f*oSfn1na ttla&tns T emf.orfnt
Leto XIV., štev. 274
Ljubljana, četrtek 23. novembra 1933
Cena 2.— Din
pra v uisi vo. ujumjana, Knafljevo Ulica 5. — relefon St. 8122, 3123, 3124. 3125, 3126. tnseratm oddelek: LJubljana, Selen* burgova al. 8. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St LL — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon St 190. KačunJ pri poŠt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga člslo 78.180, Wien St 105.241
Naročnina <aus« aieaeCni Uin 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica &. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Mariboj Gosposka ulica IL Telefon St 2440 Celje, Stros8mayerjeva ulica Ste v. l_ Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
sta
Poraz španskega režima
Parlamentarne volitve v Španiji že niso končane, ker se bodo skoro za polovico mandatov vršile še ožje volitve. Republikanske stranke, ki so šle v nedeljsko volilno bitko razcepljene in med seboj sprte, se sedaj pogajajo, da bi se za ožje volitve strnile v skupno fronto. Vprašanje je, ali se bo ta namera posrečila. Pa tudi če se posreči, je gotovo, da ožje volitve ne bodo mogle bistveno popraviti situacije, kakršno so ustvarile nedeljske volitve. Te pa so prinesle ne le poraz, marveč popoln polom dosedanjega republikanskega režima, osnovanega na doktrinarnem socializmu. Končale so z zmago desničarskega bloka, ki kot celota sicer ni izrazito protirepublikanski, ki pa v njem načelni nasprotniki republike brez dvoma igrajo vodilno vlogo. Vrh tega vse frakcije desničarskega bloka soglasno odklanjajo, politične smernice dosedanjega levičarskega režima. Ta je z volitvami definitivno pokopan, tudi če se republikancem še posreči ohraniti republikansko obliko vladavine, kar pa tudi še ni gotovo.
Izid španskih volitev evrovpske Javnosti ni presenetil. Mnogi so sicer pričakovali od levičarskih strank več od-f>ornosti, da pa mora priti v Španiji do preokreta na desno, o tem menda ni nihče dvomil. Vzrokov za poraz dosedanjega režima je cela vrsta; nekateri so splošno politični, kakor jih opazujemo povsod po svetu, drugi pa so nastali še iz posebnih španskih razmer.
Nedeljske volitve so bile prve redne volitve, od kar je Španija spremenila svojo vladavino in postala republika. Mase prebivalstva v republiki niso našle raja, ki so jim ga obetali in so ga pričakovale tudi same. Razočaranje množic po takih velikih preobratih je zelo običajna stvar. Zgodovina vseh narodov pozna to valovanje med navdušenjem in razočaranjem širokih množic, med vse prevračujočim zaletom in reakcijo nanj. Različna sta le obseg in oblika reakcije, kakršna sta pač temperament in politična razsodnost naroda, pa tudi sposobnost in energija ljudi, ki so prevrat izzvali in potem prevzeli državni krmilo v svoje roke.
Španija je dobila novo vladavino ln nov režim v dobi svetovne gospodarske krize, ki tudi tej deželi ni prizanesla. Ako vidimo, kako so gospodarske in socialne težave odločilno vplivale na volitve pri narodih, ki so politično mnogo bolj zreli od Špancev, se pač ne moremo čuditi, ako so preproste množice španskega prebivalstva vse te stiske bolj in bolj beležile na račun republikanskega režima ter se mu v vedno večji izmeri odtujevale. Res ta čas tudi stari, trdni režimi niso mogli obvladati krize, toda kakor skoro povsod, tudi v Španiji preprosti volilec tega ni doumel, marveč se je začel odvračati od svojih dovčerajšnjih vodij in je prišel v kritizirajoči opozicijski tabor.
Levičarski socialistični eksperimenti so danes povsod nepopularni, tudi če se morda pojavljajo le v obliki programa-tičnih zahtev. Ne da se tajiti, da je vso Evropo zajel nekak antimarksistični val, ki se tudi ob španskih mejah ni ustavil. Močno je vplival na špansko javno mnenje, čeprav se tega morda samo ni zavedalo. Dosedanji režim v Španiji pa je bil zlasti v zadnjem času močno socialističen, saj je imela socialna demokracija v njem glavno besedo. Tako so volitve vsaj v neki meri tudi odraz tega splošnega odvračanja od marksizma.
Dosedanji španski režim pa je v veliki meri tudi sam kriv svojega poraza. Parlament, ki je izšel iz volitev takoj po izvedbi republike, se je proglasil za ustavodajno skupščino in si je nadel nalogo, da da državi novo. seveda najpopolnejšo ustavo. Menda so se vse ustavodajne narodne skupščine na svetu odlikovale po tem, da so strašno dolgo zborovale, pa silno malo konkretnega zaključile, španska ustavodajna skupščina je prav gotovo bila vredna svojih prednic: še vedno ni zgrajena španska ustava. Predstavniki političnih strank in frakcij so smatrali za svojo historično nalogo, povedati narodu vse svoje nazore in mu razodeti vsa svoja premišljevanja, dočim se je narod sam mnogo bolj zanimal za konstruktivna dejanja, ki jih pa ni bilo v taki meri. kakor je narod pričakoval.
Španija je južnjaška dežela in ljudje so tamkaj zelo temperamentni. Vsaj v politiki. O tem priča že burni potek nedeljskih volitev, ki so zapisale v svojo kroniko lepo vrsto prav živahnih spopadov. Pa tudi poprej, v času prehoda od monarhije v republiko, so se politični nazori kazali jako nazorno in tudi vsa doba republike se je odlikovala do prav živahnih političnih bojih, mnogoštevilnih štrajkih, atakah in revoltah. Je pač fatalno, ako misli toliko mož in toliko političnih skupin, da so samo oni zastopniki edinozveličavne smeri, a pri tem nihče nima dovolj odločnosti ali tu-
Temelji za obnovo našega gospodarstva
Izredno važne izjave in napsvefli predsednika vlade dr. Srškiča v klubu poslancev in senatorjev JNS - Osnova vladnih ukrepov je povrnitev zaupanja
Beograd, 22. novembra p. Danes popoldne ob 5. se je vršila v dvorani Narodne skupščine zelo važna seja kluba narodnih poslancev in senatorjev JNS. Seji je prisostvovala celokupna vlada z ministrskim predsednikom g. dr. Milanom Srškičem na čelu. Navzoče je bilo tudi celokupno predsedstvo obeh zbornic. Na seji je podal ministrski predsednik g. dr. Srškič obširen, nad dve uri trajajoč ekspoze o gospodarski obnovi države in o načrtih, ki jih je v tem pogledu pripravila vlada. Izvajanja ministrskega predsednika so poslušali gg. poslanci in senatorji z največjo pazljivostjo, jih često prekinjali z viharnim pritrjevanjem in ob koncu izrazili svojo soglasnost z dolgotrajnimi in viharnimi ovacijami. G. ministrski predsednik je v svojem ekspozeju med drugim izvajal:
Po Členu 6. zakona o zaščiti kmetov je Narodno predstavništvo pooblastilo kraljevsko vlado, da lahko z uredbami ob naknadni odobritvi Narodnega predstavništva izda ukrepe, potrebne za olajšanj* težkih gospodarskih prilik v državi. Delo kraljevske vlade na osnovi tega pooblastila se je gibalo v naslednjih smereh:
V prvem trenutku so bili zaradi akutno težke gospodarske situacije posameznih panog našega gospodarstva potrebni nujni ukrepi, s katerimi so se zaščitile te panoge gospodarstva v trenutnih neznosnih prilikah pred grozečo propastjo in da so se preprečili neizbežni, še težji pretresljaji v vseh panogah domače delavnosti. Ti ukrepi so bili izdani kot začasni, da bi kot paliativno sredstvo preprečili še hujše zlo. Vsi smo se zavedali tudi pri sprejetju sedaj veljavnega zakona o zaščiti kmetov — § 5 o blokiranju vlog in § 6, s katerim se ta režim modificira — kakor tudi pri podaljšanju roke o posredovalnem postopku, da je s tem samo trenutno olajšan položaj
kmetu, denarnim zavodom in gotovim vrstam dolžnikov in da tako enostransko reševanje teh za splošne gospodarske interese važnih problemov ni najsrečnejši način. Zavedali smo se tudi, da ima zlasti pri daljšem izvajanju lahko baš nasprotni efekt, ker ubija moralo dolžnikov in izziva še večje nezaupanje v gospodarskih odnošajih.
Načela gospodarskih ukrepov vlade
Prvo delo vlade na osnovi zakonskega pooblastila je, kakor si je to zamišljalo tudi Narodno predstavništvo, obstojalo v iskanju uspešnih in dobro premišljenih ukrepov, ki naj, proučavajoč vsak problem posameznih panog našega gospodarstva s stališča splošnih gospodarskih interesov, dajo tako rešitev, da bo stvarno olajšala položaj prizadetih panog gospodarstva, vrnila zaupanje v gospodarske odnošaje in g tem omilila težkoče, s katerimi se danes bore posamezne panoge domačega udei-»rvovania
V tem cilju je kraljevska vlada sestavila nekoliko uredb, ki bodo v najkrajšem času predložene Narodni skupščini v odobritev. Vlada ve. da pomenijo ti ukrepi po skromnosti sredstev, ki se predvidevajo, samo majhen doprinos k izboljšanju težkih gospodarskih prilik. Toda ti ukrepi slone na osnovnih načelih, da mora v pravni državi vsakdo izvrševati svoje obveznosti ter da mu more država v težkih prilikah priskočiti na pomoč samo tako, da mu olajša strogost teh obveznosti glede roka in načina odplačevanja in glede obrestne mere. Zato morajo ti ukrepi dati moralno ODoro. ki naj dvigne dolžniško moralo in vrne omajano zaupanje v gospodarskih odnošajih, brez česar se ne da zamisliti niti začetek poživljenja sedanjih zastalih gospodarskih prilik v državi. Te uredbe nimajo več obeležja začasnosti, marveč predstavljajo začetek sistematične in de-finitivne normalizacije in ureditve prilik v našem gospodarstvu .
DeSinitivna ureditev vprašanja kmečkih dolgov
Najvažnejša je brez dvoma uredba o zaščiti kmetov, ki mora napraviti konec sedanjemu neznosnemu provizoriju ter dolžnike in upnike postaviti v položai. da bodo vedeli, s čim imajo v bodočnosti računati. Dolžniki morajo urediti _ svoje dolgove, toda z znatnimi olajšavami glede odplačilnega roka, obrestne mere in načina odplačevanja, ker so skoro vsi ti dolgovi bili napravljeni v dobi, ko je bila konjunktura kmetijskih proizvodov za kmeta najmanj 3 do 4 krat ugodnejša nego je danes. Upnik pa mora vedeti, da se mu bodo dolgovi vrnili, četudi v nekoliko daljših rokih in z nižjo obrestno mero, zato pa se mora tudi upniku dati pomoč v mejah možnosti, da se dvigne njegova likvidnost, ki je padla baš zaradi pretvarjanja kmečkih dolgov iz kratkoročnih v srednje- in dolgoročne.
S to uredbo se proži zaščita kmetu, ki obdeluje zemljo v največji izmeri 75 ha, bodisi sam ali s člani svoje rodbine in čigar obdavčeni dohodki izvirajo v pretežni meri iz kmetijstva. Ti kmetje bodo plačevali svoj dolg upnikom v dobi 12 let pričenši s 15. februarjem 1934 za 100 Din priv. uonikom denaT. zavodom
leto
1. 2. 3.
4
i. e.
š: 9. 10 11. 12.
Din G.— 6.60 7.28 8.06 8.84 9.75 1072 11.84 13 06 14.36 15.94 17.55
Din o.— 6.75 7.65 8.94
10.67
12.68 14.72 15.64 16.85 17.38 17.85 18.78
To odplačevanje pomeni obrestovanje po 3.54 odst. privatnim osebam in po 6.02 odst. denarnim zavodom. Začetno odplačilo bo znašalo 6 odst. od celokupnega dolga in se bo povišalo šele po 5 letih ze dolgove denarnim zavodom, po 7 letih pa za dolgove privatnim osebam preko 10 odstotkov.
Druge važne določbe
Ko stopi v veljavo ta uredba. se ukinejo vse prisilne prodaje, prisilne sekvestraeije. kakor tudi odvzemanje premičnin. Ekseku-cije se bodo smele izvrevati samo slede anui-
di ne moči, da bi svoje nazore konse-kventno izvedel v praksi.
To razočaranje zaradi doktrinarnosti in praktične nesposobnosti nošiteljev novega režima se je po zaslugi raznih nepopularnih ukrepov, premale doslednosti in ne v zadnji vrsti strupenih medsebojnih borb med režimskimi frakcijami vedno bolj pretvarjalo v odpor. Tako je bil polagoma ustvarjen teren, da sta klerikalna in konservativna desnica, ki sta bili po državnem prevratu najhuje udarjeni in zato neizprosni nasprotnici nove vladavine, lahko iz de-fenzive prišli pri teh volitvah v energično in, kakor vidimo, uspešno ofenzivo.
tete, predvidene po tej uredbi, če se ne bi plačevale^
Kmetje, katerih dolgovi ne prekašajo skupno vsote 1200 Din, bodo plačali te dolgove v enakih obrokih v dobi treh let, oni pa, katerih skupni dolgovi ne prekašajo 3C00 Din, pa v dobi 5 let po enaki obrestni meri. Zaščita ne velja za kmete, ki dolgjje-jo v celoti manj kot 500 Din, obrtnikom ter trgovcem z obleko, obutvijo in življenjskimi potrebščinami. Če se upnik pri iztožitvi ali eksekuciji svoje terjatve poelužj pravnih zastopnikov, stroškov za te zastopnike ne plača kmet. Stroški komisije za izvršbo prav tako odpadejo, ker se bo eksekuciia izvrševala po občinskih oblastih brezplačno.
Dolžnik, ki t treh letih ne plafa določenih letnih anuitet, izgubi pravico do olajšav po tej uredbi. To pravico izgubi tudi oni, bi bi z nainonom. da prevari upnika, odtjjil svoje imetje. Agrarni interesenti, ki 9o fakultativno odkupili svoje dolgove, računajoč na visoko konjunkturo, a sedaj ne morejo odplačati dolgov v gotovini, smejo poravnati dolgove v blagu, in sicer s tako količino pšenice, ki odgovarja anuiteti po tej odrerdbi, računajoč po tečaju, ki se ie beležila na borzi na dan podpisa pogodbe o fakultativnem odkupu.
Oni, ki plačajo svoje dolgove prej nego to določa uredba, uživajo posebne koristi, kor se jim za vsako leto odbijeta po 2 odstotka od glavnice: tako da se onim. ki bi takoj plačali svoje dolgove, odipusti 24 odstotkov. to je skoraj ena četrtina oelokuo-nega njihovega dolsa.
Ugodnosti za kmečke upnike
Sama konverzija kmečkih dolgov ne bi prinesla olajšav našemu gospodarstvu, če bi se istočasno n? stavila v promet sredstva, ki bodo omogočila lažjo cirkulacijo dobrin in se ne ustvarila možnost, da se ohrani li-kvidno»t upnikov vsaj za del njihovih terjatev napram kmetu. Sicer bi vsaka zaščita kmetov imela isti rfekt. kakor moratorij: povzročila bi popolno ekonomsko propwt upnikov, kar bi indirektno poslabšalo tudi položaj kmečkega gospodarstva. Vprašanje kmečkih dolgov je trsba rešiti tako, da se kmetu, ki ie vedno užival gla9 dobrega dolžnika, ta dobri glas povrne ter se mu z njim povrne tudi .možnost, da si pridobi novih kreditov, da bo mogel v potrebi obnoviti svoje gospodarstvo. Nikomur bi ne bilo po-magano, akfc bi se mu istočasno ne ustvarili nosoji za nov kredit za obnovo njegovega gtvoodarekesa stanja
Zato je kraljevska vlada predvidela v tej uredbi, da smejo kmečki upniki svoje konvertirane terjatve eskontlratl aH lombar-diratl do 50 odstotkov pri državnih In privilegiranih zavodih, seveda po pogojih, ki so določeni za redno poslovanje teh zavodov. Zato je kraljevska vlada zavarovala za dobo prvih treh let nove kredite tem upnikom z zneskom ene milijarde dinarjev.
Tu moram naglasitl, da se bodo ta sredstva zbrala na osnovi strogega čuvanja In spoštovanja principov naSe danainje va lutne politik«, zakona o denarju in zakona o Narodni banki, s štednjo v državnem
gospodarstvu, tako -da še bodo prihranki prvenstveno uporabljali za odplačilo avansov pri Narodni banki, ki jih bo dala v svrho kritja kreditov pri omenjenih denarnih zavodih.
Rešitev vprašanja kmečkih dolgov na ta način, da se kmetu zagotovijo olajšave, brez katerih on spričo današnjega stanja cen agrarnim pridelkom ne more izpolnjevati svojih obveznosti, ne da bi se s tem gospodarsko upropastil, ter da se istočasno zagotovijo tolika sredstva, da se bo mogla vsaj deloma ohraniti likvidnost upnikov, je bilo delo, ki ni bilo tako enostavno in preprosto in s katerim se ie kraljevska vlada že dalje časa vsestransko bavila.
Zato je kraljevska vlada dala prednost temu načrtu pred načrtom, o katerem se je govorilo pred mesecem dni v Narodni skupščini, ker je obenem smatrala, da bi enostranska rešitev tega vprašanja ne odgovarjala gospodarskim interesom države in bi direktno škodila tudi samemu kmetu Sedanja uredba pa bo. o tem sem prepričan zadovoljila vse. ker v glavnem recipira vsa načela prejšnjih predlogov, ki so bili pripravljeni v skupščinskem odboru, le z razliko, da je r.a kmeta še mnoao več olajšav, nego je bilo predvideno v omenjenih predlogih in ker obsega obenem celokupen problem, ki se nanaša tako na kmeta kakor na njegovega upnika.
Ostra zavrnitev tendenc po inflaciji
Tu moram z vso odločnostjo naglasiti, da se v pogltdu izvajanja programa za obnovo našega gospodarstva nikoli ni mislilo na to in se tudi v bodoče nikoli ne bo mislilo na to, da bi se spremenil sedanji sistem. ki je že dolgo ustaljen v naši državni finančni politiki. Ta politika ostane v celoti nespremenjena. Mi bomo ostali pri svoji dosedanji liniji, da ohranimo narodni denar, da očuvamo proračunsko ravnotežje in državni kredit doma in na tujem.
Posebej ml je na tem. da se te besede čujejo in zapomnijo, ker se lahkoverni svet da marsikdaj zavesti fantastičnim, neosno.
vanim in najčešče tendenciozoim glasovom o spremembi naše dosedanje finančne, zlasti pa denarne politike. Kraljevska vlada stoji odločno na stališču proti vsaki Inflaciji. (Veliko odobravanje). Vlada se zaveda, da bi pomenila inflacija opasen eksperiment. ki bi pripravil naše finance do poloma, desorganiziral ves državni aparat ln povzročil v našem državnem gospodarstvu take motnje, da bi bile posledice neozdravljive. V skrajni liniji bi pomenil ta eksperiment popolno žrtvovanje dobrih zdravih gospodarskih elementov onim, ki mislijo, da morejo priti na račun splošnih gospodarskih interesov do kake koristi. Največja žrtev inflacije pa bi bil gotovo naš delovni kmečki narod, katerega proizvodi bi tedaj dosegli realno še manjšo vrednost, nego jo dosegajo danes. Njegova beda pa bi potegnila v gospodarski prepad tudi vse druge gospodarske panoge.
Vlada svoje stališče v tem kapitalnem vprašanju našega gospodarskega življenja potrjuje z vsakodnevno svojo oprezno finančno politiko, s katero predvsem teži za tem, da spravi državne izdatke na neobhodni minimum, a na drugi strani da državi efektivne dohodke, ki ji po pozitivnih zakonih pripadajo. Vlada se je držala tega osnovnega načela tudi pri sestavi novega proračuna. V predloženem proračunu je vlada rigorozno izvedla znatne prihranke pri izdatkih, istočasno pa je predvidela go. tove fiskalne mere, ki pa ne predstavljajo kakega splošnega povečanja fiskalnih obremenitev, marveč le nujno korekturo v naši fiskalni zakonodaji, iz katerih morajo rezultirati boljši in uspešnejši pobrani državni dohodki. Vse to gre v skrajnem cilju za tem, da se doseže popolnoma realen proračun in da se ohrani in očuva proračunsko ravnotežje, ker je to prvi in bitni pogoj dobrih in urejenih državnih financ.
Izvajajoč konsekventno to finančno politiko smo prepričani, da bo država lahko sigurno redno izvrševala svoje obveznosti napram vsem in vsakomur. Na ta način je vlada prepričana, da bo ohranila in dvignila na še večjo stopnjo državni kredit pri vseh upnikih, doma in v inozemstvu.
Sanacija denarnih zavodov
Poleg regulacije vprašanja kmečkih dolgov so največje važnosti za obnovo našega gospodarskega življenja tudi ukrepi, ki naj doprinesejo k poživljenju in ojačenju funkcije denarnih ustanov.
Sedanji režim blokiranja vlog (§§ 5. in 6.) je enako, kakor dosedanji zakon o zaščiti kmetov, uveden kot začasen ukrep, da trenutno olajša položaj denarnih zavodov, ki so bili zašli v brezizhoden položaj. Z moratoriji, pri katerih ni viden končni cilj, se ne dajo odpraviti posledice gospodarske krize; potrebno pa je ustvariti možnost. da denarni zavodi čimprej izidejo iz tega provizoričnega režima in se s postopnim popravljanjem gospodarskih prilik vrnejo v svojo normalno funkcijo.
Ukrepi za sanacijo denarnih zavodov so različni po različnosti stanja posameznih zavodov, in po pomenu teh zavodov za splošne gospodarske interese v državi.
Kar se ne da rešiti, kar je bilo ze bolno rojeno, kar nikdar ni bilo zdravo, mora prenehati ter se likvidirati s čim manjšo škodo za zainteresirane. Zato je za take zavode predvidena uredba s posebnim postopkom likvidacije, ki bo omogočil enostavno in najcenejše prenehanje teh zavodov ob polni kontroli oblasti, da interesi posameznikov z načinom lJkvidaciie ne bodo oškodovani.
Za one denarne zavode, ki so sicer trenutno pasivni, ki pa se iahko in zaradi splošnih gospodarskih interesov morajo ohraniti, in za aktivne, a tedaj nelikvidne denarne zavode se predvideva z uredbo niz ukrepov, da urede svoje bilance ter ojačajo svojo aktivnost in likvidnost.
Ali se bo dopustila sanacija kakega zavoda, četudi je pasiven, o tem bo odločal minister za trgovino in industrijo. Takemu denarnemu zavodu se lahko odobri:
1.	valorizacija nepremičnin;
2.	bilanciranje državnih papirjev po vrednosti, po kateri so vneseni v zadnjo bilanco, odnosno po ceni nakupa;
3.	pretvoritev enega dela starih terjatev zavodovih upnikov-vlagateljev v delnice, to pa samo v toliko, v kolikor je ves delniški kapital vpisan in po kolektivni odločitvi vlagateljev, sprejeti z večino glasov;
4.	izdajanje zadolžnic, zavarovanih z zastavo na nepremičnine ali terjatve, zavarovane s hipotekami do največ 25 odstotkov dejanske vrednosti teh nepremičnin s pet-odstotnim obrestovan jem. ki jih stari up-niki-vlagatelji, ako hočejo, lahko sprejmejo na račun svoje terjatve:
5.	pravica na odpis delniškega kapitala in rezervnih fondov.
6.	olajšanje fuzije;
7.	fiskalne olajšave pri taksah in davkih;
8.	podaljšanje plačilnih rokov za stare dolgove na način, ki ga bo v vsakem primeru posebej določil minister trgovine, toda najdalje za dobo 5 let. V posameznih primerih se lahko ta rok podaljša, zlasti ako predstavljajo znaten del celokupnih aktiv kmečki dolgovi.
Zavodi, ki so pod zaščito § 5., odnosno § 6. in ki jim ne bo odobrena sanacija in podaljšanje plačilnih rokov, se morajo likvidirati. Režim § 5 in § 6 preneha za vse zavode v roku 2 mesecev.
Poleg tega so s to uredbo predpisane tu-di stroge sankcije za odgovornost članov
upravnih in nadzornih odborov denarnih zavodov in njihovih upravnikov. (Odobravanje!) Režijski stroški denarnih zavodov, ki se bodo okoristili z uredbo o zaščiti denarnih zavodov, se bodo regulirali s posebno uredbo ministra za trgovino in industrijo, ki bo ugotovil za vsak zavod, koliko osobja sme imeti in kako mora biti sestavljeno osobje zavoda, kakor tudi koliko smejo največ znašati režijski stroški. Člani upravnih in nadzornih odborov romajo pravice ne na tantijeme, ne na kake druge honorarje. Pokojnine nameščencev ne smejo presegati ugotovljenega is-
(Dalje na 2. strani)
Podrobnosti iz predloga novega proračuna
Beograd, 22. novembra, p. Kakor smo že poročali, je finančni minister dostavil Narodnemu predstavništvu predlog državnega proračuna za leto 1934/35. Na jutrišnji seji Narodne skupščine bo proračun pre-čitan in nato izročen finančnemu odboru v nadaljnjo razpravo. Glavne številke proračuna smo že objavili. V naslednjem objavljamo še nekaj podrobnosti:
Proračun izdatkov
za posamezna ministrstva kaže naslednjo sliko:
vrhovna državna uprava 149,781.613 Din, pokojnine in invalidnine 1.100,738.432 dinarjev;
državni dolgovi <>46.431.046 Din. ministrstvo pravde 357,188.922 Din; ministrstvo prosvete 793.474.483 Din: ministrstvo zunanjih zadev 120,723.717 dinar iev;
ministrstvo notranjih zadev 543.885.492 dinarjev;
ministrstvo financ 296,748.720 Din; ministrstvo vojske in mornarice 1943 milijonov 275.390 Din; ministrstvo zgradb 165,179.929 Din: ministrstvo prometa in pošte 301.801.509 dinarjev:
ministrstvo za kmetijstvo 63,835.396 Din; ministrstvo trgovine in industrije 44 milijonov 038.687 Din;
ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja 148.029.149 Din:
ministrstvo za telesno vzgojo 14.161.918 dinarjev; rezervni krediti 25.000.000 Din Skupni izdatki državne uprave so 6.914,345.340 Din, v primeri s sedanjim proračunom za 75,542.570 Din man«.
