giOMunesn« Številka
1 krono.
v drtavi SHS
TAftk fefctek ta velja ■ roMubio vred ali * Maribora s r	na dom u celo lato
O K, i>o1 leta 20 K. ra četrt lete it %. Uven Jugoslavije 50 K. i-uročmna se pošlje na uprav < Uvo „Slovenskega Gospodarja" Mjflkoru, Koroška cesta šl 5 t -A se dopešilja do odpovedi, t iro5n»a se plačuje naprej. :— Telefon štev. 220.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
■HHi'iiiinTiHUI' ii'iiiwn mami
11. #tev.
Marlbop, dne 17. marca 1921.
Udi« .KatoL tiskovna«« dobivajo IM bret pot-bn«
ročnlne. — Uredništvo: Korol^ eesla št. S. Rokopisi se n« vrnč«J%
Ltpravnlštvo sprejema nart" inserate In reklamacij«, inseratom po dogovoru. Za kralne oglase primeren Nezsprle reklamacije so |
proste. —:— Telefon šl. 220.
55. letnik.
Občinske volitve v, Sloveniji.
Navodil zaupnikom in pristašem S.
Kmetske zveze.)
la poročil ljubljanskih listov je poleti, da se bodo občinske volitve v Sloveniji vršile zadnje dni meseca a-prila i. h Našim zaupnikom in pristašem dajemo glede predpriprav sledeča navodila:
S" a I je treba najprvo storiti?
Zberite se takoj; zaupniki in vodik ui pristaši k posvetovanju. Ako kaže, povabite na ta posvet tudi volilce. Posvetujte «e, katere može, oziroma mladeniče, boste postavili na kandidatno listo. Svetujemo Vam, da izberete kot kandidate take vol.lce, ki imajo ugled ter. uživajo spoštovanje med občani in {udi imajo zmožnosti za vodstvo in za sodelovanje pri občinski upravi. Razdelite kandidate tako, da bodo zastopane vse vasi ali posamezni deli ob -•Sme. Zberite med kandidate tudi zastopnike vseh stanov, tudi delavce in riničarje ter obrtnike.
v o1 i k o kandidatov jetre-
b a?
V občinah, ki so imele manj ka-'¿or 600 prebivalcev, je treba 10 oii -
■	irnikov* in 10 namestnikov; v obii -th z manj kakor 2000 prebivalci: i odbornikov in 16 namestnikov, i anj kakor 5000 prebivalci 24 odb r -kov in 24 namestnikov, z manj ka->r 10.C0G prebivalci 32 odbornikov m
■	namestnikov, z manj kakor ¿o 000 rebivalci 36 odbornikov in 36 name-tnikov, z manj kut 40.000 prebivaiei U odbornikov in 40 namestnikov s ¿0.000 ali več prebivalci 48 ou«.°i ni -kov in 4o namestnikov.
Kdo sme kandidirati?
Kandidirati sme samo oni vobieo, ki je vpisan v volilni imenik za volitve v usta^otvorno skupščino z dne 28. novembra 1920, in ki je na dan razpisa občinskih volitev (razpis bo vla-fi.a objavila prihodnje dni) star 24 let. Kdor je bil po pomoti ali na kak drug način izpuščen iz volilnega imenika , ali pa če še ni dosegel starosti 24 let, ne more kandidirati.
Kako se razvrstijo kandi-dat-i?
Kandidate, ki hočete, da bodo go-©tq izvoljeni, denite na kandidatno listo na prva mesta Kajti v občinah , kjer bo nastopilo več strank, ne bodo
izvoljeni vsi kandidati, ampak samole gotovo število, kolikor bo pač stranka riob.la glasov. Vpišite pa posebej od-bornike-kandidate in posebej namestnike. Pred ime kandidata morate za -pisati tekočo številko, torej v občinah, ki bo volila 10 odbornikov, številke od 1 do 10. Pri namestnkih se ravno tako opišejo številke od 1 do 10. Vsakega kandidata morate osebno vprašati, ali sprejme izvolitev ali ne. Brez njegovega dovoljenja ne smete nikogar napisati na kandidatno listo.
Kakšne morajo biti pravilne kandidatne liste ?
Za predpripravo lahko sestavite te kandidatne liste na navadno polo papirja, ki Vam naj služi samo kot podlaga za ono listo, ki jo boste dali oblasti. Veljavne kandidatne liste so tiste, ki so pisane na uradni tiskovini, ki se dobi pri občinskem unadu in na okrajnem glavarstvu, ime, stan in bivališče kandidatovo mora. biti pisano čitljivo. Vpišite torej na kandidatno bsto kandidate n. pr. takole: 1. Ivan i Ferlinc, posestnik, Bučni grajen h. it. 35. ¿. P'ranc Muha, delavec v Nizkem vrhu št, 72. Liste morajo obsegati toliko imen, kolikor je voliti odbornikov in namestnikov. Na čelu liste se zapiše ime občine, ¿-ai vo'i.e in pa j<tsna in določna ozn«i-!.n :-ku -pine vohlcev ali stranke, k" predlaga listo, tako, da so lahko loči o" v-.tke druge kandidatno liste. Tam, kjer bo-d" torej nastopili naši pristaši z lastno kandidatno listo, bodo napisali na čelu liste: Občina: . . . Občinska volitev dne . . . Kandidatna lista Slov. kmetske zveze. Nato pa sledijo po vrsti v prvem oddelku imena, stan in bivališče kandidalov-odbornikov, kakor smo prej omenili, in v drugem oddelku pa imena, stan in bivališče kandi-datov-namestnikov. Pred imena se morajo na vsak način zapisati tekoče fcievilke.
Kaj je Še treba napisati na kandidatno listo?
Takoj pod imeni kandidatov se napiše ime enega predstavnika (zaupnika) in enega namestnika te liste za volilni odbor (komisijo). Ce je v občini več volišč, se napiše za vsako volišče ime po enega predstavnika in enega namestnika. Brez privolitve ne sme j nihče biti imenovan za predstavnika. Torej vsakega prej vprašajte. Pod vse tc so mora.io lastnoročno in čitljivo f odpisati volilci, ki predlagajo to kandidatno listo, in pa kandidati. Vsu;c dandidat podpiše listo z opombo, da izvolitev po tej listi spreje. Za to izjavo napišite izmed podpisancev eno
osebo in nje namestnika, ki naj v i -menu podpisancev občuje z županom, ali okrajnim glavarstvom kot pooblaščen zastopnik stranke. Ta oseoo, ho.lo dobivala potem rešitve glede kandidatne liste in obvestdo, če je treba n» u kandidatni listi kaj popraviti. Vsak vciilec sme podpisati le eno kand;dat-no listo t.§ 16).
Zadostuje torej, da so podpišejo n. kandidatni list. s tno k-indidati. Lahko pa listo podpišejo fudi dnu-i i volilci.
Kaj se zgodi, če kandi d a t -neliste niso pravilno sestavljene?
Ako bi n. pr. bilo ime ene in iste osebe označeno na dveh ali več kandidatnih listah različnih strank, ali če bi dve kandidatni listi nosile enako označbo (ime) stranke, ali če bi bila imena, oziroma po Ipisi nečitljivi, ali če bi bile na kandidatni listi vpisane osebe, ki niso vpisane v volilni imenik, ali take, ki še niso stare 24 let, mora okrajno glavarstvo listo tekom treh dni po vložitvi z navedbo razlogov vrniti v popravo. Poziv se mora proti dostavnici izročiti pooblaščenemu zastopniku ali njegovemu namestniku. Ta mora takoj sklicati svoje somišljenike in listo popraviti in jo zopet izročiti okraj, glavarstvu. Ako se pozivi.' ne zadosti tekom treh dni, ji.; cela kandidatna lista neveljavna (§ 17.)
Kje in kdaj se vložijo kandidatne liste?
Vsaka stranka ali skupina volil -cev mora najpozneje v petih dneh po razpoložitvi pravomočnih volilnih imenikov piedložiti svo„e kandidatne liste političnemu oblastvu (paragraf lč), to je: okrajnemu glavarstvu, ne občinskemu uradu. Ker so poštne razmere v naših krajih skrajno slabe, pa i-riporočamo, da iz vsake občine za • l^pnik stranke osebno izroči kandidatko listo okrajnemu glavarstvu. Vsak zaupnik naj zahteva potrdilo, da je kandidatno listo izročil.
Predlagatelji morajo z izvirno kandidatno listo predložiti okrajnemu ¿la-v arstvu še po dva prepisa kandidat -nih list. Toiej skupno tri izvode. Prvi izvod je tisti, na katerega se podpišejo predlagatelji, oziroma kaucMda-ii. Oba prepisa morata biti pisana tudi na uradnem obrazcu. Napiš->io se na ta dva izvoda imena kandi lato /, njih stan in bivališče, a imena j red -lagateljev ne smejo biti navedena. Pač pa se na teh dveh prepisih označijo imena predstavnika in namesto i-
fa liste. — Zupan mora razglasiti da» in uro, do katere se smejo vla&aU h* s te kandidatov.
