80. številka. Ljubljana, vtorek 10. aprila. X. leto, 1877. SLOVE Izhaja va»ik dan. izvzeinsi poncdeMkfl in dneve po praznici h, ter voij.i po pošti prejeman zh avitru-u^erake kr., će se oznanilo jnkrat tiska, 5 kr., čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Oop-si naj *e tzvole frank srati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opra/ništvo, na katero naj »e blagovolijo pošiljati naročutne, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hišL Iz deželnih zborov. Kranjski tle:rlni zhor. Poročilo deželnega odbora o imenovanji dr. Jan. Mrhala za uda deželnega šolsk. sveta. ,,Ker je lansko leto iztekla šestletna doba službovanja ces. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega, je ces. kr. deželno predsedstvo z dopisom od 6. avgusta 1. 1. št. 1805. z ozi-rom na določbe §.35 deželne post;.ve o šolskem nadzorstvu od 25. svečana leta 1870 pozvalo deželni odbor, naj mu za izprazneni dve učiteljski mesti deželnega šolskega sveta kmalu dotični predlog stavi. nZ odpisom od 33. avgusta 1876. leta štev. 4575 je deželni odbor to storil, po načelu, katerega se je on /mirom držal in v svojem dopisu 5. aprila leta 1870. štev. 1218 c. kr. deželnemu predsedstvu razložil, je na-svetoval Andreja Praprotuika, vodjo 1. mestne ljudske šole v Ljubljani, ki je uže preteklih 6 let bil ud c. kr. deželnega šol-skegu sveta in pa Franca Šukljeja, c. kr. profesorja zemljepisja, zgodovine in pa nemškega jezika na ljubljanskej višjej gimnaziji. „Z dopisom od 27. oktobra 1876. leta štev. 2659 pa je c. kr. deželno predsedstvo naznanilo deželnemu odboru, da sta za uda deželnega šolskega sveta kranjskega imenovana dr. Jan. Mrhal, ravnatelj tukajšnje c. kr. državne realke, in pa Andrej Pra-protnik, vodja I. mestne ljudske šole ljubljanske. „Imenovanje dr. Mrhala v deželni šolski svet je iznenadilo deželni odbor tem bolj, ker prejšnja leta je slavno ministerstvo nauka, ako predloga odborovega nij odobrilo, zahtevalo drug predlog, o poslednjem imenovanji pa tudi tega nij storilo, ampak brez zalite vanja druzega predloga zopet dr. Mrhala predložilo Njegovemu Veličanstvu v potrjenje. ,,Ces. kr. ministerstvo je po takem v nasprotstvo se postavilo s §. 35 deželne postavo od 25. svečana 1870, ki deželnemu zastopu daje pravico nasvetova-nja, zato si deželni olbor, kakor leta 1872, tako tudi letos za svojo dolžnost smatra, to postopanje slavnemu deželnemu zboru v posebnem poročilu na znanje dati." (Poročilo to se je izročilo odseku, ki ima pretresovati letno poročilo o delovanji deželnega odbora. Ko pride poročilo v zbor, bode brezdvombeno razgovor o njem in pri tej priliki utegnemo marsikaj zanimivega slikati. Upamo, da bodo naši poslanci tudi naravnost ono besedo rekli, ki je celemu narodu na jeziku. Ur.) Vzrastenje slovanstva. V evropskem koncertu nemajo samo Germani in Romani zavzemati prvega mesta, nego enako pomenljivo z njimi delujejo tudi Slovani v teku zdanjo zgodovino. Priborili so si položaj, ki se ne sme samo uvažiti, nego ki tudi straši. In zdaj, ko je govorjenje o tem, da se onemu Slovanstvu, ki še vzdihuje pod verigami in v služnosti azijatskih čet, poda človeka vrednuje življenjo, zdaj se je lotil sebičnih, malo-dušnih ljudij neznansk strah pred vedno rastočo močjo Slovanov, in vse njih mišljenje in teženje gre na to, da naj ta vejica Slovanstva še dalje stoka in vzdihuje pod vdarci barbarov; niti mirno no mog6 gledati, da bi se ti služni osvobodili, da bi se potrti sokol dvignil proti solncu omike in nravnosti. Čo nam uže ti Slovani, ki nijso več izročeni samovoljstvu tlačiteljev — tako preglavico delajo, da jim ne moremo nič, kako se nam bode godilo še potem, ako jim pomagamo zdrobiti one spono, ki jih še vežejo, da se ne morejo popolnem razviti. Panslavizem je ona žugajoča pošast, s katero svoja kovarsta in sleparstva pokrivajo, in te ideje, ki je v/rasla v glavah nekaterih idealnih rojilcev, te ideje se poslužujo za orožje in nij jih sram, da jo slikajo kot reakcijonarno, vso moderno oliko in nravnost uničujoče gibanje. Ako pa to idejo, katero se oni popačili, pobližje pogledamo, pokaže se kmalu v pravej oblici in se zove potem vzajemnost slovanskih zanimanj. To pa se ne pravi samo otroku dati drugo ime, spremeniti mu obleko in ohraniti bitstvo, nego to pomeni v resnici vse ono, kar