ib ro rvih iški S in rgo-čim 64
ijor
'OV.
kel
ue
PoStnina pliiiana ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
'sn*
Cena *'
«lJ933
Din 1-50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrlfo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/a leta 90 Din, za */< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se rte vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVI.
V Ljubljani, v torek, dne 28. novembra 1933.
štev. 136.
Hovi davki
Finančni minister je predložil skupščini celo vrsto predlogov za povišanje neposrednih davkov, taks in trošarin, ki smo jih deloma objavili v prejšnji številki, deloma pa jih objavljamo danes. Nedeljsko »Jutro« je poročalo, da so imeli poslanci iz Dravske banovine poseben sestanek, na katerem so govorili o teh predlogih finančnega ministra. Kakor pravi list, so izrekli poslanci dokaj pomislekov zaradi nameravanih novih bremen. Tako so označili nameravano trošarino na gradbeni les »a nesprejemljivo in je bilo soglasno sklenjeno, da bodo nastopili zoper uvedbo te trošarine. Sklenjeno je bilo tudi več Spreminjevalnih predlogov glede taks, zlasti pa glede povišanja tako imenovanih vozarinskih taks. Pa tudi o predlaganih spremembah neposrednih davkov so naslajali poslanci, da je v predlogih finančnega ministra več stvari, ki so sprejemljive, ki pa na drugi strani vsebujejo tudi velike nepopolnosti in neupravičene trditve.
Moremo torej upati, da predloženi pred-!ogi tinančnega ministra ne bodo sprejeti v sedanji obliki in da bodo torej še spremenjeni. Potrebno pa je, da se prav temeljito spremene in nekateri tudi v celoti Črtajo.
Tako je v prvi vrsti omeniti spremembo (dede odmere pridobnine. Te določbe so ''•lasti razburile gospodarski svet in kdor le količkaj pozna razmere v naši trgovini, industriji in obrtu, bi se moral čuditi, če
V	bi bilo' tako. Kajti čisto nelogično je, <4 bi se pridobnine odmerjale od višine stanovanjske najemnine. Pridobnina se vendar more odmerjati le od posla, od dobička, ki ga katero podjetje doseže, pri čemer pa višina stanovanjske najemnine prav gotovo ne igra prav nobene vloge. Je pa odmera pridobnine po stanovanjski najemnini tudi skrajno krivična, kajti »a ta način bi bili slabo situirani trgovci mnogo bolj obremenjeni ko dobro situirani. Tako bi bili najvišje obdavčeni samo oni, ki nimajo svojih hiš, ki so dostikrat prisiljeni, da stanujejo v neprimerno dragih stanovanjih in sedaj naj vsled te nesreče plačujejo še višje davke!
Neglede na to pa se odmerja pridobni-'la po vloženih predlogih tako neverjetno visoko, da manjši trgovci sploh ne bodo mogli obstati. Vendar ni nobena redkost, (la plačuje kdo 2000 Din mesečne najemnine in zato se mu naj odmeri najmanj
96.000	Din osnove za razrez pridobnine in ti temu znesku še najmanj ena četrtina njegove najemnine za lokal. To je preveč in tega trgovina ne vzdrži!
Druga napaka, ki je v novih davčnih predlogih, je ta, da se obremenjuje produkcija. Edini izhod iz krize je samo v povišanju produkcije, ker edino s produkcijo »e poveča narodno premoženje. Zato bi moralo vedno biti načelo državne finančne politike, {la se produkcija ne sme obda-Čfevati. Vsak produkcijski davek je napačen, ker jemlje davčni upravi sami vire dohodkov. Zato zlasti opozarjamo na te davke narodne poslance, da preprečijo nazadovanje produkcije, ki je neizogibno, če »e z davki produkcija podraži.
Nad vse so zadeli gospodarske kroge tudi predlogi o povišanju vozarin. Tarifni odbor, ki menda ni le ustanova zaradi lepšega, je že dokazal, da so pri nas tarife za prevoz blaga previsoke, da so že postale ovira za izvoz, a sedaj naj se še povečajo. To ne gre in to se ne sme dovoliti.
In povišanje raznih taks! Skoraj vsi ti Poviški padejo na breme trgovine in industrije, ki sta že itak v nad vse težavnem položaju. Zlasti pa velja to za trgovino 1 lesom.
V	sobotni številki smo objavili interpelacijo posl. Mohoriča o katastrofi, ki je že ^dela naše lesno gospodarstvo. Že v brez-°eoje se ponuja staraj naš les, a še ga ni Mogoče prodati. Stotisoči naših ljudi so vflled krize lesne industrije brez deda in
že davno bi se moralo nekaj storiti v podporo lesni industriji. A mesto tega dobi lesna industrija nove takse. In nad vse velike takse!
Na tisoče je 'brezposelnih, ker je gradbena delavnost popustila. Z vsemi sredstvi bi se moralo skrbeti za oživljenjegrad-bene delavnosti. Toda z dražjimi cementom, 'z dražjimi opekami, s taksami na gradbeni iles, z višjo zgradarino, z višjo pridohnino, se gradbena delavnost pač ne bo mogla povečati.
Visi vemo, da država mora imeti dovolj dohodkov, da je proračun v ravnovesju in vso pohvalo zasluži finančni minister, da skuša na vsak način to ravnovesje ohraniti. Toda ravnovesje se ne ohrani le z novimi davki, temveč tudi z znižanjem izdatkov. Ti pa so se znižali mnogo premalo in še vedno se pri nas za reprezentanco, za osebne izdatke, za druge neplodne namene izdaja mnogo preveč. Redukcija izdatkov je ob katastrofalnem padcu vsega narodnega dohodka prva zapoved, a ta zapoved je bila mnogo premalo upoštevana. Postali simo revni in to priznanje se mora pokazati tudi v redukciji državnih izdatkov.
Pravilno je stališče, da je treba na vsak imčin preprečiti inflacijo in ohraniti ravnovesje med državnimi izdatki in dohodki. Toda treba je na tem ostati konse-kventno. Posledica deflacije morajo biti nižje cene, kajti drugače mora nastati pomanjkanje denarja. Z obdačevanjem produkcije pa se povzroča dvig cen in položaj postaja od dne do dne težavnejši. Novi finančni predlogi kar kličejo draginjo in ta bo zahtevala novih izdatkov od države, ki bo morala iskati zato novih dohodkov, ki bodo pomenili novo obdačenje in s tem novo draginjo, da se začne potem pesem znova.
Ni drugega izhoda, ko da se da gospodarstvu oddih, da se življenje poceni in potem bo imel finančni minister tudi po sedanjih davčnih zakonih več ko dovolj dohodkov.
Čeprav je naše gospodarstvo v nad vse težavnem položaju, vendar še hoče živeti in množiti narodno premoženje. In ker hoče živeti, zato mora odkloniti predloge finančnega ministra, ker ž njimi bi bila uničena obstojna možnost naših trgovskih in industrijskih podjetij.
Jstžkb stanje naše- industrije
V	soboto je bita v Beogradu skupščina centrale industrijskih korporacij, na kateri so bili podani obširni referati o stanju industrije v naši džavi.