Volilni imeniki bodo km ar iu že razgrnjeni.
Volilne imenike, torej one, ki Lili sestavljeni za volitev poslancev « ustavotveruo skupščino, bodo župani ah gerenti takoj, ko bo vlada razgla* sila razpis vol.tev, razgrnili v splošni vpogled. Reklamacije tokrat ne bo* do dopuščene. (Edino v občinah na meji, kjer je bilo vpisanih v imenik le razmeroma malo vohlcev, sme dežel» na vlada po svojem lastnem prevdar-r ku odrediti, da se občinske volitve vedejo na podlagi novih imenikov. In tam se bo vršilo tudi novo reklama -cijsko postopanje.)
Volilni imeniki bodo razgrnjeni za dobo 8 dni. To mora občinski urad razglasiti na občinski deski. Vsak' volilec ima pravico (§ 10), da v urad* nem prostoru ob navadnih uradnih u-rah, najmanj pa od 9. do 12. in v občinah z vsaj 2000 prebivaloi tudi šc< od 15. do 18. ure, prepiše volilni imenik. — Pozivamo naše zaupnike, da si takoj po razgrnitvi imenikov iste ta-» koj nabuiko prepišejo. Prejiis imenika morate tta vsak način imeti v rokah*.
Na delo!
Za danes naj zadostujejo ta navodila. Prihodnjič bomo objavili še vs© drugo, kar je treba našim pristašem vedeti za občinske volitve. Vse številke „Slovenskega Gospodarja", koder objavljamo navodila o občinskih volitvah, si dobro shranite, ker nam je nemogoče izdati posebna navodila. Ako komu ni kaj jasno, naj se pismeno o-brne za pojasnilo na podpisani naslov,
Sedaj pa povsod na delo! Ce bodo zaupniki skrbno vršili svojo dolžnost in bodo vsa preddela za sestava kandidatnih list strogo natančno iz -vršili, bomo dosegli vspehe. Prirejajte pridno sestanke volilcev in jih pod« učujte o načinu volitev in o njih ve» liki važnosti.
Tajništvo Kmetske zvez« .v Mariboru, Koroška cesta št. 5*
P/j ti Dnmiiuiin n predpisu dohodninskega in vojnega davka.
Poslanec dr. H o h n j e o je o ne*
zakonitostih, ki se vršijo pri predpisu dohodnine in vo.,nega davka, na fin * ministra 12. marca vložil to-le interpelacijo:
Zaklad na otoku.
* angleškega prevedel Paulus.
(Dalje.)
Kapitan je rano vstal in se odpra-pil na obal. Nož mu jo gledal izza za-9ii-2ai;e in zakrpane suknje, pod pazduho je nosil svoj neizogibni daljnogled h klobuk mu je če^el globoko v Katiluiku. Sapa mu je zmrzovala v belo paro, ko je stopal proti morju in ie-eno je sopel, kakor da še vedno ui mo pel pozabiti na doktorja Livesey.
Mati je bila v sobi pri očetu, \?r. ph sem pokrival mizo za kacdanov za-iutrek.
Vrata se odpro in v sobo stopi človek, ki ga še nisem videl nikdar po-fcrej.
Bled je bil in slok, dveh prstov je mu manjkalo na levi roki i» nož mu le visel za pasom, pa bojevito prišlec ravno ni izgledal. •
Neprestano sem bil na preži za mornarji, ono- in dvonožnimi 'ti priznati moram, ta-Ie me je vznemiril. Ne lekel bi, da ie bil mornar. j ;i vendai ga je obdajalo nekaj, kakor duh s!< •ne morske vode.
Vprašal sem ga, s čim mu naj postrežem. Zahtev al je kozarec ruma. A ko pa sem hotel stopiti ponj, je sedel
k mizi in mi pomignil, naj grem malo bližje. '
Obstal sem na mestu.
„Pojdi bližje, sinko", mi je rekel , „pojdi sem!"
Stopil sem par korakov k mi7i.
„Ali ie tu-le pokrtto za mojega prijatelja Billa?" je vprašal in po strani pogledai v kapitanov kot.
„Prav dobro!" je rekel. „Ta kapitan bi utegntl biti moj prijatelj Bili, ne rekel bi dvakrat. Brazgotino ima na licu in zelo zabaven človek je, ta moj Bili, posebno kadar pije. Recimo, io bi bil dokaz, kaj ne? — recimo, da ima tvoj kapitan brazgotino na licu , in recimo tudi, da ima brazgotino na levem licu — ? A — ? Dobro —! Snj sem vnaprej povedal, da je on! — Ali ie doma, moj prijatelj Bili?"
Rekel sem mu, da je odšel na iz-preliod.
J£am, sinko? Katero pot je ubral, kam?"
Pokazal sem nroti obali, kfimor 'e od3el kapitan, povedal, kdaj da bi so
monebiti utegnil vrniti in mu še odgovoril na par drugih vprašanj.
„Dobro!" je rekel. „Veselje bode Imel moj Bili! Kakor če bi dobil steklenico najboljšega ruma!"
Izraz na njegovem licu mi pri teh besedah nikakor ni ugajal in prepn • čan sem bil, da se moti, ako je smer res mislil, kar je rekel. Toda mom ta cela zadeva ni nič brigala in vrh.de-ga je bilo sploh težko reči, kaj da naj storim.
Tujec je slonel pri vežnih vratih in prežal krog ogla kakor mačka na miš. Stopil sem na cesto, pa koj me je poklical nazaj in ker se mu .¡e zdelo, da ga neseni nemudoma ubogal, ie pa slranovito Spaču svoj suhi, bledi ob -raz, divje zarohnel in mi zapovedal, naj se vrnem — s takim glasom, da sem ves plašen skočil nazaj pocl streho. Hifio se je spet pomiril, ini napol I riliznjeno, napol posmehljivo potrep-bal po rami in mi pravil, da sem priden in da me ima prav rad.
„Tudi jaz imam sina", mi je dejal, ,podoben li je, kakor jajce jajcu, in ponos je moim starim očem. Ampak, sinVo, glivna stvar za otroka je pač pokorščin' , pokorščina, sinko! Ce bi
bil ti sedajle jadral tja ven za Billom*
ne bil bi se več vrnil nazaj, prav gc^ iovo da ne! Bili ni imel navade, da bi bil popustljiv in tisti, ki so se vozariE z njim, tudi niso bili prizanesljivi* Pa glej, tu-le gre moj Bili. s svojim kukalom pod pazduho, Bog ga spriml« i prav gotovo ie on! Sla bova nazaj v sobo, sinko, in se skrila za vrata, veš in poskrbela bova Billu za majčkeuo iznenadenje. Bog ga sprimi, pravim še enkrat!"
Spravil me je nazaj v sobo in m» postavil poleg sebe v kot, tako da so naju zakrivala odprta vrata.
Lahko si mislite, kako sem bil vz« nemir,en in da me je bilo strah, kaj bo sedaj prišlo. Tembolj, ker sem opa-> zil, da je bilo tudi tujca strah. Zrahljal si je nož za pasom, prijemal ga za ročaj in ves čns jiožiral sline, kot bi ga nekaj v grlu tiščalo.
Končno je priro; otal kapitan. Zaloputnil je vrata za seboj, se ni ozrl ne na desno in ne na levo in šel na-* ravnost na svoj prostor.
„BiH!" je rrkel tujec z glasom, ki bO mi je zdel prisJ^eno pogumen.
(Dalje prih-1
Dohodnina se na Slovenskem Štajerskem in tudi v ostalem delu Slovenijo poljedelcem, obrtnikom in delavcem od davčnih oblasti odmerja v taki obliki in višini, da je to popolnoma protivno pravici in veljavnim zakonitim določbam. V zvezi s tem je tudi, da se premnogim manj premožnim poljedelcem in obrtnikom na pudlagi previsoko odmerjene dohodnine predpiše še višji vojni davek. Nasledek vsega tega je, da bo mnogoteri poljedelec in cbrtuik obubožal in se zadolžil. Kmet-akemu stanu, ki je doslej z največjim naporom poleg raznih velikih stroškov BOsil ogromna davčna bnemena, preti nevarnost, da se bo pod fežo vseh o-bilnih plačil zrušil ter bo gospodarsko propadel.
Smatram kot svojo dolžnost, da g. ministra dodatno k temu, kar sem navedel v prvi svoji interpelaciji o od -lerjanju osebuo-dohodninskega dav -ka, opozorim še na nekatere značilne nepravilnosti pri predpisovanju vojnega davka in dohodnine.
1.	Zakon o dohodnini (os^ ni) z dne 25. oktobra ,1896 drž. za.c. št. 220 par. 177 do 178 in nasled., določa, da se mora v vsakem okraju sestaviti posebna cenilna komisija za odmero dohodnine, oziroma presojanje došlih napovedi. V to komisijo imajo voliti osebe, ki so po zakonu obvezane plače -sati dohodnino, svoje zastopnike, dru-g* del članov te komisije pa imenuje vlada. Takih komisij sedaj ni nikjer na Slovenskem Štajerskem, dasirav -no jih zakon predpisuje in ni prav nobenega vzroka, da se jih ne bi moglo sestaviti ali voliti. Ker so torej po krivdi davčne oblasti, oziroma vlade eamo, ukinjene te komisije, smafram, da je način, kakor se sedaj predpisu-ie dohodnina in vojni davek, popolnoma nezakonit.