Proračun dohodkov
predvideva naslednje glavne postavke: neposredni davki 2280 mili ionov; posredni davki 2555 milijonov; monopoli (višek dohodkovl 1550 milijonov;
vtšek dohodkov državnih gospodarskih podjetij 385.9 milijona;
razni dohodki 143.4 milijona. Proračun državnih gospodarskih podjetij izkazuje skupno izdatkov 3.256,896.458 dinarjev, to je v primeri s sedanjim proračunom za 191.5 milijona manj. Dohodki so predvideni s 3 642.798.318 D n. to je za 340 milijonov-manj. kakor v sedanjem pro računu.
oos«, ■ odpravnine ne smejo biti večje kakor šest mesečna plača. Uredba omogoča prekinitev posebnih in kolektivnih pogodb ter znižanje prejemkov aktivnih in upokojenih uslužbencev, kakor tudi odpravnin, pri zavodih pa, ki ne gredo pod zaščito, prekinitev posebnih in kolektivnih pogodb po oceni posebnega razsodišča-
Poleg sredstev, ki so predvidena za povečanje likvidnosti denarnih zavodov, kolih terjatve se z uredbo o zaščiti kmetov rretvorijo v dolgoročne, je vlada mnenja,
da bodo ukrepi za zaščito denarnih zavodov ob povratku splošnega zaupanja v gospodarstvu, kar bo nedvomno imel za posledico sklep vlade, ki se vidi v vseh teh ukrepih, da mora namreč vsakdo odgovarjati za svoje obveznosti, ustvarili zdravo bazo za postopni prehod k normalnemu in rednemu funkcioniranju denarnih zavodov, teh tako važnih faktorjev v gospodarskem življenju naroda
Javna dela za omiljenje brezposelnosti
Težke gospodarske prilike v zadnjih letih so imele tudi pri nas, kakor po vsemi svetu, za posledico znatno osiromašenje naroda in naraščanje brezposelnost} po deželi in v mestih. Temu težavnemu gospodarskemu in socialnemu problemu posveča vlada največjo skrb. Poprej smo imeli pri nas pojav pasivnih krajev, med katerimi so bile redno samo Hercegovina. Bosna in Črna gora. Danes je to splošni pojav v vseh krajih države. Do lanskega leta je vlada podpirala pasivne kraje z dajanjem pomoči in prehrane iz proračunskih sredstev. Ni treba še posebej nagiašati, kako zelo .je bil ta način podpiranja demoralizirajoč. Navajal je ljudi, da pričakujejo vso podporo samo od države, da pa sami na korist zajednice s svojim delom ničesar ne doprinesejo. Narod, čeprav brezposeln, noče milosti, on zahteva deia. (Pritrjevanje.)
Z dosedanjim načinom dajanja podpor se mora prenehati Po zigledu zetske banovine, ki že skozi dve leti deli podpore na ta način, da potom javnih del skrbi za zaposlitev in s tem za prehrano ljudstva v posameznih krajih, je vlada izdelala načrt javnih del za vse banovine. Vlada je v to svrho razdelila na vse banovine 50 milijonov Din. Po poročilih iz vse države je imela ta akcija v vsakem rogledu zadovoljive rezultate, če tudi se je načrt izdelal na hitro roko in ni bila organizirana posebna ustanova, ki bi vodila te posle. Nihče ne dobi podpore, na da bi delal, razen starih in onemoglih. Narod je rade volje šel na delo, ker mu je bila s tem zasigurana prehrana, neposredno korist pa ie imej tudi domači kraj z izgraditvijo novih in dobrih cest. Delo tudi ni bilo težavno, saj je vsak delal v domačem kraj«. Posamezni srezi so na ta način dobili mnogo kilometrov novih in dobrih cest
Z uredbo o javnih delih, ki> je že gotova, se mora ta tako koristna akcija kot samo-stojna ustanova razviti v vseh krajih naše države v najširšem obsegu. Vsa ta. javna dela pomenijo socialno pomoč v vseh krajih države, a istočasno akcijo gospodarskega dviganja vseh, tudi onih, po svoji geografski usodi tako pozabljenih in često zanemarjenih krajev. Z organizacijo javnih, del bo v bodoče odpadla vsaka potreba podpiranja pasivnih krajev. (Viharno odobravanje!)
Odbori za Javna dela
Za izvajanje teh javnih del se bodo sestavili v vsakem s rezu posebni odbori, v katerih bodo zastopniki vseh občin. Ti odbori imajo nalogo proučiti položaj v vsakem sre-zu v pogledu breziposelnosti in predložiti vsako leto načrt najnujnejših javnih del v zainteresiranih krajih. Deleigati teh odborov bodo na podlagi stvarnih potreb posameznih srezov sestavim banovinski- načrt javnih del za posamezne banovine. Banovinske načrte dokončno odobrava ministrski svet na predilog ministra za gradnie ter ministra za socialno poMtiko in narodno zdravje.
Državni fond
Vsa sredstva za javna dela bodo koncentrirana v posebnem fondu pri ministrstvu za gradnje in v fondih pri posameznih banovinah. Ti fondi lahko kot samostojne juri-dične osebe po potrebi in pod določenimi pogoji na osnovi preliminiranih dohodkov nalamejo tudi potrebna posojila.
Sredstva centralnega fonda se pobirajo v vsej državi ter zbirajo. Minister za gradnje in minister socialne politike jih razdelita na posamezne banovine na podlagi stvarne potrebe po predloženih načrtih, sestavljenih po predlogih posameznih sre-skih odborov in po odobrenju ministrskega sveta. Sredstva so:
1.	vsakoletni proračunski doprinosi države iz prihrankov na izdatkih in iz viškov dohodkov;
2.	terjatve države za vso dosedaj izdano podporo za prehrano;
3.	trošarina od celokupne potrošnje bencina, in sicer 50 Din od vsakih 100 kg bencina mešanega z alkoholom In 200 Din od vsakih 100 kg čistega bencina. Dosedanja obligatna uporaba mešanega bencina postane fakultativna;
4.	trošarina na cement v Iznosu 15 Din na 100 kg ob istočasnem maksimiranju cene cementa s strani ministra za trgovino.
Obe vrsti te trošarine na bencin in cement morata že po svojem prirodnem namenu iti n« korist javnih del, ker je njihova potrošnja v tesni zvezi z gradnjo in vzdrževanjem prometnih sredstev, cest, mostov itd. Upam, da se bo, četudi ne takoj, pa vendar kmalu pokazalo, da ta uvedba trošarinskega doprinosa za javna dela ne pomeni obremenitve potrošačev, ker je ta doprinos neznaten, poleg tega pa se bo zaradi konkurence med mešanim in čistim bencinom najbolje regulirala tudi cena bencina. Vlada bo strogo pazila in izvajala potrebne sankcije, da se to ne bo izkoriščalo za pretirano poviševanje cen. Trošarina na cement mora iti čim manj na račun konzumenta. Ministrstvo za trgovino bo maksimiralo cene in pazilo, da se bo prenehalo z dosedanjo politiko cen, ki so jih kartelirane tovarne cementa tako brezobzirno dvigale.
Banovinski fondi
Poleg teh dohodkov, ki ee bodo stekali v centralni fond. bodo obstojali tudi banovinski fondi, ki naj bi znašali v prihodnjem letu 120 do 150 milijonov Din. V jredbi se oredvideva možnost, da banovine po sklep« banovinskesa sveta in z odnbreniem ministrskega sveta uvedejo trošarino na vino in žganje. Ta dajatev je samo fakultativna
vsako banovino in ves dohodek te trošarine mora iti v fond za jama dela dotične banovine. Finančni minister bo maksimiral višino be trošarine in predpisal način pobiranja. V nobenem primeru ne sme plačevati te trošarine producent in se tudi ne sme p«r birati za vino in žganje za lastno uporabo. Izkušnje, ki smo jih imeli s slabim načinom prejšnjega plačevanja te trošarine, nam nalagajo, da strogo pazimo na to, da bo ta trošarina čim manj občutna za produoenta in prodajalca. Prodajalec ne bo plačal trošarine prej, predno ne pride vino, odnosno žganje in pivo. One banovine, ki ne bodo uvedle te trošarine, bodo obdržale sedanji trošarinski sistem. One banovine pa, ki uvedejo to trošarino, bodo razpolagale z vsemi njenimi dohodki, ki se bodo vsi stekali v banovinski fond za javna dela v svrho omiljemja socialne bede ter gospodarskega jačanfa in dviganja posameznih krajev. Odločitev o tem prepušča vlada uvidevnosti in samostojni oceni posameznih banovinskih svetov, četudi osebno ne bi želela, da se posamezne banovine odrečejo temu velikemu in tako koristnemu dohodku, namenjenemu gospodarski obnovi in socialni pomoči.
Z uredbo o Javnih delih so postavljeni temelji nove koristne in važne ustanova, katero bomo v bodoče še izpopolnili a tem, da banovine v mnogoč^m nadomeste državo v njenem socialnem skrbstva za one, ki so v bedi ter da istočasno z enakomernim gospodarskim dviganjem vseh krajev popravimo one neenakosti in krivice, ki so jih poprej čutili posamezni kraji.
Drugi ukrepi
Poleg vseh teh ukrepov je vlada pripravila tudi uredbo o maksimiranju aktivne obrestne mere, ki se bo glede na različne kreditne odnosa je v posameznih banovinah po sporazumu med posojilodajalci uredila v posameznih banovinah po potrebah dotičnih krajev. Aktivna obrestna mera lahko no sporazumu v posameznih banovinah iznaša največ B odstotke, a z odobrenjem ministra za trgovino največ 5 odstotkov nad eskompt-no mero Narodne banke. Za pasivno obrestno mero se določa največ 1 odstotek izpod eskomptne mere Narodne banke.
Vlada je v pogajanjih z Narodno banko, da se njena eskomptna mera zniža na 6-5 do 7 odstotkov, pri čemer se bo pazilo, da bodo sedanji dolžniki, v kolikor (bodo po
S mesečni kadencl svojega dolgovanja ponovno iskali kreditov, plačali za to poseben doprinos.
Poleg odredb v uredbi o zaščiti kmetov, da za terjatve trgovcev in obrtnikov do 500 Din ne velja zaščita, se predvideva v uredbi o denarnih zavodih, da denarni zavodi, ki se okoristijo * zaščito, ne smejo iztlrjati svojih terjatev od trgovcev in obrtnikov do višine 10.000 Din v roku S let v celoti, marveč samo v obrokih in v relaciji, ki se bo določila v skladu zavodo-vih obveznosti napram njegovim upnikom Da bi se šlo na roko tudi obrtnikom in olajšalo njihov težaven položaj, je vlada poskrbela, da denarni zavodi zasigurajo Obrtni banki poleg tega, kar že danes izkorišča, še nov kredit v znesku 20 milijonov Din.
S posebno uredbo se bodo prepovedal; karteli, ki s pretiranimi cenami najbolj pritiskajo na široke ljudske sloje. (Viharno odobravanje)!
Zakon o bankah je že gotov. Na osnovi izkušenj bo zakon onemogočil neracionalno plasiranje kapitala, zlasti pa vlog, zaupanih od vlagateljev. Odgovornost članov upravnih in nadzornih odborov posameznih zavodov bo mnogo večja in do skrajnosti, poostrena.
S posebno uredbo se regulira tudi položaj in pogoji o izvrševanju obveznosti s strani zadrug in zadružnih zvez, da bi se olajšale težkoče, v katere so eventualno zašle zadruge ob priliki izvajanja uredbe o zaščiti kmetov. Poleg tega si bo vlada prizadevala, da si zasigura nove potrebne kredite. Zakon o zadružništvu bo Se te dni predložen Narodni skupščini.
Zaključne besede
Vse te uredbe bodo predložene Narodnemu predstavništvu v odobritev. Nujnost predmetov, na katere se nanašajo, je zahtevala, da se vsi ti problemi rešijo s pomočjo uredb. Vlada bo radevolje osvojila vsako umestno .in upravičeno izpopolnitev ali korekturo, ki jo bo sklenila Narodna skupščina. Zeli pa, da osnovna načela, na katerih slone vse te uredbe, ostanejo ne-izpremenjena.
Kakor se iz vsega tega vidi, je vlada v svrho sanacije gospodarskih prilik segla po onih ukrepih, ki odgovarjajo našemu gospodarstvu kot celoti in ki so primerni, da požive gospodarsko delavnost v vseh panogah našega gospodarstva. Negotovost in zmedenost v gospodarskih odnošajih mora prenehati. Dolžnosti, obveznosti in odgovornosti morajo biti za vsakega jasne in nedvoumne. To bo v največji meri dvig nilo zaupanje v gospodarskih odnošajih in to je najboljša pot za ureditev in normalizacijo naših gospodarskih prilik.«
Senatorji in poslanci so sprejeli izvajanja ministrskega predsednika z dolgotrajnim viharnim odobravanjem. O ekspozeju ministrskega predsednika se je razvila daljša debata. Na koncu je bilo sklenjeno, da bo klub senatorjev in poslancev JNS počakal na publikacijo navedenih uredb in bo nato nadaljeval razpravo.
Seja je bila zaključena ob 20.30
Diplomatska pogajanja o razorožitvi
e
Ženevska pogajanja o razorožitvi so odgodena do januarja, da se najde zanje primerna podlaga z diplomatskimi razgovori
Ženeva, 22. novembra g. Popoldne se 1e
sestalo .predsedništvo razorožitvene konference in je predsednik konference Henderson poročal o novem postopku glede nadaljnjih pogajanj. Gre za to, da bi se sedaj pričela diplomatska pogajanja med raznimi prestolnicami z nalogo, da se premoste sedanje zapreke in obstoječa nesoglasja Glavni odbor naj toi se sestal šele po zasedanju sveta Društva narodov meseca januarja.
Seja predstojništva se je pričela ob 15.30 Predsedništvo je brez debate sprejelo Hen. dersonove predloge.
Prvotno je bilo dogovorjeno, da bo seja javna, vendar pa so se zbali, da bi zastoj?-niki držav, ki se niso udeležili zadnjih pogajanj, uveljavili razne pridržke, kar bi imelo za posledico, da bi bilo treba sklicati glavni odbor. S tem pa bi postali neizogibni nevarni zapletljaji. 'Italijanska delegacija je dala razumeti, da se takšne debate ne bo udeležila, in zato so se danes dopoldne odločili, da naj na seji govori samo Henderson.
Henderson je nato utemeljeval potrebo odgoditve glavnega odbora. Glavni odbor se bo sestal šele po januarskem zasedanju Društva narodov, delo v odborih pa se bo nadaljevalo po navodilih, kj jih bo izdal predsednik konference sporazumno s posameznimi predsedniki komisij. Glede političnih težav, ki ovirajo delo na konferenci, je dejal Henderson med drugim, da bi se dala naloga konference najbolj olajšati z diplomatskimi akcijami. Zato upravičeno upa, da bodo posamezne države same daie pobudo za pospeševanje razorožit.venega dela.
Iz Hendersonovih izjav je razvidno, da se bodo neposredna pogajanja med velesilami začela takoj. Vsaj Paul Boncour in Eden, ki sta zvečer zapustila ženevo, sta dala Hendersosiu za to formalno zagotovilo. Zanimivo je, da sta se ameriška zastop. nika v obeh odborih, ki bosta jutri nadaljevala delo, izrekla za brezpogojno nadaljevanje dela.
Angleški komentarji
London, 2-2. novembra g. Kakor piše »Daily Telegraph« se bodo bodoča razoro-žitvena pogajanja razvijala tako-le: Dočim bo delo konference za dva meseca ustavljeno, bodo imele tehnične komisije samo formalne seje. Ideja posebne konference štirih velesil je bila zaradi odpora Francije in .njenih zaveznikov opuščena Razorožitveno konferenco bodo nadomestila diplomatska pogajanja, ki se bodo v glavnem sukala okoli vprašanja, kako b' se dala Nemčija zopet spraviti za konferenčno mizo Ni izključeno, da se bodo na-mestu pogajanj med diplomati osebno sp. stali ministri prizadetih držav, če bo Francija opustila svojo opozicijo proti tej metodi. Amerika bi k tem razgovorom posla-
la le tedaj svojega opazovalca, če bosta povabljeni tudi Japonska in Sovjetska uni ja.
>Ttmes« pravi, da bodo diplomatska po gajanja tvorila pomožno sredstvo razorožitvene konference. Z njimi naj se rešijo še preostala vprašanja, ki jih niso mogli rešiti z dosedanjim postopkom, šlo ne bo samo za podrobnosti razorožitve, temveč tudi za politične spore, ki jih je treba rešiti še pred glavnim razorožitvenim vprašanjem. List pristavlja, da ni nihče predložil posebnih uradnih predlogov o kak. šnem ločenem sestanku v San Remu ali drugje.
Sestanek Mussolinija in Avenola
Parii, 22. novembra. AA. G. Leon Bailby pl£e v današnjem >Journalu< o sestanKu Mussolinija z generalnim tajnikom Društva narodov Avenolom med drugim:
Čeprav Je Avenol včeraj izjavil, da so glasovi o morebitni izpremembi statuta DN plod fantazije, ne moremo tej izjavi prav verjeti. Mislimo, da se mora stara ženevska ustanova, ki so jo zapustili Japonci in Nemci, ki jo prezira Italija in ki ne more pridobiti Zedinjenih držav in Rusije, za vsako ceno j>omladiti. In zato se bo generalni tajnik Društva narodov sestal 6 šefom italijanske vlade, da se bo z njim razgovanal tej kočljivi naioiri.
Ženeva, 22. novembra, s. V krogih Društva narodov so danes največ razpravljali o potovanju glavnega tajnika Avenola v Rim. Po pisanju italijanskega tiska v zadnjih dnevih se lahko domneva, da pripravlja Italija načrt za načelno reformo pakta in organizacije Društva narodov samega in da bo Italija po možnosti eventualno zagrozila z is-topom iz Društva narodov, če ta načrt ne bi bil sprejet. Italijanski načrt vsebuje baje naslednje predloge:
1.	Izločitev pakta Društva narodov iz •okvira versaiileske pogodbe in formulira-tije členov tega pakta v samostojno pogodbo.
2.	Novo formuiifanie ČL 19. pakta Društva narodov, ki naj bi dopustil naraven razvoj narodov in omogočil revizijo pogodb, ker •je po dosedanjem besedilu praktično neizvedljiv.
3.	Omejitev vloge skupščine Društva narodov. *
4.	Razdelitev sveta Društva narodov v velikega in malega. Veliki svet naj bj bil sestavljen kakor doslej, dočim naj bi mali svet obstojal samo iz zastopnikov veiesjl.
Nova važna odkritja
»Petlt Parisiena"
Veliki francoski dnevnik o novih talnih navodilih nemške vlade za propagando v inozemstvu
Čitajte tedensko revišo ŽIVLJENJE IN SVET"
Pariz, 22. novembra. AA. »Petit Pari-sien« objavlja nova nad vse zaupna navodila, ki jih je poslala nemška vlada svojim propagandnim agentom v inozemstvu. V njih pojasnjuje odhod Nemčije iz Ženeve, nemško stališče glede oboroževanja ter stanje nemške oborožitve. O francoskem in angleškem zadržanju v Ženevi pravi: »Vedeli smo, da je stališče Francozov in Angležev temeljilo na poročilih tajnih francoskih agentov v Nemčiji francoski vladi, ki^ govore o silnem tajnem oborože vanju Nemčije ter o splošnem pripravljanju Nemčije za nov vojaški spopad.«
»Prav tako smo vedeli,« nadaljuje zaupni dokument, »da so nemški emgranti informirali francoske agente o vojaški organizaciji Nemčije, vedeli smo tudi, da so bivši poslanci razpuščenega državnega zbora sporočili našim nasprotnikom strogo zaupne informacije, ki so jih dobili parlamentarni odbori. Te informacije so dale prejšnje vlade odborom bivšega državnega zbora. Ni nam mogoče in tudi ni potrebno spuščati se v podrobnosti o informacijah, ki jih je na ta način dobil nasprotnik Nemčije v roke, jasno pa je, da mora nemška propaganda v inozemstvu te informacije postaviti na laž.«
»Neposredni povod za korak nemške vlade«, nadaljuje zaupni dokument, »ni zadržanje francoske vlade, temveč docela nerazumljivo zadržanje angleške vlade ali bolje njenega zunanjega ministra Johna Simona. Ni še jasno, ali se je dal Simon pregovoriti od svojih francoskih prijateljev ali pa je angleška vlada sama sklenila stopiti iz svoje rezerve. Ker je S'mon židovskega porekla, je razumljivo, da se da voditi po sovražnem čuvstvu nasproti Nem-
čiji in da bo skušal uspešno vplivati na svoje tovariše v vladi. Zato mora nemška
propaganda gledati, da se v bodoče obrne direktno proti Angliji, še bolj kakor doslej^«
Stockholm, 22. novembra. AA. Vladni rtst »Ny Tid« doznava, da gradi Nemčija štiri vel ke brezžične oddajne postaje, da bo mogla oddajati propagandne govore po Južni Ameriki, Afrik\ vzhodni Aziji in Avstraliji. Nadalje je Nemčija žrtvovala 10 milijonov mark za prevajanje in izdajo narodno socialistične literature v 12 jezikih, zasebne zbirke so pa ta znesek še potrojile.
Flandk o francoskih pogojih za razorožitev
London. 2'2. novembra, č. Bivši francoefci finančni minister Flandin se mudi s skupino francoskih parlamentarcev v Londonu. V govorj pred angleškimi in francoskimi par-lamentaci, je poudaril, da je Franciji čim večja varno?! nujno potrebna. Locarnska pogodba Franciji v današnjih razmerah nikakor ne more zadostovati. V Angliji so tolmačili francoske težnje p»o varnosti enostransko in v gotovih francoskih krogih je zaradi tega jx»javilo precejšnje razočaranje. V ostalem se je Francija deloma že ra?.-orožila, pripravljena pa je skrčiti v še večji meri svoje efektivne vojaške sili. Pri tem se bo ravnala jx) načelu, da ie možna tern večja razorožitev, čim večje bo Jamstvo zs varnost Svoi govor je minister Flandin zaključil so pozivom, nai se sproži skupna francosko - angleška akcija, da bi se tako ojačilo Društvo narodov in oh-"*-"'! evropski mir.
Zmešnjave na
Kitajska pokrajina Fukien je pod vodstvom generala Čajtingkaja proglasila svojo neodvisnost od
nankinške vlade
Sanghaj, 22. novembra, d. Uradna kitajska poročila potrjujejo vest. da so nezadovoljni elementi pod imenom »revoluci-jonarne kitajske zvezne vlade« proglasili neodvisnost pokrajine Fukien. Podpira jih 19. armada pod poveljstvom generala Čai-tingkaja, ki se je proslavil lani meseca januarja in februaria s svoio obrambo San-ghaja proti Japoncem. Njegovi pristaši zahtevajo predvsem popolno carinsko Avtonomijo za Kitajsko, odstranitev neenakih pogodb z zapadnimi državami, svobodo stavkanja. versko svobodo, proglasitev vseh zemljišč, y>zdov in rudnikov za državno last in nadaljevanje odpora proti Japoncem. Vstaši so razorožili dva bataljona mornariških strelcev v Amovu ter 6e polastili brzojavne in radijske postaje v Fučavu.
Vlado, ki »e je proglasila za neodvisno od nankinške, je v Fučavu sestavil general Čajtinglcaj, k' je prevzjj vojno ministrstvo, dočim je bil za predsednika Fukiena izvoljen Lajkajhin. Za ministrskega predsednika je bil imenovan Činmengšu, za zunanjega minsitra pa Evgen Cen, bivši zunanji minister nankinške vlade.
Nova vlada ima baje socialistično-ko-munistične tendence. Njeno imenovanje pomeni hud udarec za avtoriteto centralne vlade v Nankingu in se že vrše priprave za njeno odstranitev s silo. Računajo z možnostjo, da se bo sedaj tudi vl^da v Kantonu, ki je vsaj še po imenu podrejena centralni vladi, proglasila za neodvis-nno. S tem bi nastala velika nevarnost da odpade ves kitajski jug, zlasti, ker je pokrajina Kiangsi že več mesecev v roknh komunističnih revolucionarjev, ki so tamkaj postavili svojo upravo in organizirali rdečo vojsko. Osrednji izvršilni odbor v Nankingu je sklenil, da odpošlje na jug svoje čete, ker je vojni minister v Fučav-i odklonil povabilo za pogajanja z generalom Cangkajškom.
Tokio, 2Z novembra, d. Glede proglasitve neodvisnosti kitajske pokrajine Fukien izjavljajo poluradno, da bo Japonska vztrajala na načelu nevmesavanja v notranje kitaiske zadeve, v kolikor ne bodo prizadeti njeni interesi. Vest, da je nova vlada v Fukienu v posebnih zvezah s tretjo intern.-cicsialo, je bila sprejeta zelo skeptično.
Spremembe v češkoslovaški vojski
Praga, 22. novembra, p. Kakor poročajo. se bodo v kratkem izvršile v češkoslovaškem generalnem štabu velike izpremembe. Za naslednika dosedanjega šefa generalnega štaba generala Sirovega bo imenovan komandant divizije v Košicah general Ludvik Krejči. General Sirov j bo prevzel po generalu Podhajskem generalni inšpektorat češkoslovaške vojske. General Podhajski bo vpokojen. Za namestnika šefa generalnega štaba bo imenovan general Kopal, dosedanji namestnik šefa generalnega štaba, general Prhal, pa prevzame poveljstvo divizije v Košicah.
Neuspela pogajanja o vojnih dolgovih
London, 22. novembra, g- Glavni angleški delegat pri washingtonskih pogajanjih za ureditev vojnih dolgov, Frideric Leith-Ross, se je iz Newvorka vrnil v London in ie danes poročal ministrskemu svetu o uspehih svoje misije. Izjavil je po prihodu, da pričenjajo oficielni ameriški krogi izpreminjati svoje naziranje o problemu medzavezniških dolgov. Vsekakor se sedaj ne da reči, ali bo enakega naziranja tudi kongres. Vprašanje vojnih dolgov je v ostalem vsaj za sedaj stopilo v ozadje, ker imajo vlade trenutno vse drugačne skrbi.
Zahvala ministra Hanžeka
Beograd, 22. novembra. AA. O priliki organiziranja in preureditve gasilskih čet, ki se je izvršilo do 12. novembra, je minister za telesno vzgojo naroda dr. Lavosiav Hanžek prejel z zborovanj gasilskih čet okoli 2000 pozdravnih brzojavk. Visoko ceneč pozornost organizacij gasilstva, se zahvaljuje vsem z željo, da bodo šle organizacije z novim poletom na delo za d> sego visokih ciljev z geslom: »Za kralja in domovino!«
Zbližanje z Bolgarijo
Sofija, 22. novembra. AA. »Mir« posveča v svoji- današnji številki obisku bolgarskih novinarjev v Beogradu članek, v katerem pravi med drugim:
Beograd in Sofija se morata sporazumeti, čeprav bi ta njun sporazum bi! komu neljub. Blagodejne posledice .takega zbližanja se bodo takoj pokazale v gospodarskih poslih, v političnem oz ru pa bi to dovedlo do popolne varnosti obeh držav. Prav tako bi to zbližanie ustvarilo ugodne pogoje tudi za bodočnost.
Zopet huda nesreča na lovu
Novo mesto, 22. novembra Po tragični nesreči trgovca g. Maksa Va-leta na Gorjancih, se je včeraj dogodita zopet huda nesreča na lovu pri Tržišču na Dolenjskem. Lova v lovišču železniškega uradnika g. Černeta iz Ljubljane se je udeležil med drugimi tudi znani veletrgovec g. Jožko Prijatelj iz Tržišča. Neki lovec je v goščavi pomeril na bežečega zajca m sprožil. Strelu je sledil takoj obupen kr;k. Lov je bil takoj prekinjen in lovci so pohiteli na kraj nesreče, kjer so našli vele-trgovca Prijatelja vsega okrvavljenega. Nudili so mu takoj prvo pomoč, nakar so ga z avtomobilom industrijca Jakila iz Kr-melja prepeljali v sanatorij Leonišče v Ljubljani. G. Prijatelj je dobil cel naboj šiber v glavo in so rane zelo nevarne.
Huda nesreča na šentviški železniški postaji
Ljubljana. 22. novembra.
Danes proti večeru se je zgodila na postaji v Št. Vidu nad Ljubljano huda nesreča, katere žrtev je postal 15!etni Ivan Križaj, ključavničarski vajenec pri g. Josipi Štirnu v Dravljah. Križaj se je vsak <lan vozil z vlakom domov v Naklo. Tako se je tudi danes hotel odpeljati, pa je po nesrečnem naključju j>adel jx>d vlak, ki mu popolnoma zmečkal levo nogo. Nevarno poškodovanega dečka so spravili z vlakom v Ljubljano, odkoder ga je avto reševalne postaje nemudno prepeljal v bolnišnico. Dečkovo stanje ie resno, ker ima tudi hude notranje poškodbe.
