CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
"EL NUEVO PERIODICO
REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316.
31 — Retiro 5839
Leto I.
BUENOS AIRES, 8. SEPTEMBRA 1934
Štev. 48
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
1930
6. septembra
1934
Pred štirimi leti, v ranih jutranjih urah, je oddelek fašističnih miličnikov sprožil svoje puške na Bazoviški planoti pri Trstu; štirje mladeniči, štirje mučeniki primorskih Slovencev so se zgrudili in s svojo vročo krvjo napojili rodno zemljo, ono našo ljubo slovensko žemljico, ki so jo tem bolj ljubili, čim bolj jo je teptalo tujčevo kopito.
*
Iz naročja tlačenega in trpinčenega slovenskega ljudstva so si bili fašistični mogotci izbrali četvero žrtev, da zadostijo svoji krvoločnosti. Proces proti Bidovcu in tovarišem so uprizorili s posebnim pom-pom. Izredni tribunal se je bil preselil iz Rima v Trst, kjer je začel poslovati 1. septembra. Že par dni prej se je bilo mesto spremenilo v pravcato vojašnico; milica iz bližnjih in oddaljenih krajev je bila mobilizirana ter je poplavila Trst in okolico; policija je bila pokonci, vojaštvo v pripravljenosti, v pristanišče so privozile vojne ladje; vdolž meje so se ojačile straže, ječe na Primorskem so se prenapolni-le.
Vsa znamjenja so kazala, da se pripravlja veliko in kruto izzivanje. In to je tudi bilo.
Proces se je pričel kakor veliko slavje; slavje podivjanca, ki drži žrtev trdno v svojih rokah. Tržaški prefekt, oblečen v paradno uniformo, je vkorakal v sodno dvorano na j čelu vojaških in civilnih oblastni- | kov...
Črnemu tribunalu je predsedoval 33 letni general fašistične milice Cristini, znan že iz procesa proti Vladimiru Gortanu. Vse je bilo skrbno pripravljeno. Fašistični odvetniki, katerim je bila poverjena obramba, so bili dobili od državnega pravdnika natančna navodila, kaj in kako se morajo zadržati obtoženci. Tako je proces potekel v največjem "redu". Odgovori obtožencev so bili nad vse kratki. Sledili so prigo-varjenju braniteljev, ki so jim svečano zagotavljali, da bodo samo na tak način ubežali najhujši kazni — smrtni kazni. To pa fašističnih odvetnikov ni zadrževalo, da ne bi v svojih govorih slikali svojih klijen-tov v takšnih barvah, da jih je moral celo Cristini prekiniti ter jih opozoriti, da so braniteJji, ne pa to-žitelji... Nad vse sramoten je bil nastop odvetnika Zennara; ni ga bilo sram izjaviti v "obrambnem" govoru, da je smrtna kazen za njegova dva klijenta neizogibna. — Vkljub temu pa je ta dični mož zahteval za svojo "obrambo" celih 30 tisoč lir! Na očitke nekega belgijskega odvetnika, ki je bil slučajno prisoten pri procesu, je Zennaro skomignil z rameni ter izjavil: "Dobil sem takšen ukaz!"...
Proces je bil le komedija, krvava in sadistična komedija; usoda Bidovca in tovarišev je bila zapisana še preden se je v Trstu sestal fašistični tribunal.
Razprave so imele trajati — po prvotnem načrtu — najmanj deset dni; dne 2. septembra pa so prišla nova navodila. V Beogradu se je i-niela vršiti naslednjo soboto, 6 septembra, plove«na blagoslovitev novih praporov za jugoslovanske pol-k(|„To slavje je [bilo treba zkaziti. Zato je prišlo iz Rima v Trst povelje, naj se proces konča že v petek, da se bo izvršitev smrtnih obsodb iz vršila "pravočasno"...
Šlo se je torej za izzivanje ne saino jugoslovanskega naroda v Italiji, marveč tudi onqga na drugi stra ni meje.
Proces se je res končal v petek. Ob 11. uri zvečer je bila razglašena razsodba: Ferdinand Bidovec, Fran Maruiič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so bili obsojeni na smrt; A,ojz Španger na 30 let ječe; Via dimir Stoka na 20 let; Nikolaj Kosmač na 25 let; Andrej Rupel in Lovrenc čač vsak na 15 let; Ivan O
Pred sporazumom med Italijo, Francijo in Malo antanto?
Neki veliki novinarski obveščevalni urad, o katerem pravi jo, da je z italijansko vlado v dobrih stikih, je objavil v četrtek vest iz Rima. glasom katere sta se Italija in Francija ne le pobotali in sporazumeli glede sile vojnih mornaric obeh držav, marveč sta se v glavnem tudi domenili za tesno sodelovanje v evropski politiki, sodelovanje. pri katerem bi prišla v poštev tudi Mala antanta. "Voj ske teh držav", pravi omenjena vest, "bi štele skupno poldrag milijon mož ter bi odločevale o miru v Evropi".
V koliko odgovarja ta vest resnici, to nam pokaže bodočnost. Znano je, da se je italijanska zunanja politika v zadnjih mesecih popolnoma preokrenila ter da je do tega preokreta prišlo po celi vrsti občutnih neuspehov, ki jih je italijanska di-
bad in Andrej Manfreda vsak na 10 let; Slavko Bevk, Miroslav Per-tot, Marij Zahar in Jožef Kosmač vsak na 10 let. Zofija Kerže-Fran-češkinova pa na dve leti in pol.
Z divjaškim veselim vzklikanjem so navzočni fašisti pozdravili razsodbo, dočim je Frančeškinova objela v celici Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča...
Neslednje jutro, na vse zgodaj, so obsojence odpeljali na strelišče v Bazovici.
Streli, pod katerimi so se 6. septembra zgrudili naši mučeniki, še vedno odmevajo v naših dušah, da-si smo v tujini, daleč proč od rodnih krajev; krogle, ki so jih zadele, še vedno rijejo in bodo še rile tudi v naših srcih, dokler ne napoči dan, ko se bo krivica strla in bo naš rod spet zagospodoval na svoji zemlji.
Ena sama vroča želja je v nas, ko obhajamo novo obletnico Bazovice: da bi ta dan ne bil več daleč!
plomacija doživela v svojih kombinacijah in eksperimentih z Nemčijo, Bolgarsko in Albanijo, s paktom četvorice, z Mu-ssolinijevim navalom proti Zvezi narodov itd. Vsi italijanski diplomatski manevri nedavne preteklosti so bili usmerjeni pro ti Franciji in njeni glavni zaveznici — Mali antanti, in vsi so se izjalovili tako, da je Italija zagazila v osamljenost, katera je tem bolj neprijetna za fašistični režim, ki bi pred italijanskim ljudstvom rad paradi-ral kot eden izmed najbolj odločujočih faktorjev v evropski politiki.
Po lepih uspehih, ki jih je doživel v zadnjih mesecih Bar-thou, Mussoliniju pač ni preostalo drugega, nego da posluša stari nasvet: "Fare bella faccia a cattivo gioco". . . Začel se je dobrikati vprav tisti latinski "sorelli", ki jo je bil vsa prejšnja leta tako hudo obstreljeval z besedami. Vkljub rezervira-nosti obeh vlad so :'e več krat prodrle v svetovni tisk vesti, ki so zagotavljale, da se med Parizom in Rimom napeljujejo niti prijateljstva.
Radi povezanosti francoske zunanje politike z ono Male an-tante, je pa razumljivo, da pelje pot iz Rima v Pariz, in obratno, preko Prage, Bukarešte in Beograda. Pred nedavnim smo i-meli priliko obvestiti čitatelje, na podlagi poročil iz domovine, da išče Itali ja stikov tudi v Beogradu ; vprav te dni so listi ponovno pisali, da pojde češkoslo-veški zunanji minister dr. Be-neš v kratkem v Rim, konferi-rat z Mussolinijem, ter da poj-
de tja pozneje tudi Barthou. — Vse to bi kazalo, da se med I-talijo ter Francijo in Malo antanto res vršijo pogajanja.