O	kreditnih težavah industrije je zlasti govoril predsednik Vladimir Arko iz Zagreba, ki je med drugim dejal:
Ni dvoma, da preživlja naša industrija danes težke dni. Poleg katastrofalnega zmanjšanja konzumne moči našega naoda in poleg neverjetnih težkoč našega izvoza, je prepuščena naša industrija v pogledu kredita popolnoma sama sebi in svojim skromnim silam. Zasebno denarništvo sploh ne prihaja več skoraj v obzir, krediti javnih ustanov pa se vedno bolj krčijo in njih pomen postaja vedno manjši. Pa še ti krediti so obremenjeni s tako visokimi obrestmi, da postaja vsako uspešno delovanje industrij vedno bolj problematično. Poleg tega prihajajo vedno nove davščine, katerim se pridružujejo še občinske in banovinske davščine ter razne trošarine. Nič pa se ne vpraša, če more industrija te davščine sploh prenesti. Bojim se, da je v tem pogledu že meja prekoračena in da mora priti do težkih posledic, če se gre po tej poti naprej. To velja zlasti za uredbe in zakonske načrte, o katerih se baš sedaj sklepa in v katerih se vodi račun o vsem, samo ne o industriji. Vsi oni, ki mislijo, da more biti industrija ne-izčrpljiv vir dohodkov, ne poznajo resničnega stanja v industriji in oni grade svoje načrte na slabih temeljih, ki bi se mogli lepega dne zrušiti in pod seboj pokopati velik del našega narodnega gospodarstva.
Tajnik čurdin je poročal o londonski konferenci, nato pa govoril o razmerju med cenami industrijskih in poljedelskih predmetov. Industrija je zainteresirana na nizkih cenah živil in sirovin. Te cene pa se morejo ohraniti na nizki stopnji samo, če so stroški kmetijske proizvodnje tako nizki, da se kmetijstvo še vedno izplača, da more kmetovalec od izkupička za svoje pridelke kupovati njemu potrebne industrijske izdelke. Zmanjševanje stroškov proizvodnje pa je vedno bolj težavno in zato postaja kmetijstvo vedno manj rentabilno. Poleg tega se delajo izvozu kmetij* sk-ih pridelkov tako velike ovire, da je ta postal že skoraj nemogoč, dočim je vsled deviznih predpisov uvoz prav tako vedno težji. 1 ako nastaja potreba industrializacije države in tega razvoja ni več mogoče zadržati. Naša skrb zato ne sme več biti, da privedemo nove industrije iz tujine, temveč da dobimo doma industrije ki bodo mogle delovati po istih pogojih ’ko tuje industrije.
Danes ne morejo vse industrije popolnoma izkoristiti svoje kapacitete. Tako so zlasti slabo zaposlene kmetijske industrije,
kakor sladkorne, špiritne, mlini in pivovarne. Edino tekstilne industrije delajo dobro. Vse tekstilne industrije pa delajo večinoma le s tujim kapitalom. Vprašanje domačega industrijskega kredita čaka še vedno na rešitev.
Drugi tajnik centrale dr. Gregorič je poročal o težkočah, ki jih mora premagovati naša industrija. V kako težkem položaju je naša industrija, se vidi najbolj iz velikanskega padca števila zavarovanih delavcem. Dočim je bilo v juniju 1. 1930. 638.189 zavarovanih delavcev, jih je bilo letos samo še 521.177, to je za 117.000 delavcev manj. Skoraj brez izjeme so bili ti delavci zaposleni v industriji.
Finančne težave ameriških velemest
Fiinančni položaj večine ameriških velemest je naravnost obupen. Čeprav so vsa mesta pričela izvajati rigorozno varčevanje, vendar obremenjuj© brezposelnost občine v tej meri, da so mestne blagajne vedno prazne. Mesto Newyork izkazuje samo v proračunu za socialno skrbstvo 43 milijonov dolarjev .primanjkljaja. Da bi moglo mesto kriti ta primanjkljaj, je izdelal finančni referent mesta nov davčni načrt, ki je povzročil vihar ogorčenja, ko so izvedeli davkoplačevalci za njegova določna, lako naj bi se uvedel 5 centni davek od vsak© uporabe taksijev, vodarina bi se zvišala zai 50 odstotkov, uvedel bi se nov davek na vse borzne kupčije, uvedlo bi se 4-odstotno obdačenje kapitalnega prometa, obdačila, bi se zemljiška posest, ki je bila doslej davka prosta, uvedel bi se en-odstotni davek na investicije hranilnic in zavarovalnic. Predlagana je bila še cela vrsta drugih noviih davščin. Odpor proti tem novim davkom je bil splošen in zavzel mestoma naravnost groteskni obseg. Tako je borza zagrozila, da se preseli v New Jersey in je hotela svojo grožnjo tudi izvesti, da je morala občina popustiti. Lastniki taksijev so grozili, da vlože tožbo na najvišje sodišče, če ima občina, po ustavi sploh pravico na takšne davščine. Posledica 'vsega tega je bila, da- občina ni mogla izvesti novega davčnega načrta. Nič boljši ni položaj drugih velemest in Chicago izkazuje v svojem socialnem proračunu 73 milijonov dolarjev primanjkljaja.
NOV PARNIK NAŠE TRGOVSKE MORNARICE
»Oceania« je kupila v Rotterdamu nov tovorni parnik 5000 ton nosnosti, ki ga je prekrstila v »Timok«. Parnik je star 9 let, vozi 12 milj na uro in je zelo dobro izdelan. Vozil bo v Španijo in Maroko. Ima tudi 10 potniških kabin in bo mogoče njih število še povečati.
Ati Mf st UetoHi?
Z ozirom na članek, ki smo ga objavili pred dnevi in v katerem se priporoča, da se vendarle iztožijo dolžne vsote, ker je potem še možnost, da se dolžni zneski tudi izterjajo, nam piše ugledni trgovec na podlagi svojih izkušenj to-ie;
imam odjemalca obrtnika, ki mi dolguje Din 50.000. Priznam, da je bil deset let moj dober odjemalec in da sem napravil z. njim dosti iltepih kupčij.
Nakrat je bil objavljen moratorij za kmetske dolgove. Ta moj obrtnik je delal večinoma kmetom in delavcem, pri katerih ima zato mnogo tisočakov. Ker mu kmetje nič ne plačajo, ne more tudi obrtnik plačati svojih obveznosti in tako tudi meni ne plača nič. Posamezni kmetje mu dolgujejo po 200, 300 ali največ 400 dinarjev. Te zneske ne more iztožiti, ker stane tudi tožba preveč. Noben odvetnik poleg tega itak ,ne bi vložil tožbe, če mu ne plača obrtnik že naprej vseh stroškov. Ker pa ne dobi obrtnik od svojih odjemalcev nobenega denarja, nima tudi denarja za tožbe in zato ne more plačati.
Pripravljen sem bil, da popustim polovico od svoje terjatve in poravnal bi se še nižje, toda vse zaman, ker obrtnik nima denarja. Posestvo, mala hišica, ki jo ima obrtnik, je že preobremenjena od posojil. Mož ni niti zrel za konkurz.
i e .moje terjatve niso torej niti dubiozne, temveč gladka in popolna izguba. Vsaka tožba bi bila brez vsakega uspeha. Ali kako nag to dokažem davkariji? Ce bi te svoje izgubljene terjatve tudi vpisal v bilanco kot izubo, bi mi davkarija ne verjela, ker zahteva, da sodno dokažem neizterljivost teh terjatev. Ali naj torej poleg vse izgube kapitala, izgube obresti vložim še tožbo, ki je itak brez vsakega upanja, da bi vrhu vsega mogel še plačati odvetnikove stroške? Samo to lahko storim, da poženem moža s kopico otrok na cesto, ali kaj drugega ne morem doseči. Samo nepotrebne stroške bi imel.
Žalibog pa ta primer ni osamljen, temveč bom moral jaz, ko vsi trgovci, računati vsled tega nesrečnega moratorija z izdatnimi izgubami, ki gredo tudi v stotisoče. Vprašanje je le, kako bi mi to davkariji dokazali. Takšne so torej posledice kmečkega moratorija za trgovino, če se pogleda za kulise.
V	časopisih smo sicer čitali izjavo, da ne sme en stan trpeti zaradi drugega. To so prav lepe besede, ki pa so žal le besede, ker nam ne bo nihče povrnil škode, ki jo imamo. Smo skoraj na istem ko vlagatelji, ki prav gotovo ne bodo dobili nikdar povrnjenih vseh svojih vlog, vsaj večjih ne, ker je pač to nemogoče. Vse le-pe obljube so zato čisto odveč, ker ni z njimi nikomur pomagano.