preostaje nevarnega, svet pretresujočega, ako se sleče strašilo panslavizma. Da obstaje vzajemnost slovanskih zanimanj, tega ne bode nihče tajil, in je ta vzajemnost ravno tako opravičena, kakor ona germanskih narodov. Slovani nijso, razen severnega orjaka, v državno enoto združeni. V našej monarhiji nemajo še politične enakopravnosti, nego se morajo še boriti za pravo. Celo neopravičeno očitanje je, ako se avstrijskim Slovanom očita, da se proti Rusiji nagibajo. Oni se čisto nič ne trgajo za rusko svobodo, pa tudi za nemško vojaško gospodarstvo ne. Avstrijski Slovani so bili od nekdaj najtrdnejša podpora države, in ako se uže več let bore proti državnej sistemi, nijso to veleizdajske posebne želje, nego bore se za pravico, osvoboditi se hote političnega je-robstva Nemcev in Magjarov. Avstrija je pred vsem slovanska država. Ako hoče dalje obstati, ako se hoče dalje razviti, treba, da se potegne za zanimanja svojih slovanskih narodov, in svoja zanimanja v iztoku si bode le kot slovanska država priborila. lamele. Prižigalec. (Boman, v angleškem spisala Mi hm M. Cummins poslovenil J.) Osemindvajseto poglavje. (Dalje.) Gospod Brus jej je pogledal v lice sa-mosvestno in zadovoljno, kar jo je vselej močno razžalilo. V roci je držal šopok rož, katerega je pomolil proti njenim začudenim očem. „Kaj lepo!" rekla je Jerica, oziravši se na malo vejico, ki je bila nataknena s preobilnimi stolistuicami, rudečimi in belimi. Govorila je prav tiho, da bi ne prebudila gospoda Granama. Zato je tudi gospod Brus govoril tiho ter je opazil, stolistuice k glavi jej pomolivši: „Gospića Jerica ! lepe so se mi zdele, ko sem jih trgal, a po primerjanju so močno izgubile," in pomenljivo je pogledal na cvetoča nje lica. Jerici je to bila neslana pohvala, ker je izvirala od gospoda Brusa ter se za njo še zmenila nij. Vstavši se je bližala vratam, da bi otšla, ter je rekla: „Gospodine Brus! grem noter povedat mladima gospema, da ste tu." „O, prosim, ne!" rekel je stopivši jej na pot, „to bi bilo grozovito ; kratko in malo ne hrepenim videti jih." „ Branil jej je tako močno, da se je ne-hotoma vrnila in vsedla. To storivši, vzela je delo iz žepa, toda njeno lice je kazalo neko nevoljo. Gospod Brus je videl svojo zmago ter jo je porabil." „Gospića Jerica!" rekel je, „storite mi ljubav in nosite te stolistnico denes v laseh." „Jaz ne nosim pisanih cvetlic," odvrnila je Jerica ter še pogledala nij proč od mušlina, na katerem je delala. Ker je mislil, da jih ne nosi zarad žalovanja (kajti imela je na sebi priprosto črno obleko), odbral je bele cvetlice in ponudivši jej jih prosil jo je, naj bi te njemu na ljubav nosila v črnili svilnatih kitah. „Jako zavezana sem vam," rekla je Jerica; »nikdar uijsem videla tako lepih cvetlic ; toda vajena nijsem tako zelo se lišpati in nadejam se, da me bodete oprostili." „Kaj tedaj nočete vzeti mojih cvetlic?" „ Radostno jih spremjem," rekla je in vstala, „če mi dovolite, da grem po kozarec vode ter jih postavim v sobo, kjer se jih lehko vsi veselimo." „Svojih cvetlic nijsem natrgal za vso rodbino in jih sem prinesel," rekel je Benjamin nekoliko razžaljen. „Gospića Jerica! če jih vi nočete nositi, podaril jih bodem neko-mur, ki jih bode rad nosil." Potem se tudi Avstriji nij treba bati slovanske vzajemnosti, in njeni sedanji voditelji pošasti panslavizma, s katerim svojo politiko opravičujo, gotovo nijso dobro v oko pogledali sicer bi je ne popisovali, da ima Meduzino glavo. Politični razgled« TVotvfttiiJ«* dežele. V Lj ubijan i 9. aprila. Izmej ttcšelnih *r#>or**#i« sta denes tudi tirolski in češki zbor sešla ze. Zlasti na tirolskega, vedno še opozicijonalnega smo radovedni, kako se bode obnašal. Na so bile 7. t. m. zopet vo litve na kmetih za deželni zbor. Narodni kan-didatje stare stranke so povsod zmagali. liste še zmirom živo zanima „krajiško pitanje," ali zjedinjenje vojne granice s civilno Hrvatsko. Magjarska vlada je baje zdaj s tem zadovoljna, da hrvatski ban (ki je pa od Magjarov odvisen) prevzame vladanje v granici, ali absolutistično, ne parlamentarno. S tem je pač malo pridobljeno, ali pa nič, če ne še kaj izgubljeno. Vendar je dandenes boljši od cesarja odvisni komandant, nego od Magjarov odvisen ban V ii it t. J«- Prilive. Ruski pr»fo/.ol, v Londonu podpisan, oznanjen je zdaj