Št. 38 (2561), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 24. septembra 1998 • Cena: 210 tolarjev Dolenjska borznoposredniška družba tel.: 068/371-8221, 371-8228; fax: 068/323-552 Dolenjska borznoposredniška družba (glavni trg 10 3000 Novo mesto obvešča svoje cenjene stranke, da lahko naročilo za prodajo ali nakup delnic oddajo v naših prostorih na Glavnem trgu 10 v Novem mestu ali pa na enotah Dolenjske banke v Kočevju, Metliki, Črnomlju, Sevnici, Krškem, Brežicah in Ljubljani. H OJ A ZA ZDRAVJE - Prva množična prireditev novomeške Podružnice Društva za zdravje srca in ožilja "Hodimo za zdravje” je ,epo uspela. Potem ko so zaradi slabega vremena sprva napovedano Prireditev odpovedali (kljub temu se je na pot podalo kakih 130 vnetih Pohodnikov), je bilo vreme pohodnikom zadnjo soboto zelo naklonjeno. Pohodniki so krenili proti cilju v Šmarjeških Toplicah po dveh Poteh: daljši, Štukljevi, z Bajnofa pod 'Trško goro, in krajši, dndrijaničevi, z Otočca. Skupaj je na pot odšlo okoli 270 pohodnikov, od tega večina, okoli 200, po daljši poti. Naj m lajša pohodnica je bela komaj 4 leta, najstarejši pohodnik pa že lepo čez 70 let; oba sta Prehodila Štukljevo pot. (Foto: A. B.) dolenjka, d.d. NOVO MESTO AKCIJSKA PRODAJA OD 25.9.1998 DO 10.10.1998 pralni prašek AVA 5 kg kava LOKA 100 g sir OLIVER 1 kg tuna v olju 185 g testenine Bella Bionda 500 g 939.00 SIT/kos 129.00 SIT/kos 799.00 SIT/kg 175.00 SIT/kos 89.00 SIT/kos ISSN 0416-2242 ZAČETEK DVEH VELIKIH INVESTICIJ 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj dolenjski list ŠPORT ZA ZDRAVJE V STAROSTI Novembra bo 100. rojstni dan s'avil najstarejši živeči olimpijski nttagovalec Leon Štukelj. V počastitev tega dogodka in v izobra-2eValne namene bodo Olimpijska akademija, Medicinska fakulteta, fakulteta za šport in več prisojnih ministrstev od 11. do 14. n°vembra na Bledu organizirali simpozij o športu, zdravju in starosti. Teme niso slučajne, saj Leon Štukelj s svojim načinom življenja dokazuje koristnost športa pri ohranjanju vitalnosti, bistrosti duha, zdravja in zadovoljstva. V okviru simpozija bodo potekale •udi učne delavnice, kjer bodo v Praksi pokazali ustrezne vaje za s,arostnike. Prijave zbirajo do 30. Septembra na Olimpijskem komiteju Slovenije, ZŠZ, prijavnina Pa znaša 9.500 tolarjev. Dodatne informacije dajejo po telefonu (061) 132-32-40. Končno obvoznica in pokopališče Prvi odsek obvoznice od Muhaberja do Bučne vasi zgrajen do prihodnjega septembra - S prvim pokopom v Srebrničah prepovedani pokopi v Ločni - V načrtu nova Šmihelska cesta NOVO MESTO - Prejšnji teden se je začela gradnja 1. faze novomeške severne obvoznice, delavci novomeškega cestnega podjetja in ljubljanskega Gradisa bodo cesto in viadukt od Muhaberja do Bučne vasi zgradili do septembra prihodnje leto. Celotna investicija bo stala okrog 2,7 milijarde tolarjev; od tega bo novomeška občina prispevala okrog 15 odst. Te dni seje pričelo tudi nadaljevanje gradnje pokopališča Srebrniče, ki naj bi bilo drugo leto oktobra nared za prvi pokop. Pokopališče v Srebrničah bo hodnje leto. Na pokopališču bo stalo 479 milijonov tolarjev; 30 odst. denarja je bilo zbranega s samoprispevkom mestnih krajevnih skupnosti, 70 odst. pa bo zagotovila novomeška občina iz letošnjega proračuna in proračuna za pri- • POLOŽILI TEMELJNI KAMEN - V torek je minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer v Novem mestu položil temeljni kamen za gradnjo novomeške severne obvoznice od Muhaberja do Ločne. Ob tej priložnosti je novomeški župan Franci Koncilija poudaril, daje država, s tem ko je v državnem proračunu končno namenila denar za to cesto, dokazala, da le ni povsem pozabila na svoj jug. Povedal je še, da gospodarjenje z državnimi cestami, ki jih ima novomeška občina skoraj 3 odst., nima primernega mesta v državnem proračunu. Lani namreč vanje ni bil vložen niti tolar. BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO Odprli smo poslovni prostor v Trebnjem, na Rimski cesti 11, tr 068/460-730 BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) S 068/342-410 prostora za 3081 grobov z možnostjo širitve. Ker bo pokopališče parkovnega tipa, bodo predpisani enotni spomeniki. Na sekretariatu za komunalne zadeve na novo- meški občini so povedali, da s prvim pokopom v Srebrničah ne bo več dovoljeno pokopavati na pokopališču v Ločni, predvidoma pa tudi ne na pokopališču v Šmihelu, dokončno odločitev o tem pa bo sprejel občinski svet z odlokom. “Svojci, ki bodo svoje pokojne želeli prekopati v Srebrniče, bodo to praviloma lahko storili 10 let po pokopu, s posebnimi dovoljenji pristojnih organov pa (Nadaljevanje na 3. strani) 100 LET RENAULTA - 100-letnico Renaulta so proslavili tudi v novomeškem Revozu, v katerem je francoska firma, eden največjih svetovnih proizvajalcev avtomobilov, večinski lastnik in kjer bodo letos izdelali okoli 90. 000 cliov. Petkove slovesnosti na grmskem gradu se je udeležil tudi minister za gospodarstvo Metod Dragonja (sedi med novomeškim županom Francijem Koncilijo na Dragonjevi desni in predsednikom Revozove uprave Bernardom Coursatom). Gostom je spregovoril direktor novomeške Revozove tovarne Jean-Marc Calloud. (Foto: A. B.) PRIPRAVE NA ODLOČILNE POGOVORE Podivjane vode odnesle nad 250 milijonov Najhuje prizadet del občine Loški Potok KOČEVJE - Po oceni strokovnih komisij za ugotavljanje škode, ki jo je v septembru povzočilo neurjein podivjane vode Kolpe, Čabranke ter hudourniki, je nastalo na območju občin Loški Potok, Osilnica ter v južnem predelu kočevske občine za preko 250 milijonov tolarjev škode. Za najmanj 100 milijonov je škode na državnih in za okoli 150 milijonov tolarjev na lokalnih cestah. Najhuje je prizadeto območje občine Loški Potok, še posebno ob reki Čabranki, kje je bila gladina podivjanih voda višja tudi za štiri do pet metrov. Teden dni po neurju jih je namreč prizadelo še hudo deževje, ki je odneslo takrat že delno sanirano pot do vasi Črni Potok in Pun-gart. Na gozdnih cestah je za okoli 30 milijonov tolarjev škode, na občinskih cestah in poteh za 45 in na drugih objektih za okoli 12 milijonov tolarjev. V Kostelu v kočevski občini je na občinskih lokalnih cestah in javnih poteh za 45 milijonov tolarjev škode, v Osilnici, kjer so hudourne vode povzročile za okoli 3 milijone tolarjev škode tudi na kmetijskih površinah, pa škodo na cestah in drugi lokalni infrastrukturi ocenjujejo na 8 do 10 milijonov tolarjev. M. L.-S. Berite danes stran 4: •Plaz tretjič neprijetno presenetil stran 5: •Ministrstvo snedlo besedo stran 6: •Stična se je v soboto pomladila stran 8: •Ali gre za to, kdo bo pobasal trofejo? stran 10: •Dosežen kakovostni vrh srečanj stran 14: •Smrtonosna vožnja za rešilcem stran 16: • Vasica z dvema prebivalcema Paič Krška vas H 0608/59-059 faks 0608/59-359 Novo mesto S068/321-423,321-529 KIPARSKA RAZSTAVA KOSTANJEVICA - V Galeriji Božidarja Jakca, na razstavišču v samostanski cerkvi, bodo jutri, 25. septembra, ob 7. zvečer odprli razstavo del akademskega kiparja Luja Vodopivca. * v* Posavje bo pritisnilo na vlado Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju o bodoči gradnji elektrarna na Savi ČATEŽ OB SAVI - Na tukajšnji ponedeljkovi seji Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju - predseduje mu zdaj brežiški župan Jože Avšič - so udeleženci soglasno menili, da kaže podpisati koncesijsko pogodbo za gradnjo verige spodnjesavskih elektrarn. Posavje bo odločno zahtevalo, da vlada upošteva njegove interese v zvezi s to gradnjo. Udeleženci so ugotavljali, da Savske elektrarne, rekoč: “Sporo- vlada nekako odriva občino Brežice, Krško in Sevnico od odločanja. Krški župan Danilo Siter je dejal, da v 3 mesecih od podelitve koncesije “nismo bili obveščeni o ničemer. Toda projekt vstopa v naš prostor, zato smo mi tisti, ki bomo postavili nekaj pogojev”. Njegov sevniški kolega Jože Peternel je navzoče spomnil, da sta v Krškem dva ministra obljubila, da bo lokalna skupnost smela sodelovati pri oblikovanju koncesijskle pogodbe. Peternel seje obrnil tudi na predstavnika vlade in podjetja VAJA “KLOR 98” V KRŠKEM KRŠKO - V soboto, 26. septembra, ob 14. uri bo v Krškem republiška vaja “Klor 98”, ki bo pokazala, kako ukrepati v primeru nesreče s klorom. Zaradi vaje bo zaprt promet na Cesti 4. julija od križišča za jedrsko elektrarno do križišča za Čankarjevo ulico od 14. do 15. ure. Obvoz bo urejen. Promet bo oviran tudi na Cankarjevi in Aškerčevi ulici ter na Zdolski, Sremiški in Cesti na Bučerco, saj bo po teh cestah potekala evakuacija prebivalstva in bodo opravljene intervencije na kraju nezgode. A VREM E Danes in jutri bo sončno, v soboto popoldne pa se bo vreme prehodno poslabšalo. čite vladi, da želimo sodelovati. Ne želimo skrbi države, hočemo biti zraven.” Vojko Dvojmoč, predsednik gospodarske zbornice za Posavje, katerega razpravo je PRESTAVILI DRŽAVNO MEJO METLIKA-V ponedeljek, 21. septembra, nekaj po 16. uri so bili policisti obveščeni, da so v Brezovici pri Metliki opazili avto karlovške registracije, v njem pa štiri osebe, od katerih so bili trije oblečeni v rumene delovne obleke, eden pa je bil v civi-lu. Neznanci so odstranili slovensko opozorilno tablo "Pozor, državna meja" in v križišču postavili novo tablo naselja “Brezovica - Žumbe-račka”. Kot je povedal načelnik UNZ Novo mesto Franci Povše, storilcev še nimajo, bodo pa zadevo raziskali, sicer pa je omenjena sporna tabla že naslednjo noč izginila neznanokam. Policisti so med ogledom ugotovili, da na nosilnem drogu, kije na desni strani ob lokalni cesti Bušinja vas - Brezovica pri Metliki, 19 metrov pred tablo naselja Brezovica, manjka republiška mejna opozorilna tabla. Tabla, ki označuje naselje Brezovica, je bila močno razmujana. vidne pa so bile tudi sledi kopanja. Svet pozneje sprejel kot podlago za pogovore z vlado, je dejal, da bo morala vlada ponovno pretehtati nekatere dosedanje odločitve o bodoči elektrarniški verigi. Po Dvojmočevem mnenju mora Posavje od vlade tudi zahtevati vpogled v razpisne pogoje koncesijske pogodbe, vsaj tiste pogoje, ki zadevajo Posavje. Na razpravo se je odzval tudi Borut Miklavčič, direktor Savskih elektrarn, podjetja, ki je večinski lastnik firme Sava, d.o.o., tej pa je vlada podelila koncesijo za gradnjo elektrarn. Miklavčič je dejal, da je vlada že v razpisu koncesije poskrbela tudi za zaščito koristi območja ob bodočih elektrarnah. . M. LUZAR NOVI POTRESNI SUNKI VZNEMIRJAJO - Ob potresu 31. avgusta je bila najbolj poškodovana hiša Franca Kastelca iz Zagorice 42. Zunanja stena je prelomljena, vsi vogali pa so, kot na posnetku kaže Jožefa Kastelic, močno popokani. Jožefa se boji morebitnega novega potresa, saj pod isto streho prebiva tudi sinova mlada družina s tremi mladoletnimi otroki. Kastelčeva pravi, da jih je precej vznemiril ponovni potres pred nekaj dnevi, ko so krožniki v kredenci močno zaropotali. Foto: P. Perc) GRADNJA ELEKTRARN Posavske poti do posla Podjetniki in politiki iz brežiške, krške in sevniške občine imajo v tem trenutku pri vladinem odločanju o gradnji hidroelektrarn na Spodnji Savi zelo malo ali nič besede. Tako so razpravljali udeleženci ponedeljkove 6. seje “Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju ” na Čatežu ob Savi. Posavje lahko upa, da vlada načrtuje naložbo stoletja v Posavju že po lastni odločitvi tako, da bo zagotovila pravične odškodnine in kar največje koristi ljudem na širšem območju bodočih elektrarn. Ker pa bi bilo preveč naivno, če bi se predalo sanjarjanju o vladni pravičnosti, je Svet pokrajine v ustanavljanju oblikoval komisijo, ki naj bi se v pogajanjih z vlado potegovalo za kar največ posavskih skupnih koristi od omenjene velike naložbe. Če preživljajo posavski župani hude ure zaradi bojazni, da vlada ne bo prisluhnila zahtevam njihovih občin, pa jim nečesa ne bo treba narediti: ne bo jim treba pisati ukaza posavskim podjetnikom, naj se ti pozanimajo, če bo zanje kaj dela v omenjeni veliki naložbi. Kapital namreč ubira druga pota kot politika in dokazano si je posavski kapital že utrl nekaj poti do tja, kjer se odloča o delitvi dela pri gradnji bodočih elektrarn. Preostali, ali pa vsaj glavnina tega, pa še pride tja, mar ne?! MARTIN LUZAR Hladna državljanska vojna Od takrat, ko je vesoljna Slovenija pred leti plebiscitarno glasovala za narodno samostojnost, do danes je slovenska narodna enotnost precej splahnela. Celo več, povprečni prebivalci, ki naj bi se po svojih domnevno duhovno globljih in dejansko politično vplivnejših voditeljih dvignili do vsenarodne sprave, so obtičali v navzkrižnem ognju medsebojnih obtoževanj. Začuda netijo najmočnejše tovrstne ognje prav državljanovi domnevno duhovno globlji in dejansko politično vplivnejši voditelji. Filozofi in drugi *i«ajo v prepirajoči se Sloveniji kaj delati, če so se slučajno odločili, da pred volitvami krmi lokal-,e Politike... MEDVED - Medvedje, ki so ^naselili na Gorjancih, pa moralo kar sami poskrbeti za svojo ,Jno. Vnete gobarje med Vahto ® Gospodično v zadnjem času strašijo manjši medved in med-!cdka z mladičema; zlasti manj-ki je precej vsiljiv in se ljudi "'onda ne boji, so videli celo na ?°2dni gorjanski cesti. A kaj, ko 16 gobarska strast močnejša od "pdvedov. Pozimi pa bodo imeli 'P'1' eni pred drugimi in obratno. Ena gospa je rekla, da se ji je govorom direktorja Revo-gospoda Callouda na pro-ob 100-letnici Renaulta na j^skem gradu včasih zazdelo, to Je francoščina malo podob-M slovenščini. Potem pa so ji ^Pali, da francoski gospod j l tovori v slovenščini. Hokranjski drobiž ■ Najboljši suhokranj- . .'Na kolesarski tekmi z gorski-n * kolesi od Črnomlja do Mirne o wre je bil najboljši Suhokranjec t «"rko Špec z Dvora. Hrbet je w*azal okoli stotniji tekmoval- u ».ko so na vrh Mirne gore pri-uPdiali na cilj. Odličen (peti) je V lUdi Aleš Repar iz Jame pri ((JV°ru• sEki: Marko Špec *sno) in Aleš Repar. JjKEBUJENI SPOMINI - Tli-IbL n° društvo Suha krajina vas Jk?1 na pesniški večer, na kate-tt?1 ?e bodo predstavili kar trije jtjhki: Meta Mjušek, Jurij Ma-I^ig in Mila Kačič. Pesniški I bo v soboto, 26. septembra. Ji 9. uri v sejni sobi lovske l^-ine Plešivica v Žužemberku. Vj.GHOD k SV. KATARINI -k1 'isti, ki ste že potrgali Šmarje.' predvsem pa planinci, vab-jj111 na pohod h sv. Katarini, ki Lv Programu ob mesecu redčijo l)8. Zbor bo v nedeljo, 27. P||embra, na trgu v Žužem- ^ANC ŠKUFCA PRVI KANTAT ZA ŽUPANA - Na sre-jj In starostnikov v Žužemberku u ."ranim spregovoril tudi pred-tnik KS Žužemberk Franc I« Ca' Pred napovedjo njegovc-ijfOvora je bilo povedano, da bo nžemberku tudi nova občina, It J61® kandidat za mesto župana [' Pili sedanji predsednik Škufca. S. M. Končno obvoznica in pokopališče (Nadaljevanje s 1. strani) izjemoma tudi prej,” je povedal Feliks Strmole, sekretar za komunalne zadeve. Sicer pa so v Novem mestu letos dokončali obnovo Strme poti, zgradili so parkirišče za pošto, začeli so graditi desni zavi-jalni pas iz Kandijske ulice pri lekarni na Šmihelski most proti mestnemu središču in nadaljujejo s postopno sanacijo Kettejevega drevoreda. Čeprav imajo projekte za ureditev parkirišča za pljučno bolnico že narejene, pa bo morala gradnja zaradi pomanjkanja denarja počakati na drugo leto. KONCERT ORKESTRA IZ BRATISLAVE NOVO MESTO - V velik dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine bo jutri, 25. septembra, ob 19.30 koncert za glasbeni abonma in izven. Nastopil bo komorni orkester Cappela Istropolitana iz Bratislave s solistom na čelo Eugenom Pro-hacem, pod vodstvom Roberta Marečka. Na programu so skladbe Stravinskega, Poppra, Brucknecja in Dvoraka. ZBOR SODNIKOV NOVO MESTO - Danes, v četrtek, bo ob 18. uri v prostorih kegljišča Vodnjak volilni občni zbor kegljaških sodnikov območne kegljaške skupnosti Novo mesto. (N. G.) RAZVILI BODO DRUŠTVENI PRAPOR BUČKA - Krajevna organizacija društva izgnancev Bučka bo v petek, 25. septembra, ob 11. uri na Bučki razvila društveni prapor. Prireditve se bo udeležila tudi Štefka Kučan, soproga predsednika Slovenije. Vabljeni so izgnanci iz vse Slovenije, še posebej iz okoliških krajev. LETNI OBČNI ZBOR DNŠ NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov vabi vse svoje člane na letni občni zbor, ki bo v soboto, 26. septembra, ob 19.30 v piceriji Tratnik. Potem bo sledil še turnir v taroku. POMLAD VABI NOVE PEVCE NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Pomlad želi okrepiti svoje vrste in zato vabi pevke in pevce, da se mu pridružijo. Avdicija bo v soboto, 10. oktobra, ob šestih zvečer v gledališki sobi Kulturnega centra Janeza Trdine. NEDELJSKA TURNIRJA HINJE - Kulturno društvo Hinje je v nedeljo, 20. septembra, pri osnovni šol Prevole pripravilo turnirja v malem nogometu in odbojki. V odbojki, igrala so jo dekleta, so zmagale Linde, v malem nogometu, ki so ga igrali dečki, pa je bila najboljša Lopata 2. (S. M.) Pripravljajo se tudi na gradnjo nove Šmihelske ceste na odseku od Šmihelskega mostu do križišča stare Šmihelske ceste in Westrove ulice, ki bo predvsem razbremenila sedaj zelo prometno cesto mimo bolnišnice. Omenjeni odsek naj bi začeli graditi leta 2000. Dokončana je rekonstrukcija ceste Gornje Sušice-Uršna sela, trenutno pa poteka gradnja dveh cest na demografsko ogroženih območjih, in sicer Dolž-Pangrč Grm in Ajdovec-Brezova Reber. V letošnjem letu pa je že bilo ali Wisdom v Bršljinu Prodajajo rabljeno pohištvo NOVO MESTO - Dobro leto in pol je, odkar je ljubljanska firma Wisdom v Bršljinu za Drenikovo gostilno odprla prodajalno z rabljenim pohištvom. Najprej so nameravali v njej prodajati tudi novo pohištvo, vendar so kasneje to idejo opustili zaradi pomanjkanja prostora pa tudi zato, ker je trgovin z novim pohištvom na tem koncu dovolj, z rabljenim pa nobene. Prodajajo od pohištva do bele tehnike. “Pohištvo, ki ga od strank kupimo, tudi zastonj razstavimo in odpeljemo,” je povedala poslovodkinja Stanka Podobnik. Poleg tega oprav-ljajo selitve, pohištvo, ki ga lastnik ne potrebuje več, odkupijo, dotrajano pa na željo strank odpeljejo tudi na deponijo. Rabljeno pohištvo potem očistijo, njihov mizar pa ga po potrebi popravi. “Včasih se zgodi, da prodajamo skoraj novo,” je povedala Stanka. Poleti so rabljeno pohištvo veliko kupovali starši za svoje otroke, Stanka Podobnik ki so odšli na študij v Ljubljano; predvsem po mizah, stolih in štedilnikih pa so povpraševali tisti, ki gradijo. Za rabljeno pohištvo se zanimajo tudi ljudje, ki odddajajo stanovanje, pa tisti, ki imajo vikend. Trudijo se, da so cene ugodne, čeprav bi bile lahko še nižje, če ne bi bile tako visoke dajatve, saj morajo tako kot pri novem pohištvu plačati 20-odst. davek. J. D. pa bo v kratkem končanih kar 60 projektov izvenmestnih krajevnih skupnosti na področju cestne infrastrukture ter komunalinih in pokopaliških programov v vrednosti 145 milijonov tolarjev. J. DORNIŽ SPOMINSKI DAN V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Pod pokroviteljstvom občine Šentjernej in tovarne zdravil Krka bo to soboto na treh krajih v šent-jernejski občini srečanje borcev NOB, njihovih družin, somišljenikov in prijateljev. Z njim bo Območni odbor ZB NOB Novo mesto počastil spomin na ustanovitev Prve novomeške čete v jeseni leta 1941, spomin na napad na belogardistično postojanko v samostanu Pleterje ter na uničenje okupatorjevih načrtov o pretrganju vezi med dolino in Gorjanci. Na pokopališču v Grobljah se bodo zbrali ob 10. uri, pred samostanom v Pleterjah ob 11. uri, pri Spomeniku talcev v Šentjerneju ob 12. uri, na hipodromu pa ob 13. uri, kjer bo osrednja prireditev, na kateri bo pozdravil udeležence šentjernejski župan Franc Hudoklin, slavnostni govornik pa bo diplomat Ignac Golob. Iz Novega mesta bo organiziran tudi prevoz, avtobus bo z novomeške postaje odpeljal ob 10. uri, ustavil pa se bo še pred hotelom v Kandiji. Kdor nima prevoza, naj se danes ali jutri prijavi na Območnem odboru ZB Novo mesto, tel.: 325-111. SEVERNA OBVOZNICA - Prejšnjo sredo se je začela gradnja težko pričakovane novomeške severne obvoznice. Na fotografiji je buldožer na delu nad železniško progo v Bučni vasi, od koder bo zgrajen viadukt do parkirišča pri Cestnem podjetju. Prvi odsek obvoznice od Muhaberja do Bučne vasi naj bi zgradili v enem letu. (Foto: J. Domiž) POJASNILO V prejšnji številki Dolenjskega lista smo pisali o prometni nesreči v Zburah, ko je v silovitem trčenju avto povzročitelja nesreče preklalo na pol. Oglasila se nam je Tanja M., ki je bila v nesreči poškodovana. Peljala se je namreč v terenskem avtu z nemškimi državljani. Avto je vozil Nemec, navajen spoštovati omejitve hitrosti in druga pravila, bil pa je nemalo presenečen, ko mu je nasproti z opel kadetom z veliko hitrostjo pridrvel voznik, tako daje prišlo do trčenja. Bralka Tanja je opozorila, da je bil krivec tudi pijan in le sreči se je zahvaliti, da ni bilo žrtev. TATOVI VSE BOLJ AKTIVNI NOVO MESTO - V septembru se je na območju uprave za notranje zadeve Novo mesto močno povečalo število vlomov v avtomobile, ko storilci iz torbic in denarnic kradejo denar, dokumente ter druge stvari, ki jih lastniki puščajo v avtomobilih. Največ vlomov je bilo na vinorodnih območjih in v bližini gozdov, ko so oškodovanci nabirali gobe. Zato policisti opozarjajo občane, naj parkirajo vozila na osvetljenih parkiriščih in naj v avtih ne puščajo predmetov, ki bi privabili storilce. KREDIT DOLENJSKE BANKE BIH - V torek popoldne so v gradu Otočec podpisali pogodbo med Dolenjsko banko in vlado Unsko-Sanskega kantona iz Federacije Bosne in Hercegovine o kreditiranju gradnje fakultete v Bihaču v višini 2.125.000 nemških mark. Kot je dejal predsednik vlade tega kantona Esad Brkovič, je ta podpis pogodbe izraz prijateljstva in dober temelj za nadaljnjo gospodarsko sodelovanje Unsko-Sanskega kantona in Dolenjske. Na fotografiji: predsednik vlade Unsko-Sanskega kantona Esad Brkovič (desni) in direktor Dolenjske banke Franci Borsan po podpisu pogodbe. (Foto: A. B.) KOREJSKI MALČEK - Zadnji konec tedna je novomeški Avto-hit, pooblaščeni prodajalec korejskega Daewooja za Dolenjsko, Belo krajino, Posavje in Kočevsko, predstavil najnovejši avtomobil iz ponudbe te firme, ki je hkrati tudi najmanjši in najcenejši - matiz. Zanimanje za ta 800-kubični mestni avtomobil z 51 konjskimi močmi je precejšnje, saj je tudi njegova cena za naše žepe dokaj primerna - od okoli 1.150.000 tolarjev naprej. (Foto: A. B.) Volilne enote v novih občinah V občinah Novo mesto, Dolenjske Toplice in Žužemberk po ena volilna enota, v občini Mirna Peč pa 5 - V Hinjah so se bali preglasovanja - Brez romskega svetnika NOVO MESTO - Na zadnji seji novomeškega občinskega sveta so določili volilne enote za volitve članov občinskih svetov v novih občinah na območju sedanje Mestne občine Novo mesto. Na novembrskih volitvah bodo člane občinskih svetov volili v občinah Novo mesto, Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk. Novomeški občinski svet v sedanji sestavi je po zakonu moral določiti tudi volilne enote v občinah, ki se izločajo iz sedanje novomeške občine, to pa so občine Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk. KONCERT V VINSKI KLETI - V soboto, 19. septembra, sta se poslušalcem v grajski vinski kleti v Žužemberku na koncertu predstavila dva pevska zbora: najprej mladinski pevski zbor pod vodstvom Aleša Makovca iz OŠ Žužemberk in ob spremljavi Berislava Budaka, nato pa moški in ženski del mešanega pevskega zbora KUD Svoboda iz Črnuč (na sliki). Zapeli so tudi skupaj. KUD Črnuče, ki ga vodi žužemberški rojak Slavko Gliha, ima poleg zbora še dbdland ansambel Ljubljanske korenine. O delu zbora je spregovorila predsednica Vesna Voglar - Čad. Poslušalci so bili nad koncertom, katerega program je lepo povezovala podpredsednica zbora Helena Lampe, zelo navdušeni, tako da so gostje s petjem nadaljevali še na dvorišču gradu, kjer bo v naslednjih dnevih gostovala znana gledališka igralka in pesnica Milo Kačič. (Foto: S. Mirtič) Medtem ko bo v občinah Novo mesto, Dolenjske Toplice in Žužemberk samo po ena volilna enota, jih bo v občini Mirna Peč kar 5. Zakon določa, da volitve potekajo po proporcionalnem načelu, če bo imel občinski svet 12 ali več članov. Tako bodo po proporcionalnem načelu potekale volitve v občinah Novo mesto (32 članov občinskega sveta), Dolenjske Toplice (12članov) in Žužemberk (15 članov), po večinskem pa v občini Mirna Peč, saj bo mirno-peški občinski svet po določilih zakona štel 10 svetnikov; prav zaradi večinskega načela bo v tej občini lahko več volilnih enot. Pri določitvi volilnih enot se je najbolj zapletalo v primeru nove občine Žužemberk. Po prvotnem predlogu naj bi 15 članov občinskega sveta volili v treh volilnih enotah, ki bi se pokrivale s krajevnimi skupnostmi Žužemberk, Dvor in Hinje. V KS Žužemberk naj bi volili 8 svetnikov, v KS Dvor 4 in v KS Hinje 3 svetnike. Če bi to obveljalo, bi se lahko zgodilo, da bi žužemberški svetniki pri odločitvah preglasovali dvorske in hinjske skupaj. Tradicionalno nezaupanje in rivalstvo se je pokazalo tudi v tem primeru. V Flinjah so takemu načinu volitev odločno nasprotovali in napovedali celo bojkot volitev, če bi obveljala ta varianta. Poleg tega bi bil tak način volitev tudi v neskladju z zakonom. Proti takemu načinu so bili tudi novomeški svetniki na tajnem glasovanju, na katerem so se v primeru nove občine Žužemberk odločili za eno volilno enoto in za proprocionalni volilni sistem.Več variant in s tem več volilnih enot je bilo v igri tudi za volitve v novomeški občini, vendar so jih svetniki zavrnili in se odločili, da bo cela občina ena volilna enota. Zavrnili so tudi predlog, da bi občinski svet štel 33 članov, s tem da bi bil 33. svetnik izvoljeni predstavnik romske skupnosti. V novi novomeški občini, ki bo, kot rečeno, ena sama volilna enota, živi v 25-ih krajevnih skupnostih (po abecednem vrstnem redu) Bela Cerkev, Birčna vas, Bršljin, Brusnice, Bučna vas, Center. Dolž, Drska, Gabrje, Gotna vas, Kandija - Grm, Ločna - Mačkovec, Majde Sile, Mali Slatnik, Mestne njive, Otočec, Podgrad, Prečna, Regrča vas, Stopiče, Straža, Šmarjeta, Šmihel, Uršna sela. Žabja vas okoli 39.650 prebivalcev. Volilni upravičenci bodo izvolili 32-članski občinski svet, se pravi, da bo en član občinskega sveta prišel na okoli 1.240 občanov. A. B. ¥MŠ iz MAŠI H OBČIM Saturnus začel Rudniško območje na Kanižarici postaja industrijska cona KANIŽARICA - Z zapiranjem rudnika rjavega premoga v Kanižarici so se začela tudi sanacijska dela na površini, predvsem sanacija jalovišča in ostalih degradiranih površin. Črnomaljci lahko zdaj upravičeno pričakujejo, da bo to rudniško območje postalo zanimivo za razne obrtnike, saj tu načrtujejo industrijsko cono. Ekipa za zapiranje je naletela na velike težave, saj so rudnik težile sodne izvršbe za dva milijona nemških mark. Kot je povedal direktor rudnika v zapiranju Silvo Grde-šič, pa so zapleti tudi z zemljišči, saj dejansko in knjižno stanje parcel ni usklajeno, pri čemer bo treba sodelovati s Skladom kmetijskih zemljišč. Lani jeseni so s šestimi delavci, prej zaposlenimi v rudniku, začeli poskusno obratovati v Saturnusu, ki ga v Črnomelj selijo iz Ljubljane; za zdaj so ocene pohvalne, saj je storilnost v redu, celo večja kot v Ljub- Silvo Grdešič, direktor rudnika rjavega premoga Kanižarica v zapiranju ljani. Saturnus je za zdaj tu vzpostavil dva proizvodna programa: izdelovanje pločevinastih pokrovčkov za kumarice in paprike ter kovinskih škatlic za barvice, ki jih izvažajo v Francijo. Proizvodnjo, v kateri sedaj dela okrog 20 delavcev, nameravajo večati še s tremi novimi programi. Država pomaga s tehnologijo in določenimi sredstvi za vsakega prezaposlenega. L. M. Za prenovo ceste ali obvoznico? Semičani in Metličani se ne morejo sporazumeti pri posodobitvi državne ceste med Semičem in Jugorjem - Metličani menijo, da bodo z novo traso ceste morali vzdrževati staro METLIKA, SEMIČ - Posodobitev ceste med Semičem in Jugorjem, ki gre skozi obe občini, semiško in metliško, očitno ne gre brez zapletov. Nekdaj lokalna cesta je s 1. julijem postala državna, tako da bo o njenem dokončanju odločala država. Makadamski in ozek je ostal manjši del ceste po metliški občini, katerega posodobitev bi država zmogla brez težav, toda Metličani se ne strinjajo s traso posodobljene ceste, saj menijo, da bo stara trasa ceste Semič - Jugorje na odseku od križišča za Sela pri Jugorju in preko Luže do Jugorja ostala za obnavljanje in vzdrževanje njej. Država bo pač skrbela za novo traso. Občina Semič je v minulih letih cestišču, kar povzroča težave tovor- za to cesto namenila veliko denarja - razširili in asfaltirali so jo do občinske meje in celo tristo metrov v občino Metlika. Sedaj pa se je gradnja ustavila. Za njeno nadaljevanje obstajata dve možnosti: asfaltiranje 600 - metrskega odseka v metliški občini, s čimer bi bila cesta v celoti narejena, ali pa gradnja 1000-metrske obvoznice mimo Sel in priključitev na magistralno cesto Novo mesto-Metlika. V Semiču se zavzemajo za drugo možnost, saj menijo, da ima prva pomankljivosti v ozkem ovinkastem in delno prestrmem nemu prometu, posebej pozimi. V Metliki tej možnosti ne nasprotujejo, vendar zahtevajo izpeljavo celotnega postopka novogradnje, kar je dolgotrajno in dra- go. Sami predlagajo rekonstrukcijo zdajšnje ceste z njeno razširitvijo in ureditev križišča na Jugorju. Ta možnost je zanje sprejemljivejša, cenejša in še hitreje bi jo lahko izvedli. Sicer pa bo o njenem dokončanju odločala država. O usodi jugorske ceste bo gotovo več znanega po sestanku predstavnikov obeh občin in DARS - a, ki ga že nekaj časa napovedujejo. L. M. 750-LETNICA ŽUPNIJE STARI TRG OB KOLPI DARILO METLIŠKE “KOLPE” NOV PASTORALNI CENTER STARI TRG OB KOLPI - V soboto, 26. septembra, bo zaključek prazničnega leta ob 750 - letnici ustanovitve župnije Stari trg ob Kolpi. Ob 10. uri bo praznično mašo daroval nadškof dr. Franc Rode z duhovniki dekanij Črnomelj in Kočevje, ob 11.40 bo proslava na župnijskem dvorišču, ob 13. uri pa bo sledila Poljanska veselica na farovškem vrtu. METLIKA - Tovarna Kolpa, ki letos proslavlja dvajsetletnico obstoja, seje ob otvoritvi ljubljanskega pohištvenega sejma odločila za lepo potezo. Ljubljanskemu kliničnemu centru oziroma tamkajšnjemu centru za rehabilitacijo je podarila približno 1,7 milijona tolarjev vreden masažni bazen, ki spada v njen novi program kopalniške in sanitarne opreme. ČRNOMELJ - Dekan črnomaljske župnije Peter Slevec vabi danes, v četrtek, 24. septembra, najprej ob 17. uri na slovesno mašo in blagoslovitev novega pastoralnega centra, nato pa ob 18.15 na otvoritev arheološke razstave in zbirke, ki jo je pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. DELOVNI CAS KNJIŽNIC OD 1. OKTOBRA DALJE ASFALT SE KONČA - Sledi mu sporen del za zdaj še makedamske ceste do Jugorja. Upanje, da bodo problem na skupnem sestanku zgladili, obstaja. (Foto: L. M.) Ljudska knjižnica Metlika seznanja uporabnike knjižnice na delovni čas, ki bo veljal od 1. oktobra 1998 dalje. KNJIŽNICA METLIKA je odprta trikrat tedensko od 11. do 18. ure, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih ter dvakrat tedensko od 11. do 15. ure ob torkih in četrtkih. Odprta je tudi vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 9. do 11. ure. KNJIŽNICA GRADAC (izposo-jevališče) je odprta dvakrat tedensko, ob torkih in sredah, od 15. do 17. ure. KNJIŽNICA SUHOR (izposojevališče) je odprta dvakrat tedensko, ob torkih od 12. do 14. ure in ob četrtkih od 16. do 18. ure. KNJIŽNICA RADOVIČA (izposojevališče) je odprta enkrat tedensko, vsak torek od 16. do 18. Pogrešajo večjo podporo turizmu Na Sinjem Vrhu je turizem življenjskega pomena - Zakaj odlok o taborjenju izpustil Breg, TVatice, Široko loko? - Neprimerno vedenje turistov - Pismo o dobri nameri SINJI VRH - “V najjužnejšem koncu Slovenije se ne dela prav. Na Sinjem Vrhu na primer živi večina starih ljudi, mladi se odseljujejo, pravega zaslužka ni, za turizem, ki je vsaj poletne mesece ekonomsko zanimiv za naše kraje, pa ni prave podpore,” so menili na nedavni letni skupščini Turističnega društva (TD) Sinji Vrh. Odlok o taborjenju v občini Člani društva so podprli tudi Črnomelj je namreč izpustil ta- tako imenovano pismo o dobri je zadnje čase opaziti neprimerno vedenje turistov, ki plujejo s plovili po reki Kolpi. Za sabo puščajo smeti in prava opustošenja, zanimivo, da samo na slovenski strani. L. MURN NOVA SAMOPOSTREŽNA PRODAJALNA - Od srede, 16. septembra, naprej lahko Semičani vse, kar potrebujejo za gospodinjstvo, nakupujejo v novi Mercatorjevi franšizni prodajalni Agri, d.o.o., ki se nahaja na mestu nekdanjega kegljišča. Novo pridobitev je svečano odprl semiški župan Janko Bukovec, spregovorili pa so tudi lastnik trgovine Ivan Simonič in drugi. V trgovini, ki je na veselje mnogih odprta ne le delovne dni, pač pa tudi v nedeljah in praznikih od 7. do II. ure, so zaposlene tri prijazne prodajalke, ki pravijo, da je obisk v teh prvih dnevih zadovoljiv, kar je dokaz, da je bila pridobitev potrebna. (Foto: L. Murn) borjenje v Bregu, Traticah in na Široki loki. “Podpiramo ta odlok, saj je bil že zadnji čas, da se sprejme. Če bi se to zgodilo pred petimi leti, bi sedaj lahko že vladal red. Zahtevamo pa spremembo odloka, saj ne razumemo, da med mesta za taborjenje niso vključili vasi Breg, Tratice, kjer je prostora za okrog 70 ljudi ter tudi Široke loke, kjer je sicer manjši primeren prostor. Želimo tudi, da ta del spada v krajinski park, ki pa mora biti resnično park za življenje, tako da se želimo o tem podrobneje dogovoriti, kako se bo tu živelo in delalo,” je povedal predsednik TD Sinji Vrh Ivan Čemjak. “Tega odloka sicer ne bomo spoštovali, ker je za nas turizem življenjskega pomena.” nameri, ki vsebuje osnutek predloga Statuta o ustanovitvi Turistične zveze Bele krajine, kar je Černjakova ideja. “Vsaj za črnomaljsko občino lahko rečem, da nima strategije razvoja turizma. To, kar je, je premalo. Potrebno bi bilo, da bi ta zveza združevala vsa turistična in druga društva, podjetja, kmetije, posameznike in sploh vse, ki kakorkoli delujejo v zvezi s turizmom,” je razlagal Čr-njak, tudi predsednik KS Sinji Vrh. Njihov cilj je tudi priti tudi do muzeja, saj imajo že pravo zakladnico etnoloških predmetov. Predsednik TZ Novo mesto Alojz Serini, ki se je udeležil nedavnega srečanja članov društva, je pohvalil njihov trud in delovanje. Člani društva so opozorili, da Plaz tretjič neprijetno presenetil V nevarnosti prometna pot do 20 stanovanjskih hiš in okrog 100 zidanic $ SEMIČ - V začetku septembra je v enem izmed večjih nalivov zemeljski plaz že tretjič zasul cesto med Semičem in Staro Goro. Taje sedaj sicer prevozna, saj je okrog petsto kubikov zemlje, skalovja in kamenja zgrmelo pod ozko asfaltirano cesto, toda ljudem, ki se ceste poslužujejo - lastniki okrog dvajsetih stanovanjskih hiš in sto zidanic - ni vseeno, zakaj se to dogaja. Plaz se namreč ni usul prvič. Najprej se je to zgodilo okrog leta 1980, nato pa deset let pozneje. Obakrat so stvar sanirali, toda narava vseeno dela svoje. ‘Mi imamo tu nad cesto svoj vikend in spominjam se, da ko smo ga pred približno desetimi leti zidali, je nekdo dejal, da je v tem hribu spodaj voda. Res smo kopali jamo, kar nekaj metrov globoko, in naleteli na votlo. Nismo raziskovali, kaj bi to bilo, pač pa smo luknjo zapolnili, toda morda je res kaj pod tem hribom,” je povedala domačinka Marjeta Golobič. Plaz bo očitno grozil vedno znova, če ga ne bodo res temeljito sanirali. V sredo, 