenje sto in sto listov v najbolj oddaljenih krajih Amerike s pomočjo enega samega oddajnega stavnega stroja in eneaa samega stavca telegrafista. Stroj se imenuje Teletype Setter in je v radiotelegrafski zvezi s poljubno velikim številom običajnih stavnih strojev, ki so le za sprejemanje njegovih valov primerno prikrojeni. Vsak val sproži na navadnem stavnem stroju določeno matrico, a na tej se vlije običajna svinčena črka. Prvi mo. del Teletype Setterja je omogočil stav« ljenje 60 besed na minuto, a s primerno izpopolnitvijo hi to število lahko j>o-trojil. V bodoče bo lahko en sam stavec postavil istočasno vse ameriške liste. Častniki tihotapci V Sangaju so odkrili družbo, ki je tihotapila z opijem in ki so jo tvorili jx>-leg številnih kitajskih carinikov tudi trije angleški pomorski častniki, med njimi neki kapitan. Ti trije so bili aretiranj na izrecen ukaz Cangkajšekov in predani angleškim oblastim, da bi jih ta sodila. Kitajska vlada meni ob tej priliki napraviti pri angleški vladi potrebne diplomatske korake, da bi za* gotovila kitajskim zakonom potrebno spoštovanje s strani angleških državljanov* Dopisi BRE2ICE. Dne 8 t m. so Sokoli iz Nov«. ga mesta obiskali Brežičane. Uprizorili so na našem odru opereto uu oglasi* byourks^ ali ** obžuuioa. uraJtab*jfda sopar,-J/a, I rnJklafuu^ Mečkati uroka tesdasftZ - tfai nuuyh TJt+rak Vi* ?n*Uybt*a, z* /ifrtfputjs I na^vurtk PU te^ PrjriojbUa t& ?jfnTpU,J* Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov {e plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telei. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro ▼ Šiški telef. 5tev. 3203. Podružnica „ Jntr a" v Celju, Kocenova ulica 12. - Telefon 190 UitšfoddH Irg. pomočnica fTKUMIg* Vfi poitea«**, trgovin« i mtfiuua biAgom ■pre^aom taukoj. Ponudbe na oglasni oddelek poč »Pomočaik* tMao r Motor, strojnika ta >» bli la^JOilaii Iti tat aa paraj Ligi. sprejmemo. Ponudniki i »pričevali • vefcletni siulht aaj te ;a-Tik) gluibo lahko nastopijo lakoj Irgovačko Industrijsko poduietje Brata Stijovid, Podgorica, Orna jorv 48794 UlJah tako] Gospoda M Vi ▼ »ctKrtib a nad igral klavir, aprejme taioj boljla restavracija Naelov T ogUs oddelku »Jetra*. Pek. vajenca pstt ka sanesljivega Sprojaa«« Ooptse J« aasio-«riQ na oglasni oddelek •Jutra* rod »takojisn nastop 78*. 43973 Oskrbnico ki J* cmoina Mmortojno vodki jpoapodinjstvo in »na 4obro kuhati, sprejmem s eovhn lotom na Telepo-»ajrrro PonndV«) pod lifro »Oskrbnica* na podružnico »Jutra* ▼ Oeiju. 48900 Frfzeria (ko) prvovrstnega bubi ttuoeria in ondulerja ■prejmem takoj. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra* pod (Uro »Samo dobra moč 2Ž» 440» 2 natakaric! mladi, «prejsE«n takoj. — Pismene ponudbe a »liko na naslov Hotel Srpaki Kralj, Zernun. 48566 Učenko »prejmem ▼ meiaao trgovino Ba deleli Lahko ja tudi revnih, poltenih kmet-»kih starSev Ponndbe na ogla« oddelek »Jutra* pod iifro »Učenka t deiele* 44004 Kroj. pomočnik« (aH pomočnico,) k) J* dobro izurjen » »delovanju pormhnle in drn£*g* ročne ga dela, (prejmem. Nezmožni naj k ne javijo Naslov pove oglas, oddelek < Jutra. 