Kar se Češkoslčvaške in Romunije tiče, bi sporazum z Italijo ne mogel biti združen z večjimi težkočami. Povsem drugačen je pa položaj Jugoslavije. Prijateljskih oziroma vsaj prijaznih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo ne more biti, dokler bo fašizem teptal najbolj elementarne pravice Slovencev in Hrvatov na Primorskem.
Ali se je Italija odločila, da spremeni svojo politiko v Julijski krajini ter jo spravi v sklad vsaj z najosnovnejšimi pojmi pravičnosti ? Mnogo razlog bi mogli navesti, ki upravičujejo dvom v tem pogledu, vendar pa si ne moremo razlagati, kako bi sicer bil možen tak sporazum, o kakršnem govori zgoraj omenje na vest iz poluradnega italijanskega vira.
Možno bi bilo, da je Francija skušala vplivati v Beogradu, a nemogoče je, da bi se Beograd tem vplivom vdal. Preko jugoslovanske narodne manjšine v Italiji beograjska vlada v pogajanjih z Rimom ne more in ne sme. Preveč je naš narod na Primorskem radi svoje jugoslovanske zavesti že pretrpel in preveč svoje krvi prelil.
Torej
Tukajšnja "Prensa" je pretekli torek objavila posebno poročilo z Dunaja, ki zagotavlja, da se Jugoslavija v svoji zunanji politiki približuje Nemčiji ter se odmika od Francije. Vest je tre ba citati z veliko previdnostjo, saj bi to pomenilo tako velik preokret v jugoslovanski politiki, da je dvom o utemeljenosti takšne trditve več ko upravičen. Vendar pa...
Vendar pa bi bil tak preokret razumljiv, ako bi Francija na vsak način, in ne oziraje se na Jugoslavijo, hotela doseči sporazum z Italijo.
Trije diktatorji - danes in pred 20 leti
Z leve proti desni: Sedanji iKeichstusenrer*
Hitler je bil za
časa svetovne vojne desetnik — .. "frajtar". .. Stalin, ki danes vodi Rusijo, je
bil delavec. Mussolini, ki ima danes v rokah I-talijo, se je ponašal s petelinjem perjem na bersaljerskem klobuku.
* *
RAZNE VESTI
Boj med Italijani in Nemci se še
vedno nadaljuje v listih; kri ne teče, pač pa se v velikih potokih pretaka črnilo. V zadnjem času so I-talijani postali tako gostobesedni v polemiki proti nacijevcem, da je nemški minister za propagando — Goebbels — že začel misliti na to, da izžene vse italijanske poročevalce iz Nemčije.
MandzVirski tolovaji so izvršili napad na vlak severne mandž. železnice, ko je vozil v bližini Suhyja. V boju je padlo 13 japonskih potnikov, prekó 20 oseb pa je bilo ranjenih. Tolovaji so ugrabili devet oseb, med njimi tri severnoameriške državljane, za katere so zahtevali odkupnino. Neki japonski topničar-ki pa se je posrečilo rešiti ugrabljene potnike.
136 potnikov je utonilo, ko se je pri Antungu v Mandžuriji potopil pretekle dni japonski parnik "Taian Maru". Samo 26 oseb se je rešilo.
V Nemčiji so baje začeli nekoliko popuščati; iz Berlina namreč javljajo, da je bil v Oranienburgu odpravljen koncentracijski tabor ter da je bilo izpuščenih na svobodo 724 socialistov in komunistov, ki so bili tam že dolgo konfinirani.
Na Danskem je vlada razpustila nacionalno socialistično organizacijo, Aretiranih je bilo več nacijev-cev, ker so baje pripravljali atentat na parlament.
Ruski letalec Aleksejev je rešil štiri sovjetske učenjake, ki jih je bila zima na Novi Zemlji odrezala od sveta in so dve leti bili brez pomoči.
Romunski zunanji minister Titu-lescu se je te dni mudil v Parizu, kjer se je sestal s francoskim kolegom Barthouom. Razgovarjala sta sa o političnem položaju.
Zborovanje zastopnikov 210 angleških delavskih zvez se je začelo te dni v Weymouthu. Zborovalci bodo sklepali o načinu, kako naj se izvede akcija, ki naj prisili delodajalce, da pristanejo na 40 urni delovni tednik. Razpravljali pa bodo tudi o socializaciji kovinske industrije ter o boju proti fašistični nevarnosti.
Ruska komisija odličnih kemikov
se bavi že dalje časa z vprašanjem proizvajanja sladkorja iz premoga. Po zadnjih poročilih iz Moskve so poizkusi baje končno popolnoma u-speli.
Nova ležišča zlata so baje odkrili na Cabo de Hornos ter na Navarin-skih otokih na strajnem jugu chil-ske republike. Mnogo ekspedicij, ki jih tvorijo ljudje, kateri bi radi kmalu obogateli, je že odpotovalo na otoke.
Te dni so se spet razširile vesti, ki so zagotavljale, da je že vse domenjeno za poroko Otona Habsburškega z italijansko princezinjo Marijo. V Rimu pa izjavljajo, da o tem ničesar ne vedo.
Izročitev Podržaja, ki je še vedno zaprt na Dunaju, zahtevajo sedaj Združene države. Odgovarjal naj bi pred ameriškimi sodniki radi dvoženstva. O usodi njegove druge žene Tufversonove. ni do sedaj še nič gotovega.
Preko 31 milijonov vreč kave so uničili v Braziliji v času od 1. januarja do 81. avgusta t. 1. Tako javljaj o iz Ría de Janeiro.
Za zaščito izseljencev
Naši javnosti je pač znano, da se je v Buenos Airesu že dvakrat ustanovil "Jugoslovanski patronat" z namenom, da prevzame zaščito naših izseljen cev. Takšne "patronate", ki že mnogo let uspešno delujejo, ima jo tu tudi druge izseljenske skupnosti, kakor Italijani, Španci, Nemci itd. Njihova naloga je zaščititi izseljenca, pomagati mu pri iskanju službe, posredovati zanj pri oblastih, pomagati mu v bedi in potrebi. Vrše torej veliko človekoljubno delo, more obroditi uspeh le, ako sloni na nesebičnosti in izvira iz požrtvovalnosti ter ljubezni do bližnjega.
Prvi Jugoslovanski patronat smo dobili na pobudo tedanjega tukajšnjega jugoslovanskega mi mistra dr. Šveglja. Osnoval se je v času, ko se je naša kolonija začela cepiti radi znanih dogodkov, ki so bili v zvezi vprav z omenjenim gospodom, oziroma z njegovim delom. Patronat je začel izdajati svoje glasilo — "Domovino" — in to je bilo eno izmed poglavitnih znamenj njegovega obstoja. Črez nekaj časa je glasilo prenehalo izhajati in za njim je umrl tudi patronat.
V drugo se je ustanovila Izseljenska zaštita na iniciativo nekdanjega tednika "Jugoslavije", ki je bil takrat last g. Ton-ka Miliča; ta je bil dal za patronat tudi znatno vsoto denarja. S prispevki še drugih gospodov iz naše kolonije se je ustvaril fond, ki je za nekaj mesecev zagotovil patronatu življenje. Ta drugi patronat je v zadnjih mesecih zaposlil potom svojega u-rada znatno število naših ljudi. Ko je odbor Izseljenske zaščite izključil predsednika g. T. Miliča in tajnika Pandola-Tadiča, ki sta bila zapletena v zlom banke "Comercial del Plata", pri kateri je bil prvi podupravitelj, drugi pa predsednik upravnega sveta, so se iz tega izcimile razne komplikacije, spori in napadi v nekem tukajšnjem tedniku. Vse to je povzročilo, da patronat ni mogel dobiti v naši javnosti one zaslombe, moralne in gmotne, ki bi mu omogočila uspešno nadaljevanje započetega dela. Radi tega je odbor Izseljenske zaščite sklenil izročiti brigo za zaščito izseljencev ter gmotna sredstva, s katerimi je še razpolagal - nekaj črez 2.000 pesov —, našemu tukajšnjemu poslaništvu.