evropskemu svetu in iz tega oznanila vidimo, da nam nič novega in nič posebnega ne prinaša. Podpisavali so samo za to, da so časa dobili, ali — čas kratili. V tem protokolu namreč izpoznavajo velevlasti, da bi dobro bilo za pomirjenje orijenta, če so mej soboj sporazumljene v skrbi, zboljšati položaj krščanskih prebivalcev v Turčiji. Velevlasti želo, da Turčija mir naredi s Črnogoro na podlogi poprave mej, da vso vojsko, ko likor je nij za notranji red treba, razpusti. — Ruski poslanik Šuvalov je po podpisu p.o-tokola pristavil, da če se vse to tudi od strani Turčije zgodi, bode Rusija tudi razorožila, Bi-cer pa ne, če se čuje o novih preganjanjih kristijanov. — Za to poslednje pa nij skrbi. Še zdaj nij popolem jasno, kaj in kako bode z Mtistm*»-kitni, „"VViener Tagbl." ima iz Berlina telegram, ki pravi, da on pojde sicer na odpust, ali ostane vendar še v vladi. Bismark se je baje pritožil, da so njegovi sodelavci nerodovitni. — Slabo gospodarstveno stanje v Nemčiji je bajeda tudi krivo Bismarkovega odstopanje. Dop ISl. Ie No*»t tili ju 6. aprila [Izv. dop.] Kakor je užo „Slov. Narod1' v svojem času poročal, je naš novo izvoljeni okrajni zastop za svojega načelnika izvolil gosp. G. Skaza, posestnika v Velenji. Na včeraj je on prvi občni zbor sklical, in je bilo mej drugim na dnevnem redu ustanovljenje okrajne hranilnice. Predlog je bil z živahnim odobravanjem sprejet. Potem je bil za sestavljenje pravil izvoljen odbor sledečih pet gospodov: pl. Schnitzer in Ivan Vošnjak iz Aoštanja; Fr. Skubic, Noe v. Nordberg in I. Goli iz Velenjega. Omenjeni komite ima pravila do 1. maja t. 1. izdelati ter okrajnemu odboru zročiti, da se občnemu zboru, ki se ima kmalu sklicati, v pregled predložijo. Tako se bode naš okraj znal čez malo časa ponašati z dvema denarnima zavodoma: „okrajna h ra ni 1 ni ca", in „po so j i 1 niča", kar bi si naj drugi okraji v izgled jemali, kjer je denarna beda še mnogo večja nego pri nas, pa niti jednega denarnega zavoda nemajo. da bi se gmotno ljudsko stanje zboljšalo. Ne hi se potem vedno slišale tožbe o eksekutivnih dražbah, ki razne kmete iz njih posestva spravljajo. Pri nas vsaj so dražbe le bela vrana. Treba je le malo ene rži je, in vse zapreke, ki se ustanovam enakih zavodov protistavhajo, se dajo lahko premagati. — V sredo večer okolo deveto ure smo opazili mali potres, ki je trajal kakih deset tre-trenotkov. Iz Ittl&icc 5. aprila. [Izvirni dopis.] V Škocijanu poleg Turjaka je gospod, katerega ena najlepših lastnosti) je ta, da je silno bogat. Ker mož nij voč mlad, in neizogibljiva smrt se le bliža, in ko pride, poropa tudi zaklade, ki bo z železnimi zapahi zatvorjeni; torej nij čudo, da je čedalje bolj pust in čme-ren. Baš sam zase naj bi le bil čmerikav; očitno pa moramo protestirati proti temu, da tudi nas farane s svojo čmerljivo sitnostjo kar more nadleguje. Tako n. pr. belo nedeljo je bivala vsako leto božja služba na Rašici v najbolj oddaljenej poddružnici Škocijanskej. A letos ne; — in zakaj ne? Ker smo lansko leto m. a. škofa prosili, da bi zanaprej vpisani bili v faro Lašče, kamor zmirom tudi v cerkev zahajamo, kajti je komaj četrt ure od nas. Čudnemu gospodu ne bi bilo s tem ne materijalne ne druge škode prizadete, am pak bil bi le na koristi; a kakor starokopit-neži sploh, bil je strašno razjarjen zarad naše prošnje in se je menda za rotil, da ne bo več hodil k sv. Jarneji na Rašico maševat. To ima biti kazen za naš predrzen greh. Maso nam je odjedel. Pravi tudi, da za nas Baši* Mislil je, da jo bode to neprijetno zadelo, kajti njegova ošabnost je bila tolika, da je menil, da to nje obnašanje izvira iz koketerije. Ker so pa taki dogodki zmerom le pomnože-vali njegovo občudovanje, menil je, da Jerica zmerom to namerava. „Kaznoval jo bodem,u mislil si je; cvetlice je zopet povezal ter jih vredil Katinki za dar; ta se bode, kot je bil prepričan, čutila močno čislano. „Kje pa je Francika denes V" vprašala je Jerica, ki bi bila rada obrnila govor na drug predmet. „Ne vem,u odvrnil je Benjamin z glasom, ki je kazal, da ga nij misel govoriti o Franciki. Sledil je kratek prenehljaj, med katerim je sanjarsko gledal Jerici v prste, kako je sedela in šivala. ,,Kako pazite na delo," rekel je nazadnje. Vaše oči so prav zamaknene v to. Želel bi, da bi imel toliko privlačnosti, kot