Napredovanje
Beograd, 22. novembra p. Napredovala sta v višjo skupino Ivan Kan juh, profesor realne gimnazije v Celju, in Josip še-gula, učitelj meščanske šole v Celju.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Pretežno oblačno in megleno, ponekod padavine, zmerno hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Izobarična razdelitev se v zadnjih 24 urah ni mnogo spremenila, anticiklon pa se ie vendarle pričel umikati pred velikim ciklonom, ki prodira z zapada proii severovzhodni Evropi. B?rometrski pritisk ie narasel za 1 mm v srednjem in južnem Primorju ter v j ižnib delih države, padel na povsod drugod za 1 do 3 mm. Temperature so padle v gornjem Primorju in zapad-ni Hrvatski za 1 do 3 stopinie. V srednjem Primorju in v vzhodnih delih dežave so v prav toliki meri padle.
Dnnajska vremenska napoved za četrtek: Pretpžno oblačno, marsikie megleno, ponekod tudi padavine. Vrjme 9e bo jx>lagoma spremenilo v zapadno.
Naši kraji in lfndje
Sijajen jugoslovenski večer na Dunaju
Nad 3.000 Dunajčanov obnavlja spomine na Dalmacijo
Dunaj, 20 novembra
Jugoslovenski turistični biro na Dunaju je jako važna organizacija za naš tujski promet Ustanovil ga je bivši uradnik južne železnice, Goričan g. Zdravko Katn-k, ki si je bil še ob pravem času pridobil koncesijo. Danes bi bilo težko dobiti koncesijo za tak urad, ki je enak dunajskemu Verkehrsbiroju. — Letos v poletju je priredil ta naš vrli biro tudi več skupnih potovanj v Jugoslavijo, tako n. pr. dvakrat po 370 Dunajčanov s parnikom »Kralj.ca Marija« do Kotora in v Split, kjer so prebili po 8 dni in so se tako dobro počutili, da tega potovanja ne morejo pozabiti in se za prihodnje poletje zopet napravljajo večje družbe v Dalmacijo, pa tudi v druge kraje Jugoslavije. Bila so tudi manjša potovanja na Rab, v Crikvenico, vsega samo skupnih potovanj nad 3000 oseb.
V zahvalo za krasne dneve na našem morju so priredili izletniki v soboto 18. t. m. v vseh prostorih ogromnih »Sofijskih dvoran« nekak »\Viedersehensfest der Adriafahrer«. — Za tri dobitke so darovali: »Putnik« tri vožnje v Split, Dubrovnik in Beograd po osem dni vse prosto, hctel »Praha« na Rabu, penzija Viktorija v Dubrovniku in hotel »Miramar« v Cri-kvenici prosto bivanje in penzijo za 8 dni. »Jadranska p'ovitba« je poklonila tri proste karte do Kotora.
Za ta večer v Sophien-Sale so se dobro pripravili in kar naprej prodali nad 3000 vstopnic. Jako uspešno vabilo je bilo tudi. ker je bil povabljen na sodelovanje »Slovenski Krožek«, ki se zadnji čas znamenito postavlja v ljudski univerzi Ura-niji z dalmatinskimi predstavami, ki se bodo najbrž zvrstile dvajsetkrat.
Ta sijajni večer je bil v soboto ena najlepših prireditev letošnje jeseni. Dosti nad 3000 ljudi, vsi (ženske in moški) z dalmatinskimi čepicami na glavah, kar je dajalo dvorani divno sliko; med njimi poslanik Jugoslavije, konzula francoski in italijanski, nad 60 poslancev Nationalrata, kakih 30 mestnih svetovalcev z županom Seit-zem na čelu. V dvoranah je nastal silen drenj, a ljudje so se veselo gnetli in naj-živahneje je bilo življenje pozno v noč.
Župan Seitz je govoril v zahvalo za dalmatinsko potovanje. Znani glasber.'k Eis-ler je sam dirigiral svojo koračnico in snan valček. Ali največja je bila radovednost 7.3. nastop »Slovenskega krožka«, ki se je tudi sijajno postavil pred tolikim dunaj-skim občinstvom. Tamburaški zbor je štel točno 40 članov, vsi z originalnimi kepicami. Komaj so našli vsi prostora na velikem odru in diven je bil pogled na to pisano slovensko družbo v tej največji dunajski dvorani, nabito polni živahnega občinstva; nestrpno je že vse čakalo proslavljenega tamburaškega zbora. — Svirali so najprej dalmatinske narodne pesmi v prireditvi zborovega vodje g. Klema Viškovi-ča. nato divno »Španjolko«, nakar je sledili krasna slika »Tamo daleko« v pri-
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« greneica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljenim želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
reditvi Viškovičevi in ob sodelovanju tamburašev, orkestra in kvinteta v dalmatinskih slikovitih nošah. Velika glasbena slika »Iz moje domovine«, jako posrečena prireditev Viškovičeva, je zbudila ogromne ovacije. Solopetje je oskrbela gdč. Nada Grubičeva s svojim mojstrskim sopranom. Nepopisen aplavz je zbudil tudi »Dalmatinski šajkaš«, ki ga je izvajal kvintet s spremstvom orkestra. Zaključna slika je bila kolo »Seljančica«, ki ga je izvajalo osem dam in gospodov v narodnih nošah. Ves program Krožka je mind v najstrožji disciplini in umetniško na višku tudi za glasbeno občinstvo Dunaja.
Ta večer ostane vsem udeležencem v trajnem spominu in bo po Dunaju budil zanimanje za prelepe jugoslovenske krajine in za naše morje. Italijanski konzul ie mogel sporočiti svoji vladi, da »Mare no-stro« budi v dunajskem mestu veliko zanimanje pod vtisi divnih narodnih noš, krasnih pesmi in divot naše dalmatinske narave. To sporočilo bodi tudi v zadoščenje vsem ljubljanskim prijateljem »Slovenskega krožka« na Dunaju. Njihova podpora rodi lepe uspehe v čast slovenskega in jugoslovenskega imena v tujini.
Krožek se v družbi akademskega društva »Sloge« pripravlja na dostojno proslavo narodnega zedinjenja, 1. decembra, v eni večjih dunajskih dvoran. To bo zopet večer jugoslovenske pesmi in glasbe!
A. G —k.
Tragedija v gozdiču pri Krškem pojasnjena
Nesrečnica, ki je leto dni razpadala v gozdu, je Zagrebčanka Marija
Uhernik-Timofejevna
Zagreb, 22. novembra
Življenjska tragedija, od katere je ostalo močno razpadlo žensko truplo, nekaj obleke, ročna torbica in pismo, kar so vse našli 14. t. m. v gozdu pri Krškem, je sedaj v glavnem pojasnjena. Današnji zagrebški »Jutarnji List« je objavil rezultate svojih poizvedb, iz katerih se da z gotovostjo sklepati, da je šla v smrt soproga zagrebškega grafičnega delavca, 311etna Marija Uhernik-Timofejevna. Marija Uber-nikova je bila Rusinja, ki je s svojim možem, bivšim vojnim ujetnikom prišla v Zagreb. Bila je živčno bolna in je že večkrat v okolici Krškega iskala okrevanja.
O žalostni najdbi 14. t m. je dobil »Jutarnji List« prvo poročilo iz Ljubljane, uredništvo pa je začelo misliti, če ni morda ta dogodek v zvezi z usodo ene od onih treh mladih žena, ki so že lani brez sledu izginile iz Zagreba. Ena od teh je bila tudi Marija Uhemikova, glede katere se je mož še tedaj zglasil v uredništvu »Jutar-njega Lista« ter pustil tam tudi njeno sliko. Povedal je tudi, da je imela njegova žena, ko je odšla od doma, zeleno obleko in nizke rjave čevlje. Zelena obleka z rujavimi čevlji pa je bila tudi najdena poleg razpadajočega trupla v gozdu pri Krškem. Po informacijah »Jutarnjega Lista« je našel truplo nekdo, ki je slaboumen in ki je najbrže v svoji maniji sam razprostrl obleke po tleh, kakor so bile pozneje najdene. O vsem tem in tudi o pismu, ki ga je »Jutro« že objavilo, je »Jutarnji List« poročal včeraj zjutraj, popoldne pa se je zglasila v njegovi redakciji gospa Štefka Škrinjarjeva, ki je pokazala naslednje pismo svoje prijateljice Marije Uhernikove:
— Zbogom! Nikar me ne iščite! Nočem več živeti, ker nimam za to nobene volje. Štefka, življenje ni drugega kakor hude sanje. Grem, da me ne bo nihče več videl.
Draga Štefka, ti boš molila za mene. Ko boste to čitali. bo že vse gotovo. Pazite mi na Suziko. Zbogom! — Maruša.
Tudi to pismo je bilo datirano s 25. oktobrom lanskega leta kakor ono pisano, najdeno pri Krškem. Mož nesrečne Maruše pa je dobil pismo, ki se je glasilo takole:
— Dragi Francek! Nikar me ne išči, ker se nikdar več ne vrnem. Za mene je vsn končano, želim umreti. Maruša.
Prijateljica in mož nesrečne Marije sta bila dolgo časa prepričana, da je obupan-ka poiskala smrt v Savi. Kadarkoli je Sava med tem časom izročila kako žrtev, sta hitela vprašat, če to ni mogoče nesrečna Marija. Šele opis žalostne najdbe pri Krškem z omembo zelene obleke, je privedel do ugotovitve identitete.
SLAVNI
KVARTET
ki je
V ZVOČNEM KINU DVOR
povzročil bombe smeha, nastopi danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer.
Bežigrad bo gradil moderno šolo
Dela je izlicitirala Ljubljanska gradbena družba — Vzorna šola z vzornim šolskim vrtom — Bežigrad pred novim razmahom
Ljubljana, 22. novembra
Borba za bežigrajsko šolo stopa v svojo zadnjo fazo. Oddaja del je bila pred nedavnim časom razpisana in po objavljenem rezultatu bo gradba po vsej priliki poverjena Ljubljanski gradb. družbi za 3,500000 Din, dočim je najvišja ponudba znašala 4,200.000 Din. Mestni gradbeni odbor in magistratni gremij sta ponudbo LGD že sprejela in kakor se pričakuje, bo pogodba sklenjena prihodnje dni. Gradnja je
g!!ii!!!!!!!i!!!Ul!l!ii!lli!]ISI!il!l!!!illllllllllllllllllllllllllin
§; VELEFILM
o katerem govori ves svet!
nrfetie (Dietrich
v najnovejšem filmskem umotvoru
1; Elitni p kino Matica
Tel. 21-24
(0iso/ea pesem j
po znamenitem romanu Hermana Sudermana. — Umetnina ne-	~
dosegljive vrednosti! — Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do	=
%13. ure. — Predstave danes ob 4., M8. in %10. uri zvečer.	=
Vsako soboto nov »Paramountov zvočni tednik«, vsako sredo	—
nov »Foxov« zvočni tednik.
dillllliliiiiliillililllllžHISlilllllllllllllllllillinilllllllin
predvidena na najmanj eno leto. Kdaj pa bo šola za Bežigradom dograjena, zdajle ni mogoče napovedati. Stvar zavisi od vremenskih razmer in od denarnih sredstev.
Da je bežigrajski del mesta ves zadnji čas tako vneto terjal gradbo lastne šole, bomo lahko razumeli, če pomislimo, da je v zadnjih letih zraslo na ozemlju, ki se razteza na oni strani železniških tirov in ki sega tja do mestne meje proti Posavju, celo novo mesto, ki šteje okrog 8000 prebivalcev in ki z veliko naglico postaja eden najlepših delov Ljubljane. Da je zasnutek danes že tako blizu realizacije, pa gre v dobršni meri zasluga Gospodarskemu in kulturnemu društvu za bežigrajski okrai.
Otroci izza Bežigrada so doslej obiskovali šišensko ali pa mestne šole in so morali v neštetih primerih hoditi po kilometre daleč. Ker je okraj pravkar v razvoju, za ceste v njem ni še dovolj poskrbljeno in je bila otrokom neštetokrat pot v šolo povsem nemogoča. Zlasti v Šiško »o zveze zaradi številnih železniških prog skrajno neugodne, razen tega pa je šišenska šola, ki nudi streho kar dvema osnovnima in dvema meščanskima šolama ter še celi vrsti drugih šol, mnogo premajhna, da bi brez škode za pouk mogla nuditi prostora za tako ogromno število mladine. Z gradnjo nove šole pa se bo obenem oživila potreba, da se v bežigrajskem okraju pospešeno uredijo pota in ceste.
Kakor že znano, bo nova šola stala v znameniti Gramozni jami, ki je bila doslej pribežališče najbednejših ljudi. Mestna občina je že pred časom pričela izpraz-p-jevati ta žalostni kraj, vendar pa je v jami še zmeraj nekaj starih barak. Prostor
Kostanjasta barva -j še privlačnejša .. J
Kmalu bost« sretoR marsikatero bri^ netko, ki vas bo s tvojimi lasmi resnično navdušilo. Zaltaj (daj |e vendar enkrat mogoče no poseben način negovati kostanjeve lase« umivamo fih »ono t novim Brunetaflor Shompoonom. U?inku|o naravno in edinstveno za-rodi heq«ila, ki ga imo v sebi. Kostanjasta barva, temni ton sta • tem never|etno poudarjena Lasje dobe krasen blesk in čudovit lesk. Nenavadno lepo se kodraja
O
* « bre*
tod® 10
barvA-
KI IDA SPECI Al S H AM P O O
BRUNETAFLOR
na katerem bo stala šola, pa je prazen in bi se zidava lahko pričela takoj. Načrt predvideva monumentalno poslopje, v katerem bo nameščenih 12 deških in dekliških razredov, v posebnem prizidku pa stanovanje za šolskega upravitelja in za hišnika. V telovadnici bo rezerviran poseben prostor za nočišče Ferijalnega saveza. Za primer slabega vremena bodo pri šoli posebna pokrita sprehajališča. Poslopje bo v potrebi mogoče povečati še za 12 razredov, v katerih bo lahko nameščena tudi meščanska šola. Nova zgradba bo v vsa-
kem pogledu eno najmodernejših in n«j-vzornejših šolskih poslopij v državi.
Kakor je imela Gramozna jama doslej najbolj žalostno zgodovino, se bo t gradbo nove šole pričel tod najlepši razmah. Na doslej pustih bregovih jame so po načrtu predvideni nasadi, s katerimi do polagoma zrasel bodoči šolski vrt, ki bo lahko vzor vsem našim šolskim vrtovom, z njim pa bo Bežigrad dobil obenem nadvse lep park. Z zgradbo šole in vrta bo kronan živahni razvoj Bežigrada, ki je drugi najlepši okraj vil in vrtov v Ljubljani.
Krstni nastop našega najmlajšega virtuoza
Najmlajšo generacijo naših bodočih umetnikov bo na novinarskem koncertu v proslavo 151etnice osvobojenja zastopal mali violinist Dušan Prevoršek, gojenec prof. Jana šlajsa na državnem konserva-toriju v Ljubljani Mali violinist bo nastopil z nalogo, da pokaže, kako se more violine z uspehom učiti že otrok v Ijud-skošolski dobi, če pride v roke učiteljem.
ki ga ne skvarijo s forsiranjem, marveč mu dajo vso potrebno tehnično podlago, s katero doseže višje in najvišje stopnje violinskega znanja. Vemo, da je baš vis-lina tisti instrument, ki se zelo često tako maščuje, da ni več možno popravljanje, če začetnik ni bil pravočasno in pravilno vež-ban v raznih tehnikah igranja. Naš kon-servatorij in Glasbena Matica sta dala že celo vrsto odličnih violinistov, kar najboljše dokazuje odlične sposobnosti učiteljskega zbora.
Mali Dušan pa bo imel še drugo častno nalogo na novinarskem koncertu. Krstil bo namreč svojega starejšega brata Uroša, ki je obiskovalcem novinarskih in drugih koncertov že znan kot izvrsten violinist in je tudi gojenec prof. Jana Šlajsa. Poleg violinskega pouka se je Uroš posvetil še drugim glasbenim strokam. Tako tu di kontrapunktu pri prof. Slavku Ostercu Konservatoriju je predložil že nekaj uspelih skladb, med njimi »Sarabando«, ki jo bo izvajal mali Dušan ter torej tako krstil brata kot skladatelja. Vsi smo radovedni na delo mladega komponista, ki ga bomo poslušali s posebnim zanimanjem. Vsekakor bo nastop malega Dušana še posebno zanimiva točka koncerta.
Fotoalpinski stenski koledar »Iz naših krajev«
Njegova oprema za leto 1934.
Prvi slovenski fotoalpinski stenski koledar »Iz naših krajev« si je pridobil že lani obilo navdušenih naročnikov. Sedaj izide v ponedeljek že v drugič za leto 1934. Koledar je letos v obliki bloka gladko obrezan, podložen z lepenko in perforiran. Komur pa je ohranitev oblike ljubša, lahko liste zaobrne skozi vrvico, na kateri visi, in ima ob koncu leta zopet celo zbirko. Papir je letos tanek, fin, brezlesen fabri-kat posebej za bakrotisk. 52 umetniških fotografij v bakrotisku iz izdolbenine (Kupfertiefdruck) je prvovrstno reproduci-ranih v štirih barvah. Naslovna stran in besedila so tiskana v štirih jezikih. Oprema in izdelek sta res lepa in umetniška — za ceno 30 dinarjev pa tako rekoč zastonj; lani je veljal koledar 38 Din. Letos se je z racionalizacijo posrečilo znižati ceno do skrajnosti.
Pripominjamo, da je bakrotisk iz izdolbenine najpopolnejši dosedaj znani umetniški tisk, ki se po strukturi že približuje najdražjim fotografskim plemenitim postopkom. Med reproduciranimi slikami jih je večina visoke umetniške vrednosti — saj je ocenil dr. Julij Kugv, znani alpinist, slike Cveta Šviglja kot najlepše dovršene umetnine, in to izmed tridesetih najboljših smaterjev iz štirih držav! Prav tako njegovi sodelavci — skratka, koledar je vreden, da si ga nabavi sleherni, a to ob pravem času — skoro polovico naklade ga gre letos v inozemstvo, posezite pravočasno po njem. V ponedeljek izide; kdor ga želi naravnost na dom, ga naroči po dopisnici samo na naslov: Alpinski koledar »Iz naših krajev«r, Ljubljana. Dalmatinova ul. 11. Lanskim naročnikom letos ni treba ponovno naročati.
Nepreklicno zadnjikrat
Jarmila Novotna
poje danes ob 4., 7. in 9. H uri v filmu ljubezni, petja, krasnih slik iz Carigrada
Noč velike ljubezni
GUSTAV FRflHIJCH Režija: Geza von Bolvary
Zvočni kino Ideal
KULTURNI PREGLED
Koncert Slov. vokalnega kvinteta
V	ponedeljek je priredil Slovenski vokalni kvintat svoj prvi letošnji koncert v odlično zasedeni dvorani ljubljanske Filharmonične družbe. Kvintet, ki ga tvoriio Stibernik Tine, Jug Milan, Petrovčič Roman in Tone t°r šule Dragotin. ie gotovo danes naše najboljše tovrstno adruženje. Odlikujejo ga predvsem gladovna enotnost in ubranost, nadalje pa visoka in hvale vredna ambicioznost, ki dviga njihove koncerte preko povprečnosti in jim daj? svojevrsten pjčat. Tako smo tudi na tem koncertu poleg dose-dai običajnih kompozicij udomačenega vokalnega sloga culi prvič troje Gallusovih motet v izvajanju moškega kvinteta, vsekakor zanimiv, in. kakor se re izkazalo, odlično uspel poizkus. V kvintetu zvene te skladbe prav tako zanimivo in barvito. kak>r v zboru. Hvale vredno pa ie. da se to mlado zdrjženje loteva tako tjžke naloge: naštu-dirati in brezhibno izvaiati skladbe polifo-n<Hja sloga, ki dajejo pač tudi najodliČnej-5 j ni zborom dovoli dela. Navdušen je občinstva vprav pri tei toSki bodi nevcem Todrilo in potrdilo zavesti, da i* bila izbira r>ra-vilna.
V	ostalem delu sporeda so prišle do lepe vplive zborovske skladbe Pavčiča, Lajovi-ca. Savina. Mokranjca in Adamiča, solista
Milan Jug in Anton Petrovčič pa sta zapela še nekaj samospevov Savina, Zepiča (čigar tople pesmi so bile to pot morda prvič lavno izvajana) in Stritofa. Solista in kvintet 90 bili deležni velikega aplavza, ki se ni polegel, dokler niso pevci dodali še troje pesmi. Slovenski vokalni kvintet lahko šteje ta nastop k najuspelejšim, kar ;ih beleži njegova kronika, upam pa tudi, da bo njegov zgled izbire sporeda vplival na druge v posnemanje.	L. M. Š.
Zagrebško pismo
Nov Car u s o? V operi »Tosca« ee je predstavil naš novi tenor Dušan Gjorgjevič. Odkrilo ga je naše gledališče. Je diplomiran inženjer, mlad 'n staeit. Ze nekaj mesecev pred nastopom so govorili v Zagrebu in tudi v Beogradu, da je z njim odkrit nov Ca-ruso. Razumljivo je, da ie Giorgjevičev nastop vzbudil izredno zanimanja. In zares: Gjorgjevič ima krasen tenorski material, ki se najlepše kaže v lahki višini in v polni srednji legi. Če uvažimo, da ie ob tej priliki stal sploh prvič na gledaliških deskah, razamemo nekatere nedoetafke Prenizko intoniranje. ritmično negotovost in dr.l le kot posledico prvega vznemirjenja. V Gjor-£i>evičev glas lahko polagamo največje upe. Občinstvo je z očitnimi simpatijami sprejelo debut mladega pevca.
Robiert Primožič je gostoval kot Telramund v »Lohengrinu« in Scarpia v »Tosci«. Moral je izpolniti vrzel, ki jo je pasti! za seboj Rudolf Bukšek Primožič si je vse do danes ohranil polnoto in moč svojega grla, a tudi nemirno postacijo glasu.
»A i d a«. Pavel Vlahovič - Marion j 3 nastopil kot Radames v »Aidk. Vzlic vsemu njegovemu elegantnemu in kulturnemu petja, ki je razodevalo nedvomno mehkobo in finese. se zdi, da mu je ta uloga izmed vseh dosedanjih najmanj ležala. Istega večera sta se odlikovala glasovno sijajno disponi-rana Ančica Mitrovičeva in Zinka Kunčeva. Diri"giral je temperamentno Lovro Matačič.
»Čarobni strelec«. Po presledku 32 let so dajali pri nas W*brovega »Čarobnega strelca«. Uprizoritev je dosegla zelo povoljen rezultat. Sodelovali so: dirigent Matačič, scenograf Ljaba Babic in režiser-gost Kari Drews iz Nemčije ter odlični 90-listi. Vzlic temu ni uspelo, da bi zainteresirali občinstvo za to izredno stvaritev nemške romantike. Gledališče je bilo pri premieri obupno prazno.
»Grof L u k s e m b u r šk i«, stara Le-harjeva opereta, se ie pojavila v novi obleki in zaznamuje pri občinstvu lep uspeh.
»Istra« Gledališko - koncertna prireditev gledališke družine »Istra« iz Ljubljane ood vodstvom Justa Košute žal ni mogel vzbiditi zanimanja ne pri občinstvu, ne Dri kritiki.
»Džimbi«. Ta komediia madžarskega pisatelja Zagona obdeluj* hvaležen material (zamorsko dekle Džimbi pride v Evropo in
povsod naleteva na čudne stvari in navade), vendar mu avtor ni bil popolnoma kos. Občinstvo pa ie igro toplo sprejelo in ee zelo zabavalo.
Učiteljski pevski zbor. Ta impo-zantni zbor 110 pevcev in pevk pod glasbenim vodstvom Sreča Kumra je izvajal pri nas velik koncert s skladbami domačih komponistov. Učiteljski zbor je pel požrtvovalno in z umetniškimi ambicijami ter je e svojo logično interpretacijo in z iskrenim posredovanjem uspel pri občinstvu. Zbor je odlično discipliniran ter so mu posamezne delnice tolikani izenačen2, da daje homogen zvok. Nemara ie bil zbor v Zagrebu malo preveč utrujen.
Cerkveni koncert. Društvo za pobi-ianie raka ie priredilo v katedrali cerkven koncert z leDim materialnim in moralnim lspehom Istotam ie koncertiralo katoliško nevsko društvo »Branimirc pod vodstvom Josipa Vrhovskega.
Poljska priredite v.* Ob priliki 15-l*tnire poljske republike je bila v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda glasbena akademija, pri kateri so sodelovali odlični zagrebški umetniki. Slavnostni govor je imel univ. prof. dr Fran Ilešič. ki je zanimivo orisal polisko zgodovino. Dvorana je bila oolna odličnega občinstva.
Zagrebška filharmonija. Pod vodstvom Krešimiria Baranov;ča in ob sodelovanju beograv=ke pianistke Stane Ribnikar-jeve je priredila Zagrebška filharmonija svoj prvi simfonični koncert (Program: Beethoven, VII simfonija; d2 Falle: Noči v
španskih vrtovih; Golestan; Prva romunska rapsodija; Strauss: Don Juan). Koncert je imel velik umetniški usp?h.
Žiga Hirschler.
Živahna sezona umetniških razstav. Za letošnjo zimo in pomlad se obeta Ljubljani pisana množica prav zanimivih umetniških razstav. Vodstvo Narodne galerije je Jakopičev paviljon oddalo z manjšimi premori za vse mesece tja do junija. Kakor je »Jutro« že zabeležilo, je za večer 6. decembra napovedana otvoritev razstave skjpine »Treh« in menih gostov, ki razstavljajo do 25. t. m. v Zagrebu. S skupino »Treh«, ki jo tvoriio najznamenitejši hrvatski slikarji VI. Becič, Sj. Babič in J. Miše, bodo v Ljubljani razstavili tudi največji sodobni poljski grafik W. Skoczylas. istrski slikar A. Motika in naš France Pavlovec. Ta razstava obeta biti v vsakem oziru eden najpomembnejših umetniških dogodkov letošnje zime. Skupini »Treh« bo sledila razstava slikarja Jana Oeltjiena iz Ptuja, ki je po rodu sicer iz Hanovra. pa ie do dobršna mere postal naš rojak. Niegova sonrosra je hči znamenitega grafika Luigiia Kazimirja iz Ptuja, ki je tjdi sama umetnica. Zatem bodo drug za drugim razstavili še trije slovenski slikarji: Jama, ki zadnia leta vsako pomlad privablja mnogo občinstva na svoje intimno lepe razstave; Jakac. ki bo prikazal svojo novo kolekcijo iz Dalmacije, in Tone Kralj.
Ivan S. Torpenjev: Plemiško gnezdo. V Leposlovni knjižnici (Jugoslov. knjigarna) j-pravkar izšel slovenski prevod enega naj-
Domače vesti
♦	Vojaške vesti. Divizijski general Milu-tin Nedič je imenovan za predsednika izpitne komisije za čin zrakoplovnega majorja, na službovanje pa so prideljeni: konjiški poročnik Roman Bradaška kot vrši. lec dolžnosti komandirja mitraljeskega eskadrona 7. konjiškemu polku; konjiški podporočnik Milutin Mihajlovič kot vodnik dravskemu vozarskemu eskadronn; inže-njerski poročnik Cvetko Dolenc kot vodnik in nastavnik inženjerski podoficirski šoli; inženjerski kapetan 1. Marijan Mašek tehničnemu zavodu pomorskega arzenala; inženjerski kapetan 2. razreda Josip Sretner pomorski vojni akademijij inženjerski kapetan 2. razreda Ivan Rojnik artiljerijski šoli vojne mornarice; strojni podporočnik Adolf Kolarič kot vršilec dolžnosti upravitelja stroja na podmornici »Nebojša«; poročnik fregate Avgust Grošelj na kr. monitor »Vardar«, poročniL fregate Luka Jurkovič na kr. monitor »Sava«, poročnik korvete Ladislav Lah pa bazi rečne flo-tilje.__
L MAČEK, Ljubljana
Aleksandrova cesta 12
NAJVEČJA IZBIRA SUKENJ, POVRŠNIKOV in oblek za gospode in deco.
