Oglasnik
DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA
AVGUST 1976
LETO X.
ŠTEVILKA 8
POSVETOVANJE O RAZVOJU IMP
Dne 15. julija so se v Ljubljani sestali vsi direktorji TOZD in direktorji služb v DSSS, sekretarji osnovnih organizacij ZK in predstavniki osnovnih organizacij sindikata. Posvetovanja sta se udeležila tudi tov. Bojan Zavašnik, sekretar občinskega komiteja Ljubljana-Bežigrad#in tov. Pavle Brglez, član mestne konference ZK.
Za uvod je glavni direktor prebral poročilo o dosedanjem razvoju IMP. Izvleček iz poročila tudi objavljamo na 2. strani.
Namen posvetovanja je bil, da kritično ocenijo sedanjo stopnjo razvoja IMP najbolj odgovorni delavci in da nakažejo smernice nadaljnjega razvoja.
V razpravi so direktorji TOZD opozorili na probleme, ki zadevajo delovanje TOZD kot celote sedaj in v prespektivi:
— kadrovska vprašanja, pomanjkanje stro-
kovnjakov
—	porast bolniškega staleža
—	zmanjševanje naročil, večje zaloge
—	izvrševanje operativnih in finančnih planov
Predvsem je razprava pokazala, da je IMP dosegel stopnjo, ki narekuje razvoj v višje oblike samoupravne organiziranosti, ki bodo omogočile nadaljnje integracijske procese v vertikalni smeri in povezovanje z organizacijami s področja prometa blaga in storitev.
To je poudaril tudi tov. Bojan Zavašnik, ko je nakazal nekaj načelnih vprašanj, s katerimi se bo moral IMP spoprijeti v naslednjem obdobju. Ker je IMP uvrščen med nosilce razvoja Ljubljane, bo ob določenih prednostih tudi moral dosledno izvajati dogovorjeno politiko.
IMP je z integracijami dosegel velik napredek, sedaj ga čaka povezovanje v širšem smislu z grad-
benimi in drugimi OZD, s katerimi IMP oz. TOZD dolgoročno sodeljujejo. Ob tem povezovanju pa se bo moral IMP tudi znotraj kadrovsko krepiti. Na nezadovoljiv položaj na področju kadrovanja pa je opozoril tudi glavni direktor v svojem poročilu. Predvsem je problematično zaposlovanje strokovnih delavcev, kjer bo treba narediti krepke spremembe na področju nagrajevanj, predvsem začeti nagrajevati delavce po rezultatih dela in vzpostaviti ustreznejša razmerja med srednje, višje in visoko strokovnimi delavci.
Razvoja IMP si ne moremo zamišljati brez ustreznega priliva novih strokovnjakov, pri čemer pa ne smemo podcenjevati kadrovanja iz lastnih vrst na osnovi strokovnega izpopolnjevanja in sistematičnega napredovanja že zaposlenih v IMP.
Na posvetovanju so bili sprejeti sklepi, ki naj bi bili uresničeni v prihodnjem obdobju.
SKLEPI
1.	V celoti se podpira poročilo o stanju in nadaljnjem razvoju samoupravnega IMP, ki ga je podal glavni direktor Stanko Krumpak.
2.	Vse družbenopolitične organizacije in poslovodni organi so dolžni skrbeti za zaposlovanje mlajših kadrov v skladu s srednjeročnim planom razvoja, katerim je treba omogočiti usposabljanje in napredovanje.
—	vse TOZD in DSSS naj ugotove, kakšno je stanje na področju štipendiranja in koliko štipendirajo; štipendirati je treba predvsem strokovne kadre.
—	v TOZD in DSSS je treba dosledno spro-vajati politiko izobraževanja in napredovanja, ki ga pogojuje sistemizacija delovnih mest in razvoj posameznih dejavnosti.
—	več pozornosti je treba posvetiti pridobivanju znanja tujih jezikov in drugih znanj, da bomo imeli tudi na tem področju sposobne kadre in se bomo laže vključevali v pridobivanje in izvajanje del v tujini.
—	v sistemizaciji delovnih mest je potrebno uskladiti pogoje, ki so sedaj v sporazumu s pogoji, ki jih delavci na posameznih delovnih mestih imajo in pogoji, ki so objektivno potrebni za zasedbo in opravljanje posameznih del.
3.	Podpira se predlog TOZD Elektromon-taža, ki namerava v Slovenskih Konjicah s 01.
01.	1977 formirati samostojno TOZD.
PODROČJE NAGRAJEVANJA
4.	Ugotavlja se, da nagrajevanje poslovodnih, vodilnih, vodstvenih strokovnih delavcev in ostalih strokovnih delavcev ni rešeno stimulativno in se premalo upoštevajo rezultati dela, naloge in odgovornosti, ki jih ta delovna mesta pogojujejo. Razmerje med najvišjim in najniž-jim poprečjem osebnih dohodkov posameznih kategorij izkazuje tendenco uravnilovke.
V vseh TOZD in DSSS je treba pripraviti pregled neustrezno ocenjenih delovnih mest in izdelati predlog za odpravo teh nesorazmerij.
— v analitičnih delovnih mestih naj se upoštevajo in vrednotijo tudi dodatni specifični pogoji in potrebna znanja za posamezna delovna mesta, (strokovni izpiti, znanje tujih jezikov, specializacija.)
5.	Družbenopolitične organizacije in organi upravljanja imajo nalogo, da dvakrat letno (najmanj pa enkrat) ocenijo celotno vodilno in vodstveno strukturo, enako tudi funkcioniranje družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja. Pri vodilnih delavcih je treba upoštevati oceno tudi skozi kadrovsko perspektivo. (Naslednje mandatno obdobje, angažiranje sposobnih sodelavcev poslovodnim organom.)
6.	Ponovno je treba preveriti vse investicijske programe in možnosti pridobivanja sredstev za te programe. Usmeritev za združevanje sredstev med TOZD je, da se združuje sredstva le tam, kjer se to izkazuje z visoko produktivnostjo in akumulativnostjo.
7.	V bodoče je treba dati največji poudarek izdelavi razvojnih programov in dviganju tehnološkega nivoja in izboru takih, ki zagotavljajo visok tehnološki nivo. (ojačanje razvojne službe.)
8.	Ponovno je treba analizirati razdelitev strokovnega dela med TOZD in DSSS in izločiti kakršnokoli podvojevanje.
9.	Izvozne posle na področju investicijske gradnje je treba obravnavati kompleksno v okviru celotne dejavnosti podjetja. Morebitne začetne nestimulativne cene je treba obravnavati in reševati v okviru celotne dejavnosti in na daljše obdobje.
10.	Samoupravna organiziranost
— ugotavlja se, da je sedanja samoupravna organiziranost IMP kot delovne organizacije s številnimi močnimi temeljnimi organizacijami lahko postane ovira nadaljnjemu razvoju in sicer:
a)	notranje samouprave
b)	integracijskih procesov
Zato naj se prouči možnost organiziranja IMP kot sestavljene organizacije združenega dela, v kateri se bodo posamezne dejavnosti organizirale kot delovne organizacije (montaža, proizvodnja, projektiva, blagovni promet — doma, v tujini), v okviru delovnih organizacij pa temeljne organizacije, z določnejšo delitvijo dela in specializacijo.
Predlog pripravi komisija, sestavljena iz individualnih poslovodnih organov do konca septembra 1976.
9TBI T2U3Vf
AVGUST 1976
IZVLEČEK IZ POROČILA
Glavni direktor je v uvodu prikazal dosedanjo pot IMF od ustanovitve prvih TOZD do dosedanje sestave delovne organizacije. Svoje poročilo je nadaljeval:
V mesecu marcu 1976 je bilo dano v javno obravnavo dokončno besedilo osnutka zakona o združenem delu, ki je zajelo vse pripombe, ki jih je podala takratna javna razprava. V mesecu maju so bili v vseh TOZD in DSS ustanovljeni ožji in širši odbori za organizacijo in vodenje javne obravnave osnutka zakona o združenem delu. V mesecu juniju so odbori organizirali javne razprave na zborih delavcev. Odbori so javne razprave organizirali bodisi v celotnem delovnem kolektivu na zboru delavcev, v obliki delnih zborov, po sindikalnih skupinah, po družbenopolitičnih organizacijah in tudi po razširjenih sejah organov upravljanja. Tako lahko rečemo, da je razprava zajela v vseh TOZD in DSSS celoten kolektiv. Udeležba je bila nekje večja, nekje manjša.