16. septembra, sta si ga prišla ogledat dva člana z ministrstva za okolje in prostor RS, in kot je povedal semiški župan Janko Bukovec, zadeva ne bo tako enostavna. Potrebno bo opraviti geološke raziskave ter narediti trojno škarpo. Potreben bo razpis projekta, kar lahko začetek del zavleče. “Čim-prej, vsaj konec oktobra, moramo začeti z deli, saj je cesta zelo prometna in mora biti čimprej usposobljena in stoodstotno varna,” je povedal Bukovec, čeprav bo to najbrž šele po trgatvi, ki je pred vrati. Pa tudi zima in sneg očitno nista več tako daleč. > Ko bodo pričeli s sanacijo, bodo uredili obvoz čez Staro Goro. Obnova bo draga in bo po predvidevanjih stala od 6 do 10 milijonov tolarjev. Na občini posebnih sredstev za to nimajo, ostalo jim je okrog 2 milijona proračunskih rezerv. L. MURN PLAZ NAD SEMIČEM - Po cesti nad zemeljskim plazom (na sliki) se ljudje vsak dan vozijo z avtomobili v službo, v času trgatve pa so pogosti tudi traktorji. Nevarnosti za zdaj menda ni. (Foto: L. M.) KANADSKA SKUPINA SMAK V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Koncertno sezono v prenovljenem Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju bo v soboto, 26. septembra, ob 22. uri odprla kanadska skupina Smak. Njihova hard core energija, nadgrajena z jazz in funky obrazci, obeta pravi orkan na sveže zloščenih klub- skih odrskih deskah. KONČNO SLOVENSKI PROGRAM - Pristojni so v sredo, 16. septembra, tehnično pregledali in prevzeli dva pretvornika, Sinji vrh I in Sinji vrh 2, na Sinjem vrhu, ki so ju za 12 milijonov tolarjev naredili v dveh letih. Pri graditvi je sodelovalo veliko krajanov, saj pretvornika zanje pomenita veliko pridobitev. Od zdaj naprej bodo namreč lahko spremljali tudi pr\>i in drugi program TV Slovenija, kar do zdaj ni bilo mogoče, pa še vedno ne vse vasi v tej KS. Ostanejo še Selce, Hrib ter najjužnejša vas Kot pri Damlju. Tu bodo skušali v najkrajšem možnem času napeljati satelitske sprejemnike. (Foto: L. M.) Gasilec s srcem Leopold Kolbezen devetdesetletnik ČRNOMELJ - Kdo v Beli krajini ne pozna delavnega, čilega Leopoloda Kolbezna, vedno pripravljenega sprejeti to ali ono nalogo? Gasilec je s srcem, saj je dosegel čin višjega gasilskega častnika v Leopold Kolbezen gasilski administraciji. Veliko ljudi se ga spominja kot upravnika nekdanjega socialnega zavarovanja, tajnika DU in predsednika PGD Črno-nelj. Član gasilske organiza-iie je od leta 1946. Po nje- me cije je od leta govi nemajhni zaslugi je bila leta 1976 snovana občinska SIS za požarno varnost, velike so njegovega zasluge pri gradnji gasilskega doma, nabavi gasilske tehnike in povezovanju slovenskih in hrvaških gasilcev. Kljub temu da si je na hrbet naložil že deseti križ, upamo in želimo, da bi bi ga nosil tako čil, kot je devetega, ki ga je odložil 15. septembra. Ob njegovi devetdesetletnici mu želimo, da bi s svojimi izkušnjami še dolgo delal med nami, predvsem pa veliko zdravja in vedrine. UO PGD Črnomelj Sprehod po MetS PRETEKLO SOBOTO pripravila na podzemeljske® kopališču Ljudska knjižnica zaključek knjižnega kviza Oto11 Župančič in Bela krajina, ki je potekal od aprila do septembri udeležilo pa se ga je 66 učence' iz osnovne šole Podzemelj, 20® metliške šole in 9 iz suhorske. N> prireditvi, ki jo je vodil Matjaž Rus, za dobro razpoloženje paje skrbel domači ansambel Cancen-berg, so izžrebali učenko, ki set® 5. oktobra udeležila zaključne prireditve v Ljubljani. Kviz je M posvečen 120. obletnici rojstva Otona Župančiča. TUDI NA LETOŠNJEM IZBORU lepotice Slovenije za m®* sveta je sodelovala Črnomaljki kar je zbudilo med Metličanka®1 splošno zavist, saj so prepričane da so lepše od sosed. Metličani ki so poročeni s Črnomaljkami," ob tem samo nasmihajo, pogon; niti pa morajo pripombe, da j* dobili v zakon Metličanke, če W si jih zaslužili. V lastno obramb0 odgovarjajo, da niso krivi, če im® jo Crnomaljke izbran okus. SE JE ŽE PRIČELO razpra'; ljanje okrog vogalov o tem, kdo® bil najprimernejši za župana. W bolje poučene babnice im# izdelane sezname vseh, ki bi lahko prišli v poštev, oziroma tistih ki nameravajo kandidirati. Me“ njimi je kar nekaj Metličano'* Božakovčan, Dragomcljčanka,' Ljubljani živeči Metličan, najbolj" ši vinogradnik iz Repice in tak° naprej. Najzavzetejši lokalpab1" oti tolčejo po mizi in zahtevaj® da mora biti bodoči župan Mehčan, sicer da občina ne bo zacvetela. Črnomaljski drobjjj SKRIVNOSTI - Ja, lokaloj volitve so pred vrati, o tem ni dv® ma. To kaže tudi nedavni obis dr. Janeza Podobnika v Črnomlju. Na občini so pripravili c« protokol, kje se bo gost kdaj n® hajal, ter seveda povabili tujj medije. Toda novinarji so b" kmalu razočarani, vsaj tisti, ki*0 J ji® mislili z gostom po Beli kraj: “popotovati” od začetka, ko je®1 £ najprej sprejem pri županu. Vr® ta so jim zaprli pred nosom, v6* da to ni zanje, podobno pa sej' zgodilo še kasneje, ko niso zaželjeni tudi pri pogovoru* predstavniki stranke SLS vse treh belokranjskih občin v Ho® lu Lahinja. Očitno gre za s trot": unrmrnnd rvrumAPti rtrot/ Dd " varovane skrivnosti, prav p* bilo, da bi te tajne pogovore PV hranili za konec, če že mora)0 biti. RAZUMLJIVA HITROST Kako to, daje krajanom RučeUj vasi tako hitro uspelo priti novega asfalta, se sprašuje) mnogi, ki si za takšno pridobi®) prizadevajo že dlje časa, pa besed kar ne morejo preiti k janjem. Pač ni dovolj denarj® j>i Razlog je zelo preprost: ta ces m pelje preko Ručenske gore, kje imajo zidanice najboljši črno# ljski vinogradniki, ki prideluje) najboljša vina. In med njimi * taki z občinskega vrha... , NE VEČ TUDMAN - 0 prejšnjega tedna, ko delujeta o® nova pretvornika na Sinje0 Vrhu, tamkajšnji prebivalci vc° darle lahko novice sprejemaj0) slovenske televizije in ne 1*. “Tudmanove”. Bodo vsaj d oh jasnejšo podobo, kaj se kje dog ja, in predvsem na manj pristra^ ski način. Menda še ni prepoz" Semiške tropine »j NATANČNOST - Natančn°*J j je gotovo lepa čednost, toda » ko sc je ponavadi ljudje p°s.. žujejo le takrat, ko je zanje ko® , no. Tako bi lahko rekli za nas® ■ nji primer. Na nedavni otvof* j novega asfalta v Ručetni vasj°' tudi semiški župan Janko B1# ............ '\tr vec. Kako ne, saj je tudi “njeL. va” občina prispevala nekaj narja za to novo pridobitev, prav gre le 300 metrov nove ec- , ^ pt> semiški občini, večina je čr° ( ^ maljske. Ampak ko gre za dej* ^ I se tudi mej držimo natan™ ^ Tristo metrov, pa tristo metr0'^ l(| PLAZ - Semičani že nekaj 'Tj ^ s strahom opazujejo plaz Pf, | t|( goricami, ki ga je sprožilo 1 ^ davno neurje. Zemljo je K;v ij odneslo izpod ceste, in čeP;^ vožnja po njej zaradi varnost' prepovedana, se vseeno ni ra . prijetno peljati. Ne glede . • i- — • i i.i__i __j..,a jjjll* ■es® ugibanja, kako bodo zadevo s*1 ,;l j o| rali, pa pravijo, da sc ni bati. . | (r ■ mi, pa piaviju, uu av m ^ se to ne bo kmalu zgodilo. TE \ ,iv lis- niiiuiu Ija, kjer sc je to zgodilo, je m11Tl županova. I Drobne iz Kočevja kadri odhajajo - Po- s'°pje občinske stavbe v Kočevju sla z začetkom tega meseca za-Ppstili kar dve pomembni delav-*1: vodja oddelka za okolje in Prostor na kočevski občini Simo-“aPeršak-Cvar in Marta Briški z 'Pravne enote. Daje odšla Peršaka, je za občinsko upravo in s jem celotno kočevsko občino ve-'■Ka izguba, vendar pa je še bolj Zaskrbljujoča prezaposlitev Bri-skijeve. Peršakova namreč ni bila domačinka in za njeno bivanje v Kočevju se ježe od samega začetka vedelo, daje po vsej verjetnosti le začasno. Da si je tako kot “eršakova poiskala službo v Ljubki tudi Briškijeva, pa dokazuje, Pav Kočevju še zdaleč ni vse tako, kpt bi moralo biti - pa četudi bi We edini razlog za odhod Bri-skijeve njene osebne ambicije! “SKRAJŠALI” MRTVICE -“b prestavljanju prometnih znakov in tabel z označbami krajev so v kočevski občini prestavili tudi Jtnačitveno tablo v Mrtvicah. S skrajšanjem” naselja so naredili Veliko veselje vsem voznikom - so Pa policisti s tem izgubili eno SVojih najbolj priljubljenih in tudi donosnih radarskih točk. "*°rda pa je tudi ali prav zato v 2adnjem času toliko več kontrol PDmeta, in, sodeč po razburjenih v°znikih, tudi precej plačil kazni v samem centru Kočevja! Ribniški zobotrebci SAMOSTOJNI IN SAMI -paradi neurja, ki jih je prizade-!° v začetku tega meseca in Piidega dežja teden dni kasne-ie, so v občini Loški potok obupni. Med neurjem je v petih Pfah padlo 172 litrov dežja na padratni meter, zaradi tega 'udi do pet metrov visoke hu-®°urne vode pa so na cestah Povzročile za več kot 70 milijonov tolarjev škode. Za občino parno okoli 160 milijonov to-Prjev občinskega proračuna je o prava katastrofa. S približno p odstotki proračunskega de-/arja, s katerimi razpolagajo, bi Patnreč lahko sami odpravili Poledice neurja šele v petih J?jh - pa še to samo na cestah, pžavno pomoč zato nujno posujejo, saj bi sicer morali popiti na vse ostale načrte. Ob ,eni se je bati le tega, da se bo po spomnil in jim poočital: “Saj te.hoteli imeti svojo občino!” . ŠPORTNIK MESECA JU-j. j/A - Čeprav smo že prekora-d'sredino septembra, je roko-JJelaš in igralec malega nogometa Natan Hojč, ki je bil iz-Tan za športnika meseca juli-Zadnji izbran športnik mese-:a- Zaradi dopustov namreč , °ra športnika meseca avgus-.? \ Ribnici niso opravili. Z Kcijo pohval svojih mladih napojenih športnikov bodo nada-Jevali ta mesec. Če so vmes Poskočili en mesec, pa tudi nič ddega. Ob nadaljevanju te si-?r uspešne in vzpodbudne ,Kcije bi se jim namreč še lah-v° Zgodilo, da bi jim pohvale rednih športnikov zmanjkalo. Krpanova kobila: ‘Pri nas imamo odličnega in 5Pesnega fotografa. Včasih je ,°slikal vse proslave in spomeni-e NOB, zdaj pa kapelice in Laški sel Nepotrebna stranpot P°dražica ima edino avtobusno e*o z Ljubljano z avtobusom, ki dpeljc iz Sodražice ob 6,10 in se iz Ljubljane ob 15,15. Sla-j s'tan te avtobusne zveze pa je, obakrat avtobus skrene v v ebiču do Ribnice in se nato |j "e do Žlebiča in naprej do ci-Tako se potnikom iz Sodra-.Ce oziroma za Sodražico po ijjPotrcbnem vožnja podaljša za 5 km oziroma okoli pol ure. sruražani menijo, da pot od J.cbiča do Ribnica ni potrebna, J hied Ribnico in Ljubljano vozi c-«. iMumto in Ljubljano vozi .?°bus najmanj vsako uro, vdaja še pogosteje, j 4AVRTI SO - V Sodražici Caio ulico Za vrli, ki ima kar dva C!|'i, v njej sta pa tudi na hišah ^dvc hišni številki, da se tujec , “pajdc. Sodražani hudomušno t^av«jo, daje to zato, ker so zavr- * Sodražici črpalko? - Jk °re, da bo Sodražica dobila ’ j bencinsko črpalko, kije zdaj ii I ojj dEiču, ko bo zgrajena ribniška .I Čy/'"'cu 'n bo nova bencinska j (T^ka ob njej. Ni pa sc bati, da I to ° to kmalu zgodilu. saj take * ^Uricc trajajo že desetletje. MM* i z MAŠIM OBČIN MM* GOTENICA - Po skoraj enoletnem postopnem ukinjanju kmetijske proizvodnje je Snežnik iz Kočevske Reke s I. junijem letos kmetijsko dejavnost dokončno ukinil. Dobri nameni podjetja in pričakovanja krajanov, da se bo kmetovanje na območju KS Kočevska Reka kljub temu nadaljevalo, pa so sedaj ogroženi. Ministrstvo za notranje zadeve, ki je sprva podprlo nadaljevanje kmetijske proizvodnje na območju Gotenice, sije namreč premislilo. Vodja donedavne poslovne enote Kmetijstvo na Snežniku, dipl. inž. agronomije Marko Kocjančič, je na podlagi javnega razpisa od Snežnika odkupil osnovno čredo živali, opremo ter strojno linijo za spravilo krme na Snež-nikovi farmi v Gotenici. Od 1. julija letos posluje kot zasebnik na kmetiji Kocjančič Gotenica. Zaposlenih ima pet ljudi, ki skrbijo za 110 krav molznic, 140 plemenskih telic in 4.500 kokoši nesnic. Čeprav ima z gospodarjenjem na 119 hektarjih zemljišč največjo zasebno farmo v Sloveniji, pa si ne more pridobiti statusa kmeta. Problem je namreč v tem, da so lastniki trije: Kocjančič je lastnik živine in kmetijske opreme, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je lastnik vseh 140 hektarjev kmetijskih zemljišč na območju Gotenice, ministrstvo za notranje zadeve pa je lastnik hlevov. Vendar bi bilo tudi tako lahko vse dobro, meni Kocjančič, če si ministrstvo med razpisom za oddajo objektov in najem zemljišč ne bi premislilo. Kocjančič je zainteresiran za najem objektov, saj se mu zdi, kot pravi, “nesmiselno in negospodarno, da bi obstoječim objektom, ki so bili grajeni kot hlevi, spremi- KMETOVANJU V GOTENICI ŠTETI DNEVI? Ministrstvo snedlo besedo Največja zasebna farma v Sloveniji, Kocjančič Gotenica, ne more zaživeti naj bi poskrbel, da izpraznim hleve, vendar je podjetje že pred meseci kmetijsko dejavnost ukinilo in s svojo bivšo farmo v Gotenici sedaj nima nič več skupnega,” pravi Kocjančič. Za ta zaplet je po Kocjančičevem mnenju kriva vlada. Na podlagi sklepa vlade je namreč Snežnik leta 1996 hleve prenesel na ministrstvo za notranje zadeve, čeprav bi bilo logično, da bi tako kot kmetijska in stavbna zemljišča, na katerih hlevi stojijo, prešli pod Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov tudi objekti. Tako sedaj zato, ker sije ministrstvo premislilo, “visi v zraku” tudi sklenitev najemne pogodbe za zemljišča. Nesmiselno se je namreč vezati na zemljo, dokler se ne razjasni in dokončno odloči, kako bo z objekti. “Ministrstvu predlagam najem za obdobje petih let. To se mi zdi razumno in tudi sprejemljivo. Po celi krajevni skupnosti je namreč ogromno praznih in propadajočih objektov, ki bi jih ministrstvo lahko uporabilo za svoje potrebe,” pravi Kocjančič in dodaja: “Na območju Kočevske Reke je prostora dovolj za ljudi, vojsko, policijo, divje in domače živali - le dogovoriti se je treba.” Z njim soglašajo tudi krajani Kočevske Reke. Marko Kocjančič njali namembnost, medtem ko bi moral sam, vsega le nekaj metrov od obstoječih, postaviti nove hleve”. Vendar je “uradno” najemnik objektov še vedno Snežnik. Ministrstvo mu namreč ni dalo odpovedi pogodbe. “Snežnik M. LESKOVŠEK-SVETE Ukinjanje je zetu Le še trije šolarji in ena učiteljica ■ Bodo ob trgovino, banko, pošto? OSILNICA - Nad občino Osilnico se po mnenju tudi odgovornih zbirajo črni oblaki. To šolsko leto poučuje na šoli le še ena učiteljica, in to samo tri otroke. Zaradi manj otrok odpadejo tudi prevozi otrok v šolo, kar so doslej opravljali s poštnim vozilom. Manj učencev in prevozov ima za posledico manjši dohodek pošte. Zato še že sprašujejo, kako bo ukrepala pošta. Bo zmanjšala število ur zaposlenim? Osilničani se zdaj boje tudi, kaj bo z bančno izpostavo. Mercator pa pripravlja ukinitev trgovine v Papežih. Ima namreč premalo prometa. Zgradbo, v kateri je trgovina, bi Mercator rad prodal, čeprav jo je dobil brezplačno. Kupec naj bi imel v njej trgovino, vendar je vprašanje, če bo promet v tej trgovini zadostoval trgovcu za njegovo preživetje. Vsa občina Osilnica je obmejno in demografsko ogroženo območje. Omenjene ukinitve bodo še povečale izseljevanje. Thko bo naša južna meja še manj poseljena in še manj varovana. J. PRIMC Kočevske praznične prireditve KOČEVJE - Že začete prireditve v počastitev občinskega praznika se bodo v Kočevju nadaljevale z odprtim prvenstvom Kočevja v tenisu, ki se bo pričelo v soboto ob 9. v Gaju. 29. septembra bodo v muzeju odprli razstavo “250 let Željnskih jam”, dan kasneje, ob 19., bo Cveto Staniša v knjižnici z diapozitivi predstavil zveri kot turistično zanimivost, kočevski gasilci pa se bodo predstavili z vajo gašenja in reševanja 1. oktobra ob 17. na dvorišču stare gimnazije. Osrednj^.slovesnost bo v petek, 2. oktobra, ob 17., istega dne pa se bo na dnevu odprtih predstavil tudi Pokrajinski muzej Kočevje, ki domuje v Seškovem domu, kjer je pred 55 leti potekalo zgodovinsko zasedanje zbora odposlancev. Na praznično soboto bodo štiri prireditve: srečanje vseh generacij Gimnazije Kočevje v odbojki v Domu telesne kulture ob 8., šahovsko tekmovanje mladih na OS Zbora odposlancev ob 9., otvoritev Kočevske planinske poti in plezalne poti na Fridrihštajn, ob 12. in ob 16. v knjižnici luktkovna predstava “Žabji kralj”. V nedeljo, 4. oktobra, s pričetkom ob 10. uri, bo v kegljišču Gaj potekalo občinsko prvenstvo v kegljanju, v petek, 9. oktobra, pa bodo ob 13. uri odprli zapotrebe turizma preurejene Željnske jame. Istega dne ob 19. uri se bo v gostišču Marof začela komedija “Piknik s tvojo ženo”, pred zadnjo prireditvijo 30. oktobra pa bosta še 10. uri oktobra ob 10. na Mestni ploščadi osrednja slovesnost ob 120. obletnici gasilstva v Kočevju ter 17. oktobra Obkolpski maraton, ki se bo začel pri Fari ob 10. uri. M. L.-S. NOVOGORIČANI PONOVILI LANSKI USPEH - Vsako leto se ob izteku poletne sezne zberejo v Gotenici na preizkusu usposobljenosti tudi pripadniki posebnih enot slovenske policije. Po 8 tekmovalcev iz vseh 11 UNZ je tokrat merilo moči v sedmih panogah. Na preizkusu so tekmovalci pokazali skladnost vrlin, veščin, moč in spretnost. Tudi tokrat so imeli največ uspeha tekmovalci UNZ Nova Gorica, ki so že trikrat zmagali, druga je bila UNZ Celje, tretja UNZ Krško, četrta UNZ Novo mesto, peta UNZ Koper itd. (Foto: M. Glavonjič) JEZERCE NA LAZCU SE JE NAPOLNILO LAZEČ - Letošnji mednarodni delovni tabor, ki ga je organizirala Vitra iz Cerknice s sofinanciranjem občine Loški Potok, je imel nalogo očistiti opuščeno jezerce in izvir v neposredni bližini vasi Lazeč, ki je bil nekoč glavni vir pitne vode za ljudi in živino. Udeleženci tabora, vaščani in drugi prostovoljci so zanemarjeno jezerce lepo očistili, utrdili dno in obzidali. Hkrati so uredili okolico in dovozno pot. V teh dneh se je jezerce napolnilo in oživel je izvir, lepota pa se bo pokazala na pomlad, ko bodo sedaj še blatne brežine ozelenele. A. K. KONČNO MRLIŠKA VEŽICA DRAGA - Kar pet let je trajalo, pravi Alojz Pantar, ki si je veliko prizadeval za gradnjo, da smo končno prišli do ustreznega zemljišča, projekta in sredstev. Dela izvaja Gradišče Cerknica. Vedno se je zapletlo pri lokaciji, saj je v KS Draga lastnik skoraj vse javne zemlje Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije. Končno jim je uspelo kupiti primerno parcelo ob pokopališču, del sedaj uporabljene površine pa je v lasti občine. Vežica bo tako delno stala na pokopališkem kompleksu, delno pa zunaj njega. Urejajo še nekaj deset metrov dovozne ceste in parkirišča, kar jih bo skupaj stalo okrog 17 milijonov tolarjev. Investitor je pretežno občina Loški Potok, nekaj pa bodo nabrali od vaščanov Drage, Podpreske in Lazca. A. K. Mestno jedro naj ostane v čim izvirnejši obliki Podoba ribniškega trga RIBNICA - Idejni projekt muzeja na Marofu in ureditev parka skulptur, ki bi bili ribniška posebnost, sta predstavili Ana Kučan in Marko Mušič, zasnove zgodovinskega muzeja v Ribnici pa Taja Čepič. Arhitekt Tomaž Brate se zavzema, ^Ja bi ohranili ribniško mestno jedro v čim izvirnejši obliki ter uredili pot od Miklove hiše do gradu in Marofa. Tam bi bil novi generator likovnih srečanj, ki bi veliko prispeval k novi dimenziji Ribnice, ki sicer slovi po svoji tradicionalnosti. Stroka se nagiba, da bi Škrab-čevo ulico spremenili v vitalno os brez prometa in parkirišč, pri tem pa nanizali nekatere slabe strani zdajšnje ureditve: v središču mrgoli pločevine, avtobusna postaja je neurejena, obnova hiš očitno poteka brez strokovnega nadzora pristojnih inštitucij (pisane fasade), Bistrica je podobna mlaki, grad je pogosto shajališče mladih, saj za to nimajo drugih prostorov. Župan Jože Tanko je povedal, da sicer podpirajo dobre predloge, saj so pripravljeni ponuditi objekte, država pa nadgradnjo. M. G. v Ce nič ne daš, nič ne dobiš! Svetovalec vlade z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je ob svojem obisku v Kočevju je večkrat nedvoumno povedal, da zamisel ustanovitve podjetniškega centra v Ribnici še zdaleč ni dobila takšne podpore županstva kot v Kočevju. V Ribnici so namreč, da bi pridobili za to namenjen državni denar, podjetniški center sicer ustanovili in celo že zaposlili delavca, vendar so se ves čas šli igrico “bi - ne bi”. Neodločnost ob pretehtavanju, koliko bodo za to morali dati in koliko in kaj bodo za dano dobili nazaj, pa ne obrodi sadov! Podjetniški center v Ribnici zato ni zaživel. Seveda pa še ni prepozno. Danes bolj kot kdaj prej velja, da če nič ne daš, tudi nič ne dobiš! M. LESKOVŠEK-SVETE V upanju, da jim je ministrstvo odpustilo Kočevska občina se je prijavila na razpis KOČEVJE - Kočevska občina se že nekaj let neuspešno prijavlja na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za projekte celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi. V upanju, da jim bo letos končno uspelo odpraviti nezaupanje ministrstva zaradi pred leti propadlega projekta Crpov, narejenega za območje Kočevske Reke, so letos pripravili tri vloge. Na občini so pripravili več projektov. Eden takšnih je tudi lani dokončani elaborat “Razvoj ovčereje na Kočevskem in povezava s turizmom”, s katerim so se letos prijavili na razpis. V občini računajo, da bi za izdelavo razvojnega projekta potrebovali okoli 3,2 milijona tolarjev, od katerih sojih polovico že zagotovili v proračunu občine za letošnje leto, preostalo polovico pa si želijo zagotoviti s pomočjo države. Poleg osnovne teme, ki jim omogoča sodelovanje na razpisu, so letos pripravili tudi dve vlogi za rekonstrukcijo cest Žaga- Kostel in Kočevje-Koprivnik. Prva cesta je pomembna predvsem z vidika turizma, druga pa z vidika ohra-njanja življenja v vse redkeje poseljenih kočevskih vaseh. Občina je zadnji trikilometrski odsek te 18 kilometrov dolge ceste, ki je pomembna za skupno okoli 140 prebivalcev Koprivnika in okoliških še naseljenih, ali pa že povsem opuščenih vasi Staro Brezje, Hrib pri Koprivniku, Svetli Potok, Onek, Trnovec, Rajhenav, Pod-stene in Laze pri Oneku, asfaltirala letos, s sodelovanjem v projektu Crpov pa bi krili 20 odstotkov od skupaj 64 milijonov tolarjev vrednih zaključnih del. M. L.-S. ŠOLA DOBILA CENTRALNO OGREVANJE PODPRESKA - Pred dobrimi tremi leti je zamisel, da bi to šolo v tem kraju ukinili, izzvala močno nasprotovanje občanov KS Draga. To se ni zgodilo, pač so v zadnjih dveh letih v šoli postorili najnujnejše. Uredili so šolsko kuhinjo, prostor za vrtec in malo šolo in uredili nove vetrolove na vhodih in za pouk nabavili nekaj računalnikov, prav te dni, 16. septembra, pa je začela delovati centralna kurjava. Isti centralni sistem je napeljan v bližnji gasilski dom, ki ima edini v vsej občini primerno dvorano za rane rizoritve in telovadbo. Letos šolo iskuje 15 otrok nižje stopnje iri 9 A. K. ol otrok vrtec. NAJSLABSA CESTA SODRAŽICA - Ni slabše ceste, kot je tista od Žlebiča do Sodražice, pravijo Sodražani. Denar za to cesto je bil že nekajkrat pripravljen, a neizkoriščen z izgovorom, da se ne morejo dogovoriti z nekom, da bi šel zelo kratek del ceste po njegovem svetu. Sodražani so prepričani, da Ribničanom tako prija in da so Ribničanje privarčevani denar porabili drugje. Pravijo tudi, da je zdaj Sodražica samostojna občina in bo teh 6 km ceste, ki je bližnjica za Notranjsko in Jadran, prepuščeno v urejanje Sodražanom. Tako bo imela nova občina vsaj kaj delati. P-c SKORAJ POL LETA STAVKE Grozljivka traja v nedogled Bodo stavkajoči delavci v Podpreski dokončno ostali praznih rok? PODPRESKA - Pogajanja, ki so bila napovedana za 15. september, vsaj za delavce niso prinesla nobene rešitve. Pogovori protestnega odbora pri podpredsedniku vlade in na ministrstvu za gospodarstvo so bili očitno le zato, da so odbor odvrnili od napovedane zapore cest. Če vemo, da stavka traja že skoraj pol leta, da je bilo med tem časom napovedanih niz rešitev, a nobena izpeljana, ni potrebno posebej opisovati občutkov, ki ga doživljajo do tal ponižani delavci. V tovarni so vztrajali še do pred nekaj dni in čuvali lastnino, za katero so upali, da je tudi njihova. Odpovedim skoraj niso verjeli, vse pa kaže, da se bodo uresničile Ukmarjeve napovedi, daje stavka nezakonita. To pričajo tudi odpovedi delovnega razmerja peščici, ki je vztrajala in upala. Zdaj se je že pokazalo, da ima najemnik Ukmar močno zaledje, saj kaže, da tudi odpoved najemne pogodbe s strani Lik-a nikogar ne gane. Čemu torej sindikat? Pričakovanja stavkajočih in krajanov, ki so še kako odvisni od dela tega obrata, se podirajo kot domine. 9. septembra je LIK skupaj z Var- npstjo pooblastil štiri delavce, da varujejo obrat, ostali pa naj bi stavko nadaljevali na domovih. To so počeli dober teden, nakar je Darko Ukmar nagnal vse vključno s tehničnim direktorjem LIK-a, ki se je naključno mudil v obratu. Zamenjal je vse ključavnice, vsakemu prepovedal vstop v območje obrata in celo prepovedal parkiranje pred vhodom. Tako bi lahko nadaljevali to v nedogled. Vse obljube, celo države, so izničene, izničeno pa je tudi zaupanje vanjo. A. KOŠMERL JftHfat IZ NAŠIH OBČI N MM Janko Rošelj kandidat LDS za ivanškega župana IVANČNA GORICA - Ne Gradišču nad Stično je Občinski odbor LDS Ivančna Gorica predstavil županskega kandidata na lokalnih volitvah v ivanški občini. To je diplomirani inženir Janko Rošelj, doma iz Marinče vasi pri Zagradcu, zaposlen kot svetovalec na ministrstvu za obrambo. Opravljal je že več javnih funkcij, bil predsednik KS Zagradec, od leta 1994 je član in vodja svetniške skupine LDS občinskega sveta ivanške občine, predsednik odbora za družbene dejavnosti, član odbora za komunalo na občini. Na predstavitvi je povedal, da kandidira zato, ker meni, da bi znal in zmogel za občino storiti več dobrega kot njegov predhodnik. “V občino želim pripeljati nove investicije in narediti občinsko upravo ljudem bolj prijazno. Centru občine moram zagotoviti nov vrtec in tržnico. Z drugačno strukturo investicij želim izboljšati šolstvo in otroško varstvo, zagotoviti učinkovitejšo in pravičnejšo razdelitev sredstev za spodbujanje malega gospodarstva ter pospeševati turizem kot perspektivo naše občine,” so bistveni poudarki županskega kandidata Rošlja. L. M. DOBRO V LUCIJI TREBNJE - Trebanjska keg- Stična se je v soboto pomladila IZŠLI OKOLJEVARSTVENI PUBLIKACIJI Več kot 9 tisoč mladih na 18. vseslovenskem srečanju v Stični - Mašo vodil dr. Franc Rode -Gostje navdušili: sarajevski kardinal V. Puljič ter glasbenika p. J. Frlež in V. Resnik STIČNA - Tradicija prijetnih vseslovenskih srečanj verne mladine v Stični se nadaljuje. V soboto, 19. septembra, seje kar več kot devet tisoč mladih udeležilo 18. takšnega srečanja pred stisko opatijo, ki letos praznuje 100-letnico ponovne naselitve in 900-letnico cistercijanskega reda. Prišli so iz vseh koncev Slovenije: bližnji peš in nekateri celo s kolesi, bolj oddaljeni pa s 123 avtobusi, približno 400 osebnimi avtomobili, 6 kombiji in z vlakom. Zbrane sta najprej pozdravila stiški opat dr. Anton Nadrah in slovenski metropolit in ljubljanski nadškof.dr. Franc Rode, ki sta mlade spodbudila z nagovorom v smislu letošnjega gesla srečanja “Sveti duh vas bo učil vsega” (Jn 14,26), ki je hkrati t^slov poslanice sv. očeta Janez Pavla II. za 13. svetovni dan mladih, ki se letos obhaja na narodni ravni. “Živite svojo vero v veliki notranji radosti, bodite suvereni, samozavestni, svobodni, zvesti najglobljim zahtevam vašega srca,” je zaželel nadškof. Zanimivo je bilo pričevanje sarajevskega kardinala Vinka Puljiča, ki je z različnimi primeri mladim približal težko življenje v Bosni in Hercegovini in poudaril, da je ne glede na to, kaj koga doleti v življenju, važno, da vsak odkrije samega sebe in pravo življenjsko pot. “Vsi ljudje smo ustvarjeni iz ljubezni in za ljubezen. Odkritje, da smo ljubljena bitja, nam daje moč, da lahko druge ljubimo, da drug z drugim delamo in da skupaj živimo.” Kot vsako leto je bila na stiškem srečanju tudi v soboto priložnost podrobnje spoznati tri različna združenja mladih v Sloveniji. V programu, ki ga je prijetno povezoval Jure Sešek, so se s pesmijo, besedo in domiselno koreografijo predstavili Servis dobrote mladih, Škofijska gimnazija Vipava in Duhovnoizobraževalni center Sinaj iz Maribora. Sicer pa je sobotno srečanje zaznamovala glasba - mladi so radi prepevali tako sami kot v družbi glasbenika patra Janeza Frleža in kasneje s priljubjenim Vilijem Resnikom s prijatelji. L. MURN RADI PRIHAJAJO V STIČNO - Srečanju mladih v Stični rečejo tudi srečanje mlade Cerkve v Sloveniji. Letošnji gost je bil sarajevski kardinal Vinko Puljič (v pogovoru z dr. Francem Rodetom), ki je mladim pripravil zanimiv govor o življenju v Bosni. (Foto: L. M.) LJUBLJANA - V okviru založniške dejavnosti Slovenskega ekološkega gibanja in Pomurskega ekološkega centra sta v teh dneh izšli okoljski publikaciji. Priročnik Voda je namenjen ekošolam in okoljskemu ozaveščanju občanov o obvarovanju pitnih vod pred škodljivimi posledicami onesnaževanja. Okoljski šolski zvezek z naslovom Moj prvi šolski zvezek pa je namenjen večini slovenskih prvošolcev. Obe publikaciji sta brezplačni, kar se gre zahvaliti več kot 50 občinam, komunalnim in okoljsko naravnanim podjetjem, ki bodo publikacijo delile šolam. Obe knjižici je uredil in oblikoval Branko Škafar. sr Želim si včasih Kdaj res si želim, da bi napisal tako učeno neumljivo, da bi sam sebe ne umel. Napišem in kmalu začutim v sebi grenko, kot da sem se s tujo kožo v lažnivca odel. Takrat pomislim na ptico, kako žgoli, odpiram roži cvetove, metulj sem pijan in mislim na potok, ki se čez kamne vali in dolbe si strugo v sotesko v prosto ravan. Ko včasih pomislim, da vse je brezplodno, nevredno, da maternica upa je oplojena zaman, se vzpnem na najvišje, kjer vse je razgledno. In z njega spet najdem v globini sebe izvir med skalami dvomov in pesmi ubrano strugo in stvarnik postanem, ki je ustvaril svoj mir. JANEZ KOLENC V Zupan bo skrbel predvsem za vodo ljavka Milena Veber je na 6. Sparemblekovem memorialu v Ljubljani s 419 podrtimi keglji zasedla četrto, Angelca Dalmacija pa je bila sedma. Na tekmovanju ob 40-letnici kluba v Luciji je bila Vebrova s 452 podrtimi keglji tretja. (N. G.) • Kar so bile nekoč napake, so zdaj običaji. (Vizjak) • Vsakdo nosi sodnika s seboj. (Slovenski pregovor) • Če bi si vsi ljudje zmeraj vzajemno pomagali, nihče ne bi potreboval sreče. (Menander) PODOBNIK V VELIKEM GABRU - Prvak SLS Marjan Podobnik je ob l()-letnici podružnice SLS Trebnje posebej čestital tistim, ki so bili ob ustanovitvi SKZ v Uninonski dvorani pred K) leti. Najstarejšim članom je tudi izročil priznanja. Prejeli so jih Alojz Kastelic (na posnetku), Alfonz Jaki, Anton Kukenberger. Anton Mam in Anton Strah. V kulturnem sporedu je zapel tudi MePZ dr. Petra Držaja iz Velikega Gabra. (Foto: P. Perc) 10 let podružnice SLS Trebnje ■ Sedanji župan Alojz Metelko bo ponovno kandidiral ■ Predsednik SLS in podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik pojasnil, zakaj je SLS v koaliciji VELIKI GABER p “V občini imamo več kot 40 lokalnih vodovodov, ki bodo potrebni popravila oz. rekonstrukcije. Voda je najbolj pomembna! Moja prva naloga, če bom izvoljen, bo ljudem omogočiti, da bodo prišli do zdrave pitne vode,” je povedal preteklo soboto trebanjski župan Alojz Metelko na slovesnosti ob 10-Ietnici podružnice SLS IVebnje v Velikem Gabru. Zborovanje okrog 300 članov in simpatizeijev stranke je SLS izkoristil za uradno najavo kandidature župana na novembrskih lokalnih volitvah pa tudi za pojasnjevanje nekaterih potez SLS v preteklosti in v sedanjosti. Za to je poskrbel prvak SLS Marjan Podobnik. Metelko je med dosežki svojega županovanja omenil odprtje vodovoda Ribjek in vodovoda Zaloka, ki oskrbuje skoraj vse krajane KS Šentrupert. Kmalu bo zgrajen dom starejših občanov; naložba je vredna skoraj 200 milijonov tolarjev. Občina je imela posluh za kmetijstvo, za škodo zaradi toče pa je od države dobila 10 milijonov tolarjev. Metelko je omenil vzorno sodelovanje svetnikov SLS s kolegi iz SKD. Podobno kot predsednik podružnice SLS Anton Strah, ki je uvodoma orisal delo SLS v preteklem desetletju, je tudi Metelko izrazil prepričanje, da bodo na lokalnih volitvah zmagali. Predsednik SLS in podpredsednik slovenske vlade, je poudaril, Kako bi ljudje prišli do svetnikov S seje sevniškega občinskega sveta - Tildi Sizifovo delo v luči odločitve ustavnega sodišča glede Bučke - Naj bi bili vsi predsedniki KS člani občinskega sveta? da je bila odločitev, da je šla SLS v vlado z LDS in DeSUS-om, pravilna. Dejal je tudi, da bi Slovenija brez SLS v vladi prav tako vstopala v Evropo, toda SLS je zastavila skrb, da bodo tudi v EU kmetje preživeli. Podobnik je zatrdil, da se SLS ni v ničemer nezakonito financirala, da pa so revolt v nekatere kroge vnesle zahteve SLS po odkrivanju korupcije in kraje družbenega premoženja, zlasti pri lastninskem preoblikovanju. “Samo v primeru Geoplina gre za 300 milijonov tolarjev, to bo šlo na Slovensko razvojno družbo, na stotine milijonov pa je šlo v tujino,” je v svojem slogu dejal Marjan Podobnik. P. P. 95. ROJSTNI DAN SESTRE JUTE ŽINDRA - Juta Žlindra se je rodila 6. avgusta v Dobrepoju v družini s šestimi otroki. Rada bi šla študirat, pa ni bilo denarja. Pred odhodom v samostan je šla k sestri Erziliji služit balo. Prosili so jo, da bi ostala, a ker je bila stara 25 let, je bil to zadnji čas za odhod v samostan. Odšla je v samostan šolskih sester Frančiška Asiškega v Maribor. Po noviciatu je šla v Mostar, kjer je delala t’ bolnici, nato je bila v Munchnu, v Topolščici, Marjanišču, Nišu in Pančevu. V Srbiji je bila 45 let. Lela 1991 je prišla v samostan šolskih sester v Trebnje. Ob letošnjem visokem jubileju so jo obiskali trebanjski župan Alojzij Metelko, predsednik ORK Dušan Mežnaršič, predsednica KRK Darinka Simonič in Rezka Majer. (R. M.) SEVNICA - Sevniški svetniki so opravili na izredni seji občinskega sveta Sizifov posel, kajti večino čas so (gledano v luči odločitve ustavnega sodišča naslednji dan) potratili za seznanitev s preoblikovanjem območja občine Sevnica. “KS Bučka moramo vključiti v statut občine. Nihče ne more nič zato, ker je sprejet zakon. Po skrajšanem postopku pa moramo urediti te zadeve, kajti če tega ne bi storili, bi državni zbor občino določil kot eno volilno enoto, zato se ne bi smeli igrati z usodo 18.000 ljudi,” je pojasnil tajnik občine Zvone Košinerl. Tako je sevniška občina po prvem členu dopolnjenega statuta imela en dan z vključitvijo KS Bučka oz. naselij Bučka, Dolenje Radulje, Dule, Gorenje Radulje, Jarčji Vrh, Jerman Vrh, Močvirje, Štrit in Zaboršt, namesto 114 spet 123 naselij, kakršno je bilo območje sevniške občine pred nastankom novih občin v začetku leta 1995. Statut so tudi sicer prilagodili noveli zakona o ustanovitvi občini in določitvi njihovih območij ter zakona o financiranju občin. Tako se poslej v bilanco prihodkov in odhodkov vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti. Občina pa se lahko dolgoročno zadolžuje za investicije, ki jih potrdi občinski svet le v obsegu, ki ne presega desetine realiziranih prihodkov občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa ne sme preseči 5 odstotkov realiziranih prihodkov. Ne glede na to pa se občina lahko zadolži za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak v obsegu, ki presega desetino realiziranih prihodkov, če odplačilo glavnice in obresti v posa- meznem letu ne preseže 3 odstot-ov. Ob tej priložnosti pa sta svetni-a Franc Strajnar (SKD) iz Loke rt Franc Pipan (ZLSD) opozori-t na nepravično volilno geome-rijo; po Pipanovih besedah je ta lepravična za okoliške zaselke na irimeru 2. volilne enote in vpra-al, če “je to prav, da del prebival-tva pustimo brez svetnikov?” itrajnar pa je menil, da bi si Loka aslužila svetnika. Predsednik ibčinskega sveta Martin Novšak SKD) je opozoril, da tudi KS Gmelj nima nobenega svetnika, 'c pa bi hoteli zagotoviti, da bi saka KS imela