OZADJE SPORAZUMA A M KR IK K IN RUSIJE
Trgovina Združenih držav Sev. Amerike z Rusijo je do leta 1931 znašafla po vrednosti povprečno 20,000.000 dolarjev letna L. 1932 pa je padla njena vrednost na
2,500.000	dol. in v prvi polovici 1933 že na 1,250.000. To j© trgovinsko ozadje ameriških pogajanj z Rusijo. Amerika potrebuj© trg za svoje siroviine in Rusija je največji trg, ki si ga more želeti.
MODERNIZACIJA MADJARS&IH ŽELEZNIC
Iz Budapešte poročajo, da' nameravajo izvesti madjarske železnice večj© investicije, da modernizirajo železniški promet. Predvsem nameravajo za brzovlake uporabljati samo lokomotive, kii se kurijo z nafto, ker je ta cenejša od premoga in dovoljuje večjo hitrost vlakov. V ta namen so madjarske železnice naročil© že 70 lokomotiv za pogon z nafto. Brzovlaki s temi lokomotivami bodo vozila tudi na progah, na katerih doslej vsled pramalega prometa niso vozili brzovlaki. Na teh progah bodo imeli brzovlaki samo po dva potniška vagona.
Vlovi tcoš
Poleg .predlogov o spremembi neposred-ndhi davkov in taksnega zakotna jo predložil minister skupščini tudi predlog, da se spremene trošarine.
01. I. predlaga, da se trošarina na kavo poviša od 400 na 800 dinarjev za sto kil.
V	točki 12 61. 72 fcrošardnskega zakona se črtajo besede >izdelane iz lesa< in se s tem razširi trošarina 4 Din od 1 kg 100 odstotne jakosti tudi na kis5 ki ni izdelan iz
01.	3 določa', da se plača od plinsaega olja in od vseh. destilatov sirove nalte 100 dinarjev od vsakih 100 kg. Ta trošarina se
plačuje neglede na to, v kakšen namen se uporablja plinsko olje. Trošarina se plača pri uvozu iz tujine, pri domačih rafinerijah .pa predno se odda v promet. Trošarina na olje in mast za mazanje znaša 200 Din za sto kil brez ozira na to, iz česa se proizvaja. Plača se pri uvozu iz tujine, pri domačih rafinerijah pa, predno se da v promet. Za koloinaz se ne plača državna trošarina.
S čl. 4 se uvaja državna trošarina na deske in les. Za deske, letve in njim podobne ilzdellke iz lesa, razen bukovih, cerovih in vrbovih se plača 20 Din od kubičnega metra, za bukove, cerove rin vrbove izdelke 10 Din, od parketa vseh vrst 5 Din od kvadratnega metra, na grede, prage in drugi
gradbeni material te vrste pod kakršnimkoli imenom razen bukovega, Cerovega in vrbovega 15 Din od kvadratnega metra, za bukov, cerov in vrbov gradbeni material na 7-50 Din od kvadratnega metra, na okrogel les razen bukovega, cerovega in vrbovega 10 Din od kubičnega metra, na bukov, cerov in vrbov okrogli les 5 Din od kub. metra. Kot okrogel les se smatra neobdelan gradbeni les izglastega drevja, ki na debelejšem koneu nima nad 10 cm v premeru brez skorje, ter les drugega drevja, ki mirna brez skorje nad 12 cm v premeru. Državna trošarina se plača v žagi pred oddajo v promet, za prage pa ob izročitvi državnim ali zasebnim železnicam. Les za kurjavo ne spada pod državno trošarino. Ko stopi ta zakon v veljavo, popišejo zaloge gradbenega lesa na žagah.
Za grede in stebre, železne in jeklene se plača 10 Din trošarine od 100 kiJ, za navadno opeko, strešnike in keramiko pa 10 Din za od sto kosov. Za vse druge vrste keramičnih ploč in delov za peči pa 50 par od kosa.
Ko stopi ta zakon v veljavo, se izvrši popis vseh zalog pni prodajalcih na drobno in veliko ter se plača razlika med staro in novo trošarino. Količine do 5 kg kave in do 50 kg drugih predmetov, do 5 kubičnih metrov lesa in 500 kosov opek se ne popišejo in za nje se me pUača trošarina.
Hovi
Glavna določila od finančnega ministra predloženih predlogov o spremembah in dopolnitvah taks so ta:
»Plačevanja taks po točki 6. čl. 5 zakona
o	taksah so kot siromašni oproščeni tudi oni tujci, ki dokažejo, da naši državljani ne plačajo te takse v njihovi državi.«
Iz tarifne postavke 8: za vse objave, ki se prilepljajo ali pritrjujejo na okna, zidove, vrata itd. se plača mesto 0-25 za kos en dinar, če se pa te objave nosijo po mestu, za vsako objavo mesto 5 Din 20 Din. Odstavek pod 2 se spremeni in se glasi: »Za vse napisane in naslikane stalne objave ali reklame, ki se obešajo na raznih krajih ali so izdelane na zidovih, ograjah, tramvajih itd. v kakršnikoli obliki, ko tudi za svetlobne reklame, bodisi s pomočjo kombinacije svetlih točk, ki tvorijo razne črke itd., se plača:
a) izpod pol kvadratnega metra površine na leto 60 (preje 40) Din,
b) od pol kv. metra do enega kv. metra 120 (preje 80) Din,
c) čez en kv. meter do štirih kv. metrov 240 (150) Din in
č) nad 4 kv. metre velikosti letno 500
dinarjev.
Odstavek 3 se menja, spremeni in se odslej glasi: Za vse oglase v časnikih, koledarjih, periodičnih časopisih, knjigah in temu podobnem za vsako razglasitev in sicer:
a) za drobne oglase do 20 cm* površine Din 2 (dosedaj 0 50),
b) za oglase nad 20 do 50 cm* za vsako razglasitev Din 5 (dosedaj 1 Din),
c) za oglase nad 50 do 100 cm* površine 20 Din (dosedaj 3 Din),
č) za oglase nad 100 do 400 cm* površine za vsak oglas Din 40 (dosedaj 5 Din),
d) za oglase nad 400 cm* 80 Din (5 D).« Kot četrta pripomba se doda:
»Davčne uprave so dolžne, da vse elaborate o plačilu te takse pošljejo vsak mesec davčnemu oddelku zaradi cenzure.«
V tar. postavko 10. taksne tarife je postaviti kot 1. pripombo:
»Na pogodbe o razdruženju ko tudi na pogodbe o razveljavljenju sklenjenega pravnega poBla se plača polovica takse po tej tarifni postavki.«
V tar. postavki št. 24 se prvi odstavek spremeni, ki se odslej glasi;
»Vsi gradbeni posli, ki jih kdo sprejme po pogodbi, se ne morejo pričeti, dokler ni pogodba o tem poslu sklenjena in predpisana taksa plačana. Kontrolo nad izvrševanjem te določbe vodi pristojni gradbeni urad, ki more prepovedati vsako de-
lo,	dokler ni sklenjena pogodba in taksa plačana.«
Po tar. postavki 31 se taksa na menice povečuje do 300 Din od 0-60 na 1 Din, na menice do 600 Din od 1*20 na 1 '50, na one do 3.200 Din od 6.20 na 6-50, na menice do 5000 Din od 9-80 na 10 Din, in na menice do 6.800 Din od 13-20 na 13-50 dinarjev.
Tar. postavka 34 taksne tarife se spremeni in se glasi:
Po tar. postavki 101 za prevoz potnikov po železnici mesto 15% od vrednosti potniške karte se bo plačevalo 26 °/o, na ladjah, tramvajih, avtobusih in tovornih avtomobilih pa mesto 10% 15 odstotkov.