Poročila kažejo, da je bilo zanimanje za osnutek zakona o združenem delu in za razpravo o njem veliko, saj so delavci pri javni razpravi sodelovali in tudi postavljali vprašanja, ki so se zlasti nanašala na vprašanja TOZD oziroma podjetja kot celote skozi osnutek zakona. Javna razprava je bila v veliki večini dobro pripravljena, na njej so sodelovali tudi strokovno pripravljeni delavci, ki jih je delegiral štab za vodenje javne razprave pri skupščinah občin, pa tudi sami delavci TOZD oziroma DSSS.
Vprašanj je bilo veliko, iz poročil izhaja, da so delavci dobili odgovore, pripomb in predlogov pa je bilo zelo malo. Navajam konkretne pripombe, podane na javnih razpravah:
— Kako uskladiti sprejemanje samoupravnih sporazumov v primeru, če se delavci v nekaterih TOZD izrečejo proti njim?
— Zakaj ni z zakonom o združenem delu predvidena enotna davčna politika in pokojninska doba vseh republik?
— V zakonu se preveč poudarjajo pravice delavcev, premalo pa čut za odgovornost in dolžnosti.
— Vprašanje je, če je smotrno, da osnutek ne ureja podrobneje delovnega časa, počitka, odsotnosti, posebnega varstva žensk, mladih in invalidov.
— Referendum ni najboljša oblika odločanja za vse primere, navedene v čl. 441 osnutka zakona o združenem delu.
— Predvidene denarne kazni za posamezne kršitve delovnih dolžnosti v sedanjem času najbrž ne bi več dosegle svojega namena.
Razprava je bila organizacijsko dobro pripravljena. Lahko ugotovimo, da je bila velika večina delavcev izčrpno seznanjena z vsebino osnutka,
težko pa bi bilo v sedanjem trenutku podati oceno, kako daleč so načela tega zakona prodrla v zavest posameznikov in delovnih kolektivov, predvsem glede družbenega značaja dohodka, to je, da delavci v združenem delu s svojim živim delom s sredstvi v družbeni lastnini ustvarjajo družbeni dohodek, katerega delijo z drugimi delavci v združenem delu. Zato smatram, da pred tem forumom še stojijo odgovorne naloge za uresničitev načel novega zakona, ki se morajo odraziti v samoupravnih aktih in sporazumih in sploh v medsebojnih razmerjih med TOZD v IMF ter v medsebojnih razmerjih delavcev. Takoj je potrebno temeljito pregledati in analizirati obstoječe samoupravne akte, ugotoviti odstopanja od izhodišč novega zakona ter pripraviti spremembe in dopolnitve oziroma sprejeti nove. Zato je potrebno, da se v delovni organizaciji in TOZD formirajo odbori za pripravo samoupravne organiziranosti TOZD in delovne organizacije v duhu novega zakona.
ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV
Med TOZD, ki so tehnološko in poslovno povezane na področju proizvodnje in montaže, bo treba najti trajnejše odnose glede združevanja sredstev v cilju porasta produktivnosti in rentabilnosti. Zato smatram, da je nujno potrebno pristopiti k delu za oblikovanje internih dohodkovnih odnosov na temelju samoupravnega sporazumevanja o komercialnih bonifikacijah in o združevanju dela in sredstev v obliki inženiringa in interne banke. Ena od prvenstvenih nalog je prav gotovo samoupravno organiziranje interne banke, ter izdelava pravilnika o financiranju v IMF. V tem pravilniku morajo biti zastopana načela družbenosti dohodka, solidarnosti in vzajemnosti, ki so temelji za realizacijo skupnih interesov IMF.
Z organizacijami združenega dela, s katerimi obstoja dolgoročnejša poslovna povezanost v večjem obsegu na področju nakupa in prodaje bomo morali skleniti samoupravne sporazume glede skupnega ustvarjanja družbenega proizvoda v cilju, da se doseže čim več jo družbeno proizvodnost in donosnost.
Kot prvi primer takega samoupravnega povezovanja lahko navedem, da je skupna komisija Elektrotehne in IMF skladno z načeli o združevanju na področju proizvodnje in prometa blaga in storitev ugotovila več pomembnih skupnih interesov, kot so:
—	skupni nastopi na zunanjem tržišču,
—	uvajanje sodobnejše tehnologije in proizvodnje blaga,
—	zniževanje zalog,
—	skupno koriščenje predstavništev doma in v tujini,
—	sodelovanje strokovnih služb na področju avtomatske obdelave podatkov, marketinga in fi-nančnega poslovanja.
Prikazani primer povezovanja z Elektrotehno naj nam služi kot izhodišče za samoupravno povezovanje z drugimi delovnimi organizacijami, s katerimi ima IMF dolgoročnejše poslovne odnose večjega obsega.
Prav tako je nujno, da se bodo posamezne I TOZD samoupravno povezovale z drugimi orga- j nizacijami združenega dela izven IMF, s katerimi imajo neposredne odnose glede oskrbe surovin in materiala oziroma s plasmajem svojih izdelkov.
Z bančnimi organizacijami bo treba skleniti samoupravne sporazume o združevanju dohodka i za financiranje razvojnih planov.
S krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi inte- j resnimi skupnostmi s področja skupne in splošne j uporabe bo treba doseči take sporazume glede fi- I nanciranja njihove dejavnosti, ki bodo upoštevali naše možnosti.
Z INTEGRACIJSKIM PROCESOM ZASLEDUJEMO TELE SMOTRE:
—	realizacijo splošno sprejete zahteve policentričnega razvoja SRS in pri tem upoštevati objektivne pogoje, katere mora izpolnjevati nosilec združenja v prostorskem, tehnološkem, ekonomskem in organizacijskem smislu;
—	možnost svobodnega, vendar zavestnega vstopanja in izstopanja iz nakazanega poslovnega sistema IMF, ki ne sme okrniti samoupravne pravice zaposlenih v kateremkoli delu IMF, niti ne sme škodovati ekonomskim interesom v IMF združenih TOZD;
—	zagotovitev vsem v IMF združenih TOZD ! enakih možnosti za napredovanje (rast in razvoj), diferenciacija nastopi šele kot rezultat izkoriščanja enakih startnih pogojev in uspešnega izvrševanja sprejetih delovnih nalog;
—	smiselno bi v poslovni sistem IMF Ljubljana združevali tiste OZD, ki se lahko vključujejo v eno izmed naslednjih pet dejavnosti: montaža no- i tranjih instalacij, proizvodnja investicijskih do- j brin, maloserijskega in individualnega tipa, projektiranje in konstruiranje postopkov in naprav za i nemoteno izvajanje prvih dveh, zastopanje inozemskih podjetij kot posebne in začetne oblike te- j snejšega poslovno-tehničnega sodelovanja, kot peta pa se pojavlja dejavnost inženiringa v izvajanju poslovnega predmeta IMF, ki je seveda zahteva sodobnih pristopov pri prevzemanju del;
—	s tem je podana usmeritev poslovnega sistema IMF, ki bo tudi vnaprej hibridna organizacija z vodoravno in navpično oziroma z družbeno in tehnično delitvijo dela, katero mora spremljati razvoj kooperacije med proizvajalci, združevanje s skupnimi poslovnimi interesi povezanih partnerjev;
—	zagotoviti moramo maksimalno učinkovitost z integracijo ustvarjenega poslovnega sistema IMF in v njem kot v celoti razširiti vse pozitivne , prednosti, ki jih ima obstoječa struktura IMF pred drugimi v Sloveniji in v Jugoslaviji (višja produk- : ti vnos t dela. naprednejše organizacijske rešitve v j
IMF GLASNIK izdaja delovna skupnost IMF - Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni urednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), Valter Tischer. ing. Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože VVeis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMF Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
GLAVNEGA DIREKTORJA
tehnoloških postopkih, stabilnost delovnih rezultatov in delovnega kolektiva, dosledno izpolnjevanje družbenih norm in samoupravnih sporazumov itd.);
— s prečiščenjem proizvodnih programov združenih TOZD (povsem jasno in eden glavnih vzrokov za integracijski proces je današnje pretirano prekrivanje proizvodnih struktur posameznih OZD).