Takšen je bil položaj, ko je iz selienski odposlanik g. Kazazič sklical večje število članov naše kolonije na sestanek, ki se je vršil v torek, 28. pr. m. Obvestil je navzočne o gornjem sklepu odbora Izseljenske zaščite, s ka terim se je delovanje te ustanove dejanski prekinilo, ter orisal položaj, v katerem se nahaja naše izseljensko delavstvo radi krize, ki jo preživljamo. Da se ta položaj olajša, je potrebno, nujno potrebno, da se delo, ki sta ga započela dosedanja pat-ronata, nadaljuje na trdnejši podlagi ter s sodelovan jem vseh onih naših ljudi iz kolonije, ki so dobre volje. Naglasil je, da je kot izseljenski odposlanec pripravljen sodelovati po svoji naj boljši volji pri vsaki akciji v prid bednim izseljencem, ter poudaril, da je namen sestanka razpravljati vprav o načinu, kako naj se organizira pomoč brezposelnih in potrebnim roja kom.
Ali je to človek? Severnoameriški
policist z masko proti plinom
★ ★ Ú ★ &
Začela se je nato debata, ki jo je vodil g. Avguštin Gobič in ob katere zaključku so navzočni izvolili poseben odpor, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno za sklicanje ustanovnega občnega zbora organizacije za zaščito naših izseljencev, ki naj začne poslovati z boljšimi izgledi za trajno in plodonosno delovanje, nego sta jih imela prejšnja patronata. V ta pripravljalni odbor so bili izvoljeni naslednji gospodje: gradbenik Avguštin Gobič, trgovec Jova Toš-kovic, arh. Viktor Sulčič, dr. Kosta Veljanovič in dr. Viktor Kjuder.
Zračna vojna in velemesta
Prejšnji teden so imeli na Francoskem velike letalske manevre, pri katerih je sodelovalo 400 avijonov. Manevri so dokazali, da se velika mesta, v slučaju vojne, nikakor ne morejo braniti pred zračnimi napadi sovražnih letal.
Bivši minister za zrakoplovstvo Pierre Cot je izjavil sledeče:
Edina rešitev bi bila, da se vojaško letalstvo odpravi v vseh državah ter se uvede mednarodna zračna policija. Naša napaka je bila, da smo presojali možnosti modernega letalstva na podlagi izkustev iz svetovne vojne. Pozabili smo pri tem, da so bila zračna obstreljevanja takrat minimalna. Tekom vseh let vojne je bilo vrženih na London samo 30 ton bomb, ki so povzročile 1.800 človeških žrtev; danes pa more zračna flotilja v e-nem samem dnevu spustiti na London 300 ton bomb. Obstreljevanje, ki bi se v isti meri nadaljevalo deset dni, bi povzročilo 180.000 človeških žrtev! Kaj pa šele, ako bi bil napad, kombiniran tudi z vžigal-nimi bombami ter s strupenimi plini!
"Hlapec Jernej in njegova pravica"
D. K. D. Ljudski oder je uprizorilo v soboto, 25. pr. m., Cankarjevega "Hlapca Jerneja" v Delakovi dramatizaciji. Prireditev je bila izredno dobro obiskana. Občinstvo je napolnilo vse kotičke; prostorne dvo rane "Garibaldi" na ul. Sarmiento, Videli smo med gledalci mnogo članov iz vseh naših tukajšnjih društev. Nekaj takega že dolgo nismo videli in se nam zdelo, da je že docela prišlo iz mode, da bi člani e-nega društva obiskovali prireditve drugega. Ne bomo tu pisali, kaj je bilo temu vzrok; vzrokov je bilo več, v vsakem društvu so bili ter so naši javnosti prav dobro znani. Po zadnji prireditvi bi bilo sklepati, da so ti vzroki izginili ter da se naši društveniki ne gledajo več tako, kakor oni dve domači živali v našem starem pregovoru. Kdor pošteno misli, se je prejšnjo soboto radoval, da se nas je po tolikem času spet zbralo prav mnogo Slovencev v eni dvorarti. Upati hočemo, da ni bil to samo slučaj, lažnivo in prehodno znamenje, marveč da je to znak novega in zdravega ozračja v naši tukajšnji naselbini.
Spored je otvorila godba s sinfo-nijo, nakar se nam je predstavil mešan zbor, k5 je čisto dobro zapel Jenkov "Pogovor z domom"; pri Vo-dopivčevi "V mraku'', s katero je nastopil moški zbor, je pa solist, ki ima sicer dober glas, nesrečno "prijel" ter se tako skregal z zborom. Od solospevov je ugajal posebno "Pogled v nedolžno oko"; pevka prav dobra in bi bila zaslužila bolj krščansko spremljevanje na klavirju.
Sledila 3e uprizoritev "Hlapca Jerneja". Ljudem se je poznalo na obrazih, da pričakujejo nekaj novega, nekaj posebnega. In res je De-lakova dramatizacija Cankarjeve po vesti nekaj nenavadnega in učinkovitega. Zahteva pa od režije mnogo; izvežbati govorni zbor ter organizirati uporabo tehničnih pripomočkov (diapozitivi, reflektorji) tako, da tvori vse harmonično celoto — to zahteva mnogo truda in potrpljenja.
V splošnem moramo reči, da se je dramatični odsek Ljudskega odra resno potrudil, da uprizori to prvo slovensko kolektivno dramo kolikor mogoče dovršeno. V marsikaterem pogledu, posebno v tehničnem, se mu je to tudi posrečilo. Glede interpretacije Cankarjeve in Delakove m'isli pa ne moremo izreči tako brezpogojnega priznanja. V Delakovi dramatizaciji je Hlapec Jernej prvi besednik govornega zbora; on ga
nekako vodi, on mu daje intonacijo. Od igralca, kateremu je poverjena ta vloga, zavisi ves uspeh drame. In vprav Hlapec Jernej nas ni zadovoljil popolnoma. V glasu 'in nastopu je bil od samega začetka pa do konca v vseh nastopih enak, borben in silovit, in — kakor je pač razumljivo in neizogibno — govorni zbor mu je prav tako sledil. To je vzrok, da ni bilo v posameznih slikah nobenega stopnjevanja, marveč je bila ena slika podobna drugi ter se je iz tega izcimila monotonost, enoličnost. ' Ko gre hlapec Jernej k županu iskat pravico, ne vpije in kriči, saj je prepričan, da se bo takoj razodelala pravica, ki jo je Sitar zatajil. Pri županu, ki ga pouči, da "gospodar je gospodar in hlapec je hlapec" se začne Jernejev križev pot. Tudi pri sodniku Jernej ne rentači, samo prestraši se njegovih besed. Le polagoma raste v njem spoznanje, da pravice ni na svetu, in s tem spoznanjem raste njegova upornost, ki doseže vrhunec tedaj, ko podvomi celo o Bogu in si končno sam naredi praVico. — To stopnjevanje mora priti v drami do izraza, a priti more le, ako glavni igralec pravilno razume vlogo Hlapca Jerneja ter da govornemu zboru pravilno intonacijo.
Kakor čujemo, namerava Ljudski oder ponoviti igro; zato smatramo za svojo dolžnost opozoriti na to gla vno in odločilno hibo pri prvi uprizoritvi.
