Glasilo jugoslov. soc. demokracije. Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 544 K, za pol leta 2’72 K, za četrt leta 1’36 K. — Za Nemčijo za celo leto 6'96K, za pol leta 2'98 K, za četrt leta 149 K. — Za Ameriko za celo leio 7'28 K. — Posamezne Številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste, frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Štev. 26. V Ljubljani, dne 29. junija 1906. Leto IX. NASLOVI: Za vse dopise, rokopise, pisma, tičoča se lista: Uredni&tvo »Rdečega Prapora11, Ljubljana. Za denarne pošiljatve, naročila, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnistvo,.Rdečega Prapora", Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. Volilna reforma. Ko se je princ Hohenlohe umaknil s sedeža ministrskega predsednika in je dobil dotlej politično neznani baron Beck nalog, naj sestavi nov kabinet,je dolgo konferiral z velikimi strankami parlamenta, preden se jt odločil. Posrečilo se mu je*. pridobiti Cehe. Nemce in Poljake za vstop v ministrstvo in laku je dobila avstrijska država izza dolgega časa pno vlado, ki se jo je ntkako lahko imenovalo parlamentarno. Hohenlohe je odstopil 2aradi svojega neuspeha v ogrskem vpiašanju; parlament je piiredil še pred imenovanjem nove vlade značilno manitestacijo v tem vprašanju in novemu ministrskemu piedsedniku je moiala biti v Um oziru situacija popolnoma jasna. S tim, da je vzel nekoliko parlamentarcev v svoj kabinet, je eo ipso izrazil, da hcče v ogrskem vprašanju vpošlevati stališče parlamenta, oziroma parlamentarne večine. Parltmentarizacija pa je pomenila še neke j druzega. Na dnevnem redu je bila volilna reforma in tudi novi ministrski predsednik ni mogel prezreti, da je to absolutno najvažnejša točka za njegovo vlado ravno tako, kakor za parlament. Čeravno je dala afera z Weker- Listek. Hans Kirchstelger: Pod spovednim pečatom. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Dalje. Kadar bode v deželnem zboru, pride pa gotovo tudi v državni zbor, ker je takrat še deželni zbor volil državne poslance. Z desetimi forinti diet na dan bode Pa kmalu dosežen stoti tisočak. Toda dan volitve je presenetil gospoda župnika z nepričakovanim porazom. Manjkala sta mu sicer samo dva glasova, pa bi bil izvoljen. A najžalostnejše je bilo, da sta ravno volilna moža gospojinske občine oddala svoje glasove kandidatu nasprotniške stranke in tako zakrivila, da je propadel. »Mi potrebujemo župnika za cerkev, ne pa 2a deželni zbor," sta dejala v verskih rečeh lom glavni povod Hohenlohovemu odstopu in tem potom pozivu barona Becka, zaostaje vendar to vprašanje v svoji važnosti za volilno reformo, že zaradi tega, ker zahteva ureditev avstro-ogrskega jazmerja precej časa, pa tudi zaradi tega. ker sedanjemu parlamentu jpedostaje tistih lastnosti, ki so potrebne za razvozljanje tega kompliciranega vprašanja v smislu avstrijskih narodov. Gospod Baron Beck je bil prej v poljedelskem ministrstvu, ali kar se je godilo v Avstriji od pretečenega leta glede volilne reforme, mu ni moglo - ostati tajno in ko je prevzel nalog, sestaviti kabinet, je že s tem molče priznal, da pozna razmere in dogodke. Torej je moral vi deli, da -je rešitev volilne reforme najvažr ejša naloga za avstrijsko vlado. Po njegovih poskusih glede sestave parlamentarnega ministrstva je bilo soditi, da* hoCe s pridobitvijo upiivnih poslancev pripraviti Ha za realiziranje reforme. Izza Gaut-scha in Hohenloha je bilo sploh nemogoče kaj druzega. Baron Berk se je predstavil parlamentu s programnim govoiom po vzoiu vsakega ministrskega predsednika. Iz tega govora se pač ni dalo izvajati, da je gospod Betk strastno zaljubljen v volilno refoimo. Kajti govoril je najprvo o avstro-ogrskem vprašanju, kar se lahko pojasni s tem, da je bila ta zadeva neposredni povod njegovega imenovanja. A če se tudi koncedira to, bi bilo vendar logično, da bi se bil takoj na to zmenil o volilni reformi kot najvažnejšem vprašanju za državo. A na svoji poti do volilne preosnove je napiavil novi šef kabineta precej ovinkov in govoril je prej o obrtni reformi, o želez- popolnoma neizkušena volilna moža. Da pa je doslej vedno klerikalni okraj odklonil tako marljivega ljudskega pastirja, so bile kriv s zopet kuharičine nogavice, ki so se vlekle kakor težko breme župniku za petami. Ljudstvo odpusti duhovniku celo otroka slabe ure prej, nego umazano skopost. Bolestnemu porazu gospoda župnika so sledili za pregrešno Gospojino hudi dnevi. Pridige so bile poslej sol in poper obenem. Celo zgradba nove šole je izgubila svojo važnost in kmetje bi bili imeli sedaj župnika veliko rajše daleč proč v deželnem zboru, nego v cerkvi. Toda čeravno je hodil gospod župnik kakor Zeu s svojim gromovnim oblakom na čelu, mrkega lica okrog, čeravno so švigale neprenehoma strele iz njegovih oči, so vendar stale visoke gore kakor prej in solnce je sijalo toplo nad dolino, ptičic^ so veselo prepevale ves dan in potok je brezskrbno nicah, o kanalih, o regulacijah rek i. t. d., o vsekakor važnih rečeh, ki pa vendar niso in ne morejo biti tako piereče, kakor volilna reforma. Iz tega, kakor tudi iz njegovih besed, da je nova vlada »podedovala* reformo od prejšnjih, se lahko sklepa, da on ne bi predlagal preosnove iz lastne iniciative, ako ne bi bila že prej postavljena na dnevni red. Vse to vendar ne gre stvari do živega. Ali so občutki državnika voditelja bolj ali manj topli, ali je njegov temperament živejši ali mlačnejši, je njegova osebna stvar. Volilna reforma je vsekakor njegova naloga in zanjo se je angažiral že s tem, da je sestavil vlado. Avstrijski minister mora imeti zaupanje krone; vladar se je jasno izrekel za volilno reformo, torej je minister vezan na njo. S tega stališča jr; pomenil Beckov poskus parlamentarizacije ministrstva, da hoče tako zagotoviti in pospešiti uzakonitev volilne preosnove. Sicer parlamentarizacija sploh ne bi imela smisla. Ali neki dogodki najnovejšega časa obujajo sum, da resnost gospoda Becka in njegovih tovarišev ni tako velika, kakor je bilo pričakovati izza nekaterih njegovih izjav v odseku za volilno reformo. Od 28. novembra se razvlači vprašanje, za katero se je angažirala že tretja vlada, raznobarvni nasprotniki reforme spravljajo hinavsko zapreko za zapreko na pot njene rešitve in nevarnost, da pade reforma v tem parlamentu pod mizo, narašča od dne do dne. Naravno je, da pojema potrpežljivost ljudstva, ki je več kakor pol leta mirno gledalo vse spletkarenje, misleč, da koristi reformi, ako ostane v rezervi. Toda kadar vidi, da postaja igra intrigantov skakljal po trdih kamenčkih, kakor bi bili hoteli vsi skupaj reči: „Dobri ljudje, kar nič se ne bojte! Saj je naš gospod Bog vendar še več, kakor srboriti župnik!