♦	Strokovni Izpiti za zdravnike. Kakor se uradno razglaša, se bodo 11. decembra letos vršili v Zagrebu državni strokovni izpiti za zdravnike-uradnike resora ministrstva za socialao politiko in narodno zdravje na ozemlju dravske, savske, primorske in vrbaske banovine. Prijave za izpit je treba do 25. t. m. poslati izpraševalni komisiji. Izpiti se bodo vršili v šoli za narodno zdravje v Zagrebu.
♦	Polovična voznina za delegate SPD. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino za udeležence skupščine SPD v Kranju. Ta ugodnost bo veljala od 23. do vštetega 28. t. m. Udeleženci bodo kupili cele vozne karte, ki bodo veljale tudi za povratek skupno s potrdilom, da so . se skupščine udeležili.
♦	Ciril Metodova družba prosi svoje podružnice, da poberejo članarino za tekoče leto ter jo nakažejo vodstvu po položnici. Družba želi tudi, da podružnice čimpreje razpečajo razposlane razglednice, kolke in bloke v prid sklada septembrskih žrtev.
♦	Novo poslopje beograjske patriarhlje, katero so začeli zidati pred 3 meseci, je že pod streho. Sedaj že gradijo kupolo in do-vršujejo delo na fasadi, z ureditvijo notranjosti pa bodo začeli prihodnjo pomlad. V poslopje se bo začasno vselilo vodstvo pravoslavne cerkve, dokler ne bodo zgrajeni patriarhijski dvori na Vračarju. Za stalno pa bo v novem poslopju beograjska arhi-episkopija s cerkvenim sodiščem.
Prijetno je britje
z ERIKA milom
♦	G. direktor dr. Matej Potočnik, Lesce je poslal CM družbi v spomin prerano umrlega prof. Ljudevita Mlakarja 100 Din Iskrena hvala!
♦	Zapuščina v Ameriki. V Ameriki Je umrla Marija Komljančeva, po rodu z Ve trnega vrha. Zapustila je nekaj imetja brez navedbe dedičev. Upravičenci naj pri. javijo svoje pravice ob priložitvl rodbinske pole izseljenskemu nadzorniku v Ljubljani.
♦	Nalezljive bolezni v dravski banovini. Na področju dravske banovine je v dobi od 1. do 7. novembra za nalezljivimi boleznimi obolelo 142 oseb in sicer: za davico 64. za vnetjem priušesne slinavke 34, za tifuzom 17, za škrlatinko 14, za šenom 7, za grižo, za krčevito odrevenelostjo in za otro čično vročico pa po 2 osebi.
♦	Nevarne poplave v dalmatinski Zagori. V okolici Vrlike je začelo že v nedeljo snežiti, ob izviru reke Cetine in v ravninah vrliške občine pa so naglo narasli pohlevni potoki. V torek zjutraj je bila večina Ce-tinjskega polja že pod vodo, ki je uničila mnoge nasade ter vdrla tudi v naselbine. Tako močne poplave v jeseni že dolga leta ni bilo v tej pokrajini. Občinske uprave so že prosile banovino za nujno pomoč.
♦	Punktaška maščevalnost Pišejo nam: O punktaški zagrizenosti v Leskovcu pri Sv. Andražu v Halozah smo pisali že ob občinskih volitvah. Ker takrat punktaši niso hoteli ničesar slišati o kaki kompromisni listi, je občinska organizacija JNS postavila svojo kandidatno listo z nosilcem Rudolfom Del Negrom, trgovcem v Leskovcu. Ta lista je častno zmagala, kar nasprotnike strašno boli. To svojo jezo so si hoteli v eni zadnjih noči ohladiti tako, da so pomazali novemu županu g. Del Negru hišo s katranom. Orožniki so pridno na delu, da izsledijo zlikovce, ki zaslužijo vsekakor eksemplarično kazen.
♦	Oživel, ko so ga spuščali v grob. V Bu-gojini pri Banja Luki je obolel kmet Jovo čačič, star 45 let. Imel je neko čudno bolezen in zdravniki niso vedeli, kaj mu je. Za to boleznijo je čačič v ponedeljek umrl.
Pogreba se Je udeležilo mnogo ljudi. Ko so ga spuščali v grob, je eden izmed po-grebcev slišal trkanje iz notranjščine krste. Krsto so potegnili lz groba in Jo odprli, v njej pa zagledali Jova živega. Nastal je grozen strah in ljudje so zbežali na vse strani. Jovo je čudno gledal oaoli sebe in naposled vendarle enega pogrebca dokll-cal in mu komaj dokazal, da ni mrtev. Ko je prišel domov, je našel vrata zaklenjena. Kogarkoli je srečal, vsak se ga je zbal ln pobegnil. Preteklo je več dni, preden so mu verjeli, da ni vampir. Sele potem so ga pustili v domačo hišo.
♦	Pogreb ciganskega umetnika. Nekdaj po vsem Balkanu proslavljenega ciganskega primaša Jovo Jareta, ki se je na starost reven in bolan zatekel v revno kolibo beograjskega predmestja Jatagan Mali, smrt ni pustila dolgo čakati. Jovo Jare je v torek nastopil svojo zadnjo pot na kateri ga ni spremljal nihče od tisočerih, ki so uživali ob divnih zvokih njegove violine. Pač pa so prihiteli k pogrebu vsi cigani iz Beograda, mnogi pa tudi od daleč. Ciganke so spletle iz najlepših krizantem en sam venec, ki pa je bil tako velik, da je na široko in visoko pokril vso krsto. Ciganski godbeniki so obkolili kolibo v kateri je Jovo ležal že v krsti, ter svirali veličastno Beethovnovo žalno koračnico. Svirali so tudi med potjo na pokopališče, kjer se je eden od njih od pokojnika poslovil tudi s kratkim, globoko čutečim govorom.
•	Z ročico po glavi. Nedavno zvečer se je zbrala pri posestniku Dreu Viktorju pri Sv. Bolfenku v Halozah večja družba fantov in deklet pri obrezovanju repe in krompirja. Med fant! je pa nastalo zaradi
Tudi soda voda Ima rezen okus, d asi ne vsebuje nika-kih mineralnih sestavin v sebi. Iz tega sledi, da se dobrota mineralnih vod ne more meriti po več ali manj rezkih okusih, temveč edi-nole po množini v njih raztopljenih zdravilnih soleh. Teh pa imajo od vseh znanih mineralnih vod največ Rogaško slatin-ski vrelci: TEMPEL, STYRIA in DONAT (do preko 16 gr na 1 liter vode). Zato imajo tudi Rogaško »latinski vrelci kljub svojemu milemu in nevsiljivemu okusu večjo zdravilno vrednost. Rogaško slatinski vrelci ščitijo in zdravijo z nedosežnim uspehom človeško telo pred boleznimi želodca, mehurja, jeter, ledvic, žolčnih kamnov, proti-na, sladkorne bolezni itd. Kdor tedaj redno in dosledno pije Rogaško slatinske vrelce ni nikdar bolan. Rogaško slatinski vrelci pospešujejo tek, urejajo prebavo, pomlajajo kri in utrjujejo zrahljano zdravje! 266
Pecivo čajno, krasne bonbonjere, velike, male, kalkor kdo izbere, poceni za Miklavža Jih dobite! Kje? — K Peliconu brž hitite!
♦	Steklega psa volčjaka so v ponedeljek ustrelili v Brežicah. Ogrizel je na svojem potepanju več psov, lotiti pa se je hotel tudi nekaterih oseb.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
eu nekoč m
MIIZIKAHT...«
u— Na prosvetno-družabnem večeru >Krke« pri Mikliču v petek dne 24. t m. ob 8. zvečer so na sporedu številne skioptične slike iz »paradiža Dolenjske«, t. j. in doline gradov v Mirenski dolini. Svoječasnega izleta >Krke< v to dolino ko je udeležilo okoli 830 izletnikov in je bil torej največji letošnji izlet z vlakom. Izletnike fbodo sedaj gotovo zanimali posnetki Foto-šmuca in njegovih fotoamaterjev. Na sporedu sta še pravljici »Prvi Dolenjci« in »Kravji bogatin« pisatelja Vdoviča
_ ki je poznan pod psevdonimom Janez
Rožencvet _ in sicer v recitaciji ge. Nade
Jaz-Obereignerjeve, in koncert šentlakob-skega pevskega društva, pod taktirko kon-servatorista Rupnika. Nastopi 30 pevcev! Po koncertu godba. Vstop vsakomur prost! Brez vstopnine!
u_ >Krl pripoveduje«... Je naslov dru.
gega poljudno znanstvenega predavanja prl-rodoznanstvene sekcije Muzejskega društva za Slovenijo, ki bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo znani strokovnjak docent g. dr. Košir o sestavinah krvi in njih pomenu za normalno in bolezensko dogajanje v našem telesu, o pomenu seruma v teoretični in praktični medicini, o dokazovanju krvi v kriminalnih primerih, o krvnih skupinah. Sekcija vabi občinstvo na to Izredno zanimivo predavanje, ki ga bo spremljalo preko 40 skioptlč-nih slik.
| Halo! Ttt Miklavž! Obdaril bom revne in bogate otroke zastonj! |
•afl
deklet napeto razpoloženje. Zlasti grdo sta se gledala Fideršek Janez, posestnikov sin lz Skrblje in Jane Alojz od Sv. Bolfenka. Ko so se pozno ponoči fantje razšli, se je Fideršek oborožil z ročico in počakal za oglom hiše posestnicee Vinklerjeve svojega sovražnika. Ko se je Jane v družbi z dekletom približal hiši, Je navalil nanj Fideršek in ga udaril z ročico tako močno po glavi, da je Jane takoj obležal nezavesten. Na tleh ležečega je Fideršek še dvakrat močno udaril po glavi, nato pa pobegnil v noč. Janca so takoj odpravili nazaj k posestniku Dreu, kjer je ležal dva dni v nezavesti. Fideršek, ki so ga orožniki kmalu izsledili, je sprva vse tajil, šele pod težo dokazov se je vdal. Jane Je v domaČi zdravniški oskrbi. Njegove poškodbe so resne.
♦	Krvava bitka na svatovščlnl. V valjev-sko bolnišnico so pripeljali 7 svatov, mnogi drugi pa so sami prišli po obveze za lažje in težje rane, ki so jih dobili v krvavi bitki, nastali na veliki in bogati sva-tovščini vPaštrlčo. ženin In nevesta sta bila iz bogatih kmečkih hiš in po nevesto se je napotilo 160 svatov s 30 fijakerji in drugimi vozovi. Ker so se svatje napill že v žentaovi hiši, so se za prazen nič med potjo sporekli in razvil se Je strašen pretep, med katerim je obležalo 7 ranjencev., Udarce ln praske pa so dobili tudi drugi, tako da ni niti eden ostal brez slabih spominov na to svatovanje.
♦	Kaznjenca Ivana Kovačevima, ki Je bil obsojen v dosmrtno ječo, a je v ponedeljek zgodaj zjutraj u tekel Iz beograjske bolnišnice za duševne bolezni, išče policija c največjo vnemo po Beogradu, ker domnevajo, da se je skril pri svojih prijateljih ln znancih, s katerimi se je pajdašil poprej na svojih zločinskih potih. Posebno pozorno so preiskali zanemarjeno predmestje Jatagan Mali, a brez vsakega uspeha. Ko-vačeviču so pri begu gotovo pomagali 8e neznani prijatelji, k! so mu pripravili tudi obleko in skrivališče._ '
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja. 2 stanje barometra, S temperatura. 4. relativna vlaga V %, S smer ln brzina vetra. 6 oblačnost 1—10
7 padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo naj višjo, druge najnižjo temperaturo.
22. novembra Ljubljana 7, 769 4, 2.4, 87, BI, 10, 8.8, dež, sneg, sodra; Ljubljana 13, 768.3, 4.6, 81. Wl, 10, —; Maribor 7, 768.4, 2.0, 85,
mirno, 10, _, —; Zagreb 7, 769.5, 2.0, 90,
El, 10, 0.3, dež; Beograd 7, 769.6, 1.0, 90, SE4, 10, 0.3, dež; Sarajevo 7, 769.2, 4.0, 90, mirno, 10, —, _; Skoplje 7, 771.8, 5.0, 85, E2, 10, 3.0, dež; Split 7, 765.3, 12.0, 90, E3, 10, 12.0, dež; Kumbor 7, 764.7,- 14.0, 90, mimo, 10, 28.0, dež; Rab 7, 766.6, 9.0, 85, NE2, 10, 0.4, dež.
Temperatura: Ljubljana _, 1.6; 4.8, —;
Maribor 4.1, 1.0; Zagreb 6.0, 2.0; Beograd 3.0, —0.2; Sarajevo _ 4.0; Skoplje 11.0, 4.0; Split 10.0, 9.0; Kumbor 11.0; Rab _ 7.0.
boljših romanov Ivana Turgenjeva »Plemiško gnezdo«. Kmaiu dobimo tudi nov slovenski prevod Turgenjevih »Lovčevih zapiskov«; tako bo slovanska literatura prav dostojno proslavila 501etnico smrti sloveče-ga ruskega pisatelja. »Plemiško gnezdo« je roman tiste Rusije, ki ja danes ni več: Rj-sije plamičev na prelomu med patriarhalno dobo in novimi razmerami, ki tudi plemiče dvigajo k občenarodniin in človečansknn idealom. V glavnem junaku tega, še vedno lepega in osvežujočega romana, Ljavreckem, je Turgenjev delno upodobil sebe in postavil pred mladi rod tip plemiča - idealista. »Plemiško gnezdo« bo zaradi svoja umetni ške dognanosti in plemenitega duha ostalo vedno med pomembnejšimi stvaritvami ruske literatjre. Prev«d. d do doslej še neznanega prevajalca Joža Arka, je lep. Daljši uvod podaja čitateliu duševni profil in vpogled v literarno delo Ivana Turgenjava. Knjiga ee dobiva tudi pri »Tiskovni zadrugi«.
Srpska književna zadruga je izdala letos v svoj?m 36 kolu naslednje knjige: »Pesrne« Mirka Korolija. »Pripovetk?« (III.) Stevana Sremea. »Nečista krv« Borisava Stankoviča. »Pripovetke i basne« Milana Vulcasoviča, »Drame« Petra Petroviča Pecije, »Država i njen život« Evgenija Spektorskega in »Pri-oovetke« Aleksandra Puškina v prevodu stevana Janjiča.
Zveijro, n »Mariia Antnineta« v francoskcm prevodu Založništvo Graes* *t v Parizj je pravkar izdalo francoski prevod zname-ilte-ga Zweigovega biografskega romana "Ma-
rija Antoineta«, ki Je letos izšel v slovenskem prevodu pri Tiskovni zadrugi.
O Paulu Claudelu Je izšla v založbi Defi-clee de Brouwer 6tudija JacQuesa Mauda-lea »La Genie de Paul Clauded«.
Nov roman Pierra Benoitja. Član štirid?-setorice »nesmrtnih« Pierre Benoit je izdal pri Michelu nov roman »Cavalier 6«, ki je ne kako nadaljevanje zgodbe prejšnjega romana »L'oubli6«.
»Le francaisi moderne« je naslov nove revije, ki je pričela izhajati v redakciji prof. Alberta Dauzata v Parizu. Revija izpolnjuj? že dolgo občutno vrzel: posveča se vsem vprašanjem, ki eo v zvezi z moderno francoščino. Med sotnidniki so prvovrstni strokovnjaki.
Kriza na poljskem knjižnem trgu popu-
š*a. Poljski založnik Gebethner iz Varšave, ki se je nedavno mudil v Pragi zaradi ««*• sanizacije sodelovanja Čehoslovakov in Pollakov pri tipkanju not, je izjavil o položaju ooliske knjig? med drugim to-le: Tjdi na ooliskem knjižnem trgu se je pojavila kri-*a. Vzroki so približno isti kakor dngod" oadla je kupna moč prebivalstva, pri Čemer ie imelo posebno važno ulogo znižanje uradniških plač. Založniška nadprodukcija, očitu-icčfl se zlasti v obilju slabih prevodov,^ ki so zabaeali skladišča, je ovirala nadaljnjo podjetnost. Poseben moment, ki prihaja na Poliskem v poštev, pa je še vedno sorazmerno znatno število analfabetov. Vzlic te-mu na lahko trdimo, — je izjavil polieki založnik. — da ie na našem knjižnem trgu že minila najhujša kriza. Resnično dobra
Iz Linbljane
u_ Prvodecembrska manlfestaclla. Kakor smo že poročali, bo v petek 1. decembra ob 5. popoldne velik manifestacijski obhod v spomin 15 letnice osvobojenja in uedinjenja, ki ga prirede bojne organizacije v Ljubljani; to so vojni dobrovoljci, rezervni oficirji, četniki, bojevniki in Invalidi. Vabljena so vsa društva in celotna Javnost, da se udeleže te patriotične manifestacije. Podrobni spored bomo objavili v eni prihodnjih številk.
eioSi
Pozabili boste
utrujenost in dnevne skrbi, ako uporabite za kopel penečo se Velosa tableto iz smrekovih iglic. Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri-jah in parfumerijah. Cena tableti Din 3.50.
u— prihod zagrebškega metropolita gosp Dositeja r Ljubljano. Za prvi službeni obisk g. metropolita Dositeja je določen naslednji program: V soboto 25. t. m. ob 9.49 svečan sprejem na kolodvoru; odhod na kratko mo litev v pravoslavno vojaško kapelo v vojašnico vojvode Mišiča na Taboru; službeni obiski. Po kosilu sprejemanje v apartmanj v hotelu Union, ob 18 »bdanije« v vojaški ka peli. V nedeljo dne 26. t. m. ob S. svečana arhijerejska služba božja v kapeli, od 11.— 13. sprejemajo v pisarni g. paroha. Ob 13. skupno kosilo v srebrni dvorani hotela Union (člani pravosl. cerkvene občine naj se glede udeležbe obrnejo na pisarno g. prote). Popoldne je rezervirano za obiske različnih humanitarnih ustanov. Odhod v ponedeljek 27. t. m. ob 9 uri.
u_ S posebnim veseljem so vsi lanski
gostje novinarskega koncerta vzeli na znanje vest, da tudi letošnja prireditev dne 1. decembra ne bo v nobenem oziru zaostajala za lansko, marveč Jo bo skušala celo prekositi. Koncertni program Je prav pester. Prirediteljem je uspelo pritegniti nekatere nove sodelavce, ki bodo z izbranim programom prijetno presenetili občinstvo. Celoten program bo objavljen prihodnje dni. Za zabavni del po koncertu ie preskrbljeno kar najboljše; upoštevale so se izkušnje iz prejšnjih let. Ves aranžman je v veščih rokah: ljubljanski eitateli. zaupaj in pridi!
u— Velik koncert Glasbena Matice ljub i lanske. V ponedeljek 4. decembra bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice s sodelovanjem solista ln pomnoženega orkestra svetovno znani Verdijev Requiem. To delo se bo letos pri nas drugič izvajalo. Prvič ga je izvajala Glasbena Matica pred 25 leti. V svetovni glasbeni literaturi zavzema to delo eno najodličnejših mest. Koncert bo vodil ravnatelj Mirko Polič. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v prodaji v Matični knjigarni.
knjiga najde vedno svoje kupce. Posebno pozornost je treba posvetiti mladini; če nji vcepimo ljubezen do knjige, jo bo imela vse življenje. — Največja 6krb poljskih založnikov je znižanje cen. Na Poljskem so se knjega marale poceniti, nove cene pa je težko spraviti v sklad z izdatki in režijo, postavkami, ki so še vedno visoke. O nakladi poljskih knjig je povedal varšavski založnik: Novelistične zbirke se povprečno izdajajo v nakladi 1500 izvodov, romani v 2000 izvodih, višje naklade so le izjema. (Primerjaj s temi številkami skoraj enako ali celo še višjo povprečno naklado 6loven skih knjig in ne pozabi, kako velik je poljski narod!) Ce katera poljska knjiga »aide v 4000—5000 izvodih, je to že izreden uspeh. Pri Poljakih so se enako kakor pri Cehih dobro obnesli tedni cenene knjige.
Izvoz knjig iz Nemčije pada. Iz statistike, ki jo je objavil »Le bulletin du livre tian-cais«, posnemamo, da v Nemčiji od 1. 1925 stalno pada produkcija knjig in še bolj njih izvoz. L. 1922. je v Nemčiji izšlo toliko knjig kakor 1. 1891. V splošni literaturi je protuk cija padla za celih 50°/o. Izvoz knji* ;e dosegel najvišjo točko 1. 1929., od tedaj pa pada. Med vzroki sta posebno važna dva: v Nemčiji narašča nacionalna literatura vrete, ki ostalega sveta ne more zanimati, z druge strani pa so vzrok težave, ki so nastopile v deviznem in valutnem prometj. V primeri z letom 1926. Je padla produkcija v vseh književnih panogah, 6amo postavka za politično literaturo zaznamuje pov;šanje. Značilno je, da pada tudi število prevodov
u_ Bojevniškim organizacijam. Vojni
dobrovoljci, Udruženje reservnih oficirjev Udruženje vojnih invalidov, skupine bojevnikov in četniki se udeleže odkritja spomenika v svetovni vojni padlim in umrlim tovarišem trebanjske fare, ki bo v nedeljo 26. t. m. ob 14. v Trebnjem. Skupen odhod z avtobusi bo točno ob pol 12. Izpred Mestnega doma. Voznina je zelo nizka In stano za obe strani 35 Din za osebo Kosilo v Trebnjem stane le 8 Din. Prijave sprejema najpozneje do sobote opoldne pisarna Udru-ženja vojnih invalidov v šentpeterski vo jašnici (telefon 30-40). Tovariši bojevniki in prijatelji, udeležite se prireditve r velikem številu.
u— »Visoka pesem« je naslov filmu, ki aa je včeraj pričel vrteti kino Matica in isi slika najčistejšo ljubezen v najrazličnejših fazah sreče in nesreče tako poetično ln pretresljivo, da 'bi to ponosno ime film tudi zaslužil, čeprav bi se v njem večkrat ne oglašali citati iz prave Visoke pesmi. Visoka pesem je že sama slavna igralka Marlene D 1 e t r i c h po svoji idealno lepi postavi, zlasti pa po vsem svojem igranju in poduhovljenju vsake besedice in vsakega giba. Marlene Dietrich je srce, ki vriska v sreči in veselju, in srce, ki drhti in trepeta v boli za izgubljeno ljubeznijo ter krvavi In joka, ko spozna, da je njena ljubezen omadeževana ln prodana.
u— Ema _ biser žene. 2e dolgo nismo
videla na platnu Marije Dresslerjeve. Je kakor nalašč za filme, kjer Je potrebna Junaška. avtoritativna oseba v domačem gospodinjstvu. Ona zna vse m ve vse. Vse sama odloča, skrbi za vse in misli na vse. Ona je najodločnejša žena in skrbnica. Njena osebnost je močna ln vzbuja spoštovanje, četudi je za tem malo humorja. Film bo gotovo zanimal našo publiko. ZKD se je potrudila, da bo predvajala samo prvovrstne filme in to ob znižani vstopnini S in 5 Din. Ta vstopnina pa bo veljala samo za one filme, kjer bo ZKD že v naprej vedela, da bo poset tak, da bodo stroški kriti FIlm »Ema« se ibo predvajal v petek ob pol 15.
u_ Vpisi na ljubljanski univerzi. V ponedeljek je potekel na ljubljanski univerzi rok za prošnje glede naknadnega vpisa. Vloženih je bilo prav znatno število prošenj iz Inozemstva, tako Iz Poljske In Nemčije. Neki Berlinčan je prosil za naknadni vpis na juridično fakulteto. Koliko Je vpisanih letos vseh slušateljev, še ni znano, ker še ni izdelana pregledna statistika
u— Udruženje jugoslovenskih lnZeoJer-Jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, priredi v petek 24. t. m. ob 20. v prostorih elektroinštituta ljubljanske univerze (poslopje tehniške fakultete, Aškerčeva 11) predavanje g. inž. Milana Pertota iz Trbovelj o žičnih železnicah za osebni promet. Vabljeni člani in po njih uvedeni gosti.
u_ Francoski institut v LJubljani opozarja člane in prijatelje društva, da danes ne bo predavanja g. Rosamberta, ker je le-ta nujno zadržan v Beogradu. Kdaj bo predavanje, bo pravočasno objavljeno.
iz tujih Jezikov. L. 1928. jih je izšlo 746, leta 1932. samo še 326. — V istem listu bere-no tudi zanimivo ugotovitev, da se je v zadnjem Času tefflšče nemškega založništva preneslo iz Lipskega v Berlin. Lipsko je ohranilo prvenstvo le pri mladinski knjigi, v klasičnih jezikih, glasbi, gledaliških spisih, gportu in filozofiji, obenem pa so ti največje knjižne razpošiljalnice.
Simfonični koncert Glasbene Matice v Celju
Orkester celjske Glasbene Matice Je priredil ob dvajsetletnici umetniškega udej-stvovanja ravnatelja za<voda g. Karla San-cina v sredo 14. t m. zvečer svoj prvi simfonični koncert v Mestnem gledališču. Občinstvo se je oddolžilo g. ravnatelju Sancinu ta Glasbeni Matici z zelo lepim obiskom. Orkester, ki je štel skoraj 40 godbenikov, med njimi tudi tri člane vojaške godlbe in nekaj gostov, je pod taktirko jubilanta g. ravnatelja K. Sancina tvorli uravnovešeno enoto. Izvajanje je bilo pre cizno, diferenciacije so bile krepke in učinkovite. tehnika zelo zadovoljiva, nastavki dobri, številčnemu razmerju pa bi odgo. varjala dva kontrabasista Orkester Je rešil svojo težko nalogo za celjske razmere upra«v sijajno, članom orkestra in njihovemu odličnemu vodji g. ravnatelju Sancinu gre vse priznanje za idealizem, trud ln veliki uspeh. Na siporedu je bil najprej Beethovnov klavirski koncert op. 15 s
u— Občni zbor mornarske sekcije Jadranske straže bo 25. t. m. ob 20. v prostorih hotela Lloyda, Sv. Petra cesta. Vsi bivši mornarji vabljeni.
u_ Porabnicam plina sporoča mestna
plinarna, da je rok za dostavo vprašalnlh pol podaljšan do konca meseca novembra.
u_ Vajenski dom. Pod okriljem ZKD bo
26. t m. ob pol 10. predavanje: »Obrtniški vajenec v mladinskem pokretu«. Predaval bo g- dr. Alujevič Branko.
u_ Društvo »Tabor«. — Drevi ob 8. bo
na realki (Vegova ulica) predaval z. dr. Vsevolod Brankovič o svojih vtisih s potovanja po Italiji. Prijatelji, Iskreno vabljeni!
u_ Društvo zasebnih ln avtonomnih nameščencev ima drevi svojo plesno vajo ob 20. v veliki dvorani Kazine. Na svidenje!
u— Žensko vzgojevalno In podporno društvo »Mladika« bo Imelo občni zbor v CM pisarni, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. 25. t m. ob 17. uri.
u_ ženski pokret javlja svojo redno
Jo za dane3 23. t. m. ob 18. v damski sobi kavarne »Emone«.
u_ Spomenik sv. Janeza NePomuka, ki
so ga v zvezi s preureditvijo okolice Sv. Floriiana pred meseci prenesli iz cerkve in postavili pred portal, pomeni estetsko monumentalen okras te starinske cerkve, ljudje pa so več čas grajali, da manjka ograje pred njim. Slednjič je utreženo tej javni kritiki in danes so delavci postavili lično železno ograjo, katero so okrasili še s peterokrako zvezdo, znamenjem modrosti, ki so jo pripeli nanjo. S tem je estetska ureditev cerkve sv. Florljana zaključena
u_ Bleivvelsova cesta bo tlakovana šele
na pomlad. O tlakovanju Bleiweisove ceste smo že nekajkrat pisali in smo tudi najavili, da se bodo dela pričela že t najbližjem času. Ker je bila prva licitacija razveljavljena in je bila oddaja del odobrena šele na ponovno licitacijo in ker so ee tem formalnim oviram pridružile še vremenske neprilike, se je stvar zavlekla, in kakor zdaj kažejo vsa znamenja, bodo z deli na cesti pričeli šele na spomlad. Pozimi je tlakovanje s trdo litim asfaltom, k! je za Bleiweisovo cesto določen, tako rekoč nemogoče. Stroški za tlakovanje na odseku od Aleksandrove ceste pa do Gregorčičeve ulice pa so bili pro-računani, kakor smo že zabeležili, na 830 tisoč Din. Tvrdka Antun Res lz Zagreba, ki je dela izlicitlrala, pa je šla v svoji ponudbi za 23% navzdol, tako da bo tlakovanje veljalo v celoti nekaj nad 700.000" Din. Stroški se bodo krili s posojilom Iz kaldrminskega fonda. — Prihodnje leto pa bosta tlakovana po vsej priliki že tudi oba ostala odseka do Tyrševe ln Tržaške ceste, tako da bo v enem letu definitivn^ urejena vsa Bleiweisova cesta.
u_ Plesna vaja J NAD »Jadrana« bo
drevi v dvorani Trgovskega doma. Vodi g Jenko. Igral bo jazz Ronny. Začetek točno ob 20.
u— Prihodnja pleena vaja 80 Preporoda
bo v soboto 25. t. m. G. Jenko poučuje letošnje novitete. Da bo pouk bolj zabaven, sta na razporedu dve družabni igri. Pri vajah igra »Ronny< jazz. Začetniki točno ob pol 20., ostali ob 20. Vljudno vabljeni.