Izvedba bo možna šele tekom časa, ko bi spoznali, kje so objektivno najprimernejši pogoji za razvoj posamezne dejavnosti in prav gotovo (je zelo pomembno) bo treba najprej ustvariti zadostno mero medsebojne informiranosti, medsebojnega zaupanja in enotnih pogledov na razreševanje tekočih in razvojnih problemov, in bi po popolni integraciji vseh pristopili potem v drugi fazi, vendar že znotraj enotnega poslovnega sistema IMP k procesu specializacije dejavnosti po posameznih TOZD.
Integracijski proces je pogojen z družbenimi, tehnološkimi in ekonomskimi motivi.
V tem letu se integracijski proces nadaljuje s predvideno pripojitvijo »Panonija« Murska Sobota, s tem, da bo s TOZD Dvigalo skupaj proizvajala osebna dvigala in bosta v tem delu proizvodnega programa udeležena pri skupno ustvarjenem dohodku.
TOZD v IMP, ki so s svojim proizvodnim programom, montažnimi storitvami, projektiranjem tesno povezane z gradbeno dejavnostjo, se bodo morale vključiti v višje oblike samoupravne organiziranosti slovenskega in jugoslovanskega gradbeništva, kot tudi z večjimi organizacijami s področja prometa, blaga in storitev, s katerimi že obstoja dolgoročna poslovna povezanost (kot že navedeni primer z Elektrotehno), kakor tudi z učno-vzgojnimi in znanstveno-raziskovalnimi institucijami.
Glede na organiziranost v IMP pa bo potrebno jasneje opredeliti posamezne oblike osebnega izjavljanja in okrepiti delegatski sistem odločanja. Gre predvsem za smotrno, racionalno razmejitev Pristojnosti oblik osebnega izjavljanja (referendum, zbori delavcev, podpisovanje aktov ali pismenih izjav in drugo) in določitev pristojnosti delegatsko oblikovanim organom (delavski svet, samoupravna delavska kontrola, disciplinska komisija).
Sedaj organizirane TOZD v IMP v celoti izpolnjujejo tehnične in družbenoekonomske pogoje, predvidene v novem zakonu o združenem delu, kar dokazuje sedaj dosežena stopnja samoupravne organiziranosti in učinkovitosti gospodarjenja v obdobju od njihovega nastanka. Ponovno pa bo potrebno preveriti upravičenost Upravljanja združenih sredstev za opravljanje storitev posebnega pomena (družbena prehrana, samski domovi, počitniški domovi).
TEŽAVE
V DOSEDANJEM POSLOVANJU
Celotno problematiko bi lahko zgostili v tri skupine:
najprej nastopa kadrovski kompleks s problemi 'zobraževanja, nagrajevanja, ustvarjanja družbe-nega standarda in nelojalne konkurence v nagra-
jevanju in prevzemanju pri nas izšolane delovne sile itd.
Drugo skupino problemov bi združili na skupen imenovalec »tehnoloških« težav, ki nastopajo zaradi različnih vrst projektiranja naprav, ki služijo isti funkciji na približno enakovrstnih objektih zaradi razdrobljenosti kapacitet in relativno tehnološke zaostalosti drugih domačih podjetij, ki ohranjajo stare in neproduktivne načine dela pri izvajanju montažnih storitev in končno zaradi težav s strokovnim kadrom, ker ni dovolj izšolanih ljudi oziroma so zaposleni na delovnih mestih, ki sploh ne ustrezajo njihovemu osnovnemu poklicu.
Tretjo skupino predstavljajo težave v zvezi z nabavo potrebnih repromaterialov (v celotnem IMP tekoče obračunamo za vse dejavnosti cca 15.000 različnih vrst materiala) in ustrezajočih delovnih pripomočkov. Zaradi tovrstnih problemov moramo imeti sorazmerno visoko vrednost zalog, v neposredni proizvodnji z neprimerno več težavami uveljavljamo sodobne tehnološke postopke, vse skupaj pa seveda vpliva tudi na prekoračitve pogodbenih rokov.
PRIHODNJE NALOGE IN USMERITEV
Velikost IMP in razvoj, ki je neizogiben, če hočemo tudi v prihodnje uspešno delati in p poslovati, zahtevata od nas določene spremembe v poslovnem obnašanju. Poleg tega moramo v prihodnje resno računati z bolj zapletenimi odnosi v proizvodnji in montaži, transportu in poslovnih odnosih s tujino, pri vključevanju v mednarodno delitev dela in partnerjih doma. To zahteva višji in boljši nivo organizacije, močnejše vezi in sodelovanje na temelju samoupravnega sporazumevanja znotraj TOZD, znotraj IMP in tudi navzven podjetja. Pomeni, da moramo trajno skrbeti za utrjevanje tistega, kar nas je in nas bo tudi v bodoče združevalo. Po eni strani gre za proces decentralizacije upravljanja, ki postavlja gospodarjenje kot primerno samoupravljavsko dolžnost vsakega v delovnem kolektivu in je torej primerna družbenoekonomska, pa zato tudi politična naloga. Samo s tem bomo zagotovili izgradnjo in uveljavitev kakovostno drugačnega odnosa do dela, da bo delavec v TOZD zares začutil, da je sredi dogajanja, ko mora prevladati zavest vseh, da z nedelom ne moremo razvijati samoupravne proizvodne odnose. Ta poglobitev samoupravljanja pa mora seveda po drugi strani voditi k višji stopnji samoupravne in poslovne integracije, kot posrednik, vendar za širjenje materialne baze samoupravnega proizvodnega načina neizogibnih učinkov združevanja sredstev z medsebojnim sporazumevanjem.
Tako ali drugače je naša srednjeročna usmeritev tesno povezana z našim dosedanjim delom in nas hkrati zavezuje, da ohranjamo in skušamo prenesti na druge sorodne proizvajalce vse tisto, kar nas v pozitivnem smislu loči od njih, hkrati pa prevzeti od njih, kar je pri nas še nedorečeno. IMP ,je tipičen predstavnik, ki ima za svoj poslovni predmet tako imenovani »kooperativni« (integra-tivni) program; znana je tehnološka veriga: projektiranje — montaža — proizvodnja — razvoj
glede na projektne naloge. Tak program je nastal zaradi spredaj omenjenih težav, ki nam sedaj omogoča boljše izkoriščanje zmogljivosti, kar se končno kaže v višji produktivnosti dela glede na sorodna podjetja. Po drugi strani pa ima IMP zaradi tolikšne stopnje integracije tehnološko navezujočih se programov bolj gospodarno rabo druž-beno-proizvajalnih sredstev.
Pri vključevanju v širše družbeno in ekonomsko dogajanje zahteva proizvodna struktura IMP večjo skrb in pozornost zaradi potrebe pravilne izbire kooperantov, ki imajo svoj način poslovnega obnašanja, ki pa je lahko precej rizičen glede na normalno odvijanje dela v IMP. Zato se kot logična rešitev ponuja sama od sebe, da mora razvoj kooperacije med proizvajalci, združevanja s skupnimi interesi povezanih poslovnih partnerjev voditi v višjo obliko samoupravne organiziranosti. Takšen razvoj nam predvsem narekuje tehnološki razvoj in skrb za zagotovitev ugodnih delovnih pogojev, družbenega standarda in socialne varnosti vseh zaposlenih ob hkratnem in trajnem poglabljanju samoupravnih odnosov in družbenega razreševanja problemov delovnih ljudi.