2.	Kako pa se torej sedaj pri nas jredpisuje dohodnina, oziroma vojni cavek? Nekatere, posebno izobražene ©sebe sestavijo same na podlagi svo -jih knjig in zapiskov o dohodkih in izdatkih. Mnogo pa je takih, ki tega ne b.orijo, ker niso vešče sestavljanja, davčnih napovedi. Kaj se zgodi? u-ladniki davčnih oblasti ne verjamejo oe tistemu, ki je sam napravil pismeno napoved in ne tistemu, ki je ust -eneno na davčni oblasti napoved U ¿vo-|f dohodke in izdatke. Referenti, ki predpisujejo te davke, se poc-U: Pijejo za poročevalce ali zaupnike oseo ki niti daleko nimajo pc. .na < gOo^odar-skih razmerah poljedelce? in obrtni -kov. Ponajveč so zaupniki davčnih ob-laslev orožniki in Člani linančne straže.
Tako se zgodi, da ima davčna oblast o posamezniku poročilo, da je pridelal n, pr. v svojem vinogradu 30 hI jina, a faktično ga je pridelal samo 18 hi. DotiČni zaupnik poroča, da je ¡.oljedeleo prodal vino po 24 K liter „ j-rod al pa ga !e res snmo ro 18 K li-len. To so veliko razlike. In dasirav-ro doprinese poljedelec dokaza za to svojo trditev, vendar davčna oblast veruje edinole svojemu zaupniku. Od tod izvira velika nezadovoljnost davčnih obvezancev napram davčni oblasti.
. Drugi slučaj: Poljedelec proda svojo stare za delo nerabne vole ter dobi za nje 24.000 K (1600 kg po 15 K). Nakupiti ,:a si mora mlajše. Te pa moro dražje plačati. Stane'0 ga 16.700 K (1100 kg po 17 K). Pravilno, po zakonu, bi smel referent šteti med dohodke samo 5300 K, to je, kar je kmet več dobil za prodane vole, kakor je da! za kupljene. A to se ne zgodi! Da\čna oblast všteje med dohodke celo svoto 24.000 K, cele svote K 38.700 pa noče všteti med izdatke, ampak samo en del. Takih slučajev ne-jakonitega predpisovanja dohodnine Je na siotine in tisoče. To pa vse »a-mo radi tega, ker davčna oblast no-?e odrediti sestave cenilnih komisij.
3. Davčne oblasti tiste osebe, katere same ne priznajo svojih dohod -kov in izdatkov, to je, ki ne pošljejo svo'ih napovedi v določenem roku, e-nostavno kontumacirajo in' jim predpišejo dohodnino in vojni davek, kakor se jim zljubi. Zgodi se neštetokrat, da mora marsikateri siromašni poljedelec jlačati dohodnino od dohodkov lz vinograda, dasiravno vinograda vež nima. Marsikje so namreč opustili vinograde, a to Še v zemljiškem katastru, kateri tudi služi davčnim oblastem kot
podlaga za odmero dohodnine, ni za-bilježeno.
4. Davčna oblast je ukinila v Sloveniji tudi vse deželne prizivne komisije, kakor jih določa zakon o dohodnini z dne 25, oktobra 1896, drž. zak. št. 220. oziroma osebna davčna noveli» z dne 23, jan. 1914, drž. zak. štev. 13. Tudi v te kemisije imajo pravico davkoplačevalci voliti svoje zastopni -ke. Vsled tega likinjenja je sedanji način predpisovanja, dohodnine in vojnega davka, ki je ž njo v zve¿i, popolnoma protizakonit.
Vprašam gospoda finančnega mi -nistra:
1.	Ali ji voljan tem protizakonito-stim in nepravilnostim, ki potekajo iz samovoljnosti davčnih oblasti, napraviti konec ter takoj odrediti re -vizijo zadnjega predpisa osebnega dohodninskega davka, ki se nanaša ne samo na letošnje, marveč še tudi na prejšna leta?
2.	Ali je voljan odrediti, da se takoj sestavijo in pokličejo na pošlo -vanje po vsej Sloveniji cenilne ter
Írizivne komisije kot posvetovalni in ontrolni organ davčnih oblasti pri odmerjanju osebne dohodnine in pa vojnega davka?,
Politični ogled.;
Kraljevina SHS. V ustavnem odboru v Beogradu so že enkrnt prerešelali vse člene ustave. Sedaj so začeli nekatere člene na novo pre -mijevati in je rok ^a delovanje ustavnega odboru, poda, šan do 5. aprila. Pašiču se je posrečilo, da je pridobil za vstop v vlado muslimane, Da so se muslimani odzvali Pašičevemu vabilu, jim je moraia vlada zasigurati, da bo pri izvrš.tvi agrarne reforme nad iur škimi veieposestvi v Bosni Turkom mastno plačala odvzeto veleposest. Mu slimani bodo dobili dvoje ministrstev, ali šumarstvo, ali trgovino in verstvo. Klub zemljoradnikov se je razbil, naši samostojneži so izstopili iz kluba , bodo osnovali novega in šli v viado-Samostojni minister poljedelstva bc , mesar Pucelj.
Italija. V Rimu se govori, da bo podala sedanja italijanska vlada j ostavko, bo razpuščen parlament in razpisane volitve.
Avstrija je poslala v London svojega zveznega kanclerja Mayija, da bo beračil tamkaj pri zaveznikih za pomoč Avstriji.
Nemčija. Nemci so se braui'i v Londonu, da bi plačali ogromna mi lijarde vojne odškodnine ententi. Vsled te nemške nepokorščine so začeb en-tentne četo zased: ti nemška mesii in so govori, da bo zaseden tudi 3n- lm. Potom vojaške zasedbe hoče no^erta prisiliti Nemce, da izpol.iijo mirovne pogoje, katere so jim narekovali zo -vezniki svoj čas v Parizu.
V R u s i i i se je razširila pioti -boljševiška vstaja, ki je postala ponekod rdečim mogočnikom že opasna. Položaj boljševikov je v nevarnosti tudi radi tega, ker se jim je razbl -n.la nada o svetovni revoluciji. Kron-stadt, glavno gnezdo protibol.ševiSkih vstušev, je uspešno odbijal doslej vse proti njemu naperjene napadd boljševikov. Tudi sovjetska Ukrajina se u-pira boljševikom in je mesto Harkov v nevarnosti. Večji in srd.ti boji se vrše pri Narvi ob obeh bregovih reke Njeve. Listi poročajo iz Kodjuj¿. da se širi prot. boljše viška vs¿aja tudi med ruskim kmetskim ljudsivem K^ou stadtska posadka šteje zavsem 30 do 40.000 vzorno discipliniranih mož in razpolagajo vstaši z valiko množino munieije.
Protestni snodi.1
t Protestni sliodi zoper protiver-ske nakane protikrščanskih-strank se vršijo po tem le redu: V ptujskem okrajnem glavarstvu: Dne 19. marca 1921: v O. možu ob %8.uri zjutraj; pri Sv. Tomažu ob 3. uri popoldne; pri Sv. Trojici v Hal. ob V.8. uri _.a-traj; v Leskovo« ob li. uri dopcLine. V Cirkovcah ob 548. uri dopoldne. Dne 20. marca 1ÍÍ21 pri Vel. Nedelji ob 8. uri zjutraj; v Središču ob 8. uri popoldne; pri Sv, Vidu niže Ptuja ob j/»8. uri zjulr-i; v Smarjeti niže Ptuja ob !48.uri po rani maši. V m a r i b o r s k e m okrajnem glavarstvu: Dne 19.
marca 1921: v St, Lenartu v Slov, gor. ob 8. uri zjutraj; v Slov. Bistrici ob >sl2. uri dopoldne. Dne 20. marca 1921: pri Sv. P nediktu ob '/s8.un dopoldue; pri Sv. Lovrencu na Poli. ob %8. uri dopoldne, V ljutomerskem okrajnem glavarstvu: Dne 19. marca lOSdl v Križevcih ob y*8. uri zjutraj; pri Mali Nedelji ob 3, uri po poldne. Dne 20. marca 1921 v Ljuto -meru ob %8.uri zjutraj. V slove-njegraškem okrajnem glavar -stvu: Dne 19 marca 1021 v Rionici na Poh. ob %8. uri zjutraV
d Protestni s..odi pr.oti kiaturno-bojnim nakarai. vlade se vršijo po celjskem okrožju: Dne 19. marca ,na Jožefovo): Prihova po i. sv. opravilu, Konjice popoldne ob treh, Koz e po 1. sv. opravilu, govori poslanec Krajnc, Podsreda popoldne ob treh, govori g. ijosian^c Krajnc, Braslovče po prvem sv. opravilu, Petivče popoldne ob 3. uri. Dne 20. marca (nedelja): Loče po prvem sv. opravilu, Sv. Jernej pri Lo-čah, popoldne ob treh, Pajnenburg po prvem sv. opravilu, govori poslanec Krajnc, Sevnica popoldne ob treh, Teharje po prvem sv. opravilu, Trbovlje popoldne ob treh.