“ Župnik Šuster se je smatral poslej za mučenika; ali tako potrpežljiv ni bil, da bi se mu bilo ljubilo, prenašati preganjanje zaradi dobre stvari, ki jo je zastopal. Ko sta vrgla enkrat ponoči dva berača, ki ju je bil pahnil iz župnišča, kamen v okno, je bil dostojni naslednik kamenovanega svetega Štefana takoj gotov. Vso klerikalno časopisje je bilo polno strogega obsojanja zaradi demoliranja polovice župnišča, ki je moglo biti samo delo političnih nasprotnikov častitega gospoda župnika. Iz najoddaljenejših krajev pa je dobil pismene izraze sožalja. Najboljše mazilo za ranjeno srce pa mu je poslal škof, ki ga je imenoval za kanonika svoje stolne cerkve. Tisti škof, pri katerem je kuharic? pred leti zatožiia kaplana Hercoga s tako dobrim nevarna, mora stopiti iz ozadja. Temu se ne more čuditi vlada, ki pozna zgodovino cele zadeve. Naj se pravi, kar se hoče; gotovo je, da vprašanje splošne in enake volilne pravice ne bi prišlo na dnevni red brez socialne demokracije. V parlamentu so bili vsi v tem smislu stavljeni predlogi od Kronavvcterjevih časov sem bob v steno. Nobene vlade ni bilo, ki bi se bila resno polotila vprašanja in da je bilo Gautschevo stališče v začetku vseskozi negativno, so čivkali vendar vrabci na strehah. Ako ne bi bili nastopili avstrijski socialni demokratje izza epohalnih poročil 30. oktobra iz Rusije s tako elementarno močjo, da so mobilizovali celo državo, bi bila splošna in enaka volilna pravica še danes siva teorija. A še nikoli morda ni govorila socialna domokracija tako v imenu vsega ljudstva, kakor pri tej priložnosti. Njeno gigantično gibanje je zdramilo ljudstvo vseh avstrijskih narodov, in ko je dne 28. novembra baron Gautsch naznanil parlamentu, da predloži vlada načrt volilne preosnove, ki bode izdelan na podlagi splošne in enake volilne pravice, ni bila to samo zmaga socialne demokracije, temveč triumf vsega ljudstva. Nihče ne more dvomiti, da zahteva volilno reformo ogromna večina avstrijskega prebivalstva. Marsikakršno demonstracijo se lahko priredi, ne da bi bili demonstrantje z dušo in s telesom zavzeti za stvar; ali tako velikanskih, trajnih, stalno naraščajočih manifestacij, ki objemajo celo državo, pri katerih se shajajo nolens volens brezobzirni politični nasprotniki, kakor je bilo pri manifestacijah za splošno in enako volilno pravico, ni mogoče skovati umetno. Ce bi se moglo enkrat teatralno uprizoriti tako demonstracijo, bi se morala v najkrajšem času pokazati očitna blamaža. Tukaj pa je dobivala zahteva ljudstva od dne do dne krepkejše oblike. To so dejstva, ki jih ne more prezreti nobena vlada. Gospodje Bt ck, Pacak, Prade i. t. d. morajo torej razumeti, da se ljudstvo zanima za stvar, da pazno zasleduje delo in da ga skrbi, kako se bode izvršilo. In če se delavstvo v času nevarnosti vpraša, kakšen je položaj in kaj mu je storiti, da ne bode njegovo delo podobno Sisifovemu, da se ne zvali kamen v dolino, ko ga je spravilo že skoraj na vrb, bi morala to zlasti razumeti vlada, ki ima volilno reformo na programu. Kaj se je zgodilo pravzaprav ? Delavstvo je izjavilo, da je pripravljeno, poseči po skrajnih bojnih siredstvih, ako ni se pokazalo, da bode volilna reforma pokopana. Ti ni nič novega. To je sklenil že lani strankin zbor avstrijske socialne demokracije in je takrat že delavstvo vsčh narodov ratificiralo ta sklep. Vesoljna demonstracija dne 28. novembra je bila simbol, da se posluži delavstvo svojega najostrejšega bojnega sredstva, ako ne doseže svoje pravice v tej kampanji. O resnosti delavskega namena ni mogel dvomiti nihče. uspehom, je prišel medtem tudi že v škofovsko grobnico. Tudi njegov naslednik na škofovskem prestolu mu je že sledil v tisto temno grobnico. Bojeviti kaplan Bauchinger, ki ni dospel niti do župnije, je posta škof, dočim bi se bil marsikateri njegovih sošolcev kot ubogi kaplan na deželi veselil, ako bi bil dobil malo župnijo. Škof Bauchinger ni mogel dovoliti, da bil župnik, ki je storil že toliko za katoliško cerkev, še dalje izložen napadom liberalno okuženih kmetov, kakor mu je bi poročal župnik Šuster sam. Kot pravičen mož ga je moral oškodovati tudi za bolestni poraz pri volitvah z rdečim ovratnikom in zlato verižico. To mazilo je ozdravilo naenkrat vse rane globoko užaljene župnikove duše. Vse je oživelo v župnišču. Vrata so bila odprta ves dan, vsakdo je lahko vstopil in si Sedaj se jo situacija poostrila. Mahinacije v odseku za volilno reformo so postale skrajno sumljive in delavstvo je ponovilo svoj sklep. Govori se o terorizmu. Ta beseda je pravzaprav neumestna, vendar gospodje v odseku lahko sodijo, kakor hočejo. Za vlado pa je položaj drugačen. Kar hočejo delavci, loče vlada po njenih lastnih izjavah sama. Od nje noče delavstvo izsiliti ničesar, česar noče sama, ako se sme verjeti njenim besedam. Ona torej ne more smatrati terorizma v delavskem nastopu. A če tudi priznamo, da je njena naloga, skrbeti za slavnoznani red in mir v državi, nima vendar nobenega Dovoda za strah in za pripravljanje izvenred-nih sredstev, kajti delavci ne skrivajo ničesar in povedali so jasno, na kaj so pripravljeni. Sfjih orožje je stavka. Ostro orožje je to, ali s puškami se ga ne more parirati. Ako se uleže iz splošne stavke še kaj druzega, je to stvar tistih, ki mislijo, da se mora de-avce za vsako ceno «vkrotiti», tudi če ne store nič nezakonitega. To se mora imeti pred očmi. Stavka sama po sebi je gona vseh ustavnih držav daje dosti prime-f0Yi da se je vzakonilo ustavne garancije v najkrajšem času, kjerkoli so bili pailamenti res demokratični zastopi. Hrvatska opozicija v saboru, ki je sedaj večina, nima v tem času JJaloge, briljirati s sijajnimi govorancami; njena dolžnost je delo, dobro, temeljito in hitro delo. To ne velja samo za tiskovno, temveč Za vsako ustavno reformo. In tukaj bode korala koalicija pokazati, kaj se sme pričakovati od nje. Med tistimi, ki ne verujejo v koalicijo, J® tudi bivši oddelni predstojnik dr. Iso K r š n j a v