Iz Celja
e— Na Ljudskem vseučilišču Je v ponedeljek predaval univ. prof. g. dr. Boris Zamik iz Zagreba o vprašanju od kedaj je življenje na zemlji. Opisoval je najprej najstarejšo zemeljsko dobo pred poldrugo milijardo let, ko se je zemeljska plast ohladila in se je na njej ustalila voda, predpogoj k pričetku primitivnega življenja Sledile so dobe, ko so za morskimi živalmi nastopili plazilci in pozneje razvitejše in popolnejše živali, dokler se ni pojavil človek. Predavatelj je navedel razne teorije, odkod prva živa celica, kakor se je sklepalo na starost kamenin zemeljske plasti in sledov životinj v njih, ter označil dolgost posameznih dob na zemlji, katere življenje je razmeroma mlado, življenje na zemlji se bo razvijalo do vedno večje popolnosti. Zanimivo in poučno predavanje, ki je bilo zelo dobro Obiskano, so pojasnjevale lepe skioptične slike. Prejšnji ponedeljek je predaval številnim poslušalcem univ. profesor g. dr. Gavazzi iz Zagreba o življenju polarnih narodov. Ob predvajanju skloptičnih slik je opisoval čarobni polarni svet, njega pokrajinske lepote in življenje ljudi v teh predelih.
•_ Davčna uprava v Celju sporoča: Z
davčnimi opomini za četrto četrtletje 1933 določeni osemdnevni plačilni rok poteče danes. S pozivom h takojšnjemu vplačilu zaostalih davščin opozarja davč. uprava vse davčne zamudnike, zlasti one, ki še niso poravnali davščin iz 1. 1932., da prične sedaj z rubeži za četrto četrtletje 1933, hkrati pa s transferacijo in prodajo zarubljenih predmetov.
spremljevanjem orkestra. Kla"virskl solo-part tega divnega klasičnega dela je Izvajala pianistka ga Mirca Sancinova z dovršeno tehniko, (poglobitvijo in fino, naravno interpretacijo. Zlasti je ugajal tretji stavek (rondo). Sledila je Beethovnova simfonija št. 1 v C-duru. Orkester jo je podal v pravilnem stilu in ji vlil življenja. Simfonija je zvenela tako dognano in čisto da bi jo orkester lahko igral tudi v "velikih mestih.
Ko Je bila simfonija odigrana, Je predsednik Glasbene Matice g. dr. Orožen na odru prisrčno čestital g. ravn. Sancinu k jubileju. Glasbena Matica je jubilantu poklonila krasen zlat lovorov venec. Predsednik g. dr. Orožen je nato prečital čestitke, ki so jih poslali jubilantu mestna deška ln mestna dekliška narodna šola v Celju, g. ravn. Matej Hubad, predsednik ljubljanske Glasbene Matice g. dr. VI. Ravnihar, bivši predsednik celjske Glasbene Matice gosp. ravnatelj M. Gruden v Ljubljani. Jubilant je prejel celo vrsto šopkov in vencev od gojencev, učiteljskega zbora in drugih če-stilcev. V imenu Celjskega pevskega društva je čestital g. Fink ter mu poklonil šopek rož ln sliko pevskega zbora.
Najbolj privlačna točka sporeda Je bilo novo originalno delo g. ravnatelja K. Sancina »Celjska suifca« v štirih stavkih, s katero je ravn. Sancin z uspehom vstopil v krog Jugoslovenskih komponistov. »Celjska suita« je delno moderno izvedena, delno pa prepletena s folkloiri6tičniimi motivi in je zelo učinkovito instrumentirana. Mo-
e_Ljubljanska drama je uprizorila v torek »večer v Celju Wernerjevo veseloigro »Pravico do greha«. Tempo igre je bil ži-vaheu. Gledališče je bilo razprodano. Igra je vzbujala mnogo smeha in odobravanja. Dobro bi bilo, če bi prihodnjič uporabljali ob koncu dejanj izrezani, ne pa celi za-stor, ker moti, če se Igralci ob aplavzu pokažejo na sceni namesto pred rampo.
e_ »Zračnega napada« ni bilo. Včeraj
dopoldne te je polastila prebivalstva v Ce-ljo in okolici precejšnja nervoznost Vse je i velikim zanimanjem pričakovalo ke-tiaj bodo javljeua »sovražna letala«, ki bodo izvršila zračni napad ca Celje in oko i-co. Ob pol 12. so bili obrambni, gasilni in reševalni oddelki in opazovalci na doioce. nih mestih V mestu so zaprli trgovine in poslali šolsko mladino domov po cestah in ulicah pa so patruljirali vojaki, stražniki in orožniki. Ob pol 12 pa je nenadno prispela brzojavka iz Zagreba, da je vaja zaradi goste megle v Zagrebu ln okolici odpovedana, ker letela ne morejo odpluti. Vaja se bo vršila, čim bo lepo vreme. Prebivalstvo bo pravočasno obveščeno o zračnem napadu.
e_ Obup. Včeraj dopoldne je Izpila 43
letna žena državnega upokojenca Marija L. na Tesarju pri Celju večjo količino 11-M)la. Z reševalnim vozom so jo prepeljal, takoj T bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Vz-ok obupnega dejanja ni znan.
e_ Nabavite si nove srečke drž. razredne
Icertje v podružnici »Jutra« v Celju.
Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zrc*čna opereta »Orlov« in zvočna predigra.
3s Maribora
a— S seje mestnega sveta In upravnega
odbora. Med drugimi so dobili gradbena dovoljenja Friderika Prebilova za visoko-pritiično stanovanjsko hišo v Thomovi ulici, inž. Božidar Čulk in Jožica Kunčiče-va za en o nadstropno vilo v Turnerjevi ulici, tekstilna tovarna Doctor in drug za opaliinico, barvarno in manipulacijske prostore, tekstilna tovarna J. Hutter in drug dovoljenje za betoniranje Motharjeve ulice. Mariborska tekstilna tovarna pa za zgradbo ključavničarske delavnice. Uporabno dovoljenje za visokopritlično stanovanjsko hišo pa je dobil Franc Ratej v Aljaževi ulici.
a— V nedeljskem govoru g generala Maistra, o katerem smo priobčili poročilo
v	ponedeljkovi izdaji »Jutra«, se je pri telefonskem sprejemanju zgodila pomota io sc glasi zadnji stavek v tretjem odstavku tega govora takole: »Če bi teh ne bilo, kje bi bil danes naš Maribor, kje bi bilo slovensko Podravje?«
a— Zveza Maistrovih borcev izreka vsem društvom, ustanovam in posameznikom, ki so s svojo navzočnostjo ali kakorkoli pripomogli k tako veličastnemu poteku proslave petnajstletnice osvoboje-nja Maribora in njegovega zaledja, svoio najprisrčnejšo zahvalo.
a— Ljudska univerza. V petek 24. tega meseca bo predaval psihiater poklicne posvetovalnice g. dr. M. Pregrad iz Zagreba o novi vedi: psihotehniki, ki se ba-
vi	s problemi pravilne izbire poklica. Predavanje bodo spremljali diapozitivu Slič-na poklicna posvetovalnica se namerava ustanoviti tudi v Mariboru in je zato predavanje še prav posebno aktualno. V ponedeljek 27. t. m. bo predaval g. doktor SpLait o Švedski. Tudi to predavan ie bodo ponazorievale krasne skioptične slike.
a— Konec izpitnih predavanj. Predsi-nočnjim so se zaključila mojstrska izpitna predavanja sedmega tečaia, ki so se 9. tega meseca pričela v aranžmanu poslovalnice obrtno pospeševalnega zavoda. Priglasilo se je iz 2j strok 91 udeležencev, od teh tri četrtine iz mesta. Obisk je znašal povprečno 80 odst. Predavania so absol-virala vso snov, izvzemši davčne predpise, v 20 urah. V prihodnjih dneh bodo še strokovna predavanja za mizarske in pekovske pomočnike. Pripravlja se tudi tečaj za obrtno knjigovodstvo. Tudi iz Ptuja prihajajo vedno pogostejše želje po izpitnih piedavanjih.
a— Skioptično predavanje Mariborskega zhiasko-sportnega podaaveza bo v soboto 25. t. m. ob 20. v kinu »Apolu«. Predaval bo g. Gnidovec Ante, predsednik Ljubljanskega zimskosportnega podsaveza.
a— Zračni napad na Maribor preložen. Zaradi goste megle, ki je včeraj pokrivala večji del dravske banovine, zlasti pa bivšo mariborsko oblast, sc zračni napad na Celje in Maribor ni mogel izvršiti in je zato preložen na nedoločen čas.
a— Včerajšnji živilski trg je bil le srednje založen, precej je bilo edinole sadia. ki pa je zelo drago. Izpod 8 Din ni mogoče dobiti niti najslabšega grozdja, hruške pa so kilogram po 6 do 8 Din, jabolka pa po 4 do 6 Din. Na trgu za seno in slamo je bilo le 6 voz sena po 30 do 35 Din in 3 vozovi slame po 25 do 30 Din stot.
a— Nesreča ne počiva V tor~k ai I* pr delu nevarno poškodoval desno roko v neki tukajšnji tovarni 40 leta' predilec Josip Regel iz Nasipne ulice. Istega dne je pad!a po stopnicah 56 letna hišnica Ivana Ončičeva iz Mlinske ulice in si zlomila levo roko. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici.
gočno zveni prvi stavek »Predigra k Her-iuanovemu turnirju« z učinkovitim Herma-novim motivom, slikanjem slavnostnega raz-položenja m kontrapunktiranem zaključku. Drugi stavek »V grajski kapelic slika od vsega posvetnega odmaknjeno pobožno razpoloženje. Glavni motiv se v fu-girani obliki pojavlja sedaj v eni sedaj v drugi orkestrski skupini. Ta stavek se odlikuje po fini dinamiki, globokem občutju ia nežnem nastrojenju. Višek suite je tretji stavek Za rešetkami v »Friderikovem stolpu«, ki je moderno izveden in prepleten z bolestjo ter trpljenjem, slikanjem in kriki jetnikov. Zadnji stavek >Ponočno vese-Ijačenje v Gornjem Celju« kontrastira s tretjim z veselim, razbrzdanim razpoloženjem srednjeveških celjskih mogotcev. Div. Janje, rajanje in vriskanje preide v originalno zasnovano kolo, s katerim se konča nočna zabava ob petju petelinov Ravn K Sancin je ustvaril krepko, zanimivo umetniško delo. ki očituje nadarjenega in ru tiniranega muzika Njegova suita je uspela in se dviga visoko nad povprečnost.
Simfonični fconcert je nsipel v vsakem oziru Orkester pod vodstvom ravn Sanci na je pokazal plod resnega in intenzivnega umetniškega dela, na katero je Celje lahko zelo ponosno. V tem orkestru je jedro bo doče celjske filharmonije in zato ga je treba skrbno gojiti in z ljubeznijo podpirati
R. Pečnik.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Gospodarstvo
Slovenski premogovniki v septembru
Pri zadržanem dviganju produkcije so premogovniki krili vse povečanje prodaje iz zalog. — Večja oddaja premoga železnicam v III. četrtletju.
Pričakovano povečanje produkcije slovenskih premogovnikov se v septembru ni uresničilo. Od letošnjega produkcijskega minima v juniju, ki je znašal 75.773 ton, se je produkcija slovenskih premogovnikov v juliju dvignila na 80.498, v avgustu na 92.375 ton, v septembru pa se je to dviganje ustavilo in je znašala produkcija le 91.296 ton. Zaustavitev sezonskega dviganja produkcije v septembru pa ni morda posledica morebitnega poslabšanja prilik pri prodaji premoga, zakaj prodaja premoga se je znatno dvignila. Tu je vzrok edino okolnost, da so premogovniki v septembru krili nič manj kakor 14.100 ton iz obstoječih zalog, ki so na ta način padle cd 155.494 na 141.394 ton, to je pod lansko višino.
Medtem, ko je bila letos produkcija v septembru za 9058 ton ali 9% manjša nego lani (letos 91.296 ton, lani 100.354 ton), pa je skupna oddaja premoga praktično dosegla lansko višino; znašala je (brez lastne porabe) 99.187 ton nasproti 99.759 tonam
produkcija	razlika
I. četrtletje II. »
ni. >
1933.
304.052 249.449 264.169
naspr. 1932.
— 66.621
—	25.472
—	8.181
v lanskem septembru.
V	septembru so premogovniki prodali železnicam 31.664 ton (v avgustu 32.753), od tega v dravski banovini 14.740 ton (15.320), brodarstvu so oddali 545 ton (880), industriji 49.600 ton (40.027), od tega v industriji v dravski banovini 25.700 ton (24.566), za hišno porabo 8060 ton (4521), raznim strankam 6410 ton (5009), izvozili pa so 2898 ton (1280), skupaj so prodali 99.187 ton 184.470); sami rudniki so porabili 4063 ton (4158), za deputate so oddali 1997 ton (1728), odpisali pa so od zalog 148 ton (8).
V	primeri z lanskim septembrom je bila prodaja železnicam skoro enaka (lani je znašala 31.555 ton). Prodaja industriji pa je bila letos za malenkost manjša (49.600 ton nasproti 51.756 ton lani).
Produkcija in oddaja v prvih treh četrtletjih
Produkcija slovenskih premogovnikov ln prodaja sta se letos v prvih treh četrtletjih
gibali takole (v tonah):
prodaja	razlika
1933.
261.427 215.358 257.358
naspr. 1932.
—	45.267
—	19.484 4- 8.924
skupaj
817.670
100.274
734.143
60.827
Produkcija je znašala torej v prvih treh četrtletjih 817.670 ton nasproti 917.944 v istem razdobju lanskega leta. Manjša je bila produkcija pred vsem v prvem četrtletju in deloma tudi v drugem četrtletju, dočim je v tretjem četrtletju zaostajala za lanskim letom le za 8181 ton (3 ';•{,), in to navzlic zadržanemu sezonskemu dviganju v septembru. Pravilnejšo sliko dobimo, "e primerjamo predajo premoga. Ta je znašala v prvih 3 četrtletjih skupaj 734.143 ton (lani 794.970 ton) in je zaostajala v primeri z lanskim letom le za 60.827 ton (dočim je produkcija zaostala za 100.274 ton). V tretjem četrtletju opažamo celo, da je bila prodaja letos večja nego lani.
Ta razlika med gibanjem produkcije in prodaje izvira iz okolnosti, da so se lani od konca januarja do konca septembra zaloge povečale za 37.733 ton (od 104.986 na 142.719 ton), letos pa le za 3655 ton (od 137.739 na 141.394 ton).
Večja oddaja železnicam Zboljšanje stanja* glede prodaje premoga v tretjem četrtletju je pripisati predvsem okolnosti, da je bila v tem četrtletju oddaja premoga železnicam za 10.275 ton večja nego lani. To pa je posledica povečanja kvote slovenskih premogovnikov pri skupnih dobavah premoga železnicam od 20 na 25%, ki je bilo doseženo letos v aprilu po energičnem zavzemanju ministra dr. Kra-merja. V količini železnicam oddanega premoga iz slovenskih premogovnikov je to povečanje kvote prišlo do izraza šele v tretjem letošnjem četrtletju, ker so železnice v drugem četrtletju naročale v celoti zelo malo premoga, tako da so dejansko oddane količine navzlic povečanemu odstotku udeležbe nazadovale.
Oddaja premoga železnicam iz slovenskih premogovnikov se je v prvih trei, letošnjih četrtletjih gibala takole (v tonah):
1933	razlika naspr. 1932
I. četrtletje 109.653	— 33.705
> 88.421	— 34.440
» 95.359	-f- 10.275
skupaj	283.433	— 57.870
Primanjkljaj v oddaji premoga železnicam, ki znaša v primeri z letom 1932. za
n. m.
prva tri četrtletja še vedno 57.870 ton, Izvira torej le iz primanjkljajev prvih dveh četrtletij.
Del primanjkljaja, ki ga opažamo pri oddaji premoga železnicam, je kompenziran s povečano oddajo premoga industriji. V prvih treh četrtletjih t. 1. so premogovniki dravske banovine oddali industriji 381.400 ton premoga, to je 12.329 ton več nego lani v istem razdobju. To povečanje pa odpade le na oddajo industriji v dravski banovini, dočim se je oddaja industriji izven dravske banovine skrčila. Premogovniki so namreč oddali (v tonah):
v drav. ban. Izven drav. ban. jan.-sept. 1932. 198.324	120.747
» » 1933. 214.553	116.847
~ ..... -f 16.229 — 3.900
Zaposleno delavstvo
Glede zaposlenosti delavstva nam kaže statistika nerazveseljivo sliko, zakaj število zaposlenih delavcev se je navzlic povečanju produkcije od junija na september za preko 20% nadalje skrčilo. V juniju je bilo zaposlenih 5655 delavcev, v juliju 5665, v avgustu 5629, v septembru pa le 5411. Lani v septembru je bilo zaposlenih 6382 delavcev, torej za 971 več nego letos. Očividno stremijo premogovniki za tem, da svoj kader rudarjev še skrčijo in to skrčeno število delavcev bolje zaposlijo, s čemer pa le povečujejo brezposelnost. Od letošnjega januarja je bilo reduciranih Ze nad 1000 rudarjev.
število nadnic (šihtov) je ostalo približno na višini avgusta in je znaSalo v septembru 117.603 (lani v septembru 133.808), izplačane mezde pa so se povečale od Din 5,347.000 v avgustu na Din 5,411.000 v septembru (lani v sept. 6,298.000 Din). Delavski zaslužki so letos v primeri z lansaim letom v večji meri np^dovali nego je nazadoval obseg produkcije, ki se je skrčila v prvih 9 mesecih za 11%, dočim so v tej dobi izplačane mezde padle za 19%. V prvih devetih mesecih tek. leta so delavci v pie mogovnikih prejeli na mezdah 49,094.000, lani v istem razdobjn pa 60.902.000 Din tako da so letos njihovi dohodki padli za ll,8Cc >19 Din.
Bilo kuda && svuda!
Gospodarske vesti
= Pred novo konferenco gospodarskih zbornic. Kakor znano, je bila pretekli te den zaključena v Beogradu konferenca tr-govsko-industrijskih zbornic vse države, ki je sklepala o enotnih predlogih za revizijo obrtnega zakona, o davčni praksi ter o trgovinski politiki. Za 11. december je sklicana nova konferenca, za katero sedaj zbornice zbirajo gradivo, predvsem o davčni obremenitvi po pridobnini, družbenem davku in zgradarini. Do prihodnje konference bo tudi izdelan načrt za medzbor nično organizacijo, ki naj sodeluje pri pripravljalnih delih za trgovinska pogajanja in načrt o razdelitvi dela v okviru te organizacije Razdelitev se bo izvršila po oddelkih carinske carine.
= Pred koncem dolarskih eksperimentov. Zadnje dni se zgoščujejo vesti iz Amerike, po katerih namerava Roosevelt dolar nadalje razvrednotiti na 50% prejšnje zlate vrednosti (sedaj znaša razvrednotenje 41%), na kar bi se dolar na novi bazi, torej na polovični stari zlati vrednosti, stabiliziral. Zadnja poročila so v tem pogledu še konkretnejša in pravijo, da namerava Roosevelt izvesti stabilizacijo že od 1. januarja prihodnjega leta, torej pred sestankom kongresa. Baje se Roosevelt boji, da bi bilo težko pridobiti kongres za povratek k zdravim valutnim razmeram, zato ga hoče še pred sestankom potaviti pred gotova dejstva. Poleg tega se opaža v ameriških vla 1-nih krogih precejšnja utrujenost glede eksperimentiranja in prodira tudi spoznanje, da politika valutnih eksperimentov ni primerna baza za dosego zboljšanja konjunkture in dviga cen. S tem v zvezi se navaja kot zanimiv simptom dejstvo, da je Roosevelt zavrnil demisijo finančnega stro. kovnjaka dr. Spragua, ki spada v krogu Rooseveltovih posvetovalcev k pristašem ideje stabiliziranja valute. Nadalje je zanimivo, da je predsedstveni odbor trgovskih zbornic Zedinjenih držav pozval vlado da naj nemudoma izjavi pripravljenost za povratek k zlati valuti in za prenehanje z eksperimentiranjem.
= Angleška paroplovna družba Royat Mail izkazuje izgubo od 2810 milijonov dinarjev Družba Roval Mail je nedavno predložila bilanco za 1. 1932., ki predstavlja končno etapo sanacije Družba Royal Mail, ki je znana iz afere lorda Klysanta (le-ta je bil obsojen na eno leto ječe za radi objave nepravilnih podatkov o pošlo vanju družbe v nekem prospektu te druž be) je že lani dobila moratorij, da bi mogla najti pot k reorganizaciji Obratova nje družbenih paroplovnih linij je bilo med tem prenešeno na posebno novo druž bo. tako da je družba Roval Mail postala le še »hojding« družba. Sedaj je tako pre-osnovana Royal Mail razčistila svojo bi-
lanco in je na novo ocenila vrednost ude Iežbe Skupaj je morala odpisati 11.7 mili jona funtov, kar ustreza pri današnji vred nosti angleške valute ogromni vsoti 2810 milijonov dinarjev. Za odpis je družba uporabila vse rezerve (2.7 milijona fun tov), ostanek izgube od 9 milijonov fun tov pa je absorbira! vso delniško glavnico ki je znašala 8.8 milijona funtov, tako da so delničarji vse izgubili.
= Dunajska Državna železniška družba in Brodska tvornira vagonov. Kakor znano, ima dunajska Staatseisenbahngesellschaft fStesr) od 1. 1927. znaten del delnic Briške tvornice vagonov in Srbske rudarsko - to-pilniške industrijske družbe (Sartid). Na dunajski Sle? pa Je na drugi strani od lita 1931. v odločilni meri udeležena rumuneka finančna skupina Malaksa - Titan. Kakor sedaj poročajo z D maja, namerava Steg usta novi t i v Monte Carlu posebno finančno družbo za upravljanje in za kontrolo inozemskih industrij, ki spadajo v koncem družbi Steg, torej tudi Brodske tvortiiee in družbe^ Sartid Namen tega prenosa je, da se družba Steg izogne obdavčenju dohodkov od inozemskih udeležb od strani Avstrije, torej dvojn mu obdavčenju. Nova finančna družba ima v Monte Carlu zajamčeno davčno prostost. Tako naj v bodoče družba Steg kontrolira inozemska industrijska podjetja ki spadajo v njen koncem, preko nove družbe v Monte Carlu.
= Prijave slajenja mošta. Kraljevska banska uprava dravske banovine opozarja vinske pridelovalce in obrtnike, ki so letos sladili svoje, odnosno kupljene vinske mošte na osnovi občega dovoljenja slajenja po zakonu o vinu in po razpisu kraljevske banske uprave od 5. okt, da to nemudoma prija\ijo pristojnemu kontrolnemu organu, in sicer s področja bivše ljubljanske oblasti kletarskemu nadzorniku v Ljubljani, s področja bivše mariborske oblasti pa pomočniku kletarskega nad zornika v Mariboru, lahko neposredno, ali pa po upravnem oblastvu dotičnega kraja »Prijave« je treba točno izpolniti in pred ložiti v dveh enakih izvodih po obrazcu A, ki je dodan pravilniku za izvrševanje zakona o vinu. To tiskovino je zaenkrat založila Mariborska tiskarna v Mariboru. Da se prihrani mnogo zamudnega prepisovanja, se priporoča, da tiskovino »Prijavo slajenja mošta« po obrazcu A občine skup no naroče za sladilce na svojem področju proti naknadnemu plačilu neznatnih stro škov zanje od strani interesentov. Proti tistim, ki so mošt sladili, a tega ne bi prijavili po zakonitih predpisih, se bo pošto palo po zakonu.
— Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke »Express« avtomobili, mo-tocikli, kolesa, družba i o. z. v LJubljani, Vegova 8 (poravnalni upravnik dr. Boris
Furlan, odvetnik v LJubljani, poravnalni narok pri okrožnem sodišču ▼ Ljubljani 23. decembra, prijavni rok do 17. dec.).
= v trgovinski register se je vpisala nastopna tvrdka: Brandl in drugovi, Izdelovanje orgel in klavirjev v Mariboru (družabniki: Brandl Jos., Hannig Konrad, Friedl Izidor, vsi v Mariboru.)
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 75 komadov gostil za krogjičaste čienke ogrev. cevi. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 14. decembra ponudbe glede dobave 2000 komadov vžigalnikov za kar-bidne svetilke. Komanda pomorskega ar-zenala Ti vat sprejema do 22. decembra ponudbe glede dobave medeninaste pločevine, žice in raznih kovin. Dne 22. decembra se bo vršila pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu of^rtaa licitacija glede dobave 1000 kubičnih metrov hrastovega jamskega 'esa.
Borze
22. no rebra.
Na zunanjih tržiščih fe dolar danes nekr liko popistil in budi pri nas je tečaj nazadoval. Nasprotno pa je funt nadalje v dviganju in se je pri nas povzpel že na 240.71 Din (srednji tečaj skupaj s premijo), dočisn Je n. pr. 2. t. m. notiral 230 Din. Avstriji šilingi eo se na ljubljanski borzi v privatnem kliringu znova dvignili in so bili zaključeni do 9.15 (v Zagrebu po 9.125, v Beogradu po 9.0750 in 9.00). Grški boni eo se trgovali v Zagrebu po 40, 41.50 in 42, v Beogradu pa po 40.