44048 IMMniA^ Zastopniki! Svetovni patent, semaoljo-nalna novost, kupci t« vsi gostilni čaj ji kavarnarji ia privatniki! Boli« je pred vratmi. Sposobn« raaproda-jalce takoj »prejmemo — • Kegola* Maribor. Cankarjev« 14 44062 I' Apnena Jajca prodaja, kakor dolgo sel« zaloga po Din 1.80 komad, od zaloge v PoljSanah — E športna drulbs Matheis, Suppsas ta drug. Maribor, Cvetlična mlina 18 Najmanjša mnotina. ki ee rat-poSilja je »aboi » 1440 komadi. Raapolilj* M> blago po povzetju ali pa proti "ita račundke vred- | I7B Lesteoc (luster) dobro obranjtA, ia petrolejko aU električno rav »vetijavo ln rasno pohiltvo takoj prodam Na oglad med >. ta 8. uro. Naalov v oglasnem oddelku «Jutra* 43867 Šoferska šola oblastveno koncesijoairan* "iamornik Ljubljana Do aajeka 86 ToMob 808 -Ptrmanectd toč a ji u v»e Bi Pomožnega strojnika Sa >«1< etaktričmo centrala na DupUei »prejmem ia-teiigestaega, vojaičine pro-(tega ključavničarja, me-Vunlka ail sorodnega poklica. Ponudbe aa vodstvo tovarne J. Bonač, Kollčo-va, poita Domisls. 43680 t Tvornica vagonov T Bmed. ič-alaokl sprejme kljsčavnUhrj«, ml ur j« la t ■trugarj*. 4S92S g Strojnika In kurjača prejmem takoj. Ponudbe aa oglasni 0 pod «Cakovec» 48071 Trgovski potnic ta Mita«, Mi riutbe, gre tndi kot •otradnik. — P osne j« bM kopHal. Ponudba aa oglasni oddelek «Jutra, pod <1. februar*. 43992 Potnik (vinski) gre Udi * dragtai predmeti m potovaaj« — teU rfuibo jo rokol Stanko in poternil Janka s seboj po temnem hodnika. Tedajei pa sta obstala kakor rko-▼ana. Prifla sta t podaemeljsko Sumnato. kjer »e povsod rse iskrilo in lesketalo. Kamorkoli si pe^ledal, si ridel nakopičene sa-boje in rre6e in med njimi «!ate in srebrne dragocenosti, na katerih se je odbijala svetloba Jankove sveže. Ma lo sa 800 1 iofcf® IJateeeteke tantnek« «nl-»• tae m »a»si m« lato po \t\vtu. — K. Broaovfak. *<« W M Oo«fl!tK» as«** a« 8r*at-kvialsrjsiA dsMvujsn »ako« protass (ssiA> aa *m% Bo?Ifna drevesca smrekova. lepo blago, od t—8 m visočine dobavljam promptno po primerni dnevni ceni — Stanko Jntrosi. Trebnje, Dolenjsko. 43695 predplačil nostL Linoleum priinaaHi aoamk tavam« D. L W Bietigheim imam stalno v talogi ia livrlu-strokovno polaganje. I. Černe, LJubljana, Dunajska cesta 28. Proračuni ta norci aa ras-polago. 87700 Koks Po 80 Dia 100 kg -' aaiogl t mestni »edBO T uUnarni 861 Perje sokol)«, pur j« naravno ia « »trojem Silče ilem citče ao dobavlja v r»aki mnotim & V ajda Oakovee Medji morje TeiefoB 59 t 60 Puhasto perje raapoAiljam po povietjn najmanj 8 kg po Dia 88 kg. — Ukomtfte priliko, dokler traja talora U Bratovi«. Zagreb lile* 82 kemičs« lUtilsica perja Pozor! Vola« ta najceneje pri tvrdki Prelog, LJubljana. Stari trg U. U ia Židovska ullea 4. Reglstrlr. blagajno sistema »National., sel o dobro ohranjeno prodam sa 5800 Dta. — Na ogled pri tvrdki £ Navinlek, Šel en-burgova ullea. 43806 PUnovo peč v Mo dobrem stanju po nizki ceni prodam. NaMov v oglas, oddelku »Jutra«. 44089 KangjJe za mast nov«, |« pločevine, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44037 Obtožila 2 nošeni suknji ter kožuh ia aim*ki piaM poceni naprodaj Vpralatl dopoldne pri hilniku na Mikloličovi essti štev, 18. Hudičeva k02a je najbolj upetao blago ta hlače in o blok« Dobi s« v trgovini Fran Senčar. Ljutomer M»la Nedelja Ras-poSllja se tudi po polti. Naročit« nore«. 