ta kos mušlina." ,,Jaz pa bi želela, da bi bili ravno takoj nedolžni," mislila si je Jerica. ,,Zdi se mi, da se ne trudite dosta, da bi me kratkočasila," pristavil je, „kader pridem sem vas obiskat." „Mislila sem, da ste prišli na gospod Gra-hamovo povabilo." ,,Kaj nijsem moral celo uro dvoriti Katinki, da so me povabili?" ,,Če se imate zvijači zahvaliti za povabilo," rekla je Jurica, ,,ne zaslužite povab Ijeni biti." ,,Mnogo ložje je dopadati Kalinki, nego vam," opomnil je Benjamin. „Katinka je jako ljubeznjiva in uljudna," rekla je Jerica. „Da; pa meni je več mari za en vaš smehljaj, nego — —" Jerica ga je ustavila z besedami: „Oh! tu nas pride obiskat stara prijateljica. Gospodine Brus! prosim, pustite me mimo." čane nič ne mara; skrivej pa Ie agitira pri škofijstvu proti našim tako jasno pravičnim željam Tedaj če ne mara za nas, nas želi potem takem le za to še pri svojej fari imeti, da bi nam nadalje še, kjer bi mogel, kljuboval in tako svojo mogočnost kazal. To se pač slabo strinja z njegovim stanom. — In če on za nas ne mara, kako bi baš mi mogli kaj mnrati zanj ? Ljubezen se ne da vtepsti s preklo, ne, ne. Imamo tod po okolici pač vse drugačne duhovnike, ki so res ljubljeni sploh pri svojih faranih; se ve da bogati nijso, zato so pa tudi vsi sami „osli* v očeh Skocijanskega bogatina. Naj bi pač prečastno škofijstvo blagovolilo skoro našo ponižno prošnjo vslišati, ter ločiti nas od uže tako skoro vse zrušene zveze s tacim duhovnim pastirjem, ki ne mara za nas in nam brez vsega pravega uzroka strastno kljubuje. Saj uže celo nnjpriprostejša pamet razvidi, da naravno vsled lege, bližave in občevanja, moramo enkrat gotovo — ali prej ali pozneje spadati v Laško faro. P. n. škofijstva bodo namreč s časoma moralično prisiljena arondirati fare uže zarad pomanjkanja duhovnov. Tisti škof, kateremu je prihranjena ta lepa naloga' bo si postavil s tem gotovo v veke slavni spominek. Napredek prorine povsod, delaj mu zapreke kolikor hočeš. Če se odpravljajo neprilične starokopitnosti v družili rečeh, zakaj moralo v cerkveni ravno ti tako imenitni zadevi vse pri starem ostati? Res da, prizadejalo bo to preustvarjenie mnogo dela, saj je dalo tudi pred sto leti ustanovljenje novih lokalij mno<*o opravila, — in našega novega škofa — čujemo — da delo ne straši, zatorej upamo, da bo ravno pri nas uže davno zaželeni začetek tacega tukaj tako živo potrebnega arondiranja storjeno. Domače stvari. — (Ljubljanski mestni zbor) ima 12. t. m. ob 5. po polu dne izredno sejo, v katerej se bode volilo župana, podžupana, in razne odbore. — Pri tej seji morajo vsi mestni občinski svetovalci navzočni biti, ker oni, ki ne morejo izostanja opravičiti, sicer izgube mandat in se morejo na globo odsoditi do 105 gld. — (Imenovanja in p r e m e š č e n j a.) Radovljiški vodja okr. glav. vladni tajnik. J. Bralka in ministerijalni podtajnik E. baron Gussich sta imenovana za okrajna glavarja na Kranjskem. — Komisar Jab ornegg pride Ko je izgovorila, zaprla so se ravno vrata ( na dvorišči, in Benjamin je videl priti osobo, katerej je Jerica mislila iti naproti. „Ne hitite toliko, da bi me zapustila!'* rekel je Benjamin. ,,Stara mala čarovnica, katere dohod va blezo toliko veseli, ne more pred pol ure priti do sem." „Stara prijateljica mi je", odvrnila je Jerica. „Moram iti in jo pozdraviti." Njen obraz je bil tako resnoben, da se je gospod Brus sramoval, nadaljevati svojo neuljudnost; vstal je ter jo mimo pustil. Gospića Marta Pačeva, (kajti ta je bila, ki je bropela prek dvorišča) I se je premočno razveselila zagledavši Jerico, ter je oni trenotek, ko jo je izpoznala, počela prav po gledališčno mahati z velikim palialcem iz peres; tako je namreč najrajša pozdravljala. Ko se jej je približala, prijela jo je Marta Pačeva za roke, ter je kramljajo nekoliko minut stala pred njo, prodno ste šli skupej prek dvorišča. Vstopili ste skozi stranska vrata. Ko je Benjamin videl, da ga vara nada, da bi se iz Radovljice v Ljubljano, komisar Mer k v Logatec, komisar Jagritsch iz Kranja v Radovljico, vi. koneipist v. Gozani v Kranj. — (Vojaški novak i) se bodo za Ljubljano in okolico ta teden izbirali. — (Požar.) Predsinočnjem je ob polu enajstih po noči zgorel kozolec Neže Videč na Poljanah. — (Slovensko g 1 e d a 1 i 8 e e.) V nedeljo večer je