i. Smrt madjaronske stranke je z®nj pač gotovo dejsho, a on, ki je bil eden jjjenih glavnih članov in najmočnejših stekov, noče z njo vred politično poginiti. Ko J® počil stari zistem, je bil Kršnjavi med prstni, ki je obrnil s\ojim nekdanjim prijateljem hrbet in kmalu je bilo slišati, da na-J*Jera\a vstopiti v »čisto* starčevicansko stranko. Jo je bilo slišati seveda kakor ironijo. Potem j® prišla v javnost govorica, da ustanovi Kršnjavi lastno stranko, ki bode Starčevičan* c«m prijazna. To je bilo bolj razumljivo. Za Primer bi mu bil lahko nekako služil B a n f J- Ali sedaj se je Kršnjavi sam oglasil v 'Agramer Tagblattu* z izjavo, da ne ustanovi lastne stranke, temveč ako bode kdaj kandidiral, da stori to le s programom «čiste* franke prava. Utemeljitev njegovega koraka P? je taka, da je poznavalcu razmer, kakor k* padel iz nebes. Kršnjavi, ki je imel izmed bobrih lastnosti te, da je naravnost strastno Posojal hrvatsko-srbsko medsebojno gonjo, da Je bil svobodomislec do skrajnosti, Kršnjavi, gledanji soustanovitelj framasonske lože v j^grebu, propagator Tolstojevih naukov v •Jfvatskih šolah, vstopa med Starčevicance, ** odrekajo Srbom ekzistenco, ki so klerikalni ^ skrajnosti. Kako je to mogoče? — Krš-fijavi odgovarja na to: Heil dir, Grofioster-reich! Tisti dan, ko pri otvoritvi ogrskega Parlamenta ni vihrala cesarska zasta\a v Budimpešti, se mu je zasvetilo pred očmi, da Velika Hrvatska samo v GroBftsterreichu JJJogoča! Naravnost uničevalen argument! mogočen, da izginejo vsa vprašanja za na{ela in nazore. Le da je Kršnjavega izjava ne le do skrajnosti zmedena po meritorni 'sebini, temveč je v svoji stilizaciji tako bom-pstična, da ne more narediti druzega vtiska, komedijantovskega. .. Vendar je njegova izjava neizmerno znatna. Kakor z električno lučjo osvetljuje ten-er*ce Slarčevičancev in dr. Frank ne bode J^glo videti od krčme do župnišča. Niti azalnika ure na stolpu ni bilo mogoče vi-Ako ne bi bilo ravno zvonilo na potegovanje za mašo, ki jo je čital kaplan, 1 bilo misliti, da še ni izšlo solnce. V gostilni pa je bilo zbrano občinsko ^stopstvo, krajni šolski svet, skratka vse, z4r je v vasi ali župnišču kaj štelo, ali ho-kaj šteti; dasiravno je bil delavnik, so ‘li vsi v praznični obleki. Župan je imel v zmotan trd papir, ki je bil zvezan s 'rokim svilnatim trakom. V mislih je še ^diral lepi govor, ki ga izreče v imenu °bčjne Dasiravno je župnik sam pretrga tned seboj in med občino, je hotela L v a poslavljajočemu se dušebrižniku ndar še reči zbogom, zlasti ker je posta °8očen kanonik. Dalje prih. hvaležen svojemu najnovejšemu pristašu, da je tako eklatantno demonstriral dunajski značaj «čiste» stranke. In dr. Kršnjavi, d je sicer že malo star, ki je storil dosti joitičnih grehov, je imel vendar vedno nekoliko pameti in vedno je bil oportunist. Njegova izjava torej priča, da veruje vsaj on za svojo osebo v bodočnost političnih aksiomov, ki se skrivajo pod najnovejšo dunajsko devizo «GroBosterreich». Kršnjavi ni nikoli ilaval po strujah, v katerih ni bilo pričakovati profita. Dunajski imperialisti bodo z njegovo izjavo zelo zadovoljni, ali narodi, ki ločejo biti svobodni, morajo zelo poostriti svojo paznost. «GroB6slerreich* ni nova beseda za nov pojem, ki bi ga bilo treba šele definirati in ki bi dovolil moderno tolmačenje s svobodnjaško vsebino. Samo izraz je nov, misel pa je stara, stara in ne pomeni nič druzega, kakor nekdanji centralizem brez )ogoja, k večjemu z nekaterimi okraski. In zato je trsba paziti — onstran in tostran itve in Sotle. Odsek za volilno reformo je končal posvetovanje o številu mandatov na Štajerskem, o čemur bomo še govorili, in je začel v pon-deljek z Galicijo. Ako bi bilo gospodi v odseku kaj ležeče na pospešenju dela, bi bila ta dežela lahko opravljena na eni seji. Toda očitni sovražniki reforme s komedijantom Steinom na čelu so zopet začeli obstruirati in tajni sovražniki, ki pa imajo vedno svojo jubezen do reforme na jeziku, so jim krepko )omagali. Tako se je vlačilo v debato stvari, ki nimajo čisto nič opraviti z gališkimi mandati ali pa sploh ne z Galicijo in čuditi se je, daje vlada zopet mirno gledala te intrige in da je predsedništvo odseka — predsedoval je poslanec Ploj — dovoljevalo govoričenje o popolnoma neumestnih rečeh. Znani rranko Stein je zopet zagovarjal separacijo Galicije in je naravnost zahteval, naj vlada izdela in predloži zakonski načrt v tem smislu in naj spravi izvedbo novega volilnega zakona v zvezo z izvršitvijo gališke separacije. Minister Bi en e rt h je razložil, kako je vlada določila število mandatov za Galicijo. Namesto da bi se bilo sedaj govorilo o tem številu, pri čemur bi prišli seveda v prvi vrsti Po-jaki in Rusini v poštev, je začel tudi poslanec Kaiser, član nemške ljudske stranke, ki drugače nastopa za volilno reformo, govoriti o oddelitvi Galicije in pripovedovati, da bode velik del nemških poslancev glasoval za to zahtevo. Potem je zahteval še en nemški mandat v Galiciji. Vsenemški poslanec H e r o 1 d mu je sledil; spravil je celo davno pozabljene »pravice* vojvodin Ušvica in Za-tora na dan in zahteval sedem mandatov za nje. To je dalo mladočeškem poslancu H r u-b y j u priložnost za polemiko z Nemci. Tako je šlo dalje in seja je končala brez rezultata ter je bila odložena za torek. Temu pravijo delo za volilno reformo. Grof Golnchowski, slavni vodja avstro-ogrske zunanje politike, je bil zadnji čas v veliki nevarnosti, ki je prihajala od strani, od katere jo je bilo pravzaprav najmanj pri čakovati. V ogrski delegaciji se porodila proti njemu nenadna in navidezno zelo močna opozicija, ki ga je hotela brez usmiljenja zrušiti, češ, da se je Goluchovvski vmešal v notranje avstro-ogrske reči — na škodo Ogrske. Nag-nenje za tako vmešavanje je imel Goluchow-ski pač vedno. Natančno s:°veda ni mogoče povedati, kako daleč je to vmešavanje v resnici segalo, pač pa je gotovo, da se vsaj zadnji čas ravno Madjari niso imeli pritože-ati zaradi tega. V zadnji aferi med Avstrijo in Ogrsko, ki je zahtevala Huhenlohovo ministrstvo za žrtev, se je vmešal gospod grof nedvomno v prid Madjarov, in ravno njemu bi morali biti najbolj hvaležni za svojo zmago. Zato je bila W e k e r l u akcija radikalcev v ogrski delegaciji zelo neprijetna in trudil se je, kar se je le dalo, da prepreči njeno izvršitev. Madjar^ki