svoje svetnike, bi norali po mnenju Jožeta Kunška SLS) imeti kar 25 volilnih enot, io besedah Marjana Jamška ZLSD) pa naj bi bili predsedniki ;rajevnih skupnosti tudi člani ibčinskega sveta. P. PERC MALA ŠOLA V VELIKEM GABRU - Starši, ki imajo 23 otrok za malo šolo so poslali ravnateljici OŠ Veliki Gaber Mariji Mežnaršič zahtevo za ponoven sestanek v prisotnosti ravnateljice, trebanjskega župana in predstavnika krajevne skttpnosti Veliki Gaber. Prišli so starši (na posnetku) in gostje, le domačega “mini "župana ni bilo. A so se kljub temu kar lepo dogovorili in mala šola je pretekli ponedeljek popoldne srečno prestala ta krst. (Foto: P. P.) Krjavljeve iskrice POLNOLETNOST - Vseslovenska srečanja mladih v Stični so v soboto dosegla “polnoletnost”, saj so se zdaj zbrali že osemnaj-stič. Polnoletnost seveda lahko pomeni marsikaj, tudi večjo svobodo, toda ne glede alkoholnih pijač, kot ponavadi velja za mlade z dosegom te mejne številke. Bolj kot druga leta je bilo na različnih prodajnih mestih opaziti napise, da udeležencem Stične 1998 ne prodajajo piva, vina, žganih pijač in drugih alkoholnih napitkov, na drevesih pa so viseli lističi s sporočilom Veseli se brez alkohola! Seveda je vprašanje, koliko so se mladi tega držali - alkohol se je namreč lahko skrival v njihovih nahrbtnikih, ki so jih prinesli od doma - ampak pijanih res ni bilo opaziti. SMRDEČ POZDRAV - Go- stitelji v Stični so številno mladino lepo sprejeli in organizacija je bila odlična, tako kar se tiče urejenega parkiranja kot ostale gostinske in druge ponudbe. Še vedno pa ni kaj dosti narejenega v smislu čistega ozračja. Prav ob jutranjem prihajanju na prizorišče je ob samostanu pošteno zaudarjalo ob potoku Stičnica, čeprav so ga letos že sanirali. B° pozdrav mladini prihodnje leto, kar zadeva čisto ozračje, seveda, bolj prijazen? MAŠA IN KONCERT STIČNA - Minulo nedeljo, 20. septembra, je bilo v okviru praznovanj 900-letnice cisterci-janskega redda in stoletnice ponovne naselitve stiške opatij6 v samostanski cerkvi praznovanje Žalostne Matere božje, zavetnice stiške bazilike. Somaševanje je vodil opat Antou Nadrah, pela pa sta doma6) pevski zbor in Stiški kvartet, k' je imel po končani maši š6 kratek koncert. Trebanjske iveri KONKURENCA - Predvolilna tekma seje pričela. Trebanjska SLS je posrečeno združila j ubild stranke in pričetek predvoliln6 kampanje za lokalne volitve prl lovski koči v Velikem Gabru-Zaradi kmečkih opravil sicef udeležba ni bila ravno tolikšna; kot so pričakovali organizator)1 dogodka na čelu s Tonetom Strahom in Tonetom Zaletlom. Tod3 če bi druge stranke lahko privabile toliko svojih privržene6) kot SLS bi lahko bile vesele. velja tudi za SKD, ki pa, kljuh temu da je župan tudi tokrat g°" voril o zglednem sodelovanju5 SKD v občinski koaliciji, ta stranka ni poslala niti enega svojeg3 uradnega predstavnika, zato P3 so lahko prišli strankarski kole?1 SLS iz Novega mesta in fikocjanu-...KDO JE (BIL) PRVI? - N3 taistem sobotnem shodu v Velikem Gabru, ki ga je prvak SD Marjan Podobnik izkoristil tud' za demanti pisanja Slovenski* *1 novic ob primeru Kaligarič, st3 predsednik podružnice SLS Str33 ter aktualni župan in uradni kandidat za nov mandat Metelk0, ponovno urbi et orbi razglasil3, da je bila SLS tista, kije prva dal3 pobudo za dom starejših občanO’ v Trebnjem. Strah je dejal, da s0 imeli prvega župana oz. predsednika občinske skupščine na prvi” demokratičnih volitvah, a jim jc ta iz Slovenske kmečke zvez6 prebegnil k demokratom 1,1 pozneje k LDS. Sevniški paberkij ŽUPAN SNEMA DRNOVŠKA - Če koga zanimajo podrobnosti z nedavnega obiska dr. Janeza Drnovška v Sevnici, si teg3 nc žal ne more ogledati na loka* nem kanalu podjetja Axa, pač P6 verjetno lahko naroči kaseto 3 sevniški občini. Občinski red3 Bojan Kostevc je namreč na vl' deokamero vestno beležil pot6 obiska in pogovore v Lisci, v h6 telu Ajdovec in tudi s strankarsjd mi privrženci na Vrhu pri DolUj šku. Ko je prvak sevniške LD Andrej Štricelj zaprosil Kostevc3, da bi dal še njemu kaseto, če *: snema za Axo, mu je ta odvrti)3 da snema po naročilu župana 1 ne za Axo. Štricelj se ne obr6 menjuje s pomisleki nekaterih, d, naj bi šlo pri tem za “vohunjenj6 konkurence pred lokalnimi vol* vami, marveč je sprejel to poj35 nilo snemalca v luči zainteresif3 nosti župana Peternela, da ohr3 ni zanamcem ta prvi, potem)3 kem nekoliko zgodovinski obuj predsednika Drnovška v Sevu Krške novice SEX-GATE V KRŠKI OBČINI? - Kdo ve, kaj si je zadnjič Mislila čistilka krške občinske stavbe. Nikakor ni mogla spraviti ključa v ključavnico vrat poročne sobe, ki jo je nameravala pomesti, toda ženska je trmasto vzgajala in nazadnje ji je le uspelo 'zriniti ključ, ki je bil v vratih z notranje strani. Le kdo seje lahko tako zmotil, da je vrata zaklenil znotraj in odšel? Odšel? Ne, ni odšel! Z vso močjo se je uprl v 'tata, ki jih čistilka kljub velikim naporom še vedno ni mogla odpreti. Ko je spoznala, daje možakar, ki menda ni bil sam, zanjo premočan, je odhitela po pomoč, ki pa je na kraj dogodka prišla Prepozno in povsem brez potrebe. Vrata so bila namreč že odprta, v poročni sobi pa nikogar. Clinton, Clinton! RAČUNI - Krškemu občinskemu svetuje dozdaj uspelo potrditi en sam zaključni račun, ta je bil za leto 1995. Na to za nekatere zaskrbljujoče dejstvo je kolege svetnike na nedavni seji krškega občinskega sveta opozoril Silvo Gorenc z Združene liste. Župan Ganilo Siter, ki je v povsem nasprotnem političnem taboru, bi Moral javno šteti sprejete zaključne račune enako, če bi se za to Pač odločil. To bi bil tudi edini Primer, da se Gorenc in Siter strinjata med seboj. ŽIVLJENJE Z ODVISNOSTJO BREŽICE - V Knjižnici Brežice bo danes ob 19. uri Pogovor o drogah, v katerem bo sodeloval psiholog Aleksander Zadel. Na srečanju, ki so ga naslovili Življenje z odvisnostjo, bodo iskali odgo-vore na vprašanja: zakaj mladi segajo po mamilih? ali seje Mogoče z lahkoto rešiti odvisnosti od drog? ipd. Pogovor bo vodil knjižničar Drago Pirman. PNovo v Brežicah BLIŽJE JIM BO - Učenci brežiške glasbene šole vsako leto opravijo večje število nastopov v Prostorih posavskega muzeja, ki jo od šolske stavbe precej oddajen, kar mladim glasbenikom Povzroča težave zlasti pri napornem prenašanju težkih instrumentov. Ker bi bilo vsakršno '■izmišljanje o prestavitvi posav-skega muzeja bliže glasbeni šoli Povsem brez smisla, bodo, kot Jnže, šolo prestavili bliže muzeju. Vse oči mladih glasbenikov in njihovih učiteljev so tako uprte v nekdanjo Vinovo upravno zgradbo, ki je po požaru na podstrešju Znova obnovljena in naj bi posta-a njihov novi dom, ter v občinske Svetnike, ki bodo o morebitni Preselitvi odločali že v ponedeljek. GOSTOLJUBNOST PA TA-kA! - Slovenija je zanimiva dežela, zato jo vsako leto obišče velijo tujih gostov in bi jih bilo lah-ko še več, ko bi ne bili Slovenci ’?ko zbirčni in prijazni samo do !'stih, ki k nam prihajajo s severa fn zahoda in imajo lepe avtomobile. Precej drugače in povsem negostoljubno se namreč vedejo d? tistih, ki v deželo pridejo peš ali celo priplavajo čez Sotlo - v Slavnem ponoči. Brežiški policisti s° takšnih turistov letos vrnili nazaj na Hrvaško že blizu petsto, n® da bi jim zaračunali vsaj turi-stično in komunalno takso. ■ ^ ir.**: '/■' •..» J£ » r > «.» »-«,:> <-■ ■"*. t «■»! «■ *- , V času od 5. do 18. septembra so v brežiški porodnišnici Ndile: Ana Zofič s Cirnika -bideja, Irma Žarn iz Stolovni-F* - Jerneja, Margareta Melka-J^aniuk iz Brežic - Karolino, “Blena Andrejaš iz Brežic -Stanislava, Stana Miljevič iz Gobove - Dražena, Ma/jetka Pgorevc iz Krškega - Spelo, blojca Živič z Raven pri Zdolah •Saro, Mojca Stariha z Libne -Spelo, Darinka Tomažin s Kalc 'Luko, Magdalena Kerin s jLtlce-Nuklega ; Tamaro, Meli-Oštrbenk iz Žejnega - Laro, Liljana Novosel iz Nove vasi -Uirnoža, Tatjana Bizjak iz Kr-jkega - Niko, Tanja Urbančič s *mkleka - Gregorja, Urška Knez ^Raven pri Zdolah - Klemna, Ptrja Cener s Trške Gore -Loti, Ksenija Verstovšek-Radoš ?.Radovice - Davida, Ema Du-cč iz Sel pri Dobovi - Mihaela, penatc Kolar z Bizeljskega -Michele. Čestitamo! mi I Z M ASIH OS C I M mm “Ženski pohod v brežiško politiko” ZLSD Brežice predstavila župansko kandidatko in predvolilni program BREŽICE - “Prepričali so me kolegi v stranki. Želim tudi napraviti pohod žensk v politiko v brežiški občini. Spodbudilo meje dejstvo, da v 50-letni zgodovini Brežic ni bilo nobene ženske. Bila je predsednica izvršnega sveta, predsednice občine ali županje pa ni bilo.” To je Milena Jesenko iz Brežic navedla med razlogi, zaradi katerih je v Združeni listi socialnih demokratov Brežice sprejela kandidaturo za brežiško županjo. Ko je Jesenkova odgovarjala na vprašanja novinarjev, je dejala, da “znotraj občinskih svetov ne kaže imeti velikih strankarskih bojev, značilnih za državni zbor”. V zvezi z velikostjo občin je povedala, da so v stranki zagovorniki večjih občin. “Vendar če bo volja za manjše občine, temu ne bomo nasprotovali,” je obljubila Jesenkova. Če bi bila zakonodaja o lokalni samoupravi posebej ugodna za majhne občine, bi po besedah Jesenkove in njenih strankarskih kolegov celo podpirali nastajanje majhnih občin. Predvolilni program ZLSD in njene kandidatke za županjo napoveduje hitro in učinkovito zagotavljanje možnosti za razvoj podjetništva in obrtništva, s čimer naj bi v Brežicah pridobili nova delovna mesta. Krajevne skupno- Milena Jesenko sti naj bi bile deležne večje skrbi in več denarja. Ker ni vseeno, kakšna je šola v brežiški občini, kako priti v šolo, na delo in drugam, in tudi ne, ali bo na voljo dovolj strokovnjakov za posamezna področja, omenjeni strankin program napoveduje tudi materialno podporo šolstvu, skrb za ceste in podobne prometne objekte ter gradnjo kadrovskih stanovanj. V socialni politiki bi se zdajšnja kondidatka kot županja spoprijela s pomanjkanjem neprofitnih stanovanj; teh naj bi v občini zgradili - enako kot omenjenih kadrovskih - vsaj 10. Na aktualne brežiške pogovore o življenju mladih se Jesenkova odziva z napovedjo, da bi zagotovila denar za dejavnost mladih, spodbujala pa bi tudi različne oblike dela v civilni družbi. Kot pedagog in ravnateljica OS Brežice Jesenkova meni, da bi morali v Brežicah v bodoče izboljšati nadstandardni program v šolstvu, kar še kako sega tudi na področje socialnih razmer. , ., L. M. SEMINAR ZA DVOJEZIČNE UČITELJE KRŠKO - Prihodnji četrtek, L oktobra, se bo začel tridnevni seminar slovenskega knjižnega jezika in kulture za dvojezične učitelje iz avstrijske Koroške, ki ga pripravlja novomeška območna enota Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Udeleženci seminarja bodo hospitirali v osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem in srednji ekonomski in trgovski šoli v Brežicah, v hotelu Sremič bodo poslušali več predavanj, ogledali pa si bodo tudi jedrsko elektrarno, zbirke Posavskega muzeja v Brežicah in obiskali domačijo Maksa Pleteršnika v Pišecah. VINO Z AMERIŠKO DRUŽBO - Podjetje Vino Brežice je po podpisu pogodbe z ameriško firmo Royal Crown Company začelo v svojem obratu v Sentlenartu polniti za slovenski trg novo brezalkoholno pijačo. Royal Crown Cola ali s popularnim imenom RC Cola prihaja na slovensko tržišče s pohvalnimi ocenami ameriških porabnikov; kot so povedali na nedavni tiskovni konferenci, ki sta se je udeležila med drugimi Karl Recer, glavni direktor Vina Brežice (na sliki desno), in Majdalany Nicolos, predstavnik Royal Crovvn Company za Evropo, Azijo in Afriko (levo). (Foto L. M.) Razprtije dvigajo most v oblake Krški občinski svet je podprl gradnjo novega mostu čez Savo v Krškem - “Od občinske uprave je odvisno, ali bo nov most ali ne” - Februar kot skrajni čas za začetek? KRŠKO - Krški občinski svet je podprl gradnjo novega mostu čez Savo v Krškem. Zato je naložil pristojnim organom, naj hitreje pripravljajo vse potrebno za začetek gradnje tega za Krško prepotrebnega objekta. Svetniki v krškem občinskem svetu so pred nedavnim izrekli kar nekaj vprašanj na župana in občinsko upravo, češ ali bo ta aparat sposoben izpeljati pravočasno vse potrebne postopke. “Od ob- VODLANUIN BROMŠETOVI 2. IN 3. MESTO KRŠKO - Na sobotnem državnem kvalifikacijskem turnirju v standardnih (ST) in latinskoameriških (LA) plesih, prvem v novi sezoni, je plesni par PPK Lukec Krško, Luka Vodlan-Maja Bromše, med mlajšimi pionirji dosegel 2. mesto v ST in 3. v LA plesih. činske uprave je odvisno, ali bo nov most ali ne. Uprava, prosim, ne hodite v Ljubljano tarnati, da krajevna skupnost ne bo dala soglasja. Sliši se že, da bodo uparjalnike pripeljali skozi občino Brežice. Očitno je brežiška občinska uprava uspešnejša,” je razpravljal Martin Lešnjak. Ko se pogovarjajo o pravočasnosti gradnje mostu, imajo v Krškem v mislih tudi obstoječe in možne zaplete, ki bi vso stvar zavlekli predaleč v prihodnost. Med zapleti so tudi odzivi Stare vasi. DVE MOŽNI LOKACIJI KOMUNALNEGA ODLAGALIŠČA ČATEŽ OB SAVI - Izmed 7 prvotno predlaganih možnih lokacij za gradnjo posavskega odlagališča komunalnih odpadkov sta zdaj v igri 2, in sicer ena v KS Brestanica in druga v KS Kapele. Po tej komisijski odločitvi, o kateri so razpravljali tudi na nedavni seji Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju na Čatežu ob Šavi, bodo do konca letošnjega leta pripravili ustrezne spremembe prostorskih načrtov za obe možni lokaciji in te dokumante bodo potem dali v javno razpravo. Posledice neurja zelo hude BREŽICE-Nedavno močno deževje je v brežiški občini povzročilo zelo veliko škodo. Številni hudourniki, ki so nastali zaradi izdatnih padavin, so poškodovali veliko cest, kanalizacije in vodovodov. Več kot 50 plazov je poškodovalo tudi stanovanjske hiše in gospodarska poslopja ter kmetijske površine, predvsem vinograde in sadovnjake. Škodo ocenjuje posebna komisija na podlagi podatkov, kijih v teh dneh še dostavljajo z v neurju ogroženih območij. Občina Brežice bo v kratkem oblikovala predlog za odpravo posledic naravne nesreče. Starovaščani so se uprli predvideni obvoznici, ki naj bi jo zgradili v podaljšku omenjenega novega mostu in s katero bi promet s tega mostu privedli na sedanjo regionalno cesto med Krškim in Brežicami. Za odgovor, ali bo ta zaplet v Stari vasi ogrozil načrte o gradnji mostu, je še prezgodaj, že zdaj pa je znanih več rešitev, s katerimi bi bila nemara zadovoljna tudi Stara vas. Novi, za zdaj še neobstoječi most, bi Krško zgradilo tako rado prav zdaj zato, ker računa, da bo zanj na voljo tudi denar iz blagajne, ki bo plačala prevoz uparjalnikov v jedrsko elektrarno v Krškem. Zato želijo biti v Krškem modri in vse bolj zagovarjajo predlog, naj bi zgradili most in pustili druge ceste za zdaj pri miru. Pozneje, ko bi se jim most že sločil čez Savo, bi se znova vrgli v debate, kako z mostu naprej mimo krških spalnic in delavnic proti Brežicam. Kakor koli, če želijo priti Krčani v sedanje igre, bi morali položiti kopja in opraviti svoj del priprav na gradnjo zelo kmalu. “Februarja bi morali most začeti graditi,” je prepričan Franc Glinšek iz Krške občine z oddelka za infrastrukturo. j ^ Pišečki praznik solidarnosti V Pišecah dan gasilstva občine Brežice in 90-letnice gasilstva v Pišecah - Majhen, a bogat kraj PIŠECE - V soboto so tu pro- slavili dan gasilcev občine Brežice in 90-letnico gasilstva v Pišecah. Ob tej priložnosti je PGD Pišece, slavljenec, prevzelo novo avtomobilsko cisterno, katere ključe je simbolično izročil brežiški župan Jože Avšič. Pišečkemu gasilskemu društvu so ob njegovi obletnici podelili plaketo občine Brežice. Vlado Deržič, predsednik brežiške občinske gasilske zveze, je na slovesnosti poudaril, da je gasilsko društvo v Pišecah ustvarjalno in delavno, kar potrjuje tudi nakup novega vozila. Tudi v vsej brežiški občini je po Derži-čevih besedah gasilstvo, ki vključuje prek 2.100 članov, od tega 515 žensk, pomemben dejavnik tako ob požarih in nesrečah kot tudi drugače. “Čas prinaša veliko izzivov gasilcem. Gasilstvo ni samo sebi namen, ampak je v službi za skupno dobro okolja. Gasilsko načelo je pomagati človeku v nesrečah. V preteklosti pa je pomenilo šolo narodne identi- V Sola bi lahko komu padla na glavo Svet KS Brežice opozarja, da je stara brežiška osnovna šola nevaren objekt, ker ogroža ljudi v bližini - Meščani protestirajo - Pismo inšpektorjem - Ali bodo rušili tete in domoljubja. Koliko vznesenosti in zagnanosti!” je dejal Deržič. Predsednik vseh brežiških gasilcev je poudaril, da zagovarja samostojnost in neodvisnost gasilstva, ki mora biti zato tudi politično nevtralno. Deržičevim besedam o gasilskem občutku za skupnost se je med drugimi pridružil tudi dr. Alojzij Slavko Sušin, predsednik občinskega sveta Brežice in tudi gasilec. Kot je dejal, gasilci razvijajo solidarnost. Danes je solidarnosti vse manj, kar je narobe. Pišece so se s solidarnostjo izkazale v zgodovini, med drugim takrat, ko so njeni prebivalci vstopali v partizane, kot je dejal dr. Sušin. Po besedah Ivana Šelerja, predsednika sveta KS Pišece, se kraj v celoti lahko pohvali z ustvarjalnostjo in je kljub svoji majhnosti kulturno bogat. Gasilske slovesnosti so se udeležili med drugimi številni predstavniki gasilstva iz Slovenije in tudi Hrvaške in predstavniki vodstva KS Pišece. Prireditev je popestril kulturni program, ki ga je pripravila osnovna šola Maksa Pleteršnika iz Pišec. , ,, L. M. Posavski turizem na celjskem obrtnem sejmu Dobro obiskana predstavitev BREŽICE - Zadnji dan letošnjega mednarodnega obrtnega sejma v Celju so obiskovalce na turistično ponudbo Posavja opozorili posavski udeleženci javnih del, ki se izobražujejo za delo in trženje v turizmu. V hali C2 so predstavili spominke in kulinarične posebnosti vseh treh občin ter razdelili precej izvodov različnega propagandnega gradiva, med katerim se je kot novost prvič pojavila tudi brežiška kolesarska pot, veliko zanimanja pa je bila deležna širši slovenski javnosti manj znana Ko-stanjeviška jama. Posavski udeleženci javnih del ocenjujejo, daje bil obisk njihovega razstavnega prostora kljub neugodnemu terminu zadovoljiv, k čemur sta pripomogla tudi harmonikar in citrarka iz Sevnice. Kot za- • Naslednjo predstavitev posavskega turizma bo skupina pripravila na mariborskem turističnem sejmu, ki se bo pričel 7. oktobra. nimivost omenimo, da pri predstavitvi regijske turistične ponudbe občinske meje niso bile omenjene, kar morda lahko po izdaji prospekta “Posavje, kjer so jutra bliže soncu” označimo kot prvi korak k propagiranju turizma enovite regije. L. M. BREŽICE - Stara osnovna šola v Brežicah je v tako slabem stanju, daje nevarna za mimoidoče in lastnike sosednjih parcel. Šolska zgradba je postala taka predvsem zato, ker je ne vzdržujejo, ugotavljajo v svetu KS Brežice. Svetu so dozdaj številni domačini sporočili ogorčenje zaradi dotrajane stavbe in zahteve, naj se kdo loti omenjene zadeve, zato je najvišji organ brežiške krajevne skupnosti pred nedavnim ponovno razpravljal o vsej stvari. V svetu KS menijo, da šolska zgradba ni le nevarna. “Stavba je v centralnem predelu mesta Brežice in s svojim propadajočim iz-gledom slabo vpliva na mesto, ki želi biti turistično privlačno in ima izredno velik tranzitni turizem,” je svet KS poudaril v nedavnem pismu medobčinskemu inšpektoratu Krško. Pismo je nastalo na sestanku sveta, podlaga zanj pa so omenjeni precej številni protesti Brežičanov. Lastniku šolske zgradbe je očitno malo mar za stanje objekta. Tako ugotavlja brežiška krajevna skupnost, ki želi z omenjenim pismom zbuditi tudi zanimanje inšpektorjev. V svetu KS menijo, da so zaradi neposredne nevarnosti za ljudi nastali razlogi za ukrepanje inšpekcije. Ta naj bi po Zakonu o graditvi objektov zahtevala, da lastnik dotrajane in nevarne šolske stavbe objekt popravi. Če lastnik v določenem roku ne bi opravil vzdrževalnih del, lahko inšpektor odredi, naj vzdrževalna dela na stroške lastnika izvede občina, na katere območju stoji objekt. • Ali bodo v zvezi s staro osnovno šolo v Brežicah pristojni ravnali po Zakonu o graditvi objektov ? Ali bo šla vsa stvar celo tako daleč, da bodo staro šolsko stavbo preprosto porušili, kar bi lahko storili tudi po omenjenem zakona, če bi uradno ugotovili, da je stavba preveč nevarna, da bi lahko še stala. Komu bi bilo žal, če bi stara šolska stavba izginila z obličja Zemlje? Svet KS Brežice, ki je obravnavano pismo poslal v vednost tudi ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, je o slabem stanju stare brežiške osnovne šole doslej že večkrat opozoril breži- ško občino. L. M. GASILCI V PIŠECAH P RAZNO VALI - “Želimo, da bi bilo čim manj požarov in da bi z novo avtocisterno vozili ljudem pitno vodo." S takimi besedami je pozdravil podpredsednik PGD Pišece Jože Pšeničnik prevzem nove avtomobilske cisterne pišečkih gasilcev, ki jo predstavlja tudi fotografija. Njegovi lepi želji so se pridružili tudi mnogi drugi govorniki. (Foto: L. M.) Afriko (levo). (Foto: L. M.) V New Yorku predstavili naša mala podjetja DOLENJSKA OB ZAVAROVALNICO? Ali gre za to, kdo bo pobasal trofejo? Poslovna konferenca KMETOM ODOBRILI POSOJILA IN POROŠTVA RIBNICA - Upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je te dni obravnaval predloge skupnih komisij iz t.i. posebnih pro-' kmetijstvu (mladi gospo- gramov vi darji na kmetijah, sanacija kmetij, sanacija kmetijskih podjetij in zadrug), ki so bili objavljeni v tretjem javnem razpisu aprila letos. Prosil-: Slovenije je odobril 437 cem iz vse ! milijonov tolarjev posojil in 76 milijonov tolarjev jamstev za investicije. Upravni odbor sklada je prav tako odobril izdajo poroštev osmim prosilcem iz Posočja, in sicer v višini 107 milijonov tolarjev. Izdaja teh poroštev bo omogočila izgradnjo nadomestnih gospodarskih poslopij še pred zimo in s tem ohranitev živinoreje v vaseh, ki jih je prizadel letošnji potres. RAZGLASILI BODO MENEDŽERJA LETA ČATEŽ OB SAVI - Prihodnji četrtek in nato še v petek bo v Termah Čatež jesensko srečanje Združenja Manager. V četrtek popoldne bodo podelili priznanje menedžerju leta 1998 in nato pripravili še pogovor z njim. Osrednja tema srečanja bo proces približevanja Slovenije Evropski uniji, o katerem se bodo menedžerji pogovarjali z dr. Janezom Potočnikom, vodjem pogajalske skupine za EU. V petek dopoldne bo dr. Rado Bohinc govoril še o možnih spremembah zakona o gospodarskih družbah glede položaja uprav in nadzornih svetov ter o instrumentih kapitalskega združevanja firm. NOVO MESTO, NEW YORK -Sredi septembra je v New Yorku v organizaciji Gea Čollegea potekala poslovna konferenca, na kateri so bila predstavljena tudi nekatera mala in srednje velika podjetja iz Dolenjske in Posavja. Predstavitev so spremljali nekateri predstavniki ameriških podjetij in slovenskih ustanov, ki delujejo v ZDA, govoril pa je tudi slovenski konzul v New Yorku. Na konferenci je sodelovalo 21 bodočih podjetniških svetovalcev iz vse Slovenije, ki se usposabljajo, da bi pridobili licenco za podjetniško svetovanje. Vsak od njih je predstavil po eno podjetje, ki želi in tudi ima možnosti za vstop na ameriško tržišče. Med njimi je bil tudi direktor Podjetniškega centra Novo mesto Andrej Škrinjar, kije kot bodoči svetovalec in hkrati koordinator razvoja malega gospodarstva na Dolenjskem poleg tega centra predstavil še Vitalis, znano inovativno podjetje iz Novega mesta. Ostali udeleženci so predstavili še dejavnosti in izdelke naslednjih dolenjskih in posavskih podjetij: Avtogal-ant, s.p., Dekop, d.o.o., in Triller, s.p., iz Novega mesta, Akripol, d.d., iz Trebnjega, Grand, d.o.o., iz Črnomlja in Stilles Inženiring, d.o.o., iz Sevnice. Podjetja z našega območja so bila najbolj zastopana, kar po oceni Andreja Škrinjarja daje tukajšnjemu malemu gospodarstvu novo moč in tudi pomen v slovenskem merilu, dokazuje pa tudi hitri razvoj v zadnjem obdobju. B. D. G. Uprava Tilie odpovedala skupščino - Bosta skupina delničarjev in uprava našli skupni jezik - Urad grozi s stečajem - Nihče ni proti dokapitalizaciji - Ali Dolenjska izgublja zavarovalnico? - Sodišče o odpoklicu nadzornega sveta NOVO MESTO - Uprava Zavarovalnice Tilia je pred kratkim odpovedala za v ponedeljek, 28. septembra, sklicano skupščino delničarjev, ki naj bi obravnavala poročili o poslovanju za leti i996 in 1997 ter odločila o razporeditvi 322 milijonov tolarjev dobička za lani. Imenovala naj bi tudi revizorja za letošnje leto in izvolila člane nadzornega sveta. Skupina delničarjev je k vsaki točki predložila nasprotni predlog. Predsednik uprave Miroslav Štimac nam je povedal, daje skupščina odpovedana iz “formalnih razlogov, saj bi bilo ob izpeljani skupščini možno izpodbijati sprejete sklepe”. O ZAPOSLOVANJU NOVO MESTO - V torek zvečer sta Podjetniški center Novo mesto in tukajšnja območna enota Zavoda za zaposlovanje pripravila okroglo mizo o aktivni politiki zaposlovanja, nepovratnih sredstvih za nova delovna mesta ter o možnostih sofinanciranja stroškov kadrovskega, programskega in tehnološkega prestrukturiranja malih podjetij. Kdo in zakaj si je v Tilii s tem odlogom skupščine kupil čas? Resnici na ljubo ga dolenjska zavarovalnica nima več veliko, saj ji je Urad za zavarovalni nadzor zaradi primanjkljaja virov garancijskega sklada ter s tem povezane plačilne nezmožnosti in prezadolženosti zavarovalnice postavil rok za obvezno dokapitalizacijo. Do te naj bi prišlo že do 24. julija letos, vendar upravi na skupščini ni uspelo dobiti potrebne dve-tretjinske podpore za dokapitalizacijo, za katero naj Bi poskrbeli Pozavarovalnica Sava in Dolenjska banka. V upravi Tilie pravijo, da ne vedo, kako bo v bodoče ravnal urad, vendar grožnja, da bo sprožil stečajni postopek, še naprej visi v zraku. Kot nam je v odgovorih na naša vprašanja zapisal Miroslav Štimac, so zavarovanci lahko mirni, saj je po zakonodaji potrebno najprej poskrbeti za izplačilo zahtevkov iz zavarovalnih pogodb. Negotovost pa kljub temu ne prinaša nič dobrega pri sklepanju zavarovanj in slabo vpliva tudi na zaposlene. Če bi se stanje še nekaj časa vleklo, bi se lahko zgodilo, da bodo zaposleni prešli h konkurenci, ki se že itak puli zanje, s sabo pa odpeljali tudi lep delež zavarovancev. In kaj pravijo v Uradu za zavarovalni nadzor? Njegov direktor je že avgusta za časnik Finance dejal, da ima urad premajhna pooblastila za ukrepanje med predsanacijo in sanacijo finančno Lisca želi oblačiti Evropejke V Lisci delajo, kot da bo Slovenija leta 2003 v EU - V tujini 7 podjetij - Več lastne blagovne znamke, enako velikim trgovcem in manj pogodbene proizvodnje SEVNICA - Tovarna modnih oblačil Lisca daje delo 1.111 delavcem, med katerimi je večina žensk, kar 60 odst. vseh delavcev pa ima končano samo osnovno šolo ali niti te ne. Lisca nikoli ni poslovala z izgubo in je brez zunanje pomoči prebrodila težave z izgubo trga in kapitala. Zdaj sodi med tri najpomembnejša podjetja v regiji, v dejavnosti proizvodnje oblačil pa se z uveljavljeno blagovno znamko uvršča med uspešnejše družbe. Skoiaj 40 odst. perila, kopalk in Češki, Madžarski in ZR Jugoslaviji, ženskih bluz prodajo pod lastno Imajo tudi mešano podjetje v Make-blagovno znamko. Ker več kot dve doniji, medtem ko v drugih državah tretjini izdelkov izvozijo, so na tujih delajo s številnimi pogodbenimi trgih ustanovili svoja podjetja: na partnerji. Skupina Liscinih družb je Hrvaškem, v Nemčiji, Avstriji, lansko leto s prodajo dosegla za 6,4 KAKO KAZE NA BORZI? Eden najtežjih tednov Borzni posredniki in njihove stranke so v piinulem tednu preživljali enega težjih obdobij, saj so se cene nekaterih delnic podirale kot domine. Največje razprodaje so doživljale delnice obeh farmacevtskih podjetij, pri čemer je cena Leka pristale pri 35.000 in Krke pri 26.000 SIT. Pri ostalih delnicah so bile izgube precej manjše in manjši tudi prometi. Po obsegu dnevnega prometa je daleč prednjačilo trgovanje z Lekom, ki je dosegalo tudi 200 do 500 milijonov SIT. Delnice Leka so razprodajali predvsem tujci, in sicer samo tisti, ki so delnice kupovali še pred lanskoletno uvedbo skrbniških računov za tuje investitorje. Vsi ostali jih ne smejo prodajati domačim kupcem še 7 let, zato so borzniki in analitiki ve.v teden skrbno spremljali in preštevali, kolikšna je še preostala zaloga delnic Leka, ki bi prišla v poštev za razprodaje. Po ocenah iz konca prejšnjega tedna naj bi bilo teh delnic še okrog 50.000, kar pa še ne pomeni, da bodo vse tudi prodane. Krkine delnice so prodajali (in na drugi strani tudi kupovali) skoraj izključno domači investitorji. Na eni strani pod vtisom razprodaj tujcev pri Leku, po drugi pa zaradi vedno slabših novic iz Rusije in ostalih vzhodnoevropskih borz. Mnogi tudi upajo, da bodo delnice kmalu kupovali nazaj po bistveno nižjih tečajih. Ali se bo in komu se bo ta računica izšla, bo pokazal čas. Vsekakor pa bi morali dobro premisliti tisti, ki prodajajo delnice, pridobljene iz privatizacije, ki so pri prvi prodaji neobdavčene. Ko bodo zopet prodajali tiste, ki so jih kupovali na borzi, bodo morda morali plačati davek na kapitalski dobiček, ki znaša pri nas najmanj 30 odst. Bližnje prihodnosti se še nihče ne upa napovedovati. Največji padci tečajev so verjetno že za nami, vendar tudi ponovne rasti ni mogoče pričakovati pred stabiliziranjem razmer v Rusiji in na ostalih svetovnih borzah. Za tiste, ki kupujejo na dolgi rok, so sedanji tečaji dovolj nizki in vredni razmisleka o nakupih. Špekulanti in hazarderji na kratkih progah pa se tako ali tako odločajo po lastnih, samo njim znanih merilih. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 milijarde tolarjev prihodkov. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so glede na isto obdobje lani povečali prihodke za 13 odst., dobiček pa za 7 odst. Plače v Lisci niso visoke, vendar so bile v prvi polovici leta za 14 odst. višje kot lani v tem času in doslej še nikoli niso zamujale. Družba Lisca predvideva, da bo Slovenija leta 2003 že v Evropski uniji, zato želi postati priznan ponudnik ženskega perila in kopalk v Evropi. Za dosego tega cilja bodo morali, kot poudarja direktor Viljem Glas, spremeniti strukturo prodaje. Povečevali bodo prodajo izdelkov lastne kreacije pod blagovno znamko Lisca, poskušali zadržati sedanji obseg prodaje lastnih kreacij pod znamko tujih zahodnoevropskih trgovskih koncernov (Kaufhof, Ouclle itd.) ter znižali delež pogodbene proizvodnje za poznane zahodnoevropske partnerje. Z naravnim zniževanjem števila zaposlenih naj bi zmanjšali obseg proizvodnje v Sloveniji in povečali delež proizvodnje na območjih s cenejšo delovno silo. Pri poslovanju tudi Lisco, ki je pretežni izvoznik, ovirata visoka inflacija in tečajna politika. Zelo moteče je tudi neplačevanje, saj je povprečen rok plačila v Sloveniji preko 100 dni. Velik del dobaviteljev izkorišča monopolni položaj (zaposleni, elektrika, država, voda) in svoje cene usklajuje z inflacijo. Stroški dela v Lisci predstavljajo 40 odst. vseh stroškov, zato ne more konkurirati deželam s cenejšo de- lovno silo. Pri tem, kot opozarjajo, ne gre le za čisto rast plač, saj stal- no pada tudi obseg delovnih ur na letni ravni. Velika je odsotnost zaradi bolniške, stroški pa so tudi s porodniškimi dopusti (dopust in regres v času porodniške). Poslovanje bo še otežila uvedba davka na dodano vrednost, zaradi katere pričakujejo dvig cen in padec prodaje. Potrebno bo več obratnih sredstev, saj pričakujejo, da bodo trgovci težave s financiranjem prevalili na dobavitelje. Menijo tudi, da bo pokojninska reforma pospešila padanje konkurenčnosti industrije oblačil, saj bo podaljševanje delovne saj bo podaljševanje delovne dobe in starostne meje za upoko- jitev povečevalo bolniško, beg v invalidske kategorije ter dodatke, ki so vezani kar na starost. B. D. G. šibkih zavarovalnic ter da bi bila nujna sprememba zakonodaje. Kljub temu je omenil, da urad lahko določi tudi nov rok za dokapitalizacijo. Neuradno se govori, da je ta že določen, menda je to 31. december letos, uradno o tem nismo dobili podatkov niti pri Tilii in ne pri uradu. Direktor urada Jurij Gorišek ni želel povedati, kaj namerava urad storiti za zaščito zavarovancev, niti govoriti o možnosti stečaja ali o tem, kaj bi pomenil stečaj za zavarovance ter kaj se lahko zgodi, če se sedanje stanje še vleče (ni stečaja, ni dokapitalizacije). Na naša vprašanja smo dobili le posredno izjavo, da direktor Gorišek o tej zelo vroči temi ne želi dajati izjav! Trenutno so še vedno brez odgovorov vprašanja, kako bo z dokapitalizacijo Tilie in kakšna bo njena usoda. Uprava družbe vztraja in dokazuje, da ima zaradi slabega poslovanja in nepravilnih poslovnih odločitev v preteklosti zavarovalnica primanjkljaj virov garancijskega sklada ter posledično tudi primanjkljaj naložb zavarovalnotehničnih rezervacij, poleg tega pa je tudi zadolžena. Ker garancijske sklade oprede- VREDNA LE 1,5 MILIJARDE TOLARJEV? - Tilia ima okrog 200.000 zavarovancev in 190 zaposlenih, na območju Dolenjske, Bele krajine in Kočevskega pa ima v zavarovalništvu 70-odstoten tržni delež. V lanskem letu je poslovala pozitivno oz. ustvarila za 322 milijonov tolarjev dobička, predvsem po zaslugi učinkovitega zmanjševanja stroškov poslovanja (v enem letu za 14 odst.), ohranitve portfelja (11 odst. višje čiste premije) in zaustavitve rasti škod (13-odst. zmanjšanje čistih škod v enem letu). Tilia tudi v letošnjem letu posluje pozitivno, po neuradnih podatkih je v prvem polletju ustvarila več dobička kot lani celo leto. (Foto: B. D. G.) KAKO BI SE VKLJUČILI V DRŽAVNE NALOŽBE? NOVO MESTO, OTOČEC - V torek dopoldne so v Novem mestu obeležili pričetek gradbenih del na težko pričakovani novomeški obvoznici. K pomembnemu dogodku so organizatorji povabili ministra za promet in zveze ter ministra za okolje in prostor, poleg njiju pa še državne sekretarje za prometno področje ter poslance, svetnike, župane in gospodarstvenike iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Tako širok krog povabljencev je območna gospodarska zbornica iz Novega mesta zbrala tudi zato, da bi se na srečanju, ki je sledilo slovesnemu dogodku, pogovorili o začrtanih naložbah na področju prometa, o prostorskih možnostih in omejitvah zanje ter, kar je še najpomembnejše, o vključevanju lokalnega gospodarstva v izgradnjo državne infrastrukture. POCENILI ZEMELJSKI PLIN LJUBLJANA - Družba Geoplin je prvo polletje zaključila z dobičkom, na kar so ugodno vplivale nizke cene naftnih derivatov na svetovnem trgu in povečana prodaja zemeljskega plina doma. Ta dobavitelj plina bo svojim neposrednim odjemalcem (industriji in distribucijskim podjetjem) od 1. oktobra do 31. decembra odobraval popuste, ki bodo v povprečju za 28 odst. znižali cene zemeljskega plina. BANKA ZA MALE LJUBLJANA - Abanka je prejšnji petek v prostorih Smelta v Ljubljani odprla posebno enoto, kije namenjena malim podjetjem in samostojnim podjetnikom. Ti lahko v enoti uredijo kreditno-ga-rancijsko poslovanje, plačilni promet s tujino ali depozitno poslovanje. Banka jim omogoča, da si izberejo osebnega bančnika. Poleg finančnega servisa nudi tudi finančno svetovanje pri naložbah, naložbenih programih in poslovnih načrtih. miStolB Svetuje Urad za varstvo potrošnikov Pred sklenitvijo pogodbe o najemu stanovanja je koristno sestaviti zapisnik o stanju v njem. Dobro je, da sta prisotni še ena ali dve polnoletni osebi, ki naj ravno tako podpišeta zapisnik. Ugotoviti je potrebno tudi to, v kakšnem stanju so rolete, žaluzije in parketi ter kako delujejo vse napeljave, sanitarna, vodovodna in druga oprema. Ni odveč tudi zapisati, kakšno je stanje in obdelava