bilo slovensko gledališče zopet dobro obiskano. Igralo se je na korist priljubljenega igralca g. Fr. Schmidta. Igranja tudi denes ne bodemo kritizirali. To pa menda sinemo reči, da nam nij po volji, če se pri prestavljanji znanih iger o r i g i n a 1 ne imenuje. — (Ljudska kuhinja.) V nedeljo 8. t. m. dopoludne se je v ljudskej kuhinji prvi krat za poskus izdalo 90 porcij jedil. Vodstvo kuhinje je blagovoljno prevzela za ta dan gospa Franja Sirnikova in je z vajeno roko pripravila jako okusno kosilo, katero je ne samo ubozim, temveč tudi razvajenim dobro dišalo. Lepo je bilo videti, kako so elegantne gospe in gospodičine siromakom stregle in marsikatere reve je ganila ta milosrčnost tako, da so se jokale. Za deset soldov dobili so dobro juho, meso in kislo zelje, za 6 soldov pak skledico vampov, kruh je 1 kr. in je skoro tak. kakor so po navadi za 2 solda dobiva. Spodnji prostori starega strelišča so kakor nalašč za tak zavod in zdaj, ko je vse pripravljeno za kuho in druge potrebe, zdaj se smemo nadejati, da najde to društvo še nove podpornike ki so dosedaj dvomljivo čakali na prvi poskus. — Kakor čujemo, se bode ljudska kuhinja v nedeljo 15. t. m. slovesno odprla iu jem pote vsak dan od 11. do 1. ure dopoludne razdelitev jedil. — (Velikodušnost južne železnice.) Piše se nam iz Postojne: V očigled občutljivega pomanjkanja, katero prebivalstvo več okrajev postojnskega okraja zarad slabe letine trpi, bode c. k. okrajno glavarstvo v Postojni v sporazumu c. k. deželnega predsed-ništva v Ljubljani živež in žitno seme nakupilo, da se bedi kolikor toliko v okom pride. — Južna železnica je za te transporte, kateri skupno težo 150.000 kilogramov presegati ne smejo, dozvolila v dobi do zadnjega junija t. 1. pristojbine prosto prevažanje kot navadni tovor od vseh postaj do Postojne, sv. Petra, Kilovče, Trnovega in Divače z daljnim pogojem, da te pošiljatve spremljajo certifikati gosposke in da bodo pod naslovom „Nothstands-Commission Adelsberg" oddani. — (Iz Rake) na Dolenjskem se nam piše: Naše županstvo je jedno onih, ki vse po slovensko urad uje, odkar je izvoljen sedanji župan. Da se ureduje slovenski, temu temelj je položil gosp. Žgur, ki je požrtvovalno sprejel občinsko tajništvo. Odkar pa je višja oblast gosp. kaplana od nas proč poklicala, mu je naslednik v občinskem tajništvu tukajšnji trgovec in posestnik in prvi občinski svetovalec gosp. Vehovec, ki pri vsem svojem obilnem delu vedno še dovolj časa dobo, da uraduje na korist občine, da po slovenski, umeje se samo ob sebi. Želeti bi bilo, da bi g. V. tudi drugod posnemali. — (Potres.) Piše se nam iz Laškega trga 7. aprila: Denes, to je soboto na večer ob Va 8 uri je bil drugi potres, ki je trajal 4 sekunde, a bil nij tako intensiven, kakor prvi. — Zadnji potres v sredo je bil jako močan, ter je skoraj vsa poslopja tu več ali manj poškodoval. — (Iz Ž a ve a) se nam piše G. aprila: Gospod Karel Ilribovšek, dosedaj uže nad štiri leta kaplan v Žavci, jo premeščen v Celje za nemškega pridigarja in kateheta. Ker je omenjeni gospod v vsakem obziru značaj, da malo takih, se je ta čas, kar je pri nas ka-planoval, vsem tržanom in sploh znancem tako prikupil, da te izgube ne bomo tako hitro pozabiti mogli. — (Poboj.) Iz Krope se nam poroča: V Nam lah pri Kropi je bil v soboto večer, mladi močni fant iz vasi Podblice, ko je šel k svojej ljubici vas, ravno ko jo po lestvi lezel, od neznanega človeka udarjen in ubit, potem ko mu je uapadnik lestvo podnesel, tako, da je na tla padel. Isti večer je bilo ravno iz te vasi v nekej gostilni v Kropi več fantov, ter so jako zelo razgrajali, iu tudi več oken s kameni pobili in na drug način prebivalce te hiše v velik strah spravljali. — (Pritožbe zoper pošto) smo uže večkrat imeli. Tudi tukajšnje zastopstvo banke „Slavije" je poslalo do direkcije sledečo prav umestno pritožbo: n Večkrat bi bili uže imeli priliko, pritožiti se zavoljo nerednega ekspe-diranja pošilja tov na tukajšnjej pošti, zadovoljili smo stf pa s tem, da smo ali tukajšnje slavno oskrluiištvo, ali pa dotičnega uradnika na pomote opozorili ter prosili, naj se skrbi, da se v prihodnje več ponavljale ne bodo. Jerica vrnila, Šel je na vrt, nadejajo se, da bode Katinke pozornos t obračal na se. Benjamin Brus se je toliko zanašal na bogatstvo in na visoko