4S974 Moški čevlji (Pnmpt) naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 44088 2 plašča In 2 pelerini za dečka, poceni predam Ns*1ot v oglasnem oddelku »Jutna*. 44068 Klmskl plašč s krta o«, ta lBlotao deklico. skoraj bov, naprodaj za 890 Dla. Naelov v ogl. oddelku »Jutra. 44080 Gostilno dota« Ido*«, v predmestju, ob glavni cesti oddam Po. goj je odkup iarontarja ia vina Potreben kapital DU 60 000 Piauen«- ponttibe aa ogla« oddelek »Jutra* pod Slfro »Takoj 60.000* 49938 Gostilno dobro ldofte v prometnem kraju na Notranjakem. ob delelBi MeU. v bllllai postaj« oddam ▼ najem ali od Htra Nastop takoj ali po dogovoru Ponudbe a* oglas oddelek »Jutra* pod < Gostilna ▼ aajem*. 48013 Lokal s stanovanjem oddam takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* Specerfj. trgovino i ma brveatarjeaas la ta-iogo, radi pretapoalenortl takoj oddam Potreben kapital ca 80.000 Din Naslov v oglasnem oddelku Jutra 43818 Vbiotoč s koncesijo, aa najbolj 11 toftkl ▼ Ljubljaai prodam. na oglasni oddelek »Jutra, pod »Vinotoč* 44000 Prodajalnlškl lokal • •taaovujttai takoj oddam »a prosaetnem prostoru. — Vpraša« t ga m pel leta naprej Ponudb« aa oglas, oddelek »Jutra, pod Iifro »Suh« stanovanj«.. 44048 Stanovanje 2 »ob kuhinj« ta prit<a lil« atir&a ia anslns stranka v mesta ali na periferiji. — Vselitev takoj aH februarja 1980. Plača rvent. ta «no leto naprej. — Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra* pod lifro »Mirna straaka 40*. Stanovanje sob«, kuhinj« la pritikUa oddasa t 80. decessbrom ali 1. januarjem v srtdtal mesta tistemu, ki plača u 1 ali 8 leti naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4030 Stanovanje f sob. kabineta, kuhinj« in pritikUa takoj aa raspo-l*g». Elektrika in vodovod ▼ stanovanju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 44040 Polsladkega »ena po 18S Dta fraako vagoa ima naprodaj več vagonov Ed Vale, trgovina • a<4 blagom. Lafko. 48800 1—2 dijaka niljploloa aprejm« u«it«IJ-»ka drolln» aa dobro oskrbo v tračno sobo. pod strogo nadaorttvo. Pomoč pri Naslov »Jutra* 43744 go BMNmv«. ros aCcaiu brespla^aa. v eglsenesn oddelkn Dijaka •ddaai stsaovaaje s hrano v sredini axwta Naslov v oglasne« oddelku «Jutra». 44017 čotutfi iVrthrana Skladišče rvsat. večjo »obo Mta t eentru mesta, fstadb« • navedbo osa« n« oglasni oddelek »Jutra* pod Iifro »Takoj rabina*. Veliko barako svetlo, a «p«ke krito ta pdpolaoau t dobrem Aa* nju, t inventarj«aa n mo-aico prodam. — Ljubljana VII, J«rwjm 4t. itffV) Za »kladliče ruMa prostor v offc^u ea 200 (tudi v t lokalih) 1* lokal za pisarno v istem objektu, v Milini glavDega kolodvor«. — Po-nnflhe na ©gla«ni oddelek ».Tutra* pod liho »Fk^ diM« 1929». 48070 Namočena polenovka vuak petek BobenSku. <111 VeRko prazno »oho parkutlraao ft a elektriko •MU tatoj t OMbama r Viti lajt, stota Briflgrsd. Sobo • posebnim vhodom, v bil-trni naiven« oddam 1 ali 8 goepodojna Naslov pore •glasni oddelek »Jutra*. 43087 Sostanovalca sprejme Schvaraotana, Roi-aa dolina ta. 7/m. 43096 Separirano sobo oddam solidni, boljli oaofci Naslov t ogtasnem oddelku •Jutra* 48076 Lepo »obo oprem!1eao, separiraaa, • kopalnico oddam. Naslov t ogiauteaa oddelka »Jutra* 48034 Opremljeno sobo lepo, parketiran«, a elektriko U separatnim vhodom ia stopnie oddam na Blsiw«taovi cesti It 9/U. Ogled mod 1. |n 4. aro po-poldn«. 