Na zagrebškem efektnem tržiščj Ja Vojna škoda obdržala dosežene višje tečaje in se ie trgovala sa kaso do 263. za december oa po 262, 263 in 263.50 (v Beogradu za kaso po 266 in 262. za december pa po 266.50 in 264). Promet ie bil še v 7«/o investicijskem posojilu po 53. v 7°/o Blairovem posoiilu po 35.50 in v 6°/o begluških po 37 in 37.50.
Device
Ljubljana. Amsterdam 2306.96 _ 2317.32, Berlin 1362.36 — 1373.16, Brjselj 796.63 do 800.57, Gurih 1108.35—1113.85, London 186.53—188.13, Newyark 3419.37—3447.65, Pariz 323.85—224.97, Praga 169.84—170.70. Trst 301.18—303.58 (premija 28.5%). Av-striLki Šiling v privatnem klirinsnu 9.15.
Zagreb. Amsterdam 2305.96 - 2317.32. Berlin 1362.36 — 1373-16. Bruseli 796.63 do 800.57. London 186.53—188.13. Milan 301.18 do 303.58. Newyork kabel 344139—3469.65. ček 3419.39 — 3447.65. Pariz 223.85—224.97, Praga 169.90 _ 170.70, Curih 1108.33 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.1975, London 16.86. New-rork 310.50. Bruselj 71.9250. Milan 27.2150. Madrid 91.40, Amsterdam 208.10. Berlin 123.10. Dunai 57.30. Stoekbolm 86.90. Oslo «4.65. Kobenhavn 75.25. Praga 15.3250. Varšava 5795. Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 11.03. London 29.73, Milan 47.87. Newyork 543.04, Pariz 85.54. Praga 25.71, Cjrib 175.95, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 262 - 263, 7%. investicijsko 51 - 53, 8% Blair 36 — 37, 7"/o Blair 33—35. 7®/» Drž. hipotekama banka 45 — 47. 4% agrarne 26 — 27. 6®/« beg-luSke 36 — 87.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 262—263. za dicember 263—264, 7®/o investicijsko 51.50 — 53. 4°/o agrarne 27 _ 28.50. 7°/n Blair 35 — 36. 8°/« Blair 36.50 — 38. 7'V® Drž. hipotekama banka 47 — 50, 6°/« beglu-ške 36.50 — 37: bančne vrednote: Narodna banka 3790 den.. Priv. agrarna banka 237 do 241; industrijske vrednote: Trbovlje 100 do 120.
Beograd. Voina škoda 266. 262 zaklj., ta december 266.50, 264 zaklj., 7*/» Investicijsko 51 zaklj.. 4e/o agrarne 28.50 zaklj., 6•/« hegluške 37 30 — 37.50. T!* Blair 34.50 den., Priv. agrarna banka 246, 237 zaklj.
Dunaj. Državne železnice 15.70. Trboveljska 13.80. Alpine-Montan. 9.05.
Blagovna tržišča
LES.
+ Ljubljanska borza (22. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona neobrobljenib hrastovih lohov.
UITI)
+ Chicago. 22. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za d-cember 87.75, za maj 91, za tulil 90.625; koruza: za december 46.75. ra maj 53.75, za julij 55.125; rž: ia decemb3r 61. za maj 68.125
+ Winnipeg, 22. novembra. Začetni tečaji: Pšenica: za decembir 64.375. za maj 68.25. aa Julij 69
+ Ljubljanska borza (22. t- m.) Tjndin za žito čvrsta. Zaključen 1 vagon pšenice m l vagon koruze. — Nudijo se (vse za -ilovHoako postajo, plačljivo v 30 dneh): iiSrnira (po tnleveki tarifi): baška. 79/30 k? 147 50 - 150: baranjska. 78/79 k« 145 io 147 50; *remska. 78/79 ke 145 - 147.50. {»ruta (no navadni tarifi): za november 180 — 132.50: nova umetno sušena 120 do 122.50- moka: baška >0< 255 — 260; banatska N« - 270
4- Novosadoka blagovna borsa (22. t- m.) Tendenca omahujoča. Promet 93 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad in arednjebanatska 100 — 102; ok>lica Sombor »9 — 101; srednjebaška 101 — 103; gomje-baška. baška potiska, ladja Begej 103 — 105: baška ladja Tisa 104 — 106; gornjsbanataka gg _ 100: slavonska 102 _ 104; jnžnoha natska 96 — 97. Oves: baški, aremski in sla von4k! 51 — 53. Ječmen: baški in sremski. 64/65 kg 65 — 67. Koruta: baška, sremska 76 — 79; nova sušena 67 — 69; nova za december - Januar 55 — 57.50; banatska 72 — 74; nova sušena 62—64; baška stara, ladja Tisa 81 — 88. Moka: baška in banatska: »Og« in »Ogg« 190 do 210; »2« 170 do 190: »5« 150 do 170; »6« 110 do 120; »7« 80 do 90: »8« 65 do 70; sremska in slavonska: »Og« io »Ogg« 180 do 195: »2« 160 do 180; »S« 140 do 160; »6« 105 do 115; »7« 75 do 85: »8« 65 do 70 Fižol: baški in sremski beli. brez vreč 132.50 do 135. Otrobi: baški 52 50 — 55; banatski 50 — 52.50 Krompir: slovenski beli 58—60: slovenski r>žnik zgodnji 47 — 49; beli sla vonski 33 — 37
4- Bndimpeštanska terminska borza (22. t. m.) Tendenca slaba promet srednji. Pšenica: za m are 7.91 — 7.93, za maj 8.05 do 8.07; rt: ta mare 4.78 _ 4.80; korua; za maj 7.91 — 7.92.
Repertoar
NARODNEGA GLEDALIŠČA v LJUBLJANI OSAMA.
Četrtek. 23.: Praznik cvetočih češenj. Četrtek.
Petek, 24. ob 15.: Hamlet. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah od 5 do 14 Din Sobota, 25.: Tartuffe. B OPEKA
Četrtek, 23.: Havajska roža. A ★
Izreden uspeh le imela Klabundova japonska igra »Praznik cvetočih češenj«, ki po idejni vsebini in eksotični poetičnosti aa-leč prekaša znamenito igro »Krog s kredo i istega avtorja. Mogočna tragedija, ki proslavlja ljubezen do človeka v primeri z domoljubjem, nam prikazuje v pretresljivem dejanja vso neizmerno požrtvovalnost, brez-primerno junaštvo, globoko varnost in neskončno ljubezen azijatekega plemena. Mo-numentalno delo shakeepeareske veličine nima niti trobe evropske 9entimemalnosti in Ja prav zaradi svojega človečanstva in pravljičnega zaključka globoko prevzela vse poslušalce.
Dijaška predstava »Hamleta« po znatno znižanih cenah. Jutri. 24. t. m. ob 15. bo prva dijaška predstava »Hamleta« v celotni običajni zasedbi, v naslovni ulogi z g. Cirilom Debevcem. Opozarjamo vse dijaštvo pa tudi vse druge mani premožne sloje, da s° poslužijo ugodne priložnosti in da si ogledajo to nesmrtno delo nedosežniga genija. Po; znanje »Hamleta« spada že davno k splošni izobrazbi in ne smelo bi biti omikanega Slovenca, ki bi te veličastne tragedije vsaj enkrat v življenju ne videl- Ne zamudite prilike! Ce drugih ni. bi mjrala vsaj mladina ob takih predstavah napolniti gledališči do zadnjega kotička. Pokažimo, da smo kulturni in dokažimo z obiskom, da znamo ceniti resna umetniška stremljenja našega Nar>d-nega gledališča.
fiENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom.
Sobota, 25.: Dover - Calais. Premiera. Stoti nastop gdč. Baranove.
Nedelja. 26.: Dover - Calais.
★
Premiera itvrstne veseloigre »Dorcr-Calais« bo v soboto v Šentjakobskem gledališču. Pri tei predstavi bo proslavila odlična članica gdč. Baranova avo; stoti nastop. Vsi obiskovalci Šentjakobskega gledališča io gotovo poznajo. Saj je bila v ulogi Suse v komediji »Revna ko cerkvena miš« nepozabna. Poleg nje sodelujejo gg. Košak kot lastnik parne iahte »Ulix«, Moser kot kapitan, Vizjak kot poročnik, Kukman kot ladijski kuhar in Milčinski kot ladijski natakar in drugi. Dejanje se odigrava na krovu parne Jahte »Ulix«. Izredno humorna zadeva. Vstopnice bodo od petka dalje na razpolago pri blagajni v Mestnem domu.
Mariborsko gledališč®
Četrtek, 23.: R. U. R. Red A. Znižane cen«
Zadnjič. Petek, 24.: Zaprto.
Sobota, 25.: Deseti brat. Premiera, ★
»Deseti brat« v priredbi režiserja Ferda Delaka na mariborskem odru. Jurčičevega »Desetega brata«, ki je Si danes prav tako priljubljen in privlačen, kot evoj čas, se je po Fr Govekarju in Pavlu Goliji lotil znani ljubljanski režiser Ferdo Delak ter ga priredil kot odrski roman. Imenovani rižiser pripravlja svojo priredbo sedaj z mariborskim ansamblom ter bo premiera v kratkem. Delakovega »Desetega brata«pričakujejo z velikim zanimanjem, zlasti ker bo novodobno insoiniran. Naslovno ulogo igra P. Kovič, v ostalih ulogah nastopi vse dramsko 060bje.	____
Radio
Četrtek. 23. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. 12.45: Dnevn? vesti. — 13: Cas, plošče. — 18: Pridobitnost kmečke gospodinje (ga. Grumova). — 18.30: Pogovor s posl išalci. — 19: Srbohrvaščina — 19 30: Riproducirana glasba. —
—	22.: Cae, poročila. — 22.20: Radio - or-kest^r
BEOGRAD 19.30: Slušna igra. — 20: Pev-si koncert — 20.30: Simfoničen koncert. — 21.10: Plesna glasba. — ZAGREB 12.80: Plošči. — 17: Lahka godba orkestra. — 20: Prinos koncerta iz Beograda. — 22.15: Koncert ruskega pevskega zbora in orkestra ba-lalajk. — PRAGA 20.10: Godba na pihala. _ 20.50: Dvorak »Sv. Vaclav«. — 21.20: Narodni pesmi. — 22.15: Orkester. — 22.20: Smetanove pesmi. — BRNO 20.10: Koncert iz Bratislavi. — 20.50: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Koncert orkestra in solistov.
—	21.15: Indske pesmi. — 23.05: Plesna glasba na ploščah. - DUNAJ 11.30: Orkester. — 17: Pesmi in dueti. — 20: Operni večer. — 22.25: Godba ta ples. — BERLIN 20 05: Zabav-m program- — Godba za ples.
—	K6NIGSBERG 20.10: Pesmi. — 20.30: Orkestralen koncert. — MCHLACKER 20: Operetna revija. — 23: Plesna glasba. —
Petek, 24. novembra.
LJUBLJANA 11: Šolska ura- Jesen v pri-rodi (Vladimir Kapus). — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče. — 18: Reproduciran vokalni in instrumentalni koncert, stanje cest. — 18.30: Ustvarjalec in zajednica (Zadnek Milan). _ 19: Sokolstvo (Verii Švajger). — 19.30: Izleti za nedeljo.
—	20: Prenos iz Zagreba. — 22: Cas, poročila. — 22.20: Radio jazz.
BEOGRAD 19: Orkestralen koncert — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Koncert ciganske kapele. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Koncert ruskega zbora in orkestra balalajk.
—	20: Koncert ruskega pevskega zbora. — 21: Lahka glasba. — 22.15: Godba za ples.
—	PRAGA 19.25: Prenos opere »Meeinska nevesta« iz gledališča. — BRNO 20.10: Enoglasne češke pesmi. — 21.35: Komorna glasba. — 22: Plošče. — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. — 22.40: Ciganska godba
—	DUNAJ 11.30: Plošči. - 17-20: Klavirske skladbe. — 19: Koncert dunajskih simfonikov. — 20.55: Koncert Juana Mančna. — 22 20 Barska m izika. - BERLIN 20.05: Or kestralen in pevski koncert. —22.30: La'" ka in plesna glasba. - KftNIGSBERG 20.45 Sodobni skladatelji. — 22.30: Prenos iz Ber lina. — MCHLACKER 20: Mešan program.
Iz življenja in sveta
Uganka van der Lnbbe
Zanimivo mnenje holandskega Jurista
Med poslušalci na procesu zoper »poži-galce« nemškega parlamenta opaziS že ves čas starega gospoda s snežnobelimi lasmi. To je holandski sodnik de J o n g h, bivši predsednik amsterdamskega sodišča, ki uživa v svoji domovini velik ugled kot strokovnjak za mladinsko kazensko pravo. K njemu, kot rojaku in strokovnjaku, je poslala »Neue Zliricher Zeitung« svojega poročevalca, da bi ga izprašal malo o zagonetni vlogi, ki jo igra glavni obtoženec Ma-rinus van der Lubbe na tem procesu.
Da s tem obtožencem ni vse v redu, je dejal de Jongh, je vsakemu očitno na prvi pogled. Morda se vede tako, kakor se vede, pod vplivom kakšne prave psihoze, morda pod hipnotičnim vplivom, morda pa tudi pod živčno depresijo, kar smatra de Jongh za najbolj verjetno. Zal mu pa nemško sodišče ni dovolilo, da bd ga obiskal in opazoval v njegovi celici, in sicer z izgovorom, da je van der Lubbe histerlk, ki ga ne sme nihče potrditi v veri, da se ves svet zanima zani. Natančna psihiatrična preiskava izven ječe pa ne bi utegnila re-Sitl samo njegove psihične zagonetke, temveč bi tudi koristila nemškemu interesu, ker bi odlomila ost nezaupnim razlagam ali, kakor jim pravijo v Nemčiji, »obrekovanjem«, ki se širijo po inozemstvu.
Van der Lubbejevi dedni darovi so zelo neugodni. Mati je bila dobra ženska, oče pa postopaški krošnjar, ki so mu morali odtegniti pravico do izvajanja očetovske oblasti. Otroka je sedem let vzgajala družina očetove polsestre, ki je bila strogo verska in je ravnala ž njim zelo dobro. Mali Marinus je bil živahen in dober dečko, vse ga je imelo rado. Fotografija iz njegovega 15. leta pa ga kaže že bistveno izpreme-njenega; poteze zaostalosti stopajo v ospredje. Njegova domnevana homoseksualnost pa gotovo ne zasluži toliko pozornosti, kolikor jo je posvetila temu vprašanju »Rjava knjiga«. To so stvari, ki se v neki dobi razvoja včasi pojavljajo, pa se dado premagati.
Pač pa je imel deček v tem času nesrečo, ki je odločilno vplivala na njegovo nadaljnje življenje. Kot zidarskemu vajencu mu je neki razposajeni tovariš poveznil na glavo vrečo z negašenim apnom, ki mu je za stalno pokvarilo vid. človeka spozna komaj na oddaljenost 1 m. Od tlej mu invalidno zavarovanje plačuje rento 7 g) tedensko, od katerih pa ne more živeti. Prirojena slabost in občutek manjvrednosti, ki se ga je lotil zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, sta vodila odtlej njegovo pot navzdol. Začel se je vpraševati, kakšen pomen ima njegovo življenje, ko je tako sam in drugim ljudem v breme. Le malokomu je znano, da se je tedaj boril s samomorilnimi nameni. Nezadostna podpora ga je metala v dolgove, ki so ga težili in pripravljali do tega, da je začel potovati na stroške dobrih ljudi po svetu, in sicer vedno za toliko časa, da so se z rento doma dolgovi poplačali. Tako je .dobil veselje do potepanja.
Da bi izravnal svoje občutke manjvrednosti, ga je žejalo po velikem dejanju, že prej je imel v sebi nekaj častihlepja in veselja do rekordov fb'l je n. pr. izboren pla-vač, ki se je hotel udeležiti tudi tekme za preplavanje Rokavskega preliva). Ho-
Nobelovega nagrajenca
Ivan Bunin, ki se je zdaj preselil iz Gras-seta v Pariz, je pripovedoval svojim znancem, da je tisti dan, ko mu je bila prisoje-na Nobelova literarna nagrada, zelo rano vstal. Najprej je zmlel v kuhinji kavo za zajtrk in ko je vrtel kljuko pri mlinu, mu je prišlo na misel, da je med predlaganci za Nobelovo nagrado. To misel pa je kmalu pregnal.
Potem je sedel za mizo in pisal do 14. ure, nakar je šel v kino. Kmalu pa so poslali ponj v kinematograf, ker so ga bili medtem klicali iz Stockholma. Proga pa je bila tako slaba, da se prav za prav ni dalo razumeti za kaj gre. Nikomur ni bilo jasno, če so klicali Bunina zaradi čestitk ali zaradi obžalovanja, da ni prejel nagrade. šele klic znanega stockholmskega dnevnika »Svenska Dagbladet« je prinesel pisatelju popolno jasnost.
NI dolgo trajalo, pa so začele prihajati brzojavke. Ker pa je hiša, kjer stanuje Bunin v Grassetu. precej izven mesta, je bilo treba plačati prinašalcu vsake brzojavke posebno donosnino v znesku 5 frankov. Bu-ninovi pa so imeli tako malo denarja, da se je začel pisatelj bati, da ne bodo mogli plačati vseh poštnih slov, ki bodo še prišli v hišo. Skušal je torej pobegniti, da bi se iznebil neprijetnih izdatkov. (Pravkar iz-išla številka tedenskega obzornika »življenje in svet« prlobčuje zanimiv članek o Ivanu Buninu s slikami.)
Kakšna naj bodo dekleta?
Tako piše stara pratika iz sredine prešlega stoletja:
Dekleta naj bodo kakor cvetke, čista in nežna — a spet ne kakor cvetke: metulje naj drže od sebe.
Dekleta naj bodo kakor hostije ln naj čuvajo skrivnosti — a spet ne kakor hostije: naj ne prihajajo ljudem v usta.
Dekleta naj bodo kakor sonce, edinstvena — in vendar ne kakor sonce: zjutraj in zvečer naj ne zardevajo.
Dekleta naj bodo kakor luna ki je vdana ljubezni — a spet ne kakor luna, ki roma vsak dan s prave poti.
Dekleta naj bodo kakor zvezde, tako vzvišene in vendar tako mile — a vendar ne kakor zvezde: ki pomežikujejo vsem ljudem.
Dekleta naj bodo kakor cerkev, ki vzbuja spoštovanje — a vendar ne kakor cerkev, ki vabi z vsemi zvonovi k češčenju.
Dekleta naj bodo kakor grozdi, polni sladkega soka — a spet ne kakor grozdi, ki jih obirajo veseli ptiči.
tel je tudi potovati okrog sveta. Iz podobnih razlogov je hotel postati komunistični agitator. Toda v političnih zadevah je bil premalo jasen in preveč diletant. Kadar je na javnih shodih govoril, ga ni nihče razumel, kaj hoče Zato ga v komunistični organizaciji niso mogli uporabiti, in to tem bolj, ker se ni hotel nikomur podrediti. Po-
Van der Lubbe
skusil je pri neki komunistični ločini, ki ne priznava vrhovne besede sovjetske Rusije. V resnici je bil popoln anarhist ali ni-hilist, ki ni pokoren nikomur. Prišel je tudi v manjši konflikt z oblastmi, ko je poškodoval poslopje neke zavarovalnice.
Herostratsko dejanje požiga nemškega parlamenta spada po vsem v okvir njegovega prejšnjega razvoja. Lahko da je hotel vsaj enkrat igrati junaka. Težko pa se zdi de Jonghu verjetno, da bi se za ta požig pogajal po vseh pravilih in zavestno z narodnimi socialisti, kakor trdi »Rjava knjiga«. Kdo so bili njegovi pomagači, ne vemo, nejasen občutek viteštva mu ne daje, da bi jih izdal. Njegovo sedanje vedenje pa ne izvira iz določene taktike, temveč je posledica njegovega duševnega poloma, ki ga je povzročilo več stvari; to, da se je dejanje v svojem končnem efektu izjalovilo in da vidi, kako nasprotniki žanjejo sadove, dolgi zapor v mali celici itd.
Tako de Jongh. Pripomnili bi še, da spada zadržanje van der Lubbeja še vedno tudi v okvir hude obtožbe proti hitlerjev-ski justici, o čemer smo pred nedavnim poročali, namreč obtožbe, da van der Lubbeja v zaporu po določenem načrtu in z jasnimi nameni zastruplja s skopolaminom. Njegov »duševni polom« ni potem nič drugega nego natančno dozirana omamljenost, zastrupljenost. Tudi to, da nemška justica ne dovoljuje inozemskim kapacitetam opazovati van der Lubbeja v celici in še bolje izven nje, v psihiatrični kliniki, spada sijajno v ta okvir.
Lessingovi morilci v Nemčiji
Praški »Montagblatt« poroča, da je bila pri državnem tožilstvu v Hebu vložena ovadba, ki daje vpogled v beg znanih morilcev bivšega hannoverskega profesorja dr. Theodorja Lessinga, moža visoke naobrazbe.
Lessinga sta umorila nar. socialista Zi-ska in Eckert, ki sta takoj po umoru pobegnila iz Marijanskih Lažni na Bavarsko, kjer so ju ljudje videli čez nekoliko dni v družbi Hitlerjevih privržencev. V Mitterteichu so nemški režimovci celo kupili morilcema vozovnice ter so ju spremili v Monakovo. Ziska in Eckert sta nato vstopila v službo rjavih oddelkov v bavarski prestolnici, kjer sta bila do zadnjega časa. V Monakovem živita še zdaj, seveda pod izmišljenim imenom in nemška vlada jima je podelila rajhovsko državljanstvo. Nemškim listom je vlada prepovedala črh-niti eno samo besedico o morilcih, v Monakovem pa vedo vsi rjavi ljudje, koga skrivajo v svoji sredi.
Posebno pozornost so vladni krogi izkazali morilcema 9. novembra, ko so ju pripeljali na takratno proslavo v spremstvu prvih predstavnikov režima. Ker pa se v Monakovem zadnje čase preveč šušlja o navzočnosti Lessingovih morilcev, so režimovci sklenili, da ju za nekaj časa dirigirajo drugam, kjer ju Se ne poznajo.
Iz »tretjega carstva"
Tudi samice podvržene davku
V Berlinu je te dni govorila nar. soc, prvoboriteljica ga. Fikentscherjeva o nalogah sodobne nemške žene. Bavila se je v prvi vrsti s stališčem žene v narodnosocia-listični državi. Ženi tretjega carstva ni treba, da bi se udejstvovala politično. Mora se pa kljub temu vzgajati v političnem mišljenju in videti za sebe poklic v materinstvu. ki je pogoj za zdravo državo. V tretjem carstvu je žena čuvarka rase tu borilka proti umazanosti in šundru . Na koncu je izjavila, da je treba uvesti za samske ženske prav takšen davek, kakor ga plačujejo samski moški, kajti žena mora storiti nasproti nar. soc. državi svojo dolžnost prav tako kakor moški.
Kratki lasje lahko ostanejo
Modna komisija nemških frizerk v Bremenu je izdala oklic, v katerem pravi, da ni nujno potrebno, da bi Nemke nosile dolge lase. Zanimivo je vedeti, da je ta žaključek potekel ne iz idealnih ozirov, ampak iz čisto poslovnih zaključkov, ki jih zahteva poklic frizerk-zaradi eksistence njih obrti.
Podržavljeni čudežni otrok
Neka vest agencije »United Press« poroča iz Moskve, da je sovjetska vlada iz-taknila »čudežnega otroka« v osebi devetletnega Kolje Dimitrova, ga postavila pred posebno komisijo in ga potem podržavila. Na podlagi izjave profesorskega kolegija, ki je izprašal Koljo. hoče vlada pospeševati Koljine zmožnosti.
Kolja Dimitrov je pred vsem matematik, poleg tega pa odlično obvlada tudi druge panoge, n. pr. zgodovino, književnost in sociologijo. Mnogostranost njegove nadarjenosti in zrelost njegovega duha, mu obetata sijajno bodočnost. Prof. Kristjanov se je celo povzpel do trditve, da je Kolja Dimitrov drugi Pascal. Doslej je Kolja pre-čital Homerja in celo vrsto drugih klasikov v izvirniku in razpravlja o njih kakor kakšen specialist na univerzi.
Državljanska vojna na Kubi
Bedne vladne čete čuvajo predsednikovo palačo pred napadi vstadev
•&1S bo (Petriaz uničen h ±Q3č?
Naval nemških letal — Obraz leteče vojske — Francoska obramba — Kapitulacija
(Nadaljevanje)
V prostrani dvorani je okoli mize z zemljevidi zbran štab zračne obrambe Francije: vojaški guverneT Pariza, poveljnik topništva, poveljnik zračnih sil in njihovi pobočnikL Ob 4. uri zjutraj jim javlja zvočnik: »Iz Maubeugea javljajo izvidnice hrup motorjev, odaljujočih se proti jugu.«
Vsi pogledi se upro na zemljevid. Mau-beuge! Meja je prekoračena, napad na Pariz se je začel! Enako vest so isti trenutek dobila poveljstva letališča v Bourgetu, poveljstvo privezanih balonov in poveljstva raznih važnih točk. Po vsem Parizu naenkrat ugasnejo vse luči, na križiščih pa se oglase zvočniki: »Alarm! Vsi v zaklone!« Polni dve minuti se počasi ponavlja to opozorilo. Sirene se mešajo v ta klic, po vsem mestu drve stražniki na motoci-klih na svoja mesta. Na oknih se pojavljajo prestrašeni obrazi žensk. Kaj se godi? Nočejo verjeti prvemu pozivu, toda enakomerno ponavljana svarila zvočnikov jih kmalu prepričajo o resnosti trenutka. Vsak pograbi svojo masko in hiti v zaklonišče. Kakor pod mahijajem čarobne palice se je vse poskrilo in nad velemestom je zakraljevala tema in tišina.
Oh četrt na 5. uro V zaklon na buljva-ru Malesherbes, 13 metrov pod zemljo, se je zateklo okoli 150 ljudi. Komaj so se za njimi zaprla težka železobetonska vrata, zahrešči zvočnik: 4.20; znamesje za alarm je bilo danq prebivalstvu mest med severno mejo in Parizom, ker se bliža od Maubeugea naval nemških letal. Mi smo pripravljeni. Prejeli smo prve vesti. Topništvo je sestreiilo nekoliko letal, zato se je napadalec dvignil više in razredčil svoje vrste. Imamo zvezo s šestimi osrednjimi točkami obrambe, podajali bomo podrobno ves potek borbe.
4.35: Drugi val je najavljen ob 4.15, tretji pa je letel ob 4.30 nad Avesuesom. Vsi trije so enako močni. Kaže, da nameravajo irvesti napad na Pariz v presledkih po en četrt ure v skupinah po 70 do 80 letal
4.40: Neprijatel jska letala zaradi preob-teženosti in odpora naše obrambe ne bodo prej pred Parizom nego čez eno uro.
4.45: Ni dvoma, da so naše baterije že na nekoliko mestih razbile neprijateljske vrste, lz Cateauj« nam javljajo o zapaže-nem kolebanju skupin, ki lete nad mestom.
Zimske
suknje
raglane, obleke, smokinge in večerne obleke za gospode v neprekosljivih kvalitetah najceneje pri
Drago Scbwab, Ljubljana Za šport in lov
(Pariški vzorec) Majhna trodelna kombinacija iz volne z bajaderskim puloverjem
Nemčije
4.50: Podprefektura lz Cambraija javlja, da so se nad Cateaujem zrušila na zemljo štiri neprijateljska letala. Eno je moralo pristati: zažgana je neka hiša
4.55: Pri La F&reu je bil drugi val po strelih naših baterij popolnoma razpršen. Centrala iz Fourniesja javlja, da pet letal v višini 3000 m leti proti Belgiji. Po njihovi brzini se da spoznati, da so pometala svoje bombe in hite domov.