veljavo v družbinskem življenji, da mu še prišlo nij na misel dvomiti, da bi Jerica radostno sprejela njegovo roko in njegovo premoženje, ko bi ja jej ponudil. Še veče mrzenje in zanemarjenje od njene strani bi ga ne bili preverili, da bi sirota brez premoženja ne porabila take prilike, ter ne bi se množila. Marsikatera skrbna in posvetno razumna mati je uže iskala njegovo znanje. Marsikatera mlada devojka, celo take, ki so imele lastno premoženje, ter so bile iz dobre rodbine, so se močno zanimale za njega, ker je mislil, da ima dovolj denarja, da si lehko vsakdo izvoljeno gospico kupi za ženo, smijal se je, kadar se mu je urivala misel, da bi bila Jerica tako preširna ter se držala samo sebe za boljšo, nego so druge devo. Določil se vendar še nij bil za tako važeu korak, da bi se bil prostovoljno odpovedal raznim koristim, katere je užival. Namenjen je Ie bil zadobiti Jeričino dobro mnenje o sebi in njeno ljubezen; če prav bolj zanimal za njo nego je sam vedel, bilo je ono sedaj vendar njegov zadnji namen. Zavedal so je, da mu še nij nikakor pokazala, da bi bil kaj dosegel. Sklenivši poskusiti nova sredstva, da bi jo pridobil, odločil se je za način, ki ga vsakdanja sebičnost le prepogostem rabi, odločil se je, pravimo, za način, ki je moral, ko hitro se bi posrečil, ponižati, če ne onesrečiti tretjo osobo. Nameraval jo s preočitno uljud-nostjo proti Katinki Rajevi, izbuditi Jerici ljubo sumnost. S tem namenom je šel v vrt nadejajo se, da jo bode opozoril na se. Zares, nesramni naklep! ker Katinka ga je uže rada imela. Bila je devojka vročega sira, razen tega še lehkoverna in po vsem soditi zelo pripravna, da ste jo hinavstvo in zvijačnost prevarile. 'Kome prvega deU.) Ostrmeli pa smo, ko nam je včeraj vrnjeno bilo pismo z jako določno pisano adreso, ki je pa, uamestu, da bi na pravi kraj poslano bilo, po petero druzih poštnih postajah hodilo. Nemogoče je misliti, da na ljuhljanskej c. kr. pošti nij znano, kje leži Gradec, glavno mesto štajerske dežele — pa vendar je tako! Da tako napačno In malomarno kartiranje strankam, ki pisma odpošiljajo, mnogo škodovati utegne, jasno vam bode, ako preberete ur-genco, katero vam z Gradca dotična stranka pošilja in katero v prepisu tu prilagamo. Ker je še slavno c. kr. poštno ravnateljstvo vsako opravičeno prošnjo uvažiti blagovolilo, obračamo se denes do vas z iako nujno prošnjo, da blagovolite za to skrbeti, da se strankam z enako nerednim pošiljanjem ne bode godila škoda, iu ako je temu krivo neznanje slovenskega jezika nekaterih tukajšnjih uradnikov, preudariti, če bi ne bilo v interesu prometa sploh, da se v Ljubljani na c. kr. pošti namesto samo takovi uradniki, ki so slovenskega jezika popolnem zmožni." Naznanilo. Vsled preslabe udeležbe družabnikov dne 4. t. m. se skliče občni zbor na dan 11. t. m. zvečer ob •/■ 8. uri v čitalnično dvorano. Program se je izpremenil le v tem, da se bo obravnavalo tudi o prenaredbi pravil zastran znižanja števila odbornikov. Po zborovanji bode v čitalničnej restavraciji glasbena zabava s petjem in godbo. V Ljubljani, dne G. aprila 1877. Odbor glasbene matice. Jugoslovanska bibliografija. Poznato je, da knjižarski organi „Osterr. Bucbhttndler-Correspondez" u Beču i „Borseu-Blatt" U Lipskoin imadu stalnu rubriku za bibliogratiiu. Za tu rubriku dajem ja od prošle godino jugoslavenski dio: hrvatski, srbski, slovenski i bugarski, a to je nakladnim knjižarom objavljeno u listu „Oesterr. Buchhiindler-Correspoudenz". Ovim književnim objavam očituje dvostruka svrha: 1. Na ovaj način objavljena djela, uzimlju se u Brockhausov „Allgem. 13iieherlexicon," kojega će sad izaći 15. svezak, na nje se dakle nezaboravi. 