zidov ter notranjega opleska, treba je preizkusiti ogrevanje termoakumulacijske peči, delovanje hladilnika, radia, televizije, računalnika in ugotoviti stanje vsega pohištva, ki se oddaja. Z zapisnikom se ugotovi, kako je stanovanje vzdrževano, katere so napake in pomanjkljivosti, ki onemogočajo normalno rabo stanovanja, in do kdaj bodo odpravljene. Sele po podpisu zapisnika sklenite najemno pogodbo! V najemni pogodbi določite čim podrobneje način normalne in pravilne uporabe stanovanja. Če se na primer strinjate, da ima najemnik v stanovanju domačo žival, lahko nastanejo praske na parketu, steni, pohištvu. Po prenehanju najema mora najemnik izročiti lastniku stanovanje takšno, kakršnega je prevzel. Ob tem se lahko neobvezno podpiše tudi zapisnik o stanju izročenega stanovanja. Običajno je treba stanovanje nanovo prepleskati in kaj popraviti. Pri drugem zapisniku je pomembno upoštevati ugotovitve prvega. Zapisnik podpišejo najemnik in lastnik ter navzoči priči. Če najemnik odkloni podpis zapisnika, se to zabeleži v zapisniku. ljuje zakon, se zdi upravi dokapitalizacija in z njo pritok svežega denarja v zavarovalnico edina rešitev. Sprva je kazalo, da se bo Tilia pripojila k zavarovalnici Sloveni-ca, vendar je uprava vztrajala pri rešitvi, ki bi zagotavljala, da bo Tilia še naprej pravna oseba s sedežem v Novem mestu. Na julijski skupščini sta se kot dokapital-izanta pojavila Pozavarovalnica Sava in Dolenjska banka, ki naj bi Tilio dokapitalizirala s 1,5 milijarde tolarji in skupaj postala več kot 98-odst. lastnika zavarovalnice. Za večinsko, 86-odstotnO lastništvo, je Sava imela tudi do; voljenje Urada za zavarovalni nadzor, ki je pogoj, da ima kdo lahko več kot 15-odst. delež v nelb zavarovalnici. Takega dovoljenja pa menda nista imeli Zavarovalnica Triglav in SKB banka, ki sta se tudi zanimali za dokapitalizacijo- Skupina delničarjev, ki se jo zbrala okrog podjetja Feniks iz Novega mesta, je predlagano dokapitalizacijo na skupščini v juliju preprečila, ker ne privoliv popolno razvrednotenje svojih delnic (od 2.100 mark na 10_6 mark). “Ne nasprotujemo dokapitalizaciji - naš cilj je ohraniti vrednost naše delnice. Tilia naj se najprej dezinvestira, pogleda, kaj ima sama, nato ugotovi, koliko potrebuje - šele potem naj bi iskala dokapitalizanta,” nam je povedal Slavko Vidmar iz Feniksa. Sam je tudi s pismom javnosti, ki gaje objavil Dolenjski list, povedal zakaj je skupina delničarjev, ki razpolaga z okrog 15 odstotki vseh glasov, glasovala proti dokapitalizaciji. Vidmar dokazuje, da zavarovalnica ni storila vsega, da bi zagotovila potrebni denar d lastnih sredstev. Skupina delničarjev torej meni; da bi se dalo z malo iznajdljivosti in računovodske gimnastike drugače prikazati zadeve, pri tem pa jim predsednik uprave Štirna" odgovarja, da primanjkljaja virov garancijskega sklada in naložb zavarovalnotehničnih rezervacij ni možno zapolniti “z nikakršno sholastiko, amapk le s pritokom svežega denarja”. Kaj je res in kaj ne, bomo na tem mestu težko ugotovili, vsekakor pa bodo mora- • Uprava, ki je prišla v Tilio t januarjem 1997, je naletela m* vrsto nepravilnosti, tudi na take* zaradi katerih sc po zakonu o z®' varovalnicah lahko odvzame dovoljenje za poslovanje, za povrh pa se je soočila z izgubo v višin' 2,8 milijarde tolarjev. Taje našim la kot posledica slabih poslovnih odločitev: povečanja poslov kreditnih zavarovanj, kreditiranj9 nczanesljih pravnih in fizičnih oseb, neuspešnih hčerinskih pod' jetij, izredno visokih obratovalnih stroškov. Ker je zavarovalni"! nato uspelo realno ovrednotit' naložbe v nepremičnine, je kone" leta 1996 negativni kapital znašaj še 913 milijonov tolarjev. Ta km' je skupščina tudi zavezala upr*' vo, da pripravi načrt za dokup'-talizacjjo, prične postopek za ugtf' tovitev lastništva, višine delniške-ga in družbenega kapitala višine potrebnega zneska za dok"' pitalizacijo. li delničarji, eni in drugi, ter upm' va čim hitreje najti skupen jezik-Kot že rečeno, grožnja s stečaje"1 visi v zraku, čeprav stečaj nc more biti v interesu prav nikogar o" udeležencev. Po predlagani dokapitalizacij1 bi Tilio z vsem premoženjem '" portfeljem prodali za poldrag1’ milijardo tolarjev. Številke o st9' nju v zavarovalnici morda res ni"" obetajoče, toda zanimanje zanj0' od Slovenice do Pozavarovalni"9 Save in Triglava, ter pozitiv"1! tekoče poslovanje in velik trž" delež na območju južno od Ljub" Ijane kažejo, da sta Tilia in nje" trg kar dober plen. Zdi se, da gr_ zdaj za to, kdo si bo obesil trote' jo. Goniči in psi bodo gotovo ost"' li brez nje. ^ BREDA DUŠIČ GORNl*1* • Ni ga direktorja pri nas, ki "l“ ne bi našli greha, in ni ga, ki bi "" greli tudi dokazali. (Petrovčič) ZDRAVIČEVO KMETIJO LETOS OBISKALO NAD 2 TISOČ GOSTOV KOSTEL - Na preko 400 let stari Zdravičevi kmetiji v Brsniku ob Kolpi, ki smo jo obširneje predstavli Pred kratkim, so v soboto proslavili Uspešen zaključek letošnje turistič-ne sezone. Preko hrvaške turistične Jgencije Atlas, ki je za svoje goste v •stri in Kvarnerju organizirala enodnevne rekreativne izlete v dolino Kolpe, je Zdravičevo kmetijo in njihov bistro Štor letos obiskalo preko ■‘■000 turistov. Zdravičeva kmetija v vasici Brsnik, kjer stalno prebiva 5®nto še petčlanska družina Ivice pdtaviča, je edina kmetija v Koste-u> kjer še imajo prostrane sadovnjake starih sort jablan in hrušk. Ketno pridelajo 30 ton jabolk, 10 hrušk, 2 tisoč litrov sadjevca, 'OO litrov hruškovega žganja in tisoč htrov jabolčnega kisa. Vendar jim sarno sadjarstvo in kmetovanje ne omogočata preživetja, zato so se Pred tremi leti odločili, da se bodo ^čeli ukvarjati tudi s turizmom. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Ponedeljkova tržnica je bila dobro obiskana pa tudi branjevke n° ponujale najrazličnejše pridel-čebulo po 200 tolarjev kilogram, česen po 500, krompir po . kolerabo, korenje, rdečo peso !? črno redkev po 200, rdeče zelje po 100, blitvo po 200, sveži fižol v zrnju po 500, radič po 400, Jdelancane po 200, papriko po '50, stročji fižol po 350, endivijo Ph 300, bučke po 150, jabolka po dO do 100, hruške po 100 do 140, *live po 180 do 200, grozdje po ‘50 do 300, kutine po 200, košaro jagod po 280, lisičke po 600 d° 1000, jurčke po 1500 do 2000, dežnikarice po 500, orehe po |00(), kozarec medu po 800 do 900 ln stekleničko propolisa po 300 *°larjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sej-■"U so imeli naprodaj 93 do 3 drseče starih prašičev, 55, starih ■” do 5 mesecev, in 33 starejših. Jrvih so prodali 32 po 350 do 370, drugih 40 po 290 do 310, tretjih Pu 18 po 230 tolarjev kilogram. MINISTER NA RAZSTAVI V VELIKIH LAŠČAH - Z razstavo govedi, konj, drobnice in malih živali ter kmečkimi igrami in prikazom spretnosti jezdenja konj in tekmovanjem podeželske mladine, so v nedeljo sklenili večdnevne prireditve ob 85-letnici M-kmetijske zadruge Velike Lašče. V Velikih Laščah so v zadnjih petih letih ustanovili govedorejsko društvo, konjerejsko društvo, društvo podeželske mladine, društvo podeželskih žena skupaj z že prej delojočim društvom rejcev malih živali in čebelarskim društvom. Skupaj s KZ Velike Lašče in števlnimi sponzorji so uspešno pripravili letošnji Kmečki praznik. Ocenjevalna komisija je v skupim mladih nebrejih telic največ točk prisodila telici Sraki Alojza Stritarja z Velike Slevice, ki je imel tudi najboljšo brejo telico Smo. Drugi zmagovalci: skupina prvesnic: Cilka Antona Polzelnika; prva laktacija: Miša Antona Pol-zelnika; mlajše krave: Rusa Antona Polzelnika. Starejšim kravam so bili podeljeni trije zvonci: Slavki Alojza Stritarja (zvonec je pripel kmetijski minister Ciril Smrkolj), Blagi Milana Tekavca in Mojci Franceta Perhaja. Na kmečkih igrah so nastopile štiri ekipe, prvo mesto so osvojili tekmovalci iz Ribnice. Na spretnostnem jahanju je zmagal Ivan Rupar. (Foto: M. Glavonjič) MUZEJČEK KMEČKEGA ORODJA - Prizadevno mlado Turistično športno društvo Kostel v zadnjem obdobju organizira v sodelovanju z Vitro iz Cerknice predavanja za vse, ki se že ukvarjajo s turizmom ali pa se nameravajo, med slednje sodita tudi zakonca Mirjana in Tone Čolnar iz Podsten, ki pripravljata odprtje turistične kmetije. Tone Čolnar pravi, da bodo resneje poprijeli na področju turizma čez kako leto, ko se bo upokojil. Zdaj je v svoji hiši v Podstenah že uredil dve turistični sobi s po dvema oziroma tremi ležišči. Tone je pri domačiji uredil tudi manjši muzej kmečkega orodja in delovnih priprav ter polepšal domačijo in njeno okolico. (Foto: J. Primc) kmetijski nasveti Priročnik o strupenosti Brez kemičnih sredstev za varstvo rastlin si svetovnega dbietijstva ni mogoče predstavljati kljub prizadevanjim, da bi Rajali brez njih. Akademik dr. Jože Maček poudarja v svoji knjižila bolezni, škodljivci in pleveli lahko v povprečju zmanjšajo Pridelke do 35 odst., pri posamičnih kulturah pa še več: pri rižu 46 odst., pri sladkorni pesi do 48, pšenici 24, koruzi 35, vinski bi 28 odst. itn. Pridelovanje se brez kemičnih pripravkov pregosto ne bi izplačalo, saj bi bilo ob tako zmanjšanem donosu Potrebno tudi več fizičnega dela in agrotehničnih ukrepov, ki bi 'saj za silo nadomestili izostanek fitofarmacevtskih pripravkov: Insekticidov, fungicidov, herbicidov, akaricidov, rodenticidov in 'aj je še podobnih pripravkov, s katerimi varujemo kulturne rabine pred boleznimi in škodljivci. ..Dandanes človeštvo uporablja na tisoče pesticidov, to je "•otično aktivnih snovi, med katerimi so nekatere smrtno nevar-Pn za ljudi, toplokrvne organizme, ribe in čebele. V množici komercialnih pripravkov se je skorajda že nemogoče znajti, celo ptokovnjaki imajo težave, zato je dobrodošel vsak pripomoček, m lajša zadrego, tako tudi Priročnik o toksikoloških lastnostih Pesticidov v Sloveniji, ki gaje te dni izdalo ministrstvo za zdravst-pripravila pa njegova svetovalka Vesna Ternifi. V njem je podoben opis 243 aktivnih snovi, ki sestavljajo osnovo 458 priprav-l°v, dostopnih uporabnikom na slovenskem trgu. Seveda je to e del vedenja o njih, ki pa mora biti čimbolj celovito, njihova upo-aba pa strokovno utemeljena, če hočemo, da bodo pesticidi Vinkovih in kar najmanj nevarni. Resda so pesticidi glede na strupenost med najbolj raziskani-/** kemikalijami, takoj za zdravili, vendar je še veliko neznane-p Spomnimo naj le na nekatere učinkovite pripravke, ki sojih Voljo nevarnosti kasneje prepovedali. Na spisku mednarodne konvencije, ki sojo pred kratkim podpisovali visoki državni ured-pi v Rotterdamu, je trenutno 22 pesticidov in 5 industrijskih .Oovi. med njimi nekdaj tako hvaljeni DDT, aldrin, klordan, lin-?an, heptaklor, dieldrin, živosrebrne spojine paration, fosfami-d°n idr. O vsem tem bo treba vedeti mnogo več kot doslej. Inž. M. L. Podpora sadjarstvu Denarno pomoč države obetajo tudi za leto 1999 Za slovensko sadjarstvo velja, da ima ob vstopu v Evropsko zvezo kot panoga največje možnosti za uspeh, vendar je zdaj, takšno kot je, premalo konkurenčno. V Evropski zvezi ima intenzivne nasade 17 odst. kmetij, njihova povprečna velikost se giblje od 1,4 ha do 6 ha, v Sloveniji pa ima intenzivne nasade 3 odst. kmetij, njih povprečna velikost pa komaj presega pol hektarja. Kmetijsko ministrstvo je že lani uvedlo subvencije pri obnovi sadjarstva, s tem nadaljevalo letos, obljublja pa podporo tudi v prihodnjem letu. Seveda bo treba izpolniti zahtevane pogoje, za katere naj sadjarji čim-prej zvedo. Upravičen do denarne podpore bo le tisti sadjar, ki bo imel skupaj najmanj 0,6 ha jablan, hrušk ali breskev, najmanjša skupna novo obnovljena površina pa mora znašati vsaj 0,2 ha. Pri drugih sadnih vrstah bo znašala najmanjša skupna površina nekaj manj, bo pa pri vseh zahtevkih potrebno priložiti zahtevano dokumentacijo, od zemljiškoknjižnega izpiska za parcelo naprej. * • • Nekomu potone plula, drugemu plava svinec. (Srbski pregovor) • Glava nikoli ne boli od vina, ampak od preveč. (Jože Jakše, vinogradnik iz Šentjerneja) Res zanesljive obrambe proti toči preprosto ni Odgovor ministrstva Na mnoge očitke na račun opuščene obrambe pred točo je slovensko kmetijsko ministrstvo obširno odgovorilo, v svojem odgovoru pa poudarilo naslednje: Ta čas se nobena država Evropske zveze ne brani pred točo z raketno obrambo, hkrati pa so članice te zveze intenzivirale raziskave o umetnih vplivih na vreme in k sodelovanju povabile tudi nečlanice. Taka odločitev je pravilna, pravi ministrstvo, saj ni mogoče dokazati pravih učinkov zmanjšanja pojava toče ob posipanju oblakov s srebrovim jodidom z raketami, letali ali talnimi generatorji. Svetovna meteorološka organizacija ne priporoča uporabe umetnih vplivov na vreme, podpira pa raziskovalne programe. Raketne obrambe zdaj ne izvajajo več niti vzhodnoevropske države, kjer so svoj čas govorili o uspešni obrambi, vendar je treba tudi vedeti, da je bilo vse to povezano z vojaško industrijo. Prehitro pozabljamo, dodaja ministrstvo, da so bile rakete, ki se niso razstrelile, zelo nevarne za ljudi in premoženje. Tako preostane le še učinkovita, vendar draga mrežna zaščita pred točo in seveda zavarovanje posevkov. Natančnejša raziskava o možnostih tovrstne obrambe pred točo še ni narejena, vsekakor pa bodo stroški dovoljevali le varovanje intenzivne kmetijske predelave, torej vrtov, vinogradov in sadovnjakov. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič V pričakovanju vesele trgatve Meritev oz. določanje količine sladkorja lahko opravimo poleg merjenja z refraktomet-rom tudi z moštnimi tehtnicami, ki lahko imajo različne skale. Klosterneuburška določa % sladkorja pri 17,5 ali 20° C (za odstopanje temperature navzgor je treba prišteti, in če je nižja, odšteti 0,1% za vsakih 2,5° C). Če odstotek sladkorja pomnožite z 0,6 se dobi vol. % alkohola v bodočem vinu. Ochslejeva tehtnica kaže, koliko je liter mošta težji od 1000 gramov. Če 0° delimo s 4 in odštejemo 2 - 3, dobimo odstotke sladkorja ali če jih razdelimo z 8, dobimo vol. % alkohola v bodočem vinu. Če so druge merne enote (na pr. Brix), je za medsebojno primerjanje potrebno uporabljati ustrezne tabele.Najbolj natančno določimo sladkor s kemično analizo s Fehlingovo razstopino po postopku Re-blein. Za pravilno odločanje o času trgatve moramo, zlasti pri zgodnjih sortah, če so noči tople, spremljati tudi padanje kislin in trgati pravočasno, da ne izgubimo preveč kislin. Na našem območju natančneje spremljajo dozorevanje in opravljajo meritve na Kmetijskem inštitutu Slovenije in o tem obveščajo občinske upravne enote in kmetijsko svetovalno službo, ki bo roke trgatve posredovala za objavo na telefonskem odzivniku. Primeren čas za trgatev nastopi, ko: - je kožica jagode mehka, vendar elastična - pri največji teži jagod sladkor ne narašča več - pecelj grozda več ne vsebuje škroba in je rjav do členka Predčasna trgatev se izrecno odsvetuje (razen v primeru pozne toče) priporoča pa se pod-biranje, kar pomeni istočasno redčenje nastavka in tem boljše zorenje preostalega grozdja. Za doseganje posebnih kakovosti je potrebno: - izbrati ustrezno sorto (renski rizling, laški rizling, sovi-njon, beli pino, traminec), - trs mora biti zmerno obremenjen (da bo les dozorel), - primerni so samo dovolj močni trsi, - listje mora biti zdravo, - klimatski pogoji morajo ustrezati. Na osnovi novega zakona o vinu mora grozdje, primerno za predelavo v vino, vsebovati vsaj 64° O. (Oe) Inž. JOŽE MALJEVIČ Priporočene sorte pšenice in ječmena Nekaj temeljnih strokovnih nasvetov pred bližnjo jesensko setvijo ozimin Za ozimna žita, ki v kolobarju sledijo okopavinam, je značilno, da ne prenesejo gnojenja s hlevskim gnojem in da jih je treba jeseni gnojiti z NPK gnojili z malo ali nič dušika, spomladi pa dognojevati z dušikom v več odmerkih. Ker se bliža setev, bo koristno vedeti, katere sorte so priporočene in zakaj. Med priporočene nosilne sorte ozimne pšenice štejemo: ano (nizka, zgodnejša, odporna proti poleganju in nizkim temperaturam, manj proti pepelasti plesni; marijo (višja, odporna proti rjavenju plevic in poleganju, občutljiva za pepelasto plesen); žitarko (rodna, zelo kvalitetna, odporna proti poleganju in nizkimi temperaturami); pinka (rana resnica, KMETIJSKO LETALO NE SME ŠKROPITI Z vsemi častmi in celo z godbo na pihala so v Pomurju pred meseci pozdravili nakup prvega slovenskega gospodarskega letala za škropljenje posevkov, sodobnega večnamenskega aviona piperbrave 300, ki zmore vil sekundah poškropiti hektar veliko njivo, ne da bi tako kot traktor poškodoval strukturo zemlje. Z enim samim takim letalom je moč varovati pred boleznimi in škodljivci 25.000 ha posevkov. Zal letalo doslej ni naredilo še nobenega tovrstnega poleta, saj je po zakonu iz leta 1994 prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev iz zračnih plovil oz. ga lahko dovoli le kmetijsko ministrstvo v soglasju z ministrstvom za zdravje. Lastnik letala, vsestransko usposobljeni pilot, ki je dolga leta na ta sodoben način varoval hrvaška polja, hodi od Poncija in Pilata ter zaman prosi za dovoljenje. Letalo bo verjetno prodal na Madžarsko, kjer imajo manj velikih besed o Evropi, pa več posluha za tehnološki napredek. GORENJSKI PRIMER (IN ZGLED?) KRANJ - Po podatkih gorenjske selekcijske službe je leta 1985 na Gorenjskem oddajalo mleko 3.660 kmetij, lani pa samo še 1.487, torej skoraj 2.000 manj. V istem obdobju je narasla količina odkupljenega mleka od 27,8 na 44,8 milijonov litrov, kar kaže na večjo koncentracijo in intenzivnost proizvodnje, ki je željena sodobna razvojna usmeritev. Na tehnološki napredek kaže zlasti povečana povprečna letna molznost na kravo v A-konlroli, ki se je zvečala od 3.171 na 5.366 kg, kar je skoraj za petino nad slovenskim povprečjem. Kdaj bomo lahko zapisali takšne dolenjske primerjave? občutljiva za zimo, dobro prenaša sušo); profit (pozna, primerna za težja tla in višje lege, odporna proti mrazu, dosega visok odstotek beljakovin); justus (podobna profitu); soissons (resnica z nižjo slamo, odporna proti pepelovki); de-metra (nizka, srednje zgodnja, odporna proti poleganju in pepelovki). Priporočene sorte v uvajanju so naslednje: mihelca (srednje zgodnja in srednje visoka resnica, odporna proti boleznim, suši in mrazu); srpanjka (nizka, rana, odporna); krona, lenta in lara (srednje zgodnje, odporne); med priporočenimi v uvajanju pa so še sorte: murka, renan in toronto. Za setev večine priporočenih sort stroka svetuje 280 do 300 kg semena na hektar, kar pomeni približno 700 kalivih zrn na kvadratni meter, ter setev v oktobru. Za ozimni ječmen, ki ga sejemo med 25. septembrom in 10. oktobrom, priporočamo sorte: plais-sant (srednje zgoden, srednje visok šestredec, srednje odporen proti pepelovki in listni pegavo-sti); gotic (šestredec, zelo odporen proti poleganju); copia in rex (dvoredec, velik rodni potencial, zato 500 kalivih zrn na kvadratni meter ali 210 kg semena na hektar). Inž. ROZALIJA GLOGOVŠEK Kmetijska svetovalna služba Krško helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček Kako se speče dober kruh S kruhom je povezana vrsta opravil od setve do mlačve, uskladiščenja, mletja in peke. Ni čudno, da pravi pregovor: “Od rok do ust je dolga pot.” Mnogi pa ob nakupu kruha ne razmišljajo o njegovem nastanku in le malokdo ve za njegovo sestavo. Za pripravo BELEGA KRUHA potrebujemo 90 dag bele moke, 10 dag oparjene bele moke, 1,8 dag soli, 1 dag sladkorja, 1 žličko olja ali masti, 3 dag kvasa, 5 dl vode (30° C). Priprava: 10 dekagramov moke oparimo z vročo vodo in jo primešamo ostali moki. Na sredini naredimo jamico in pripravimo kvasni nastavek: kvas in 2 dl vode s ščepcem sladkorja. Ko kvasni nastavek po površini razpoka, lahko zamesimo testo. Mesimo tako dolgo, da dobimo gladko testo, ki se loči od rok in posode. Testo naj počiva 30 minut, nato ga premesimo in položimo v pekač ali položimo v krušne košarice, če ga bomo pekli v krušni peči. V pekaču vzha- jan kruh postavimo v segreto pečico in pečemo pri 220° C približno 45 minut. Pred pečenjem ga po površini premažemo in zarežemo. Vzhajano testo v košaricah prevrnemo na lopar in položimo na očiščeno pečišče krušne peči. V pečico ali peč postavimo posodo z vodo, ki med pečenjem izpareva in naredi kruhu lepšo skorjo. S pripravo testa z oparjeno moko dobimo elastičen kruh, ki se še po nekaj dneh ne drobi. Opisani postopek pečenja velja za vse vrste kruha. POLNOZRNATI KRUH S SEMENI je posebno priporočljiv pri leni prebavi in zapeki, ker vsebuje veliko vlaknin. Potrebujemo 0,5 kg pšenične polnozrnate moke, 0,5 ržene polnozrnate moke, 4 dag kvasa, 2 dag soli, 6 dl vode, 15 dag sončničnih semen, 15 dag bučnih semen, 15 dag sezama in 15 dag lanenega semena. Pripravimo vse sestavine, sesekljamo semena in zamesimo gladko testo, ki naj počiva 30 minut. Nato ga premesimo in položimo v model ter še malo potresemo s semeni. Po 40 minutah vzhajanja ga postavimo v segreto pečico in pečemo eno uro pri 220° C. Kruh je zelo okusen, se dobro dopolnjuje z vsemi vrstami sira ter svežo zelenjavo in sestavlja polnovredno malico. Dnevi dediščine Prireditve kot opozorilo na srednjeveško zapuščino September je že po tradiciji po vsej Evropi posvečen kulturni dediščini in v tem času se na dnevih kulturne dediščine vrstijo različne prireditve. Slovenija se je letos vključila vanje s temo srednjeveška mesta, da bi opozorila na bogato, a pogosto premalo opaženo in vrednoteno zapuščino naših mest z bolj ali manj ohranjenim srednjeveškim jedrom. Prireditve so se začele z včerajšnjim dnem, trajale pa bodo do nedelje, 27. septembra, nekatere bodo na programu tudi kasneje. V kulturno dogajanje naj bi se vključilo tudi pet mest z območja širše Dolenjske, vendar se načrti niso povsem izpolnili in zgibanka, ki so jo natisnili in razposlali na tisoče naslovov, je v nekaj primerih ostala le seznam dobrih namenov. Pri tem izstopa Novo mesto, ta urbani biser z “najimenitnejšim srednjeveškim trgom na Kranjskem”, kjer se ne bo dogajalo nič. Pohod po novomeškem pomeriju, letni pregled mestnih meja pod vodstvom mestnega sodnika, koncert srednjeveške glasbe in srednjeveška zabava na Hmeljniku so ostali mrtva črka na papirju. Se najbolj razgibano bo v Črnomlju, kjer bodo v župnijski cerkvi danes odprli stalno areho-loško zbirko in razstavo Črnomelj - mesto pod mestom, jutri ob osmih zvečer bodo v Kulturnem domu uprizorili igro Vojka Zidarja po predlogi enodejanke Otona Berkopca, v soboto bo v Speličevi hiši otvoritev razstave likovnih del, nastalih v likovni delavnici mladih letos avgusta, v starem mestnem jedru bo dr. Phil Mason predstavil najnovejša arheološka izkopavanja, pri cekrvi sv. Duha pa bo srednjeveška tržnica. Vse dni bo možen tudi ogled starega mestnega jedra. V Kostanjevici bo danes ob 7. zvečer v samostanski cerkvi koncert srednjeveške glasbe, v Lamutovem likovnem salonu pa bo 29. septembra dr. Jelka Pirkovič predavala o starem mestnem jedru kot kulturnem spomeniku. V Krškem so že včeraj imeli koncert srednjeveške glasbe. V Brežicah so pripravili koncert srednjeveške glasbe in razstavo likovnih del slikarske kolonije Brežice, vendar bodo prireditvi zaradi zdaj zasedenih prostorov izpeljali drugi mesec. MiM JUBILEJI ARHIVA NOVO MESTO - Ob stoletnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana in petindvajsetletnici njegove enota za Dolenjsko in Belo krajino bodo v ponedeljek, 28. septembra, ob 11. uri v predavalnici Dolenjskega muzeja odprli razstavo, ob 13. uri pa bo še ogled novih prostorov, ki jih je arhiv pridobil na gradu Grm. Pesnikov jubilej 70-letnica Toneta Pavčka NOVO MESTO - V počastitev sedemdesetletnice pesnika, prevajalca in urednika Toneta Pavčka, dolenjskega rojaka in častnega občana Novega mesta, sta KUD Krka in Knjižnica Mirana Jarca pripravila dvoje prireditev, ki bosta v ponedeljek, 28. septembra, v veliki čitalnici študijskega oddelka knjižnice. Ob enih popoldne se bo Pavček srečal z osnovnošolci, pogovor z njim bo vodila Slavka Kristan; zvečer ob 19.30 bo kulturni večer, na katerem se bo s slavljencem pogovarjal pesnik Ciril Zlobec, Saša Pavček bo brala njegove pesmi, violinistka Maja Bevc pa bo večer oplemenitila z glasbo. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo o življenju in delu Toneta Pavčka, ki jo je pripravila Jadranka Matič Zupančič, in razstavo ilustracij Lucijana Reščiča za Pavčkovo knjigo Dolenjske bližine. Razstava in modna revija Prva javna predstavitev del ustvarjalk Damjane Stopar iz Sevnice in Nataše Cenič iz Boštanja SEVNICA - V galeriji na sevni-škem gradu je od 12. septembra na ogled razstava platen in akvarelov mlade likovnice Damjane Stopar, odprta pa bo še do nedelje, 27. septembra. Z njo se zaključuje vrsta prireditev sevniškega grajskega poletja 1998. Malokdaj se le zavoljo kulturnega dogodka zgrne na sevni-ški grad tolišna množica ljudi, kot Damjana Stopar po uspešni otvoritvi svoje prve razstave ŠE JE ČAS ZA OGLED NOVO MESTO - Velika arheološka razstava Železna doba na Slovenskem - Kapiteljska njiva Novo mesto v Dolenjskem muzeju je potolkla vse rekorde, saj si nobene doslej ni ogledalo toliko ljudi, več kot 12 tisoč. Po desetih mesecih bodo razstavo 4. oktobra zaprli. Do takrat bosta še dve javni strokovni vodstvi, in sicer v soboto, 26. oz. 3. oktobra, ob 11. uri. se je navkljub slabemu vremenu zgodilo ob otvoritvi razstave Sevničanke Damjane Stopar, ki jo je dopolnila še modna revija Boštanjčanke Nataše Čenič. Obe sta po končani srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani krenili na likovno študijsko pot - Stoparjeva se je lotila slikarstva v Ljubljani, Černičeva pa likovne pedagodike v Mariboru. Obe sta že slušateljici zadnjega letnika. Na njuni prvi javni predstavitvi nasploh sta sodelovala še kvartet flavt Opus Musicum in Pavel Ocepek. Modernizmi obeh ustvajalk, njuna likovna strokovna študioz-nost, visokošolska doktrina, marljivost in osebna iskrenost mlade generacije po besedah akademskega slikarja Alojza Konca sami po sebi že napovedujejo inavguracijo prehajajočega svežega osebnega vidika v bolj izoblikovan avtorski pristop. Pokrovitelj sobotnega večera je bil sevniški Inplet. ZKD Sevnica se ob tej priložnosti zahvaljuje tudi generalnemu pokrovitelju SDG Posavje Sevnica in ostalim pokroviteljem Grajskega poletja 98. P. PERC ZAMOLČANI GROBOVI NOVO MESTO - Danes, 24. septembra, bodo ob sedmih zvečer v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca predstavili knjižno novost, zbornik Žamolčani grobovi in njihove žrtve. Na predstavitvi bosta sodelovala med drugimi tudi soavtorja Janez Černej in Jakob Miiller. SEMIČ - V petek, 18. septembra, zvečer seje z otvoritvijo pregledne razstave v muzejski stavbi zaključilo že 12. slikarsko srečanje Semič 98, ki ga. pripravljata semiška občina in odbor za pripravo slikarskih srečanj. Nova umetniška dela, ki jih je v petih dnevih srečanja ustvarilo devet uglednih slovenskih likovnikov, sedem slikarjev in dva kiparja, so obogatila fond umetnin, nastalih na dosedanjih srečapjih. Semič je po minulem likovnem srečanju vsekakor kulturno bogatejši in prepoznavnejši. USPEL KVIZ O ŽUPANČIČU - Od pomladi je po osnovnih šolah in javnih knjižnicah potekal slovenski knjižni kviz, letos pod naslovom Oton Zupančič in Bela krajina. Na rojstni dan pisatelja Franceta Bevka, 17. septembra, so po knjižnicah izžrebali nagrajence in udeležence zaključne prireditve v Ljubljani. V Knjižnici Mirana Jarca, kjer je bila prireditev za občine Novo mesto, Šentjernej in Škocjan, je mlade obiskal pisatelj, dramaturg, urednik in dramatik Jože Rode, ki je izmed 1166 rešitev, poslanih iz 12 osnovnih šol, izžrebal Megi Buculovič iz OŠ Bršljin kot udeleženko zaključne prireditve, v pogovoru z voditeljico Slavko Kristan pa je spregovoril še o svojem delu. Podelili so še sto praktičnih nagrad. (Foto: M. Markelj) Umetniki Stane Jarm, Klavdij Tutta, Jožef Vrščaj, Ignac Meden, Aco Lebarič, Jože Marinč, Etko Tutta in Zmago Lenardič so se postavili v vrsto za spominski posnetek. Disno: z otvoritve pregledne razstave: semiški župan Janko Bukovec, predsednik odbora Zvone Butala, pesnica Neva Malek in glasbenik Silvester Mihelčič. LIKOVNA KOLONIJA Dosežen kakovostni vrh srečanj V Semiču je prejšnji teden potekala petdnevna tradicionalna likovna kolonija, ki se je je udeležilo sedem slikarjev in dva kiparja - Otvoritev pregledne razstave nosti.” Njegov brat Etko Tutta. kj ob slikanju dela še v nočni službi v Hitovih igralnicah, je v Semiču poskušal, kot je dejal, spojiti nove izkušnje s svojo že utečeno ustvarjalno prakso. Ustvaril je slike, na katerih je likovno ploske]1 zgradil na stilizirani igralni mi®> ki se z dodanimi simboli preobraža v krajino. Akademskega slikarja Jožeta Marinča iz Kostanjevice pa je navdihnilo zelenilo gozdov Mirne gore. “Pokrajina je sicer podobna dolenjski, zato zame n1 pomenila kakšne nove izkušnje, me je pa okolje vseeno dovolj i®" spiriralo, da sem ga predelanega v mojem značilnem usvarjalneff slogu prenesel na platno.” To je nekaj besed le nekaterih likovnikov, ki so v Semiču ust' varjali, vse bogastvo njihovih videnj in v likovno govorico prelitih izkušenj okolja semiških gorh' ter prijaznih ljudi pa je trajn" shranjeno na njihovih slikah >" skulpturah. Ta čas so na ogledv muzejski stavbi, lepo pa bi bilo, # bi se kaj kmalu uresničili načrt' Semičanov o stalni razstavi deh nastalih na njihovih slikarskih srečanjih. Kraj bi s tako staln" razstavo nedvomno veliko pr'" dobil. M. MARKED Prihodnost Likovnih srečanj Vse se vrti okrog denarja Na otvoritvi pregledne razstave sta govorila predsednik odbora za pripravo slikarskih srečanj Zvone Butala, ki je ocenil, da je letošnje srečanje po stalni rasti doseglo kakovostni vrh in je v tem pogledu prelomno, semiški župan Janko Bukovec pa je v svojem nagovoru poudaril pomen, ki ga ima vse bogatejši fond umetnin za promocijo semiške občine na kulturnem in tudi na turističnem področju. Semič je s svojo slikarsko kolonijo bliže krajem, kot sta Trebnje z galerijo naivnega slikarstva in Kostanjevica s kiparsko Formo vivo. Da bi bila zbirka umetnin, nastalih v Semiču, dostopnejša širši javnosti, razmišljajo o večjem razstavnem prostoru, kjer bi bila stalno na ogled. Sedanje razstavišče je namreč premajhno in namenjeno še drugim občasnim razstavam. Prav tako načrtujejo izdajo kataloga, v katerem bi bila ustvarjena dela dostojno pred-stavljena.Otvoritev sta obogatila glasbenik Silvester Mihelčič, ki je na harmoniko zaigral nekaj odlomkov iz svojih skladb, in Neva Malek, literatka iz Maribora, ki je prebrala svoje najnovejše pesmi. Začetki semiških slikarskih srečanj segajo dobro desetletje nazaj, ko je Zveza paraplegikov dobila svoj dom v Semiču. Z zvezi je delovalo nekaj slikarjev, najbolj dejaven pa je bil Aco Lebarič, ki je bil pobudnik za semiška slikarska srečanja, potem pa jih je Pozlata brezprostoija Sajkove V Galeriji Posavskega muzeja so odprli veliko pregledno razstavo del slikarke Vide Pfeifer Sajko, v Nemčiji živeče in ustvarjajoče umetnice slovenske krvi BREŽICE - Umetniki, ki žive in delajo v tujini, a so slovenskega rodu, so vse premalo vključeni v kulturno dogajanje pri nas in v našo kulturno zavest, četudi so v svojem življenjskem okolju uveljavljeni in uspešni. Slikarka Vida Pfeifer Sajko je ena od njih, vendar je ta umetnica le našla pot do razstavišč v svoji prvi domovini. Od osamosvojitve naprej se predstavlja po slovenskih razstaviščih s samostojnimi in na skupinskih razstavah, prvo veliko pregledno samostojno razstavo pa soji postavili v Galeriji Posavskega muzeja in jo slovesno odprli prejšnji četrtek, 17. septembra, zvečer. Na otvoritvi sta govorila brežiški podžupan Tone Zorko in likovni kritik prof. dr. Mirko.J.utor-šek, ki seje razgovoril o slovenski posebnosti, da zanemarjamo in ne sprejmemo medse naših umetnikov, ki žive in delujejo na tujem, še posebej pa je poudaril potrebo po tem, da za te umetnike najprej kaj postori njihovo domače okolje. Posavski muzej je to nalogo v primeru Vide Pfeifer Sajko dobro opravil, ko je pripravil sedanjo razstavo. Na nji je avtorica ob sodelovanju s kustosinjo Jožico Vrtačnik Lorber razstavila 42 slik, ki so nastale v času od leta 1980 pa vse do letos. Naj večja razstavljena slika triptih je bila celo narejena posebej za brežiško razstavo, dve od razstavljenih slik pa je slikarka podarila muzeju. Juter-šek je slike Sajkove označil kot “bleščavo svetle”. V novejših slikarka namreč intenzivno uporablja dekorativno pozlato, s katero določa hkrati prostor, ozadje in tudi brezprostorje svojih slikarskih videnj, pri kompozicijski postavitvi motiva pa se navezuje na izročilo secesije in nadrealizma. Vida Pfeifer Sajko je bila rojena leta 1943 v Nemčiji, kamor sta bila njena starša med drugo svetovno vojno izgnana, po vojni pa so se vrnili domov na Hrastje pri Cerkljah. Tu je preživela otroštvo in mladost, v šestdesetih letih pa se je izselila v Nemčijo, tam študirala slikarstvo in se ustalila v Stuttgartu, kjer zdaj živi in ustvarja. m. MARKELJ Vida Pfeifer Sajko ob najnovejši sliki velikega formata, naslikani posebej za brežiško razstavo. pripravljal poseben odbor. Na dosedanjih srečanjih je v jesenskih dnevih, ko po semiških goricah dozoreva grozdje, ko se gozdovi odevajo v pisane barve in je med ljudmi ob trgatvi ali pripravah nanjo čutiti posebno vzdušje, že več kot šestdeset likovnikov ustvarjalno preneslo na platna in v les svoja videnja in umetniško dojemanje krajine, ljudi in duha kraja. Letos so se jim pridružili novi ustvarjalci, slikarji Klementina Golija, Aco Lebarič, Zmago Lenardič, Jože Marinč, Ignac Meden, Mojca Smerdu, Etko in Klavdij TUtta ter kiparja Stane Jarm in Jožef Vrščaj. Z vključevanjem kiparjev srečanje ni več samo slikarsko in bo najbrž treba razmisliti o spremembi naziva. Likovniki so bili s petdnevnim bivanjem v Semiču zadovoljni in skoraj enoglasno trdijo, da so ljudje prijazni, organizacija pa dobra. Nekateri so bili v koloniji prvič in jim je srečanje s pokrajino in ljudmi semiškega konca Bele krajine pomenilo nov izziv pri ustvarjanju, nekaterim pa je Bela krajina tudi slikarsko že poznana. Akademski kipar Jožef Vrščaj iz Črnomlja je prvič sodeloval v semiški koloniji in zanj je bila, kot je povedal, to priložnost, da ustvari skulpturo, narejeno sicer v isti maniri, kot so njegove znamenite kocke, a s to razliko, da je zdaj notranjost prenesel ven in jo izdelal v lesu ter v večjih razsežnostih. Klavdij TUtta, akademski slikar in grafik iz Nove Gorice, je bil v semiški koloniji tudi prvič. “To okolje je bilo zanimivo doživeti,” je povedal. “Gorice, vino, trte, vse to me spominja na moje rojstno mediteransko okolje, vendar je drugačno, ima svoje poseb- PLETERŠNIKOV DAN PIŠECE - Na Domačiji Maksa Pleteršnika je včeraj, 23. septembra, ves popoldan potekalo praznovanje Pleteršnikovega dne. Po kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci osnovne šole Maksa Pleteršnika v Pišecah ter dijaki brežiške gimnazije in srednje ekonomske šole, je goste pozdravil brežiški župan Jože Avšič, predsednik Strokovnega odbora Jože Toporišič je predstavil zbornik, po pesmi ljudskih pevcev pa je sledil se pogovor udeležencev. RAZSTAVA ČATEŠKE KOLONIJE KOSTANJEVICA - V Lamutovem salonu, so v petek, 18. septembra, odprli razstavo del, ki sojih ustvarili udeleženci likovne kolonije Čatež ob Savi. Junija letos so pri Lesovi zidanici na Žlegarju nad Cerino pet dni ustvarjali slikarji France Slana, Klavdij Palčič, Vida Slivniker, Rudi Skočir, Tomo Vran, Adel Seyoun in gostitelj, slikarski samouk Franc Les ter fotograf Mirko Bijuklič. (M.V.) KONCERT V ŠMARJETI ŠMARJETA - Danes, 24. septembra, bo ob osmih zvečer v župnijski cerkvi prvi koncert Šmarjeških glasbenih večerov. Nastopili bodo baritonist Zdravko Pergar, violinist Gregor Voje in organist Matej Voje. Vstopnine ni. RIBNICA - V okviru Likovnega srečanja Ribnica 98 so pr1' pravili pester program strokovn]® predavanj, projekcije filma >" razstave. Umetnostni zgodovina' dr. Jure Mikuž je pri predstavit''1 vsebine dosedanjih srečanj, ki s° neprekinjeno potekala od 197': do 1990. leta, povedal, da so min"1 časi, ko so stroške kolonij kril® dobro stoječa podjetja v Rihnišjj1 dolini, nekaj denarja pa je primaknila tudi lokalna skupnost. Srečanja so bila zelo odmevna, saj so sf jih udeleževali priznani umetnik1, slikarji in kiparji. V tem času F nastalo več kot 350 umetnišk"1 del, kar tudi v nacionalnem okvl' ru predstavlja pomembno zbirk0 umetniških del pri nas. Strokovni udeleženci so v razpravi o prihodnosti likovnih srečanj dali prednost koloniji k" nadaljevanju izobraževanja druženja umetnikov različnih ge' neracij. Mikuž je poudaril, da J" na srečanju skupaj z gostitelji te®' tali tudi številne pobude, kritike111 predloge, saj želijo, da bi bila R1"' niča tudi v prihodnje nosilec k"' kovosti te umetniške zvrsti. GR' de kakovosti udeležencev na pfl' hodnji koloniji bi nadaljevali tu1"' kjer so se ustavili pred leti: Oj varjali naj bi umetniki z imeno"1' ugledom in izkušnjami. Dobrih načrtov pa ni mogm uresničiti brez denarja. Ministri vo za kulturo, tako je povedal flj' hov predstavnik, ni pripravlja®, finančno podpreti takšne kolo'" je, saj za to preprosto nimajo de narja. Hudomušno je dejal, dH s slike z razstav na ogled po gost'1’ skih lokalih in se tudi zaradi tep izgubljajo(l). Organizatorji tovt* nih srečanj naj dobijo sponzofl"' tako prej. Povsem, kar smo sliši*1' naj bi “zeleno” luč za prihod"® srečanja dala občina, ni pa nuj""' da je glavni sponzor. > M. glavoNJR Vozila na zalogi! Kratki dobavni roki za vozila po naročilu! Ugodni krediti in leasingi - tudi za podjetja in obrtnike! Nova vozila letnika '97 še posebej ugodno! Avtohiša Berus c/scoy 4 s ,v V ^ V ^ A v\T JZ> ■<* Volkswagen gospodarska vozila. Preprosto več prednosti. Podbevškova 1, NOVO MESTO, tel.: 068/325-098, 342-360 POPRAVEK V prejšnjem Dolenjskem listu je pri razpisu Osnovne šole Frana Metelka iz Škocjana prišlo do neljube napake. Namesto Frana Metelka je bilo zapisano Franca Metelka. Prizadetim se opravičujemo. EPS Dolenjskega lista 30. obletnica ustanovitve Teritorialne obrambe Vabimo bivše člane poveljstev vojnih enot Teritorialne obrambe, da se udeležijo srečanja ob 30. obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije, ki bo dne 3.10.1998 pred Domom borcev in mladine v Zapotoku na Kureščku (pri Igu) s pričetkom ob 11. uri. SLOVENSKA VOJSKA, 32 PVTR Novo mesto izpušne cevi MARMORNI RADIATORJI • iz dveh plošč, z okvirom • Tel. 061/654-600 0609/653-825 066/274-333 Na podlagi 29. in 51. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS, 57/94,14/95, 20/95 - odločba US RS, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odločba US RS, 44/96 -odločba US RS, 26/97, 70/97 in 10/98) in 16. člena statuta občine Krško (Ur. list RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na svoji 37. seji dne 10.9.1998 sprejel SKLEP o razpisu javnega natečaja za oddajo stavbnih zemljišč I. Z javnim natečajem se odprodajo naslednje nepremičnine: 1. GRADBENE PARCELE ZA POSLOVNO-PROIZVODNE IN POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE. Na podlagi Odloka o zazidalnem načrtu Obrtna cona MDB Leskovec (Ur. list SRS, št. 22/88 in Ur. list RS, št. 54/95, 59/97). a) Na lokaciji MDB razpisujemo prodajo 10 gradbenih parcel za poslovno-proizvodne objekte: Lokacija št. 1 v izmeri 1568 m2 Lokacija št. 2 v izmeri 920 m2 Lokacija št. 3 v izmeri 1305 m2 Lokacija št. 4 v izmeri 1800 m2 Lokacija št. 5 v izmeri 1845 m2 Lokacija št. 6 v izmeri 1277 m2 Lokacija št. 7 v izmeri 1037 m2 Lokacija št. 8 v izmeri 1101 m2 Lokacija št. 9 v izmeri 1082 m2 Lokacija št. 10 v izmeri 1909 m2 b) Za poslovno-stanovanjske objekte razpisujemo 2 gradbeni parceli: Lokacija št. 1 a v izmeri 675 m2 Lokacija št. 2 a v izmeri 752 m2 Izhodiščna cena za parcele pod a) in b) znaša 5.190,00 SIT (55 DEM/m2). II. POGOJI SODELOVANJA NA JAVNEM NATEČAJU 1. ) Ponudniki za parcele morajo predložiti: • program dejavnosti, ki vsebuje opis dejavnosti in število zaposlenih • investicijski program s finančno konstrukcijo • mnenje organa za urejanje prostora o primernosti dejavnosti • pismeno soglasje ponudnika za sočasno izvajanje komunalne infrastrukture in izgradnjo poslovnega objekta • soglasje ponudnika za dokončno razporeditev lokacije s strani občine na razpisanem območju ob zaključku razpisa Kriteriji za izbor ponudnika so: cena, roki plačil in dejavnost. Prednost pri pridobitvi stavbnega zemljišča imajo ponudniki: • ki bodo ponudili višjo ceno od objavljene izhodiščne • ki bodo z dejavnostjo omogočili odprtje več novih delovnih mest • ki bodo na pridobljenem zemljišču opravljali proizvodno dejavnost • ki bodo ponudili boljše plačilne pogoje od pogojev, objavljenih v razpisu • ponudnik, ki s programom utemelji hitrejšo realizacijo • ponudnik, ki bo preselil motečo dejavnost z urbanega območja • ponudnik, ki razširja dejavnost na tej lokaciji • menjava gradbenega zemljišča na drugi lokaciji za podjetniško dejavnost 2. ) Zemljišče se odda pod naslednjimi pogoji: a) takojšnje plačilo, b) možno je obročno plačevanje do 12 mesecev z zavarovanjem plačila z bančno garancijo, c) investitor mora pričeti z izgradnjo objektov po pogojih, ki so določeni v odloku o ZN Obrtne cone MDB (Ur. list SRS, št. 22/88 in Ur. list RS, št. 54/95,59/97), najkasneje v 18 mesecih po podpisu pogodbe in začeti z dejavnostjo v roku 2 let. 3. ) Parcele se kupujejo ali menjajo po sistemu “videno-kupljeno" po končni izmeri formirane parcele. 4. ) Komisija izbere ponudnika v 8 dneh po poteku javnega razpisa, pogodbo o oddaji zemljišča je potrebno podpisati v 10 dneh po prejemu obvestila o izboru. Ponudnik, ki bo uspel na javnem natečaju, je dolžan plačati prometni davek v višini 2% od pogodbene vrednosti in vse takse za overitev in vpis v zemljiško knjigo. 5. ) Na javnem natečaju lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. 6. ) V ponudbi mora biti navedena parcela, za katero je prvenstveno zainteresiran. Ponudnik se lahko prijavi za več parcel, če bi proizvodni proces zahteval združevanje razpisanih parcel. Ponudbe v sredstvih javnega obveščanja pošljite s priporočeno pošiljko v zapečateni kuverti z oznako JAVNI NATEČAJ za MDB na Občino Krško, CKŽ 14, 8270 Krško. 7. ) V primeru, da kupec ne upošteva določil pogodbe ali prodaja parcelo prej, kot je z oddajnimi pogoji omejeno, ima občina predkupno pravico zemljišča in vložka investitorja po revalorizirani vrednosti. 8. ) Zainteresirani kupci lahko dvignejo razpisno gradivo s kopijo razporeditve parcel in urbanističnimi pogoji do izteka razpisa na Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Krško. 9. ) Do poteka javnega razpisa mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% vrednosti gradbene parcele na ŽR 51600-654-13042 ali sredstva deponirati na blagajni občine Krško do zadnjega dneva objave. 10. ) Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim ponudnikom, ki na javnem natečaju ne bodo uspeli, pa vrnili v desetih dneh brez obresti. III. Ta sklep velja z dnem sprejetja. Veselite se z nami! PIVOVARNA UNION Union pivo je dobitnik zlate medalje Monde Selection 1998 za kakovost. Zato vsem svojim potrošnikom priznavamo 10 odstotni popust pri nakupu svedega piva Union. v Štangelj zmagal v Schremsu v Avstriji, potem pa oblekel vojaško suknjo NOVO MESTO - Gorazd Štangelj je zmagal na enodnevni, 199 km dolgi dirke za veliko nagrado Schremsa v Avstriji. To je njegova peta letošnja zmaga na dirkah UCI v tej sezoni. Njegov uspeh je dopolnil klubski kolega Branko Filip s tretjim mestom. Dirka, ki spada v peto kategorijo UCI. se je začela razpletati 30 km pred ciljem, ko je glavnini pobegnilo pet kolesarjev, med katerimi sta bila tudi oba Novomeščana, ki sta z odličnim sodelovanjem ugnala vse tekmece. Dirka je spadala v okvir njunih priprav na svetovno prvenstvo, na katerem na težki progi nista povsem brez možnosti. Po dirki v Avstriji je Gorazd Štangelj oblekel vojaško suknjo, saj ga čaka še drugi del služenja vojaškega roka. V času do prvenstva bo treniral doma. Na Otočcu Srebotnikova z Nemko Na otoškem WTA turnirju med posameznicami zmagala Hrvatica Jelena Kostanič, v igri parov pa Katarina Srebotnik in Nemka Jasmin Woehr - Novomeščanki izpadli v prvem krogu kvalifikacij OTOČEC - Mednarodni ženski teniški turnir VVTA Krka Lady’s open na Otočcu se je končal z zmagoslavjem najbolj obetavne slovenske igralke Katarine Srebotnik, najboljše na svetovni mladinski lestvici, ki previdno, a zanesljivo stopa v svet poklicnega tenisa. Na Otočcu je skupaj z Nemko Jasmin VVoehr zmagala v igri parov, med posameznicami pa seje na glavni turnir uvrstila z vabilom, a potem presenetila in se prebila do četrtfinala, kjer je z 2:1 premagala prvo nosilko turnirja Avstrijko Karin Kschwendt, a v polfinalu izgubila s kasnejšo zmagovalko, Hrvatico Jeleno Kostanič. Organizatorjem najmočnejšega ni spored igralke kar precej izčrpal, ženskega teniškega turnirja pri nas ” " ' z nagradnim skladom 25.000 dolarjev, sodelavcem teniškega centra Otočec, jo je vreme kar precej zagodlo. Že v ponedeljek so morali prvi krog kvalifikacij preseliti v dvorano, četrkov program pa so morali izpeljati v petek, ko je dvoj- Vreme jim je šlo na roke vsaj v nedeljo popoldne, ko je bil na vrsti za domače gledalce najbolj zanimiv dvoboj - finale igre parov, kjer sta kljub rahlemu pršenju dežja Srebotnikova in Woehrova s 6:2 in 6:3 premagali madžarsko-jugoslovansko dvojico Nora Koves - Dragana Zarič. NAJBOLJŠE NA OTOČCU - Minuli teden so na Otočcu merile moči poklicne teniške igralke, najboljše pa so si na koncu razdelile nagradni sklad v višini 25.000 dolarjev. V igri parov so se v finalu srečale (od leve proti desni): Katarina Srebotnik, Nemka Jasmin Woehr, Madžarka Nora Koves, Jugoslovanka Dragana Zarič, ki so se po dvoboju, kot je v navadi, fotografirale s članoma organizacijskega odbora Dušanom Hočevarjem in dr. Otmarjem Kugovnikom. (Foto: J. V) Samo Krka na ekipnem prvenstvu Slaba udeležba na ekipnem prvenstvu v atletiki v Velenju - Precej drugače na pionirskem prvenstvu v Kopru - Štiri zlate medalje za Krko - Odlična Žnidaršičeva iz Šentjerneja NOVO MESTO - Na ekipnem slovenskem državnem prvenstvu v atletiki v Velenju je v moški in ženski konkurenci zmagal celjski Kiadivar, kije vodil tudi po sobotnem prvem dnevu tekmovanja. Nastopile so le tri ženske in štiri moške ekipe, med posamezniki pa le redki iz skupine najboljših slovenskih atletov in atletinj, a še ti v hladnem vremenu ob koncu sezone niso dosegli boljših izidov. Novomeščani, ki so lani in predlani na ekipnem prvenstvu zasedli drugo mesto, so tokrat nastopili le z moškim delom ekipe in osvojili četrto mesto, drugi so bili Velenjčani in tretji ljubljanski ŽAK. V ženski konkurenci je bil ŽAK drugi, tretje pa Velenje. Najboljši izid je dosegel Celjan Miro Kocuvan, kije v teku na 400 metrov z ovirami s časom 50,59 zbral po madžarskih tablicah 1107 točk. V novomeški vrsti je po pričakovanju najboljši izid dosegel državni rekorder v metu diska Igor Primc, ki je v drugi seriji disk vrgel 57,67 metra daleč. V svoji disciplini, metu kladiva, je slavil tudi Gregor Rus, ki je orodje zalučal 50,09 m daleč. Bolje so se izkazali pionirji, ki so nastopali na svojem državnem prvenstvu v Kopru. Vsi štirje klubi z našega konca so se vrnili domov z medaljami. Največ jih je osvojil atletski klub Krka Novo mesto, in sicer štiri zlate in tri srebrne. V metu kladiva sta zmagala Sabina Imamo-vič (29,93 m in Marko Somrak (43,22 m), Mitja Žitnik je bil najboljši v metu kopja z odličnim izidom 54,13 m, v skoku ob palici pa je Primož Jcralič slavil zmago s 360 cm visokim skokom. Bron so osvojili Jeralič v metu kopja (45,57 m), Atletika, kraljica ali beračica? Ekipna prvenstva v atletiki v Sloveniji nikoli niso bila posebej cenjena, a se je vedno našlo nekaj večjih klubov, ki so tem tekmovanjem posvetili vso pozornost, če ne zaradi drugega, ker jim je visoko mesto na ekipnem tekmovanju lahko prineslo tudi nekaj več občinskega denarja v ponavadi vedno prazno klubsko blagajno. Pravkar minulo tekmovanje slovenskih atletskih klubov za ekipne naslove v Velenju je razgalilo vso bedo slovenske atletike. Udeležili so se ga le štirje klubi v moški in trije v ženski konkurenci, z našega konca le Krka pri moških. Poleg tega se je tekmovanju odpovedala tudi večina najboljših, saj klubska denarna vzpodbuda zanje očitno ni dovolj močna. Novomeščan Igor Primc je ena od svetlih izjem, čeprav Krka letos ni merila tako visoko kot v preteklih letih, ko je praviloma osvajala drugo mesto, pred začetkom letošnje sezone pa so si zaželeli celo ekipni naslov. Kje so vzroki tako klavrne udeležbe na prvenstvu? Atletika v svojem bistvu res ni ekipna športna panoga, a so ekipna tekmovanja vseeno pomebna, vsaj v svetovnem merilu, kjer se jeseni med sabo pomerijo reprezentance celin z najmočnejšimi vrstami posameznih atletsko naj- bolj razvitih držav. Pri nas glede na udeležbo v Velenju nimamo več kot štiri klube, ki bi lahko zbrali toliko atletov, da bi nastopili v vseh panogah, ali pa nekaterim manjka kolektivnega duha oziroma občutek pripadnosti skupnosti. Tudi v novomeškem klubu so imeli precej težav, da so sestavili ekipo, saj se nekateri atleti radi izogibajo podobnim obveznostim do kluba, čeprav po drugi strani vztrajno zahtevajo dosledno izpolnjevanje obveznosti, predvsem denarnih, ki jih ima klub do njih. Komercializacija je pač globoko zagazila tudi v atletske vrste in tudi mnogi, ki s svojimi izidi na to ne bi smeli niti pomisliti, hočejo postati profesionalci. Po drugi strani je jasno, da lahko le največji klubi zberejo dovolj tekmovalcev za vse discipline, ki so na sporedu ekipnih tekmovanj. Manjši klubi, kakršni so na našem koncu Šentjernej, Sevnica in Dolenjske Toplice, se morajo tudi zaradi omejenih možnosti za vadbo usmeriti le v določene a tletske discipline, kjer dosegajo lepe uspehe. Zanje bi bil primernejši sistem, ko hi na ekipnem tekmovanju lahko nastopile reprezentance pokrajin, a kaj, ko ji slovenska politika še ni in jih najbrž še dolgo časa ne bo določila. I. VIDMAR Uroš Pureber v metu kladiva (37,87 m) in Peter Kužnik v teku na 2000 m s časom 6:00,75. Poleg tega so tik pod stopničkami za zmagovalce na četrtem mestu, stali Damir Šimunič v metu kopja, Marko Somrak v metu diska, Damjana Peterlin v teku na 300 m z ovirami in Peter Kužnik v teku na 1000 m. V šentjernejskem taboru so bili najbolj zadovoljni z Alenko Žnidaršič, ki je zmagala v skoku v višino (168 cm), kar je tudi v članski konkurenci pri nas dober izid. Poleg nje je medaljo osvojil še matej Kralj, ki je s 600 cm v skoku v daljino osvojil bron. Za atletsko sekcijo Dolenjske Toplice je srebrno medaljo prinesla domov Nina Šimnuč, ki je v daljino skočila 511 cm. Brežičani so bili trikrat srebrni: Mateja Drobnič z 260 cm v skoku ob palici, Jasmina Klakočar z 42,83 v teku na 300 m in Boris Žerjav s 14,15 v teku na 100 m z ovirami. SEVNIČANI IZGUBILI Z ORMOŽEM SEVNICA - Sevniški rokometaši so v povratni tekmi predkroga pokala Rokometne zveze Slovenije v Ormožu izgubili z istoimeno ekipo s 27:28 (8:15) in se kljub bledi predstavi v prvem polčasu vendarle uvrstili v nadaljnje tekmovanje z razliko 8. golov. Za Sevničane so po štirikrat premagali vratarja Ormoža Požek, Sečki in Sirk, trikrat je zadel Rupret, pod dvakrat sta bila uspešna Simončič in Teraš, enkrat pa Krištofič. Katarina Srebotnik Manj sreče z dežjem sta imeli finalistki med posameznicami, Kosta-ničeva in Nemka Anca Barna, ki sta dvoboj začeli na zunanjih igriščih, ko pa se je močneje ulilo, je sodnik tekmo preselil v dvorano, kjer je Hrvatica premagala Nemko Anco s 6:4 in 7:6. To je za 17-letno Kostani-čevo lep uspeh, saj se je do zmage prebila iz kvalifikacij. Na turnirju sta dobili priložnost tudi dve Novomeščanki, obe pa sta izpadli v prvem krogu kvalifikacij: 19-letna Nina Janžekovič, ki je na svetovni lestvici 1038., je gladko z 0:6 in 0:6 izgubila z Nemko Suši Lohrmann (512. na svetovni lestvici), 14-letna Aleša Šantl pa je z enakim izidom izgubila s Čehinjo Lindo Faltynkovo (619. na svetovni lestvici). Za mlado Šantlovo je bil nastop na kvalifikacijah dragocena izkušnja, saj je dobila pravico nastopa povsem po naključju: ko sta udeležbo zadnji trenutek odpovedali dve igralki, sojo zadnji trenutek poklicali domov po telefonu in seje na nedeljski vpis pripeljala kar s kolesom. ^ STREL OSTAJA REKORDER V PLAVANJU MED AFRIKO IN EVROPO TREBNJE - Ultramaratonski plavalec Martin Strel, ki je lani kot prvi na svetu preplaval 80 kilometrov dolgo razdaljo med Afriko in Evropo od tunizijskega rta Keli-bia do italijanskega otočka Pantel-leria, je še naprej edini, ki je plavalno povezal ta dva kontinenta, njegov rekord 29 ur, 36 minut in 57 sekund pa bo očitno vsaj do naslednjega leta ostal nepremagan. Prejšnji teden je Angležinja Lorette Burton skušala izboljšati Strelov dosežek, s čimer bi osvojila tudi prestižno nagrado Challenge Martin Strel, a je pod nadzorom mednarodne komisije po 60 kilometrih omagala. KOŠARKA Liga Kolinska, 4. kolo - KRKA : TRIGLAV 81:59 (49:32); Jevtovič 14 (4:4), Samar 8 (2:4), Petrov 10 (2:2), Smodiš 11 (3:3), Grum 13 (5:6), Meluš 5 (1:6), Ščekič 1 (1:2), Nakič 19 (4:5); TRIGLAV: Prevodnik 13, Drobnjak 13 itd.; prosti meti: Krka 22:32, Triglav 8:11; trojke: Krka 3 (Petrov 2, Nakič), Triglav 3; osebne napake: Krka 16, Triglav 24. OSTALI IZIDI: Slovan - Helios 95:85, Pivovarna Laško - Postojna 106:49, Kraški zidar - Pošta Mb. Branik 67:71, Loka kava - Savinjski Hopsi 64:66, ZM Lumar Maribor -Union Olimpija 45:65. LESTVICA: L Pivovarna Laško 8, 2. Union Olimpija 8, 3. Savinjski Hopsi 7, 4. Krka 7, 5. Loka kava 6, 6. Slovan 5, 7. Kraški zidar 5, 8. Pošta Maribor Branik 5, 9. ZM Maribor Lumar 5, 10. Postojna 5, 11. Triglav 4, 12. Helios 4. ROKOMET L SNL, 2. kolo - IZOLA : TREBNJE 22:36 (11:16); TREBNJE: Torlo, Mežnaršič, Bregant 9, Gradišek 2, Blagojevič 4, Savrič 5, Stojakovič 3, Likavec 11 (3), Ojsteršek, Hribar 1, Podbregar, Teržan 1. SLOVAN - KRŠKO 26:21 (12:10); KRŠKO: Medved, German 1, Potočnik 3, Martinčič 9 (4), Pinterič 2, Levičar 2, Vahčič, Kekič, Vahčič, U. Božič, G. Božič 2, Deržič 2; SLOVAN: Nahtigal 5, Zorman 8. Kastelic 5 itd. GORENJE: AFP DOBOVA 29:23 (13:13); DOBOVA: Bilušič, Simonovič 6 (2), Bogovič 3, Voglar 2, Deržič 2, Urbanč 4, Kranjc, Škof, Vučič, Kukavica 3, Kranjčič 3; GORENJE: Tomše 5, Bedekovič 10, Sovič 8 (3). OSTALI IZIDI: Termo : Radeče 24:29, Prevent: Andor 28:24, Celje -Pivovarna Laško : Prule 67 33:18. LESTVICA: 1. Celje P. Laško 4, 2. Gorenje 4, 3. Prevent 4, 4. Radeče 4,5. Trebnje 3,6. Slovan 3,7. Dobova 2, 8. Krško 0 itd. SPUST PO KOLPI KOSTEL - TŠD Kostel vabi na zadnji letošnji spust po Kolpi. V soboto, 26. septembra bodo svojo pot po reki začeli ob 11. uri v Fari. Po desetih kilometrih se bodo udeleženci pripeljali do Žage pri Kostelu, kjer bodo udeležence čakala darila, hrana in pijača. Prijava je vredna 1.500 tolarjev, vplačati pa jo bo mogoče pred štartom. Dodatna pojasnila daje dr. Stanko Nikolič po telefonu (061) 802-175. LEPA ZMAGA ODBOJKARJEV KRKE KOČEVJE - Tudi letos so prizadevni člani odbojkarskega kluba Kočevje ob občinskemu prazniku pripravili tradicionalni turnir Medo. Nastopile so štiri ekipe; prvo mesto so zasedli igralci Krke iz Novega mesta, ki so v finalu premagali Triglav iz Kranja, na tekmi za 3. mesto pa je Žužemberk premagal Kočevje. Zmagovalec se mora pokazati Uspešnega rejca galoperjev Angela so sodniki na veliki dirki v Kočevju kaznovali neupravičeno KOČEVJE - Na galopski dirki za veliko nagrado Mercatorja kmetijskega gospodarstva Kočevje na Mlaki, kjer so med drugim prvič v zgodovini tega športa pri nas tekmovali tudi dvoletni konji, rojeni v Sloveniji (štirje so iz hleva Angela Babiča, dva pa celo potomca njegovega žrebca), je v močni konkurenci zmagal prav njegov konj. Po tekmi so prestrogi sodniki Babiča kaznovali z denarno kaznijo, ker naj ne bi hotel odpeljati konja na doping kontrolo. Babič, kije tudi v Evropi znan kot zgleden rejec konj, njegovi konji pa so nastopili na več kot tisoč dirkah na stari celini, na številnih dirkah pa je v močni konkurenci zmagal, je povedal, da se mu kaj takega v dvanajstletni karieri še ni zgodilo. “Ni res, da sem nasprotoval doping kontroli, nasprotoval sem nerazumevanju sodnikov, ki so hoteli, da ga isti hip, ko je moj konj prestopil črto, odpeljem na dodping kontrolo. Dokler traja podelitev nagrad, intervjuji in drugo (okrog pol ure), mora konj biti zraven. Sodniki pa so izrecno zahtevali, da svojega konja, ki je zmagal, skrijem,” pojasnjuje sodniško nerazumevanje Angel Babič. Konja, ki zmaga, predstavijo gledalcem in morebitnim kupcem, šele potem ga odpeljejo na doping. Ker zmagovalec prinaša lastniku denarno nagrado, vzreja športnih konj pa je Angelov poklic, ima najboljši pravico, da tekmo uradno konča kot zadnji. Takšnega zaporedja je bil Babič vajen na vseh tekmah, izjema je bila v Kočevju. M. G. V Matej Zvan je že državni prvak Po zmagi na predzadnji dirki v Slovenskih Konjicah ima že neulovljivo prednost -V četrtlitrskem razredu je Brežičan Čuden v skupnem vrstnem redu drugi NOVO MESTO - Petnajstletni Novomeščan Matej Žvan, ki nastopa za krški Fun Šport, sije z zmago na predzadnji dirki za državno prvenstvo v motokrosu v Slovenskih Konjicah na progi v Skednju že zagotovil naslov državnega prvaka v kategoriji do 80 kubičnih centimetrov. Obeta se mu tudi zmaga v pokala Alpe Adria, kjer pred zadnjo dirko, ki bo konec tega tedna v Italiji, prav tako vodi. Matej Žvan je tudi na predzadnji dirki letošnjega državnega prvenstva zlahka ugnal vse tekmece in v skupnem vrstnem redu vodi s 63 točkami prednosti pred drugouvr- ščenim Rokom Florjančičem, tretji pa je drugi Novomeščan Jaka Može (Mel Novo mesto), ki je bil tretji tudi v Slovenskih Konjicah. V kategoriji do 125 ccm je imel tokrat nekoliko več sreče tudi Ludvik Mežnar (Mel), ki je osvojil tretje mesto. V četrtlitrskem razredu sije Brežičan Andrej Čuden s petim mestom priboril drugo mesto v skupnem vrstnem redu, Damjan Pavkovič, ki je bil tokrat sedmi, pa je v skupnem vrstnem redu četrti. Uvrstitve tekmovalcev z našega konca, 80 ccm: 1. Žvan (Fun Šport Krško), 3. Može (Mel Novo mesto), 6. Marko Špehar (Nix Semič), 8. Germšek (Fun Šport), 9. Natalija Konda (AMK Konda); 125 ccm: L 3. Mežnar (Mel), 8. Jazbar (AMD Brežice), 15. Jelovšek (Brežice), 18. Ilc (Semič); 250 ccm: 5. Čuden (AMD Brežice), 7. Pavkovič (Fun Šport). Najmlajši, ki so boje za naslove državnih prvakov že zaključili, s° tokrat nastopili na srečanju mladih motokrosistov pri Sv. Florijanu prl Rogatcu. Med najboljšimi slovenskimi in avstrijskimi naraščajniki s® tudi dečki z našega konca nastopi)1 uspešno. Tako je bil med najmlajši' mi Marjan Konda tretji, med vozni' ki z licencami v razredu do 60 ccm je bil Nik Rovan (Fun Šport) -pra® tako tretji, njegov klubski tovarn Denis Dolinšek pa deveti. V razredu do 80 ccm je bil Dejan Oguli” (Nix Semič) četrti, Natalija Kond” je bila peta, Denis Dolinšek sedm1 Nik Rovan pa osmi. ZMAGI KOČEVCEV KOČEVJE - Na tradicionalne”1 gorskem teku na Geos pri Litiji' proga je bila dolga 7,5 kilometra -j® bila uspešna tudi trojica kočevskih tekačev: v skupini do 50. leta j® Matija Ozanič zmagal, Polde Lavri® pa je bil četrti. Franc Kocijančič s>e je znova izkazal, saj je v skupini d°. 60. leta zmagal. (M. G.) DIRKE KOT ZARES - V nedeljo je bilo pred novomeškim velodromom v Češči vasi spet živahno, za naslove državnih prvakov pa so se tokrat namesto kolesarjev merili tekmovalci z radijsko vodenimi avtomobilskimi modeli. Tekmovali so v petih razredih. Najbolj razburljiva je bila finalna dirka' v razredu rally, kjer je bil mladi Novomeščan Sebastijan Jurkovič (na sliki v vrsti pred štartom levo) kljub večji okvari svojega modela Renaultovega megana, zaradi katerega so ga tekmeci prehiteli za skoraj deset krogov, odličen šesti, dosegel pa je tudi tretji najhitrejši čas posameznega kroga. (Foto: I. V) e drugi sodni izvedenec. očitno tudi, daje imel avto dovolj goriva za doseganje hitrosti, sicer pa je od kritične točke-ko ga je zaneslo, do prevrnitve avto letel kar 129 metrov. Obtoženi je imel v krvi 1,58 promila alkohola. Sojenje še ni končano, ker bo 12. oktobra zaslišan še Alojz Lisec, ki je bil sopotnik v avtu in je bil hudo poškodovan. T. GAZVODA [Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9 Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Suhadolska Dekelca bo imela mir bol, list št. 36,10. septembra Najprej naj pojasnim nekaj čistih dezinformacij. G. Deželan trdi, da ne ve, koliko članov ima vaška skupnost Dolnji Suhadol. Dobro bi bilo, j? bi prebral članek v Dolenjskem “Stu z dne 11.9.1997, kjer lepo piše, da nas je trenutno 13, v končni fazi Pa nas bo okoli 20. V tem članku je °menjen tudi on sam. Iz zapisnika ?veta KS Brusnice z dne 5.9.1997 pa lepo razvidno, da je bila vsem Prisotnim na voljo dokumentacija ''aške skupnosti Dolnji Suhadol, ,udi podatki o žiro računu. Le-ta je Ugotovilo, da bodo sredstva v skupnosti kontrolirana, ter dokaz o ob-«qju. Zakaj pa se gospodu Deže-lanu razen žiro računa ostalega ni rdelo vredno pogledati, je pa drugo ''Prašanje. Mi je pa konec avgusta le'os zagotovil, daje vse podatke na dradno prošnjo občini že pridobil in d® jih od mene ne potrebuje! Po zakonu o denacionalizaciji se da nepremičninah, ki so v postopku Vračanja prvotnim lastnikom, ne jdne zgoditi nobena sprememba ntez soglasja denacionalizacijskega Opravičenca. Bili smo pripravljeni Ouditi usluge KS Brusnice pod Pogojem, da ta plačuje rento za odpeljani material v obliki vlaganj v Pdhadol, vendar se kljub večkratnim Poizkusom s KS Brusnice nismo "'ogli dogovoriti, ker se z nami sPloh ni želela pogovarjati. . KS Brusnice je letos začela izkopati peskokop s pravo vnemo in Ptib v peskokopu se je hitro nižal in ^ginil. Na vsa vprašanja, kam mate-ial gre, ni bilo nobenega odgovora, delegati sveta KS so vedeli le pritožno, kje se kaj dela v brusniški pS. G. Deželanu, predsedniku sve-a KS Brusnice, sem dal preko Posrednikov vedeti, da bo vso zade-j treba nekako ovrednotiti, pa “eveda ni bilo nobenega odgovora. , V tej situaciji, ko je pesek do-esedno odtekal brez našega vpo-jpoda, smo skupaj z delegati sveta ■p* Brusnice iz območja Suhadola členili, da peskokop enostavno “•Premo in zahtevamo zanaprej dogovor s KS Brusnice. Pričakovali Oto dogovor, dobili pa vse kaj higega: zahtevo, da odstopimo od Nacionalizacije peskokopa in še ne druge parcele, kar pravzaprav P°nieni, da naj se razpustimo, sicer P KS ustavila vse projekte na dpmočju Dolnjega Suhadola. Zara-.! neke agrarne skupnosti, kjer naj •1 bili po mnenju g. Deželana le štirje člani, bo KS Brusnice ustavila vse "Ojekte v vasi Dolnji Suhadol! Že plep z dne 5.9.1997, da nas KS .Ploh ne bo upoštevala, ni v skladu Ekonom o denacionalizaciji, kaj s* daj rečem šele o zaustavitvi del. pitonov si le ne izmišlja vsaka KS ?°sebej. Me pa le zanima, zakaj se “■ Deželanu tako gre za omenjeno Parcelo. Na svetu KS Brusnice •P-1997 jc zagotavljal, da bo KS pela izkoriščati pesek v Brezju bli-d Rateža, menije letos osebno za-J°čovil, da bo nadaljeval z izkopom P opuščenem peskokopu v Brus-'cah, sedaj pa tarna, koliko stane pek iz uradnega peskokopa. Če bi d* volil vpogled v dokumentacijo, bi verjctno hitro dogovorili in do plenjenega zapleta ne bi prišlo. A ril ko ima g. Deželan in mogoče še do druge načrte! I KS Brusnice je letos dala vlogo za pPalizacijo peskokopa, čeprav je dbro vedela, da je omenjena par-^ a v denacionalizaciji, kar pa bi ™dienilo, da se omenjena parcela ne vrača prvotnim lastnikom. Ker je v zemljiški knjigi še vedno vpisani lastnik občina, to pomeni, da te parcele tudi KS Brusnice ne bi mogla samostojno uporabljati, lahko pa bi vsaj na začetku predlagala svojega uporabnika peskokopa. Vaška skupnost Dolnji Suhadol in Suhadolci pa naj bi se obrisali pod nosom. Kako dobri in pošteni nameni! Raje vidim, in ne samo jaz, da težki stroji nikoli več ne teptajo omenjene parcele. Ker občina le ne more delovati nezakonito, je omenjeno vlogo gladko zavrnila in v tej situaciji je gospodom v vodstvu KS Brusnice ostal na voljo le dogovor ali pa poizkus razbitja vaške skupnost Dolnji Suhadol, kar so na koncu tudi storili. Najprej si je g. Deželan izbral svetnika KS iz Gornjega Suhadola in sta me skupaj na svetu KS 28. 8. 1997 oblatila in hotela popolnoma diskreditirati, upajoč, da bo tako padla tudi vaška skupnost Dolnji Suhadol in bi na ta način lahko uresničil prvotni načrt. Toda g. Deželanu se je takoj zalomilo v članku v DL, da Suhadolci niso ničesar prispevali za vodo, čeprav so pred leti za vodovod plačali KS Brusnice okoli 2000 DEM. Prav tako ne želi povedati, da krajanom Dolnjega Suhadola vozijo vodo na občinske stroške, ker je kapnica zaradi bližine deponije Leskovec oporečna. To, da so vse ulice v Brusnicah asfaltirane, v Suhadolu pa večinoma makadamske, da so vse stranske poti iz Brusnic asfaltirane, stara pot proti Suhadolu preko Kave pa le na pol poti od Brusnic, pa je seveda zamolčal. Sicer pa vem, kaj je hotel z omenjenim člankom, kjer je natrosil kup neresnic in podtikanj. Poceni predvolilna propaganda, pa naj {te tako trdi, da ne bo več kandidiral! Zatrjevati, da zaviramo širitev poti s svojo denacionalizacijo in zahtevati, da se odpovemo eni od svojih parcel v korist ceste, pa je spet metanje peska v oči. Mi smo pripravljeni zamenjati omenjeno parcelo za drugo nadomestno zemljišče, ne zakon in ne občina pa od nas ne zahtevata, da se zemlji odpovemo. To je popolnoma osebna zahteva g. Deželana, ki želi tako le vršiti pritisk na nas. Upam, da je g. Deželan tudi prebral naše predloge, pod katerimi bi KS lahko uporabljala peskokop, saj se je ob prevzemu nanje celo podpisal. V njem ni nobene zahteve po denarnih nakazilih vaški skupnosti Dolnji Suhadol, ampak se zahteva le vlaganje KS Brusnice na območje Suhadola in kontrola nad dogajanjem v peskokopu. Ponujena je tržna cena, vendar pa je Suhadol nerazviti del KS Brusnice in bi lahko le pospešili njegov razvoj, ni pa dokončna cena. Pomembnejše za nas je, da dobimo pregled nad dogajanjem v peskokopu in prav to je jabolko spora. Vodstvo KS na noben način noče pokazati dokumentov, ki se tičejo peskokopa, le zakaj? Če bi KS napovedala količine odpeljanega materiala in le-tega nekako ovrednotila, ne bi bilo s sodelovanjem nobenih problemov. KS Brusnice dobi na račun deponije Leskovec visoko rento, ni pa pripravljena priznati rente za obremenitev okolja, ki ga sama povzroči. Ali ima potem sploh moralno pravico od Komunale Novo mesto zahtevati rento? Bojim se, da bo g. Deželan raje popolnoma razbil KS Brusnice, kot pa pojasnil, kam je šlo letos preko 10.000 kubičnih metrov peska. Raje bo raztrobil, da smo za vso zadevo krivi drugi, sam pa naj pri vsej zadevi ne bi imel ničesar. Morda pa bi tudi njegove volilce zanimalo, da bi z napovedjo količin odpeljanega peska ter z obljubo, da se bo tudi v Suhadolu asfaltirala kakšna ulica, lahko takoj pridobili pesek za potrebe kanalizacije v Brusnicah. Upam, da bo sprevidel, da druge izbire nima, seveda pa lahko odstopi. Po drugi strani pa KS Brusnice od nas nima pravice zahtevati ničesar. Kako pa si razlagati, da KS Brusnice svoj delež v projektu lahko plača s peskom, ki nikakor ni njen? Ob izgradnji ceste proti Hrušici je odstopila pesek v druge KS, ki so ravno tako del občine Novo mesto, kot je t6 brusniška KS. Torej: KS Brusnice je občini plačala s peskom, ki je po logiki sveta KS Brusnice občinski. Če pa je pesek last vaške skupnosti Dolnji Suhadol, pa je leta upravičena do odškodnine ali pa vsaj rente. In le vaška skupnost Dolnji Suhadol lahko da legitimit-eto j[akim cvetkam KS Brusnice ali pa jih je prisiljena posredovati javnosti. Suhadolska Dekelca naj le ima mir, z ravnanjem g. Deželana bi lahko postala celo republiška in s tem ljubljanska. SREČKO PADERŠIČ Dol. Suhadol 28 Ljudstvo se je spravilo že pred leti Dol. list št. 36, 10. septembra Star pregovor pravi, da pametni odneha. Vi, g. Poznič, pa ste s svojimi izzivanji in žalitvami prešli mejo in me s tem prisilili, da vam odgovorim v vašem slogu: - že pred časom so vas v Novem mestu vljudno postavili pred vrata, zakaj, veste sami; - premalo veste o življenju, vojnah in posledicah, ki jih vojne prinašajo; - preberite si kakšno knjigo o komunizmu, da vam bo razlika s klero-fašizmom bolj razumljiva; - komunizem in socializem nista propadla zaradi slovenskih borcev NOV, ampak zaradi svetovne politike, ki stajo podpirala kapitalizem in Cerkev; - revščino pri nas ustvarjajo Demosovi zakoni. Sedaj se grade cerkve, kjer potrebujejo diplomate in prevejane kaplane, ki pomagajo uresničevati načela vaše moderne kapitalistične demokracije; - preveč se ponavljate. Bi radi spremenili zgodovino?! Nikomur se nimamo opravičevati, kot se hiti Katoliška cerkev, da bi se ob jubileju drugega tisočletja predstavila manj umazana ob krutostih in genocidih, ki jih je počenjala nekaj stoletij; - kakšne morije so izvajali borci NOV v času vojne, si preberite v knjigah priznanih pisateljev: Dražgoška bitka, Partizanski Rog, Po sledeh črne roke in še na desetine knjig, ki pišejo o vzrokih nastanka, razvoju in zaključku druge svetovne vojne; - ne bodite vendar tako naivni v boju za popravljanje krivic. Nikoli prej ni bilo toliko in takih krivic in privilegijev, kot so v vaši demokraci-ji, kjer se odraža stremuštvo po cerkveni oblasti kot v časih pred letom 1941; - priporočam vam, da se ukvarjate s poklicem, ki ste si ga izbrali, in pustite politiko, ker se s tako polemiko le smešite. SONJA FRANČIČ-DE ROSA Portorož odprta vrata zgodovine ne nameravamo ubadati. Potem ko je že več kot pol stoletja vsemu svetu znano, kako so svobodoljubni narodi napovedali boj zločinskemu fašizmu in nemškemu nacionalsocializmu, pri čemer je sodelovala vsa napredna in zasužnjena Evropa in Združene države Amerike, si ob teh dejstih A. Poznič še vedno postavlja razna vprašanja in nenehno vprašuje: “Zakaj?” Zanj, kot sam znova kaže, ne veljajo besede škofa Alojza Urana, ki je marca 1994 ob 50. obletnici poboja večine borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade pri spominskem slavju in maši zadušnici v hramčku na Javorovici med drugim povedal: “Tokratno srečanje naj bo mrtvim v spomin in živim v opomin. Ti ljudje, ki so padli na Javorovici, so nosili v sebi želje po svobodi in po življenju. Teh vrednot, ki sojih nosili v sebi, telesna smrt ne more izničiti, ampak ostanejo nekako zapisane za prihodne rodove.” Škof Uran je takrat še dodal, daje “danes Slovenija samostojna in da je v to samostojnost vtkana žrtev veliko ljudi”. Tudi besede nadškofa dr. Alojzija Šuštarja s spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu 8. julija 1990 pri vikarju A. Pozniču niso padle na plodna tla, čeprav je g. nadškof takrat med drugim dejal: “Današnja nedelja je edinstven dan v zgodovini slovenskega naroda... Danes javno opravljamo simbolični krščanski pogreb domobrancev, ki so tu ali drugje našli svojo smrt. Krščanski pogreb, mašo zadušnico in