Slej ko prej ostajamo tudi v prihodnje pred naslednjimi smotri:
— da pospešujemo tisto zvrst montažnih storitev in pospešujemo razvoj tistih proizvodov, za katerimi je realna družbena potreba,
Nadaljevanje na 7. strani
POSOJILO ZA CESTE
Akcija še teče. Nekatere TOZD so jo že zaključile. Stanje 20. 7. 1976 pa je bilo naslednje:
TOZD	vpisalo	zaposle- nih	vpisana vsota
SKIP	128	138	230.100,00
TRAA	304	397	541.800,00
PMI	323	420	732.500,00
BLISK	160	226	268.000,00
EKO	162	186	280.100,00
TEN	359	437	667.400,00
PM	241	355	433.120,00
DS	49	49	93.400,00
KLIMA	287	346	596.100,00
PB	98	98	318.300,00
TIO	187	203	375.900,00
OV	465	527	853.560,00
ZST	33	33	88.000,00
EM	326	588	960.320,00
DVIGALO	78		127	163.660,00
LSL	288	308	600.000,00
DSSS	156	196	318.000,00
Opomba: Posebej je treba pohvaliti nekatere delavce in matere samohranilke, ki so vpisale oz. vpisali posojilo. Prav tako so ga vpisali zaposleni v predstavništvu v Skopju in naš predstavnik v Sarajevu. Težko pa je razumljivo, da posojila ne vpišejo nekateri posamezniki, ki pa nimajo ravno majhnih OD in ne živijo v težkih razmerah.
V_________________________________________________y
STRAN 5
SIKAM 4
AVGUST 1976 1 AVGUST 1976
ZRNO NA ZRNO POGAČA — KAMEN NA KAMEN PALAČA
Julijska vročina je pritiskala in edino v vodi se je človek še lahko malo osvežil. Tistim, ki so se odločili, da se med dopustom naužijejo sonca in morja, letos ne bo treba tarnati med slabim vremenom. Kdor želi mir, naj pride v Fieso, je dejal eden izmed gostov.
»Z gosti nimano nobenih problemov, veliko je takšnih, ki sem prihajajo že vrsto let, poznajo dom in red v njem, ostali
se pač morajo temu redu P^d'ti,« pravi upravnik Silvo Hočevar, ki letos četrto leto J1 naš dom v Fiesi in ga bo še naprej, če bo dobil dobre Aavce-
»Razumem, da je težko M^di, ki bodo krepko delali, ko se bodo drugi kopali in užf na dopustu, težko je dobiti ljudi, ki bodo z vso odgovoru1’0 m znanjem delali. Najhuje je to, da se osebje sredi sezdpUenja. Gost ne bo spraše-
Izvajalec SGP »Gorica« dostavi na gradbišče elemente in jih takoj montira na že pripravljeno konstrukcijo (desno)
Skelet industrijske hale je nared. V ozadju že čakata dvigali, da stopita v akcijo (spodaj)
val, koliko časa kdo dela, ampak zahteva svoje, to pa je od delavca, ki prvič dela tu, težko pričakovati in nemogoče zahtevati. Ob obilici dela je težko še nekoga uvajati v trenutku, ko bi vse moralo teči po tekočem traku,« razmišlja upravnik.
»Ko sem prišla sem, sem bila malo razočarana,« pravi Blažena Omahen, kuharica v domu. »Vsi obeti niso bili uresničeni.«
V	kuhinji so zaposlene tri ženske, pomaga jim še fant. Njihov delavnik se uradno začne ob 5. uri, a neuradno pa mnogokrat že prej, da so popoldne lahko proste do 16.30. Vsak dan pripravljajo tri obroke, v nedeljo je mrzla večerja.
»Najtežje je, če ljudje niso zadovoljni, vse ostalo ni težko. Doslej se nihče ni pritoževal.««
V	Fieso je prišla iz dekliškega vzgajališča v Višnji gori, kjer je prav tako kuhala.
»Tale tempo bi še vzdržala, če bi imela v kuhinji še eno dobro pomočnico. Sicer pa, če se bom redno zaposlila, drugo leto ne bom mogla več priti sem,« je pripovedovala in si brisala potno čelo — temperatura v kuhinji je bila še nekaj stopinj višja kot zunaj.
Kakšne posebne zabave v našem domu ni. Gostom sta na voljo dve mizi za namizni tenis, mali balinčki, šah, televizija in radio. Otroci imajo še gugalnico in igrišče z mivko. Morje je letos bolj čisto, kot je bilo pretekla leta. Gostov po hotelih je manj, posebnega »navala« tudi ni v številne počitniške domove, ki sojih delovne organizacije iz vse Slovenije zgradile v Fiesi.
Pri kosilu sem zmotil dve družini:
»Tistega, kar smo imeli druga leta, letos ni. Dom je urejen, red vzoren, le s hrano se ne morem sprijazniti. Sem prihajam že več let. Fiesa je sorazmerno blizu, ni tiste prehude vročine. Blizu je tudi zdravnik, kar je, če ima človek otroke, zelo pomembno. Lošinj se mi zdi nekako od rok. Mir je tu, ko je bil še stari dom, ga ni bilo,« je pripovedoval Jože Založnik iz TOZD Projektivni biro.
»Smo zadovoljni s ceno in z domom. Tu človek vsaj še lahko govori po domače in ga vsi razumejo. Iz Maribora sva v tej izmeni dva, več pa jih je odšlo na Lošinj,« je dejal Anton Avguštinar.	T. Š.
To sicer ni, palača namreč, bodo pa prepotrebni poslovno skladiščni prostori TOZD Projekt montaže iz Kopra, ki se zares hitro dograjujejo v Izoli^od koder so tile posnetki.
Če se prav spominjamo,smo v eni od aprilskih številk Glasnika objavili reportažo o nameravani gradnji v Izoli. No sedaj je to stvarnost, ki gre z nezadržnim tempom naprej tako, da so tudi ti poslednji posnetki že zastareli, čeprav nosijo datum 14. sedmi (julij) 76.
Predvidevamo, da se bodo dela pri gradnji nadaljevala z nezmanjšanim tempom tako, da lahko upravičeno pričakujemo dograditev še letos.
Bo morda dosežen rekord pri času gradnje? Spodnje fotografije to nedvomno potrjujejo.
Smrekca bo vsak čas postavljena. Za delavci izvajalca SGP Gorica TOZD Koper je še ena delovna zmaga, za to menim, da jim lahko iskreno čestitamo (prva zgoraj)
Žerjavi v efekti vi, krovci na svojih mestih in tako objekt dobiva pravo podobo (druga zgoraj)
"anji del jedilnice
Nas dom v Fiesi
• POČITNICE • POČITNICE • POČITNICE • POČITNICE POČITNICE • POČITNICE • POČITNICE • POČITNICE •
Predstavljamo vam:
VELIZARJA PRVULOVIČA
Pogovor se je začel tako kot običajno: z njegovim — nimam kaj povedati — in kopico mojih vprašanj in kmalu se je pred menoj razgrnila njegova življenjska pot, težka in polna bridkih izkušenj. Rodil se je v Svrljinu pri Nišu pred 36 leti. Ko je odšel služit kadrovski rok, ga je pot pripeljala v Slovenijo. Po odsluženem roku se je namesto domov napotil v Iskro, kjer mu je eden od prijateljev priskrbel delo.
»Osem mesecev sem pri kmetu delal za hrano in stanovanje, dopoldne pa sem delal v tovarni. Vedel sem, da je to edina možnost, ki mi je preostala.«
3. septembra 1962 je prišel.k Toplovodu.
»Do leta 1966 sem delal na terenu po domovini, doleta 1968 pa še po Nemčiji. Ko sem se vrnil iz Nemčije, sem moral nekaj ukreniti. Imel sem samo štiri osnovne šole in sem se začel učiti. Končal sem osnovno šolo in nato še kovinarsko na Viču, sedaj sem na delovod-ski.«
In kaj ga je gnalo, da se je začel učiti, obenem zidal hišo in si ustvarjal družino?