korenjaki pa itak niso tako hudi, kakor se kažejo, in Wekerle je imel srečo, Goluchowski pa tudi, Veliko več razloga bi imeli avstrijski delegati, da bi izrekli Goluehowskemu svoje nezaupanje, kajti v avstrijske notranje zadeve se je poljski stančik vse drugače vmešaval, kakor v ogrske. Ali če ga kličejo ljudje kakor S t u r g k h naravnost na pomoč proti volilni reformi, tedaj tudi ni pričakovati, da bi imeli v de-egaeiji toliko poguma, da bi tako visokemu gospodu povedali svoje mnenje. Ogrska delegacija je bila huda na grofa G o 1 u c h o w s k e g a in večina je žugala, da mu izrazi nezaupanje in da odkloni skupni proračun. Na seji v pondeljek je bi'a debata zanj dosti neprijetna, a ga ni bolela, ker — ni razumel, kaj se je govorilo. Golucliowski namreč ne zna madjarsko. Sicer pa je bil grom le teatralen. Ogrski korespondečni biro namreč javlja: «V krogih delegatov se go- vori, da ne izpremene dogodki na današnji seji ogrske delegacije ničesar glede dogovora pododbora o postopanju radi proračuna ministrstva za zunanje zadeve. Proračun bode torej sprejet brez izpremene in nezaupnice se ne bode izreklo.* Torej odpuščeno. Pri volitvah za srbsko skupščino je bilo izvoljenih 84 starih radikalcev, 49 mladih radikalcev, 14 nacionalistov, o naprednjaki, 1 socialist. V devetih okrajih morajo biti nove volitve. V Hanovru je bila vsled smrti dosedanjega poslanca v nemškem državnem zboru, sodruga M e i s t r a, nova volitev. Vse meščanske stranke so se združile, da bi preprečile izvolitev socialnega demokrata in so ra-jile v boju najgnusnejša sredstva. Pa niso imele sreče. Izvoljen je bil socialno-demokra-tični kandidat sodrug Breg z 31.886 glasovi; nacionalni liberalec jih je dobil 10.978, \velfovski kandidat 10.857, klerikalni 2416, bundlerski* pa 170. Socialno-demokratična stranka je dobila za 2505 glasov več, kakor leta 1903. «Slovenec» lahko zopet poroča o nazadovanju in propadanju socialne demokracije na Nemškem. Rusija. Optimisti, ki so menili, da napravi sklicanje dume definitivno konec revoluciji, so razočarani. Strašilo krvavega upora dviguje zopet Maduzino glavo in videti je, kaker bi se imela v najbližnjem času obnoviti krvava revolucija, še bolj krvava in strahovita, pa tudi še bolj odločna kakor lani. Iz vseh krajev ogromne države prihajajo poročila o resnih dogodkih, ki jih sicer oficiozni korespondenčni urad deloma zanikuje, deloma pa blaži, ali izza upora Nj. veličanstva revolucijske ladje knjaza Patjomkina ne veruje živa duša več takim dementijeme. Zlasti poročila o vojaških puntih so preveč podobna lesnici, da bi se moglo zaupati uradnim ognjegascem iz Peterburga. Prvo znamenje, da tli pod pepelom, je prišlo iz Bjelostoka, kjer je bil vprizorjen na dan rešnjega telesa enak »pogrom* proti Židom, kakor svoj čas v Kišencvu. Ropanje in klanje Židov je bilo nedvomno pod policijskim in vojaškim pokroviteljstvom; vse uradne laži ne morejo odpraviti tega dejstva iz sveta. Izgovor oblastnih organov je bil prebedast, da bi ga mogel verjeti trezen Človek. Pripovedovali so, da so napadli Židje procesijo z bombami. Naj se že sodi o Zidih kakor se hoče, take neumnosti se jim vendar ne more pripisovati, da bi sami izrivali uničevalen boj proti sebi. Ravno ta izgovor pa priča, da je bila cela gonja, ki presega v svoji krvavi grozovitosti vse, kar more izmisliti bujna fantazifa, uradna lopovščina. Petarda — ne bomba — ki je počila ob času procesije, ni bila nič druzega, kakor policijsko znamenje za «črno četo», naj začne robati in moriti. Sodrga je dobro razumela signal in je vedela, da jo bode ščitila pri tolovajskem delu policija in vojaščina, kakor se je res zgodilo. Posledice so bile strahovite; še danes ni znano pravo število ubitih in ranjenih in ntij* brže se ga ne izve nikoli natančno. Toda vzlic grozoti bi bil to le lokalni dogodek, ki bi ostal lahko brez upliva na državo. A zadnji teden prinaša vsaki dati nove vesti, o velikih stavkah, o atentatih, zlasti pa o vojaških ne mirih. V Kronštatu so se uprli mornarji. V Odesi je silna razburjenost med topničarji ki nočejo izvrševati svoje službe. V mnogih krajih so pešaki in celo kazaki sklenili, da ne bodo streljali na puntarje in da sploh ne bodo delali policijske službe. V Kavkaziji naraščajo nemiri, ondotni namestnik zahteva več vo jaštva, vojno ministrstvo pa pravi, da nima niti ene brigade na razpolago za Kavkaz Tako se množe vesti od ure do ure in ena je resnejša od druge. Gotovo je mogoče, da imajo nemiri, zla sti vojaški upori tupatam lokalne uzroke. Ali razširjanje uporov po celi državi je vsekakor simptomatično in če to še ni revolucija, je vendar znamenje, da lahko izbruhne vsak hip Čuditi se pa ni temu. Ko je car sklical dumo, je imel najboljšo priložnost, povrniti državi mir. Poslanci so prišli z najboljšimi nameni in mladi parlament je deloval naravnost vzorno. Da je bila večina dume kljub pritisku gubernator jev in drugih uradnih organov opozicionalna bi bilo lahko carju in njegovim ljudem odprlo oči in pokazalo, kakšna mora biti nova politika. Toda car je imel zavezane oči in ni hotel videti. Vsilil je dumi vlado, ki nima in ki ne zasluži njenega zaupanja. V svoji adresi je duma razložila svoje želje; car je osta gluh in ni hotel niti sprejeti parlamentnega predsedništva v posebni avdienci. Poslanci so ostali trezni; njih zmernost je presenetila svet. Ali ostala je brez uspeha. Duma je zahtevala, naj odstopi vlada; ministri so prihajali dalje na seje, kakor da se ni nič zgodilo. Duma je zahtevala amnestijo; odgovor je bi krvava satira. Postavila je agrarno vprašanje na dnevni red; vlada se ni zmenila ne za posvetovanja, ne za sklepe. Zahtevala je, naj se odpravi smrtna kazen; podali so generala v zbornico, ki je izjavil, da se bode izvrže valo smrtno kazen, dokler bode zakonito veljala. Glasneje in glasneje so povJarjali delavski poslanci, da nima duma nobega upliva. Sočasno pa so se širili različni glasovi, da bode car odslovil dumo, da prekliče konsti tucijo,*da pozove Trepova na vlado, da se posvetuje s Pojbedonoscem i. t. d. Ljudstvo pa, ki je začetkoma pričakovalo, da pride iz dume rešitev zanj je izgubilo potrpljenje in tako se zbuja zopet vera, da si mora pomagati samo. Agrarno vprašanje je bilo na dnevnem redu. Po celi ogromni državi so kmetje pričakovali, da dobe več zemlje. To je življenske važnosti