molitve za mrtve pa opravljamo tudi za vse druge žrtve iz vojnih in povojnih let, tu v Kočevskem Rogu in drugod, za slovenske partizane, ki so padli v boju, za vse druge žrtve vojne... Prilika o pšeničnem zrnu ima na tem kraju in ob spominu na te žrtve prav poseben pomen. Dobesedno so padli v zemljo in umrli, da bi obrodili sad... A tudi za slovenski narod so zrna že obrodila sad doma in po svetu in prepričani smo, da bo ta sad vedno bogatejši...” Tako dva slovenska škofa pri iskanju poti iz krivic, žrtev in krvi zadnje vojne. Njuni spravni potezi sta prestopili prag ideologije. Gospod A. Poznič ga ne zna in noče presto- Ljudstvo se je spravilo že pred leti Dol, list št. 36,10. septembra Kapiteljski vikar A. Poznič se je v svojem odgovoru “novomeškim borcem” znova postavil v vzvišeno pozo velikega učitelja resnice in spet se z glavo in jezikom trmasto zaletava v že davno odprla vrata. Molče je obšel dejstva, ki smo jih o njem in ob njem napisali 6. avgusta, in ko pišemo te kratke vrstice, jih ne objavljamo zaradi njega, temveč zavoljo poštenega obveščanja javnosti. Pridigar A. Poznič je hinavsko izkoristil gostoljubnost lokalne radijske postaje Studio D in je v nedeljski pridigi januarja 1995 ozmerjal partizane, da so maja 1945 prinesli Slovencem “dan zasužnjenosti”. Kar dobra štiri leta je s takim tolo-vajstvom prehitel svojega vzornika A. Drobniča. Zadnjič smo zapisali, kako je nadškof dr. A. Šuštar moral stopiti temu duhovniku na umazani jezik, da je bilo konec “verskih oddaj” v Studiu D. Zapisali smo tudi, kako zmerja A. Poznič upokojence s sklerotiki in kako kot katoliški duhovnik čaka, “...da bo smrt pospravila še partizane”. Zdaj “pojasnjuje”, v kakšnem pomenu je uporabil oznako o upokojenskih sklerotičnih glavah. Glede “čakanja, da nas bo smrt pospravila”, se zdaj izgovarja na biološko plat “zadeve” in sprašuje javnost, “od kdaj je čakanje nestrpnost”. Ponavljamo, da se s fanatičnim zaletavanjem vikarja A. Pozniča v piti. Ko ponižuje NOB slovenskega naroda, dobro ve, da je to greh zoper slovenstvo, toda on je nad tem ves vzvišen in nenehno poučuje druge, da ima vedno in povsod svoj prav. Na zadnji seji območnega odbora ZB NOB Novo mesto je eden izmed naših članov, ko smo govorili o Pozničevem osiranju partizanov, pripomnil tole: “Naj gospod Poznič vendarle že s svojimi dobrimi zvezami v Argentini in v Rimu poskrbi za dokument, iz katerega bo uradno razvidno, da so se domobranci zares bojevali za slovensko domovino in borili proti okupatorjem...” Takega papirja mu na tem svetu nihče ne more napisati. A na tem svetu verjetno tudi ni zdravila zoper Pozničevo nastopaštvo, jezo, očitke, sovraštvo in maščevalnost nad preteklostjo. Območni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Novo mesto Prehod prepovedan Dol. list št. 37,17. septembra Pisanje g. Tomaža Levičarja vsekakor zahteva naše pojasnilo, zakaj smo se v muzeju odločili na predlog podjetja za varovanje premoženja Protekt iz Novega mesta za namestitev omenjene table. V svojem pisanju je namreč pisec natresel takšne kritike na račun Dolenjskega muzeja oz. zapiranja muzejskega kompleksa po 22. uri, da nas le-ta navdaja z občutkom, da g. Levičar ali ne živi v Novem mestu in ne poz- na dogajanja v nočnih urah na naših prostorih ali pa je celo eden od udeležencev nočnih “avantur” na teh prostorih tudi sam. Na omenjenih prostorih se je v nočnih urah namreč dogajalo prav vse, le v njegovem pisanju omenjenega nočnega miru in idile že dolgo ni bilo. O vsem tem predobro vedo povedati naši sosedje, zgovorne pa so tudi prijave, zabeležene na policiji in pri našem pogodbenem podjetju za varovanje Protektu. Kot dobri gospodarji moramo skrbeti za lastnino, ki nam je bila poverjena v upravljanje. Ker varnosti skupaj s podjetjem za varovanje nismo mogli zagotoviti drugače, smo se pač odločili še za ta ukrep, ki daje varnostnikom večja pooblastila pri ukrepanju. Če pa tudi ta ukrep ne bo pomagal, potem bomo prisiljeni kompleks muzeja zapreti. In kaj je naš največji problem? Za celoten muzejski kompleks skrbimo zaposleni v Dolenjskem muzeju sami in zanj tudi odgovarjamo. Čez dan na njem večjih težav in problemov ni, ponoči pa je priljubljeno zbirališče mladih, kar sicer ne bi bilo nič narobe, če ti, ki se zbirajo tu, ne bi puščali za seboj pravega razdejanja in ostankov popivanja, drogiranja, razbitih steklenic in povzročali škode na kamnitih muzejskih predmetih in stopnicah. Prav tako vsake toliko časa razbijejo še kakšno steklo na naših štirih stavbah, ukradejo kakšen reflektor, razbijejo žarnice, uničijo cevi za centralno ogrevanje za Ropasovo hišo, odtrgajo žleb na Križatiji, prevračajo betonska korita za rože, uničujejo koše za smeti in klopce, ki jih g. Levičar še posebej omenja in ki smo jih postavili sami spomladi leta 1995, in to po zaslugi sedanjega direktorja, ravno zato, ker je prostor primeren tudi za posedanje in kramljanje, še posebej pa za oddih naših obiskovalcev. Vso tako vandalsko nastalo škodo mora seveda pokrivati Dolenjski muzej sam. Zakaj se g. Levičar in vsi, ki se morebiti strinjajo z njegovim pisanjem, niso pritožili že pred leti, ko na muzejskem kompleksu še ni bilo klope, ko je bil vrt pred Ropasovo hišo neurejen in celo nekakšno smetišče celotnega Brega ali, ko že omenja leto 1952, ko poti skozi celoten muzejski kompleks še zdaleč ni bilo (sedaj je pri večini tretirana kot javna pot, čeprav bi potem za njo moralo skrbeti kakšno drugo podjetje, na primer Komunala, tega pa seveda ona ne dela) itd. Vse te spremembe in dogajanja na muzejskem kompleksu bi g. Levičar, če resnično hodi samo na sprehode in kramljanja na naš kompleks po 22. uri, moral opaziti, ne pa da ga je zbodla sama tabla, ki je stala nekaj dni, potem pa je bila tudi ta vandalsko odtrgana. V muzeju si zgoraj opisanega početja ne moremo privoščiti, saj nismo komunalna služba. Poleg že zapisanega moram omeniti še, da se pred spominsko avlo igra nogomet, vse naše zelenice, ki jih tudi vzdržujemo sami, so priljubljeno jutranje in večerno sprehajališče ljudi, ki vodijo svoje štirinožne ljubljenčke na potrebo, in še bi lahko naštevali. Vse to pa se ne dogaja od včeraj niti ne od pred nekaj let, zato smo se resno odločili, da muzejski kompleks zaščitimo pred takšnim ravnanjem. Pri tem moram zapisati še to, da smo že v začetku leta 1995 na vse te probleme opozorili tudi mestni svet Mestne občine Novo mesto, vendar se stanje v vseh teh letih ni prav nič izboljšalo, razen ko smo se dogovorili za nočno čuvajsko službo na vsake toliko časa, kar pomeni dodatna finančna sredstva, ki pa jih za te namene ne dobimo. Zato je bila ta odločitev v sodelovanju s podjetjem Protekt nujna in je zadnja v vrsti milejših načinov zaščite muzejskega kompleksa, kajti če tudi to ne bo pomagalo, potem bo sledilo dejansko zaprtje celotnega kompleksa Dolenjskega muzeja. ZDENKO PICELJ direktor Dolenjskega muzeja Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Dol. list št. 35,37,3. in 17. septembra Dvakrat sem imel priložnost prebrati pohvale na račun gradbenega odbora za asfaltiranje vaške poti v naselju Svibnik. Sicer se zelo strinjam, da je posameznikom treba dati priznanje, saj se morajo ob takšnih akcijah na vasi zelo angažirati. Toda stvar je potrebno speljati do konca in pošteno. Sam sem za razširitev te poti prostovoljno in brezplačno odstopil zemljišče. Ni pa prav, da so na mojo njivo brez potrebe z buldožerjem narili gramoz in pesek in da to po več mesecih, ko je asfalt narejen, ni odstranjeno. Dva metra široki pas od roba asfalta je namreč prekrit po vsej širini njive, kupi so visoki tudi do 30 centimetrov. Upam, da bodo to odstranili, saj so isti vaščani ob drugi cesti skozi vas gradili pločnike in je vsaka ped zemlje poravnana in posejana s travo. To moje razdejanje pa je samo 20 metrov oddaljeno od urejenega. ANTON BRULA Talčji Vrh pri Črnomlju V Šolski prostor naj ne bo poligon za ideološke boje Izjava ravnateljev ob pastirskem pismu škofov Glede na zadnja dogajanja na področju šolstva, ki vznemirjajo vso slovensko javnost, se je združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Slovenije odločilo, da javno pove svoja stališča. Šolski prostor je vse prej kot poligon za politične in ideološke boje. Vznemirjenje, ki se ga povzroča, nikakor ni v prid mirnosti in ustaljenosti, ki smo ju v osamosvojitvenih letih dosegli v šolskem sistemu. Začetke šolskega leta ne moremo prepustiti valovom nebrzdanih “pastirskih” strasti, kjer bi lahko vsakdo dodajal ali odvzemal. Ravnateljice in ravnatelji osnovnih šol smo odločeni, da ohranimo slovensko osnovno šolo kot strokovno podkovano inštitucijo, ki bo nudila otrokom široko, splošno znanje in jih hkrati vzgajala v duhu razgledanosti, poštenja, spoštovanja in pozitivne samopodobe. Integriteta šolskega prostora nas zavezuje, da se upiramo misli o ozki ideološki in s politično voljo prežeti šoli. Strokovne inštitucije, komisije in organi so začrtali pot -prenovo osnovne šole, ki smo jo s strpnostjo prejeli. Sedaj jo pomagamo sooblikovati in pripraviti za življenje. Zavedamo se, da je pot vsakega novorojenca, četudi sistemskega, polna ovir. Zato ne pričakujemo čudežev. Le želimo si, da ob vsej vloženi energiji v prenovo ne bo slovenski sistem sam zaradi mnenj posameznikov požrl svojega otroka in da bomo ohranili inercijo ustvarjalnosti in vero v uspešnost in znanje slovenske šole še v naprej. Pričakujemo trezno parlamentarno odločitev in stabilnost v našem šolskem sistemu. Za združenje ravnateljev in pom. ravnateljev OŠ Slovenije OTON RAČEČIČ NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: V katerem slovenskem kraju se je odprla trgovina Stop 300 tolarjev Shop? (Nagrada: deset izdelkov.); Na kateri ulici v Ljubljani se nahaja Dibo - Pohištveni hobi program? (Nagrada: kotna omarica.) Odgovore je treba do sobote, 26. septembra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 6. septembra sta Ana Kavčič iz Žirov in Vinko Košmerl iz Loškega Potoka. ZAHVALA Invalidsko društvo ILCO - sekcija Novo mesto se zahvaljuje Zavarovalnici Triglav - območni enoti Novo mesto za finančno pomoč in brezplačno uporabo sejne sobe ob letnem občnem zboru sekcije stomi-stov v maju 1998. Predsednik S. MEDVED d3®^®!?^!® • ga[raD[]TraDW®©Bo • ®000s® • (S®fpo@o • n3®^®^®!® • ss][iqo[]tjqOw®®,Go ©OoBs® • d]®[pD®o FERKOLJEVI - Od leve proti desni: Jerneja', mama Jožica, oče Jože in Betka. (Foto: J. D.) NADGRAJENA TRADICIJA Ferkoljevi s pekarno “Pepe” HRASTULJE - V Škocjanu so včasih že imeli pekarno, potem pa so dolga leta zanje pekli kruh v Novem mestu in drugje. Toda časi se spreminjajo, tako kot so pred štirimi leti dobili občino, so pred kratkem dobili tudi pekarno, ki so jo v Hrastuljah odprli Ferkoljevi. Pri Ferkoljevih imajo že več kot 100 let mlin. Gospodar Jože ga je podedoval od svojih staršev, ki so ga že pred tem preuredili v valjčni mlin. Dolga leta je preživljal celo družino, poleg Jožeta je ves čas doma delala tudi njegova žena Jožica. Po letu 1990 v mlin vozi žito vse manj ljudi. “Zato smo poleg mlina najprej nabavili še žago za dodaten zaslužek, predvsem v zimskem času, vendar je bilo tudi to premalo,” pove Jože. Po drugi strani so ljudje spet začeli plačevati z merico tako kot včasih. Imeli so vse več moke, ki so jo težko prodali. “Tako smo začeli razmišljati o pekarni,” pove Jože. Pred tremi leti so začeli pridobivati papirje in potem so se lotili prenove bivšega gospodarskega poslopja. Nekaj opreme so kupili rabljene, nekaj pa nove. Ko je bilo vse pripravljeno, so začeli iskati peka. Pek Toni z Mirne je zaenkrat edini zunanji zaposleni. Sedaj mu pri peki pomaga vsa družina, poleg Jožeta in Jožice tudi hčerki Jerneja in Betka. “Odkar imamo pekarno, imamo tudi povsem drugačen ritem dela in življenja, saj se priprave na peko začno ob osmih zvečer, kruh pa je pečen ob štirih zjutraj,” pove Jožica. Za peko uporabljajo domačo moko, v mlinu namreč meljejo pšenico in ajdo, ostale vrste moke kupijo. Sedaj pečejo okrog 10 vrst kruha in tudi pecivo, od žemelj, sirovih in makovih štručk, rogljičkov z nadevom - ti so hišna specialiteta -pa do orehovih štrukljev. Vsak dan spečejo tudi več vrst specialnega kruha, kot je ajdov kruh z orehi, krompirjev kruh, polnozrnat, pisan in koruzni kruh. Za zdaj njihov kruh prodajajo v zasebnih trgovinah od Novega mesta in Šmarjete do Škocjana in Bučke, čeprav vseh prodajalcev še niso obiskali. Pekli pa bodo tudi po naročilu, čez čas pa cvrli tudi krofe. S pekarno so pri Ferkoljevih ohranili tudi mlin, saj so na ta način našli zaposlitev in zaslužek za družino. Moko bodo še vedno mleli, vendar le dvakrat na teden, vsako noč pa bodo imeli delo v pekarni, ki so ji nadeli lepo domače ime “Pepe”. JOŽICA DORNIŽ SKRITI KOTIČKI DOMOVINE Vasica z dvema prebivalcema Podstene so vas, ki je do nedavnega sodila v kočevsko občino, zdaj pa v novo občino Kostel. Do nje pelje slaba makadamska cesta, ki se odcepi od magistralke pri Kap-tolu, pred gostilno Pri grofu, in pelje po gozdu in skozi vasico Suhor do Podsten. Vasica Podstene je leta 1931 štela 9 hiš in 91 stalnih prebivalcev, danes pa stoji tu le še 7 hiš, v vsej vasi pa živita le dva stalna prebivalca, eden izmed njih je Frančiška Čolnar. Njen sin Tone in snaha Marijana, ki sta zaposlena v Kočevju in tam tudi stalno živita, pripravljata kmetijo odprtih vrat, ki pa bo polno zaživela šele, ko se bosta upokojila. Kdaj je nastala vas Podstene, ne ve nihče, Frančiška Čolnar, ki o vasi največ ve, pravi, da so jo sredi neprehodnih gozdov in pod strmimi pobočji in stenami ustanovili ljudje, ki so sem pribežali pred Turki. V okolici Podsten je več kraških jam. Med njimi je najbolj zanimiva in dostopna Lukova jama. Ime je dobila po nekem Lukcu, ki je z ženo prebival v njej. Podnevi sta v glavnem spala, ponoči pa sta kradla po njivah in se tako preživljala. Posebno znamenita je še Ledena jama pri Ograji. Omeniti pa velja še bolj oddaljeno Kobil-no jamo ob Kolpi, kije dobila ime po kobili nekega tihotapca, ki je padla v jamo in se ubila. Navpične stene se dvigajo nad vasjo Podstene, po njih je dobila tudi ime. Pravzaprav potekajo stene vse od vasi Suhor preko Podsten do Jelovice. Skupno imajo posamezni odseki sten kar osem imen, in sicer: Kraljev Nož, Špranja, Fikalike, Rdečica oziroma Rdeči kamen (stena je rdeče barve), Lukova stena, Vodice, Odtrgana stena in Jelovica. Steni Fikalike, ki se tako imenuje po drči, so pravili starejši tudi Copr-niška stena. tipični kočevski shemi 17. stoletja: pokrita lopa, ladijski del z zvončnico nad vhodom in rahlo ožji oltarni del pravokotnega tlo- risa, ter da ima zvončnica šotora-sto s pločevino zaščiteno streho. Tone Čolnar, Frančiškin sin, je povedal, da so v lopi pred vhodom prisostvovali maši neverni(!?). Cerkev je razpokana, prav tako zvonik, v katerem so gnili tudi tramovi, ki nosijo zvonova. Stari domačini tega ne morejo popraviti, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine se za to ne zmeni, zato se lahko zgodi, da se bo zvonik skupaj s cerkvico podrl in bosta zvonova zgrmela na tla. Podstene pa nimajo le svoje cerkve, ampak tudi pokopališče, na katerem so pokopani pokojniki iz okoliških vasi Rajšole, Zapu-že, Selo, Lipovac, Lukec, Suhor, vseh treh Potokov (Zgornji, Srednji in Spodnji Potok) in Podsten. Pogrebov na tem pokopališču skoraj ni več. “Od leta 1970 bi moralo biti tu pokopanih 17 domačinov, ki so umrli v raznih krajih Slovenije, a zaradi težke dostopnosti do Podsten počivajo na pokopališčih bližje asfaltni cesti, in sicer v Ajblju, Banjaloki in Svetem Štefanu nad Faro,” pravi Frančiška Čolnar, ki ve še za izrek - verjetno gre za zbadljivko - Sveti Duh tovor muh. ci ne dajo. V zgornjem delu vasi sem naletel na kar precejšen trop ovac, žensko in psa; v spodnje® delu pa prav pri Čolnarjevih urejajo kmetijo odprtih vrat, ki bo namenjena turistom, saj bo razpo; lagala tudi z nekaj prenočiš® oziroma posteljami. Potrebno je le še, da se Frančiškin sin Anton in snaha Marijana upokojita in se spet preselita iz Kočevja v domačo vas. Zamisel je resna, saj je preč kratkim imel predavanje o turiz; mu prav na Čolnarjevi domačiji sam “homo turisticus”, novinar Drago Bulc, ki vodi na TV Slovenija oddajo s tem naslovom udeležilo pa se ga je še 10 gospodarjev s Kostelskega, ki že imajo kmetije odprtih vrat ali pa se pri' pravljajo na njihovo ustanovitev. Gospodinja Marijana je vse udeležence in goste postregla s pristno domačo hrano: pečeni® krompirjem z ocvirki, šunkOi štruklji krompirjevo solato itd., za Frančiška Čolnar iz Podsten ve največ o zgodovini in ljudskem izročilu Podsten. Podstenci se ne dajo Čeprav so Podstene tako rekoč tik pred izumrtjem, pa se Podsten- kar je bila upravičeno pohvaljena-JOŽE PRIMC Za ohranitev voda Cerkev in pokopališče Frančiška pravi, da sta vas in cerkev sv. Duha gotovo stari preko 400 let, kar sklepa iz napisa na kamnu pri cerkvi. Tudi uradni viri niso preveč zanesljivi, pravijo pa za cerkvico, da je grajena po Heliosov sklad DOMŽALE - V tem mesecu bodo jamarji iz jamarskega društva Borovnica odstranili iz Brezna TURISTIČNI RAZVOJ PODEŽELJA - Študijske krožke o turističnem razvoju podeželja je organizirala Vitra iz Cerknice tudi na Kostelskem. Na fotografiji iz krožka v Podstenah sedi na čelu mize “homo turisticus ” Drago Bulc, ki je tistega dne predaval na turistični kmetiji odprtih vrat v Podstenah pri Čolnarjevih. treh dimnikov zemljo, ki je prepojena s približno 170 litri strojnega olja. Člani društva za raziskovanje jam Simon Robič iz Domžal pa bodo iz Severjevega brezna potegnili organske odpadke, odpadno embalažo ter ostanek farmacevtskih in kemičnih izdelkov -1 tem bodo uspešno končali čiščenje petih kraškib jam, ki ga pod strokovnim nadzorom ministrstva za okolje in prostor v sodelovanjuz jamarskimi društvi vodi in financira Heliosov sklad za ohranjanje voda. Prihodnje leto bo sklad plačal oživljanje slovenskih krajevnih vodnjakov, take akcije pa s° namenjene ohranjanju slovensk® voda. Na ugoden odmev prebivalstva je naletelo čiščenje Babje jame prl Trebnjem in jame Brinščica ® Ravbarjeve jame na Krasu. Omenjena čistilna akcija se je začela 22. marca, ob svetovnem dnevu vod® Predniki prebivalcev Sodjega Vrha so si poiskali prostor za svoje domovanje na nekakšni planoti na obrobju sedanje semiške občine. Prelep razgled, ki premami prišleka, da bi kar ostal v vasi, ter zemlja, ki jo je veliko lažje obdelovati kot v marsikateri drugi semiški vasi, pa nista bila dovolj, da se ljudje ne bi izseljevali. Tako danes življenje na Sodjem Vrhu počasi, a vztrajno usiha. A takšne usode ne doživlja le Sodji Vrh, ampak številne višinske in odmaknjene vasi v Beli krajini. Nekaj pa kraj le ima, po čemer se loči od marsikatere druge vasi: debel zvezek s trdimi platnicami, ki mu domačini pravijo kar knjiga, na katerem piše: “Sossecka Sodji Vrh 1903”. Vanjo je predsednik vaške skupnosti ali soseske, kot jo imenujejo še danes, zapisoval vse, kar se je dogajalo v vasi. V resnici so začeli zapisovati že kakšno desetletje ali dve prej, vendar zgolj na lističe, ki pa so se zgubili. Prav tako vaščanom še ni uspelo ugotoviti, ali so morda še ohranjena pravila soseske, ki so jih prebivalci sestavili sami, bila pa so sodnijsko in notarsko overjena. A četudi vsaj doslej teh pravil še niso našli, niso izgubljena, saj so ostala ohranjena v spominu vaščanov. In še vedno jih spoštujejo, kolikor seveda drugačen način življenja kot pred dobrim stoletjem ni zahteval sprememb. Soseska knjiga in Janezova pripoved Sosesko knjigo, ki bi bila lahko dober vir za proučevanje tradicionalnega življenja na vasi, ki so mu na Sodjem Vrhu še zvesti, dobro dopolnjuje tudi pripoved Janeza Govednika, dolgoletnega predsednika soseske ali cekmeštra, kakor so ga klicali. Spominja se, da je moral vsak, kdor se je priže- SOSESKA KNJIGA Sodji Vrh živi po stoletnih pravilih PRED ZIDANICO - Janez Goved-nik z eno najmlajših prebivalk Sodjega Vrha, svojo vnukinjo Majo, pred nekdanjo sosesko zidanico. nil v vas, plačati pristopnino k soseski. Ni pa mogel plačati pristopnine in tudi ni imel možnosti, da bi postal član soseske tisti, kdor je v vasi kupil posestvo, ni pa na Sodjem Vrhu živel. Takšen “pritepenec” tudi ni imel deleža v dvanajst hektarjev in pol veliki vaški gmajni. V tej gmajni je namreč vsaka domačija imela svoj “tal”, ki gaje kosila in v njem sekala drevesa, medtem ko se je živina lahko neovirano pasla po vsej gmajni. Če je katera od kmetij propadla ali jo je kupil kdo, ki ni imel stalnega prebivališča v vasi, je “tal” postal soseski. Vaščan, ki je na tistem “talu” pokosil steljo ali posekal drevesa, je moral plačati soseski. S tem denarjem so metliški občini plačevali davek za vaško zemljo. “Ljudje so morali skupaj opravljati tudi dela, ki so se dotikala vseh vaščanov. Akcije so trajale največ tri dni, kajti če so bili sosedje, ki so sicer živeli v veliki slogi, predolgo skupaj, so se že skregali. Poti so tako popravljali po dvakrat na leto: spomladi, ko je bilo konec dela v vinogradih in se še ni začela košnja, ter med veliko in malo mašo. Od vsake hiše je moral delati po eden, in če od katere domačije ni bilo nikogar, sta morala naslednji dan priti dva. Vendar so ljudje spoštovali pravila in nikoli ni prihajalo do večjih težav,” pravi Janez Govednik, ki mu je marsikatera zanimivost iz življenja njegovih prednikov ostala v spominu tudi po pripovedovanju njegove mame. Vaščani so sami skrbeli za popravilo vaške kapelice, imeli pa so, kot je za tukajšnje vinogradniške kraje razumljivo, tudi sosesko zidanico. Jeseni so šli trije člani soseske, ki so vodili zidanico in kletarili, od zidanice do zidanice vaščanov in pobirali vino, ki so ga bili ljudje dolžni. Veljalo je pravilo, da so ga morali vrniti za polovico več, kot so ga čez leto v soseski zidanici spili. In kako je v vasi danes? Še pred drugo svetovno vojno je bilo naseljenih sedemnajst hiš, STARO PROPADA - Na Sodjem Vrhu se je dobro ohranila stara belokranjska arhitektura. Zal predvsem po zaslugi tega, kerv mnogih hišah že dolgo časa ne živi nihče. Tudi domačiji na fotografiji sta že vrsto let prazni. (Foto. M. B.-J.) po njej pa so se vaščani bodisi izselili ali pa so hiše ostale prazne, ker niso imele nasledstva. Tako je danes naseljenih le osem hiš, vendar so le pri petih tudi otroci. Ena od hiš s potomstvom je tudi od Janezovega sina Jožeta. Prav Jožetova osemletna hčerka Maja pa je poleg sosedovega Mateja najmlajša v vasi. In medtem ko je bil Janez vrsto let predsednik soseske, ga je sedaj nasledil Jože. Janez je nazadnje pisal v sosesko knjigo leta 1982. Med drugim je moč prebrati, da je bilo “stanje v blagajni nič denarja”. Potem je pisanje v knjigo zamrlo in le občasno je kdo kaj zapisal vanjo. Sedaj pa je Janez zabičal sinu, da mora pisati, saj se vsako leto zgodi v vasi kaj zanimivega, vrednega, da ohranijo v knjigi za poznejše rodove. Govednik je žalosten, ko ugotavlja, da že skoraj 70 let ni nihče plačal v sosesko pristopnine. A ne zaradi denarja, ki jc bil vedno zgolj simboličen, ampak zato, ker to pomeni, da se vsa ta leta ni priženil v vas noben možak. Njegov oče, ki sc jc iz Dragomlje vasi priženil na Sodji Vrh leta 1908, je bil eden zadnjih prišlekov. Vaško gmajno so jim po drugi svetovni vojni nacionalizirali, vendar sojo vaščani kljub temu uporabljali. A ker so imeli vse manj živine, so prenehali steljariti in danes stelje tako rekoč ni več. Preraslo jo je drugo rastlinje. Janez se spominja, da je kot fantič pasel sedem glav njihove živine, v vasi pa je bilo na desetine govejih repov. Danes sta na Sodjem Vrhu dva njegova bika in dve Kukarjevi kravi. Gmaj' naje v postopku denacionalizacij6 in Janez pričakuje, da bo vsak člaj1 soseske znova dobil svoj “tal • kjer bo lahko vsaj sekal dreves® Še vedno pa vaščani stopij0 skupaj, kadar je potrebno v vasl kaj udarniško urediti. Res, daj6 sodobni čas prinesel nekaj spr® memb. Popravljajo tudi vašk6 poti, ki niso asfaltirane, a teh jc le še malo. Zato pa so poprijeli sk® paj pri napeljavi elektrike, telef°' na, asfaltiranju poti, Janez P6 pravi, da bo kljub svojim leto® . pljunil v roke tudi pri napeljavl j) vodovoda, če ga bo le dočakal. S6 J vedno namreč velja, da gre t® udarniško akcijo po eden de® sposoben družinski član. Žal sej® danes zbere samo še pet ali šes( saj jih več na Sodjem Vrhu niti ®1' A če je danes sosesko knjig6 moč brati kot zanimivo pripove0 minulega časa, so pred kratki® enemu od vaščanov ti zapisi pr®11 še kako prav. “Sosesko zidanic0 so namreč leta 1912 prodali vaši®' nu Matiji Kukarju, a jc niso prep1' šali. Matijev vnuk, ki jo je pod6' doval, je imel zaradi tega let°s precejšnje težave. Na srečo je h® vse o prodaji in nakupu zidan®6 zapisano v vaški knjigi. Prav ® zajtis je bil dokaz, da je njeg°v prednik zidanico zares pošte®’ plačal,” zadovoljno pravi Janez.'’ četudi jc ponosen na svoje pr®*' nike, da so znali tako umno vod1' ti vas, mu je danes težko pri src® Pokaže na hiše v središču vasi i® žalostnim glasom razloži, da soZe skoraj vse prazne ali pa se bo ® zgodilo kmalu. Upamo lahko j® da ta prijetna belokranjska vas®6 ne bo izumrla in da ne bo čez le® v sosesko knjigo zadnji prebiva® zapisal: “Vasje prazna. S sosesk skupnostjo na Sodjem Vrhu Jc konec.” MIRJAM BEZEK-JAK$ aplavz ni obvezen Varno in nevarno Prevoze otrok v šolo in iz nje bo plačevala občina oziroma starši. Odvisno pač od tega, po kateri cesti mora učenec do hramu učenosti. Če je pot opredeljena kot nevarna, bo v malho posegla občina, če pa je Pot opredeljena kot varna, bodo posegli v denarnico po tolarje starši. In kdo določa, katera pot v šolo je nevarna in katera je varna? Komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov občine, šole, policije, krajevne skupnosti, predstavnikov staršev. Dovolj pestra sestava, da se lahko zabava prične. Kar se zdi komu nevarno, je za drugega varno. In obratno. Nevarnost oziroma varnost sta zelo raztegljiva pojma. Sedelu-joči v razpravi končno najdejo nekaj skupnega: varnejša je eesta s pločnikom, križišče s semaforjem, prehod za pešce z načrtano zebro, urejeno postajališče za šolski kombi, ogledalo na priključku stranske eeste na glavno, predvsem pa vzgojeni in ozaveščeni pešci ter šoferji. Nevarnih šolskih poti ni mogoče odpraviti zgolj s sklepom komisije, da ta in ta pot ti nevarna, ampak predvsem z izboljšanjem razmer. Občine taj bi imele izdelane načrte Postopnega odpravljanja cestnih nevarnosti in pasti, ne pa (e želje po zmanjšanju stroškov, ki nastanejo s plačevanjem prevozov za tako imenovane nevarne šolske poti. Samo v tem primeru je vse skupaj smiselno, sicer bodo šolski Prevozi vsakodnevno jabolko spora. TONI GAŠPERIČ Nadaljevali bomo z bojem *a nove občine I* odprtega pisma predsedniku SLS Marjanu Podobniku ^ Obžalujemo, da se niste Vi ali predstavnik udeležili sestanki1, združenja KS Republike Slovenje s predstavniki strank v Novem k!estu 14.9.1998, na katerega ste '0 povabljeni. Tako bi se lažje ^govorili, kako rešiti nastalo '"Uacijo v zvezi z ustanovitvijo 18 "ovih občin. ■ Vaša stranka vedno poudarja, s?ko pomemben je za prihodnost ■ Avenije razvoj podeželja. Znano ">da se razvoj podeželja ne more Tesničevati po volji ljudi, če ti .Mje v lokalnih skupnostih nimajo0 (hožnosti demokratično odlo- o razvoju lastnega kraja, ker "hajo potrebne motivacije. Krajevne skupnosti, organizi-v Združenje KS Slovenije, ne "tijo demokracije odnosov zno-3.sedanj ih občin, pač pa se so-uajos centralizirano močjo biro-k^cije, slabo informiranostjo o sk‘rtih 'n delu občin, mačehov-)5IIh odnosom do programov in preb KS in nespoštovanjem vo-ljudi. Zato le-te zaostajajo v pjem razvoju v nasprotju s tisti-3 ki so že postale samostojne "cine. To ne zagotavlja skladne-fj "i celostnega razvoja podeže-A' katerega prav Vaša stranka pno močno poudarja in je tudi jjhtelj Evropske regionalne r : regionalne poli- Lokalna samouprava je eden ■5 temeljev Evropske demokracija Zato je tudi ustavno sodišče v pjem sklepu naložilo državne-.11 zboru, da omogoči uresničitev j/ayice do lokalne samouprave ipj tistim lokalnim skupnostim, Vi k* tega želijo, a jim državni zbor, pučno z Vašo stranko, ne daje d ožnosti. Združenje si bo še nape prizadevalo, da vsem zain-I resiranim KS omogoči uresniči-s.v ustavne pravice do lokalne M|tiouprave. Združenje KS Slovenije Hrastje pri Mirni Peči 12 ^ESEL SEJE NAD AVTOM ^rnomelj - v nedeljo, 20. j. Membra, ponoči je nekdo v Ulici . oktobra v Črnomlju prišel do ^Utiranega osebnega avta, kije last k. K iz Črnomlja, in mu odlomil isalce, vzvratno ogledalo, pokrov č-ervoarja, razbil mu je prednjo C, odtrgal zadnjo registrsko tabli-ji 'n s kovinskim predmetom po-(j^doval avto. Škode je za 200 Naše zdravje prihaja iz kuhinje Naravna higiena je način življenja, ki vzpodbuja ozdravitvene moči v nas samih - Prisluhnimo in pomagajmo telesu, kadar se brani z boleznijo! - Zdravila potlačijo simptome Higieniki dajejo prednost sadni prehrani, vendar je mogoče brez težav živeti s sadjem samo v toplejših predelih, medtem ko je pri nas nujno dodajati prehrani še zelenjavo, solate in razna semena. Zaradi boljše oskrbe telesa z minerali in vitamini je dobro dodati tudi kakšna žita ali polnovredne izdelke iz njih. Upoštevati je treba, da prihaja pri nas sadje na mizo večinoma nezrelo in vsebuje preveč kislin. Kuhana hrana z veliko soli, industrijskih začimb, nekvalitetnih olj, masla, margarine, svinjske masti in ocvirkov ter preveč beljakovinske hrane (meso, mlečni izdelki, jajca) - vse to vodi k stalnemu zastrupljanju telesa. To se še poslabša, če se premalo gibljemo ali če smo pod stresom. Postanemo napihnjeni, debeli, neodporni, utrujeni, depresivni... Kadar se naše telo loti neke vrste razstrupljanja v obliki prehlada, gripe, alergije, vročine, vnetij, bolečin, mu moramo pri- PRVIC V PODSTENAH PODSTENE - Podstene so vas v Kostelu, do nje pa se pride lahko od vasi Žaga ob Kolpi navzgor ali pa od Kap-tola preko Suhorja do Pod-sten. Cesta do Podsten je z obeh strani makadamska, po zadnjem deževju pa še izredno slaba oziroma iz smeri Suhorja celo neprevozna. V tej vasi na samoti, kjer stalno živita le dva prebivalca, je julija letos v dveh izmenah taborilo 100 tabornikov iz Kranja, ki so si želeli preživeti počitnice daleč od prometa in popolnem miru. To so bili sploh prvi taborniki, ki so kdaj taborili v Podstenah. RAZSTAVA PRI BELOKRANJCU NOVO MESTO - V gostišču Pri Belokranjcu so prejšnjo soboto, 12. septembra, odprli prodajno razstavo slik mlade likovne ustvarjalke Markovič, 17-letne dijakinje srednje gradbene šole v Novem mestu. To je prva slikarska razstava v tem lokalu, ki se tako pridružuje dokaj številnim lokalom na območju Novega mesta, ki svojo gostinsko ponudbo plemenitijo z občasnimi likovnimi razstavami. Ob 120-letnici gasilstva v Kočevju 1. oktobra vaja KOČEVJE - Prva kočevska prostovoljna gasilska skupina je bila ustanovljena 23. marca 1878. Že na začetku je štela 102 aktivna člana in 70 podpornih. Velik ognjeni krst je doživela avgusta 1879 v Šalki vasi in julija 1880, ko je požar zajel kar 79 stanovanjskih hiš in gospodarskih stavb. Od leta 1906 je to društvo delovalo v okviru Zveze kočevskih društev, ki jo je ustanovilo 16 prostovoljnih gasilskih društev. Po 1. svetovni vojni so kočevski prostovoljni gasilci veliko skrbi posvečali opremi in gradnji novega doma. Ob začetku 2. svetovne vojne, posebno pa po odselitvi Kočevskih Nemcev iz teh krajev, je dejavnost društva zastala, vendar je to nalogo opravljala organizirana poklicna skupina, ki so jo organizirale italijanske oblasti. Prostovoljni gasilci so pričeli s svojo organizirano dejavnostjo že v oktobru 1945, ko so obnavljali porušeni gasilski dom, ponovno organizirali delo in nabavili dodatno opremo. Visok jubilej bodo prostovoljni gasilci kočevskega društva proslavili 1. oktobra, ko bodo v sodelovanju s še petimi društvi priredili večjo gasilsko vajo v okolici bivšega poslopja gimnazije v Kočevju, in 10. oktobra dopoldne, ko bo svečanost in mimohod gasilskih vozil in gasilcev v Kočevju. V. DRAGOŠ sluhniti ter ugotoviti, kaj počne in zakaj. Predvsem ne smemo ravnati proti telesu in potlačiti njegovih naporov za ozdravljenje, zato moramo v posteljo in počivati. Bolan človek potrebuje telesni in kemični počitek, zato mora jesti lahko hrano. Pri prebavi svežega sadja in sveže stisnjenih sadnih ali zelenjavnih sokov telo porabi malo energije, zato mu je ostane več za zdravljenje. Večini ob bolezni niti ne tekne druga hrana, zato je narobe, če otrokom svetujemo, da morajo pojesti kaj močnega, da bodo ozdraveli. Če je le mogoče, med boleznijo ne jej-movnič, saj ima telo dovolj zaloge. Če bomo jedli lahko hrano ali se postili, bomo prej zdravi, kot če bi jemali zdravila. Ta sicer ublažijo težave, vendar to pomeni, da potlačijo simptome. Z vročino telo uničuje mikrobe in kemične strupe, zato je ne bi smeli zbijati s tabletami in sirupi. Vedeti moramo, da proces zdravljenja ni končan, če smo vročino zbili z zdravili in je nimamo več. Človek se dobro počuti, gre na delo, potem pa po treh tednih spet zboli. Težave z zdravjem nastopijo zaradi napak pri prehranjevanju, predvsem zaradi neizbežnih odpadkov - žlindre. Ko jih telo ne more več prenašati, “izvede” bolezen, da se z njo očisti odpadkov. Naše telo je inteligentno in 80 LET KOČEVSKEGA ČEBELARSTVA KOČEVJE - 80-letnico organiziranega čebelarstva v kočevski občini so člani čebelarskega društva Kočevje proslavili s čebelarsko razstavo in izdajo biltena. Razstavo, ki so jo pripravili v prostorih kočevskega hotela Valentin, je obiskalo veliko obiskovalcev. Ti so se seznanili tudi z delovanjem društva, ki šteje preko sto članov in ki mu predseduje prizadevni čebelar Viktor Pešclj, rojak iz Jelenje vasi pri Pred-gradu, ki sedaj biva v Livoldu pri Kočevju. V. D. KROMAR POJDE NA SVETOVNO PRVENSTV O RIBNICA - V Splandu v Nemčiji je bila v nedeljo tekma za svetovni pokal v duatlonu, na kateri so nastopili tudi trije slovenski tekmovalci. Z 52. mestom med 1500 tekmovalci se je nabolj izkazal Ribničan Damjan Kromar, ki seje tako uvrstil na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Švici. Tekma je bila izredno težka, saj je potekala po razgibanem terenu. Kljub temu je Damjan dobro opravil preizkušnjo v teku na 10 in 20 kilometrov ter v vožnji s kolesom na 117 kilometrov. Upokojencev ne obremenjuje nobena ideologija DeSUS ostaja v koaliciji ČRNOMELJ - V torek, 15. septembra, sta Občino Črnomelj obiskala predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije Jože Globačnik in poslanka DeSUS ter podpredsednica Državnega zbora RS Eda Okretič Salmič in se udeležila razširjene seje Občinskega odbora (OO) DeS- Predsednik OO Vinko Babič je analiziral delo občinskega sveta, v katerem so člani DeSUS tvorno sodelovali. Že med letom se je v stranki izoblikovalo stališče, da funkcija župana ni združljiva z odgovornimi gospodarskimi in političnimi funkcijami, kar je bilo potrjeno tudi na tem zboru. Predsednik DeSUS Jože Globačnik je spregovoril o razmerah v stranki po 4. kongresu in pokojninski zakonodaji. “Nas ne obremenjuje nobena ideologija, vsi smo pripravljeni graditi močno, demokratično deželo brez prepirov. S tem se razlikujemo od drugih strank,” je poudaril. Ker se v DeSUS pojavljajo dileme, ali še naprej ostati v sedanji koaliciji ali izstopiti iz nje, so se prisotni strinjali, da ostane, ker bo lahko tako več dosegel za upokojeno generacijo. J. DRAGOŠ zaupati moramo lastni moči ozdravljenja. Zdravniki ne morejo ozdraviti, lahko samo pomagajo podpirati lastne zdravilne moči telesa. Če hočemo ozdraveti in ostati zdravi, moramo vsak dan upoštevati naslednja načela: 1. Jesti moramo veliko živil z veliko vsebnostjo celične vode. 2. Živila v istem obroku moramo pravilno kombinirati. 