»Mislite, da mi je bilo malo hudo, ko so mi rekli, kaj boš ti tukaj, kruh si nam prišel jest. Pa se danes sprašujem, čigav je bil ta kruh. Sam sem plačal drugo polovico osnovne šole, kovinarsko in sedaj plačujem delovodsko šolo. Zgradil sem si svoje stanovanje, podjetje mi je dalo kredit, ki ga moram vrniti. Je bil moj kruh morda tistega, ki je dobil družbeno stanovanje, ima plačano šolnino in študijski dopust, pa ne gre v šolo, kaj?«
Krepka je bila njegova beseda. Njegovi nekdanji sodelavci imajo danes višje osebne dohodke kot on, ki je KV klepar in je razporejen na delovno mesto KV ključavničarja.
»Nisem zadovoljen. Predlagal sem, da bi vse, ki imajo višje OD kot jaz in smo enako začeli, preizkusila posebna komisija, pa so mi odgovorili, da to ni izvedljivo. Ko sem se zanimal, kako je z možnostjo, da bi mi TOZD Klima povrnila stroške šolanja na delovodski šoli in da-bi za pripravo na izpite koristil študijski dopust, pa sem, predno sem napisal prošnjo, dobil odgovor, da nima smisla, ker zame ni predvidenega delovnega mesta.«
Večkrat je hotel že odnehati, pa je bila volja večja od trenutne krize. Kljub vsemu mu je spomladi uspelo opraviti pet izpitov in sta mu le dva ostala za jesen. Je eden redkih, ki mora ob sobotah doprinesti manjkajoče ure, ker gre v torek popoldne v šolo in ne more delati do štirih.
»Marsikaj razumem, toda zakaj se mi je začela delati krivica, mi ni jasno. Povem tako, kot je in morda me to tepe? Se boriš za nekaj, pa te črno gledajo?«
Ni mu vseeno, kako je delo opravljeno, kako bo z izdelkom zadovoljen tisti, ki ga bo kupil.
»Ljudje so postali brezbrižni in pravijo — bo že kako. Pa ni res. Vsaka škoda, ki nastane po katerikoli krivdi, se pozna tudi v mojem žepu. Ni mi vseeno, kaj bo rekel tisti, ki bo moj izdelek dobil za
mano. Tudi jaz sem jezen, če v trgovini kupim nekaj slabega, v prepričanju, da je dobro in bi moralo biti dobro, a je zaradi — bo že kako — postalo slabo.«
In kako dela v kleparski delavnici?
»Delo ni težko, vse se da narediti. Bil sem brez izkušenj, pa sem rad prisluhnil izkušenim delavcem in danes rad pomagam mladim. Na drugi strani pa marsikdo vidi mladega človeka, kako napak dela, pa noče reči besedo ali dve in mu pomagati. Zato tudi razumem mlado generacijo. Treba jih je navdušiti zadelo — a z načini, kot smo začeli sedaj, tega gotovo ne bomo dosegli.«
Pa so se našli tudi taki, ki so mu rekli, pa pojdi, če ti ni dobro.
»Kam po 14 letih? Ne grem, hočem ostati in tu delati še naprej.«
Glej ga študenta, so govorili nekateri za njim, ko je začel hoditi v šolo. Glej ga, kako se »sekira«, so zopet pripominjali, ko mu ni bilo vseeno za marsikaj. In verjetno bo še kakšen glej ga!
»Dobro se razumemo z našim mojstrom, ker tudi on razume vsakega, samo po pravici mu je treba povedati.«
Kopico vprašanj je ostaK) odprtih. Kdo jih bo rešil? Velizar se je napotil do glavnega direktorja, zakaj, ga najbrž ne bo treba vprašati.
PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI
V MESECU JUNIJU 1976
TOZD »Ogrevanje, vodovod«, Ljubljana
Jurjevčič Anton, vod. r. sek. — ekonomist
Plesnik Zlatko, risar
TOZD »SKIP«, Ljubljana
Ilič Milan, pom. varilec Hamulič Esad, transportni delavec
TOZD »TRAA«, Ljubljana
Vovk Anton, pomožni strugar Ašič Liljana, administrator Rebolj Ivan, KV strugar
TOZD »TEN«
Tvrdič Lovre, vodja servisa v Splitu Rukav Mijo, servisni monter specialist
TOZD »Dvigalo«, Ljubljana
Fakin Leopold, vodja rač. sl. TOZD Osvald Jože, vajenec
TOZD »Družbeni standard«, Ljubljana
Žnidaršič Marija, točajka Paratušič Sima, snažilka
“ \
Gradili bomo
na soseski BP — 8 v Črnučah
TOZD OV in TOZD Dvigalo bosta v Črnučah gradili proizvodno skladiščne prostore. TOZD OV je že pred časom imenoval gradbeni odbor, ki mu predseduje direktor TOZD ing. Anton Zima.
Ta odbor je doslej že opravil precej del. O gradnji so razpravljali samoupravni organi in dokončno je odločil kolektiv za referendumu. Ker se bo moral kolektiv odreči marsikaterim sredstvom, je delavski svet tudi razpisal referendum.
Gradbeni odbor je predvidel gradnjo v dveh fazah. Letos naj bi odkupili zemljišče, dobili projekte in vsa potrebna soglasja. Prihodnje leto pa bodo do sprejetja zaključnega računa našli izvajalca del. Objekti naj bi bili zgrajeni po naslednjem vrstnem redu: proizvodna hala, zunanja kanalizacija, vratarnica, skladišče vnetljivih tekočin, upravna stavba z zakloniščem, bunker za izotope in ob koncu še zunanja ureditev.
TOZD OV bo novogradnjo financirala iz lastnih sredstev in s sredstvi, ki jih bo dobila ob prenosu svojega premoženja TOZD Klima. Pripravljen je namreč poseben sporazum o prenosu imo-vine TOZD OV ostalim TOZD v Vojkovi ulici.
Delavci TOZD OV naj bi se po dosedanjih načrtih preselili v nove prostore v začetku 1. 197&
TOZD Dvigalo že tudi urejuje potrebno dokumentacijo, da bo odkupilo zemljišče.
X______________________________
Guček Edvin, natakar Šušnjar Darinka, kuh. pomivalka Hočevar Silvo, hon.
Grden Aleksandra, hon.
Beguš Lidija, hon.
Bele Zdenka, hon.
Dobravc Justi, hon.
Potočnik Angela, hon.
Gregorovič Pavla, hon.
Gregorovič Marjana, hon.
Zupančič Vida, hon.
Satler Fani, hon.
Saloker Alenka, hon.
DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB
Engelsberger Nevenka, sam. operater mehanograf.
Povše Marica, sam. operater mehanograf.
Troha Emil, kurir-šofer
TOZD »Projekt, montaža, inženiring«, Maribor
Kremljak Janez, risar Pem Ana, servirka Lešnik Kristina, snažilka Lenarčič Marija, samost, ref. v knji-gov.
TOZD »Projekt, montaža«, Koper
Rogelj Stojan, VŠ delavec Borec Janez, prem. iz TOZD »PMI«, Maribor
Božič Ignacij, NK delavec Čuk Jože, prem. iz TOZD »OV«, Ljubljana
Božič Miro, NK delavec
TOZD »Livarna«, Ivančna gorica
Kraševec Ivan, VS delavec
V MESECU JUNIJU 1976 JE BILO V PODJETJU ZAPOSLENIH 5.530 DELAVCEV, OD TEH 859 UČENCEV V GOSPODARSTVU IN 81 DELAVCEV V INOZEMSTVU.
UPAMO, DA SE NOVOSPREJETI DELAVCI PRI NAS DOBRO POČUTIJO!
ODŠLI
V MESECU JUNUU 1976
TOZD »Klima«, Ljubljana
Kolarič Marjan, razvelj. uč. pog. Mazouzi Cvetka, podala odpoved
TOZD »Ogrevanje, vodovod«, Ljubljana
Selimovič Šaban, na željo del. Selimovič Zahid, na željo del.