za nje. A njih upanje se ne izpolnjuje. Revolucijske stranke pa so ves čas pridno agitirale in nedvomno se je širila intenzivna propaganda posebno med vojaki, za katere ji bil osnovan poseben list. Car še vedno ne ve, kaj bi storil. Razpustiti se ne upa dume, vlade se tudi ne upa odsloviti. Revolucija pa trka z železnimi prsti na vrata države in če izbruhne vnovič, se je ne potolaži tako po ceni, kakor z manifestom s 30. oktobra. Najbližji čas nam utegne naznaniti epohalne dogodke. Strokovni pregled. Rudarska podružnica t Ljubnem naznanja svojim udom v Judendorfu, da vplačujejo lahko od 1. julija naprej svoje doneske vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer in vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldan v društvenih prostorih konsumnega društva v Judendorfu. V teh urah se izdaja tudi bibliotečne knjige in strokovni list. Druge dni se vplačuje lahko od 9. do 11. dopoldan in od 5. do 7. zvečer, ravno tako se lahko dobiva knjige iz biblioteke in strokovni list. Ob&li Ibor pravo varstvenega društva železničarjev v Ljubljani bo v pondeljek dne 20. julija ob 8. uri zvečer v gostilni pri Sta jercu iTa Resljevi cesti. Poročal bo =odrug Kopač iz Trsta. Podružnica mizarjev v Ljubljani p ra z nuje dne 1. julija svojo desetletnico. V pro slavlje priredi velikansko slavnost. (Glej inserat.) Shodi. Trst. Med najlepše shode, ki so jih pri redili slovenski socialni demokratje v Trstu je prišteti zadnjega, ki je bil pretečeno nu deljo dopoldan v gledališki dvorani *Na rodnega Doma». Na dnevnem redu je bi! «Odločilni boj za splošno in enako volilno pravico® in že iz mnogoštevilnega obiska je bilo razvidno, da je tudi slovensko delavstvo v Trstu pripravljeno storiti vse, kar je v njegovih močeh, da prepreči mahinacije so vražnikov volilne reforme. Zasedena je bila cela dvorana in galerija in zlasti v ozadju dvorane je bila stiska tako velika, da je bilo vztrajanje na shodu naravnost požrtvovalno. Shod je otvoril sodrug Jernejčič ki je bil soglasno izvoljen za predsednika za zapisnikarja pa je bil tudi soglasno izvoljen sodrug Regent. Poročevalec sodrug E. Kristan iz Ljubljane je najprvo v kratkih markantnih črtah narisal dosedanji razvoj volilnopravnega gibanja v Avstriji od lanskega oktob-a in je potem preciziral sedanji položaj reforme Omenil je, da načrt vlada v resnici ne upošteva vseh zahtev splošnusti in enakosti in nikakor ne odgovarja postulatom socialne demokracije, ki zahteva volilno pravico za vse državljane brez razlike spola in sicer ne od 24., temveč od 20. leta naprej, ker mora biti tisti, ki je zrel, da žrtvuje eventualno svoje življenje za državo, tudi zrel, da izvršuje državljanske provice. Socialna demokracija ne more odobravati zahteve celoletnega bivanja v volilnem okraju, kor se s tem izključuje ogromno število državljanov brez razloga iz volilne pravice. Socialna demokracija ima že davrio ptoporeionalni zistem v svojem piogramu, ker se- samo z razmernim načinom lahko prepreči krivično volilno geometrijo. Socialna demokracija tudi ne more priznavati opravič nosti cenzusa v nobeni obliki in ne more odobravati zapostavljanja posameznih narodov. Načrt vlade ima v tem oziru mnogo napak in vidi se mu, da ga je izdelal strah pred delavci in da se je razdelilo volilne okraje posebno v škodo delavcev. Toda v političnem življenju se ne sme samo teoretizirati in postavljati ideale; delali se mora stvarno in kadar s-i ne more doseči absolutno vsega, kar se zahteva, se zato ne sme zavreči obrokov, ki se j'b aliko doseže. Volilna reforma ni odvisna samo od idealnih zahtev, temveč od razmerja političnih moči in če se jo hoče rešiti p rlamentanrm potom, se mora priznati, da ne more bili nič druzega, kakor kompromis prizadetih strank. V sedanjem avstrijskem parlamentu imajo nedvomno večjo moč skupine, ki perhorescirajo idealno pravico in kdor bi se postavil na stališče: »Vse ali nič!», bi že s tem zavrgel vsako reformo. Kdor vpošteva realne razmere, mora delovati na to, da se reforma čim bolj približa idealu popolne pravice. Glede načrta vlade se pa lahko pravi, da pomeni izven-rcdno vqlik napredek, zlasti v tem smislu, da ustanovi načelo splošnosti in en kosti! Socialna demokracija Je začela boj zaradi načela, ne pa zaradi mandatov in v odpravi kurij se res lahko smatra velevažen korak na polju enakosti. Z narodnega stališča se mora priznati, da reforma nc daje Slovencem \isega, kar bi lahko želeli; nedopustno je ja, trditi, da bi bil stari volilni red boljii, takor je reforma in kdor bi zavrgel reformo samo zato* ker ne dobe Slovenci na Štajerskem in na Koroškem toliko mandatov, kolikor jih zahtevajo, bi storil političen greh, ki se ga ne bi moglo odpustiti. Po-litična moč Slovencev se vsled reforme izdatno poveča; ako hi pa sedaj preosnova padla, bi izginilo upanje na zboljšanje za nedogledt n čas. Od oktruiranja pa Slovenci tudi nimajo pričakovati nič boljšega, kakor od vladnega načrta. Dolžnost pravega poli-tičarja je torej, delovati z vsemi sredstvi, da postane reforma zakon. Ako se more kaj izboljšati, je prav; če pa le ne gre, se zato ne sme iz trme žrtvovati tega, kar se lahko doseže in kar daje podlago za novo izboljšanje v dogledni bodočnosti. Govornik je potem razložil, kako dvomljiva je situacija v odseku za volilno reformo. Položaj je tak, da mora biti delavstvo pripravljeno na vse. (Klici: Štrajk!) Tisti, ki imajo v stranki odgovornost, si gotovo ne bodo obremenili vesti z grehom, da bi pozvali delavce »a težak in požrtvovalen boj, ako ne bi bil potreben (Klici: Pa bo potreben!). Ali ravno tako ne morejo prevzeti odgovornosti da ne bi opozorili delavstva, kdaj je treuotek, ko samo delavstvo lahko reši reformo. (Klici; Jutri v štrajk, če je treba!) Govornik je opozoril na žrtve, ki so nedvomno združene s takim bojem (Klici: Se ne bojimo!), izrekel pa je prepričanje, da v času potrebe ne zaostanejo slovenski delavci za svojimi tovariši. (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Konec prih. Najnovejše vesti. Dnnaj, 27. junija. Odsek za volilno reformo tudi snoči še ni končal posvetovanja o Galiciji. Dr. Pergoli je zopet zahteval od Poljakov, naj glasujejo za nemški mandat v Biali. Dr. K o z 1 o \v s k i je odgovarjal, da Nemcem la mandat nič ne koristi, za Poljake pa bi pomenil šikano. Malik je zahteval ob 7. uri konec