3. Pravilno moramo uživati sadje- 4. Pri prehranjevanju moramo upoštevati biološko uro organizma. ANICA JANEŽIČ - MIKEC ODPRTO TENIŠKO PRVENSTVO KOČEVJA KOČEVJE - TK Kočevje bo v soboto, 26. septembra, in še dan kasneje na teniških igriščih Gaj organiziralo teniški turnir, na katerega se lahko prijavijo rekreativni igralci iz vse Slovenije. Začetek turnirja bo ob 10. uri. Za vse prijavljene bodo prireditelji zagotovili malico, najboljši pa bodo deležni lepih nagrad. Prijavnina znaša 2.200 tolarjev, prijave pa sprejemajo do sobote do pol desete ure na igriščih. Za predprijave in informacije lahko pokličete na (061) 851-968 ali (061) 858-346. Z BIOENERGIJO NAD BOLEZEN Že od 7. leta sem čutila bolečine v križu, vrtoglavice in kasneje močne migrene. Rodila sem štiri otroke, poleg tega pa sem imela še ginekološke težave. Pri 39 letih so se začeli še grozni napadi vročine. Veliko noči sem prebedela in lovila sapo na balkonu. Bila sem slabotna in dela doma nisem več zmogla. Veliko časa sem prebila pri zdravnikih, pojedla sem ogromno zdravil. Pri 42-lh letih sem bila starka, brez moči za delo. V časopisu sem našla naslov bioenergetika Ivana Pirca iz Hrastnika. Že naslednjega dne sem ga obiskala in učinek bioenergije je bil takoj viden. Težave so postopno izginile in sedaj sem že tri leta brez zdravil. Prijatelji, ki jih srečujem danes, ne morejo verjeti, da sem to jaz. HELENA KOTNIK Jurovski Dol Človek si niti poštene teme ne more kupiti Za dobrega mojstra ni noben posel pretežak Rolete in žaluzije ter podobna okenska temnila'so menda iznašli zato, da bi zatemnili včasih premočno sonce ter da bi si kadarkoli podnevi ustvarili popolno temo. A glej ga zlomka, žaluzija se z leti uniči. V dobrem upanju smo se obrnili na gospoda Milana Lamperta, ki ima menda obrt za izdelavo ter popravilo žaluzij. Mojster se je klicu hitro odzval, odmon-tiral žaluziji ter jih v dobrih dveh tednih tudi nekako popravil oz. ustrezno obnovil (zamenjal vrvice). Vendar po montaži žaluzije niso stale tako kot prej (posledica nestrokovnosti), in sta bili slabih 10 cm prekratki. Mojster nam je razložil, da tako pač je, da takih letvic že dolgo ni več v proizvodnji (čeprav so) in da lahko le čakamo, če se bo našlo kaj starega in potem naj bi prišel in jih demontiral (dokončal). No, pa še na plačilo nas je spomnil. 3.200 tolarjev je stalo to neopravljeno delo, kar tako na črno, brez računa. Res pa je, daje kasneje prinesel denar nazaj. Ker smo se počutili ogoljufane, smo gospoda Lampreta dvakrat klicali, vendar nam je v smehu zatrjeval, da bo prišel žaluziji popravit, a tega ni storil. Na srečo smo našli dobre ljudi -pri Roletarstvu Medle so nam vso zadevo v enem samem dnevu popravili za minimalno plačilo; hvala Med-letovim. Zastavlja se nam vprašanje: kaj če bi gospod Lampret popravljal avtomobile: koliko krajši avto bi dobili nazaj? ŠTEFKA BURGER Novo mesto SREČANJE STAROSTNIKOV V ŽUŽEMBERKU - V nedeljo, 20. septembra, se jev kmečkem turizmu Pucelj zbralo lepo število starostnikov, ki živijo v KS Žužemberk. Po besedah predsednice KO RK Mojce Pršine se upokojenci in starostniki nad 70. letom vsako leto zberejo na srečanju. Le-teh je v tej KS kar 225, zato je potrebno veliko prizadevnega dela predsednice, odbora in aktivistk pri samem srečanju, pa tudi piri ostalih nalogah, ki jih opravlja KO RK Žužemberk. Za prijeten kulturni program so poskrbeli: upokojenke pod vodstvom Francke Ožbolt in Mojce Pršina, harmoni-kaš Sašo Kovač in violinistka Tanja Setničar. Zbrane starostnike sta pozdravila tudi Barbara Ozimek, sekretarka OZ RK Novo mesto, in predsednik sveta KS Žužemberk Franc Škufca. (Foto: S. Mirtič) POPOLDANSKI IZLET - KO RK Mestne njive je 17. septembra popoldan popeljala starejše krajane na izlet na Rako, Bučko in v Škocjan, v kraje, ki so jih pred 57 leti okupirali nemški nacisti in ljudi pregnali v izgnanstvo. Najprej smo se odpeljali na Rako, kjer nam je o zgodovini kraja pripovedoval tamkajšnji župnik. Na Bučki so nas prisrčno sprejeli predsednik KO RK Bučka Vinko Tomažin, sekretarka in šoloobvezni otroci. Spregovorila nam je Ivica Žnidaršič, dolgoletna sekretarka republiškega RKS, ki nas je spomnila, kako so bili leta 1941 krajani Bučke izgnani. Ogledali smo si spomenika na plošči pred Kulturnim domom in spomenik padlim v NOB. Žadnja postaja je bil Škocjan, kjer so otroci s pomočjo Tanje Hočevar pripravili nastop s poudarkom na 20-letnici KO RK Mestne njive, pozdravila pa nas je tudi predsednica OZ RK Novo mesto Anica Bukovec. Bilo je enkratno in še si želimo takih popestritev popoldanskih uric. (KO RK Mestne njive) NOČNA GOSTIJA VAVLI - Pri nekaterih ljudstvih je sicer res običaj, da na grobovih prednikov pripravljajo gostije in s tem počastijo spomin na umrle, nismo pa vedeli, da so davni obredi še živi tudi pri nas. V spominski avli v središču Novega mesta so se v noči od srede na četrtek gostili neznanci, sledovi njihove nočne gostije pa so bili še dolgo vidni. Po pivskih pločevinkah, pomfritu in drugih ostankih sodeč, gre za pripadnike mlajše generacije, po odnosu do kulturnega spomenika pa za navadne prašiče. (Foto: M. Markelj) W. M. M. A. F. E.V. ^OMO VVORLD MODERN MARTIAL ARTS FEDERATION VVELTVEREINIOUNG DER MODERNEN KAMPSPORTARTEN DACHVERBAND FOR MODERNEN KARATE ŠPORT: SEMI FULL CONTACT U l' ECK BOJONG KUNO FU-FORMEN VVAFFEN SELBSTVERTE1DIGUNG ETC. Ot «»»> muM uinu Mnu dtouiu makot 9». n. novo moto • ŠPORT • ZDRAVJE • REKREACIJA SAMOOBRAMBA • vpis novih članov * program obrambe in zaščite * program hitre psihofizične transformacije * začetni in nadaljevalni program » zdravniška kontrola • tekmovalni in demonstracijski program • individualni trening Treningi so v ponedeljek, sredo in petek od 17. ure do 19.30 v športni dvorani Marof (mala telovadnica). Treninge vodi mojster športa ŠEMSO ŠEHIČ - šesti dan DOLENJSKI LIST 17 TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 24. IX. SLOVENIJA 1 7.15 -1.15 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Plesna šola Kazina, 1. oddaja 9.45 Plavalna šola, nadalj., 3/3 10.25 Divja Amazonija, serija, 4/12 11.15 Druženje in praznovanje, serija, 7/10 11.45 Hotno turisticus 12.05 J.A.G., amer. naniz., 19/22 13.00 Poročila 13.15 Zgodbe iz školjke 13.45 Tedenski izbor 70/40 RTV Slovenija iz muzeja 14.30 Okolje in mi 15.00 Osmi dan 15.30 Pavja pomlad, angl. drama, 2/3 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno 18.20 Resnična resničnost 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Naši prijatelji na severu, angl. nadalj., 7/9 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Gibljive slike 23.20 Otvoritveni koncert 46, poletnega festivala SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 4/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 60/130; 10.50 Rdeča ptica, nem. nadalj., 2/6; 11.35 Tok noč tok; 12.30 Povabilo na blues, 1. del; 13.20Naša krajevna skupnost- 14.10Svet poroča -14.40 Euronews -15.45 Don Kihot, ris. naniz., 3/39 -16.15 Vroča streha, korejski film -18.05 Opremljevalke, naniz., 13/21 -18.30 Kdo je glavni, amer. naniz., 22/22 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 22.00Žival-ski svet, angl. film - 23.55 Bela soba II KANALA 8.00 Risanke: Mogočni mišek, Alvin, Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, hum. naniz. -10.00 Laveme in Shirley, hum. naniz. -10.30 Mannix, naniz. -11.30 Dobri časi, slabi časi -12.00 Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv -13.00 Odklop - 14.00 Oprah shovv -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Fant zre v svet -18.00 Princ z Bel Aira -18.30 Oprah shovv -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 23.30 Svilene sence, naniz. VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Iz produkcije združenja LTV -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 7,40Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program -11.30 Simpsonovi -12.00 Poročila -12.25 New York (serija) -12.50 Hazarder, film -15.05 Program za mlade -17.50 Zlata kletka (serija) -18.35 Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Stoletje, dok. serija - 21.10 Dilomiranec, kviz - 22.10 Opazovalnica - 22.45 Oddelek za umore II (serija) - 23.35 oželenje in zlo v hotelu Sunset (film) HTV 2 14.35 TV spored -15.45 Dober dan, Timothy (film) -16.30 Savannah (serija) -17.20 Risanka -17.35 Cosby shovv (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Smerokazi -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Kviz - 20.30 Dosjeji X (serija) - 21.40 Seinfeld (hum. serija) - 22.10 Romanzo popolare (ital. film) PETER, 25. IX. SLOVENIJA 1 7.15 - 2.00 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Jasno in glasno 10.30 Resnična resničnost 11.15 Pomagajmo si 11.40 Na vrtu 12.05 Naši prijatelji na severu, angl. nadalj., 7/9 13.00 Poročila 14.35 Gibljive slike 15.05 Srečanje na Osojah, posnetek predstave SLG Celje 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Lahkih nog na okrog 18.20 Izzivi prihodnosti, amer. dok. serija, 10/22 18.45 Razpoke v času 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Polnočni klub 0.00 Sto let gramofona, angl. glas.-dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 9/65; 10,25 Pacific Drive, naniz., 65/130; 10.50 Opremljevalke, naniz., 13/ 21; 11.15 Kdo je glavni, 22/22 -11.40 Dobri človek v Afriki, angl. film -13.10 Euronevvs -15.00 Kolearstvo -18.05 Pasje življenje, 21/22 -18.30 Čudežni otrok, naniz., 14/22 -19.00 Kolo sreče - 19.30 Videoring - 20.00 Paralele, TV film - 21.20 Obletnica RTV Slovenija - 22.30 Vinska popotovanja, angl. dok. oddaja, 11/13 - 22.50 Vetrnica, švic. film - 0.10 Klient, amer. naniz., 12/19 KANALA 7.30 Risanke: Mogočni mišek, Alvin, Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, hum. naniz. -10.00 Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.30 Mannix, naniz. -11.30 Dobri časi, slabi časi -12.00 Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv -13.00 Zmenkarije -14.00 Oprah show, ponov. -15.00 Drzni in lepi -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Fant zre v svet -18.00 Princ z Bel Aira -18.20 Bravo, maestro -18.30 Oprah shovv -19.30 Skrita kamera - 20.00 Sodni dan, film - 21.00 Versacijev umor, film - 22.30 Mesto zločina - 23.30 Svilene sence - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponov, VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -16.45 Najspot -17.40 Zgodovina avtomobilizma - 18.00 Kmetijski nasveti -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Simpsonovi -12.00 Poročila -12.25 Nevv York (serija) -12.50 Strgana zavesa (film) - 15.00 Program za mlade -17.50 Zlata kletka (serija) - 18.40 Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Glas domovine - 20.50 Koncert - 22.00 Opazovalnica - 22.35 Vanessa Mea v Puli - 23.30 Nočna straža: Oddelek za umore V (serija); Psi faktor (serija); Možnosti so (film); Sedmi element; Konformist (ital. film) HTV 2 15.15 Tv koledar -15.25 Osamljenec (franc, film) -17.00 Savannah (serija) -17.50 Risanka -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Cosby shovv (hum. serija) -19.00 Zupanjska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.35 Zakon L.A. (serija) - 21.25 Poročila - 21.40 Nenadoma Susan (hum. serija) - 22.10 Nevaren človek (angl. film) - 23.50 Velike skrivnosti 20. stoletja SOBOTA, 26. IX. SLOVENIJA 1 7.40-2.00 TELETEKST 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Čarobni avtobus 9.20 Modro poletje, Špan. naniz., 36/37 9.50 Petka 11.20 Resna glasba 11.30 Tedenski izbor Razpoke v času 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.35 Tedenski izbor Prisluhnimo tišini 14.05 Polnočni klub 15.15 Suhčeva senca, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 19. EBU festival sodobne ljudske glasbe 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Pustolovščina Okavango, dok. oddaja 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Resje! 21.45 Homo turisticus 22.05 Druženje in praznovanje, dok. oddaja, 8/10 22.40 Poročila, šport 23.10 70/40 RTV Slovenija iz muzeja 0.00 Smrt na preži, angl. film SLOVENIJA 2 9.30 Zlata šestdeseta - 10.35 Jeklene ptice, naniz. -11.25 Paralele, TV film -12.45 Obletnici RTV Slovenija -14.25 Euronevvs -15.00 Kolesarstvo -17.25 Teniški magazin -17.55 Košarka -19.30 Videoring - 20.00 Zavoljo časti, amer. film - 21.45 V vrtincu - 22.30 Don Kihot, serija, 4/39 - 23.00 Sobotna noč KANALA 8.00 Risanki: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00 Mesto v zalivu, nadalj. -10.30 Extremni športi - 11.00 Stilski izziv -11.30 Bravo maestro -12.00 Čokoladna vojna, film -14.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Meego, hum. oddaja -16.30 Nimaš pojma, naniz. -17.00 Manekenke, nadalj. -18.00 Klub avenija -18.30 Jenny, naniz. -19.00 Vitezi za volanom. - 20.00 Resnični svet - 21.00 Varuhi časa, naniz. - 22.00 Zgodbe iz grobnice, naniz. - 22.30 Babilon 5, naniz. - 23.30 Izgnanec, naniz. VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov,-14.00 Videostrani-17.00 Videoboom 40 - 17.50 Kako biti zdrav in zmagovati -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 8.15 Tv spored - 8.30 Program za mladino - 12.00 Poročila -12.20 Charleston (film) -13.50 Čista resnica -14.20 Svet hipnoze -15,10 Fatalne ženske (dok. oddaja) -15.40 Velike svetovne palače -16.05 Dr. Quinn - žena vrač (serija) - 16.55 Večer z Muppetki -17.25 Turbo limach shovv -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Papež na Hrvaškem -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Četrti protokol (amer. film) - 22.25 Opazovalnica - 22.55 Svet zabave - 23.30 Nočna straža: Umori v Midsomerju (film);Frasier (se- rija); Fist of honor (film); Največji uspehi hrvaškega športa HTV 2 11.05 Oddajnik Belje-11.15 Tv koledar-11.25 Zlata kletka (serija) -15.00 Črno belo v barvi -18.00 Srivnosti izumrlih cesarstev (dok. oddaja) -19.00 Conan (ris. serija) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Vinkovaška jesen - 22.15 Ples na ulici (glas.-dok. serija) - 23.20 Ekran brez okvirja - 0.20 Oprah shovv NEDELJA, 27. IX. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.35 Teletekst 8.00 Živžav Skrivnostno življenje igrač, lut. naniz. 8.15 Ciikin kotiček, risanka 8.25 Cofko Cof, ris. naniz. 9.10Telerime 9.15 Zares divje živali, naniz. 3/26 9.50 Ozare 9.55 Hovvard Goodall predstavlja orgije, angl. serija, 2/4 11.00 Vsi smo ena družina, japon. serija 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4X4 13.00 Poročila 13.10 Resje! 14.40 Agnes Cecilija, Šved. film 17.00 Obzornik 17.15 Pedeset let folklorne skupine France Marolt 18.40 Južna postovka 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Skice za portret glasbenika 22.30 Poročila, šport 22.50 Murphy Brovvn, amer. naniz., 4/25 23.15 Vendeta, Šved. nadalj., 3/6 SLOVENIJA 2 9.00 Pravi biznis - 9.55 V vrtincu -10.35 Naj živi kraljica, nizozem. film -12.55 Euronevvs -17.55 Atletika -18.25 Nogomet -19.30 Videoring - 20.00 Naša krajevna skupnost - 20.50 Nekropola, fin. dok. oddaja - 21.45 Šport v nedeljo -22.30 Skupinska slika z gospo, nem. film KANALA 8.00 Risanki: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji, risanka - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00Sanjamo Jeannie,naniz. 10.30Klub avenija -11.00 Pasji prijatelji -12.00 Fenix in čarobna preproga, film -13.30 Laverne in Shirley -14.00 Bogato dekle -16.00 Maščevanje je sladko, film -17.30 Prijatelja v krilu, naniz. -18.00 Dušni pastir, naniz. -18.30 Sam svoj mojster -19.00 Ainvolf, naniz. - 20.00 Alcatraz, film - 23.30 Izgubljena deklica, film -1.00 Odkop VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -13.30 Za uho in oko -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 28. IX. SLOVENIJA 1 7.15-2.20 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Zvezdica, lut. naniz., 1/26 10.00 Lahkih nog na okrog 10.45 Izzivi prihodnosti, amer. dok. oddaja 11.10 Pustolovščina Okavango, franc, dok. oddaja 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.30 Ljudje in zemlja 14.00 Skice za portret glasbenika 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni taček 17.45 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka NAGRADI NA GOR. SUŠICE IN V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 36. nagradne križanke izbral Terezijo Stariha iz Gor. Sušic pri llršnih selih in Petro Rovan iz Novega mesta. Starihovi je pripadla denarna nagrada, Rovanova pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 5. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 38". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 36. KRIŽANKE Pravilna rešitev 36. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: KAVIAR, 1MATRA, LAMAIT, SOLARJI, EMA, IAN, PRA, NERON, LOPA, TIPALO, AMATERKA, AP, KATARI, NATO, ANILIN, KLEK, TANAKA, ETNA. 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Komisar Rex, nadalj., 4/13 21.05 Odstiranja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Odstiranja, pogovor SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 10/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 66/130 - 10.45 Pasje življenje, naniz. - 11.10 Čudežni otrok, naniz. -11.35 Šport -12.20 Vinska popotovanja, 11/13 -12.40 Suhčeva senca, amer. film -14.15 Euronevvs -16.40 Vetrnica, švic. film -18.05 Okus po zločinu, angl. nadalj., 7/10 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 20.55 Trend - 21.45 Pomp - 22.45 Brane Rončel izza odra KANALA 7.00 Risanke: Mogočni mišek; Mork in Mindy; Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, serija -10.00 Laverne in Shirley, serija -10.30 Mannix, naniz. -11.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -12.00 Drzni in lepi, naniz. -12.30 Sončni zaliv -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre v svet, hum. naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Skrita kamera - 20.00 Simpatije, nadalj. - 21.00 Izdano zaupanje, film - 22.30 Stilski izziv -23.00Tfetji kamen od sonca, hum. naniz. - 23.30 Svilene sence, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Film -18.25 Sosedje, nada(j. -19.3024 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV TOREK, 29. IX. SLOVENIJA 1 7.15 - 0.40 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Pustolovščine, naniz., 3/24 10.00 Recept za zdravo življenje 11.45 Pedeset let folklorne skupine 12.10 Komisar Rex, naniz., 4/13 13.00 Poročila 16.20 Brez meje, oddaja TV Koper 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Nina in Ivo, otroška naniz., 6/8 17.45 Waynove dogodivščine, avstral. naniz.. 19/26 18.25 Pisma slovenskih pesnikov in pisateljev 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Nostromo, nadalj., 3/6 21.05 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Max Ernest, franc. dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdnovsedlu, naniz., 11/65; 10.25 Pacific Drive, avstral. naniz., 67/130 - 10.50 Okus po zločinu, nadalj., 7/10 -11.40 Studio City -12.35 Sobotna noč -14.35 Euronevvs -16.15 Zavoljo časti, amer. film -18.05 Gospod in gospa Smith, naniz., 3/12 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Osamljeni planet - 20.50 Lom valov, dan.-franc. film - 23.25 Svet poroča KANALA 7.30 Risanke: Mogočni mišek; Mork in Mindv; Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, naniz. -10.00 Laverne in Shirley, naniz. -10.30 Mannix, naniz. 11.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -12.00 Drzni in lepi, nadalj. -12.30 Sončni zaliv, nadalj. -13.00 Klub avenija -13.30 Kuharska oddaja -14.00 Oprah shovv -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre v svet, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Črni dež, film - 23.00 Tretji kamen od sonca, naniz. - 23.30 Svilene sence, naniz. VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Škratek in princeska, risanka-18.00 Šport -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur -20.00 Film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 30. IX. SLOVENIM 1 7.15 -1.15 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Nina in Ivo, naniz., 6/8 9.45 Waynove dogodivščine, nadalj., 19/26 10.30 Pisma slovenskih pesnikov in pisateljev 11.15 Mednarodna obzorja 12.05 Nostromo, nadalj., 3/6 13.00 Poročila 15.00 Tedenski izbor Murphy Brovvn, naniz., 4/25 15.20 Max Ernest, dok. oddaja 16.20 Obzotje duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Modro poletje, naniz., 37/37 18.20 Divja Amazonija, serija, 5/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 J.A.G., amer. naniz., 20/22 21.05 Prave ženske, angl. nadalj., 3/3 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Pavja pomlad, angl. drama, 3/3 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, nizoz. nadalj., 12/65; 10.25 Paci- fic Drive, naniz., 68/130; 10.50 Gospod in gosp1 Smith, naniz., 3/12; 11.35 Pomp; 12.35 Nekropol-ja, fin. dok. oddaja; 13.15 Novice iz sveta razvedrila -13.45 Euronevvs -16.10 Naj živi kralji« nizozem. film -18.05 Rdeča ptica, nem. nadalj-3/6 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.(0 Nogomet - 23.30 Nevarna gospa, angl. nadalj-1/4 - 0.25 Novice iz sveta razvedrila KANALA 8.00 Risanke: Mogočni mišek; Mork in Mind? Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, naniz. -10.00 D' verne in Shirley, naniz. -10.30 Mannix, naniz; 11.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -12.00 Dr® in lepi, ponov. -12.30 Sončni zaliv -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv -15.00 Drini in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, nadalj- - 16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre v svet, hum. naniz. -1&® Princ z Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19* Skrita kameta - 20.00 Ko si spal, film - 22.00 Sond11 cirkus, film - 23.00 Tretji kamen od sonca, naniz.' 23.30 Svilene sence, naniz. - 0.30 Danyjeve zvezd* VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani - 17JJJ Ponovitev filma -18.25 Sosedje, nadalj. -19-® Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Najspot - 21.1» Novice - 21.30 Zgodovina avtomobilizma TELEVIZIJA NOVO MESTO Icanall s Trdinovega vrha na kanalu Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Janezu Dolarju iz Gor. Brezovice 12 pri Šentjerneju. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob sredah o polnoči), je ta teden takšna: 1. (2) Poletni dan - ansambel Franca Miheliča 2. (5) Šentjernejsko vabilo - THo Frančič 3. (1) Lastovke - ansambel Litijski odmev 4. (3) Objem v planinah - THo Pavleta Malnariča in Fantje iz Šentvida 5. (-) Spomin na poletje - ansambel Vasovalci 6. (4) Umrle so sanje - ansambel Mavrica 7. (6) Čaše dvignimo - ansambel Lojzeta Slaka 8. (7) Pivce za živce - ansambel Tonija Sotoška 9. (9) Beli krajini - ansambel Šum 10. (8) Lojtrnik - ansambel Vrisk Predlog za prihodnji teden: Srce se prepušča samoti - ansambel Bobri 8«-------------------------------------------------------------§4 KUPON ŠT. 38 Glasujem za: _________ __________________________ _____________ Moj naslov: ______ __ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADNA KRIŽANKA 38 DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST ST. RIMSKI VISOK UPRAVNI URADNIK MIŠICA VRTILKA, OBRAČALKA SL FILMSKA IGRALKA (IDA KRAVANJA, 1907-1972) OSEBNI DOHODEK VRTENJE, GIBANJE OKROG OSI TANKA BOMBAŽNA TKANINA ŽUPNIJA NRAVO- SLOVJE najboU razširja rastlin AVTOR: JOŽE UDIR MUSLIMAN- SKI POSTNI MESEC PREBIVALEC OTOKA BIRA, VRSTA NEKDANJI CIMOSOV AVTO REDKEJŠE ŽENSKO IME STANJE BREZ UMAZANIJE, PRAHU NEOLIKAN ČLOVEK KOZAŠKI POVELJNIK PISANA PAPIGA BODEČA RASTLINA AVSTRIJSKA POROČE- VALSKA AGENCIJA TRETJI DAN V TEDNU AZIJSKA VELIKA DIVJA MAČKA POOSEl ZLO Bl#* INDIJSKI DROBIŽ POMLADNA SETEV GRŠKI BOG SONCA DRAGO GOLOB NEMŠKA CESARICA ŽIVČNI BOJNI STRUP v k 'bi d« RENAULT Podjetje za proizvodnjo in komercializacijo avtomobilov, REVOZ d.d., Belokranjska c. 4, 8000 Novo mesto v Industrijski direkciji na področju vzdrževanja tovarne zaposli 1. dipl. gradbenega inženirja, 2. več inženirjev elektrotehnike, smer elektronika ali procesna avtomatika. Pod tč. 1 ponujamo delo nadzornika investicijskih del, ki bo delal na fazvoju tovarne v smislu prostora in gradbene dejavnosti, pripravi investicij in nadzoru. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami v poklicu, poznavanju upravnih postopkov, z opravljenim strokovnim izpitom in znanjem francoskega jezika. Pod tč. 2 ponujamo raznoliko in ustvarjalno delo na vzdrževanju proizvodne opreme in dodatno izobraževanje. Kandidati so lahko začetniki - pripravniki. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: REVOZ, d.d., Personalna služba, Belokranjska cesta 4, 8000 NOVO MESTO. Podrobnejše informacije vam nudimo na telefonski številki 068/315- REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za pravosodje UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA objavlja prosta delovna mesta: 1. SVETOVALEC I - PEDAGOG 2. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA V KPZ Pogoji: Pod točko 1 ■ visoka ali višja izobrazba pedagoške ali druge ustrezne usmeritve in 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj Pod točko 2 • srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 6 mesecev delovnih izkušenj, starost do 27 let, moški z odsluženim vojaškim rokom. 2a objavljena delovna mesta se šteje zavarovalna doba s Povečanjem 12/16 mesecev. 2a sklenitev delovnega razmerja mora kandidat(-ka) izpolnjevati še naslednje pogoje: da je zdravstveno sposoben (-na), da ni bil(-a) obsojen(-a) za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan(-ka) Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo vabljeni na razgovor in opravljali Psihološki preizkus s testiranjem. Delovno razmerje bodo izbrani kandidati sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi. KOVINARSKA-PROCESNA OPREMA, d.o.o., v stečaju St 12/95 KOVINARSKA-EKOLOGIJA, d.o.o, v stečaju St 13/95 KOVINARSKA-GRADBENA OPREMA, d.o.o., v stečaju St 14/95 KOVINARSKA-INTELEKTUALNE STORITVE, d.o.o, v stečaju St 17/95 KOVINARSKA-CONSULTiNG, d.o.o., v stečaju St 18/95 KOVINARSKA, tov. ind. opreme, p.o., v stečaju St 20/95 vsi CKŽ 137, 8270 Krško v skladu s sklepi stečajnih senatov St 12/95, St 13/95, St 14/95, St 17/95, St 18/95 in St 20/95 z dne 14.2.1997 Razpisujejo prodajo preostale pisarniške, računalniške in druge opreme V nakup ponujamo preostanek rabljene pisarniške, računalniške in ostale opreme, ki je še na zalogi po posameznih stečajnih dolžnikih. Oprema se prodaja po ugodnih cenah. Kupec plača tudi prometni davek. kla zalogi in v odprodaji imamo tudi več vgradnih omar v upravni 29radbi, ki jih je možno demontirati. Podroben spisek opreme je na voljo v stečajni pisarni. Ogled opreme je možen vsak dan od 9. do 15. ure. Oprema se prodaja po načelu “videno - kupljeno", kasnejših Aklamacij ne priznavamo. Prevzem opreme je možen takoj po plačilu celotne kupnine na žiro račun stečajnega dolžnika. M KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 27.9.1998, objavlja licitacijo naslednjih rabljenih in poškodovanih vozil: izkl. cena v SIT letnik 1. AUD1100 2.0 E klima 1993 2. VW POLO 1.4. 1997 3. FIAT BRAVO 2.0 HGT 1996 4. SEAT IBIZA 1.4 SE 1996 5. SEAT IBIZA 1.4 SE 1998 6. AUDI 100 2.3 E 1993 7. Prikolica za prevoz vozil PA 4 1991 8. Stroj za montažo gum 1989 9. Rezkalno-vrtalni stroj Metal HVG 1986 655.000. 00 750.000. 00 1.000.000,00 400.000. 00 480.000. 00 1.700.000. 00 450.000. 00 100.000. 00 1.125.000. 00 Licitacija bo v nedeljo, 27.9.1998, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 25.9.1998, od 8. do 15. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. Vozilo pod zaporedno št. 6 je nepoškodovano. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5-odst. prometni davek. Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA METLIKA Naselje Borisa Kidriča 14 8330 METLIKA OBJAVLJA prosto delovno mesto STROKOVNI SODELAVEC I. v Oddelku službe za skupne zadeve POGOJI: - VI. stopnja strokovne izobrazbe - višja strokovna oz. družboslovna, - 3 leta delovnih izkušenj, - znanje uporabe računalnika, - znanje strojepisja. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje, določene v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90,5/91,18/91,18/91,22/91,2/91 -I in 4/93). Za objavljeno delovno mesto bomo sklenili delovno razmerja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA METLIKA Naselje Borisa Kidriča 14 8330 METLIKA s pripisom “Za objavljeno prosto delovno mesto". O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Rdeči križ ne pozna oddiha Ob novi številki glasila Območnega združenja RK Glasilo piše še o 45-letnem jubileju prostovoljnega krvodajalstva in objavlja mnenja vzgojiteljev, ki vsako leto spremljajo pribl. 400 dolenjskih otrok na prekoristnih kratkih počitnicah ob morju. Opisanih je 6 srečanj s starostniki v krajevnih skupinah, stiki z območno organizacijo RK v Gornji Radgoni, pregled zbranih sredstev za Drežnico in regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ 1998. V KORK Brusnice so odprli postajo RK, kjer se lahko krajani družijo dvakrat na mesec, medicinski sestri pa jim bodo na voljo tudi za merjenje krvnega pritiska. Tg. l/M VBA RS KI ROTI - Ljubitelji vožnje s kolesom so se v nedeljo, 20. sep-Opravili na zanimivo kolesarsko pot po dolini reke Krke od Dvora jj l’u ' / Krka. V Šmihelu pri Žužemberku jih je sprejel prijazni župnik Drago 'ffiiš, pri izviru Krke pa predsednik tamkajšnjega turističnega društva in finske turistične zveze Avgust Likovnik. Dogovorili so se, da bosta turistični | ^,v' Krka in Suha krajina v bodoče bolj sodelovali. (Foto: S. Mirtič) NOVO MESTO - Pred dnevi je izšla 8. številka informacij Območnega združenja RK Novo mesto, ki z naslovom Z roko v roki že tretje leto obvešča javnost in članstvo te humanitarne organizacije. Anica Bukovec, predsednica OZRK Novo mesto, predstavlja v uvodniku Delovno poletje letošnjo razgibano in živahno dejavnost RK. Aktivnosti v organizaciji ne poznajo predaha. V Tednu RK so že drugo leto uspešno zbirali pomoč po trgovinah s Košarico RK in pripravili 300 paketov hrane za socialno ogrožene družine. Junija so slovesno počastili 45-letnico krvodajalstva, v Šentjerneju so bili na regijskem tekmovanju civilne zaščite, pripravili so 6 srečanj starostnikov v krajevnih skupnostih, izpite za prvo pomoč pa je opravilo 254 kandidatov. Največ dela in skrbi je bilo tudi tokrat s pripravami za letovanje šolarjev na Debelem rtiču in posebej še v Fazanu. Tuje letovalo v 3 izmenah 250 otrok, na Debelem rtiču pa 150. Večina jih je bila iz socialno ogroženih družin, mnogim so brezplačne počitnice ob morju omogočile tudi krajevne organizacije RK. Veliko je bilo pomoči raznih pokroviteljev, vseh 3 občin in staršev. Dom v Fazanu je letos prvič gostil tudi 49 osnovnošolcev, članov krožkov RK. Kljub največjim skrbem in dobrim željam pa dom v Fazanu, ki ga je nekdanji okraj Novo mesto s pogodbo predal OO RK Novo mesto, vedno bolj propada. Dogovori o obnovi potekajo skoraj mimo OZRK in dom dobesedno kliče po pomoči. Območni RK je bil z javnim razpisom izbran za organizatorja zdravstvenih letovanj Zavoda za zdravstveno zavarovanje in ima zagotovljen tudi denar za delno kritje teh stroškov za prihodnjih 5 let. Kam naj da otroke, če se 3 dolenjske občine ne bodo dogovorile o delitvi, saj občini Šentjernej in Škocjan pogojujeta sredsta za obnovo in nujno razširitev doma v Fazanu z medobčinsko delitveno bilanco! Obeta sc še nekaj novih občin, zato taka neurejena vprašanja predvsem ne bi smela prizadeti otrok iz socialno ogroženih družin. Mestna občina Novo mesto objavlja naslednji JAVNI RAZPIS za delovno mesto DIREKTORJA javnega zavoda Agencija za šport Novo mesto Kandidati morajo poleg zakonsko določenih izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. biti državljani Republike Slovenije, 2. imeti najmanj visoko izobrazbo stopnje VII/1, 3. imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj, 4. poznati dejavnosti s področja dela, 5. imeti listino, iz katere je razvidno, da so pri svojem strokovnem delu dosegli delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bodo lahko uspešno opravljali dela in naloge strokovnega vodje zavoda, 6. znati vsaj en svetovni jezik. Kandidat mora k svoji kandidaturi poleg potrebnih dokazil priložiti tudi vizijo programa dela zavoda in kratek življenjepis. Izbrani kandidat bo v skladu z zakonom in drugimi predpisi imenovan za direktorja za 5 let. Upoštevane bodo prijave, ki bodo prispele v roku 10 dni po objavi razpisa na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za kulturo, šport in mladino, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto. Prijave morajo biti predložene v zaprti ovojnici, opremljene z oznako: “Ne odpiraj - prijava na razpis za direktorja javnega zavoda Agencija za šport Novo mesto.” Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni po dnevu objave tega javnega razpisa. Dodatne informacije lahko kandidati dobijo na Sekretariatu za kulturo, šport in mladino ali po telefonu 068/317-242 oz. 317-204. KOVINOTEHNA AUIV KOVINOTEHNA MKI, d.o.o. Podbevškova ul. 15, Novo mesto ODDAJA V NAJEM del poslovnih prostorov na sedežu družbe na Podbevškovi ul. 15 (Obrtna cona Cikava), v Novem mestu, skupne površine 380 m2. Podatki o poslovnih prostorih: 1. Vsi poslovni prostori so pisarne in sicer v I. nadstropju 8 pisarn in v podstrešju 2 pisarni. 2. Ponujeni poslovni prostori imajo ločen vhod. V obeh nadstropjih so sanitarije, čajna kuhinja in pomožni prostori (arhiv ipd.) 3. Objekt je varovan. 4. Za zaposlene in poslovne partnerje imamo zagotovljen parkirni prostor. Pogoji najema: 1. Prednostno oddamo v najem ponudniku, ki bi vzel v najem celotno površino. 2. Poslovni prostori so na razpolago takoj in razen v primeru specifičnih potreb najemnika, niso potrebni adaptacije. 3. Najemnik naj bi uporabljal prostor za opravljanje svoje dejavnosti, na lastne stroške pa opravil vsa morebiti potrebna adaptacijska dela ter pridobil potrebna soglasja. 4. Najemno pogodbo bi sklenil za dobo 5 let z možnostjo podaljšanja. 5. Vse ostale pogoje najema bi dogovorili v najemni pogodbi. Informacije: Vse dodatne informacije lahko dobite osebno na sedežu družbe na Podbevškovi 15 v Novem mestu ali po telefonu na številki 068/ 323-118, inf. 106. Novi simbol nove storitve (W;r?.yie m shrnu k aaaa (P E • S m - elektronsko pismo Elektronska poštna storitev Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo, • izpis. • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. <7 POSTA SLOVENIJE http://www.posu.st e-mail: info1 NA NOVI LOKACIJI ŠE UGODNEJŠI TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 VINOTOČ MUNIH MILOŠ Trška Gora 262, Novo mesto V zidanici na Trški Gori organiziramo poslovna, družinska in ostala srečanja in poskrbimo za prijetno počutje gostov, ki nas obiščejo. Informacije po tel. 75-656 ali 325-840. 03.0 MHZ Ulil IZDAJATELJ . Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje S..1.10 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko.v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu zu ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; zu pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. KMETIJSKI STROJI TRAKTOR UTB 445 DTC, letnik 1993. in škropilnico za Tomo Vinkovič, 200-litrsko, prodam. B (068)81-272, po 14. uri ali (041)705-960. 