In še nekaj, kar se Jerneja tiče! Čitali smo, da so pri uprizoritvi v domovini nastopili vsi igralci brez šminke. Tudi vemo, da je Delak dramatiziral "Hlapca Jerneje in nje govo pravico" v simbolični zasnovi. Mislimo pa, temu simbolizmu ne bo prav nič škodovalo, ako pri reprizi Jernej nastopi z masko, s šminko. Nekam čudno je, namreč, da človek, kateremu je videti, da nima več ko trideset let, venomer ponavlja — Štirideset let sem robotal...
Študent je bil prešibak v glasu, prav dobro pa je podal gospodarja, župana, sodnika in jezičnega doh-tarja igralec, ki je predstavljal gosposko.
Ponavljamo pa: priznati treba, da je dram. odsek Ljudskega odra izvršil velik napor ter da mu gre za to vse priznanje.
OBVESTILO
Kr. jugoslovansko poslaništvo obvešča :
Jugoslovanski državljani, nastanjeni v prekomOrskih deželah, morejo priti v Jugoslavijo vsaka tri leta za dobo 6 mesecev (na mesto prej dovoljenih treh mesecev) ter za ta čas niso primorani služiti v kadru — ako izpolnijo pogoje iz zakona o ustroju vojske in mornarice od 30. septembra 1931, čl. 45, odst. 2 (ureditev vojaške obveznosti pri predstavništvih v tujini).
D. K. D. "ISKRA" V C0RD0BI
PODRUŽNICA "LJUDSKEGA ODRA"
VABI
na veliko društveno prireditev, ki se bo vršila v nedeljo, 16. septembra t. 1., v Francoski dvorani, ulica Rioja 380. Začetek točno ob 3. in pol popoldne.
SPORED:
1.	Deklamacija v kasteljanščini;
2.	"Ciganska sirota", solospev;
3.	Deklamacija štiriletne deklice;
4.	"Kaj se ti, fantič' v nevarnost podajaš", oktet;
5.	"Po zimi pa rože ne cveto", oklet;
6.	"Nezakonska mati", solospev za sopran, s spremljevanjem;
7. Deklamacija delavca.
8.	"Ptička", solospev za sopran.
ODMOR
9.	J.Štoke veseloigra s petjem v treh , dejanjih:MOČ UNIFORME.
Po sporedu prosta zabava in ples. —
Svira Jazz-band. — Vstopnina: moški
$ 1.—, ženske prosto. — Prireditev so
vrši ob vsakem vremenu.
K obilni udeležbi vljubno vabi
ODROR
JUGOSLOVANSKA KRA LJEVSKA DVOJICA V SOFIJI
Kralj Aleksander in kraljica Marija sta se včeraj, v petek, pripeljala v Sofijo, spremljana od princa Cirila, brata bolgarskega kralja. Princ Ciril je bil zadnje dni gost jugoslovanske kraljevske dvojice na Bledu. — Kralja Aleksander in Boris se bosta razgovarjala o raznih političnih vprašanjih, med katerimi je tudi vprašanje pristopa Bolgarije k balkanskemu paktu.
Hitlerjevci zborujejo
V	Nuernbergu se je otvoril v torek velik kongres nemške nacionalne socialistične stranke. Iz vseh krajev dežele, pa tudi iz inozemstva, so prišli na zborovanje delegati nacijevskih orga nizacij z zastavami. Vseh udeležencev je okrog 600.000, torej ogromno taborišče — tretjina vsega naroda!
V	sredo je dal Hitler prečkati svoj proglas, v katerem pravi, med drugim, da je revolucija končana in si je nacijevski režim utrdil položaj. Sedaj treba nadaljevati že započeto obnovitveno delo. Nemčija nima napadalnih namenov, marveč hoče živeti v miru ter je vsak čas pripravljena pobotati se tudi z onimi narodi, ki so napram njej slabo razpoloženi.
Za ponedeljek je napovedan velik Hitlerjev govor.
t
Nova velika stavka v Združenih državah
Tekstilni delavci Združenih držav so preteklo soboto progla sili štrajk, ker delodajalci niso hoteli sprejeti njihovih zahtev glede ureditve delovnega urnika ter za zvišanje plač.
Stavka je v par dneh zadobi-,la že orjaški obseg in se še vedno širi. Glasom zadnjih poročil je zapustilo delo približno en milijon delavcev. Oblasti se boje resnih zapletljajev, pa skušajo radi tega vplivati, da bi se spor čim prej rešil mirnim potom.
Clínica Médica "SLAVIS"
Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI
Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni.
SPOLNE BOLEZNI
(Kapavico in sifilis)
zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu.
Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih.
Govorimo Jugoslovanske jezike in sprejemamo od 10. — 12. uro ter od 3. - 7. popoldne
ZMERNE CENE
OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje	U. T. 31 Retiro —
1619
NOVI LIST
Stran 3
S
ARGENTINSKE VESTI

Velik požar v Campan!
V noči 29. pr. m. je izbruhnil v mestecu Campani, ob Argentinski centralni železnici, velik požar v tamošnji čistilnici petroleja, ki je last družbe "Compañía Nacional de Petróleo".. Ogenj je povzročil, da se je vnela nafta v velikih tankih, izmed katerih so mnogi eksplodirali s takšno silovitostjo, da so
Maša zadušnica za bazoviške žrtve
Na iniciativo Izseljenskega društva "Tabor" se bo daro vala jutri, 9. t. m., ob 10. uri, v cerkvi na Paternalu, Avalos 260, slovenska sv. maša zadušnica za bazoviške žrtve- Slo vensko mašo bo pel pomnožen pevski zbor.
Vse rojake pozivamo, de se udeleže te maše ter se s tem oddolže spominu — Bidovca, ' vsak način prisostvovati tekmi, je Marušiča, Miloša in Valenči-, Poskusila z naskokom vdreti na ig-
Novemu kolegi, s katerim se je o-bogatil naš izseljenski tisk, želimo mnogo uspeha!
Radi žoge v smrt
Pretirano navdušenje, ki ga mnogi Argentinci imajo za nogomet, je v nedeljo zahtevalo dvoje človeških žrtev. V Avellanedi je igrala "Boca" proti "Racingu". Naval občinstva je bil tako velik, da mnogo ljudi ni moglo več dobiti vstopnice. Skupina mladeničev, ki so hoteli na
se radi silnega zračnega pnti-	obletnica ustrelitve rišče, Pa je prišlo radi tega do spo-
ol^o	h,Cp. Hülpr na nkn-l	pada s policijo. Iznenada je počilo
nekaj strelov in nastala je velika
je bila v četrtek.
ODBOR.
ga bika. To je tudi eno izmed znamenj, ki kažejo, da se položaj morda vendarle obrača na bolje.
MNOGIM
je že zapadla naročnina. Hvaležni jim bomo, če jo bodo kmalu obnovili. Vsem prijateljem, ki so nam v zadnjih tednih dostavili prav mnogo novih naslovov svojih znancev
ska zamajale hiše daleč na oko li ter so se v Campani zrušile mnoge stavbe. Prebivalstvo je prestrašeno zbežalo na ulice ter je prebilo več noči pod milim nebom, mnogi pa so s svojimi družinami zapustili mestece, ki se je bilo spremenilo v pravi pekel. Nebo je žarelo daleč na oko li in ogromni oblaki dima so se valili nad pogoriščem.
Iz vseh bližnjih krajev, in tudi iz glavnega mesta, so prihiteli gasilci. Bilo jih je kakšnih 400. Zaman so si prizadevali, da . .. , ,. bi pogasili strašni požar. Veter I in P"Jateljev se tem potom iskreno je zanašal plamene zdaj v to 1 ^valujemo. Upamo, da bodo nji-
j •	v,™,; I hov vzgled posnemali tudi drugi na-
smer, zdaj v ono, in vedno novi 1
tanki so postajali žrtve uničujočega elementa ter se razleta-vali. Gorelo je skoro teden dni in je požar v tem času strašno opustošil tovarno. Uničil je naprave skoro popolnoma ter povzročil škodo, ki jo cenijo na 12 milijonov pesov.