seje, ker se je bolet udeležiti sLoda podjetnikov za protest proti nameravani stavki. Za njegov obstrukcionistični predlog, ki je bil odklonjen, so glasovali: Stein, Pommer, Kaiser in Malik sam. Govorili so še minister B i e n c r t h , dr. D e m e 1 , K a i s e r in V a s i 1 k o. Na predlog drja. L o‘c k e r j a je bil sprejet konec debate. Vpisanih je šc pet govornikov za debato in štirje za stvarne popravke. Upati je torej, da pride vsaj nocoj do glasovanja o Galiciji.. Peterburg, 2G. junija. V dumi je pro-vzročilo veliko senzacijo interpelacija o p o -žigi.h v černigovskem okraju, d so se zgodili na povelje žandarmerijskega ševa generala R u d n o v a. Potem je bila predložena interpelacija o porabi kazakov za policijsko službo. Kazaški poslanec Ara* k a n č e v je dejal: Kazaki so nekoč ljubil* svobodo, vlada pa je vpeljala zistem, s kate-rim je uničila vsak človeški čut v srcih Ka-zakov ter jih je navdala s sovraštvom do rtusov. Kazaki pravijo sedaj, da niso Rus*t temveč poseben narod. Kazakov se ne sme črtiti, ampak mora se jih pomilovati. V a -s i 1 j e v in Sevastjanov sta rekla, da duma nima pravice, zahtevati odpust Kazakov. To pravico ima samo car. Kazaki bodo izgubili potrpljenje ter se bodo vzdignili pr°^i revolucionarjem. P r e d s e d n i k je pozval V a s i l j e v a na red. Borodin, Se* d e 1 n i k o v in A f f a n a s i j e v so kot zastopniki Kazakov protestirali Pr0*‘ besedam Vasiljeva in Sevaslj8’ n o v a in so rekli, da sta bila izvoljena saff° s pomočjo uradnih organov. B o r o d i n J® čital razna pisma Kazakov, ki zahtevajo, nflJ se jih pošlje domov in izražajo svoje ogo,v čenje, da se jih hoče rabiti za policijako službo. Poslanca, ki sta dajala, da sovražijo Kazak* revolucionarje, sta sestavila svojo govore v sporazumu z generali, . O vojaških uporih, stavkali in napad1«1 prihajajo zopet nova poročila. ude-so ob- ^omače stvari. Demonstracija ▼ Trstu. Pretečeno ne-R ° ^ v *;ržaš'cem gledališča »Politeama *'°ssetti» shod trgovskih pomočnikov kot pro-i ^ proti tistim trgovcem, ki hočejo po vsej f ' kršiti nedeljski počitek in preziraje sklep OQsorcija< na vsak način odpreti prodajalce tudi ob nedeljah. Shod je odločno pro-®stiral proti takim namenom in trgovski pomniki so izjavili, da na noben način ne I od° trpeli, da bi se jih ogoljufalo za pre-Potrebni nedeljski počitek. Shoda so se I e&le vse strokovne organizacije, ki so j JUbile svojo dejansko podporo v tem pravič-ett> boju. Po shodu je bila spontana detnon-ftracija po mestnih ulicah. Razburjenost je j aa vsled ošabne nesramnosti nekaterih tr-?°vcev, ki so imeli odprte prodajalne,. jako j e«ka, in vsled provokacije se je zgodilo, da He bilo pobitih več šip, vrat, kristalnih tabel J® neki izzivajoči trgovec prašičevine jo je lu<3i osebno skupil. Policija se je pri tej de-! ??0Jistraciji dosti pametno držala — z ma-ltn* izjemami starokopitnih vzorov seveda. ''' Nekateri slovenski trgovci bi tudi to stvar i *di spravili na »narodno* polje, češ, kot ^•ovenci se ne podvržejo sklepu Italijanov. *udi tukajšnji furlanski klobasarji bi radi vejali kaj več kakor počen groš. Menimo, da ^ vsej tej gospodi ohlade razgrete glavice. Slovenskim gospodom, ki se nas tičejo v prvi povemo, da nikakor ne bodemo trpeli lorabljanja narodnosti v take nizkotne na-faene. Dobro je že, da so enkrat tako ekla- l ^tno pokazali, kaj jim je narodnost. Sicer ; £pi ta gospoda prav rada za pečjo in tam, I Jer bi bilo koristno in morda celo potrebno, e ^e upa pokazati svoje narodnosti. Ako je r°fit v nevarnosti, so pripravljeni na vsak j Of&promis in če je treba nastopiti proti moč-' se ne spomnijo, da so Slovenci. Kot .11 za tako stvar pa bi bila dobra narod-Ali Jože ne bo kaše pihal! V take na-e,ie je pa nam narodnost predobra in mi j bodemo za nobeno ceno trpeli, da bi se tako profaniralo. , Aprotizacija Ljubljane s cenenim me-jT1®* Doslej so bili edinole delavci, ki so na-javno zoper neopravičeno naraščajočo živil, v zadnjem času pa so se ohrab-^di uradniki, ki so potom svojega društva ;®ša zveza* sklicali javen shod, da prote-j raJ° proti podraženju mesa v Ljubljani, j ^^janja glavnega govornika, g. Trstenjaka, J jj "‘la v splošnem zadovoljiva, dočim je bila I W !agana resolucija direktno nasprotje tega, ! je r je bil g. referent preje povedal. Rekel c j'da se mora urediti razmerje med produ-rotZ.Dlžanje mesnih cen. Sodrug Kocmur je Poz res°luciji in predlaga, naj se magistrat ^ ?Vei da ustanovi lastno mesnico, kakor jo j0 na Dunaju. Ta predlog je bil po de-*H0ra Ze*° vroCi polemiki tudi sprejet. Ne j njjj eQl° pa si kaj, da ne bi še enkrat zavr i°be,*’°Vore' 80 Jih razn' gospodje navedli .r mesnico v lastni režiji. Da je dunajska I n,na mes^n'ca pasivna, je resnica, kar pa « n°.ben dokaz, da ^ morala biti tudi v telnJ30’- Sodrug Kocmur je le v principi-s ^5* smislu navajal dunajsko velemesnico, podj,^ Pa še ni rečeno, da je ista vzor j biti vrste, kar že vsled tega ne more ^a , j |e. delniška naprava, pri koji je ob-?0oJu pl^ba, dočim so režijski stroški zelo ‘knje' J^njalke v posameznih okrajih, dostav-r5leaai' konji, uslužbenci i. t. d. stanejo mnogo denarja, kar vse bi v Ljubljani lahko odpadlo, ker bi vsaj za prvi hip zadostovala ena sama osrednja prodajalna. Dunaj mora dobavljati govedo z Ogrske potom prekupcev, in zopet izgine mnogo novcev v žepe tretjih oseb, transport stane tisočake, živina pa se na potu upeha in izgubi na svoji teži. To so dejstva, ki nosijo tudi precej vzroka, da dunajska velemesnica ne more tako prospevati, kakor je želeti. Največji vzrok pasivnosti pa je neizmerna konkurenca, v kojo jo silijo zasebni mesarji dunajski, ki se skušajo ž njo v znižanju cen. In tu tiči jedro take naprave. Kakor hitro bi dunajska mesnica nehala poslovati, tako hitro bi zasebni mesarji postali neomejeni gospodarji na mesnem trgu, posledice tega pa bi nosilo prebivalstvo, predvsem pa delavstvo. Pozabiti pa se ne sme, da pri najnižjih slojih dunajskega prebivalstva goveje meso ne pride v toliki meri v poštev, kakor pri nas, ker se konzu-mira pretežna večina konjskega. Kranjska je ngrarna in velik del njenega prebivalstva se peča z živinorejo, kar bi gotovo ugodno vplivalo na dobavo cenene in dobre goveje živine. Provizija prekupcev bi odpadla, ker bi občina blago dobivala neposredno od producenta, kmet pa bi imel v