Čuk Jože, premeščen v TOZD »PMI«, Koper
TOZD »SKIP«, Ljubljana
Varga Josip, na lastno željo Pugelj Stanislav, na lastno željo Šimnovec Roman, izključitev
TOZD »TRAA«, Ljubljana
Smuk Martin, odpoved delavca Vrhar Alojz, odpoved delavca Strašek Stane, odpoved delavca Zmazek Zvone, odpoved delavca
TOZD »TEN«, Ljubljana
Baranašič Branko, na delavčevo odpoved
TOZD »Dvigalo«, Ljubljana
Lovšin Andrej, po lastni želji Grom Alojz, po lastni želji Smrekar Rudolf, hon.
TOZD »Projekt, montaža, inženiring«, Maribor
Ivančič Marija, po pogodbi Koroševič Franc, samovoljno Borec Janez, prem. v PM, Koper Pšeničnik Matija, samovoljno Berlič Štefan, sporazumno
TOZD Projekt, montaža, Koper
Humar Klavdija, odpoved delavke Artnik Franc, odpoved delavca
TOZD »TlO«, Idrija
Jereb Bojan, prek. uč. pog.
TOZD »Livarna«, Ivančna gorica
Tomšič Marija, odpoved delavke
Rokavec Ivan, v JNA Kužnik Jože, odpoved delavca Verbič Alojz, odpoved delavca
TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj
Šmigoc Franc, umrl Vindiš Vincenc, negat, ocena v poskus, dobi
Rajh Majda, neresn. podat, ob pridob. lastn. del.
Veselič Justika, izjava delavke Plohl Zdenka, prek. uč. pog.
Žgeč Jože, prek. uč. pog.
Horvat Branko, prek. uš. pog.
Šprah Jože, prek. uš. pog.
Zavratnik Mirko, prek. uč. pog. Zebec Slavko, prek. uč. pog.
Feguš Marjan, prek. uč. pog.
Donaj Stanko, prek. uč. pog.
Lorber Jože, prek. uč. pog.
Jus Janko, prek. uč. pog.
Kavčevič Zvonko, prek. uč. pog. Pihler Milan, prek. uč. pog.
TOZD »Blisk«, Murska Sobota
Korošec Vinko, sporazumno
TOZD PM KOPER • TOZD PM KOPER • TOZD
USTANOVLJENA OO ZSMS
Danes (9. julija) je bila v Kopru ustanovna konferenca OO ZSMS »IMF« TOZD PM Koper. Ustanovne konference se je udeležilo trideset mladincev, kar je približno 1-4 zaposlenih mladincev v TOZD PM. O nalogah zveze socialistične mladine je spregovoril tov. Janez Novak, sekretar Obalno kraške konference ZSMS. Zbrane mladince sta pozdravila tudi direktor TOZD ing.
Alič in pa predsednik konference sindikata IMP tov. Jože Šubic.
Ustanovna konferenca je izvolila predsedstvo in pa sprejela delovni program. Tako je obalna kraška konferenca bogatejša za eno osnovno organizacijo ZSMS. Upamo, da bodo mladi program, ki so ga sprejeli, tudi uresničili. Pri svojem delu pa pričakujejo pomoč ostalih družbenopolitičnih organizacij TOZD in delovne organizacije.
Ustanovne konference se je resda udeležila le četrtina zaposlenih mladincev v TOZD, kar pa je dovolj za zdravo jedro, ki bo lahko v svoje vrste vključilo vse zaposleno mladino. Delo prizadevnih posameznikov je obrodilo prve sadove. Želimo, da z enako voljo in prizadevnostjo in še z večjimi uspehi nadaljujejo.
Na sliki: delovno predsedstvo ustanovne konference
X__________________________________________J
TCfifT3U0VA
IZVLEČEK IZ POROČILA
Nadaljevanje s 3. strani
'— da pri tem dosegamo čim večjo produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja,
— da nam to omogoča razvoj in napredek po-santeznih TOZD in delovne organizacije.
Lahko rečemo, da prav te dni končujemo dobri ^ve leti dolgo dobo priprav, razmišljanj in izdelave srednjeročnih planov TOZD IMP, ki smo jo Ustavili že februarja 1974. Krona vsega je podpi-| San samoupravni sporazum o temeljih plana IMP .^76—80 v naših internih odnosih, ter obravnava 'n sprejem planskih dokumentov družbenopoli-ltčnih skupnosti. Naše delo, razmišljanja, dogo-| 'arjanja in sporazumevanje so bili v vseskozi pre-re,i z družbenimi, tehnološkimi in ekonomskimi i Polivi.
SREDNJEROČNI PLAN
Srednjeročni plan IMP predvideva poprečno letno fizično stopnjo rasti 12,28 %, kar bomo do-^e8li s povečanjem števila zaposlenih za 7,46 %. |“foduktivnost dela bomo dvignili za 4,82 %, od 1 !ega na račun intenzivnosti dela 1,5 % in z večjimi Investicijskimi vlaganji v proizvodna sred-| stva 3,32 odstotka.
URESNIČEVANJE STABILIZACIJE
N' letu 1975 smo vložili veliko truda za skupna ^zadevanja naše družbe, da bi stabilizirali gozdarstvo. Akcijo za izdelavo stabilizacijskih :Pr°gramov je vodila zveza komunistov. Vse *yZD so izdelale akcijske programe, v TOZD so
'le imenovane komisije, prav tako pa tudi na ravni delovne organizacije. Glavni cilji, ki smo si m zadali s stabilizacijo, so bili:
zmanjšanje vseh vrst stroškov, povečanje produktivnosti, zmanjšati uvoz in povečati izvoz, i izboljšati organizacijo dela,
zmanjšati izgubo delovnega časa.
Lahko rečemo, da so v TOZD akcijo dobro za-
stavili, da pa je niso tudi do konca uresničili in izpeljali. Nesporno pa je, da nam je stabilizacija prinesla veliko. Rezultati stabilizacije so bili obravnavani na vseh TOZD in DSSS, oceno pa je obravnaval tudi svet ZK IMP. Ugotovljeno je bilo, da smo zlasti dosegli pozitivne rezultate pri zmanjšanju uvoza, znižanju števila nadur, povečanju produktivnosti, zmanjšanju raznih stroškov.
Področje, na katerem nismo uspeli kaj dosti narediti, je izguba delovnega časa oziroma število ur boleznin, za katerega bi lahko trdili, da je preveliko.
KADROVSKA PROBLEMATIKA
V letu 1975 število zaposlenih vodovodnih inštalaterjev v IMP že prevladuje v odnosu do ostalih obravnavanih podjetij. Glede na pomanjkanje del na vodovodnih instalacijah (montažna gradnja z že vgrajenimi sanitarnimi vozli, sanitarna stena in podobno), bo torej potrebna previdnost pri nadaljnjem širjenju kapacitet oziroma že obstoječi kader postopoma prekvalificirati v monterje centralne kurjave oziroma plinskih instalacij. Temu ustrezno je bil tudi sprejem novih vajencev manjši za 44 % v primerjavi z letom 1975.
Število inštalaterjev centralne kurjave v IMP nazaduje, glede na celoten porast in še bolj v odnosu na ostala podjetja. To nam kaže tudi razmerje, ki se že nagiba v škodo IMP. Sprejem novih vajencev je bil v primerjavi z letom 1975 manjši za 42 %, kar bo razmerje v prihodnosti še poslabšalo.
Skokovit porast monterjev klima naprav beležimo v letu 1973, nakar pride do umirjenja in bo v bodoče verjetno ostal na sedanji ravni. Sprejem novih vajencev je manjši v primerjavi z letom 1975 za 38 %. Ker je v ostalih podjetjih porast veliko manjši, obsega IMP v letu 1975 še dve tretjini od skupnega števila zaposlenih inštalaterjev obravnavanih podjetij.
Število elektromonterjev v IMP, glede na ostala podjetja, upada. Sprejem novih vajencev je v primerjavi z letom 1975 manjši za 29 %, kar bo v prihodnje razmere še poslabšalo.