Uvedla se je preiskava, ki naj ugotovi, kako je požar nastal.
Požar je zahteval, kolikor se je moglo do sedaj dognati, 4 mrtve in črez 200 ranjenih.
Sedem sto delavcev bo brez dela, dokler čistilnica ne začne spet obratovati.
zmešnjava. Ko se je razburjenje poleglo, je policija našla na tleh ležečega 10 do 11 letnega fantiča, ki ga je bila krogla smrtno zadela v prsa.
• V La Plati pa se je neki 50 letni družinski oče tako navdušil tekom tekme med četama "Independiente" in "Gimnasia y Esgrima", da ga je zadela kap.
Otvoritev živinske razstave
Na sejmišču družbe "La Rural" se je v soboto otvorila živinska razstava, kot je vsako leto priredi Argentinsko poljedelsko udruženje. Otvoritvenim svečanostim je prisostvoval predsednik republike gen. Justo v spremstvu poljedelskega ministra. Navzočna je bila tudi velika množica ljudstva.
Razstavo je otvoril predsednik u-druženja inž. Caceres z govorom, v katerem je nekoliko oštel meščane, ki so šele sedaj, v času krize, spoznali veliko važnost, ki jo ima poljedelstvo za argentinsko narodno gospodarstvo. Govoril je o težkem udarcu, ki je zadel argentinske živinorejce in poljedelce radi pretiranega protekcionizma v Evropi, ter razpravljal o možnosti zavoje-vanja novih trgov. Izrazil je prepričanje, da bodo argentinski produkti, radi svoje izborne kakovosti, mogli uspešno konkurirati tudi v bodoče na tujih tržiščih. "Edini izhod iz položaja je za nas ta, da dobro produciramo", je dejal govornik "In to delamo!"
V ponedeljek so se pričele dražbe. Za plemenskega bika pasme Shor-thorn, ki je dobil prvo nagrado, je kupec plačal 44.000 pesov. Tako visoka cena se že celih sedem let ni dosegla za najboljšega argentinske
ši naročniki tako,da bomo v kratkem mogli reči, da se Novi list čita prav v vsakem kotičku te prostrane dežele, kjer žive slovenski izseljenci.
Nekateri rojaki, ki so nam sporočili, da so brez posla in jim že več mesecev dostavljamo list brezplačno bi dobro storili, ako bi od časa do časa dali kak glas od sebe. Posebnih zahvalnih pisem ne rabimo in jih nočemo, radi bi pa vsaj vedeli, ali so še živi in tako zdravi, kakor jim mi želimo.
KNJIŽNICA
Gd. Luka Aljinovič, vodja Jugoslovanskega oddelka zavoda "Banco Argentino de Ahorro y Edifica-cin", ul. Corrientes 562, nas obvešča, da je osnoval za klijente omenjene banke bogato jugoslovansko knjižnico, v kateri morejo najti tudi Slovenci mnogo zanimivih knjig.
' DUHOVNO ŽIVLJENJE'
"Naše duhovno življenje", ki je iz hajalo prej priloga tukajšnjega "Slovenskega tednika", se je s svojo 59. številko, ki je izšla 23. avgusta, osamosvojilo. Imenuje se sedaj "Duhovno življenje" — "splošno kulturna slovenska izseljenska družinska revija" ter izhaja tedensko v osmerki. U-stañovitelj in glavni urednik je izseljenski župnik častiti gospod Josip Kastelic, izdaja ga pa Ameriška Slovanska Založba Buenos Aires — Sao Paulo — Chicago".
"Duhovno življenje", ki vsebuje tudi službeni vestnik slovenske katoliške misije v Buenos Airesu, bo prinašalo — kakor obljublja uredništvo — prispevke odličnih prijateljev in so-trudnikov iz domovine, kakor tudi iz vseli dežel, v katerih žive slovenski izseljenci.
Sodi iz domačega lesa
Znano je, da je konsum sodov v Argentiniji prav velik in da se krije skoro izključno le z uvozom iz Severne Amerike. V Mendozi je izšla pobuda, da bi se dežela rešila tuje odvisnosti glede tega predmeta. Razpisali so nagrado za onega, ki izdela iz domačega lesa sod za vino, ki bo mogel konkurirati s severnoameriškimi hrastovimi sodi.
Dobra plača
Compañía Nacional de Petróleo je plačala ognjegascem, ki so sodelovali pri gašenju v Campani, celih 25 pesov za vsako uro dela. Takšne plače so pa že nekaj izrednega, da-si upoštevamo, da so ognjegasci radi eksplozij bili ves čas v največji nevarnosti.
POZIV
Tukajšnje kr. jugoslovansko poslaništvo (Charcas 1705, Buenos Aires) poziva naslednja izseljenca, naj se čim prej javita na gornji naslov :
Božo Stipanov.iča iz Córdobe;
Stjepana Paviča od pok. Ivana.
Možje postave; korakajo po nemirnih dunajskih ulicah
bravnavalo vprašanje skupnega dela in unifikacije sokolske akcije v ■ Buenos Airesu, vprašanje pristopa bivših članov Sokola "La Paternal" v Sokolsko društvo Buenos Aires I. ter poročilo Savezu Kraljevine Jugoslavije.
Začasni odbor.
ČAJEV VEČER "TABORA"
Izseljensko društvo "Tabor" je priredilo preteklo nedeljo popoldne, v svojih prostorih ul. Luís Viale 1746, čajev večer za člane ter ožje prijatelje društva. Večer je prav lepo uspel in je potekel ob prepevanju naše pesmi ter ob sviranju marljivega društvenega orkestra. Dobro bi bilo, da bi se takšne intimne društvene prireditve pogostoma vr-
DRUŠTVENIVESTNIK
ŠOLSKI SKLAD
Za šolski sklad je bilo doslej nabranih :
Na prireditvi D.K.D. Ljudskega odra, dne 25. avg. $ 32.60 Gospa Devetak je darovala $ 1.00 Na čajevem večeru Tabora
je bilo nabranih	$ 13.00
Prejšnja vsota	$ 66.95
Vkupno: $ 113.55
VABILO
Sokolsko društvo Buenos Aires I. poziva brate člane bivšega Sokol-skega društva "La Paternal", naj izvolijo prisostvovati seji, ki se bo vršila dne 9. t. m. ob 3. pop., v ul. San Juan 782, in na kateri se bo o-
PRIPOROČAJTE
Novi list!
DOCK SUD
Naša slovanska lekarna
Tu boste lepo postreženi v lastnem jeziku — Krvne analize seča izvršimo brepzplačno
C. Facundo Quiroga 1441
Naeproti policijskemu komisari-Jatu
šile, ker nudijo članom priliko, da se med seboj spoznavajo ter pre živijo nekaj uric v prav prijetni domači družbi.
Udeleženec.
KROJAČNICA IN TRGOVINA
GORICA
Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah.
Delo in postrežba prvostna.
Priporoča se
FRAN LEBAN
Avda. del Campo 1080
U. T. 59-3102	Buenoe Aire»
K***************************
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1723
S *
*
* * * *
H:
*****************************
KROJAČNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billlnghurst 271 «U»1-
CENJENI BRAVEC!
(višina ulice Cangallo 3500)
V obljudenem okraju Villa Devoto, kjer je naseljenih mnogo Vaših rojakov, Prodajam zemljišča in hiše za vsak okus in vsak žep, z velikimi plačilnimi olajšavami.
Kupite tudi Vi tu svojo hišico! Živeli boste med svojimi rojaki ter boste imeli lepo naložen svoj denar, kajti VILLA DEVOTO ima v glavnem mestu najvišjo lego, ima izvrstna prometna sredstva in se tudi v tr-govskom oziru močno razvija.
Obrnite se na moj urad v ul. LOPE DE VEGA 3126, kjer boste vljudno sprejeti. Dam popust pri proviziji vsakemu, ki se predstavi s tem oglasom.