t Shod v St. Ilju jo bil krasna manifestacija za načela in zahteve KtnetsKe zveze, oinosno Slov. ljudske stranke. Zbrali so se naši star' in n,I d borite'ji, pa tudi nekaj žen, ter napolnili dvorano Slov. doma. Na sho du so govorili prof. Vesenjak, domači župnik E. V račko in predsednik shoda T h tor. Soglasno in s povdarkom so bile sprejete resolucije za popolno samoupravo, proti kuJturnobojnim nji-kan^ui naših nasprotnikov, osobito glede šolske vzgoje in svobode Cer -kve, dalje proti nameravani omejitvi svobode tiska in proti krivični osebni dohodnini in carini. Soglasno se je tudi odobril v teh zahtevah nastop stranke in njenih poslancev. St. llj je zopet jasno in odločno pokazal, da ni le naroden, temveč tudi zvest krščanskim vzorom.
t Pr testna zborovanja zopet kul-iurnobCjiie nakane so se v nedeljo 1-5. t. m. vršila v sledečih krajih: 1. O-s I u š o \ c i pri Veliki Nedelji. Predsedoval j6 naš odlični pristaš g. T . Korpar. Govorila sta posesti iški sin Anton Gojčič in urednik Golob. Udeležba je bila lepa. 2. S m a r t i n in V u r b e r g ter D o g o š e. Na vs-ih treh shodih je govoril urednik Zeboi. Posebno lep je bil shod prt Maherju Dogošah. 3. P t u j in D o r n o v a • Na treh shodih, ki so se vršili v Ptuju in v Dornovi, je govcril narodni poslanec dr. Josip Hohnjec in je bila u-deležba naravnost sijajna. 4. S 1 v -n i c a pr Mariboru. Na zborovanje, ki se je vršilo v društvenem domiv je govoril profesor dr. Capuder iz Maribora. Udeležba je bila istotako številna. Na vseh shodih so bile sprejete jesolucije proti nakanam osrednje vlade.
Tedenske novice.
t Sestavite in pripravite kandi -datne liste za občinske volitve. Listi poročajo, da bodo občinske volitve že koncem aprila 1921. V članku „Ob -činske volitve" opisujer o najvažnejše podrobnosti glede teh volitev. Ta članek naj smatrajo naši zaupniki kot navodilo za volitve. Zaupniki! Sedaj pa takoj na delo! Sestavljajte po občinah po deželi kandidatne liste za volitve v ob no. Kjer se nahaja do 500 prebivalcev, je potrebno 10 odbornikov in 10 namestnikov; občina, ki šteje do 2000 prebivalcev pa rabi 16 odbornikov in 16 namestnikov. Sestavite te liste iz somišljenikov, ki so pri vjlitvah v konstituanto volili in so že 24 let stari. Pošljite takoj kandidatno listo in imeni obeh zaupnikov, ki bosta na dan volitev čuvala volilno Skrinjico na Tajništvo kmetske zveze, L.aribor, Cirilova tiskarna.
t Delo naših poslancev. Narodni poslanec g. Vladimir Pušenjak j9 posredoval pri različnih ministrstvi! v važnih zadevah. Pri ministrstvi za fgrarno reformo se je pritožil radi neuljudnega postopanja uradnikov pri nadzorstvu veleposestva v Dolini Lendavi, kjer .judstvo ne dobi drv iz grajščinskih gozdov. Pri glavni di -rekciji carine jo posredoval radi iz • vozne in uvozne carine. Odslej se ne bo dovolilo oproščenja od carun za
/
uvoz zvonov, ker je potrebno, da bči-tirno lastno zvonarsko ixidustl'ijo. Spla varji gornjegrajskega okraja so imeli
do lanskega leta pravico, da so na po.ratku imeli ugodnost polovične vo znin'e na železnicah. Ker uživ ijo ¿plà ! varji to pravico že 20 let, je poslanec Pušenjak tozadevno posredoval prî ministru za promet.
t Regulacija Drave. Poslanec dr-Hohnjec se je obrnil na okrajno glu -varstvo v Ptuju z vprašanjem, ali in fcakaj so ustavljena regulacijska del«i na Dravi. Dobil je odgi or, da dela v celoti niso ustavljena, da so nadaJ-fjjejo, pa zavoljo premam svote denarja, ki je za to svrho na razpolago, samo na nekaterih mestih. Poprave se izvršujejo samo na tistih mestih, kjer je škoda in trenotna nevarnost, ki, jo povzroča Drava, največja, kakor zdaj na nekaterih točkah pri Sv. Marku . Poslanec dr. Hoiinjec sa je v tej zadevi obrnil na pristojna mesta v Ljubljani in Beogradu ter zahteval, d& se regulacija Drave ne sme več vršiti po sedanjem načinu krajevnih kr-parij, marveč po enotnem in celotnem načntu v veliko večji in izdatnejši izmeri 1er z večjo brzino. Dolžnost dr -i žave je„ da dovoli zato potrebni kredit.
t 6G6 dinarjev davščine na eno osebo. Vse državne oblasti so vposla. le finančnemu ministrstvu s; ojé pra -računske predloge za prihodnjo pro -računsko leto. lz teh pa je razvidno, da so zahteve silno narasle. V pra-šlem letu je znašal državnj prrračuu 4 milijarde dinarjev, letos pa znaša S miljard, kar bc imelo za posledico, da*~ odpade na vsakega državljana (žene in mladina všteta) letno 666 dinarjev ali 2664 kron davka, Največje svote zanteva minister za vojno in morna -nco, na drugem mestu stojita ministra za promet in gradbt>.
' '; ' ' 'Ji ■
t Dr. Vošnjak in koritarstvo.. Beograda javljajc : V sobotni seji u , stavnega odbora se je pokazalo, d& , pride v zemljoradniškem klubu de gch ■ tovega razkola. Dr. Vošnjak in Mihaj-10 Avramovič sta nastopila kot odločna nasprotnika. Avramovič, j» v svojem govoru pobijal namero vlade, ki. hoče v ustavi določiti mesta ministrskih podtajnikov, dr. Vošnjak pa je lranil to določbo z večjo vnemo nego sam Laza Markovič. Tor«j: pametm ?astopniK srbskih kmetov je zavrtal , ustanovitev no ih korit, a slovenski „kmet" — dr. Vošnjak pa je zagovarjal protiljudsko nakano demokratski!» ministrov ! Samostojni kmetje so lah«®, veseli, ko jih dr. Vošnjak v ustavnem» ccboru tako „vneto,, zastopa. -Upamo,> da bodo občinske volitve dale nje^o»'» dehtarski politiki pošteno brco. Km^ jO., sodite sami!	•
t Razdor med zeinljeradnild. Po; najnovo.ših beograjskih poročilih je izstopil dr. Vošnjak s slOvenskiini Člani, enim Bosancem in enim Srbom iz zemljeradniškega kluba in bodo ustanovili novi klub. S tem se je zgomkr» kar smo nestrpne pričakovali, oamo-.' stojneži bodo korakali v vlado, ministrstvo za vere bo baje dobil dr VoS--i-'ak, za poljedelskega ministra pa namerava kandidirati sam Puce.ji Ke* so se srbski zemljeradniki (.kmetje) dosledno borili proti demokratka vladi, in njeni proiiljudski politiki, so, jtf slovent.kl samostojneži zapustili me lakomnosti po ministrskih U. b , rričakovati je, da bodo srbsi: z raduiki (28 poslancev) stopi v cijo. Slovenski kmefjr naj ii, zap jmni-V ic to nesramno izdajstvo srfv,.o5tojmtl,' petol'zcov belgrajskih demoM nt 't ,.kmets!vimi" poslanci in s „kii<evskdw s. ran ko, ki je zapustila svoje kmetskoi stališče samo za to, da bi pod; 'r^a. izvoznicarsko politiko de ijk- ^tskiK bankirjem, bo 'reba ob priliïi c!Ona -kih volrev temeljito obr .ČJ.ial'!
t Zakaj so volili s Samostojno Ž Odličen Lmetski mož iz ptujskega o -kraja poroča tajništvu Kmetske zvezdi Pri zadnjih volitvah je glasovala io> \ečini cela župnija razun dveh v&s1! ?a našo Kmetsko zvezo ali Ljudska f tranko. Vzrok, da so nekateri glašd-vali s Samostojno „kmetijsko" stranko, je v glavnem nezavednost in pa imé , samo.slo.;na" ter ker je paê bila nova elranka Ljudje so mislili, da Jim bode kar pečena piščela Irčala v usta, a£o lodo volili kandidate Samostojne, ali i-ocijaldeniokraške stranke. A t«h jja*" ¿enih pi&k noče biti iz Beograda. ' ^
17 aarc» mi
SLOVENSKI OOSPOPAT?.