44008 Prazno »obo (tudi d v«) parketiran«, t elektriko ta separatnim vhodom la etopnl«, eventualno telefon, oddam na B'ei-w«l«ori essti 9/n Ogled mod 1. la 4. uro popoldne 44004 Opremljeno sobo oddaat dvema gospodom* s 15 t. at. t Zeleni jami. Naslov po v« oglas, oddelok »Jutra.. 44001 1—2 gospoda dahro skuiraaa, starejta, sprejme aa staaovaaj« sta-r«jl« gospa. — Dopise aa ;tas odd«l«k »Jutra« pod Sltta »oba.. 44007 t Zračno sobo Mat«, t električno razsvetljavo ia posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44003 Veliko, prazno sobo l«po, tračno , aa }a aesaano kam zatekel Vrniti ga ]e oti nagradi v LJubljani, imska cesta 14. 48053 Majhna pslca reeaeto-Srnorjave dlake, s alvkaeto glave. U sittl aa ime »Heksi*, je bDa ukradena. Kdor jo iaeledi naj javi na Poljanski cesti 12, 1. nadstr. 44042 13S5JSE Gramofon »Edison Bell* ia p 1 o 8 S « prodam. Naelov v oglas, oddelku »Jutra*. 44027 Otroško boo »em itgublla od Zvezde do Beethovnove ulice 5. dec. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43816 2 ventilatorja rabljena, ta 150 volt, kupi Lozld, Ljubljana. Dunajska cesta 9 (vinotoč) 43952 Mačrt Prve velike stvarne loterije hrv. Invalidov v korist zgradbi Invalidskega doma v Zagrebu Dne 23. grudna (decembra) 1928 žrebajo se sledeči dobitki: 8 avtomobilov, 16 motociklov, 90 dvokolic, 90 šivalnih strojev, 9 spalnic, 16 gramofonov, 4 klavirji, 10 kuhinj, 80 moških zlatih ur. 80 ženskih zlatih ur, 140 moških srebrnih ur, 90 obveznic Ratne štete, 9 jedilnic, 8 pianinov, 9 samopisnih strojev hi 7000 komadov raznih dragocenosti Vrednost dobitkov: 3,000.000 Din Žrebanje Je neodloženo. Cena srečke 10 dinarjev. Srečke razpošilja samo po povzetju ali plačljive v naprej Glavno zastopstvo za vso Slovenijo MENJALNICA Reicher & Turk LJUBLJANA, Prešernova 44. (HElElEEiElElElHElHElEJlI^ Mladega družabnika solidne izobrazbe, izvežbanosti in z velikim veseljem do dela event. z nekaj kapitala, sprejme trgovska agentura v Ljubljani z dobrimi zastopstvi in širokim delokrogom. Pismene ponudbe na Aloma Company, Ljubljana, pod »Samostojnost«. 15468 Doklej najsolidneiSa na;starejša in na> večja tvrdka v Jugoslaviji 112 811 b vS. učit. Glasb. Matic. M!|m. Vestni trs oolep rnae'stratf ODDAMO restavracijo In kavarno v novow>#Mem fcopaft&u 3. K. ftirija pod TivohjCm v Ljnblteni. Predvidena serija — maj. oktober. Kopališče lahko poseti do 1500 kopaJctv naenkrat. Ogled restavracijskih prostorov Je mogoč na lica mesta. P5srtrene ponudbe z navedbo najemnine naj se pošlje v zapečateni kuverti z značko »Restavracija« dr. Milanu Dularju, Ljubljana, Kralja Petra-trg štev. 2 do 1. januarja 1929. □aoaanaxAJuuuuuuuu^ »J BiBiBiBiBiBiBiBIBiBiClBiB S Vaši zobje ostanek) vedno rdravi ta bok, a ■§ n I 2 i VSAK PETEK namočena ooenovke MIMI LEGM. trgovina Uubtiana Miklošičev* cesta u 26 PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA Specija na trgovina vozičkov in koles ZEMELROK OTON, Marijin trg B nudi najcenejše vozičke za bo ična darila žepne baterije, svetiljke, karbid Zahtevajte znamko galoše in snežne čevlje. jmr nimajo tekmeca £ Klavirji! 