F. CARUSO - Lope de Vega £126
unir
Banco Argentino
DE AHORRO Y EDIFICACION
Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo
ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih.
DENARNA NAKAZILA
Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-prijatelju:
Banco Argentino
DE AHORRO Y EDIFICACION
CORRIENTES 562	CORRIENTES 562
BUENOS AIRES
L
010002010201020101000002020101000000000202000201015353232300000201
Stran 4
NOVI L Is r


DOMA IN DRUGOD
f<-
General Maister umrl
Na Uncu pri Rakeku je preminul 26. julija slovenski narodni junak, osvoboditelj Maribora general Rudolf Maister, vojščak, pesnik in pisatelj.
Rudolf Maiser se je rodil 1874 v Kamniku, študiral v Mengšu, Kranju in Ljubljani, nakar si je izbral vojaški poklic. Ker se je tudi kot avstrijski oficir vedno kazal zavednega Slovenca, je bil pri svojih "višjih" slabo zapisan ter ob izbruhu vojne celo konfiniran v Gradcu in je moral zanj intervenirati dr. Korošec pri cesarju Karlu. Ko se je začelo jugoslovansko osvoboditveno gibanje, je bil Maister v stalnih sti kih s slovenskimi narodnimi voditelji in se je udeleževal sej narodne ga sveta za štajersko. S pooblastilom Narodnega sveta se je 1. novembra 1918 polastil Maribora ter postal poveljnik vse spodnje Štajerske. Mariborski narodni svet ga je imenoval za generala, dasi je bil v avstrijski vojski le podpolkovnik. Njegovi odločnosti in vojaški spret nosti se je treba zahvaliti, da je 23. novembra preprečil načrte Nemcev, ki so pripravljali prevrat, ter da je tako Maribor končnoveljavno prišel pod Jugoslavijo. Slovenske čete so v kratkem času zasedle, pod njegovim vodstvom, do malega vse slovenske kraje na štajerskem, tako da se državna meja v glavnem krije z jezikovno.
V	decembru istega leta je Maister zasnoval, skupno s tedanjim stotnikom Lavričem, načrt, da zasede Celovec, toda pogajanja med jugoslovansko in dunajsko vlado so to preprečila. Tekom koroške ofenzive leta 1919 je bil Maister poveljnik la-bodskega oddelka ter je prodiral v smeri Dravograd—Št. Pavel. Ljub-belskemu oddelku je poveljeval tedanji podpolkovnik Tripkovič. Po večdnevni borbi je general Maister zasedel Velikovec ter prišel na levi breg Drave. Povsod so se Nemci ljuto branili, vendar pa so slovenski in srpski vojaki, ti le pod vodstvom generala Krste Smiljaniča, ki so se prvi krat skupno borili, očistili Koroško sovražnika. Da je ostalo pri vojaškem uspehu, bi bila Koroška jugoslovanska.
Po koroškem plebiscitu je general Maister poslal častni kraljevi adju-tant, leta 1921 pa je bil imenovan za predsednika razmejitvene komisije med Italijo in Jugoslavijo. To službo je opravljal do leta 1923, ko je bil upokojen.
General Maister je bil eden izmed najbolj popularnih Slovencev. Osem in dvajset obmejnih občin ga je i-menovalo za svojega častnega občana, Ljubljana, Maribor in Kamnik pa so po njem imenovali tudi ulice.
Rudolf Maister ni bil samo vojščak, marveč tudi pesnik in pisatelj. Izdal je leta 1904 "Poezije", po vojni pa "Kitico mojih", ter je sodeloval pri raznih slovenskih listih in revijah. Bil je velik ljubitelj knjige in si je tekom let ustvaril obsežno knjižnico ki je znana po vsej Sloveniji.
V	Uncu, kjer je imel posestvo, kamor je bil šel na oddih, ga je zadela kap. Njegovo truplo so prepelja-
li v Maribor, kjer se je 28. julija izvršil veličasten pogreb ob navzočnosti nepregledne množice naroda, vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Truplo je blagoslavil sam kne-zoškof dr. Tomažič.
Ime generala Maistra, osvoboditelja slovenske štajerske zemlje, bo o-stalo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini slovenskega naroda.
Odkritje ogabnega zločina v Ljubljani
V	torek, 31. julija, se je po Ljubljani razširila vest o odkritju senzacionalnega zločina, tako ogabnega, da ga po bestijalnosti še ne pomni mestna kriminalna kronika.
Prejšnji večer, v ponedeljek, je di jakinja Francka Novakova našla pri Gruberjevem prekopu, v bližini železniškega mostu, rujave ženske črevlje in torbico, v kateri je bilo nekaj drobiža, in pa pismo precej zagonetne vsebine. Dijakinja je najdene stvari nesla na policijo, ki je bila med tem že izvedela, da so ljudje videli plavati sredi deroče struge Gruberjevega prekopa truplo neznane utopljenke. Na podlagi pisma je policija ugotovila, da je sa momorilka 38 let stara Jožefa Ce-puder, razprodajalka ljubljanskih dnevnikov, stanujoča na Starem trgu štev. 19.
Oblasti so takoj uvedle preiskavo ter ugotovile, da je Jožefo gnal v smrt grozen zločin, ki se je izvršil v omenjeni hiši in pri čigar izvršitvi je bila soudeležena.
V	omenjeni hiši je stanovala družina Franca Sršeta, 59 letnega delavca, ki se je bil pred leti poročil z Johano Per ter vzel za pastorko njeno nezakonsko hčerko Jožefo; ta je bila postala žena nekega Cepud-ra, kateri je pa v vojni umrl. Mlada vdova je bila znanka Antona Rozmana, starega 36 ]et, ki je pogosto zahajal k njej. V družini je živela še 19 letna Francova in Johanina hčerka Francka zaposlena kot va-jenka v neki predilnici.
Franc Srše se ni razumel s svojo ženo. Pred kakšnimi desetimi leti je bil zapustil družino ter se preživljal kot dninar, hlapec in pastir
po raznih krajih na Gorenjskem. Ko je od starosti in dela onemogel, se je vrnil v Ljubljano, kjer ga pa ni čakal prijazen sprejem. Žena in pastorka sta mu takoj povedale, da ga ne bosta redile ter da si mora sam služiti svoj kruh. Sosedom je cepil drva in opravljal razna druga dela, da si je zaslužil krožnik juhe in kak dinarček. Celo za stanovanje je moral plačevati svoji ženi, ki se je preživljala kot sejmarica.
Žrtev zločina, o katerem poročamo, je postal stari Srše v soboto 28. julija. Takrat so ga sosedje poslednji krat videli. Francka se je bila vrnila zvečer z dela, pa jo je na hodniku ustavila njena polsestra Jožefa; zabranila ji je vstop v sobo, kjer je Francka bivala in spala z materjo in očetom, ter jo vedla v svojo kamro, kamor ji je prinesla tudi večerjo. Francka se je po večerji, kakor običajno v vročih poletnih dneh, odpravila na sprehod ob Ljubljanici. Ko se je pozneje vrnila, je spet naletela na Jožefo, ki ji je velela, naj gre spat v njeno kamro, ne v sobo staršev.