5: Centrala Noyon javlja, da so nemške bombe zadele plinarno, ki je zletela v zrak. Po sedanjem položaju sodeč, so naše baterije zadržale nepriiatelja, ko «o ga prisilile, da se je dvignil v večje višine in se razpršil. Postopni napadi bodo po vsem tem manj gosti, nego si je bil zamislil ne-prijatelj.
5.5: Iz Bourgeta je odletelo 200 letal v severnovzhodno smer. Lete v skupinah po 20 letal. V tem trenutku so bili Nemci nad La Fereom. Spopad z našimi bo najbrže v Senlisju.
5.15: Centrala Compičque poroča: Nemška letala lete v manjših skupinah nad gozdom. Naše obstreljevanje je razbilo sovražne skupine, ki se dvigajo više in morijo na Senlis. Dve letali sta se zrušili na zemljo
5.18: Centrala Longwy javlja tri nemška letala, ki beže na Luksemburško.
5.20: Pred desetimi minutami je javila centrala Senlis: Nemška letala se zbirajo z raznih strani s smerjo na Pariz. Višina 4000 m. Ob 4. uri je 25 naših letal, ki so bila slučajno na letališču v Meutanu, odletelo proti vzhodu.
5.25: Podprefektura Senlis: Velika zračna bitka se je ob 5 uri 15 minut razvila južno od mesta. Nemogoče je slediti poteku. Naša in nemška letala so padala v plamenih. Hidroavioni so posegli v boj. Bitka se širi proti Parizu. — V tem trenutku eo se začule pariške obrambne baterije. Priporočamo prebivalstvu, naj si za vsak primer nadene plinske maske. Vse kaže, da so naše baterije in naša letala razpršila napadalca in mu prizadela silne izgube.
5.35: Bitka se bije na severu in na vzhodu Pariza, toda podrobnosti ni mogoče izvedeti. Videti je, da je nemška zračna vojska že brez poveljstvi. Letala si prizadevajo, da v manjših skupinah dosežejo Pariz.
5.40: Na 3 km okoli Pariza tvori naše topništvo pregrado, skozi katero je težko prodreti. Ugotavljajo se mnoge majhne skupine, zelo razredčene in očividno brez pravca. Javlja padec treh letal, ki so se zaplela v naše mreže.
5.45: Bombe so padle v okolici in povzročile požare v Boudvju, Pautinu in Au-bervilliersu. Nemci mečejo bombe na sl«-po, kamor se pač da. Pilotom, izerpanim od bitke, razburjenim in prestrašenim naše tonništvo onemogoča umiik.
5.50: Že deset minut streljajo pariški topovi. Sovražniku se je tedaj le posrečilo
Vremenski prerok umrl
Dunajski osredni zavod za vremenoslov-Je ln geodinamiko sporoča, da je umrl v Raurisu 501etni vremenski prerok na Sonn-blicku Leonhard Winkler. Pokojnik je deloval zadnjih deset let na 3100 m visokem observatoriju, kjer je bil zlasti v zimskem času pogosto po cele tedne odrezan od ostalega sveta.
Leonhard Winkler je bil prvotno planinski vodnik in je kljub temu, da je hodil samo v ljud. šolo, bil mogočna opora vre-menoslovske vede zlasti za visoke Alpe. Zato obžaluje dunajska meteorološka postaja njegovo smrt, ker bo zdaj delo brez njega silno težko.
Prazno krsto so nesli v grob
V plzenski okolici Je umrl neki član gasilnega društva. Po starem običaju so hoteli njegovi tovariši odnesti druga na pokopališče. V bolnišnici so jim Izročili zabito krsto, ki se je zdela gasilcem nekoliko sumljiva zaradi premajhne teže. Na pokopališču so zaradi tega krsto odprli in ugotovili, da ni nikjer mrliča. Pokojnika so namreč pozabili v mrtvašnici na mizi, tako da se njegov pogreb vršil prav za prav dvakrat.
nnRRfl ČE VEŠ...
da so te dni v Bolgariji otvorili novo železniško progo Plovdiv — Karlovo. Otvoritveni vlak, s katerim so se vozili odlič-niki, je vodil osebno kralj Boris, ki je imel v Karlovu z lokomotive na množico o pomenu nove proge nagovor;
da imajo v Budimpešti »mlečno vojno«, ki se je udeležujejo producenti mleka in mlekarne. Oblasti zahtevajo, da morajo mlekarice ustaviti dovoz mleka posameznikom, te pa nočejo odnehati in so zaradi tega zlile na ulico 5000 1 mleka;
da prirede ruske emigrantske organizacije v Parizu v nedeljo, 26. t. m. slavnostno akademijo in pojedino na čast Nobelovemu nagrajencu Ivanu Buninu.
iti
predre ti nai obrambni pas. Dve letali
bili sestreljeni na Elizejskih poljih. Na Montparnassu gori hiša, ki so jo zadel« bombe. Skoda se ne da presoditi Fort Va-lerien poroča, da se tam bije silna n »prijateljeva skupina z našimi, ki so jo obkolili. N emci odmetavajo bombe nad Argen-tenilom in si prizadevajo uiti proti severu.
5.55: Iz Senlisja: Pet nemških letalTeti v višini 3000 m z brzino 200 km na uro proti severovzhodu.
6: Ena nemška eskadra, je vrgla th bombe na gozdič v Vincennesu in na Narodni trg.
6.15: Pariški topovi ne streljajo več, V daljavi traja boj n« zelo različnih krajih.
6.35: Bitka je končana. Boj J« bil krut Gotovo bomo moral; objokovati težke izgube. V letalsko-kemični vojni, ki jo omikani naTodi tako ostro obsojajo, so žrtve često žene, deca in starci. Toda nemški napad se je ponesrečil. Pariz niti od daleč ni bil uničen. Jutri bomo videli, kaj poreče svet na to nemško početje. Vsa Fran-cia naj ve. da so naše posadke v obmejnem utrdbenem pasu na svojih mestih in čuvajo poverjene jim odseke naših meja.
Parižani, ki me poslušajo, naj ne odhajajo iz zaklonišč brez mask. Drže se nai točno ukrepov varnostne in zdravstvene službe, dokler se ne vzpostavi normalno življenje. Gre samo še za par ur prebivanja v zaklonih.
Drugi dan so objavili listi, da je nemški naskok na Pariz tirjal 11.000 žrtetr, ranjenih, zastrupljenih in mrtvih. Na rasnih mestih je zgorelo 115 hiš, pri čemer nI všteta severnovzhodna okolica, ki je bila najbolj prizadeta. Franciia se je obrnila na Društvo narodov, medtem pa je vlada ukrenila vse potrebno, da prepreči napad nemške kopne vojske Posadke v utrjenem pasu so bile pomnožene • 300.000 možmi.
Dne 16. julija javljajo časopisi, da so Belgija in države Male antante Izlavil« svojo solidarnost s Francijo. Po vsej Evropi je izbruhnila burja nejevolje zaradi zahrbtnega nemškega napada na Francijot Italijanska vlada je 17. julija odpoklical« svojega poslanika v Berlinu m Mussolini je zagotovil Franciji neomajno prijateljstvo Italije.
Končno je 18. julija admiral Foster, prvi lord britanske admiralitete, dal vsem ladjam ukaz, naj vzdržujejo polno paro, d« pohite na pomoč Franci H, ako se pokal« potreba.	I
Nemčija ni dosegla uspeha z orožjem, ne bi bila pa kos gospodarski blokadi, ki ji je pretila. Ni ji preostajak) drugega, nego da se vda. Kapitulirala je dne 30. julija, istega dne, ko se je sešlo Društvo noro« dov, da slavnostno ugotovi, kdo je bil na* i padalec!
Amerika izganja carlstičn& emigrante
Ameriška in ruska vlada sta se sporazumeli glede Izgona 600 ruskih oaristlCnJIt emigrantov, ki rovarijo v Ameriki prot!^ sedanji ruski vladi, v Washingtonu proučujejo zdaj le Se obliko, v kateri naj m ta izgon izvrši.
ANEKDOTA
K Maxu Slevogtu je prišel nekega dne neki reporter ln mu želel zastaviti 50 vprašanj. Slevogt si je že zapisana vprašanja vljudno prebral, a Je potem eksplodiral: »Dragi gospod, če bi hotel na vsa t« vprašanja res točno odgovoriti, potem n«! bi postal slikar, ampak — reporter! <
VSAK DAN ENA
n
»Odhajate? Pevka je vendar odlična!« »Izvrstna! Toda spomnila me Je na moj dogovor a zobnim zdravnikom!«
<»Journal«|
VSAKEMU OTROKU ENO
ali po dve teh knjig pa bo sreče in veselja za Miklavža in Božič v izobilju.
V zalogi so sledeče mladinske
knjige:
Kralj Debeluh in sinko Debelinko. 1928. 120 slik. Prigode porednega Bobfja. 1929. 103 slik. Skok, Cmok in Jokica. Spisala tetka Metka. 1929. 64 slik. Janko in Stanko. Spisal G. Th. Rotman. 54 slik. Prigode gospoda Rozamurnika. Spisal G. Th. Rotman.
1929. 149 slik. Bratec Branko in sestrica Mi ca. Spisal G. Th. Rotman. 100 slik.
Potovanje in čudovite prigode Tomija Popkinsa. Pravljica s 123 slikami. 1930. Sambo in Joko. Spisal G. Th. . Rotman. 140 slik. Osel gospoda Rozamurnika. Spisal G. Th. Rotman. 82 slik. Zgodba o Vrtismrčku in Silonoski. Spisal G. Th. Rotman. 110 slik.
Pri odjemu vseh 10 knjig Din 90.—, poštnina Din 7.—% Pri odjemu 6 knjig Din 60.—, poštnina Din 5.—. Pri odjemu 4 knjig Din 44.—, poštnina Din 3.-
Posamezna knjiga stane Din
poštnina Din 2.-
Borroughs: Tarzan, L del, Din 20.—. Burroughs: Tarzan, H. del, Din 20.—. Podlipnik: Jelarjevi čuvaji. Din 16.--. Poštnina za vsako teh treh knjig Din 3.—•.
Razpošilja jih uprava „Jutra" v Ljubljani. Dobijo pa se tudi v vseh podružnicah „Jutra" in
v vseh knjigarnah.
S
#
T
Mariborski Rapid v Ljubljani
Prihodnjo nedeljo se nadaljujejo prvenstvene tekme v podsavezni ligi V tem razredu so preostale še nekatere tekme, nakar bo prvenstvena sezona zaključena. Ob koncu sezone bomo imeli priliko videti v Ljubljani mariborskega Rapida, ki bo pro-tivnili Hermesa.
Službene objave LNP
(Seja u. o. 15. novembra 1933.)
Prisotni gg. Rybaf, Stanko, dr. Kosti, Kuret, Novak, Logar, Jugovec, Pevalek, Kačar, Skalar, Kralj, Malovrh, Vospernik in Drufovka. Odsotni gg.' ravnatelj šetina, Buljevič, Me-licer fupr.), inž. Debelak, Dorčec in Petrič (neupravičeno).
Prošnja ŽSK Hermesa štev. 110 od 13. 11. se dostavi JNS. Potrjuje se prejem skic igrišča in klafcsfcih pravil KSK Krško, SK Drave (samo skica), Diska (samo pravila) in Mure. Dopis v tej zadevi CSK št. 444 od S. 11 t. 1. se vzame na znanje. Pozivajo se klubi, da čimprej dopošljejo skice svojih igrišč in po en izvod klubskih pravil. Z ozirom na dopis SK Svobode, Vič, brez datuma se sporoča, da se prizna SK Zalogu znesek 80 Din. O tem se tem potom obvešča tudi SK Zalog. SK Reka bo na svoj dopis št. 129 od 8. 11 t. 1. prejela pismen odgovor. Odobrijo se predložene pro-pozicije 2SK Hermesa za zimski turnir. Dopis ŽSK Hermesa št. 33 od 8. 11. t. 1. se iostavi JNS.
Ker je zaradi službene premestitve v Maribor moral odložiti odborniško mesto v p. o. g. Brumen M., se v p. o. na njegovo mesto kooptira g. Metlar F. V zvezi s tem je rešen dopis SK Grafike št. 33 od 11. 10. t. 1. Sm. klubu Logatec so se na njegov dopis od 5. 11. poslale informacije. Sporoča se SK Amaterju na njegov dopis od 6. 11., da se prošnji ni moglo ugoditi, ker to onemogočajo pravila odnosno kaz. p. JNS. V razpravo se je vzel dopis SK Retja št. 82 od 8. 11-
Opozarjajo se klubi na službene objave JNS v zagrebškem »Sportskem listu« od 10. t. m. — V razpravo se je vzel dopis SK Trbovlje št. 153 od 31. 10., nadalje zadeva incidentov pri prv. tekmi Sloga : Svoboda, Zagorje in nenastop SK Litije na prv. tekmi 29. 10. v Zagorju. SK Sloga naj javi izdatke potom OO Trbovlje, ki jih je imela ob priliki te neodigrane tekme. Enako se uvede postopanje zoper SK Laško zaradi nenastopa v tekmi proti Atletik SK dne 29. oktobra. Atletiki naj javijo potom OO Celje stroške, ki so jih imeli zaradi neodigrane prvenstvene tekme.
Opozarjajo se klubi, da pazijo na opremo svojih igralcev (ščitnike!) v izogib težjih poškodb. Kjer se bo to zanemarilo, bo P. f odklonil podporo.
Preda se OZKS ss. g. Ochs, ker ni vodil prv. tekme 5. 11. 1.1. Kaznuje se SK Reka z globo 25 Din po čl. 46 K. p. JNS, ker ni oddala postave svojega moštva ob priliki prijateljske tekme dne 5. 11. s Hermesom B. — Do 24. t. m. mora Reka poslati LNP postavo; SK Slogi v Ljubljani se sporoča na njen dopis od 2. 11., drugi odstavek, da je zadeva v obravnavi.
Opozarjajo se prizadeti klubi, da z igralci, ki jih je imensko priobčil p. o. LNP v »Jutra« od 19. 11 t. 1. ne smejo igrati, počenči od 22. t. m., ker se smatrajo za ne verificirane. Klubi, ki bi ž njimi nastopili po tem datumu, bodo nosili posledice. — Tajnik I.
Službeno lz LNT. Danes seja k. o. ob 19.30 v tajništvu >nebotičnik«. Ob 20. se vabi na sejo g. Žitnik Luce (Ilirija). Ob 20.15 se naprošajo gg. Sancin S., Drufovka, Camernik, Buljevič Dinko, da se udeleže seje.
Sekcija Zbora nogometnih sodnikov.
Seja upravnega odbora bo drevi ob 18.15 v »Evropi«.
A.SK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej strogo obvezen trening. Priti morajo Starec, Ha si, Bertoncelj I in H, Zemljak. Slamič, Boncelj, šlamberger, Pišek H, Erman. Jež, Jug II, Petelin Zemljak mora priti po končanem delu na igrišče. — Kolesarska sekcija vabi vse svoje člane in odbornike na sestanek danes ob 20. v prostorih Delavske zbornice. Obvezno morata priti tudi gospodar Dežman in Grabeč.
Ljubljanski plavalni po<5save«.' Prva
redna seja upravnega odbora danes ob 18.30 v kavarni Evropi. Zaradi važnosti udeležba vseh odbornikov nujna.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 19. country trening iz zimskega kopališča. Vsi in točno. Jutri ob 20. v klubski sobi kavarne »Evrope« seja načelstva.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Pozivajo se na sestanek danes ob 19. pri Beliču naslednji igralci: Nedog, Frane tič, Mikluš, Lasič, Burja, Brodnik, Bračič, Močnik, Primar, Barducky, Martinšek, Sočan, Lorbek, Erlih, Ozebek, Loboda, Ferjan, Daneu, škerjanc, Kovačič, Pre-šern, Kerpan, Perharič. Simčič. Sestanek je za imenovane strogo obvezen zaradi pregrupacije in bodočih tekem, zato vsi polnoštevilno. — Ob 20. izredna seja sek-cijskega odbora istotam.
SK Jadran. Danes ob 20. url članski sestanek pri Sokliču. V nedeljo igramo v Domžalah s SK Domžale za brezposelni fond. Udeležba za vse člane strogo obvezna.
SK Mars. Danes članski sestanek ob
20. v gostilni »štarbek« na Poljanski cesti. Pozivajo se vsi igralci, da se istega udeleže zaradi nedeljske prvenstvene tekme z Reko.
Iz življenja na dežel?
Iz Tržiča
č— Ustanovitev podružnice Narodne strokovne zveze. Po zadnjih volitvah v Delavsko zbornico so številke pokazale, da je število narodnega delavstva prav lepo. Zato je šla krajevna organizacija JNS takoj na delo in sklenila na svoji prvi po-volilni seji, da se ustanovi v Tržiču podružnica NSZ, ki naj zbere razkropljene narodne delavce. Povabila je predsednika NSZ g. Juvana, ki je pretekli ponedeljek pred številno množico razvil program NSZ. Iz vrst delavcev, ki so poselili predavanje, se je takoj izvolil pripravljalni odbor, kateremu načeluje g. Krištufek Slavko. Tajniške posle je prevzel g. Kurnik Matija, blagajniške g. Košnik .Tanko, v odbo* pa je izvoljenih še 10 drugih delavcev. Poslovne prostore ima pripravljalni odbor v občinski hiši, sobna vreta 4., in sprejema nove člane vsako nedeljo od 9 do 11. dopoldne in vsak ponedeljek od 18 do 20 Mladi in agilni delavci so z vso vnemo na delu in prepričani smo, da bo štela organizacija skoro toliko članov, kolikor je bilo volilcev plave liste. Redni sestanki odbora do končne ustanovitve podružnice so vsako soboto od 18. do 20. To soboto nas obišče tajnik NSZ g. "Kravos, da nam da nadaljnja navodila.
č— Mestna občina dostavlja davčne plačilne naloge za zadnje četrtleje. Med meščani so vzbudili precej pozornosti ne toliko zaradi davkov samih kakor zato, ker se je ugotovilo že več pomot knjiženja v škodi* davkoplačevalcev. Davčna uprava v Kranju ima dela čez glavo pa je razumljivo, da s» pripete tudi lahko pomote, ki pa napravijo prav dosti nepotrebni potov.
č— Katehet Zakrajšek Viktor je od ministrstva prosvete razrešen poučevanja na drž. osnovni in meščanski šoli v Tržiču. Kdo bo njegov naslednik: še ni znano.
č— Nesreča v tovarni. Orodjarja trži-skih gasilcev g. Dečmana je doletela huda nezgoda. Na stroju je zbijal pete, pa ga je stroj zagrabil s tako silo. da mu ie zmečkal sredinec in prstanec levice.
Iz Zagorja
z— Odsek ZKD v Zagorju. V soboto 25. t. m. ob 20. bo v Sokolskem domu predaval pod okriljem ZKD odlični predavatelj g. dr. Bajič Stojan o sodobni Nemčiji. Predavanja bodo spremljale lepe skioptič-ne slike.
Iz Trbovelj
t— JNS in NSZ bosta imeli v soboto 25. t. m. ob 16. v Sokolskem domu skupni članski sestanek, na katerem se bo raz pravijalo o internih zadevah obeh organ' zecij.
t— Motnje v radiu. Posestniki radijskih aparatov se pritožujejo, da so v aparfltih stalno motnje, ki onemogočajo poslušanje. Posebno se pritožujejo prebivale stare bolnišnice. Nedvomno je, da nastajajo te motnje, ker se poslužujejo neki brezobzirneži raznih aparatov na električ-
Papir je potrpežljiv,
prenese priporočila in pohvale vsake vrste, nabava radio-cevi pa je združena s troški, ki jih je treba opravičiti. Ena ali morda več radio-cevi bi morala pomladiti Vaš ra-dio-prejemnik, da postane selektiven in daje točno in čisto reprodukcijo. Nabava novih radio-cevi Vam mora v današnjih težkih gospodarskih razmerah na vse zadnje tudi prištediti kupnino za nov radio-aparat. Nikar torej ne verujte vsaki tiskani reklami, marveč zahtevajte pri svojem radio-trgovcu za poskus Izmeno dosluženih radio-cevi v svojem aparatu in prepričajte se sami! Zahtevajte poskusno opremo Vašega aparata s Triotron-cevmi, ki imajo čudežno moč, da pomlade radio-aparat. Svojim ušesom in svojemu okusu boste pa lahko verovali! Triotron-cevi se izdelujejo na podlagi dolgoletnega preizkušenega laboratorijskega dela in v najbolj modernih tovarniških napravah. Pri konstrukciji poedinih tipov se posebno upošteva to, da, nova Tri-otron-cev ne zameni samo Vaše stare žarnice v njeni prvotni kakovosti, marveč jo kvalitativno daleko nadkriljnje. Zahtevajte pri svojem trgovcu za radio-aparate novi cenik Triotron-cevi XI-33 s karakteristiko m s praktično tabelo usporedbe z drugimi fabrikati, ki Vas bo na mah prepričala o potrebi nabave tipa Triotron. Ako Vaš trgovec slučajno ne bi Imel teh cenikov, obrnite se na generalnega zastopnika F. L. Rosenfelda, Beograd, Topličin venec 7.
no strujo, in to prav v času, ko bi posestniki radijskih aparatov radi poslušali. V tem oziru je treba nekaj ukreniti, (ter n>-ma sicer smisla plačevati visoke pristojbine za radijske aparate.
Iz Kočevja
kč— Ljudska univerza Kočevje priredi pod okriljem ZKD 26. t. m. ob U. predavanje o potovanju v Maroko v hoteiu »Trstu«. Predavanje bo spremljal film Predaval bo g. dr. Reja Oskar.
Iz Konjic
nj— Osebna vest Pri tukajšnjem sre-skem sodišču je nastopil službo sodnik g. dr. Leon Berlic, dosedaj v službi pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Mesto tajnika pri sreskem cestnem odboru je nasedel ie dni g. Blasin Roman, dosedaj v služb. * Mariboru.
nj— Občni zbor strelske družine v Konjicah bo v četrtek 7. decembra ob 20. v dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu bo tudi izprememba prav U
Iz Ptuja
j— Vodnikove knjige so prispele v Ptuj tn jih dobijo člani pri poverjeniku g. Ogo relcu, ravnatelju pletarne. Člani pa se obenem prosijo, da istočasno vplačajo članarino za prihodnje leto, s čimer zelo olajšajo poverjeniku delo
j— Predavanje o vojnih plinih. V petek 24. t m. bo v oficirski čitalnici v Ptuju pod okriljem RK strokovno predavanje o zaščiti pred vojnimi piini v primeru sovražnih napadov iz zraka. Predavanje ima namen poučiti javnost o obrambnih sredstvih. Pridite!
GOLNIK. ZKD priredi 27. t. m. ob Dol 17. v zdravilišču predavanje o Dalmatij. in Južni Srbiji. Predaval bo g. Vekoslav Bučar.
RADOVLJICA. Sokolsko gledališče vpri-zori v soboto, 25. t m. ob 8. zvečer in v nedeljo 26. t m. ob pol 4. popoldan tride-jansko kmečko burko »Maksal«, ki prikazuje neznansko smešne zadrege in nerodne prilike vaških mogotcev v borbi proti vaškemu lovcu, ki se ženi pri županovi hčerki. — Igra zbuja neprestan smeh s svojimi burkastimi situacijami! Burka je prevedena iz nemščine ter je bila na Dunaju vprr zorjena preko tri s tokrat, ter so ljudje dobesedno prekričali, precepetali in prekroho-taii vsa tri dejanja. Opozarjamo, da se to pot vrši prva predstava v soboto, ponovi pa se takoj drugi dan v nedeljo!
RUSE. Tvrdka Doctor in drug v Mariboru je podarila gledališkemu odseku So-Kola v Rušah večjo množino blaga za odrsko opremo, zakar izrek i gledališki odsek tvrdki najtoplejšo zahvalo.
ŠOŠTANJ. Soštanjska gasilska župa. ki je bila prav delavna, preneha obstojat, in se vrne po triletnem obstoju spet v matično župo slovenjgraško.
čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
VCoge
veCefsanfc
kupujemo in prodajamo
takoj proti gotovini. Naročila z dežele izvršujemo najkulant-neje. Kompas, Zagreb, Strossmajerjev trg 8
12048
Pomoč
v vseh zadevah oudi »Jutrov« mali oglasnik.
ZA NEGO ROK
Je f ais blanc
je turške krem* it Ltoooaoef*	-
fced«.r uroivart« note, jih j« treta, pn4-oo ee poeuie, nadrgniti • M> kremo, p» pneianejo tel« ho«, mehke «n be«. Te krema t* roke j« o»obhodao potrebne
viaki leni. 1 tube 10 l>io.
Enadol milnati pesek.
Ako &o rok« tre-pire ta frrobe. M i*j>t>-reblje otmeeto mile t« suinri pretok, ki raredoo fjledi in o-mehS« kolo. Zei« torietao tudi u preuje obreoe, ker odpravi •»jedce. — 1 iketliee 8 D«-
Zoper rdečico rok in ozebline
ee ttporattje teta« led CETACEUH.
Ed*wtveno in nsnedikriijOT« »redetve, ki deluje	k« oSiukuj* »el«
ospeiao teradi rroj.it> sestavim. — 3 komad 10 Din.
Zahtevajte v drogerijah ali pišite na: NOBILIOR parfumerijo,
Zagreb, Ilica 34,
Sofe ol
Sokol Dobrava - Podnart, Pod okriljem ZKiD bo 26. t m. ob M10. predavanje o nalezljivih boleznih. Predaval bo zdravnik Higienskega zavoda g. dr. Booač.
Sokol Tržič. ZKD priredi 25. t m. ob 15. v Sokolskem domu predavanje o Japonski s slikami Predarval bo g. Kravos.
Sokol Polje. Dne 25. t. m. ob 20. bo pod okriljem ZKD predavanje g. dr. Josipa Mi-helaka o vzrokih brezposelnosti pri nas in drugod. Vabimo!
Sokol Brezovica. Dne 24. t m. ob 20. bo pod okriljem ZKD predavanje o mlekarstvu in gospodinjah. Predaval bo g. Fran Pavlica.
Sokol Moste. Pod okriljem ZKD bo 24. t m. ob 20. v kinu predavanje o potovanju v. Maroko. Predavanje bo spremljano s filmom. Predaval bo g. dr. Reja Oskar. Po predavanju se bodo predvajali kulturni filmi. Vstop prost!
Sokol v Brežicah. Obstoječim odsekom Sokola se je pridružil še moški pevski zbor pod vodstvom br. Kobala. Zbor ima redne vaje vsak torek od 20. datlje v risalnlci meščanske šole. Sedanji zbor bi se še lahko pomnožil za nekaj pevcev, kakršnih v Brežicah r.e manjka. Pridite! Pripravljamo se na proslavo 1. decembra. Miklavž bo tudi obdaroval naše male Sokoliče. Prosvetni odbor je priredil idejni društveni tečai za nove člane. Posebno se nam je pa pripraviti za našo tridesetletnico v prihodnjem leitu, ki bo združena z Okrožnim izletom. Bratje in sestre, lotite se že zdaj dela. da bo prireditev čim lecša!
Sestanek sokolskih delavcev Iz dravinjskega aokolskega okrožja bo v nedeljo 26. t. m. ob pol 9. v sejmi sobi Narodnega doma v Konjicah. Na sestanku se bodo obravnavale važne zadeve. Vabljeni so vsi starešine, načelniki, načekiice in prosvetarji.