Opazno je veliko nihanje števila zaposlenih strojnih inženirjev v IMP. Ostala podjetja pa so napravila zlasti velik skok v letu 1975, tako da trenutno zaposlujejo skoraj tri četrtine strojnih inženirjev. Če k temu dodamo še podatek, da je v letu 1975 celoten IMP štipendiral le 13 strojnih inženirjev, lahko postanemo zaskrbljeni. Z ustrezno štipendijsko politiko lahko stanje v prihodnje bistveno popravimo. Zavedati se moramo, da brez ustreznih kadrov tudi inženiring oziroma razvojna služba ne bosta dala tistega, kar od n jih pričakujemo.
Tudi pri zaposlovanju elektroinženirjev IMP zaostaja, saj se je število le-teh od leta 1972 pa do 1975 povečalo le za 10. V letu 1975 smo imeli 8 štipendistov, bodočih elektroinženirjev.
Specifična je problematika pri višje in visoko strokovnih delavcih: pravniki, analitiki, ekonomisti, komercialisti, računovodje. Predvsem pa je previsok porast nižje strokovnih delovnih moči v IMP, kar še poslabša razmerje. Medtem ko je zaposlovanje visoko strokovnih moči s teh področij premajhno in bi ga kazalo v bodoče še povečati glede na velike naloge s področja sodobne organizacije poslovanja in dela. Lahko smo tudi zaskrbljeni ob podatku, da smo v letu 1975 štipendirali le 4 ekonomiste in nobenega pravnika.
Tokovi našega samoupravnega razvoja se med drugim kažejo tudi v tem, da mora v vse pore družbenega življenja prodreti spoznanje o medsebojni odvisnosti celotnega združenega dela. Pred nami stoji odgovorna naloga, zlasti politični del, da prodre spoznanje o temeljnih načelih novega zakona o združenem delu. da bo vsak proizvajalec, vsak državljan zaščitnik samoupravnih in ustavnih pridobitev. Od tega je med drugim odvisna naša političnoekonomska storilnost.
Vsak na svojem delovnem mestu se mora boriti proti pojavom negospodarskega, nesamouprav-nega ali na splošno družbeno škodljivega ravnanja.
Zaščita temeljnih vrednot naše socialistične, samoupravne skupnosti je ena izmed družbenih funkcij, ki jo moramo neprestano izvajati.
PROGRAM V TREH DELIH
Nekajletna želja mladih v IMP TOZD projekt montaža ^°per, da bi imeli svojo mladinsko organizacijo#se je uresni-9. julija letos, ko je bila ustanovna konferenca. Za ta slovesen trenutek so se mladi pripravljali nekaj mesecev 'aLo, da so naredili program dela za enoletno obdobje. Prodam sam, kakor bomo pozneje videli,ni pretiran in obsega *'ste elemente, ki mladino najbolj težijo. Za kratek razgovor s"io zaprosili novoizvoljenega predsednika mladinske organizacije Danila TOMAŽIČA, ki se je vabilu prijazno od-lval in odgovoril na zastavljena vprašanja.
*Lri IMP TOZD projekt ga bom še toliko našel, da °ntaža Koper sem se zapo- bom aktivno delal z mladi-
. nekako pred štirimi leti in no.« Sicer	. ,
* na delovnem
mestu
__ __________________ Tovariš Tomažič, prej si
Str°jnega ključavničarja, t.j. v omenil, da si izredno obisko-|*ePosredni proizvodnji. Že val srednjotehnično šolo. Ti
Kfat sem bil vpisan v sredn- je pri tem delovna organiza-
jejehnično strojno šolo, cija kaj pomagala?
: tielek v Kopru^ in jo kot »V času mojega izrednega
'2recle
|koi
'ičal.
slušatelj uspešno šolanja sem imel polno pod-r.	Sedaj nadaljujem poro, tako v finančnem smi-
JVn° tako izredni študij na slu, kakor tudi s tem. da sem f. ,°jni fakulteti v Ljubljani, imel oh vsakem izpitu študij-tidelek v Kopru.	ski dopust. Mislim', da mi je
St
Loi
udij 0b delu mi vzame delovna organizacija oziroma
• r;>j ves prosti čas. vendar kolektiv šel izredno na roko.
kot se temu pravi. Zato sedaj čutim dolžnost, da jim delček tega povrnem.«
Prej smo omenili, da je pripravljalni odbor pripravil dober program za enoletno delo mladinske organizacije, bi nam v parih odstavkih orisal pomen in vsebino tega programa ter ali obstojijo realne možnosti za njegovo realizacijo.
»Program za enoletno delo
mladinske organizacije, ki obsega 16 točk, bi lahko razdelili na tri dele in sicer:
—	željo mladih, da bi bili vključeni v samoupravna, družbenopolitična in gospodarska dogajanja v TOZD, kjer bi lahko aktivno sodelovali in se seznanjali s posameznimi problemi, ki se porajajo in je njihovo reševanje v družbenem interesu. Želimo, da bi bili vključeni kot enakopraven faktor,
—	pripravljenost mladih, da so aktivno udeleženi, pri planiranju oziroma formiranju kadrovske politike, ki ne sme zajemati samo planiranje kadrov temveč mora jasno začrtati letne potrebe po posameznih profilih kadrov. Nadalje je treba postaviti na zdrave osnove štipendijsko politiko vseh profilo^ pričenši s poklicnimi šolami, pa do štipendiranja na višjih in visokih šolah. Tu želim povedati to, da želimo sodelo-
vati že pri izboru štipendistov pa do spremljanja njihovih šolskih uspehov. Mladino pa tudi ostale člane delovne skupnosti našega TOZD še posebej zanima šolanje ob delu, kajti vemo, da je mnogo delovnih tovarišev, ki nimajo ustrezne kvalifikacije, zato bi bilo prav, da jim to o omogočimo,
— organizirali bomo športno življenje v TOZD,V začetku morda posvetimo nekoliko več pozornosti vključevanju mladih v že obstoječe sekcije kot so kegljači, strelci, šahisti in podobno. Menimo, da bi bilo prav, če organiziramo nogometno moštvo, saj nas je mladincev 190 in bi prav gotovo zmogli še kaj drugega razen športa.
Skratka želje in program so tu. dobre vol je tudi ne manjka treba se je le spoprijeti s problemi, ki sc pojavljajo in jih s skupnimi napori odstraniti.« . •" P. ŽIG ANTE
ŠIG 76 O Š4G 76 O ŠIG 76 O SiG 76 O ŠIG 76 O ŠIG 76 O
IMF ORGANIZIRAL TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU
Sobota, 26. julija 1976, bo marsikateremu udeležencu tek- skupine, ekipa Cementarne movanja v malem nogometu na ŠIG 76 ostala dolgo v sporni- Trbovlje, je ravno proti nam nu. Z delom, ki ga je opravil organizacijski odbor in tehnično prikazala koristen in učinko-vodstvo ŠD Ilirija, ter vsi, ki so kakorkoli pomagali pri delu, so vit nogomet. Tudi naši so ustvarili tako prijetno vzdušje na igriščih in okoli njih, da je imeli priložnost, toda, žal, sleherni udeleženec tekmovanja zares imel občutek domačno- samo priložnosti. Verjetno sti med gradbinci SRS.
nismo edini, ki iščemo naj-za uvrstitev od 1. do 4. mesta, boljši odgovor na vse , kar
Takoj ko je pokrovitelj
tekmovanja, glavni direktor Tesni rezultati kažejo, da so smo odigrali
bile ekipe zelo izenačene in da po kon5anem celodnevnem so nekatere imele več športne tekmovanju> v katerem so po-sreče kot druge, kar je tudi ^ kj skupin ekipe Ce-zel° pomembno pri takem mentarna Trbovlje, Splošno tekmovanju, posebno še pri kovjnsko podjetje Ajdovšči
IMF Stanko Krumpak, pozdravil navzoče in zaželel mnogo športnega uspeha, predvsem pa, da bi tekmo-
vanje potekalo v duhu prijateljstva in sodelovanja, se je malem nogometu. Sicer pa je „a" sgp"Grosuplje Ljubljana *„■ tekmovanje potekalo po točno in sGP Konstruktor Maribor, vnaprej pripravljenem urniku jg bjlo s,jšati sam0 najboljše o
začelo igrati istočasno na šti rih igriščih. Prijavljenih je
bilo 60 ekip, igralo pa se je po brez zastojev in v veselje na kup sistemu na izpadanje v štirih skupinah. Zmagovalci skupin pa bodo igrali v finalu ŠIG 76 septembra v Kranju
“1, Poljčan.________3	mI
Tegrad, Ljubljena___CU
Cevo /od, Maribor___3
Tehnik,Likofja Loka__
Kraški zidar, Se žana_ 0
Univerzal,Ljubljana 8
[UniYexzal-.ll
Hidromonta?a_,Marb.. Be žigrad,Lj ub1j ana Obnova,Radeče
lHidromont,2.