2. Na ovaj način objavljena djela moči će se naći i kupiti ne satno u ono kratko vrieme, dok su nova, već i u dalekoj budućnosti, a to žalibože nije moguće osobito kod ouakovih djelali, koja izlaze u vlastitoj nakladi pisca ili koja izdaju literarna družtva, te koja dakle ostaju nepoznata velikoj trgovini knjigah i vanjskim prijateljem jugoslavenske književnosti, a za malo vremena so posve zaborave, kako su to valjda izkuš li mnogi naši pisci, koji su izdavali djela u vlastitoj nakladi i kujiževna naša družtva. Da se poluči korist, naznačena u prvoj točki, i da se ukloni nazadak, naznačena u prvoj točki, i da se ukloni nazadak, naznačen v drugoj, može, poslužiti jedino bibliografija u knjižarskih organih, kako je gore pokazana. S toga sam u interesu naše književnosti i interesu pisacah, koji u vlastitoj nakladi izdaju djela, te u interesu književnih družtvah i drugih izduvateljah i nakladnikah slobodan najuljudnij-' zamoliti: neka bi mi svatko odmah, kad koje djelo izadje u hrvatskom, Brbskom, slovenskom ili bugarskom jeziku, poslao jedan oiltisak, da ja isto uzmog-nem uvrstiti »lati u navedenu bibliografiju« Djelo neka mi se pošalje franco, eventualno pod omotom u križ, i neka se naznači, kolika mu je cieua. Za ovo oglašenje u bibliografiji, neće se ništa v ime honorara ili drugih troškvah plaćati, osim što se ima franco poslati jedan od-ti-ak djela. Svih takovih djelah primat ću razmjeran broj odtisakah u komisiju na prodaju obćiu- stvu i na dcbit za knjižare, s kojimi imam razgranjene veze znamenitom vlastitom nakladom te debitoin naklade jugoslavenske nase akademijo znanostih i umjetnosti h, i s toga se nadam obilnim pošiljkam. Ako se knjige nepošiilju meni u komisiju, to molim, da mi se o svakoj knjizi nazoau tuna ili adresa, na koju se imam pozvati i kamo se imadu knjižan- obratiti, da dobiju djelo, U Zagrebu, 23. ožujka lsTT. Kuji/ara Lavo^lava Ilaitmana u Zagrebu. 1 mrli v l.jni »*i itml od 3. do 5. aprila: Vi!ibald Kotor, u rad niskoga slug« otrok, 9 mesecev, pod Oradom st. 79, ya oslabi), n jeni mozjan. — Uršula Demšar, osobenjica, stara TO let, v dež. bolnici, za želodčnim rakom. — Ana Vildner, hči uradnika juž. žel., stara 1 leto 2 mes., na svv Petra cesti št. 3, za pljučnim vnetjem — Alarija Hkulic, osobenjica, stara Hl let, v civ. bolnici, za mduho. Štev. 5007. (86-1) Razglas. Od volilcev glavnega mesta ljubljanskega 24., 2C, 27 marca t. 1. izvršeno dopolnilne volitve mestnega zbora, vsled katerih so bili gospodje dr. Karol Aliačič, Leopold Biirger, Karol Desclnuunn, Aleksander Drčo, dr. Friedrich vitez pl. Kaltenegger, Anton Laschan, Peter Lassnik, Josip Regali, dr. Adolf Schaller, in Rajmund Zhuber kot soudi mestnega zbora izvoljeni, je mestni zbor z sklepom od 5. aprila t. 1. potrdil. To se splošno naznanja. G. aprila 1877. Župan: l,a«cli>»••«. 30 lot iz? je aij bolezni, ki bi Jo ie bila Min-Mla ta prijetna zdravilna hrana, pri odrađenih i iirocih brez medicin in stroškov; zdravi var holezn j želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; žloz< i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro bavljenje, zaprtje, prehlajenje, neBpanje? slabosti, zlat* lilo, vodeuico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v glavo, mm en je v ušesih, slabosti in 'de vanj o pri nosečih otožnost, diabot, trganje, shujšanje, blediČicc in pre lajenje; posebno se priporoča za dojenee in Hnlj« nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej yo.(X> ■al zdravilnih, brez vsake medicine, mej nj i. sevala protesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Benc ... pr.. oga profesorja medicine na vseučilišči v lUrthon tdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. s ti- i i At. Campbella, prof. Dr. Dčde, Dr. Ure, grorlnj« laiek •raart, Markize de Brehan a mnogo druzih i iienltmi is' d), se razpošiljava na posebno zahtovanje Kratki izkaz is 80.000 spričevalov. Na Dunaj i, 13. rprila 1873 I rešlo je uže sedem uaes ce^, od> ar w»no Ml v brezupnem Btanji. Trpel sem vsled prBnih i ču ničnih bolečinah, in sicer tako, la srn od rine d« dne 1 idno gnil, in to zaprečilo je dolgo čas . tnoj. studije. Cul Beni od Vase čudapolne Keviucscore prijel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da ne čutim po mesečnem užitku Vtše tečne in okusni ttti x lesciere popo nem zdrav, tako, da brez uajim i oga tres nja morem zopet pisati. Zaradi tega pripo:>,č\m vsem bolnim to p*imerno prav cei 6 -n okutno hrano, kot najboljši priponi.ček, ter ost.au :n \' -ndani Gabri el Teiohner slušatelj javnih višjih trgovskih šol Pismo visoko plemenite markize de Brehau. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin \sako vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogla niti Čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, iu pri tem bila Bem melanholična najvišje stopinje. Al nogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo KevaleBciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Revaleaciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčue hvaležnosti in popotnega spoštovanja. Markize de Brehau. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nopro bavijenji, nespanji in h uj sanji. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici in tiščanji v prsih. iievalescičre je *K.rat te6uej&&, nego me ■, tei »e pri odraščenih in otrocih pnhram 50 krat več u» oeni, ko pri zdravilih. plehMtiu jiii.u..', po pol fanta L ..->ld. > • .. , l vat i gold. M itr., j m rita 4 goid. 50 kr., 'tir. tov 10 rnld,, 12 fantov JO t>-3*. <>:'.. 'ii'7'. i*ciec * .'h*.; i c m ▼ -mJio ~ i in Ki/*io*.iiert*- Ohooolatee v praha ii ca* 1 'Ur., v ?r».ii v* > ;.. dolnjo: Da n»rry * .lomp. wm ¥\lt» in i Kn\ i t*- i, 'i;i*tor * y»ei i H i h ci upimrggfclfc) ar,uv3ih. it ■ ' k.i >iu)» » i porrso.liii. V jmi i t '.C I i- l. >,■••» > i +, Hkar pri „datem onu", v Reki pr: J P i . damu, v Oiovou pri lekarju Bn , i t i*; u, Npijeta mri iek«rja Al ji aov.ćn TmIm lok.^rju Jakobu Sorravado, pri dro^e. i a i', u >0 i i" J. Hirurnn •• /.M.lrn ■-ri A n d r • ' č >i 8i) Med. dr. Tanzer, docent zobozdravja in praktični zobozdravnik v Gradci, stanuje tukaj, v L j nl»Ij t ■ ni» „Hotel Kle« iant", 1. nadstropje, soba ua ogni, št. ti in t (na /ahtevauje so p. n. damam tudi posebno sobe ua poslugo) in ordinira vsak dan od 5*. ure zjutraj do 6. ure zvt-čer v zobozdravji in zobo-tehniki. Ostuiic »o tlaije tu. (81—W) Ker so je toliko pacijentov oglasilo, da se obrok 14 dmj ne zadostuje, ako so hoče vso operacije iu tehnične dela iu preddt-la izvršit, uredil sem svojo tukajšnjo prakso tako, da os.aa.in zdaj kolikor mogoče dolgo tukaj, da pa tetošujo jesen ne pridem sem. Njegovi cea. kr. priv. /obni i>i*oi>in*«.tis Antiseptikon ustna voda, a Hacon i gid., zobni prah, velika »katulja po 1 goni., sobna pasta, eo..a po 80 kr. in paketek po ->0 kr., se dobivajo i pri lastniku privilegija, kakor pri lira lili Krisper, l.tl. Mahr, le-kar Birsehiu v Ljubljani, Mariusek v Loki, m v lekarnah v Kranj i in Kamniku, i po vsakej tr-govskej hiši na Koroškem in Štajerskem itd. Samo 80 kr. 1 par nožov z vilicami iz pravega, vedno belo ostajočega britanskega srebra, duc. 4 gld. Žličice za kavo, ona kr. 10, 15, 20, 30, 40. Žlice za jed, „ „ ;!0, 40, 50, 60, 70. 1 zajemalec za inloko, kr. 60, 80, gl. 1, 1.2», 1.50. 1 zajemalec za juho, gl. 1.20, 1.50, 2, 3. 1 par velikih svečnikov, g). 2, 3, 4, 5, H. 1 tada, velika, kr. 90, gl. J.20, 1.50, 2, 2.50, 3.50. 1 okvir za fotografijo, fin, kr. 80._ mmmm Vse drugo jako ceno. BVBbI Naslov: HI. jUrcssler, »ion, Ncuhaii, Burggasse 2, llotol Ho lor. Cenilnik zastonj. Naročbe iz provincije takoj s poštnim povzetjem. (25—19) Cp o s5 tr H b> 5= n 3 s B. S § tiaro . £"3 w O P 12. a. o, o_ •< ^ S5 T 3 £ • • » ■ ■ , * 3 ^ -q -j oo w i u, _. D ca P £. t» pa "o muijioa. 9. aprila. Pri Slonn: Wabič iz Zagreba. — Okorn iz Senožeč. — Fischer iz Prage. — Toscano iz Koke. — Svetic iz Kadovljfce. — Jelonec iz Lašč. — pl. Schošulan iz Keke. — Maver iz Dunaja. — Ogrinec iz Logatca. — Dolar iz Dunaja. fri ttnHlfti: Augustin iz Zagreba. — Roichl iz Linca. — Eckstoin u Gradca. — Daub iz Dunaja. — Detelja i/. Gorenjskega. — Koppstein iz Siska. -Libes iz Dunaja. Pri /inmtr« 11 Krauzer iz Bleda. — Brebec iz Beljaka. Velika, črna ruta i srebrna verižica sto zaostali pri zadnji Vodnikovi besedi ? ljuhljanskej čitalnici. To se vnovič objavlja z dostavkoui, da sti najdeni stvari shranjeni pri blagajniku gosp. Kadilniku. (88) Odbor narodne čitalnice v Ljuhljmii. se v zjilo^i-i klolmliov podpisanega sprejemajo v snažni jo in moderniziranje, Ta dela izvršujo apreter, ki je v tej stroki izurjen in navlasč iz Italije poklican. Spoštovanjem F. A. Supančič, (87—1) v Ljubljani, stari trg 1. oooog a § Zgornje suknje . Menčikovi . . . Jaketi .... Sako..... Hodnje suknje . Hlače..... Obleka za dečke Obleka za otroke od gl. 18 do 36 n n 12 rt 28 n n 14 n 22 n n 10 n 26 n n 7 n 18 n rt 16 n 35 n n 4 n 13 n n 8 n 18 n n 4 n 12 v fjo&innjsteej HonfeJkcifi priporoča v Ljubljani, slonova ulica Lukmanova hiša. Vnanje naročbe sc proti povzdju urno vrše in nepristojno brez ugovora nazaj jemlje. (73—5) O o o o o o o o a o o o u o o o o o o o Izdate!) in urednik Josip Jurčič. LttbTim:«. in iihk .Narečne tiskarno-. C62