Sokoisko društvo Rateče-Planica je priredilo v nedejjo 19. t m. dobro uspelo drama tsko predstavo »Mlinar in njegova hči«. Udeležba je bila zelo lepa ln tudi n sosednjih krajev smo opazili več uglednih oseb. Igralci so vsi častno rešiti svoje naloge in tako je bil uspeh popoln. 1. decembra priredi društtvo s šolsko mladino proslavo 15-letnice zedinjenja s prestrim sporedom 5. decembra bo Miklavžev večer z mladinsko igro. Obdarovana 'bo vsa mladina. Dramafc-skj odsek namerava v letošnji sezoni prirediti več predstav, predavanj in sličnih ori-reditev.
Sokoli v Vojnlku se gibljejo tudi duševno, ne le kar telesno. O te-m nas je prijetno prepričala uprizoritev Schonherrieve komedije »Zemlja« 19. t m. Preko vsega
pričakovanja je dobro uspelo, ker je bilo vodstvo v čvrstrh rokah, vse vloge srečno zadete, temeljito naštudirane. Imeli smo res poln užitek! Vsem presrčna zahvala. Z gospo zdravnikovo smo pridobili novo, izvrstno moč za naš oder! Želeli bi le, da bi se ta, kimetsko življenje Tirolcev dobro posnemajoča igra ponovila. Na svidenjel
Vsak naročnik „JUTRA"
—	je zavarovan —
—	za lOJOOO Din! —
QQQQQQQQQQ®QQQ
VSAK GOSTILNIČAR
IN RESTAVRATER
postrezi s pristnim
BERMET-VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri
MARINKOV. SREMSKI KAilLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruike gore
P. H.:
33
Življenje—film
Roman
»Velja Pojdiva v .Trocadero', tam je prijazno. Jack Hilton igra s svojimi jazzovci. Zabaval se boš.«
»Nu prav. Na pot.«
★
Velik, eleganten, okrogel prostor. Stene so do stropa obložene z dragocenim lesom. Izvirna stenska in stropna osvetliava razliva pridušeno svetlobo, preproge malone požirajo glas korakov.
Godba igra burno rumbo, najnovejšo pridobitev plesne umetnosti. Črnec s široko odprtimi usti bleja bedasto besedilo.
Ti godci znajo svojo reč. Igrajo, da ti kar kri drhti v žilah, da pozabljaš, kaj je bilo včeraj m kaj bo jutri, in se zavedaš samo omamne. opo..ne sedanjosti.
Elegantni kavalirji s svetlimi prečami se željno smehljajo, in svetlo napudrane, golovrate dame, ki nikoli ne veš, iz katerega sveta prihajajo, se z rdečimi ustnicami tiho smejejo gospodom v vprašujoče obraze. Neizgovorjene besede plavajo v zraku, ki je poln sladkega parfuma. Biserni zobje žnsk se leskečejo, drobne bele roke malomarno prijemljejo za stebelca brušenih šampanjskih čaš, briljantni prstani se iskrijo. Mehki, nežni zrak v tem prostoru ščemi človeka v živce in zavija čute v rahlo pijanost.
Milkovič in Berger sedeta v oknjak ki se je pravkar izpraznil.
»Čedno.« de Berger. »Kakor v vseh barih na svetu.«
Na srednjem plesišču se giblje nekaj dvojic. Natakar pride, se
vdano prikloni, našteje najžlahtoejša vina. Prijatelja naročita, pi-jeta, se živahno razgovarjata in gledata okoli sebe.
»Poglej, Peter, tistole vitko, bledo, črnolaso lepotico,« reče Berger tiho.
Njegov pogled meri na mizo ob vhodu.
Črna Yvonne!
Nobeden izmed njiju ne sluti, da iai je sledila. Nocoj je tretji večer po njenem svarilu. Od tistih dob skrivaj zasleduje Milkoviča, vsa iz uma od svojega strahu za Sokolova in svoje strasti do njega.
Ce je Mihajlov prestrahopeten — pha. ona se upa! Jutri bi utegnilo biti prepozno.
»Bolna lepota,« de Milkovič, ne vedoč, kdo je.
Yvonne je na pogled prava grande dame. Vse te tri večere se je napravila v veliko toaleto.
Milkovičeva dobra vola se razvija, vino mu gre v slast — in nocoj je nocoj!
Pravkar igra godba spet na ples.
Olga Nikolajevna, morda zdajle sanjaš o meni!
O najinem jutrišnjem svidenju. Ali jutri — oh, kaj vse se utegne jutri zgoditi! Jutri se bodo spet trkl.ale krogle. Kakor takra.t v "kazinu — rouge et noir! Nate mislim, Olga Nikolajevna, ljubim te, in če zdajle zaplešem, si bom predstavljal, da si ti tista, ki jo stiskam k sebi.
In vstane. Pokima Bergerju.
»Plesat pojdem. S kom? Z bledo krasotico.«
Krene k njej in se prikloni. Yvonne mu obsloni v naročju. Ob ritmu godbe splavata z drugimi dvojicami vred po parketu.
Čudi se ji. kako lahkotno pleše. Komaj da jo čuti v rokah. Ko gleda nizdol, v njene oči, ga plaši njihova temina.
Počasi zakrene spet proti njeni mizi, kakor da ie utrujen. Ta trenutek sta nekoliko v stran od drugih dvojic.
In zdajci mu plesalka odtegne roko. Milkovič misli, da liočs tudi sama nehati. A tisti mah vidi, kako se nekaj zablisne. Strme zagleda v njeni drobni ženski roki bodalce.
Tedaj jo zagrabi za roko.
Kakor bi trenil, mu je glava jasna.
Rahel, bolesten jek.
In že stojita in gledata drug drugemu v oči.
»Vi ste —« »Oh —«
Bodalce pade na tla. Nikogar ni blizu. Dogodek se je odigral po bliskovo. poln strašnega razburjenja.
»Vi ste napisali tisti listek —«
Milkovič ji zastrmi v bledi obraz.
»Da,« zavpije ona. Godba zagrne njen glas. Tu je tako in tako vse omamljeno.
»Tretji — dan —«
Vroča togota zakipi'v njem. Kdo je ta ženska? A že se mu s čudovito spretnostjo izmuzne iz rok, steče k vratom in izg'ne za vhcdno zaveso, še preden mu je jasno, kaj naj stori.
Drži se! Drži se!
Obrne se, sam čuteč, da mora biti zelo bled. Drugi še vedno plešejo. Menda ni nihče ničesar opazil.
»Ali ti ni dobro?« vpraša Berger, ko se vrne k njemu.
»Utrujen sem«, odvrne Milkovič, »dajva, poidiva domov.«
*
Olga Nikolajevna to noč skoraj ni zatisnila očesa. S koprnenjem čaka jutra. Pri belem dnevu so vse reči prijaznejše, in solnce preganja tudi duhovne sence.
Cene malim oglasom
Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro di za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega w reklamnega enačaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji*. »V rednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslu-iek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se liče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, vlača ta
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro aH za dajahje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. "Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 [>in za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, orv ro>na jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
ictsimM
Kdo* ( i t « tilnik*, plač* m vsako bes«*do 50 par; u naslov »li Šifro S Din. — Kdor ■ a d i Muohižei. pa za ml« beseAo 1 Din; za da j »n j« na-slova ali za Šifro pa 5 Din. (3)
Vsako prepisovanje
n« « t r o j prevzamem na d»>Di. Naslov pustiti v ogl. oddelku »Jutra«. 411130-3
..... t	*oi	
		
Beseda 1 Din; z*	dajanj« aaslova sli	za
iifro 5 Din. Dijaki- ki Mšfcaj« Imstruke.ij«, pia
6ajo vsako besed«	50
par; u iifro ali z«	da
janj« na*V»va 3 Din.	(4)
Francoščino
in latinščino
poučuje gospa. Na'lov v oglasnem oddelku »Jutra«.
43653-1
Esperanto
S p <> n k o m esperant« ee prične v soboto 25. t. m_. ob po-! 19. uri na Vodenski šoli. pritličje. lev-o. Sprejemajo se še novi člani. — V-ak naj prinese eeperant-sko slovnico.	4:660-4
'JIM' (U l J
Vaaka tmaeda SO par; *a dajani« naslova ali ta fifro pa 9 Din (11 j
K otroku
(dveletnemu) iščem izobraženo, zdravo, redoljubno in pridno gospodično, ki bi opravljala" vsa k otroški neg! skladajoča dela — kot pranje. likanje, pospravljanje »obe z ve o natančnostjo. Ponudbe e &'iko en m o prvovrstnih moči pod šifro »L'nb:tel;ica otrok« na 02'aami oddelek »Jutra«.
43581-1
Brivskega
pomočnika
z znanjem nemščine. vojaščine prostega. prvovrstnega v bubi striženju. sprejmem takoj. — Ponudbe na oirlas. oddelek »Jutra« pod »Bubi I«.	4-3577-.1
Lahko, stalno službo
d-"bi moški aH ženska, ki proti jamstvu posodi Din 9000—10.000. — Dop-lse n« oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Lahko stalna služba«.	42545-1
Samostojno
pomočnico
sprejme prvovrsten salon v Lin-blj-ami v sta'no službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43643-1
Pek. pomočnika
mladega, ki bi razmašal tudi peciivo, sprejme parna peka ma Pr aprotm i.k. Jesenice, Gorem>ko. 40816-1
Delavca
spretna im mam j i.v a — «a športno delo,
kolarja in sedlarja
sprejme takoj S-portma delavnica, Vi-žmarje - Št. Vid 426S6-1
Spretno pletiljo
s svojim strojen, šiviljo, vdovo-nradirco, iščem za prevzem. aH tudi za pomoč v trgovini na deželi. Potrebno nekaj gotovine. — Na«lnv peve oglas, oddelek »Jrntra«.	43620-1
Boljše dekle
ki ima vesel j« do trgovine, e kavcijo 3000—4000 Din v gotovimi, dobi stalno mesto z vso oekrlv) v hiši. — Ponudbe na o-trlas. oddelek »Ju-ira« pod šifro »Solidna« 4,2654-1
Prodajalka
e ,WK> Din kavcije v go-torvini. dobi takoj službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jui'ra« pod zn«6ko »1. december 1933«.	4-3650-1
Spretno šiviljo
in oletiUo
sp-ejmem takoj. Vprašati v p'etarnd na Celovški cest-i št. 56-	42667-1
Vajenca
sprejme špecerijska trgovina Slutim, Celovška cesta.
42638-44
Potniki
Službe išče
Vsika beseda 50 par; za dajenje nas.'ov» ali za šifro pa S Din. (2)
Kdor išče mesto potnik«, plsia za vsako bfsedo 50 ;>a.r; za da janje naskuva ali ia šifro 3 Din. — KdoT iprejema poi.iiik«. plača besedo po 1 Din; z« dajanj-e aaslova ali za šifro r>a 5 Din. (5)
Zastupnika
za Ljubljanu
i oko^icu, solidno uved-e-nog u branji, traži za o-d-mah vodeda veletvrdka ko-lonijalnom robom \ južnim vodem. Ponude na oglasni oddelek »Juitra« pod š:from »Import«.	42512-5
Za patentiran
predmet
ki ee potrebuje v vr-akem gospodliwjs4ivu, se iščejo zastopniki za vse večje kra-;e, kjer sveti elektrika. — ZeTo dober zaeluižek. Vpo-števale se bodo samo dobra moči. Porrodibe anonč-nomu zavodu Hiniko Sax, Maribor. prwi »Zastopnik«.
4-3914-5
G Th Rotman:
Šofer - mehanik
ključa vniča-r, klepar, vešč vsega drugega dela kot samostojen vodja, zanesljiv in priden, zmožen kavcije 50.000 Din. išče kakršnokoli stalno službo. — Ponudbe na u-glasni oddelek »Juitra« pod šifro »Zmožen vodja«.	423692
Mesto inkasanta
iščem. — Imam prefektno prakso. Grem tudi kot sluga, porti.r , n'0č.ni čuvaj, Hgent za k ožuhovicio ali soroden predmet, ker imam v tem čez 10 let prakse v inozemstvu,. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten«. 42624-2
Trg. pomočnica
mlajSa, žeM službo v trgovini meSanega blaga. Zmožna je tudi samostojnega vodstva. Na zahtevo položi lahko tudi nekaj kavcije. Ponudibe na o-g-las. oddelek »Jutra« pod &iro »Agi''na« 42640-2
Boljše dekle
mflado im simipatično. agil-no, iEšče kakršnokolii zapo-sienje v kavami, mlekarni, ali kot začetna natakarica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43562-2
Dekle
snažno in pošteno, vajeno kuhe ter pospravljanja lepih sob, z znanjem nemščine, iSče s'lu.ž>!>o. — Ponudbe na oglasni oddelek ■Jutra« pod šifro »Pridno in snažno«.	4:674-2
Motor
na pogon s piuit-kiim oljem 20—25 ka. že 'rabljen, ter motor Da pogon na sesalni plin 10—12 kg. že rab Ijon, vendar oiba v d'> breim etanju. poceni proda Ceh Franc, t^ovina z mešanim blagom v Murski Soboti.	42267 10
Avto Ford
tvpe 1931, zaprt, pripravljen za po-tnike (Lieferungs-wagen), v dobrem stanjn proda Berger, hotel Metropol. Z-glasiti se je med 7. in V« 9.. 1. in i/š 3., aH 5. im 8. uro.	425t>7-10
Mesto hišnika
ali portiria iSčem. — Ponudbe na oglasni odde'ek -.Juitra« pod »Takoj shižba« 4267S-2
Prodani
Oglasi trg. toa&aja po 1 Din beseda; za da janje naslov« ali ca šifr« 5 Din. — Ogla« socialnega značaja vsa ka beseda 50 pa-r; z* dajanj« naslova ali za Sifno p» 3 Din. (6)
Perje
gosje (6ohano) kg 96 Dio. ourje (čohano) kg 26 Din H. vrste kg 16 Din b e 11 p u b kg po 160 Din razpošilja po postnem pov 7,etju najmanj« 5 kg L. Brozovid, Zagreb, Hica S2 312 6
Gospodje frizerji!
najnovejše a.para-te za trajno cmduliaciijo i.n poed-'.ne dele za »Flachwi.kluiig«. Jug. paitent. naj. dajemo ;amstvo iin na obroke. B. E. G. grad. aparata za 'rajno ondulacijo. Zasreb. Eio 142.	42Ž95-C
Mestna žaga
v Ptuju
je zna tn o znižala cene žaga rini ter se toplo priporoča za naročila. 43917 6
Posteljne mreže
iizdel-uje im popravlja najceneje Alojz Andilovic, Ko-menskega ulica 34. 42631-6
Perzijska preproga
vplika, poceni naprodaj. — Ogledati med 2. in 5. uro na Kralja Petra trgu STO Jesmo.	42676-6
Bili jo je cvile in pihaje odkuril; v *ad njem trenutku je hitro pobral vrv, ki je ležala na tleh, in jo vzel s seboj. Ves besen je mlinar v druge ustrelil za njim. Ves uspeh je bil ta, da je zdrobil zadnja jabolka. ki so še bila na drevesu!
Vaaika beseda 1 Din-, z« dajanj« mslfma ali za Šifro pa 5 Din. (101
Dvoton. Chevrolet
takoj ugodno proda Sim-in Pire, Podnart. 40494-10
Petsedež. limuzino
pod ugodnimi pogoji pr-o damo ali zamenjamo za manjši dvosedešni voz — pripraven za obrt. Borštni kov trg 1.	42639-10
Uglasi trg. značaia po 1 Din beseda; z* da. janj« naslova ali za Sfno 5 Dm. — Ogla«! socialnega inačaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« na.?lova ali za šifro pa 3 Din. (T)
Knjižice
Ljubljanske kreditne banke
do 150.000 Dim, kupim po polni vrednosti. Ponudile na oglasni oddelek »Juitra« pod »100 %«. 426&1-16
Knjigovodja-
bilancist
s 50.000 Din kapitala v gotovini, pristopi kot družabnik k rentabilnemu podjetju. Sodelovanje predpogoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soudeležba«.	42655-16
Trgovsko opravo
dobro ohranjeno -kupim. Ponudbe na 0-gla.s. oddelek -Jutra« pod »Špecerijska oprava«.	43666-7
r* r*
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova a šifre pa 5 Dim. (91 J
n: j ali I
Radio aparate
strok ovno popra vnil'0 sprejema H. Sut.tner. Ljub Ijana, Aleksandrova 6.
4230S9
■ mi h»seda 1 Din, za dajanje naslova ali M Sfro r» 5 D;n. (35',
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
PoKiŠfvo
j Vsa,ka beseda 1 Din: 1 sa dajanje naslova ali j za «fr0 p« 5 Din. (12)
Pohištvo
Na vse hranilne knjižice prodamo več pleskam i h spalmiic, kuhinjskih o-prav, več nepleskanib omar in kredenc po zeio nizki ceni Miizarstvo »Sava«. Kolodvorska ulica 18, Miklošičeva 6.	42607-12
Vsaka beseda 1 Dim: za dajanj« nat-iova ali
za Šifro pa 5 Ovn. (20)
Enonadstropno vilo
1 vrtom,	ob tekoči vod.i v
Bohinjski	Bistrici proda
dr. Josip	Petnii, Bo-hinjska
Bistrica.	42490-20
Posestvo
v lepi legi ob cesti, 30 jo-hov, z gospodarskim poslopjem, pol ure od postaje prodam za 100.000 Din. Informacije daje Mihael Divjak. Blanca.
4264il-20
Gostilno in mesarijo
z majhnim posestvom, kupim na deželi. Kupnina se izplača v gotovimi pri pogodbi. Ponudbe je p>s iti na oglasni oddelvk »Jutra« pod »Gostilna in mesarja« 42399-20
1 rg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« na
slo-va ali za šifro 5 Di' i Oglasi socialnega zna j čaja vsaka beseda 50 j par; ta dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13)
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din (Iliri
Knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske. za 12.000 Din prodam. Ponudbe na otrlasni oddelek »Jutra« pod »12.000«.
42642-16
Samostojna dama
nujno išče 4000 Dim posojila od dfisk retnega gospoda. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod značko »Vrnitev po dogovoru«.
4-.648-16
Kožuhovinast plašč
(sibirski murmel) krasen — nabavna cena 12.000 Din. naprodaj za 3000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	42601-13
Ženski črn kožuh
dobro ohranjen, za 800 Din nanroda.j Da Aleševčevi c. št.' 32.	42644-13
Pridelki
Vsaka beseda 1 Uin. I a -lajanje aaslova ali i ta iifro pa 8 Dm (33) |
Gorenjski krompir
»Oneida« in zgodnji »Ri>l nik« prodaja Kmetijska okrajna zadruga v Kranju 42496 33
Cvetlični med
trčami, 20**0 kg, v kantah po 25 kg. Na zahtevo pošljem vzorec in ceno. — Dragutin Ivkovid. GHirgjc-vao, Podravina. 4"36;i5-53
Vsaka beseda 1 Dim; za lajanj« aaslova ali za Šifro pa 5 Dim. (16)
Mizarji pozor!
Najcenejše vezane plošče: jelševi
bukove, okume in pamel, v velikosti 220/122, 200/128, po najnižjih cenah. Tvorniško skiad-išče v Ljubljani. Dunajska cesta 31. 246-15
Vrnajeiii
•t:
Vsaka beseda l Din: sa dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (17)
Večjo trgovino
z meš. blagom, v prijaznem kraju Goremjske oddam s stanovanjem in zalogo vred v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Industrija«.
42539 17
Stanovanja
Vsaka boseda 50 par; sa dajanje naslov« ali za Šifro S Dia. (21-al
Stanovanje
3—4 »ob im pritiklin, išče mirna stranka za februarski termin. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« p"d »Kjenkolic.	4:1636-21 'a
r Ur
Vsaka be»eda 50 parj z« daja-nj« naslova al) za Šifro S Dia. (33-a)
Dvosob. stanovanje
iščem blratf univerze. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dvosobno«.
42647-21/a
Sobo in kuhinjo
za takoj ali pozneje, t Trnovskem. ozir. šentjakobskem okraju išft»ta d v* oselr v mirni hiši. Nasl"»v in ceno na ogasrnl oddelek »Jutra« pt>d »Dve osebi«.
Yi]>iiwiji n
Vaaka beseda 60 par, za dajanj« naslov« ati
za Šifro 3 Din. (231
Mlin
na stalni vodui pogon, z« daljšo dobo takoj oddam ' večjem industrijskem mestu na Gorenjskem v najem. Ponudbe na podniž. Jutra na Jesenicah pod značko »Ugodno«.	42615-17
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din (19^
Lokale
event. stanovanje oddam. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«.	42609 19
Čebulo
prvovrstno, razpošilja vsako množino po 63 D"'n 7« 100 kg Uršič — Moškanjci 42605-33
Cvetlični med
od 50 kg navzgor, prodaj* po I>in 14 kg čebelarstvo B aže\ac. Piškorevci.
4.265« 33
Špecerij. trgovino
z deliikateso im točilnico, na glavni cesti v Ljubljani prodam. Potrebno vsaj Din 100.000 gotovine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zaradi bolezni«.
4-637-39
Brivnico
z obrtnim list-em — dobro vpeljano, z nizko najemnino, ugodno p-odam. — Po-nudibe na oglasni oddeek »Jurtro« pod »Ljub!-a neka okolica«.	42649-19
Trgovski lokal
takoj sli pozneje odda M. Rnvtar. Ljubljana, Stari trg št. 19.	42663-19
tanovanje
Vsaka beseda t Din: za dajanj« naslova ali
za iifro pa S Din. (SI) -
Dvosob. stanovanje
oddam takoj ali s fi bru-arjem. Ogledati med 3. ;n 5. u.ro. Mirje, Langusova ulica 1.7.	42671-21
Enosob. stanovanje
« kuhinjo, pritiiklinami in de»om vrta oddam v najem « 1. decembrom na šmir-tiinrik.: ceeči 21. Vprašati v Dvorak o vi u'i<*i 3 — pisa.r-na na dvorišču. 42677 21
fmpiavsi roža
PRSNI ČAJ
4 •' « k ph oblalf . jbit,.^^'
'?. ' IFVi D r ^ OM^^JA^O
Prsni čaj ,Triglavska roža4
je prikladno sredstvo pri vseh obolenjih pljuč, pri kašlju, bronhijal-nem katarju, hripi. naduhi, vnetju sapnika, a pospešuje tudi presnovo. Pospešena presnova skrajša proces zdravljenja.
Dobi se v vseh lekarnah. Prsni čaj »Triglavska roža«, dr. z o. z., St. Vid nad Ljubljano.
Odobrilo ministrstvo za narodno zdravje S broj 20.542-33. 12052
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«._42611-23
Boljšega gospoda
sprejmem kot so-stanovalca v prijazno sobo in dobro domačo hran-c. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.
42604-23
Sobo
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
42579-23
Opremljeno sobo
zračno, t električno razsvetljavo. »a : aiM 2 gospoda. na Poljanski cesti oddem s 1. decembrom. — Naslov 7 oglasnem oddelka »Jutra«.	42557-23
Sobo
oddam takoj boljši stranki na Glimcab. Tržaška c. 30.
42326-23
Sobo v centru mu
6 posebnim vhodom, oddam 2 gospodoma. Kotar, Tvr-3pva cesto 9/H. levo. peta vrata._42630-23
Opremljeno sobo
poseben vhod, 1 ali 2 poste ji, 110 do 250 Din. pri mitnici blimi tramvaja oddam. Sp. S:5ka. Cernetova št. 31/1-4,_42682-23
Separirano sobo
z električno razsvetljavo, prazno ali opremljeno takoj oddam, najraje gospodični. Naslov pove o<r'asni oddelek »Jutra«. 42634-23
Sobo z 2 posteliama
pri kolodrvoru oddam s 1. decembrom. Naslov v ogl. o-ldelku »Jutra«. 42627-23
Prazno sobo
zračno, v centru mesta, 6
s-epariranim vhodom — po možnosti s stopnj.ic, iščem s 1. decembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »December«. 4264o-23.'a
Prazno sobo
s separatnim vhodom — iščem v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »200«.
42652-23/a
Gospodična
solidna in miima, išče no predmg-o sobico, ali gre pa tudi k pošteni in mirni sostanovalki. — ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Čedna in čista sobica«.
42657-23/a
Boljša gospodična
išče sobice — gre pa tudi kot. sostanovalka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Tiha«.
42665-23'a
Sobo z 2 posteliama
iščem okoli stare cerkve v 5:ški. Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro »Prvi december«.
42675-23,'a
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« oaulova tli z« fi fro pa 5 Dia. (26)
Klavirje
in harmonije
kupimo v vsakem .stenju Ponudhp z navedbo cene in tvrdke na naslov: »Dežela«, Ljubljana, poštni predal 101.	42314-26
Klavir
dobro ohranjen, radi selitve zelo i>oceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	426:35-26
mtm
Vsaka beseda 1 Din; sa daianj« naslov« ah za šifro pa 5 Din. (29)
Šivalni stroj
naprodaj v Suvoborski u1. št. 151, Bežigrad. Ogledati m-d 8. in 10. ter 15, in 17. uro.	«46-29
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali r» šifro rw> 5 Din. (40)
Prazno sobico
le^o, svetlo in solnčno, od-do'm na Resljevi cesti 12/11 lovo. _4-2633-23
Separirano sobo
leno opreml;eno. solnčno. čisto, s souporabo kopa'ni. p«, v centru mesta oddam b„i;£pTrn ;n stalnemu gospodu. Nas'ov v oglasnem odde'ku »Jntra«. 4262S-23
Opremfieno sobo
s pospbnhn vhodom, oddam v oglasnem oddeku »Jutra«.	41658-23
Gospodično
sorejme na stanovanje Bučar. Pred škofijo št. ?1TT.
42609-23
Zračno sobo
z 2 poste'jama. poceni oddam v Trnovem. Ma'n čol-nanska 3.	42672-23
Le*v» sobo
kurieno. nddem dvema go-s^iodičnama z dobro h -a n o in vso oskrbo po nizki ce ni. Sonoorabo ko.iia'nice. Stro«smayprjpva 4 1. desno 'nasproti siinnazije).
42670-23
Slabotni moški
Ne glede na vzrok slabosti, starosti in druge nepriliike. se Vam takoj povrnejo no-malne moške sile. Nika-kib pilul. tablet in drugih notranjih sredstev! Specialne prospekte poi.ilje.nlo diskretno v zaprti kuverti brez zunanjega napisa — proti pošiljatvi 5 Din v znamkah. »Salus«. 6/J o. Savska 10.
Zagreb. 302-40
II	E3S2	pSRjggaj uSm
Vss	ika Oeseda	1 Din: |
za	dajanj« naslova ali 1	
za	Šifro pa 5	Din. (37) [
----		
tisočkrat
preizkusen!
uspehi
»Jutrovega« malega oglasnika priporočajo, da se ga ob vsaki dani pri liki poslužite
iim* č. '. ■"•Al' ■ -- ..' .f --
Čevlji za dež s trikot podlogo in zaplračem, elegantni in praktični.
Čevlji iz gumija z manšeto, volneno podlogo in zip-zapiračem, razni modeli.
Velika zaloga moških galoš in ženskih ter otroških snežnih čevljev.
LJUBLJANA: Tjrševa c. Ia, »Petovia« MARIBOR: Gosposka ulica 17. CELJE: Aleksandrova cesta 1.
KA O L K A
raznih vrst in prvovrstna jabolka mošančka prodaja
GOSPODARSKA ZVEZA
NAŠ PRIZNANO IZVRSTNI IN ČISIO DOMAČI IZDELEK.
L/tejujc Uavoru. Kavljt-n Izdaja za Konzorcij »Jutra« AdoU uiuuiKai.
Naioano tiskarno d. d. kol uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren 'Alojz Novak. Vsi s Ljubljani