S< sStratij
t Smola „samostojnega" agitator -ja. Ko se je v soboto, dne 12. marca, oričola porotna obravnava proti urednika „S'0v. Gospodarja", se je mešal ied gospodo porotnike tudi neporotnik ¿ipošek iz Grušove. Kaj je iskai med porotniki, je pač vsakemu jasno G. predsednik sodnega dvora je pjzval rJpoSeka, naj nemudoma zapusti so J oo dvorono« in mož jo je urndi krač oobrisal
t Kako misli izvršiti beograjska vJada. agrarno reformo nad turškimi veieposestvi v Bosni? Klub muslimanov v konstltuanti se je dolgo branil vstopu v vlado, ker so pa Turke le rabili, da podprejo Pašlčev kabinet, so tudi morali ugoditi turškim zahtevam glede agrarne reforme. Turški begi posedajo v Bosni agrarna vele -¡posestva, ki spadajo pod agrarno reformo. Ravno razdelitve veleposestev .90 se najbolj bali muslimani in zah -ievali, da se jim splača za odvzeta po sestva takozvani hak (odškodnina). Muslimani zahtevajo kot odškodnino za odkup turških veleposestev od vlade 1 miljardo 200 milijonov kron, katere je vlada obljubila. Vstop Turkov v vlado jo plačan presneto drago!
g Zelo žalostne posledice ag --arno roiormo v okolici Varaždina . Pobili smo dopis, v katerem nam loži dopisnik iz Hrvatške o žalostnih po -dedicah reševanja agrarne reforme po rocieplu demokratskega ministra Krizmana. Posestvo grofa Bombellesa ?n takozvani „Banski dvor" sta v groznem stanju, V obširnih hlevih, kjer ie slalo nekdaj 450—500 glav goveje živine,, aajdoS danes le par voličkov ia par suhih krav. Zitnice, nekdaj polne raznovrstnega žita, ki so ga po "-djali v mesta^ so danes prazne. V gozdovih teh posestev so 10—15 letni nasadi že jx»polnoma uničeni; vsak-dor, ki pride v gozd, seka pač tam , kjer se mu poljubi in si vzame kolikor pač rabi. Grad „Banski dvor" so se -žgali seljaki, vino v kleteh spustili, gozdove uničili. Kje je bila državna oblast takrat, ko so divjali seljaki po krasnih posestvih? Ako si reševanje agrarne reforme niso zamogli drugače vrediti, naj bi bili raje pust li začas' no ta posestva v rokah lastnikov vsaj ¡tako dolgo, dokler ne bi zakon določil nsodo veleposestev.
t Sokolska divjaštva. Nedeljo dne 13. marca se je vršil v dvorani Unio-na v Ljubljani velik ma nfestični sjO'1 katoličanov, na katerega je tudi pri -Slo nekaj pretepač^ .- z" namenom shod razbiti. Z galerije je nekdo vrgel stol na govorniški oder. Reditelji so rogo-viteže in pretepače, med katerimi je bilo večje število Sokolov v krojin, ki so se vrnili s pogreba njihovega staroste doktor Oražna, odstranili <z dvorane. Predsednik zborovanja jc zaklical Sokolom-razgraja -čem: „Lopo častite spomin svojega starosto!" Ker Sokol v dvorani m do segel svojega namena, so po shodu v celih gručah napadli po ulicah naše somišljouike, ki so bili na shodu. Tako n. pr. so Sokoli napadli nekega našega somišljenika, ki je šel v Ko-ikodelski dom. Zopet druga tolpa ga ie zasledovala od zadaj, druga mu ■Jc pa zaprla pot. Prvih dveh napadalcev se je otresel, nr kar je planila aanj cela združena tolpa in ga podrla s kamenjem na tla. Se le policija je divjaštvu Sokola napravila konec, f ali ca in kamenje je pač znak sokol-ske kulture!
t (Gospodarstvo pa tako! Zupan & kmetske občine nam piše: Lanske leto jo ptujsko okrajno glavarstvo prisililo nas kmetske župane, da smo ¡morali plačati okoli 80 K samo za tiskovine za nameravane občinske vo -iilve. Sedaj so nam te tiskovine za — nič. Al. se no pravi to, denar v vodo »metali? Okrajno glavarstvo bi moralo skrbeti, da bi občine lažje shajale z malimi dokladami, a demokratski u-neduiki nam delajo neprestano no^j-iiebne stroške Tega mona biti en^iai ikone 3.
t Umrl je v Oslušovcili pri Veliki Nedelji vzorni mladenič Alo,zij Erha-tič. Ogromna udeležba pri pogrebu ie svedočila, kako priljubljen je bil ia tuladeirič. V slovo mu je govoril oo toprtom grobu njegov stric g. Toma; ».orpnr, ki je naglašal, da je bil rajši vzgled mladim Orlom. Bodi mu do ir.ača '/.em^ica lahka, preostalim pa u&še sofcdjel
t Zavarovanje proti požaru,, Edi-
na prava slovenska zavarovalnica jo ijubljanska „Vzajemna zava^oval.u a" v Ljubljani, ki je najstarejši in denarno najmočnejši jugoslovanski zavod za zavarovanje vseh vrst. Zastopniki te zavarovalnice so: v Celju g. Fr. Pograjc, Breg, v Mariboru. Ivo» Slebinger, Vojašniška ulica in Ivan i Golob Mlinska ulica 32, Tajol-Vo Kmetske zveze v Mariboru (Cinleva tiskarna) daje glede zavarovanja potrebna navodila. Slovenci, ne zavaruje se več pri tujih za-* arovalnicah. Taka zavarovanja niso ve^avna. Ne podpisujte se tu^m agentom!
t SpIetKari]e proti naši držav:. Uradna poročila iz Rima javljajo, da je bivši Črnogorski kraljevič Danilo odstopil od svoje pravice do črno^or -skega prestola v prid Mihajla. Bivša ¿rnogorska kraljica Milena je prevzela začasno vlado. Na črnogorsko prebivalstvo je izdala proglas, da hočo traniti črnogorske pravice ter naznanja, da si je izbrala za svoje l»;vaiiš-fe San Remo. Ni nobeneg , dvoma, da so laške lire v zvezi s temi novimi spletkarkami proti naši državi Dolžnost vlade je, da izžene iz nase države vse podkupljene rovarjo, pcdknp • jjenim ag atom pa zabrani prihod v državo.
t Strašen umor. V železniškem predoru na progi Pizzo Calabria na Italijanskem so našli strašno razme -sarjeno moško truplo brez glave. Cia-va umorjenega je ležala precej oddaljena od trupla. Policija je ugotovila, da je žrtev umora socijalistični poslanec Piccoii. Prvotno so bili mnenja, da je poslanec Piccoii padel iz vagona pod vlak. Toda kmalu so dognali, da je postal poslanec Piccoii žrtev fašistov. Poslanca so v vagonu napadli 4 našemljenci, ga ubili, mu odrezali glavo, truplo pa vrgli iz vagona. V laški zbornici je vsled tega zločina zavla dalo grozno razburjenje. Izvoljena je bila posebna komisija, ki ima nalogi, da preišče zločin.
t Obešeni Irci. V Dublinu na Irskem so pred kratk;m obesili šest Ircev, ki so bili obsojeni na smrt. Kakor znano, se borijo Irci že dolio za svojo samoupravo, katere jim pa Angleži ne marajo dovoliti. — Ko so izvršili obsodbo nad omenjenimi Irci, pe je zbralo približno 25.000 oseb v bližini zaporov. V znr.k žalosti jo bilo vsako delo do 11 fure dopoldne ustavljeno.
t Grozna lakota na Kitajskem. Na Kitajskem vlada v provincah južno Pekinga velikanska lakota. Velika suša in kobilice so opustošde vso rodovitno pokrajino. Ljud,e bežijo iz svojih naseljin in iščejo hrane. Do -sedaj so se preživljali s travo, sedaj pa niti trave ni več dobiti. Ameriški rdeči križ je organiziral pomožno akcijo za prizadete kraje na Kitaj -skem.
t Kako bodo zastrupljali ljudi v prihodnii vojski? 2e izza dobe svetovne vo^e nam je znano, kako grozno m nečlo-eško orožje so bili razni strupeni plini, katere so rabili osobito Nemci na francoski fronti. Sedfaj pa so znašli v Vashingtonu .v Severni A-meriki nov strupe; ' plin, knterega bo-oo lahko smrtonosno puhala na sov -ražnika letala. Kaj vsega ne bodo iznašli za ugonobitev človeštva!
t Kje se zavžije največ mesa ? Anglija je tista država v kateri se zavžije največ mesa. V lan -skem letu se je uvažalo v Anglijo 90 tisoč ton mesa več kakor poprej v kakem letu. Za vsem se je leta 1920 u-važalo v Anglijo 813.000 ton mesa, torej 77% vsega r esa, koli .or se ga zavžije na celem svetu. Pred 50 leti je znašalo število mesojedcev na svetu auo milijonov duš, sedaj pa znaša že .587 milijonov. Vsled ogromne uporabe mesa je tudi cena za meso na celem svetu razmeroma zelo visoka.
t Glasovanje s pomočjo elektrike. Severna Amerika je dežela ču-dovitosti, V New-Yorku bodo instalirali v dvorani parlamenta aparat za glasovanj?. Vsaki poslanec bo imo' v svojem uradu tri gumbe, s katerimi L o odgovarjal na vprašanja „da", „se" ali „prisoten", ako bo na keterj-ga izmed teh prit silil. Odlok poslanca bo avtomatično zapisan na veliki plošči. Tudi štatje glasov se bo vrš.lo avtomatičnim potom.
t Novo ustanovljena trgovina Fre-ce Si Plahuta v Celju. Opozarjamo na današnji in ser.it na drugi strani.