občini stalnega in solidnega odjemalca. S tem bi bilo deloma urejeno razmerje med producentom in konzumentom. In ne samo, da bi se transportni stroški, s kojima mora Dunaj računati, pri nas skrčili na minimum, temveč odpadel bi tudi takozani «calo», ki je zvezan s transportom, ter troški za naknadno krmljenje v nadomestilo izgube na živi vagi. Mestna občina ljubljanska bi lahko sklenila pogodbe s kmetijskimi zadrugami, pa tudi c. kr. kmetijska družba bi jej šla na roko v svrho stalne dobave blaga. Zadovoljna bi bila oba: producent in konzument. Ljubljansko barje bo po regulaciji Ljubljanice postalo zelo pripravno za ustanovitev plantaž, ki bi obenem lahko služile tudi kot kmetijska strokovna vzgoje-valnica, kar bi bila zopet lepa pridobitev. Stalo bi sicer nekaj stotisoč kron, toda z resno voljo in vztrajnim delom bi se zanesljivo doseglo lepih in trajnih uspehov, sicer ne takoj, čez več let pa gotovo. Zasebnim mesarjem bi tudi potem bilo lahko na razpolago, predajati na stojnicah in konkurirati med seboj na eni ter komunalizovano obrtjo na drugi strani. Vprašanje pa je, da-li je prodajanje na stojnicah sploh priporočljivo? Toliko se govori o omejitvi jetike, tu pa se najizobra-ženejši sloj, uradništvo, zavzema za nekaj, kar mora vsak razumnik najodločnejše obsojati. Medtem, ko ima mesar sedaj meso shranjeno v prodajalni, kjer je vsaj deloma varovano proti vročini in cestnemu prahu, moral bi ga potem vsak dan vlačiti na trg, kar ne bi bilo baš okusno. Na stojnicah bi bilo blago izpostavljeno vsakojakim uplivom nesnage: šla-tanju kupujočega občinstva, ki nima vselej baš najčednejših rok, oblezenju muh, ki se, kakor znano, na mesnih trgih nahajajo v velikih množinah, cestnemu prahu, razkro-jenju vročine i. t. d. To so tehtni vzroki, ki dado mnogo mislili proti uvedenju stojnic. Ali pa je podano jamstvo, da bi mesarji v slučaju uvedenja brezplačnih stojnic res konkurirali med seboj? Dvomimo. Življenja raz' mere so bržkone že tudi mesarje poučile, da je treba vselej in povsod solidarno nastopati. Izvzeto torej ni, da bi poslej ljubljanski me sarski «trust» funkcioniral še bolj izborno! Kot delavci se moramo odločno upreti vsako-jakemu pospeševanju konkurence. Konkurenca je najhujše socialno zlo, ki tira sedanji sestav človeške družbe v pogubo. Ako je kdo, ki vsled konkurence trpi škodo, je to delavec, na kojega delodajalec pritisne s tem, da mu prikrajšuje mezdo. Poglejte, kako sramotno so že danes plačani mesarski hlapci, kako pa bi bili potem, če se konkurenca še pospeši! Od konkurence pa tudi konzument bistveno nima onega dobička, kakor se prerokuje, ker se najde mnogo potov, po katerih trgovec, v tem slučaju mesar, skuša izgubo nadome stiti na drugi strani, kar konzument često niti ne opazi. To se vidi najdrastičneje pri konfekciji. Iz tega se razvidi, da v konkurenci ni najti rešilnega izhoda. Kaj torej? Ako se noče, da ostane mesarija še nadalje molzna krava, monopol posameznikov, naj se jo ko-munalizuje! Naj se nikar ne sklicuje na deficit dunajske delniške družbe, ker primanjkljaj, koncentiran v blagajni družbe, še z daleč ne more odvagati dobička, ki si ga je prihranilo konzumujoče prebivalstvo. Ne zahtevamo čifutske delniške družbe — da rabimo izraz gospoda referenta — temveč občinsko mesnico. Proč s konkurenco, proč s posredovalci in razmerje med producentom in konzumentom bo urejeno. Gosp. Trstenjak se je tokom celega svojega govora skliceval na narodno gospodarstvo. V nasprotju z njegovim sklicevanjem, ki je, nanašajoč se na njegovo resolucijo, popolnoma neopravičeno, pa pravimo, da bi bilo zasnovanje občinske mesnice pridobitev nedoglednaga pomena na narodno-gospodarskem, socialnem in zdravstvenem polju. Ali pa bo sedanji obč. svet, ki stoji v znamenja mesarskega trusta, imel moči in volje v uresničenje tega, je seveda drugo vprašanje. Dokler v občinskem zastopu ljubljanskem ne bo opozicije, dokler bo par. mesarjev držalo celo občino v šahu in dokler bo delaystvo v občini brezpravno, toliko časa nimamo pričakovati nič dobrega, nič resnega. Toliko v primislek gg. uradnikom, in če so z nami enega mnenja, potem ni zapreke, da na tem polju korakamo z roko v roki. Splošno konsumno društvo t Ljubljani in sodrug Breskvar sta še vedno napoti »Slov. Narodu*, listu, ki je izgubil vsako poštenost glede poročevanja. Sodna obravnava zaradi konkurza je jasno dokazala vzroke propada društva in naj »Slovenski STarod» še tako laže. Odborniki in druge priče so pod prisego izpovedale in dokazale, da je bilo propada krivo intriganstvo in enake laži, ki jih je pospaševalo prav ono blebetavo in lažnjivo človeče, ki pisari v «Narod». Breskvar je bil obsojen na pet dni zapora zaradi tega, ker je kot oskrbnik naročil nekaj blaga in plačal še nekaj računov potem, ko je že bilo znano, da je društvo pasivno. Kazen je v zakonu predpisana; dragega greha tukaj ni bilo. To si naj »Slov. Narod* enkrat zapomni, da mu ne bo treba več tako pobalinsko lagati. — Sicer pa g. Malovrh Miroslav: Medice, cura te ipsumF Dopisi. Z Viča pri Ljubljani. Pri opekarni tvrdke Filip Supančič je uposlenih nekaj delavcev iz Gornje Italije, ki pripovedujejo tole zanimiva dogodbico. Zi zgradbo cerkve sv. Antona Padovanskega se pobira »mile darove* tudi v Italiji Ker pa same prošnje ne zaležejo dovolj, si znajo gospodje frančiškani pomagati tudi z zvijačami in lažmi. V neki cerkvi blizo Benetk je namreč duhovnik verne Italijane poživljal, naj kaj prispevajo za zgradbo cerkve na Viču, ki bo posvečena sv. Antonu v čast, ki je bil vendar rodom Italijan. Pravil je nadalje, da se je svetnik nekemu kmetu na Viču v zraku pokazal ter mu spustil pismo na tla, v kojem ga lepo prosi, naj pove Se drugim kmetom, da želi (sv. Anton) da se mu na tem mestu sezida tempelj. Slučaj pa je nanesel, daje nekaj vernikov, ki jih je pop v Italiji farbal, prišlo v Ljubljano in sed^j delajo pri omenjeni tvrdki. Sedaj seveda izprašujejo, kaj je s čudežem sv. Antona. Vičani pa se jim smejejo, ker v celi okolici ni tako pobožnega kmeta, ki bi se mu bil kdqj sv. Anton prikazal. Dandanes je pač težav« s fabriciranjem čudežev, ker telefon in brzo-jav peljeta na vse strani, pa tudi sicer se ljudstvo že zaveda, da ne veruje kaj vsakemu histeričnemu tercijanu. Po svetu pripovedujejo, da se na Viču god6 čudeži, Vičani pa ne vedo povedati nič druzega, kakor