^IObnova Zarja,Kamnik________OJ
Slov.ceste ,Ljub 1.1. Gradnja,Žalec_____

Cementarna,TrbovIje..lnCeaentar. 2 Termika,Ljubljana 0l
IMP,Ljubljana
ZF
organizaciji in da so zmago-stopajočih. ^	valci skupin prikazali res
Z uspehom naše ekipe smo dober n0g0met ter se zaslu-lahko le delno zadovoljni, ženo uvrstUi v finale, kajti poznejši zmagovalec
Na koncu je na svečan jevovod i	način pokrovitelj čestital
vsem nastopajočim in poudaril namen sodelovanja tudi izven delovnih mest, kako se je pokazalo tudi tukaj, ko je prek 600 članov 60 podjetij preživelo prijeten dan. Čestitkam se so se pridružili tudi ostali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predstavniki RO ZSGDS.
VRSTNI RED OD 5. MESTA DALJE
I Eidromodt.;
Hidromont

Sl.ceBte__1
Cementar. 2
5. Gorica, Nova Gorica, 6. Hi-dromontaža, Maribor, 7. Pionir, Novo mesto, 8. IBT, Trbovlje, 9. Vegrad, Velenje, 10. Projekt, Kranj, 11. Slovenijaceste, Ljubljana, 12. Cevovod, Maribor, 13. Instalacija, Ljubljana, 4. Tehnika, Ljubljana, 15. Ingrad, Celje, 16. SGP Rogaška Slatina, 17. Obnova, Ljubljana, 18. Elektra, Maribor, 19. Obnova, Celje, 20. Primorje, Ajdovščina, 21. Obnova, Radeče, 22. Univerzal, Ljubljana, 23. Gradis, Ljubljana, 24. Stavbar, Maribor. 25. Beton, Zasavje, 26. IMP, Ljubljana, 27. Megrad, Ljubljana, 28. Gradi-
telj, Kamnik, 29. Goriške of karne, 30. Gradbenik, Ljubi , 32. Nigrad, Maribor, 33. S6 ( Tržič, 34. Posočje, Tolmin, : Begrad, Črnomelj. 36. Ljubljana, 37. IGM, Zagorje Igrad, Vrhnika, 39. Stavbe* Koper, 40. Radlje ob Dravi. Gradišče, Cerknica, 42. Grad* Žalec, 43. Salonit, Anhovo, Tegrad, Ljubljana, 45. Teh* Škofja Loka, 46. GP Sežig* Ljubljana, 47. SOP, Sežana. $ Instalacija, Grosuplje, 49. G*’ les, Maribor, 50. Kraški zi‘ I Sežana, 51. Zidar, Kočevje Elektroprojekt, Ljubljana. Komunalno podjetje Vič. Lju j jana, 54. Koroški zidarji, Dr** grad, 55. SGP Hrastnik —L; 9' jana, 56. Izolirka, LČjubl t
57. Gorenje, Radovljica, 58. prem, Kamnik, 59. Zarja, mnik, 60. Termika, Ljubljan IMP — LJUBLJA Organizacijski od
SEMINAR MLADIH DELAVCEV
Seminar je bil na Bledu. Uvodni del seminarja je obsegal predavanje o komuniciranju, ki ga je imel tov. Hočevar. V drugem delu seminarja nas je tov. Lojze Mežnarič iz medvoškega sveta sindikata seznanil o nalogah in vlogi sindikatov. V tretjem delu smo poslušali predavanje o uresničevanju V. seje CK ZKS in uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v občini Ljubijana-Šiška. Četrti del predavanja je obravnaval razpravo osnutka zakona o združenem delu, ki sta ga podala tov. Kukovec in tov. Labanec.
Ob zaključku seminarja, 20. 4. 1976, smo sprejeli sklepe seminarja:
1. Dosledno moramo uresničevati sklepe V. seje CK ZKS, pri čemer velja še posebno opozoriti tudi na uresničevanje sklepov 13. seje CK ZKS, ki je govorila o organiziranosti vlogi in pomenu ŽSMS. Pri tem moramo dati še poseben poudarek
—	vsak mlad član ZK mora biti obvezno aktiven v OO ZSMS ali v drugih oblikah organiziranja in delovanja mladih
—	mlade in prizadevne družbenopolitične delavce moramo evidentirati in predlagati za sprejem v ZK — to je naša stalna naloga — znotraj OO ZK, sindikata in ZSMS — v temeljnih samoupravnih skupnostih moramo organizirati
stalne oblike idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja
— opažamo relativno majhno aktivnost mladih delavcev v KS. Zato je naša prvenstvena naloga, da se tudi tam, kjer živimo in uresničujemo vitalne interese, družbenopolitično udejstvujemo.
2.	V vseh temeljnih samoupravnih skupnostih, kjer sindikat in ZSMS nimata še družbenopolitične vsebine, moramo doseči, posebno mladi komunisti, da le to zagotovimo. Tam pa, kjer obstaja še razkorak med OO ZSMS in OOS moramo težiti za tem, da bomo posamezne stične točke v programih s skupno uresničevali.
Zato so posebej zadolženi mladi komunisti, iz vrst delavcev. Tam kjer so v posameznih TOZD OOS prevelike, moramo težiti za tem, da ustanovimo več OOS (do 100 delavcev), znotraj teh pa sindikalne skupine, ki naj imajo največ 30 delavcev.
3.	Smo v obdobju intenzivnega oblikovanja srednjeročnega programa družbenega razvoja, vendar ugotavljamo, da oblikovanje le-teh teče prepočasi. Na drugi strani pa so tudi srednjeročni programi pomanjkljivi. Zato je naša dolžnost, da se vključimo v razprave in oblikovanje srednjeročnih programov razvoja, kjer moramo opozoriti na vse najpomembnejše elemente, ki
zadevajo delavca in družbeni standard.
4.	Upoštevajoč akcijski načrt o organiziranju. vlogi in namenu razprav osnutka zakona o združenem delu, se moramo mladi delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela še posebej angažirati. Skupaj z OO ZK in sindikatom moramo biti nosilci razprav. V TOZD in delovnih organizacijah bodo oblikovani akcijski odbori za usmerjanje in vodenje razprav, kjer morajo biti tudi mladi prisotni.
Vztrajati moramo, da v vseh samoupravnih sredinah izdelamo analizo konkretne samoupravne situacije, v razpravi o osnutku zakona pa se moramo soočiti in konfrontirati s ponujenimi rešitvami in s konkretno samoupravno situacijo.
5.	V razpravi je politična ocena o uresničevanju delegatskega sistema in odnosov. Naš. dolžnost je, da v svojih sredinah zagotovimi razpravo o tej oceni in predlagamo ustrezne re šitve, ter zagotovimo uresničevanje le-teh. Zno traj temeljnih in drugih organizacij združenega dela pa moramo oceniti, kako naši delegati uresničujejo in opravljajo svojo družbenopolitično vlogo.
6.	Te sklepe naj obravnavajo vse OO ZSMS, ter na osnovi razprave znotraj razprave OO organizirajo ustrezne družbenopolitične akcije, ker le tak pristop zagotavlja konkretno in dosledno uresničevanje skupno sprejetih sklepov.
Delegat
KMD IMP TOZD TRAA JANEZŠKANDER
H či|
Stl
'c
nu
re
m,
'e.
i Po
Met
Mt
na
st\
so
se
Pit