3722 SUŠILNICO za žito, 10 t, prodam. B (0608)74-076. 3796 TRAKTOR 1MT, zelo dobro ohranjen, in plug Slavonec, prodam. Jože Brulc, Vrhovo 10, Mirna Peč. 3772 ŠKROPILNICO RAN, dvoosno prikolico, 2 komata, sedlo in trosilec prodam. B (068) 76-178. 3701 KUPIM HLODOVINO hrasta, bukve in kostanja kupim. IT (061)338-698 ali (041)620-396. 3700 MOTORNA VOZILA R 4 GTL, bel, letnik 1989, registriran, ugodno prodam. B (068)24-359. 3720 OPEL OMEGO 2.0, letnik 1991, prodam. B (041)625-280. 3731 R 4 GTL, letnik 1989, prodam. B (068)85-970. 3779 R 19, bel, letnik 1993, 5V; CZ, prodam. B (068)66-663. 3788 ŠKODO FAVORIT, letnik 11/91, bel, prodam. B (0608)75-117. 3794 OPEL CORSO 1.4, letnik 1996, dodatna oprema, prodam. B (068)325-730. 3805 SUZUKI SWIFT 1.3, letnik 1990, registriran do 9/99, in 126 P, letnik 1989, registriran do 12/98, prodam. B (068)75-467. 3808 LANTRO 1.6 GLS, staro 4 leta, z dodatno opremo, prvi lastnik, prodam. B (0608)62-687. 3811 R 4, letnik 1990, registriran do 1/99, prodam. B (068)42-362. 3798 CLIO 1.4 RT, letnik 1996,5V, srebrne barve, prvi lastnik, lepo ohranjen, prodam. B (068)79-538. 3784 CITROEN SAXO 1,1 i, 10/96,12.000 km, 5 vrat, CZ, kovinske barve, zračna blazina, radio, prodam za 1,200.000 SIT. B (068)371-740, po 16. uri. 3693 Z 101 GTL, letnik 1986, registriran do 8/99, prodam za 95.000 SIT. B (0608)75-405. 3797 SUZUKI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ■0“ 068/24-791 • PRODAJA IN SERVIS GOLF JX D, letnik 12/86, dobro ohranjen in garažiran, prodam. B (068)83-340. 3803 MITSUBISHI 1300, letnik 10/96, lepo ohranjen, prvi lastnik, 40.000 km, registriran do 10.10.1999, prodam. Tone Mestnik, Šent-jcrnejska 18, Novo mesto, B (068)342-022. 3739 OPEL KADETT 1.6 i GT, letnik 12/89, kovinsko črn, lita platišča, sončna streha, vsa GT oprema, prodam. B (068)52-720. 3735 POSEST VINOGRAD pri Brežicah, na lepi legi, z vikendom, ugodno prodam. B (0608)67-763. 3568 V KRŠKEM prodam večjo hišo, primerno za stanovanje in gostinsko dejavnost. B (0608) 21-234. 3707 VIKEND z vinogradom in sadovnjakom, 10 a zemlje, prodam. B (068)53-801. 3751 PARCELO blizu Škocjana na Dolenjskem, z lokacijksim dovoljenjem, cca 9.000 m2, prodam za 2.000.000 SIT. B (061)483-564. 3757 GRADBENO PARCELO v Stopičah, 580 m2, prodam za 60.000 DEM. B (041)699-050. 3786 V BELI KRAJINI, Grabrovec, Metlika, rob vasi, prodamo stavbno zemljišče - sadovnjak, cca 1500 m2, zelo lepo urejeno, z brunarico. Marko Gornik, Slavka Gruma 90, B (068) 324-713. 3802 PRODAMO: hiše v Novem mestu, Mokronogu, Mirni Peči, Mokricah, večji zazidljivi parceli v bližini Trebnjega, vikend na Vinjem Vrhu, poslovno - stanovanjsko hišo v Novem mestu, lokal v Novem mestu. ODDAMO: poslovne prostore in delavnico v Novem mestu. KUPIMO: hiše v Novem mestu in okolici, Trebnjem (do 170.000 DEM), eno-in dvosobno stanovanje v Novem mestu. POSREDUJEMO pri prometu vseh nepremičnin na Dolenjskem in v Ljubljani. STAN-DOM nepremičnine, Rogovila 26, Mirna Peč, B (068)78-030 ali (0609)643-999. 3812 NJIVO, 70 a, v okolici Šentlovrenca prodam. B (1)68)48-482. 3708 PRODAM OPAŽ, smrekov, suh, z dostavo, II. klasa 540 SIT, L klasa 720 SIT, in talni pod po 1250 SIT prodajamo. B (063)451-082. 2826 KAMEN ŠKR1LJAVEC različnih barv prodajamo. B (063)762-433. 3147 GROZDJE ČRNINO, modro frankinjo in kraljevino prodam. B (0608)31-208. 3696 GROZDJE žametne črnine in frankinje ugodno prodam. B (068)81-845. 3698 PREŠO, kalupe in material za oblačenje gumbov prodam. B (068)44-440. 3704 PEČ FERROTERM, kombinirano na trda in tekoča goriva, malo rabljeno, 40 KW, z bojlerjem, prodam. B (068)21-069, od 16. do 21. ure. 3711 GROZDJE šmarnice po 45 SIT in belo cepljeno po 100 SIT prodam. B (068)49-701. 3712 NOV mlin za mletje sadja, kombinacija nerjaveče pločevine in lesa, prodam. B (061)714-706. 3715 300 LITROV cvička prodam po 150 SIT. B (0608)59-468. 3717 400 KG grozdja žametne črnine in modre frankinje prodam. B (068)24-249. 3723 V VINJEM VRHU ugodno prodam večjo količino kvalitetnega grozdja bele in rdeče sorte. B (068)76-567, po 20. uri. 3725 GROZDJE ugodno prodam. Janez Lavka, Sadinja vas 13 a, Dvor, B (068)87-748. 3727 ČRNO in belo grozdje prodam. B (068)81-843. 3728 V OKOLICI Radoviče prodam črno in belo grozdje. B (068)341-655. 3729 CEPLJENO belo in črno grozdje ugodno prodam. Slavko Zupančič. B (068)42-465. 3733 SALONITNE PLOŠČE, 8-valne, malo rabljene, prodam. B (068)27-035. 3734 ŠMARNICO prodam. B (068)78-429. 3738 PEČ za centralno ogrevanje Feroterm, 40.000 Kcal, nerabljeno, ter 2 okni in balkonska vrata, zastekljeno in z roletami, zelo ugodno prodam. B (068)44-551. 3741 MEŠANO žlahtno grozdje prodam. B (068)341-747. 3750 CEPLJENO grozdje, belo in rdeče, ugodno prodam. B (0608)75-038. 3758 BELO GROZDJE, rizling, kraljevina in zeleni silvanec, prodam. B (068)27-158. 3759 BELO GROZDJE, cepljeno, prodam po 85 SIT/kg. B (068)50-065 ali 27-564. 3765 GROZDJE žametne črnine in frankinje prodam. B (068)41-172. 3771 GROZDJE šmarnice prodam. B (068)324-032. 3775 CEPLJENO GROZDJE za cviček in krompir prodam. B (068)42-919. 3776 POHORSKI ŠKRIUAVEC, naraven, različ-nih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz! B in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 3780 STENSKI OPAŽ, bruna, ostrešja, late, talni pod in rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! B in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 3781 PLETILNI STROJ Singer ugodno prodam. B (068)85-552. 3785 KAKOVOSTNO belo in rdeče vino iz območja Pisec ugodno prodam. Možen tudi nakup grozdja laški rizling in žametna črnina. B(0608)65-526. 3787 ŠMARNICO na rastilu ugodno prodam. B (068)66-639. 3792 RDEČE in belo grozdje prodam. B (0608) 87-395. 3801 NA SONČNI LEGI v Beli krajini prodam 500 kg lepo dozorele šmarnice. Dostop z avtom. B (068)60-524. 3810 GROZDJE šmarnice prodam. B (068)87-475. 3813 GROZDJE modre frankinje, črnine in kraljevine ugodno prodam. B (068)76-262. GROZDJE na rastilu (rizling in kraljevino) ter koruzo v zrnju prodam. B Leposava Lilek, Kočevje 17 c, Črnomelj. 3800 PLINSKI ŠTEDILNIK Gorenje (4 plin, 2 elektrika), širine 90 x 60, prodam, B (068)87-466. 3753 JEDILNI KROMPIR dezire in plug IMT, 12 col, prodam. 0(068)69-272. 3755 ŠMARNICO prodam. B (068)78-433. 3743 GROZDJE laški rizling, bikca, starega 7 tednov, 126 P, letnik 1986, registriran do 8/99, ter jugo koral 45, letnik 1988, prodam. B (068)89-380. 3773 ^ISTR0 <=4 Novi trg, Novo mesto V 322-765 vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo. Pridite, poskusite in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri PARTNERTRADING, d.o.o., iz Novega mesta! PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Novo! Stanovanjski krediti že od TOM A- 4,5 % naprej! Informacije na tel. št.: 062/449 24 70 MEŠANO belo grozdje prodam. B (068)25-091. 3747 KOMBINIRANO PEČ, olje, drva TAM Sta-dler in cisterno za olje, rabljeno, prodam. B (068)22-063. 3756 DVOJE garažnih vrat (210 x 190 in 220 x 195) prodam. B (068)28-213. 3770 ŠMARNICO in jabolka prodam. B (068)75-247 ali 75-071. 3804 CVIČEK in grozdje žametne črnine, modre frankinje in belo grozdje prodam. B (0608) 87-611. 3749 GROZDJE ŽAMETNE ČRNINE in modre frankinje prodam. B (068)67-583. 3746 NA ZALOGI po zelo ugodni ceni briketi za kurjavo. B (068)83-124. 3443 MLIN PECLJALNIK za grozdje, z motorjem, trifazni, prodam. B (068)42-660. 3774 GROZDJE kraljevine, šardoneja, frankinje, žametne črnine, večjo količino, prodam. B (068)41-160. 3762 GROZDJE žametne črnine, laškega rizlinga in kraljevine prodam. B (068)81-752. GROZDJE žametne črnine in frankinje v okolici Šentjerneja prodam. B (068)42-598. ŽLAHTNO GROZDJE (žametna črnina in frankinja) prodam. B (068)76-056. 3726 GROZDJE za cviček in laški rizling prodam. B (068)76-414. 3766 GROZDJE šmarnice prodam. B (068)76-300. 3769 CEPLJENO GROZDJE, belo in črno, ugod-bo prodam. B (068)76-571. 3706 GROZDJE šmarnice ter cepljeno belo grozdje prodam. B (068)73-613. 3761 GROZDJE žametne črnine iz Grčevja in 2 prašiča, 100 kg, prodam. B (068)73-552. GROZDJE, belo, mešano, prodam v bližini Maikovca. B (0608)80-523. 3778 GROZDJE ŠMARNICE, vino cviček in. belo vino ter žganje prodam. B (068)48-789. RAZNO LOKAL, opremljen za živilsko trgovino, v Novem mestu, 87 m2, oddamo v najem. Pogoj: odkup opreme. B (068)83-162. 3709 NA OBMOČJU Novega mesta pospravljam, likam, čistim, inštruiram otroke. B (068)26-065, Maja. 3716 POSLOVNE PROSTORE, 180 m2, oddam. B (068)341-790. 3730 V NOVEM MESTU prodam trgovino, 24.90 m2, na atraktivni lokaciji. B (068)65-896 ali 322-282. 3748 GOSTINSKE in poslovne prostore v Brežicah dolgoročno oddam. Objekt je možno uporabiti takoj! B (0612)13-23-157 in CRP Brežice. B (0608)61-746. 3768 PRED ŠTIRIMI TEDNI se je v Grmadi pri Trebnjem izgubil majhen rjav kuža, star 5 let. Sliši na ime Miško. Najditelja prosimo, da pokliče na B (061)1371-214 ali (041)705-585. 3795 PLOŠČE za opaženje (bled plošče), plohe in punte posodim. B (068)342-506. 3806 OPREMLJENO TRGOVINO na Suhorju 7 oddamo v najem. B (068)50-123. 3694 POZOR! S pomočjo kristalov vani pomagam pri težavah in natančno napovem prihodnost. Pokličite na B (061)341-202, Mery. LOKALA, 70 m2 in 30 m2, za trgovino, poslovne prostore idr. oddam. Informacije: Mirana Jarca 20, Novo mesto. 3807 SLUŽBO DOBI NAGROBNE SVEČE nudimo v nadaljnjo prodajo pod ugodnimi pogoji. Primerno tudi za začetnike. B (0609)622-668. 3374 REDNO ZAPOSLIM dekle za delo v strežbi. B(068)89-216. 3713 TAKOJ ZAPOSLIMO natakarja ali natakarico, kuharja ali kuharico za nedoločen čas. B(068)85-444. 3714 2 DELAVCA zaposlimo. Strešna opeka Kerin, Podbočje 10, Podbočje, B (0608)78-199 3719 TAKOJ ZAPOSLIMO pohištvenega mizarja v Mirni Peči. Mizarstvo Bojan Miklič, B (068)78-122 ali 47-226. 3721 KUHARJA z izkušnjami zaposlimo v gostilni Meglič, sr (068)44-551. 3740 DELO na domu nudimo. Kličite samo resni na B (064)646-957. 3744 DELAVCA za delo v avtopralnici zaposlimo. Avtopralnica Kocjan, Podbevškova 9, Novo mesto, O (068)344-145. 3791 ŠOFERJA z vozniškim izpitom C- kategorije, za prevoz mlečnih izdelkov v novomeškem okolišu iščem. B (068)73-045 ali (0609)635-532. 3793 REDNO ZAPOSLIMO zidarja, lahko priučenega. B (068)24-577 ali (041)726-589. NATAKARICA DOBI DELO v okrepčevalnici AS pri AMZS na Otočcu. IT 041/730-151 SLUŽBO ISCE^ DIPLOMIRANI UČITELJ razrednega poti; ka z dolgoletnimi izkušnjami v kombinaciji išče podružnično šolo. B (068)76-238. ^ STANOVANJA DVOSOBNO STANOVANJE, 57 nr, v Šegovi ul. v Novem mestu oddam. B (068) 371-83-30, dopoldan, Helena, 24-397, od 20. do 21. ure. 3702 DVOSOBNO STANOVANJE na Dvoru pri Žužemberku prodam. B (061)152-16-42 ali (061)649-026. 3703 ENOSOBNO STANOVANJE v bloku, prvo nadstropje, balkon, CK, telefon, delno opremljeno, v Šentjerneju oddam. B (068) 324-266. 3705 TRISOBNO opremljeno stanovanje v Novem mestu oddam. B (068)341-760. 3718 TRIINPOLOSBNO ALI ŠTIRISOBNO stanovanje v Novem mestu kupim. B (068) 27-857, zvečer. 3732 DVOSOBNO STANOVANJE na Seidlovi 52,68 m2, prodam. B (068)325-205. 3767 ... - . ■■ - —=g~ : ŽENITNE PONUDBE POSREDOVALNICA MIDVA vam poišče partnerja za zmenke in trajno zvezo. Za ženske brezplačno! B (066)527-716 ali (041) 739-083. 3745 ŽIVALI VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene kupce, da sprejemamo naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vse informacije dobite na B (0608)71-375. 526 MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenj prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, B (068)52-806. Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, B (0608) 67-587, Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog-B(068)49-813. 3361 VSAK DAN lahko dobite bele piščance, enoletne kokoši, jarkice in purane na kmetij1 Metelko, Hudo Brezje 16, B (0608)89-038-3446 NEKAJ rjavih jarkic v začetku nesnosti prodam. B (068)24-875, Novo mesto. 3724 KILOGRAMSKE PIŠČANCE in bele težke kokoši prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, B (068)42-524. 3736 3 OVCE prodam ali jih menjam za drva. » (068)42-630. 3742 ODOJKE za nadaljnjo rejo ali zakol, lahko tudi očiščene, prodam. Kandijska 68, (Žabja vas). 3754 NEMŠKO OVČARKO, staro 10 tednov, in lado samaro, letnik 1993, registrirano d° 15.2., prodam. B (068)66-512. 3790 TELIČKO SIVKO, staro 9 mesecev, prodam-B (068)75-467. 3809 VOLČJAKA, starega 6 tednov, podarimo dobrim ljudem. B (068)70-273. 3699 VEČ KOZ prodam. B (068)65-329. 377? BELGIJSKEGA OVČARJA, starega 6 lej. z rodovnikom, prodam zaradi selitve. ® (0608)22-789. 3783 PRAŠIČE, težke cca 80 kg, prodam. MožcJ zakol. S (068)81-488. 3752 BREJE TELICE, sive in rjave, tribrazJ"1 plug, semenski krompir, silokombajn Vihaj 40 in težko kravo za zakol prodam. ** (068)40-005. 3710 KRAVO, prešo za grozdje in 1 IKK) kg pšenice prodam. Jože Kastelec, Dol. Težka Voda 23* 3763 SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d. Zanesljiva. Vama. Ki prisluhne. Stabilna in uspešna slovenska zavarovalnica redno zaposli večje število zavarovalniških svetovalk ali svetovalcev: 5 za delo na območju omrežne skupine 068 in 0608. Ker imate veselje do dela z ljudmi, ste dinamični in kumunikativni in imate: • vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe, • vozniški izpit kategorije B in lasten prevoz, vas vabimo, da se nam pridružite kot zavarovalniški zastopnik. Prosimo vas, da nam v 8 dneh po objavi pošljete svojo pisno prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili na naslov: SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d. Celovška 206,1000 Ljubljana, s pripisom »zavarovalniški svetovalec« Delo bomo sklenili za določen čas (1 leto), s trimesečnim poskusnim delom in možnostjo kasnejše redne zaposlitve za nedoločen čas. Uspešno delo je posebej nagrajeno! [dolenjski LIST I Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na sedemnajsto nagradno vprašanje se je Pravilno glasil, da na 9. strani Dolenjskega lista Helena Mrzlikar že več let piše za rubriko Gospodinjski kotiček. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Veronika Murn iz Podturna 19 pri Dolenjskih Toplicah, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) Pa je bila izžrebana Emilija Zupančič iz Ragovske 8 v No-vem mestu. Med rednimi Plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jakšeta dolenjske obraze) prejme Ivan Strah iz Gor. Jesenic 15 Pri Šentrupertu. Izpolnite pravilno osemnajsti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, P-p. 212, in sicer do torka, 28. septembra, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad - dveh knjig (ene bo deležen nekdo °d rednih plačnikov naročnine) in darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. k-----------------$4 Nagradni kupon št. 18 Vprašanje: Navedite najmanj e>> razlog, zakaj ste naročnik oz. bralec Dolenjskega lista! Odgovor: Moj naslov: k---------------s* __________________J RADIO MAX 88,90 MHZ 89,70 Mhz RADIO 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 26. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba Gotna vas od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 20, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do .21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7, do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcat, Smolenja vas od 7.30 do 13, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej od 7. do 18, ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Metlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 27. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trpina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12, ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8, do 17, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7, do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža • Šentjernej: od 8, do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7,30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11, ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10. ure: Market • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima O D P RT O ' \ \ riboni \ Dr? bodo jesenske zadrege z denarjem manjše, vam bodo pomagala posojila pri Dolenjski banki. Ugodne obrestne mere za posojila z odplačilno dobo: 4,j§5 °/c 4,75 % j Vse ostalo Vam bodo radi pojasnili v najbližji enoti Dolenjske banke. Banka zaračuna posojilojemalcem za vodenje voeenia letno 1,2 l'r točke od vsakokratnega etana voiohla. DOLENJSKA Novo v Kovinotehni ameriško orodje posebno ugodno od 24.9. do 3.10 ’981 3.990 sul 4.950 sit Garnitura hitrih viličasto-obročnih ključev KOVINOTEHNA 24. 9. 1998 PC v BTC Novo mesto STROKOVNA PREDSTAVITEV izdelkov CRRFTSMMf od10h -13hin od 15h-18h Dodatni 5% gotovinski popusti za nakup nad 5.000 SIT s Kartico Kovinotehna za izdelke iz te ponudbe na ta dan v PC v BTC Novo mesto. VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po ^ 068/323-610 ali 041/623-116 DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3, s 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. GOTOVINSKA POSOJILA Kolodvorska 45, Črnomelj IT 068/53-453, 0609/643-216 ZASTAVLJALNICA vam nudi kratkoročna posojila na osnovi zastave čekovnih blanketov, delnic in certifikatov. REALIZACIJA POSOJILA TAKOJ! FENIX TRADE, d.o.o. Novo mesto, Kandijska 20 S 068/322-126, fax 068/322-145 PANASONIC EB-G 450 = 39.990 SIT + p.d. SIEMENS S6 POWER = 26.900 SIT + p.d. Ob nakupu GSM aparata 30% popusta za avtoinstalacijo + DARILO. Priklop takoj. Srečanje “naj” viža Dolenjske v Mirni Peči Kmalu tudi kaseta MIRNA PEČ - V soboto in nedeljo, 12. in 13. septembra, je bilo v Mirni Peči 2. srečanje pod naslovom “Naj” viža Dolenjske, ki sta jo pripravila Glasbeni center Dolenjske in Glasbeno založništvo Sraka. Nastopilo je 15 dolenjskih in belokranjskih ansamblov: Mavrica, Kristal, Kosobrin, Ivana Puglja, Jasmin, Šum, Labirint, Korenine, Labod, Vegelj, Mladi Dolenjci, Trio Frančič, ansambel Slavček, Rubin ter Stiski kvartet in mi trije. V soboto, ko je bilo tudi gasilsko sektorsko prvenstvo Mirne Peči, sta za zabavo skrbela mlada pevka Maruša in ansambel Rubin. Predstavilo se je tudi 22 harmonikarjev. Prvo mesto je zasedel Jernej Kolar, drugo Matej Bizjak, tretje mesto pa so si delili Jaka Janc, Dejan Vene in Janez Lekše. Med ženskami je bila najboljša Nataša Oberč. Naj ob tem povemo še, da bo založba Sraka izdala tudi posebno kaseto in zgoščenko, na kateri bodo zbrane viže dolenjskih ansamblov. T. G. USPEŠNI UČENCI HARMONIKARJA SOTOŠKA KRŠKO - Na nedavni prireditvi Zlata harmonika Ljubečne, 15. po vrsti, je bilo kar 10 finalistov učencev priznanega glasbenika Tonija Sotoška, ki ima v Krškem harmonikarsko šolo. Izmed omenjene deseterice jih je 7 dobilo na tekmovanju zlato plaketo, 2 sta prejela srebrno in eden bronasto. Janez Lekše iz Škocjana, prav tako Sotoškov učenec, je prejel tudi nagrado občinstva. V NEDELJO PO KOLPI KOSTEL - Tekmovalno-rekre-ativni spust s kajaki, kanuji in rafti po Kolpi bo v soboto, 26. septembra. Start bo ob 11. uri,'vozili pa bodo do Žage, se pravi 10 km daleč. Kolpa je primerno visoka za tako vožnjo. To bo zadnja veslaška tekme v tej letošnji turistični sezoni. Prijave in pojasnila dobite po telefonu (061) 802-175 in 802-134, na obeh naslovih si je možno sposoditi tudi čolne. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Pohvala črnomaljskemu Domu starejših občanov - “V Podgradu plačujemo vodo, čeprav ni vodovoda?” • Nekateri nimajo pojma o planinskem bontonu ■ Žužemberški most poškodovan PORTRET TEQA TEONA Dr. Franc Bučar Na vprašanje, ali se počuti kaj Ljubljančana, je prof. dr. Franc Bučar - prijatelji in znanci ga poznajo pod imenom Aci, katerega zvesti spremljevalci so kolo, pes Jaš in fotoaparat - začudeno in odločno odvrnil: “Kje pa!” Z dušo in telesom je namreč predan svojemu rodnemu mestu Kostanjevici, v kateri z ženo preživita približno polovico svojega časa. Daljši počitek v tem dolenjskem mestecu si lahko privoščita, odkar se je Franc upokojil. Rodil se je v premožni družini leta 1926, v domačem kraju obiskoval osnovno šolo, potem pa ga je študijska pot vodila v Ljubljano. V začetku vojne je bil z družino zaprt v Mariboru, nekaj časa prisilno živel v Krškem, zadnje leto pa se je pridružil Kozjanskemu odredu. Po vojni je šel v Zagreb študirat veterino in je tam kasneje tudi doktoriral. Prva službena leta je preživel kot veterinar v Kostanjevici, ko pa se je, kot sam v šali pravi, “po svinjakih naveličal preganjati svinje”, se je odpravil v Ljubljano, k temu pa je pripomogla tudi nacionalizacija dela družinskga premoženja v Kostanjevici. Kariero visokošolskega učitelja je začel leta 1962 na Biotehniški fakulteti, kjer je bil med štirimi ustanovitelji visokošolskega študija živilske tehnologije. Bil je predstojnik oddelka za živilstvo, prodekan in dekan Biotehniške fakultete ter prorektor Univerze v Ljubljani. Njegova predavanja o mesu je poslušalo 30 generacij študentov, izjemen pa je tudi Bučarjev prispevek k spoznanjem o kakovosti, proizvodnji in trženju mesa, ki ga je lani zaokrožil še s poljudno strokovno knjigo Meso - poznavanje in priprava. Njegovo delo je bilo nagrajeno z več priznanji, tudi s častnim naslovom zaslužni profesor na Univerzi v Ljubljani. Franc je svoj izreden posluh in tenkočutnost za slovenski jezik izražal tudi kot mentor svojim diplomantom, magistrantom in doktorandom, kot recenzent strokovnih člankov ali kot avtor študijskih gradiv, njegov odnos do jezika pa odseva tudi v njegovih zadnja leta pogostejših strokovnih zapisih, največ o Kostanjevici in okolici. “Vse od leta 1952, ko je Kostanjevica praznovala 700-letnico mestnih pravic, me je mučila zgodovina mesta. V času rednega službovanja ni bilo časa, po upokojitvi pa sem naredil inventuro v lastni knjižnici in tudi drugod, ” pripoveduje Aci. Tako smo lahko med drugim brali njegove zapise o Krki, o zgodovini šolstva v Kostanjevici, o regionalizmu, sedaj nastaja pa tudi prispevek o poplavah, ki jih bo opremil s fotografijami. Nekaj jih je po naključju podedoval od Kostanjevičana Rabuze, obsežna pa je tudi zbirka njegovih lastnih fotografij, saj je fotografija njegov pomemben konjiček. Drobec tega je predstavil pred časom z zbirko razglednic o Kostanjevici, fotografije pa je razstavil tudi na šestih razstavah po različnih krajih Slovenije, nazadnje lani v Rogaški Slatini na kongresu veterinarjev. Aci v nasprotju s svojimi predniki nima vinograda, saj mu razdvojenost med Kostanjevico in Ljubljano tega ne dopušča, pa tudi zato ne, kot se pošali, “ker moraš v primeru slabe letine vse sam popiti”. Si pa čas krajša tudi z obnovo starega mlina poleg njegove hišice za restavracijo Pod Gorjanci, kjer ši hčeki urejata vikend, svoj mir pa najde tudi v svoji hiši, nekdanji gostilniški ledenici, kjer brska po zgodovini svojega ljubega, a žal kontra-verznega kraja. TANJA GAZVODA Tokratne telefonske klice je pričel Franci iz Krškega, ki se je pred kratkim ustavil v tamkajšnji Preskrbi Mercator na malici. Jezi ga, daje bil jedilni list nečitljivo napisan in skorajda ni mogel prebrati, kaj ponujajo. “Zakaj tako nečitljiv jedilni list, saj je vendar namenjen strankam! Ko je bil tu prejšnji šef Vili Manček, se kaj takega ni dogajalo. Zahteval sem novo šefinjo, da ji to povem, pa je ni bilo mogoče dobiti, o knjigi pohval in graj pa tu še niso slišali,” je povedal razočaran. A. K. iz Novega mesta ima zelo pozitivne izkušnje v Domu starejših občanov v Črnomlju. “Pohvaliti moram delovno osebje, še posebej socialno delavko Miro Vlašič, ker sem prepričana, da dokler bodo na svetu ljudje s tako srčno kulturo, starejši in onemogli ne bomo ostali osamljeni in prepuščeni samim sebi.” Mimo prihajajočih lokalnih volitev niso mogli tudi naši klicatelji. Jože iz Novega mesta ima predlog glede novih občin in županov, saj meni, da jih bo preveč in da bo to < N Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z braki. Vemo, da je težko pisat'L zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili; ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. državo predrago stalo. Predlaga, naj ima občina denarja le toliko, kolikor je stroškov, občinski svet naj dobi večja pooblastila, župani pa naj bi imeli le častno funkcijo. “Potem bi bilo manj kandidatov za župane,” je pribil. Anton Brezovar iz Novega mesta je v prejšnji številki Dolenjskega lista prebral članek Poroka sklenjena pod Triglavom in ima “o slavospevu na Kredarici” svoje mnenje. Ravno takrat so se namreč tam nahajali tudi on, njegova hčerka, zet in dva vnuka. Od planinarjenja so bili utrujeni in so si zvečer želeli počitka in spanja, pa ni šlo. “Tisti svatje, ki so tudi prespali na Kredarici, sploh ne poznajo planinskega bontona. Čeprav je bila ura že več kot deset zvečer, so se glasno zabavali po svoje s harmoniko, vpili, hčerka, ki jih je šla opozorit, pa je videla, da so na hodniku tudi kadili, kar je v kočah strogo prepovedano. To je čisti primitivizem, in čeprav sem star planinec, kaj takega še nisem doživel,” je povedal Brezovar. Vaščanko Grma je klicala v ime-' nu ostalih prebivalcev, saj jih moti, da na radiu pri oglasih osmrtnic ne objavljajo pravega naslova njihovega pokopališča. Želijo, da se objavlja, da bo pogreb na pokopališču pri sv. Marjeti v Grmu in ne na Ponikvah, ker je to drugje. Golobova iz Rodin pri Trebnjem se sprašuje, zakaj se določene stvari v KS Rodine in KS Mirna odvijajo drugače, čeprav gre za isto trebanjsko občino, istega župana, isto inšpekcijsko službo. V Dolenji Nemški vasi se vaščani menda ubadajo s sosedi, ki ne glede na opozorila še naprej spuščajo gnojnico na javno pot, in to na sedmih mestih. Po tej poti hodijo ljudje v službo in v tamkajšnjo trgovino. Problem je tudi, ker to smrdi. “Pomoč iščemo že dve leti, pa nihče ne ukrepa. Ali imamo vsi enake pravice ali smo tisti, ki delamo, zapostavljeni? Zakaj se je pa na Mirni to hitro uredilo?” je razočarana dejala. Marija Zaletclj z Oddelka za prostor Občine Trebnje in povedala, da primer pozna in da so letos spomladi z referentom za cestno komunalo in s predstavniki KS opravili ogled in napisali poročilo. Zadevo so predali zdravstvenemu inšpektoratu, ki mora ukrepati naprej, kar pa je bilo v pristojnosti občine, so naredili. Bralka iz Novega mesta se strinja z mnenjem bralke iz Trebnjega, ki je prejšnji teden opozorila na razsipno obnašanje stranke SLS, s čimer je mislila na njeno nedavno zborovanje v Portorožu. “Pozabljen denar bi raje namenili za Posočje!” Prejšnji teden pa so bili še posebej razočarani v Podgradu, kjer so na računu Komunale za odvoz smeti zagledali še račun za vodo. “Sploh še nimamo vodovoda! Menda ne bomo plačevali vode vnaprej?!” je zanimalo Janeza. Na JKP Novo mesto so razložili, da gre za državno takso za obremenjenost voda, katere odredbo je izdala vlada RS že pred leti. Do sedaj so vodo že dve teti plačevali tisti, ki imajo vodovod, zdaj pa še ostali. Kot je povedal Ludvik Ilovar, gre za takso, ki jo plačujejo vsi, ki odvajajo odpadno vodo oziroma onesnažujejo naravo. Marsikaj je imel povedati Žu-žemberčan Janez Gliha. Skrbi ga njihov most, ki ima od oranja snega pozimi poškodovano ograjo. “Železni drogovi rjavijo predvsem tam, kjer so naslonjeni na betonske nosilce v vodi. Pozivamo novomeško Vodno skupnost, ki bi po večkratnem dogovarjanju že lahko prišla pogledat, kako je Krka predvsem v ovinkih zarasla z jelšami, da turisti komaj še vidijo grad, usnjarna pa se ne vidi več. Na slikah iz preteklosti se lepo vidi, da tu včasih ni bilo nobenih jelš, torej bi jih kazalo vsaj razredčiti,” je menil. Roman Rajer iz Vodne skupnosti Novo mesto je povedal, da most ni v njihovi pristojnosti, kar se tiče zaraslosti reke, pa to redno kontrolirajo. Čistijo tam, kjer je potrebno, in skrbijo za zaščito pred delovanjem voda, toda njihovo delo ni tako zelo svobodno, kot si večina misli, saj morajo v prvi vrsti upoštevati naravovarstvenike. L. M. PO ODLOČITVI USTAVNEGA SODIŠČA Grožnje in streljanje na Bučki Zagovorniki priključitve Bučke k sevniški občini se ne morejo sprijazniti z odločitvijo Ustavnega sodišča - Pri streljanju pred bifejem na Bučki strelec ob dva prsta BUČKA - Na Bučki je še vedno vroče. Potem ko je minuli četrtek Ustavno sodišče razveljavilo slab mesec veljavno priključitev devetih vasi nekdanje KS Bučka k sevniški občini in jih vrnilo v občino Škocjan, to ni pomirilo razvnetih strasti v teh krajih, ampak j ih je še podžgalo. Minuli petek je zaradi tega na Bučki prišlo celo do streljanja. V petek zvečer se je namreč v tamkajšnjem kulturnem domu sešel razširjeni odbor, ki se je potem, ko je državni zbor po hitrem postopku brez predhodnega referenduma območje Bučke čez noč ponovno priključil k Sevnici, prizadeval za vrnitev pod občino Škocjan. Na sestanku, na katerem je bilo 12 udeležencev, je tekla beseda tudi o pripravih na bližajoče se lokalne volitve za nove svetnike in župana škocjanske občine, pa tudi o tem, da je potrebno k sodelovanju pritegniti tudi krajane, ki so bili sicer za priključitev k Sevnici. Na sestanek je prišlo tudi nekaj mladeničev, ki se nočejo sprijazniti s tem, da bo bučenski konec še naprej pod škocjansko občino. Fantje so članom odbora začeli groziti celo z naročenim umorom. Potem so se preselili v bližnji bife, kamor so nekatere člane odbora silili na pijačo, da bi se o zadevi “pogovorili”. Tudi tam so padale grožnje in očitki, kaj vse so jim prizadejali s tem, ko so dosegli, da bodo še naprej pod Škocjanom. Dva najglasnejša in najrazboritej-ša, 24-letni Milan Pungeršič in 26-letni Alojz Tičar, sta se postavljala, da sta večerjala s predsednikom vlade in da je dr. Drnovšek na njihovi strani. Zaradi nasilni-škega “argumentiranja” so umirjeni člani odbora zapustili lokal. NAPIHAL 2,48 PROMILA KRŠKO - V soboto, 19. septembra, zvečer so policisti pri Veliki vasi pri Krškem ustavili J. J. iz Straže pri Raki. Napihal je kar 2,48 promila alkohola. Ker prve prepovedi vožnje ni upošteval, sije zagotovil toplo zavetje med štirimi zidovi policijske postaje. Kot so sporočili iz krške Uprave za notranje zadeve, je Milan Pungeršič že v bifeju pokazal, d* ima za pasom pištolo. Potem je1 Alojzom Tičarjem odšel ven, kjd je ustrelil v zrak, ko je hotel enkrat ustreliti, pa se naboj a> sprožil. Ko je skušal ugotovil zakaj se orožje ni sprožilo, je počilo in lovski šibrni naboj muje odstrelil mezinec in prstanec na levi roki. Ljudje se zgroženi sprašujejo; kakšen namen je imel in kaj vse hi se lahko zgodilo, če bi v bifeja padla kakšna bolj ostra beseda-Kako so ljudje prestrašeni, kaže tudi to, da se celo očividci ne upajo o tem javno spregovoriti in cel« kriminalistom, ki primer raziskujejo, posredovati podatke. , J. dorniz i ZMAGA RIBNIČANOV RIBNICA - V soboto se je začelo tudi tekmovanje v mladinski Adria rugby ligi (U-19), kjer Slovenijo zastopajo igralci RFC Ribnica. V Zagrebu so borbeni Ribničani premagali Mladost z 20:10 (10:10). Strelci za Ribnico: Primožič 10, Divjak 5, Mihelič 3 in Smolič 2. (M. G.) VIKA STRAJNAR MED NAJLEPŠIMI - Med dvanajstimi lepoticami'■ vse Slovenije, ki so se zbrale na finalnem izboru miss Slovenije za misssveM 1998 minulo nedeljo zvečer v Cankarjevem domu, je bila tudi dvajsetletnD študentka Viktorija Strajnar (na sliki desno) iz Kostanjevice. V veliki fiF)' le se je prebilo po polfinalnem izboru 27 kandidatk, izbranih na lokalm tekmovanjih v raznih krajih Slovenije, kjer se je predstavilo 131 deklet, Vm kot prva spremljevalka miss Dolenjske 11. julija na Otočcu. ŽalseHeleii° Dremelj kot miss Dolenjske na polfinalnem izboru v Termah Zreče ni pd' bila v finalni izbor, je pa stroga žirija tja poslala njeni spremljevalki ViV Strajnar in A nito Sobar iz Črnomlja, tako da glede izbora na Otočcu osta' ja vprašanje: majhna prevara, farsa ali zgolj nestrokovnost žirije? No, k“' korkoli že, Vika in Anita sta se v finalu odlično izkazali in na velik0 navdušenje občinstva v CD se je Vika uvrstila tudi v superfinale šestiH najlepših. Najlepša trojka je torej: miss Slovenije 1998 - Miša Novak s Ptufi 1. spremljevalka Viktorija Strajnar iz Kostanjevice in 2. spremljevalka Tj®? Ciganovič iz Mežice. Viktoriji so posebno pozornost izkazali prijatelji fr someščani v torek popoldne na velikem sprejemu in s povorko skozi d‘r lenjske Benetke. (M. K., foto: Peter Klinc) KUKMANI VELIKANI- Letošnja gobarska sezona, ki je dosegla vrhunec v minulih mokrih jesenskih dneh, je postavljala rekorde tudi pri drugih vrstah gob, ne le pri ajdovč-kih. Tako je osrečila tudi Ivanko Jerman iz Novega mesta, ki je pri Lužarjevem Kalu našla tele prelepe travniške kukmane, med katerimi je najtežji tehtal kar 75 dkg. SOS TELEFON VABI PROSTOVOLJKE LJUBLJANA - SOS telefon za ženske in otroke -žrtve nasilja vabi nove prostovoljke na usposabljanje, ki se bo začelo 30. septembra ob 16.30. Za vse informacije lahko pokličete vsak dan med 18. in 23. ure na telefon 061/441-993 ali 061/97-82. Naslednje usposabljanje bo marca prihodnje leto. BO PLAZ ODNESEL ŠE KA KŠNO ZIDANICO? - Po močnem deževju je .plaz 13. septembra potegnil v vinograd starejšo zidanico 73-letne Jožefe Kozinc iz Zabukovja v sevniški občini, naslednjega dne pa se je hram z zidano kletjo in leseno nadgradnjo sesul kot hiša iz kart, zidanica Ceškovih pa je ostala brez vogala, se za kak meter zapeljala v dolino in se nagnila. Tako je le še vprašanje časa, kdaj bo ta podvrški “stolp v Pizzi ” zgrmel v vinograd. Kakšnih 20 lastnikov zidanic ima na tem odcepu proti Velikemu vrhu zdaj le zasilen dostop do svojih parcel po poti preko Plausteinerjevega vinograda. Ceškovi pravijo, da so na nevarnost opozarjali pristojne že več let, a vse zaman. Obrnili so se tudi na varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka, temu pa je sevniški župan Jože Peternel pisno razložil, kaj je vzrok, da se zadeva ne premakne. Za sanacijo bi po prvih ocenah potrebovali 3,2 milijona tolarjev, po zadnjih pa kar 6 milijonov, tega denarja pa ne moreta zagotoviti niti KS Zabukovje niti občina. Zato je občina prijavila plaz državni komisiji na ministrstvu za okolje in prostor. Takrat je imela občina prijavljenih tej komisiji že 12 plazov, potrebnih sanacije. Upajmo, da dotlej v Podvrhu ne bo zdrsela v dolino še kakšna zidanica. (Foto: P. Perc) Na tone heroina po balkanski poti čez Slovenijo O drogah v Gotenici GOTENICA - V Vadbe-no-oskrbnem centru policije v Gotenici se je končal tridnevni mednarodni seminar “Ilegalno trgovanje z drogami po vzpostavitvi balkanske poti”. Slovenija predstavlja pomembno državo pri transportu mamil iz vzhodnih držav, ima ugodno geografsko lego pa tudi cestne povezave z zahodno Evropo so dobre. Strokovnjaki ocenjujejo-da se po balkanski poti pretihotapi okrog 60 ton heroina-Slovenski avtoprevozniki so letos iz Bolgarije v države Evropske skupnosti pretihotapili najmanj 669 kilogra- tapili najmanj ___ ____0 mov heroina, vendar so jih pri tem zasačili policisti-Luka Koper in letališče Brnik sta postali glavni središči Za tihotapljenje kokaina in ka-nabisa, medtem ko se po cestah največ tihotapi heroin-Slovenska policija je uvedla tudi tako imenovane kontrolirane pošiljke mamil i" prokurzorjev, to so sredstva za proizvodnjo mamil. Rezultat tega je bila najdba IbJ kilogramov heroina in 6.000 kilogramov marihuane ter 500 kilogramnov prokurzorjev, aretirali pa so tudi nekaj kurirjev. Slovenska policija sodeluje z Interpolom in dragimi mednarodnimi orga- nizacijami, tako da lahko v prihodnosti pričakujemo še večjo uspešnost na tem pod- M. GLAVONJlC