Tar. postavka 167 se izpremeni tako, da se mora odslej plačevati predpisana taksa za potrditev vseh trgovskih, bančnih in drugih knjig, tudi od onih, ki so bile doslej plačanja te takse oproščene, kakor n. pr. kopirne knjige in žepne knjige trgovcev, trošarinske in podobne z zakonom predpisane knjige.
Tar. post. 303. je znatno spremenjena v poglavjih I., III., IV. in V. in so takse nekoliko zvišane. Gre za takse na ladje in vlačilce.	(Dalje prih.)
TRGOVINE V NEDELJO PRED SV. MIKLAVŽEM!
Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da je v sporazumu s Pomočniškim zborom spremenilo syoj prvotni predlog v tem smislu, da sinejo imeti oni trgovci, ki imajo v času sv. Miklavža več opravka, v nedeljo, dne 3. decembra svoje obratovalnice odprte le dopoldne' od pol 9. do pol 1. ure popoldne. Kot kompenzacijo pa morajo ti trgovci imeti svoje obratovalnice na praznili 8. decembra brezpogojno zaprte.
Uprava združenja.
*
»Na račune, note, poročila in podobne
spise itd., ki jih izdajajo trgovci, in obrtniki o terjatvah, katere izvirajo iz njih posla, drug drugemu ali drugim osebam, neglede na to, ali se v njih potrjuje izplačilo ali ne in ali so izdajatelji podpisani ali ne, neglede na vsoto, kot tudi na račune od vsakega potroška in oddaje sobe v hotelih, restoranih, krčmah in gostilnah, kavarnah, panzionih, ljudskih kuhinjah, v vseh lokalih, kjer se prodaja jelo in pijača — če v njih ni naznačena cena ali je višja od 5 dinarjev, se plača 0-50 Din (dosedaj 0-25).
Pod računi se razumejo tudi izvodi računov, pod notami tudi popisi blaga in njih prepisi (fakture).
2. Na obračune denarnih zavodov in delniških družb o eskontiranju menic, zastavnih listov in temu podobno se plačuje
1	Din (neizpremenjeno).
3. Na knjižice, v katere zapisujejo trgovci ali obrtniki poedinim osebam blago, ki so ga jim odpremili ali oddali, se plačuje taksa 5 Din (dosedaj 1 Din) letno.
Pripomba 1. Računi, ki se predlagajo državnim in samoupravnim blagajnam ali blagajnam onih ustanov, ki so v državni upravi, če se potrjuje na njih prejem vsote, označene v računu, a se ne prilaga posebna priznanica o prejemu te vsote, so zavezani taksi po tar. post. 33. Ce se predložita račun in priznanica, se plača za račun taksa iz tar. post. 34., za priznanico pa po tar. post. 33.
Pripomba 2. Potroški po kavarnah in krčmah v vaseh, ki imajo manj ko 2000 prebivalcev, se oproščajo plačevanja takse po točki 1. te tarife.
Pripomba 3. Izdajanje računov, not, poročil in podobnih spisov o terjatvah, naročilih in potroških, omenjenih v toč. 1. in obračunov, omenjenih v toč. 2. te tarife, je obvezno za vsakogar.
Pripomba 4. Za neplačano ali nepred-pisno plačano takso iz te tarifne številke je kazen 50kratni znesek neplačane, ali nepredpisno plačane takse.
Pripomba 5. Taksa na račune, note, poročila in podobne spise se plača z uporabo taksnih znamk.
Pripomba 6. Ce je komu vsled notranje ureditve njegovega podjetja potrebno, da izdaja račune, note, poročila in podobne spise v več izvodih, more sam naročiti in uporabljati potrebne bloke, vendar pa mora pred uporabo vsak blok taksirati.
Pripomba 7. Lastnikom uporabljanih računov, not, poročil in podobnih spisov, omenjenih v toč. 1. te tarifne številke, se vrne četrtina plačane takse, če predlože najmanj 100 kosov davčni upravi. To povračilo se izplača v gotovini brez vsake prošnje in takoj, ko se predloži potrebno število izvodov davčni upravi in gre v breme rednega dohodka od taks za to leto.
Iz tar. post. 99 A: taksa na vstopnice v gledališča, umetniške koncerte, za dirke kola jahačev, športne tekme in prireditve kulturnih društev sc bo odslej plačevalo mesto 10*/» od vrednosti prodane vstopnine 20 odstotkov.
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 5. decembra t. 1. od 8. do 12. ure dopoldne v posvetovalnici združenja trgovcev za mesto Celje v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo.
Zveza trgovskih združenj za Savsko banovino
Pred tedni je bila v Zagrebu konferenca vseh trgovskih združenj Savske banovine, na kateri je bilo sklenjeno, da se ustanovi zveza vseh trgovskih združenj. Združenje trgovcev v Zagrebu je nato vložilo na bansko upravo pravila novega
združenja, ki jih je banska uprava sedaj potrdila. V kratkem se skliče ustanovni zbor nove zveze ih bo s tem zopet napravljen velik korak za dopolnitev organizacije jugoslovanskega trgovstva.
NOVA UPRAVA CENTRALE INDUSTRIJSKIH KORPORACIJ
istim trudom
lahko zaslužite več kot sicer.
Naročite pri nas »URAN"-kremo za lice, in pospešujte njeno prodajo. Svojim odjemalcem boste postregli z boljšim in cenejšim blagom.
»URAM.. LJUBIJANA
Mestni trg
Od/tla pvač&kfe
^nudbg;DOimkaMiiM
22.
ted
mi
I
:
za
na
so
rai
je bila izvoljena dne 24. t. m. v Beogradu. Predsednik je Vladimir Arko iz Zagreba,
I. podpredsednik Vlada Ilič iz Beograda,
II. podpredsednik dr. Fran Windischer iz Ljubljane, člani uprave pa: Gjoka Gjun-gjerski iz Novega Sada, dr. Lešič iz Beograda, dr. Voja Besarovič iz Sarajeva in dr. Šifer iz Beograda.
Izvoz lesa v Italijo. Tvrdka Mondini Giu seppe, Milano, via Cardinale Ascanio Sfor-za, 21, želi stopiti v kupčijske zveze s tu kajšnjimi izvozniki stavbnega lesa.
Tvrdka Rigatti Antonio, Zara, poštni predal 26, se zanima za uvoz surovega masla iz Jugoslavije.
Turški zunanji minister Ruždi bej prišel v Beograd, da podpiše prijatelj pakt med Turčijo iu Jugoslavijo.
Splitska industrijska zbornica je prot stirala proti uvedbi trošarine na cement višini 1500 Din za tono.
Nad 1000 praznih stanovanj je v 0« jeku, vsled česar so padle najemnine J 50%.
Reprezentativni Narodni dom igrat
narodna društva na Sušaku.
Za podpredsednika sobranja je bil izv
ljen vladni zemljoradnik Daskalov.
Vodjo Slovakov, prelata Hlinko je spr
jel predsednik čsl. vlade Malypetr ter z njim pogajal o vstopu slovaške ljudsk stranke v vlado.
Fašistična stranka je bila ustanovljen v Rumuniji. V svojem proglasu se izjavlj za stanovsko državo.
V	razorožitvenem vprašanju sta doži veli italijanska in nemška diplomacij precej težak poraz in se bo še nadalj vršila razorožitvena konferenca pod okri Ijem Društva uarodov.
:uussolini je te dni večkrat sprejel obiskal francoskega rimskega vcieposlaiii ka ter mu med arugim izjavil, da se nje govo oseDno mnenje ne krije s stališčeu ai ga je zavzel fašistični tisk o Društvi1 narodov. Zato se misli, da ni nevarnosti da bi Italija izstopila iz Društva narouo' Hitler je imel zadnje dneve več sestau kov s francoskim veleposlanikom Fone« toni. izjavil mu je, da je Nemčija priprav ijena skleniti s brancijo in tudi drugi® urzavami poseben varnosteu pakt. Ta paK pa bi se sklenil šele po doseženem sp« razumu med Nemčijo in velesilami o ra t orozitvenem vprašanju. Ce bi bil ta sp«' razum oosezen, di se Nemčija zopet v nuli v Društvo narodov.