Molitvenih za dekleta. Dobi se zopet „Hči Brezmadežne", mo-litvenik za dekleta. Je to najbolj priljubljen molitvenik za Marijine druž-benice in druga dekleta. Dekleta, se-zite po njem, dokler je še dobiti. Naroči se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru n stane s poštnino vred 36 K,
LEPO NAuRADO dobi vsakdo ':dor pridobi za „Slovenskega Gospodarja" ali „Stražo" vsa' pet celoletni! novih naročnikov. Za brezplačno vpo Sdjanje naročnine daje agitatorjem d oravnišivo listov na razuolago polož niče. Vzemite navadno dop snico in pi Ne po nje. Dekleta! Posebno ve sr letite dela za razširjenje krščanski! Listov.
Gospodarstvo.
Nakaj o plačevanju davkov.
Na naslov naših davčnih oblasti.
Veliko razburjenja vzbujajo med ljudstvo i dandanes razni davki ter plačila istih in red pri iztirjavanju . Ciovek nikuar ne ve, za kobko časa je brez skrbi, da se mu ni treba bati rubežni ali kake nasilne prodaje. — Vzemimo primer: Danes te tirja kr. davina oblast po pošti za 100 K. Ker imaš ra\nr priliko» greš za par dni osebno na davkarijo, oddaš tam davčno knjižico, greš k blagajni, si poirli-can in ostrmiš, ko se naenkrat zante-va od tebe recimo kar 140 K. Na za -i čudeno vprašanje: Kako to, saj si venuar predvčerajšnjem dobil oporen samo za 100 K? Blagajnik reče: Pojdite vprašat na drugo stran, kjer ste (ddali kniižico. Tam pa navadno eče uradnik ali pa kaka gospodična, da ali je še gotovo kaj starega na iol^. l ali pa, da si plačal za naprej. Ce si morebiti katerikrat plačal kaj po pošti, pa vprašaš, kako je s tistim, cer dostikrat tak znesek ni nikjer vknji -i žen. Le če pokažeš poštno prejemnico, bodo po dolgem iskanju vendar našli, j da je kje za' eleženo v kakem kotičKU, I Konerno bi vprašali: Cemu ima davčna knjižica razne kolone, kakor vi -sok ost Jedntja predpisa, dalje zaostanek prejšnjega leta ter visokosi, -az -nih doklad, če pa se vpiše samo, liJco si vplačal, ne pa tudi, koliko je predpisano, čeravno se to od.ofno za-fc'eva? Ali smo res tako svobodni, da hteva? Ali smo res tako svobodni, e lahko samo plačujemo, ni pa nam potreba vedeti, kaj imamo za plačati?!? Mi vemo, da ne morejo z istimi pre -jemki, kakor svoj čas pred vojsko, izhajati ne država, no okraji in ne občine, zato je pa v interesu vseh gor,-njih faktorjev, zlasti pa tudi davčnih uradov, da se v ljudsko pomirjenje vsako leto vpiše tudi natančen pred -pis posameznih davkov in doklad,
g Zbor zaupnikov Kmetske zveze v brežiškem okraju v Brežicah v petek, 11. marca, je bil dobro obiskan . V kljub delavniku so se naši kmetje tu zbrali v prav lepem številu. Poročal je poslanec dr. Hohnjec. Zastopnici naše Kiščanske kmetske organizacije v Posavju so odločno protestrab proti napadom demokratov in samostojneže\ na katoTiško cerkev, njeno svobodo in njene pravice in zaMevali versko vzgojo naše mladine. Protestirali so tudi zoper samovoljnost davčnih oblasti, ki se ne zmenijo za zakon ter kmetom predpisu iejo vsako leto višje davke . Kmetje odločno zahtevajo, da se takoj sestavijo ceniln-> komisije, ki naj takoj začnejo svoje delo pri odmerjanju o-sebno-dohodninskega in vojnega davka.
g Ne naknpujte preveč blaga! Položaj je danes tak, da je pričakovati v bližnji bodočnosti močan padec cen pri raznem blagu V Angliji, Franciji, Švici in drugih zahodgili deželah so skladišča napolnjena in -dustrijskih izdelkov. Valuta je v teli deželah tako visoka, da radi slabe valuto v naših krajih, ne morejo prodajati svojih izdelkov k nam. Tovarne delujejo naprej, kupcev ni, bPgo pa se kopiči Vsled tega bo prišlo prav kmalu do prav znatnega padca cen . Svetujemo našim ljudem, da si naj na kupijo le toliko blaga, kolikor ga res neobhodno potrebujejo.
g Tržno poročilo iz Celja v soboto, dne 12. marca 1921. Cene so is te, kakor zadnjo soboto. Trg je bil zelo živahen. Zadnje čase na našem tr*
gu ni bilo opaziti jajc, toda na današnjemu trgu jih jo pa že bilo dovolj — cena jim )" za 2 komada 5 K. Druge cehe so stalne.
' g Žitne cene. V Somboru slane t metersri stot koruze 420—^5 naši'i K, pšenica 1000-1020 K in ovsa 340-350 jugoslovanskih K. V Osjeku stane pa pšenica 1010-1020 K, koruza 410-420 in oves 350-300 K. V Vinkovoih b^a-ne pšenica 1010—1020, koruza 430 do 435 in oves 35^—830 K. V Zemunu stane pšenica 1000-1010, oves 350-36C, koruza 425-430 naših K. V Kraguje vacu siane pšenica meterski stot uCf —200 dinarjev, koru a 85—90 diuai -jev, ječmen 80—90, oves 70 d narjev, fižol 150—160 dinarjev in krompir IQ do 80 dinarjev.
g SO K bankovce pošljite takoj v priporočenem pismu Narodni banki v, Beogradu, da jih zamenja. Priložit» seznam serij in tekočih številk, ki s>0 natiskane na bankovcih. Cas za izmenjavo je samo do 30. marca.
g Poiščite 20% Lone. Tiste listke^ ki ste jih dobili pri kolekovanju bankovcev v decembru 1919 (ko so Vam odvzeli 20%), poiščite, ker jih bodo davkarije kmalu zamenjale za denar. Listke, ki se glasijo na več koi ?.00D K, lahko proda vsak v bankah.
g Izvoz žita in moke. V lanskem letu je bilo do konca decembra izvoženo 5605 vagonov žita in moke in sicer 2874 vagonov pšenice in 2231 vagonov moke. V Avstrijo je šlo 3926 vagonov žita in moke.
g Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je bilo v pretekli dobi precej ži vahno popraševanje po hmelju prvovrstne kakovosti, katerega so kupovali po 2300-2400 čehosiovaških kron za 50 kilogramov. Po tujem hmelju ni bilo popraševanja in so ceno samo na papirju, gibale se med 2050— 2100 K za 50 kilogramov.
g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 14134—141« naših kron, z» 100 avstrijskih kron je plačali 21%— naših kron, za 100 nemških mark 1,24—227 jugoslovanskih kron, za 10® čehosiovaških kron 177—185 naših K< in za 100 laških lir je pHčati 532-535 jugoslovanskih K.
Dopisi.
Lobnica pri Rušah. Srečna jo naša občina. V svoj: sredi ima kar Štiri velike „samostojneže" in sicer 1 Joškc Robnik, Franc in Ivan Serno ter Jakob Jurše. Ti nam bod i odpravili visoke davke, draginjo, poma 'jka^ nje in vse druge kuge, ki nas iare|0* Srečna Lobnica!
St. Jurij ob juž, žel. Kmetje tovariši pozor! Naš dični kmet Drofe-nik je že prinesel prvi koš „stara pravde" iz Beograda v Slovenijo. Pod staro pravdo kmetovo razume naš dični fuzelšnapsfabrikant podržavljenja advokatov. Naš šentjurski kanceipa^ ragrafni vitez bo gotovo na najumet* nejši način rešil staro pravdo.