Seršetove žene v soboto ni bilo doma marveč se je mudila na sejmih. Vrnila se je v ponedeljek. Sosedje so videli, kako je Johana s svojo hčerko Jožefo v ponedeljek na vse zgodaj začela beliti stanovanje, nakar sta obe ženski naredili še veliko "žehto". Nihče ni slutil, kaj je bilo vzrok nenavadni delavnosti obeh žensk. Šele preiskava, katero je uvedla policija, je to pojasnila. Na podlagi te preiskave izgleda, da se je dogodilo sledeče:
Jožefa in, po vsej priliki, njena mati, sta sklenili, da se iznebita starega in betežnega Sršeta. Jožefa Cepuder je najbrž skrila svojega prijatelja Rozmana v stanovanje in ko se je Srše vlegel v posteljo, ga je Rozman napadel s sekiro ter ga umoril. Najbrž je pri tem pomagala tudi Jožefa. Zločinca sta truplo razsekala na drobne dosce in deloma pometala skozi stranišče v kanal, deloma pa sežgala. Pri zverinskem klanju je morala kri umorjenega Sršeta brizgati široko na okoli. Stene so bile okrvavljene in tako seveda tudi posteljnina, perilo iti obleke. Da bi se sledovi izbrisali, sta Johana in Jožefa stanovanje pobelili ter perilo oprali. Policija je našla dve okrvavljeni sekiri in nekaj okrvavljenega ter še ne opranega perila. Ker sta dve sekiri, sklepajo, da sta Sršeta napadla Rozman in Jožefa obenem.
VESTI S PRIMORSKEGA
Mnoge zadruge v likvidaciji
Postopno in sistematično je pričel fašistični režim likvidirati naše gospodarske ustanove. Sprva jih je u~ ničeval na ta način, da jim je postavljaj komisarje, ki so v par letih
ran aparat zadrug kateremu seje pred leti divil še svet in zlasti Italijani sami, je danes po zaslugi italijanskega fašizma le še kup raz-
i valin, ki priča o nekdanjih dobrih časih. Ti pa so bili takrat, ko fašizma še ni bilo.
~~ NOVI GORIŠKI NADŠKOF
Za novega goriškega nadškofa, na spravili dobro stoječe in uspevajoče j senika vladike Sedeja, je bil ime-zadruge na rob propada. Ne le, da n0Van Cario Margotti, rojen 1891 je bil tem komisarjem povsem tuj j v Alfonsineju pri Ravenni. Skoro način gospodarjenja v takih usta- vse misije, ki mu jih je bil do se-novah, ampak tudi niso čutili nika-1 daj poveril Vatikan, so bile diplo-ke osebne, niti moralne odgovorno-> matskega značaja. Kakor piše gori-sti napram ljudstvu, ki je svoje tež j gki katoliški list "L'idea del ko in krvavo prislužene denarje vla- popolo" zna novi goriški nadškof galo z zaupanjem v domače zavode 15 jezjkov, med njimi perfektno ruš-in domače vodstvo, ki si ga je samo -ino in vse ostale slovanske jezike.
postavilo in so ti komisarji razsipa- ; li s denarjem na vse načine. Posebno so bili prizadeti oni zavodi, kjer so se komisarji večkrat menjavali in kjer je vsak komisar odnesel s seboj lep del glavnice. Marsikatera naša zadruga je na ta način izgini-
Slovenski verniki, ki so morali za časa Sirottijevega gospodovanja pretrpeti mnoga nova pregajanja 3 strani fašizma, pričakujejo, da se bo novi nadpastir pokazal tudi napram njim pravičnega ter bo zastavil ves svoj veliki vpliv, da zajezi
la. Danes pa je šlo že vse korak na- hudo g0njo proti rabi slovenskega prej. Zadruge in druge ustanove mo j^ka v cerkvah svoje nadškofije rajo že same napovedovati likvida- j ter da prepreči nadaljnje preganja-cijo, ker so vsed razmer postale nj-e si0venske duhovščine, ki se je pasivne.	. b¡i0 prav v zadnjih mesecih močno
Tako so danes v likvidaciji, med poostrilo, drugimi, naslednje zadruge: Zadruga v Renčah; Centralna posojilnica v Gorici; Zadruge v Opatjem selu, v Trnovem, Šempasu, Šmihelu, v Dobravljah, v Podgorici; Kmetijska zadruga v Vrtojbi itd.
Naval fašističnega izmozgavanja ne prizanaša niti vzajemnim zavaro valnicam za zavarovanje goveje živine in sličnim, na posamezne kraje, omejenim ustanovam. Ne le, da jim nalagajo izredno velika bremena, ampak so vse te stalno na vrsti, ko se "prostovoljne" podpisujejo razna notranja posojila in večkrat se pri takih prostovoljnih podpisih zahteva od njih neverjetno visoke vsote, ki gredo večkrat tudi v desettis-če. Ko so pri zadnjem "prostovoljnem" posojilu vračali denar, kot je pisalo fašistično časopisje, ker °o
ga "prostovoljno" preveč nabrali, ni bila niti ena naših zadrug tako srečna, da bi dobila nazaj vsaj en belič. Večina ostalih zadrug, zlasti manjših in kar jih ni še v likvidaciji obstoja danes le formalno in ra papirju, ker sploh nimajo več kaj likvidirati. Ves ogromen organizi-
gjnniiiitiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiim
Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE j
ZASEBNO KLINIKO |
Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires ¡
V VSAKEM SLUČAJU ¡
KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJEF. ZDRAVNIKE IN NAJMODER J NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRAN NI V REDU. NAŠLI BOSTE V § NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE
UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ j
NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO | OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE |
1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO
Sprejemamo od 14. do 20. ure. auiiiiuiuiiiiiuiiiiiiummiiHiiuMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiitHiiiituttiu itiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiJiiiiiiiiiniiMiiiiiHiHtiii*ni«iiiiiiniiiim^^
IDRIJSKI ARETIRANCI KONFI-NIRANI
O aretacijah v Idriji smo svoj čas že poročali. Zadeva se je sedaj končala tako, da so bili naslednji Id-rijčani konfinirani za pet let: Srečko Bajt, Ivo Didič in odvetnik Fr. Vidmar.
Na otoke je bil odposlan tudi Ivan Leban, elektrotehnik, ki je bil pred nedavnim aretiran v Gorici. Obsodili so ga na pet let konfinacije. — Njegovega tovariša češkega državljana Simandla, so pa izgnali iz I-talije.
RADI STARE PUŠKE
V Gorici je bil obsojen na 7 mesecev zapora in 2.400 lir globe Ivan Juračič, doma iz Idrije, ker so bili pri njem našli stara zarjavelo avstrijsko. puško.
• ARETACIJA "VZGOJITELJA"
Policija v Postojni je aretirala italijanskega učitelja Godello, ker se je izkazalo, da je na ogaben način zlorabljal svoje učenke, osemletne deklice, katere je zvabljal na svoj dom. Ognusni zločin je razburil Postojnčane tako hudo, da so hoteli zverino linčati, ko so ga ka-rabinerji gnali skozi trg.
KRATKA SVOBODA
Albert Pertot, trgovec iz Trsta, je bil lani obsojen na leto dni ječe, ker je bil osumljen protifašistične propagande. Maja meseca se je vrnil domov, a ni dolgo užival svobode. Črez nekaj časa so ga spet prišli iskat biriči ter ga odgnali v zapore. Obsodili so ga baje na dve leti konfinacije.
PROTI SPOMENIKU
Oblasti črnem vrhu so odredile, da se mora odstraniti spomenik dr-Franceta Lampeta, ki je stal pred župniščem. Sorodniki so ga morali prenesti na pokopališče. Dr. Lampe je bil književnik in dolgoletni urednik "Doma in Sveta". Prav tako so dali odstraniti tudi spomenik Mateju Cigaletu.