Francija ima baje od Anglije obvez® zagotovilo, da sklene Anglija z njo delen zivno pogodbo, če bi se izkazalo, da sedanje pomirljive nemške izjave le jk> liticen manever.
Dhauiemps je sestavil n«vo trancust'
\ Lauo. Nova vlada J© pravzaprav le druk izdaja prejšn,,© barrairtcve, ker so v BJel
azen štirih vsi prejšnji ministri. Bonc»ul je še zunanji miini-ster. Chautemps je zadržal notranje ministrstvo, Daladier je .vojn1 minister, t mam ono ministrstvo pa jo prevzel Bonnet. Vlada je sestavljena skoraj \t samiih radikalov.
Baldvvin, šef konservativne stranke, se je v enem svojih zadnjih govorov odločno izjavil proti fašizmu.
Litvinov se na povratku iz Amerik« ustavi v Rimu, kjer se sestane z Mussolinijem.
Politična premirje namerava proglasih avstrijska vlada za čas od 1. decembr« do 15. januarja 1934.
Berlinski listi pišejo, da so francosl industrialci orožja avtorji znanih odkriti »Petit Parisienna« o vojnih pripravah Nemčije.
Primanjkljaj v ital. lanskem proračun1
je znašal 3.549 milijonov lir.
Šef generalnega štaba ameriške vojsk*
zahteva, da se poveča število vojske od 1$ na 165 itisoč mož ter da se poveča tudi v s« letalstvo in povišajo plače vojakov, ker f rekrutov vedno manj, dezerterjev pa vedn° več.
Turčija je odklonila prošnjo nemških židovskih emigrantov, da bi se smeli naseliti v Turčiji.
Po zakonu o sterilizaciji bo prisilno napravljenih neplodnih pol milijona oseh. kar bo veljalo državo okoli 15 milijonov mark.
Velike letalske nesreče. Potniško letalo, ki je oskrbovalo zračno zvezo med Šang**-jem in Kantonom se je vsled megle pon®' srečilo. Vseh sedem potnikov je biilo teži® ranjenih. — Največje letalo sveta, rusk° prometno letalo »K 7« je treščilo na tla i5 se popolnoma razbilo. 14 potnikov in ' mož posadke je bilo ubitih. — Italijanst1 potniško letalo je pri vajah blizu Rim*1 padlo na zemljo in se razbilo. Pilot je b ubit. — Na letališču v Pulju se je leta^ vojne mornarice zaletelo v ribiško ladj9 Letalo se je potopilo, pdlota so še rošJ^' mehanik pa je utoniti.
Požari. Zgorelo je skladišče bombah tvrdke Doctor in drug v Mariboru. Škod9 okoli 2 milijona Din. — V Beogradu ie popolnoma pogorela mizarska delavn®9 »Slavija«. Škoda 100.000 Din. — Igralni*® »Mediterrana« v Nizzi je pogorela. Vei milijonska škoda.
ra
S1C
ni
0-
di
d<
zi
ni
P
De*tacsb/a
STANJE NARODNE BANKE
22. t. m. se je njeno stanje v preteklem tednu spremenilo tako-le (vse številke v milijonih dinarjev):
Na aktivni strani:
Zlata in kovinska podloga je narasla za 3*05 na 1.921*58 in sicer zlata za 0*006 na 1.794*9, devizna za 3*7 na 126*4, dočim so valute padle za 0*06 na 0*13.
Devize, ki ne spadajo v podlogo so narasle za 2*39 na 24*87.
Kovani denar v niklu in srebru je na-rastel za 35*5 na 246*09.
Posojila so padla za 7*9 na 2.167*4 in sicer eskontna za 7*9 na 1.858*8, lombard-na pa so se povečala za 0*03 na 308*5.
Bivši predjemi državi so se dvignili za 0*15 na 1.719*4, vrednosti rezervnega fonda za 0*07 na 47*07, vrednosti drugih fondov za 0*01 na 6*7, račun nepremičnin in zavoda za izdelovanje bankovcev za 0*04 na 161*1 in razne aktive za 2*07 na 218*7
Na pasivni strani:
Razni fondi so se le neznatno spremenili.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 56*1 na 4.200*9 in dosegel s tem najnišjo točko.
Zato pa so se povečale obveznosti na pokaz za 73*1 na 1.213*02.
Državne terjatve so narasle za 6*5 na 13*1, tekoči računi za 36*9 na 686*9 in razni računi za 29*6 na 512*9.
Obveze z rokom so pa padle za 5*3 na 1.095*2, razne pasive pa so narasle za 24*3 na 359*3.
Vsota bankovcev in obvez na pokaz znaša 5.414*01 in njej odgovarja skupno zlato in devizno kritje v višini 35*49%, dočim je znašalo prejšnji teden 35*53%. Samo zlato kritje pa je padlo od 33*25% na 33*15%.
Obrestna mera je ostala neizpremenjena. *
Zlata zaloga švicarske narodne banke se je po izkazu z dne 15. t. m. povečala za 24*6 na 1.352 milijonov švicarskih frankov, kritje pa od 94*57% na 94*83%.
Zlate zaloge Angleške banke so narasle na 190*5 milijonov funtov, lani v istem času so znašale le 139*4 milijonov. Zlato Vritje se je v primeri z lanskim letom povečalo od 41*1 na 50*1%.
Po izkazu nemške Državne banke z dne 15. t. m. so se menična posojila znižala, za 205*5, lombardna pa za 15 milijonov mark. Na odprtem trgu banka še ni kupovala vrednostnih papirjev, ki so pa narasli za 194 milijonov. To vsled plačila davkov v vrednostnih papirjih. Devizna podloga se je zmanjšala za 9*5 milijonov mark.
Brazilijanska vlada je sklenila, da no bo
služil za valutno podlago mitreisa dolar, temveč funt. Odslej se računa v Braziliji, da je 60 miLreisov toliko, ko 1 angleški tunt. Posledica tega je, da je vrednost dolarja padla od 12 na 11*77 milreisov.
ČEŠKOSLOVAŠKA GRADI ŽELEZNICE
V	PERZIJI
Češkoslovaškemu konzorciju pod vodstvom stavbenih tvrdk Kruliš v Pragi in Brata Redlich v Brnu se je posrečilo, da je pri veiiaein mednarodnem tečaju za oddajo gradnje 150 kilometrov železniške proge v Perziji dobil gradnjo 12 kilometrov. Na tej progi bodo zgradili tudi
3	kilometre dolg tunel. Vsa dela so pro-računana na 45 milijonov Kč. Strojni inventar bodo večinoma dobavile češkoslovaške tvrdke. Več uradnikov in inženirjev je že odpotovalo v Perzijo, da pripravijo vsa dela, ki bodo trajala približno 26 mesecev. Tudi glede plačevanja del je že dosežen sporazum. Dela se bodo obračun«, vala vsak mesec. 80 odstotkov plačil se bo izvršilo v perzijski valuti, ostanek pa v tujih devizah.
NAJ
BUANSKI BORZ!
Devizno tržišče
Tendenca nestalna
Tekoči borzni teden je zaključil s skupnim prometom Din 1,933.800*67, tedaj v primeri s pretečenim tednom za skoro pol milijona dinarjev manj.
Največji dnevni devizni promet je bil dosežen, kakor kaže spodnja prometna tabela na včerajšnjem borznem sestanku, najmanjši pa sredin borzni dan, ki je komaj presegel četrt milijona dinarjev.
20. novembra 1933 Din 465.800*19.