Doble. Po naši in po sosednih žu pnijah premnogi možje, ki so bili zapeljani po obljubah samostojnih kolovodij in so volili ob zadnjih volitvahi ž njimi, obžalujejo svojo zmoto in trn roma prestopajo k KZ, Dokaz, da s samostejneži niso nikdar z dušo in srcem držali, je tudi to, da so z malimi izjemami vsi v javnosti tajili, da so volili s samostojmži. Stranka, ki si je lastni pristaši ne upajo priznati pred ljudmi, menda ni ravno častna* Tudi samostojni kanceiparagraf je mnogim odprl oči. Samostojneži s svojimi nasilstvi najlepše delajo za KZ*
Kozje. Tukajšnji občinski agrarni odbor je dne 13. marca delil graščinsko ozemlje v smislu agrarne ra-fome. Ker paragraf 9 agrarne odredbe govori, da imajo prednost pri razdelitvi zemljo invalidi, vdove in sirote, vojaki in prostovoljci, smo pričakovali, d se bo naš slavni agraruS odbor tudi ravnal potem. A glej poštenost in pravičnost samostojnežev v tem odboru! Oni trdijo, da zemlia spada posestnikom, a oni, ki je l-ii nimajo, pa si je naj gredo iskat v južne kraje. Zemljo so razdelili večinoma med posestnike in bogataše, a siromak je prišel do malega kosa zemlje le v kakem močvirnatem kraju. Vprašamo: Kakšni siromaki pa so i: gg. Presiček, SotoSek, Pleterski, Romih, Dobrave, itd.? Kajne, da so to sirote zraven svojih trgovin, gostiln in posestev?.
4. sliva.
SLOVENSKI GOSPODAR.
K. MW> im
HALA NAZNANILA.
Sv. Bolfenk
Knsilnica ia posojila'«* na«nanja d» »riredi t nedeljo, '0. aprila po ««. o »milu (11. uri) voj redni eMai «bor v posojiluičaem protona po navadrem reda. K obilni odele* bi vab' odb>r.	161
VuhiU Ds 'eloi občni zbor T nuilU Bmetijiko nat>a«oe is prod>). e zadruga v Ptuju reg zadruge a omej. zavezo, ki se rrii dne 4 aprila 1911 ob 9 uri t aalraiai p «mi a s'edaíi a dne*nim reáim: 1. P »očilo ca i a t>a in nad tora t'a. 2. Odobritev računskega sakijička aa preteklo pošlo <no leto. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volite- nad sor (t«a. 6. Slučajnosti, -»ko bi te ebčai clor ne bil akltpž-a ae vrli jol ure pozneje ca ij;.«m me ato i» z istim dnevni tn redom ing obéni ibor, ki veljarao akle pa brea izira oa število navzočih xadra«»ikoT.	218
V	TJ tki lat B* r»dni o'ijii zbor
V	JU1IU Hranilnice in poso jttaiae » Smartnem na Pad, reg ni', z neou>. zavazo, ki ae vr-i ¿ae 19. g arca 1921 popol. ob 8 ari v 6*-do h prostorih. Dnevni red: 1. Pori čilo načelstva in nad aoraua. 9. Od britev rač. aak'juí ka za 1. 1821 S Volita* načelscva 4. Volitev n: li nrstva. 6. Pr mem ba prav L 6 fiiačajaosti Ako b te «t>čni zbor ob navedenem la-8u ae bil sk eočea, vrii aa pol ■re k.aneje na latem mest i <n po iatem dneva »m redu drog občni abor, ki bo vdja/ao sklepal n-giede na število naviočih članov.
201
Vahíl.. na reloi cbor
f d >H IVI Hranilnice in posojilnim reg. radr. v Jareaini, ki te vrši v redčijo, dne 3 aprila o'> 7. uri v prostorih poso j ln-ae Dnevni red: 1. Č tanje iu od obrenje aapiaaika c zadnjem ob čoem zbora. 2 Poroči o načel«t'a i. Potr enje -ač. zatljutta za I. 1820. 4. VjJite» enega člana na folstra. 6 Volitev en .-ga rainn ikega pragledo alca 6. Po učilo a izrrieni rc/iziji. V sir'ajo ne akte;čnosti ob 7. uri, _e vrii eno aro pozneje drugi občni z'ior, ki /eljaveo akleg- ob vsakem Ste ■rila navzočih članov.	t'9
Vita lil ft Kmetaka brani
™	" niča in posojilni
«a v Vitanja, reg zsdrag* z neom zavezo ima s,oj relai občni sbor r četr ek, dne SI. marca 1.1. ob 9. uri predp- Idne z sledečim >-gpc red >m; 1. Čitanie ir td bmje zapisnika o »adnjem ob iu m abo ra 2. Poročilo načeljt a. 8 Po-trjenje r«čunakega rak jnf.ka &» leto 1920. 4. Prosti predlogi. Ako bi tb določani ari na t,ilo aa-dostno štenlo članov z'ran h vrši M če« pul r.ro drugi obooi zbor na istem pro ton, ia t iat m doev ni m redom aa kojem se bo akle palo brea ozira na število na» st* h članov.	19S
Konjice, m!
popoldne po večerni »b ie vrši v Koajieai, t telo adn ci de»ke «ote biai abor Katoliškega pol tičnega droštva t Konjicah Somišljciuki, pridue v obilnem število 1
Jia prodaj
trt, cepljene na Bip portaiia raa aca b Čiat; k i a lueš.nib v at, česa cejijenm trtam komad na lileu mesta 4 R. Korenjake B. P o. ktmad 2 K Šmamica bela, vko-re »imena komad 1 K 60 vin. Naročila ae iprejtma dokler bo kai naloge. Frane Horvat, trtnar Mcstje, p JaršircL S—4 .41
Vinogradniki &
k« rvpljene »te ao aa prodaj ia licctjbilj rodovitne vratv. B-1* ČnanJca u aicer necepljena, ki pa jako dobro roii Kdor ai hoče naročiti ieie n močno tep-j-ene trta, aaj ae takoj ogbsi
Jiameno ali natmeno pri Franru lodniak, trauičar pri Bv. o renru » Slov gor., p J rš nci pri Ftujo Cena trtaa po dogeorn. 6—10 87
aor I au-
Cepljene trte
kot diioii traminee, troate, lipo-šiaa, z belo laeiaaiaii vrsta ai, I in TI. vrst». Crea aiika in po dog»roiu. Franc Ranil, trtnar ua Kutavi, pošta fnršioci pri Itaja 1-8 197
Cepljeno trsje:
kot bargaod e beli in rudeč, ilabtnina rde^a in bela, l»š(i rizling, dišeči traminee beli ranfol, mana t silvauec, šmart ea bel» aa prolaj pri Ianeza Vrbn ak, trt J-čariu Breg pri Ptuju. Ceaa oo do^otoru.	1 — 2 204
PllKfdvft 88 proda pr isto-vo'jnodraabena potom v Pišeeab dne 20. sušca (.•vemo nedeljo) ob 3. ar pipol d m it licu meata. Obs*oji iz bi-šf št 1", klati, kozolca, travnika, ujive, goz ia, vi »ograda okoli 6 oralov, je poleg farne cetk e, dobri stavbeni kamen je doma. Po goji ie i«ejo aa dan prud.je ali pri podtiiituimu Jo«. Dobrave v Pi*»c«h	108
i uhulu v slamnikih, najbolj-vtJUnlo St 1B pleiBe in B1y.
pr pravnejš« za začetnika, t li trčen med večjo mooiioo in eno •esalko (pompo) zt gnojavo ima -a prodaj Joi»f Korošec, čebelar, Š ki (a, Pragerako.
Lepo posestvo
obstoječe iz gospodarskega poslopja, njiv, travu kov, gozdov in norgrada vsega skuhaj 18 oralo> ujive lepo elsejane po ure od «lavoe ceste ie pod ugidaimi po-aoji earadi smrti ta "roj proda. 7 raša ae pri Alnziio An n ireusko rebro 1, p. PJštanj, S o venija.	2' 3
iTnn J t<a oosastra poaorl IVupt>I Peoda ae posestvo v bliiiai Bajbeabirg^, z vsemi pre mičaioami, sest=>ji iz treh dobrih i al pij, lep eaion sait in vino gr»d obsega lt <-ralov zeli ro-dnfitne zaislie. Oeoa po dogo^ern. več po»e A-n. Vod-n, lališove', Rajhenbu g Sp. Št.jerako. 206
Pozor mlinarji!
Prvorrstaa šv^arska «vileaa s ta, K»k>rta1i prstna volumna s t« (f&jtelni) 24 in S J cm širor», pri joro trgovina Avgust Č d-i, .j i oljarn, Kuio lroraka al 36 na-aproti stare „TiUe je>e gostilne "
lv-t 202
^ktrtli ztk	ieimena in
"JI prosa aa reotoini ali vodni pogon ia a na zal igi Go-4-<oii*raka zreza i Ljmljmi R-fl ktsntje naj se oarngo direkt o uaajo.	1—8 20.