13/27 Tovarna ta zaloga klavirjev — prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov. — Poseben oddelek za t»opraviia Uglaševanie In popravila za kon-servatorii Glasbeno Matico ta dru?e Inštitute izgotavlja moja tvrdka — Točna postrežba ta zmerne cene — tudi na obroke Izdelovalec klavirjev R. W A R B I N E K • LJUBLJA.NA Gregorčičeva ulica 51 ZMffite ^ekt^inah S™*1 ^»"^-fmlerit-mokv gf? ™>ste potem I $ S*Tm pecUZmr TadcV^ni ! Vaše roke ostanejo gladke in bete, niso raakave ta nimajo awbim, ako jth male t« t kremo Je fah Mane. DoW se ▼ lefcarrf ta drogerlfl. _ 0lavno skladišče parfnmerila URAN, LJnbllana. Mestni tre U. 264 Vsem cenj. gostom vljudno naznanjam, da aom popolnoma preuredil tvojo goitilnof Komenskega ul. 26 ter jo spopotoifl t najmodernejšim keglfiičetn. katero k vsak dan kurjeno ki do 8. ure zvečer na raspolago. Povečal sem tudi kuhinjo ter sprejemam abonente na dobro domačo hrano po 16 Di« dnevno. Mrzla bi gorica jedila vea dan na razpolago. Točijo »e samo pristna vina. Za cenj. obisk sa priporoča 15459 K. BREZOVSEK. Specialna mehanična delavnica za popravo vseh pisalnih, račun skih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni LUD. BARAGA, Unblfana, Selenhurgova ul. 6/1. Tel. 2980 Vse vrste koledarjev od najpriprostejše do najfinejše izdelave za vse stroke v slovenskem in srbohrvatskem jeziku (v latinici in cirilici) in tudi nemški se dobijo pri V fiobold žaJosti nama ti Jamo pretmžno veat, da ja naša iskreno ljubljena mati io tašča, gospa Josipina Bilina ▼dova HRUŠKA dne 12. t. m. po dati« trpljenja pohd bolezni, prevldena s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo y petek, dna 14. t m. eto 4. nd popoldne te hi5e žalosti Ftortemska uilca It 31 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. decembra 1928. Gabrijela H mik a, stnaha. — Aleksander HniSka, stn. — Marija Bilina. h& 154» NOVI ZALOZBi r. Z. Z O. z.9 Ljubljana Zahtevajte ponudbe! 15.404-a Na dehelo Ceniki rranko; Na drobno Neprijeten duh ust ie zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepšiobraz!obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej t malo tubo. Chiorodont ščetka za otroke, za dame (mehke Sčetke), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu i napisom Chiorodont Dobiva se povsod. — Leo-Werke A. G., proizvodnja in zastopstvo »a Jugoalaviju: Tvornice Zlatorog, Maribor. Zahvala. 16465 felefon 62 29 Zakonito zašč. mašilo (Filzmetalldichtung) za okna in vraia proil prepihu, mrazu ln prahu itd. Generalno /»sto sivo in skladišče ALBIN KOŽELJ ZAGREB - VODNIKOVA fi - Brzojav': EUFAG Najlepše slikanice za Božič! ima Tiskovna zadruga v Ljubljani, J' Prešernova ulica 54 Naročite« Zupančič, Po koncu Izpod korenin R Din 35.— Orošfleva, Sale za male , , , , , Din 30.— Grošljeva, Čebelica brenčelica , . , Din 20.— Domače In tuje živali Slike. ...» Din 30.— Lepe slike bodo malčke zelo razveselile. HBHBRIHI^ B E B fl 3 □ C3 3 a s T % PAPIR Vsem sorodnikom, prijateljem )a gpaaoem aa tem potom najtopleje zahvaljujemo za iskrene izj-aie »ožaDa h* tolaižtoo, posebno še v sen darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem, Jd so spremili našega nad vse ljubljenega sinkota, bratca. polbra