21. novembra 1933 Din 276.546*23,
22. novembra 1933 Din 307.029*75,
23. novembra 1933 Din 260.007*51,
24. novembra 1933 Din 624.416*99.
Na poedinih borznih sestankih so prevladovali zaključki v devizah Dunaj in Din, katerih skupni totedenski zaključki znašajo 1.605 tisoč dinarjev napram 1.934 tisoč Din v minulem tednu.
Na zaključke v intervencijskem blagu odpade dvestotisoč dinarjev in sicer na devizo Curih 61 tisoč Din, na devizo London pa 139 tisoč dinarjev.
Promet v grških bonih je nazadoval v primeri s preteklim tednom (51 tisoč Din) za 14 tisoč Din, ker je dosegel le 37 tisoč dinarjev; zaključki so bili perfektuirani 21. t. m. po tečaju 41.—.
Porast, odnosno padec prometa v posameznih devizah tekom tega tedna napram zadnjemu tednu (številke v oklepajih, vse v tisočih dinarjev) je bil naslednji: Amsterdam 1 (2), Curih 110 (117), London 163 (237), New York 3 (9), Trst 15 (20), Din. deviza v avstr, privatnem kliringu 794 (1.170) in avstr, šilingi v priv. kliringu 811 (764), ki so bili zaklju-čevani 20. t. m. po Din 9*—, 21. t. m. po Din 9*10, od srede dalje pa po 9*15 Din. Notice deviz, trgovanih na tukajšnji borzi, so bile:
Dne 20. nov.	Dne	24. nov.
najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam	2306*51	2317*87	2305*40	2316*76
Berlin	1362*91	1373*71	1362*08	1372*88
Bruselj	798*02	801*96	796*35	800*29
Curih	1108*35	1113*85	1108*35	1113*85
London	184*53	186*13	186*42	188*02
-\ew York	3491*61	3519*87	3502*72	3530*98
Pariz	223*88	225*—	223*89	225*01
Prana	169*84	170*70	169*79	170*65
Trst	301*13	303*53	301*13	303*53
Temeljem gornje tečajne razpredelnice so v tekočem tednu porasli edinole tečaji Londona (za 1*89 točke), Pariza (za 0*01 točke) in New Yorka (za 11*11 točke), tečaji vseh ostalih deviz pa malenkostno nazadovali.
Efektno tržišče
Tendenca čvrsta
Tendenca v državnih papirjih je bila v tem tednu čvrsta, zaključena pa je bila samo Kranjska industrijska družba in sicer dne 21. t. m. po tečaju Din 305—.
Notice privatnih in industrijskih papirjev so tudi tokrat popolnoma izostale, dočim so tekom tedna izmed državnih papirjev okrepile svoj tečaj naslednje vrednote: 7% inv. posojilo za 2 točki, 8% Blair za 1 točko, 7% Blair za poldrugo točko, 4% agrarne obveznice za pol točke in Vojna škoda za 11 točk — vselej v povpraševanju. Nasprotno pa so v tem razdobju (od 20. do 24. t. m.) popustile Seligmanove obveznice za poldrugo točko v povpraševanju, a Beglučke obveznice za pol točke tudi v povpraševanju. Ostali državni papirji niso beležili.
Žitno tržišče
Tendenca čvrsta
Na tukajšnjem žitnem tržišču je vladala ves tekoči teden nespremenjeno čvrsta tendenca. Cene so ostale brez izprememb. Zaključen je bil 1 vagon koruze in 1 vagon pšenice.
Ponudbe:
Večje količine hmelja (najbližja okolica De ronje—-Bačka) iz leta 1929,1930 in 1931.
Lemo tržišče
Tendenca mlačna; povpraševanja iivahna
Cene so ostale popolnoma nespremenjene, zaključena pa sta bila le dva vagona hrastovih neobrobljenih plohov.
Naši podeželski producenti se kaj radi pritožujejo nad tujo konkurenco, kljub temu pa se mnogi še vedno ne morejo privaditi na strokovno manipulacijo lesa. Blago se običajno steše ali zveže, nato se pa pusti in čaka na oddajo. A da bi se blago sortiralo po dimenzijah, spravilo na strokovno sušenje in potem zložilo ter pokrilo, o tem pri naših manjših producentih ni govora. Tako se zgodi, da se skvari blago, ki bi se pri dobri manipulaciji lahko oddalo. Kajti bukovina postane preperela, hrast počrni in razpoka, napade ga mušica, prav tako očrni jelovina in tudi razpoka. Pogosto se zgodi, da producent niti ne ve, koliko merkantilnega blaga sploh ima. Vsled take malomarnosti trpi predvsem producent sam, pa tudi lesna trgovina.
Mnogo se je že govorilo in pisalo o prepotrebni kvalifikaciji lesnega trgovca, toda doslej se iz raznih obzirov ni ukrenilo še nič pozitivnega. Vsekakor bi bilo neobhodno potrebno, da se tudi lesna trgovina veže na gotovo strokovno izobrazbo.
Povpraševanja:
Več vagonov neobrobljenih bukovih plohov, I., II., III., rnonte, suhih.
Več vagonov neobrobljenih javorjevih plohov (beli javor), I., brez grč in napak, z ravnimi vlakni. Dolžina 2*20 do 2*70 m, 14 cm širine naprej, 27 do 70 mm debeline.
1	vagon smrekovih letvic, 24/38 in 24/48 mm, 4 m dolžine, nekaj se tolerira 2*50 do 3*50 m. — Zdravo, inerkantilno blago, suho. — Ceno staviti franko vagon Postojna.
Več vagonov obrobljene bukovine, L, debeline 27 do 70 mm, dolžine 2*20 do 2*70 m, širina 14 cm naprej.
Foderine, 100 m3, L, II., 4 m dolžine.
Smreka-jelka, III., 4 m dolžine, 18 do 48 mm debeline; podmere, III., 4 m dolžine, 28 mm debeline; kratice, 1-50 do 3*50 m dolžine, 13, 18, 24 mm debeline; morali, 4 m dolžine, 3*50 X 7. 8X8 4X4 cm.
Bukova metlišča, la, izbrano, zdiravo, ravno, na živ rob rezano, suho blago, brez grč, vezano v svežnje, v polnih merah 27 X 27 mm, dolžine 1*—, 1*10, 1*50 m in več. Ceno za m3 je staviti franko vagon Postojna in Podbrdo.
40 vagonov drv za takojšnjo dobavo, polovica bukovih, polovica hrastovih, cepani-ce, suhe, Ila. in lila. s toleranco 10 % okroglic, dolžina 1 m.
4	vagoni bukovih hlodov, la., od 30 cm naprej, 2 m dolžine naprej, do 10 cm srca. Ceno je staviti za 100 kg franko vagon Postojna ocarinjeno.
Foderini 100 m3, I., II., 4 m dolžine, 70, 80, 90 mm debeline, od 20 om širine naprej.
Iščejo se mehka in suha bukova drva in oglje »canella< za izvoz v Italijo.
Ponudbe
3 vagoni orehovih plohov, I., II., suhih, od 27 do 100 mm (120 mm) debeline.
Več vagonov la. orehovega lesa.
Že v 24 urah SE S2\5£
klobuk« itd. Bkrohi in •retlolik« irnje«, ovratnik« in manšete. Pere, «uli, manga in lika domač« perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-4. Selebnrgova o). S.
Telefon it »-71.
0
CIKORIJA
iai pravi domači izdelek
NAGRADNI NATEČAJ ZA OSNUTKE LEPAKA LJUBLJANSKEGA VELESEJMA
Uprava veiiesejma razpisuje natečaj za osnutke lepakov junijskega velesejma v letu 1934.
Osnutki morajo biti izvedeni umetniško za litogratični tisk, največ v štirih barvah. Format osnutka mora obsegati 03 X 9o cm.