Šivalni stroj, rS
dobrem stanja ae proda Karoška coata 61. Maribor	191
T «.no moška oblek«, sive bar ^P«4 »e, «a Bridn o el.ko-t ae fiu ce i oroda. Maribor, Pu ¿k oo a ulica 9, I(. nadstropie (6 üodetgss'e),	190
I'll! ««t Vik D*	22
I Oht^stvu pcjr, Hočs, 10 oralov zrake na predaj. Vpr *a ae pri ée. fanc Č^pe, po*«stn ko, Bogoea it. '/2, H >če pri Mariboru. 181
Koleselj JSgt
Hoče.	18-1
Malo posestvo,
pol are od Maribora, velik vrt. d -e sobi ia kuhinja, ter ■ .ialo ^o sprd* <lo -)or'opje na p-odai. Vpraša ae Brgoaa pri Bočab št. J6 t—i i«
Vinogradniki ä Stara železnina
...	1« r. < 7« hnis^p t: I in ü.in i/» r;
iz riii. za ko»ače, lil¡né»»ui<"ar¡e. «idaije, vsako racno orod e iu atr ,e, tele stroj«» td. prodaja'a
še sei tisoč vkire injrne aice na prodaj, katere ni treba nikoli a galioo (kropiti, ^ims vo
ZLJZ^^A »Arbeiter"
2-2 163	i kl.nior. Um arska ol ca 2. Kn-
toiri» t d Tss'-f vrste starega i-»z a. kot »trme a.rrje, litino in oopsdke po dne«n h ctutli. 1—6 186
Šmarnica-trse i1"
ni<.jeue, proda Podlipnik, T»a,.o H 37 pri M>ribr.ru.	lm
Po /nr Pr«a kost nniik» to t " »j vi k . varna optka 7.« itre bo 'n x d se priporoča. Ve Vmko Vogel, K.atriru.irt—I od plat.	203
Pohištvo,
man k je po ceai aa prod<j v »liaski uiiei 84, prit'i'je, a ad i j r vrata, Maribor.	2—2 160 ¡
lleéen voz " ,B0 ^
se prola.
(Eiaaehser) &eberaik, Bcoaao. j -2 17«
Umetni mlin
v bližini Maribora s sigarno močno vodo se takoj proda za 350.000 K. Na pismena vpraftanja v češkem in tad v nemškem jazikn c 'govarja Adoii Hellaner, Ogijenštik, Gor. Poldkava. 2-8 17« t
kamenjam 8;ot C
lepo posestvo v oko'ici Maiibora Jogle ia ae lahko Dogoše šte . 3a M«ribor.	ib2
Organist. «Jr^.
sta pri iupmiski jtrkvi sv P tr. ia Pavla v P.uji. Potečai r k: i. april 1921. Fa'ija. A. Sialn dohodki : 1. obie<tt od g>arni e rešene btrxje v K 6 38 VO. 2 Na ostano ljesih sv ma<ab 44 S oa leto. B. nedoločeni dohwdki: t. Piostnvoljaa d<jafav iapljanov pri std>oji beraji. 2. 6tola na po «kottj^ki tak si aa sv. feaš» in pogrebe C. Stanovanja ni NB Or-k v jo v me tu in je g. orgar'»t izpostavljen uajob-iotn jši kritiki v pogleda org'janjs in pevakeja g asu. Ptuj, 21. mj.rca 1P2i. 268	Zasnijski «rad.
Prodajalko LpI70dm8o
let »U o) iot vod taliico »odrai ai^ne trgovine z raznim blagom.
na-oija pot-e". jk. Jiastop čitn prej. A Bresotnik, Vojulk pri Olju.	1-2 196
Seal&rnki uctnec
se «pre;me v Kibniel na Pohorj > pr. g. Krivec.	1^-2
Strojnika g^fv
uemu strojft sprejme pod ug d-uimi pogoji za takoj Lud vik Kubarič, ekspertna t-g<»ina a le son z parno tago v Ormoža. 206
L po posestvo
z gosti i,o, bl<ati Mariboi-a, tik velike crste, 28 oralov dibrih rji', t-a*n ki in goad, blisn cer kve ia io e v ra-nini » iivim ii mr v m inventarjem, batirega j > «bluo, se a«nj proda Me^tt rj-to iakjjučmi. R"«m kupci nai «* takoj o« aai o pi m?U" p d „Dobri- goatiina 18*-" aa npravnišm li-ta. ds«ar dobi natatčno po ' j.-n''£>	1881
Trgov, pomočnik
ali prodaj lka se sprejm« pri pc-polai oskrbi v trgovini mešanega b aga Florjan Oajšek, v Loki pri Zuimu.	115
f^M&r Ia ¿«lavno in pošt no L/Ciilt). „ vsa h šaa dela se it>rej me Vpraša se pri g. K zi Blanke, Ptaj. Slovaoakl trg št 6 1 2 214
ttnfoima 89 Proti dohr mu
oprejuie jiaiila p 8teD
>a lealjiv starejši h apec, ki bi •m»l opraviti naj reč 'ima p i go ve ¡i žiini. Frane Plat. j« poseat nik, Ročica, Sv. Jakob v Si -gor.	1—2 184
flljiSK» eerkosaika n orga ni8ta je pr,ista v Marija ¿Itrja, Zidaamost. Pogoji: . ,'o«to stanoranje dr a, me:ačn< 100 K ia prosto-oljoa abirca. V kraja ni ne kmiača, ne čevljarja ne mlaarja. Pismeno prijare oa topni nad.	18">
raajerja u m,u> poseatvo
s prej ne takoj Janec Jaata k, So 8v Kangota	2—i 165
Pomočnika
dobro izvešbtnega za sodarako obrt sprejme v trajrr delo prrti dobri plači Franjo Re pič, rrdaraki mojster, jablana Solisejika olios 18, Nas'qiti je
rakoi,	2—2 '6"
Hb d&fe&so.	Hm tiro&n«.
Veletrgovina s iel@:n!no
Pinter & Lenard
Karilior. Ala^stndrova ce«ta 32-34
; 1
arlpwftS» avoj : bogato riloqo želam, noiilcsr (tr«verz\ fceaenta, plefteviua ▼S8É rrst koran a, fttedtlaik žičaikov, mrež ia vseli ▼ lo str &o spa-193 'ajoéth praiaetoF po nizkih ce a ah. Postrežba to6aa in solidna, i—s
Mlin na Loki poprej Reogo pri Pinju
inelje in izmenjava vse vr-te žita Mlin je na n^vo s	popravljen, ter izdeluje tudi zdrob.	m
Kvpule vse vrste ¿rnja po najvišji dnevni eeni.
RIHARO OKSSICH, PTUJ.
s&.j^-itiaii/'
POZO
Vsakovrstni poljedeljskt stroji, mSrev-na rooa, dospeli od prvovrstnih čafe©slovaških in avstrijskih tovarn.
PAD pripiroSim k nakjpu:
vitle, vsakovrstne mlatilnice, ž.tne čistilne mline, trijerje ali žitae ud-blralnike, »lamorezn ce, sadne in grozdne mlinn, drob In«- mline, travniške in njivne brane, s;nojni6ne firpelke, vodovodni» ce'i, motorje in parne stroje, pocinkane orzoparilnike, drored 11 korazae seialne stroje, plet$kd „ za okopavanje in onipavaoje ter mlečne posaemalnike Oskrbi® shmo-2! rezne noie ter popravila strojer Dijem točna pojasnila. Postrežtja solt<f ia.
IVAN HAJKI, Miribor, Aleksandrova cesta 45,
M O
£ 0
IA
»
9 >w
M
fes
m u
NOVA TRGOVINA
Kava		Mil«»
Cel	NacßiiiSe	S*aia
Čokolada		Krema
Kakao		Diiave
sm	pri	Sol
G lia		Vllgal ca
Hohe		O as
FRECE & PLAHUTA
CELJE
Aleksandrova uffca št. 7
1—10
01 a
o
Na debelo. Na drobno.
2i čnato omrežje za kokoAje « graje, za vrtne ogra»f, omrežje za presojanje peska in gramosa, ž čnate p etenine in nit» sa moko za mline, kakor iatne drage phtenine in koftar« so v aa-logi samo pri izdch)vata<jn
Josipu Anilegs, Haribo% Trg svobode
t	(>otijio tr^). Za pismena vpra^nja n*j se priloži znamka.	310
list
Pi.sestvo r./":
askop ' '-ornj Saoiniski i 1'ni loyade'ne por.nibe «e naj posli« jo ur. uns!« * : Viktor ašrl, siiksr I', r r • 8av. dolini 8—8 16-
Zahvala.
Vsem, ki so ni m b li v pomoč in tolažbo ob smrti naša nepotabae mattre, oz. stare nia.ere, ¿adče, tete m sentre, gospe
Narije G osslii^ger,
ter s • jo spremili na ztdnjf m po i a k vernemu počitka, ki so darovali veDO» in cvetje i:n pismeno iz'a«ili sožalj«, pevka-n za ganljivo žalos inko, izrekamo tem potom nitjUkrec, jšo zahvalo.
Paščava-Ljnhljsna, 12 marca 1E0 Znlujo^i rodbini G osslirger—Potocrik.
Razne vrste SEIHEN4
2~8 najboljše kakovosti p«* paraca 166
M. Berdajs, ir!Toi' Maribor.
Portiandcement
in vedno sveže
1-2
zagorsko apno
v VRaki množini v zalogi pri
Ivo Andražič, Maitor, Vadiikci trg št. 4.
ladajatnU i« «aL; Rai. društvo.
iidgovorol nrednik. Vlado RuSeajak*
-TAfit Cirilov« tiskar De s MaxitiOfu.