da se jim vsako leto slabše godi. A. K. Socialni pregled. Bolniška blagajna t Volovskem. Povedati je treba, da je Volovsko občina v Istri, prav polt g Opatije, kajti marsikdo bi se lahko zmotil in bi mislil, da je to mesto na Turškem. Dne 27. majnika so bile tukaj volitve delegatov za občni zbor okrajne bolniške blagajne — prave turške volitve. Predpisano je, da morajo biti volitve za občni zbor razglašene 8 dni prej. kar pač ne more imeti dru-zega smisla, nego da se mora opravičene vo-lilce obvestiti o volitvah, torej da jih je treba primerno razglasiti, da volilci res lahko izvedo za nje. Kako pa je izvršilo sedanje vodstvo blagajne to nalogo. Dne 22. majnika zvečer je objavljen razglas v uradnem «Osser-vatore Triestino*, katerega še nikoli niso či-tali delavci. Razen tega so nabili na nekatera cerkvena vrata nekoliko malih plakatov in to je bilo naznanilo. Po nazoru blagajniškega vodstva ima pač samo tisti volilno pravico, ki hodi v cerkev. Vodstvo blagajne je s tem doseglo, kar je hotelo, namreč da večina volilcev ni vedela za volitve. Blagajna ima nad 3000 članov, volitve pa se jih je udeležilo okrog 200. Seveda ni kriva tega samo pomanjkljivost naznanila. Večina članov tudi ni dobila volilnih legitimacij. To pa se ni zgodilo po pomoti, temveč namenoma. Ko so nekateri udje pri predsedniku protestirali, da se jim ni poslalo legitimacij, je oblastni buržoazni predsednik delavske blagajne brez ovinkov odgovoril: «Jaz pošljem legitimacijo, komur hočem jaz!» In tako je res storil. Izvršil je svoj namen prav po buržoazno-narodnjaški maniri. Dočim določajo pravila, da ima volilno pravico, kdor je dosegel 18. leto, je vse polno starejših, ki niso dobili legitimacije, nasprotno pa so volili tudi fantiči, ki imajo komaj 14 let. Za delegata je labko izvoljen po pravilih, kdor je star 24 let, voljeni so bili pa taki, ki niso polnoletni. Pri volitvah so oddajale nepoklicane osebe očitno falsifikovana pooblastila mojstrov ljudem, ki nimajo volilne pravice. Delavstvo je protestiralo proti temu ravnanju, a bilo je zaman. Po volitvah so bili veliki delavski shodi v Opatiji, Lovrani, Kastvi in na Volovskem. Govoril je sodrug Milan G 1 u-ln a c iz Zagreba v vseh štirih krajih, v Opatiji pa tudi sodrug P a n e k iz Trsta. Vsi shodi so bili jako dobro obiskani in povsod se je sklenilo resolucijo, s katero se pooblašča predsedništvo, da nabira podpise za vložitev protesta pri okrajnem glavarstvu na Volovskem. Sodrugi so že pričeli v tem smislu delati in upati je, da dobimo v kratkem rešitev. — Tako oblastno ravnanje gotovo opravičuje, da se govori o turških razmerah. A to nesramnost zagovarja — »Slovenski Narod*. V uredništvu tega lista sprejemajo menda dopise, naj pridejo odkoderkoli in naj lažejo, kolikor jim se poljubi. Blatenje delavcev jim je menda zadostna legitimacija za dopisnika; s tako vizitnico se lahko položi vsako kukavičje jajce v «Narodovo» redakcijo. Ali je to pametno ali ne, naj presodi psevdo-liberalni list sam; da je infamno, vedo delavci in nikar se naj liberalna stranka ne čudi, če bode delavstvo izvajalo konsekvence iz takega ravnanja. Ne bode trajalo dolgo, da bode »Narod* obžaloval, da je, ne da bi poskusil, izpoznati istrske razmere, ščitil lopovščine, izvršene proti delavcem in zasramoval delavstvo. Na smešni poskus »Narodovega* dopisa, obremeniti delavce s krivico na njegovo trditev, da so socialni demokratje jemali delavcem volilcem legitimacije, sploh ne odgovarjamo, ker je to ravno tako bedasto, kakor nizkotno. Zaveden delavec In prijatelj delavstva ne pile Koslerjevega piva! Iz stranke. Obračnn za koledar naj nujno p°ray' najo vsi tisti, ki tega še niso storili. Pošilj® naj se ves denar na: Uprav. «Rdečega prapora* v Ljubljani s pripombo,zakaj je poslal. Trst. Dne 22. t m. so imeli tukajšnj* organizirani železničarji zaupen shod, na katerem so sklenili, da pristopijo kompaktn® politični organizaciji in bodo redno plačev# strankarski davek. Enako so sklenili orga*11' zirani železničarji v Nabrežini 23. t. m. T Ljubljani je v sledečih tobakarnah «Rde®‘ prapor* naprodaj: Blaž, Dunajska cesta. F r a n z o t, državni kolodvor, Sp. Šiš^ Kanc, Sv. Petra cesta. Kuser, Sv. Petra cesta. Pichler, Kongresni trg 3. Sva tek, Glavni trg. Šešark, Šelenburgove ulice. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. W e is er, Jurčičev trg. Gostilna Traun, Glince pri Viču. KM: Lavrenčič, Piazza Caserma. ! Krebelj Peter, Kapucinske ulice 1" Ifa Beki: Ricardo Camera, Corso 16. Velilco ljudsko slavnost pri Plankarju na Dolenjski cesti v Ljubljani prirfde ▼ nedeljo, 1. julija 1.1. linhl Jo-ncln ob deBetletnici svojega društva na vrtu in na travniku pod go*- 1J Uuljallolil liliLu±JI dičem g. Job. Plankarja na Do- Ia««« Iri r Inn Anr>f>lr o 1*7 K lenjski cesti. — St deluje slav. meščanska godba iz Kranja. Na velikem plesišču bo svirala godba g. A. Zorniča. — Najraznovrstnejša zabava. — V mraku čarobna razsvetljava. — Začetek ob 3. uri popoldne. — Vstopnice v predprodaji po 20 vin., pri blagajni po 30 vin. za osebo. Otroci so vstopnine prosti. - ________ Vstopnice se dobivajo v Ljubljani: v Šelenburgovih ulicah v trafiki g. Šešarka, na glavnem tiju. v tigovini g. Fr. Igliča, na Sv. Petra cesii v trafiki g-h. št. 12. na Dolenjski cesti v gostilni g. Plankarja, na Glincah v gostilni j ri «Kcio>cu». V Spod. Šiški: v trafiki državnega kolodvora, BALKAN 7rst Nova zgradba — 70 elegantnih sob. — Lift. — Električna razsvetljava. — Kopel)!. — Cene zmerne. Kavarna in restavracija- 10-3 Počkaj £ 3(ogl. IHlMIlglillMlBliaiBlIBllBIIBUBIBilBllBIEl Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste Aleksandra Levi Minzija Trst — Piazza Rosario 2 — Trst (iolsko poslopje) Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Cene brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo. § I m * Kavarna „Clr>ior)c" preje „Tedesco“ se priporoča cenjenim so-drugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški Ijsti. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena. L Prva kooperativistično urejena mr gostilna v ulici S. Giovanni v Trstu. Izvrstna vina. Dalmatins* vina, direktno od organi' ranih sodrugov v Dalmac*J • Vedno dobra kuhinja. ^ razpolago »Rdeči PwP° ' *Arbeiter-Zeitung» in voratore». izdajatelj ln odgovorni urednik Josip Berdajs. Tiska lv. Pr. Lampret v Kranlu-