Besedilo: XIV. velesejem v Ljubljani, 30. maj — 10. junij 1934. Črke besedila _ morajo biti dobro čitljive. Avtor prvotna-gra„enega osnutka je zavezan sestaviti v li-tograticnem zavodu tudi besediilla v 5 drugih jezikih.
Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 20, decembra t. 1. opoldne ravnateljstvu ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo poslati tooen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo osnutka. Nenagrajene in ne-odkupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 15. januarjem in 15. februarjem.
Predvidene so sledeče nagrade: 1 po Din 2000*—, 2 .po Din 500*— in 2 po Diin 250*—. Avtor prvonagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa, čim predloži litografični zavod poizkusni odtis.
Uprava ljubljanskega velesejma.
AVTOMOBILSKA TVOBNICA SE ZGRADI
V	JUGOSLAVIJI
V	Lyonu so se vodila pogajanja z avtomobilsko tvornico Bleriot, da zgradi ta tvornico za avtomobile v Jugoslaviji. Pogajanja so ugodno zaključena in bo zgradila tvrdka Bleriot tvornico, ki bo izdelala na leto po 800 avtomobilov. Podrobnejši pogoji za ustanovitev tvornice nam niso znani.
AVSTRIJSKI LESNI IZVOZ SE JE POVEČAL
Avstrija je v prvih letošnjih devetih mesecih izvozila 6*93 milijonov metrskih stotov lesa, dočim je lani v istem času izvozila le 6 milijonov. Avstrijski lesni izvozniki so prepričani, da se^bo izvoz lesa še povečal, ker se v ta namen vodijo sedaj pogajanja z Madjarsko in Italijo. Pogajanja potekajo ugodno.
ali t
tiajScUdmik
KUiARNAfT-DEII
IJUBlJAHUDAlMATINOVAli
™HSS55S3B^
arceva
Dr. P
sladna kava
je prvovrsten domal izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega oknsa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Univ. prof. dr. Milan Škerlj:
Vlekaf o uzdafi tne.nU in čekov U* a vo\ewju, tctywiMkiU knjig.
111.	Kazenske posledice nepravilnih predrugačitev
Posledice, o katerih smo govorili doslej, zadevajo v prvi vrsti principala, imetnika podjetja, naj si je fteična ali pravna oseba ali trgovinska družba. Brez posledic pa nepravilno popravljanje ni niti za nameščenca, ki ga zagreši. Ne mislim tu na »disciplinske< posledice, katerih najtežja bi v skrajnem slučaju mogla biti celo odslovitev, izguba službe brez odpovedi, nego pred vsem na kazenske posledice. Naš kazenski zakonik je za ta del jako strog. Stari naš zakonik je vobče kaznoval pre-drugačitve zasebne listine, menice, čeka, poslovnih knjig le, če so se izvršile z namenom, koga spraviti v škodo. Po sedanjem kazenskem zakoniku pa pri menici in čeku zadostuje za kaznivost gola naklepna predrugačitev, torej predrugačitev, pri kateri storilec ve, da listino predruga-čuje, in hoče napraviti listino, ki dela vtis nepredrugačene, pristne, vsaj ob uporabi one povprečne pazljivosti, ki jo v prometu
zahtevamo in pričakujemo od povprečno bistrega človeka. Ni treba namere, koga oškodovati, po Dolencu (Tolmač k kazenskemu zakoniku, str. 347) niti ne namere, listino uporabiti kot pristno. Priznati moram, da se mi po besedilu zakona to zdi prestrogo, kajti § 215. treba le tolmačiti v zvezi s § ‘214.; toda stvarno to ne bo pomenilo razlike, ker pač ne bo zlepa kdo predrugačeval menice ali čeka, če listine ne namerava uporabiti kot pristne. Vendar zakon ne ograža v § 215. vsake pre-drugačitve; treba, da sta bila menica ali ček pred predrugačitvijo pravnoveljavna. Predrugačitev, ki bi listini dodala manjkajočo sestavino, ne bi bila kazniva po § 215., lahko pa, po mojem mnenju, po g 214. Razlika je pred vsem v kazni, po g 215. robija ali strogi zapor do petih let, po § 214. strogi zapor in denarna kazen do 20.000 Din; v prvem primeru sodišče sme, ne pa mora izreči poleg kazni na prostosti tudi denarno kazen. Dvomljiva se mi zdi kaznivost naklepne predrugači-tve po §§ 214., 215., če je ta očitna že ob
pravkar omenjeni pazljivosti; posebno nevarne so torej tudi za ta del predrugači-tve s kemičnimi sredstvi, ni pa izključeno, da se tudi lahko opazljiva predrugačitev v poedinem primeru oceni kot kazniv poskus.
Vse to velja tudi za naklepno lažno voje-nje in predrugaževanje trgovinskih knjig; velja pa tudi, po § 282., za naklepno nepravilno popolnjevanje blankomenic, vsaj toliko, da je po istih določbah kazniv oni, ki blankomenico popolni, ne da bi bil v to upravičen, pri imetniškem čeku bi utegnila nastopiti celo še strožja kazen po § 216. Da veljajo tudi določbe o prevari, če je, v steku s pravkar navedenimi dejanji ali tudi brez steka (konkurence), v predrugačitvi izražen dejanski stan §-a 334., ni treba naglašati, vredno pa je omeniti, da je neredno vojenje in predrugačevanje trgovinskih knjig važno tudi pri zločinih bankrotstva.
Nameščenec, ki stori katero od teh dejanj po navodilu, svetu, zapovedi nadrejene mu osebe, s tem ne postane neodgovoren, pač pa je odgovoren po § 34. kaz. z. tudi oni, ki je naklepoma dal navodilo, svet, zapoved ali je naklepoma pomagal pri izvršitvi, in sicer kot nasnovatelj kaznivega dejanja ali pomočnik pri njem.
Kazenski zakonik res da ne zasega vaeh primerov, ki lahko pridejo v poštev pri predrugačitvah menic, čekov in trgovin-
skih knjig, toda kar zasega — tudi tega je mnogo — to zasega neusmiljeno. Vtis imam, da se naš poslovni svet tega še ne zaveda dovolj, pod vplivom starega kazenskega zakonika, ki je veljal, v bistvu, cele tri generacije, skoro štiri, še vedno misli, da dejanje le vrste ni kaznivo ali vsaj n« strogo kaznivo, če ni bilo namere, koga oškodovati. To je pa brez dvoma pomotn nazirauje, ki se lahko kruto maščuje, kajti §§ 19. in 20. (nedostajanje všdenja za bistvene sestavine dejanskega stanu kazni vega dejanja in zmota glede opravičujočih okolnosti kaznivega dejanja) bosta javalj’ ne pomagala; zanašati se na § 21. (ne znanje kazenskega zakona in pravna zmo ta) je pa tudi silno nezanesljivo, ker treb pomisliti, da se bo na § 21. prav težki opiral oni, ki ima po poklicu posla z me nicami, čeki in trgovinskimi knjigarni in je torej še bolj kakor drugi zavezan poznati zakone, tičoče se teh poslov.
Pri kraju sem. Upam da sem, ne morda vzbudil — tega ni bilo šele treba — nego utrdil zavest o veliki važnosti čim oprez-nejšega in vestnejšega izpolnjevanja in popolnjevanja menic in čekov in vojenja poslovnih knjig, in o hudih posledicah, stvarnih in osebnih, nepravilnega predru-gačevanja teh listin. In vesel bom, če se mi je posrečilo dati nekaj praktičnih napotil za pravilno ravnanje.
(Konec.)
e
[
Ur
P.
ze
sl
pi
ip
g<
Zi
sl
ti
sl
p
v
tl
d
F
1,
,t
i
i
Komanda pomorskega arzenala Tivat
sprejema do 4. decembra ponudibe o dobavi 1300 kg iklingerita, 5 porcelanskih umivalnikov in 5 kompletnih angleških klo-zetov.
Direkcija držav, rudnika Kreka sprejema do 7. decembra ponudbe o dobavi 50 kg jekla in 5 plošč jeklene pločevine.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 6. decembra ponudbe o dobavi 2000 kg gline za soboslikarje in 1000 kg vulkanskega olja; do 13. decembra pa o dobavi 6 kub. metrov lipovih desk.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 7. decembra ponudbe o dobavi kotlovnih manesmanovih cevi ter o dobavi risalnega orodja.
Direkcijja državnega rudnika Kreka sprejema do 14. decembra ponudbe o dobavi 100 m konopnenih cevi, 50 kotlovnih cevi, 10.000 kg negašenega apna.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. decembra ponudbe o dobavi 400 kg mila za pranje in o dobavi elekitiro materiala.
Dne 15. decembra bo pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo 100.000 opek. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 2. decembra se bo sklepala pri Komandi 111. armijske oblasti v Skoplju pogodba za dobavo 60.000 kg fižola, 40.000 kg riža, 20.000 kg testenin, 15.00 kg sočivja, 15.000 kg graha in 900 kg paprike. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.)
Dela za adaptacijo vojaških objektov se oddajo potom ofertne licitacije dne 6. decembra pni Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri inženjerskem oddelku te komande.)
Dne 4. decembra t. 1. bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku ofertna licitacija
za dobavo 100.000 kg kalijevega solitra. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Popravilu ozkotirne lokomotive se oddajo potoni pismenih ponudb dne 6. decembra pri Direkciji državnega rudnika Velenje. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Dne 5. decembra t. 1. bo pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu olertna licitacija za dobavo jelovega stavbnega lesa.
Dne 1(». decembra bo pri Upravi državnih monopolov, oddelek za predelavo, licitacija za dobavo 498.000 kg raznega papirja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
»Gasilstvo in požarna obramba«
Kot 32. zvezek zbirke zakonov in uredb, ki jili izdaja tiskarna »Merkur«, je izšla ped zgornjimi naslovom zbirka vseh zakonskih predpisov o gasilstvu in požarni obrambi s posebnim ozirom na Dravsko banovino. Zbirko je zbral in priredil naš znani upravni strokovnjak in bon. univ. profesor dr. Rudolf Andrejka. Zbirka je zelo popolna in vsebuje poleg zakona o organizaciji gasilstva, pravilnika o gasilskih uniformah in uredbe o postavljanju domov in drugih objektov, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo, tudi uredlio o požamo-polioijskem redu v Ljubljani. Nadalje objavlja zbirka zakon o gasilnem redu za Štajersko, do-iočbe o gasilstvu iz zakona o občinah in vse določbe o požarni obrambi iz gradbenega zakon«. Navedeni pa so tudi vsi predpisi 'z raznih pravilnikov in stavbnega reda za Kranjsko. Navedeni so dalje tudi vsi drugi važnejši predpisi in izpuščeni samo čisto lokalni predpisi, ko: gasilni in požarno policijski redi avtonomnih mest, predpisi o polaganju in montiranju plinovodov in elektrovodov, o postavljanju in rabi acet<-lenakih aparatov, o požarno nevarnih de-
janjih v rudnikih, o prevažanju raznesil in vnetljivega blaga po železnicah :in brodo-vih itd. Predvsem pa so v zbirki navedeni vsi zakonski predpisi, ki so veljavni za vso državo.
Ker je z novim gasilskim zakonom postavljen temelj za enotno organizacijo gasilstva in ker se odslej zahteva od gasilcev tudi primerna strokovna naobrazba iin morajo zato gasilci poznati vsaj glavne gasilske in protipožarne predpise, bo nova knjiga gotovo od vsega gasilstva pridno uporabljana. Zlasti pa bo dobro služila za osnovo strokovni na obrambi našega gasilstva v gasilskih tečajih, kar je tudi njen namen.
Knjiga velja kljub veliki obsežnosti (231 strani) samo 24 Diin, vezana pa 32 Din, da si jo more nabaviti vsako gasilsko društvo.
Tritia poročili
m
POLOŽAJ NA BANATSKEM ŽITNEM TRGU
Na žitnem trgu v Banatu je nastala v zadnjem tednu precejšnja sprememba, ki je nastala vsled velikih ponudb koruze. Preje živahno povpraševanje po pšenici je skoraj popolnoma prenehalo in tendenca za pšenico je mlačna, cena 99 do 101 Din. Za oves in ječmen sploh ni zanimanja in se prodaja oves po 45, ječmen pa po 60 dinarjev. Letošnja koruza je po kakovosti zelo slaba in ima vsled nedozorelosti po 30 do 32% vlage, dočim je po borznih uzancah dopustna le 14 odstotna vlaga. Sušilnice potrebujejo dvakrat toliko časa za sušenje koruze in morejo vsled tega izkoristiti samo polovico svoje kapacitete. Izvoz koruze je zelo majhen. Največ se je izvozilo koruze na Češkoslovaško in v Avstrijo, kjer vlada za koruzo precejšnje zanimanje. Vendar pa ni konzum Avstrije in Češkoslovaške tako velik, kakor se je mislilo, in je vsled tega cena koruze na-
zadovala od 75—76 na 70—71 Din. S teni se je cena naše koruze že zelo približala svetovni pariteti in zato se nekateri izvozniki trudijo, da bi prodali našo koruzo v Anglijo in druge severne dežele. Cena sirove koruze je po 40 do 45 Din.
Program ljubljanske radio postaje
Sreda, dne 28. novembra: 12.45: Reproducirana glasba (Revija slavnih tenoristov) — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, reproducirani cit,raški koncert —	18.00
Komorna glasba, radioskvintet — 18.30: Radio-orkesteir — 19.00: Dubrovnik in Dalmacija (Aljančič Zdenko) — 19.30: Literarna ura: Kmetje v »Lovčevih zapiskilH (prof. Preobraženaki) — 20.00: 'Prenos opere iz Ljubljane. Vmes čas in poročila Četrtek, dne 30. novembra: 12.15: Repr>
duclrana gin«.!m (rz. avoOnili til.mov) - -
12.45: Poročila — 13.00: Čas., reproducirana glasba (domače in tuje žaljivke) — 18.00: Vzroki otroških slabih lastnosti (A-Černejeva) — 18.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 19.00: Srbohrvaščina (dr. Rupel) — 19.30: Plošče po željah poslušalcev — 20.00: Prenos iz Beograda — 22.00: Čas, poročila, Radio-jazz.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Torek, dne 28. .novembra: Zaprto.
Sreda1, dne 29. novembra:	Zajec. Red
Sreda.
Četrtek, dne 29. novembra: Sv. Ivana. Red Četrtek.
Peteik, dne 1. decembra ob 15.: Robinzon ne sme umreti. Premiera. Izven.
Opera, začetek ob 20.
Torek, dne 28. novembra: Havajska roža. Red B.
Sreda, dne 20. novembra: Traviata. Red A-Četrtek, dne 30. novembra: Zaprto.
Petek, dne 1. decembra: Mala Florainy.
Izven. Znižane cene.
Sobota, dne 2. decembra: Stoji, stoji Ljub-ljanca. Premiera. Izven.
TISKOVINE
mhvrstlrgmke, uradne ,nklam-ne,časopise, knjige, večban
liele hiLv/r in ntrraiii f
'*%jjprrVtimsk hilro in poceni!
TISKARNA MERKUR
LJ U B U AN A .G RI GORCI č EVA 5123
cJel-2 5 - 52 telegram :7IfkairuilUerkuv.
‘Grgovci in industrija/
fpgovsfci
lisi
te priporoča za
insmvivanfel
J. HLEBS, LJUBLJANA
DRUtBA S O. Z.
CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19
Sobo-trkoslikarstoo In pleskarstvo
Vsa dela Izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70.
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Dreja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgorako-lnduetrljsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.