00022348234823532353235323534800020202232323535348534848532353234823484823230001020202000001012353235323532353232323532348235323020200010201015353235323235348235323532348485323484853
NOVI LIST
Stran 5
Kako vzgajajo našo deco
Naše ustrahovano ljudstvo si danes ne upa ničesar več. Uničili so mu vse, kar je imelo. Sedanja naloga fašistov je, da drže to ljudstvo stalno v strahu, otroke in mladino pa, da prikrojijo po svoje in jo pripravijo zase. Pogodili so otroka in mu dali v roke ono, kar ga najbolj razvname in uživi v igro. Saj si ni težko predstavljati ga z leseno puško in sabljico ko koraka, ukazuje in uboga. Takrat živi drugje čisto v svojem kraljestvu. To je fašizem pogodil, izrabil zase in zlorabil otrokova najtemelnejša čuvstva. Dal je še skoro nedolžnemu detetu fašistično uniformo, sabljo in majhno karabinko, postavijo ga v vrsto, napreduje, postane oficir in vodi četico tovarišev, jim ukazuje in marši-ra ponosno kot poveljnik iz vrste. S tem so si otroka navezali nase, ga odtujili od šole in v prvi vrsti od domače vzgoje. Upliv te je danes ponekod popolno onemogočen, saj se na državno šolo že davno sploh ne oziramo več. Starši si na otroka ne upajo vplivati in žive v vedni bo jazni, da bi jim ne povzročil sitnosti in jih javil svojim voditeljem — fašistom. Tudi vpliv šole je s tem popolnoma odbit. Otrok živi neovirano v podivjanosti in kot takega ga dohiti štirinajsto leto, ko prestopi v višjo fašistično šolo. Vso svojo nežno mladost preživi s tem v igra-čkanju in v vzgajanju k divjaštvu. Kašne bodo posledice in kakšen bo vpliv na doraščajoče in odrasle bodo pokazala bodoča leta.
Vsekakor bo ta generacija posebej zabeležena v zgodovini in gotovo na negativni strani razvoja. Posebno žalostna bo ta perioda za našo slovensko mladino. Otroci, rojeni v času fašistične strahovlade se danes že marsikje bore s slovenskim jezikom in ga le za silo obvladajo. Vpliv fašistične šole je na naj manjše naše otroke brez dvoma izredno velik in pred tem si ne smemo zapirati oči-
PROTI SLOVENSKEMU JEZIKU V CERKVENIH OPRAVILIH
Goriška kvestura je razposlala na vsa županstva okrožnico, v kateri odreja, da je slovensko nabožno petje strogo prepovedano izven cerkve, posebno pa pri procesijah. Od prvega septembra dalje je prepovedan vsak napis na zastavah in banderah.Vsi župniki goriške pokra jine so bili pozvani na županstva, kjer so jim podeštatje prečitali to okrožnico ter jih opozorili, da imajo ukaz, naznaniti vsakogar, ki bi se prekršil proti tem določbam. Moliti v slovenskem jeziku je pa za sedaj tudi pri procesijah še dovoljeno. To velja seveda le za goriško pokrajino. Drugod je drugače.
Reški škof Santin je razposlal žup nim uradom okrožnico, v kateri prepoveduje rabo "ljudskega jezika" v cerkvenih opravilih, kakor pri krstih, pogrebih itd.
Debela toča na Gorenjskem
Po več dni trajajoči hudi sopari se je sprožila nad Gorenjsko, 23. julija, huda nevihta, kakršne niti najstarejši ljudje ne pomnijo. V Kokri-ci nad Kranjem se je nenadoma, brez kapljice dežja, vsula gosta toča, kakor kurja jajca debela, trajala pa je le par minut. V Preddvoru iie klestila kakor pest debela toča. Na Trsteniku ni nobena z opeko krita streha ostala nepoškodovana. Sadno drevje je vse okleščeno.
Tudi s Hrvatskega poročajo, da so imeli koncem julija velike nevihte.
OBLETNICA SMRTI DEKANA MONS. IVANA ROJCA
Dne 2. t. m. je minulo šest let, odkar je bela žena smrt ugrabila v Tolminu 62 let starega tamošnjega dekana mons. Ivana Rojea, enega izmed najbolj znanih in priljubljenih svečenikov naše|ga naroda na Primorskem. Gotovo je tudi med tukajšnjimi našimi izseljenci prav mnogo takšnih, ki so osebno poznali in cenili blagopokojnega gospoda.
Ivan Roječ se je rodil pri Sv. Ju-stu v Trstu kot sin delavca, mehanika, doma iz Sovodenj. gole je o-biskoval v Gorici in v mašnika je bil posvečen leta 1890. Kot kaplan je služboval v Solkanu, kot kurat v Biljah, kot župnik v Mirnu in končno, kot dekan, v Tolminu. — Ivan Roječ se je še mlad začel zanimati za gospodarska in socialna vprašanja in je na teh poljih ustvaril svojim rojakom marsikaj koristnega. Širil je med narodom smisel za zadružništvo ter vodil ljudi na pot gospodarske osamosvojitve. Najbolj pomembno njegovo delo na tem polju je bila prav gotovo ustanovitev "Čevljarske zadruge" v Mirnu, s katero je hotel rešiti tamošnje delavstvo iz odvisnosti od židovskih posredovalcev, ki so gledali vedno le na lasten dobiček. "Zadružna o-pekarna" v Biljah, "Posojilnica", ravnotam, Kmetijsko društvo v Šem petru in druge gospodarske ustanove so vzrastle posredno ali neposredno iz njegovega dela in iz pobude. ki jo je on dal. Prav tako je
Obvezno zavarovanje potnikov avtobusnih podjetij
Trgovinsko ministrstvo je predpisalo pravilnik o obveznem zavarovanju potnikov avtobusnih podjetij, ki predpisuje zavarovanje od največ 25 tisoč dinarjev, če se pri vožnji poškoduje ali ubije radi nezgode ena oseba, 400 tisoč dinarjev pa, če se poškoduje ali ubije več oseb. Zavarovanju je podvržena tudi prtljaga. Zavarovanje bodo morala izvršiti prizadeta podjetja pri domačih zavarovalnih družbah, katere bodo od vplačanih premij odstopile 10 od sto ministrstvu za trgovino in industrijo, ki bo dobljene zneske u-porabilo za pospeševanje turizma v državi.	,
tudi ureditev Mirenskega Gradu sad njegovega dela in njegovih prizadevanj.
Mnogim bo ostal mons. Roječ v trajnem spominu tudi radi velikih zaslug, ki si jih je bil stekel za časa vojne, ko je po svojih najboljših močeh lajšal gorje vojnih beguncev ter jim na vse mogoče načine pomagal.
Tudi ko so prišli za naše kraje žalostni "časi hudega nasilja, je bil mons. Ivan Roječ zvest in neustrašen zagovornik našega ljudstva ter njegov tolažnik.
Veličasten je bil pogreb, ki mu ga je priredila tolminska dekanija v torek, 4. septembra 1928. Na tisoče ljudi iz vseh krajev dežele se je zbralo, da se poslednjikrat poslovi od zaslužnega moža. Pogreba se je udeležilo 53 duhovnikov in pela sta zbora iz Tolmina in Mirna.
Blagor mu, ki se spočije..." In blagor tudi mons. Rojcu; smrt mu je prihranila marsikatero žalost, ki bi jo bil še pretrpel radi poznejših še bolj bridkih preizkušenj, ki jih je moral prestati naš trpinčeni narod na Primorskem, katerega je blagi pokojnik tako vroče ljubil in kateremu je bil posvetil vse svoje znanje in razdelil vse svoje imetje.
Slava njegovemu spominu!
ALI KAJENJE RES SAMO ŠKODI.
Trditve, da je kajenje škodljiva na vada, ki polagoma uničuje organizem, sta se lotila v zadnjem času z vsem znanstvenim aparatom angleška zdravnika dr. Haggard in dr. Greenberg.
Ugotovila sta, da ima nikotin to lastnost, da spodbode tako zvane stranske obisti, ki imajo velik pomen za urejevanje sladkorja v telesu, k povečanemu delovanju kakor znano, je primerna predelava potrebna našemu zdravju. Osebe, ki imajo motnje v tem pogledu, so zelo zdražljive in neodporne. Kakor sta dognala oba učenjaka s celo vrsto eksperimentov, učinkuje kajenje pomirjevalno na živce, kar je v zvezi z njegovim učinkom na stranske obisti oziroma na sladkorno presnovo. V tem pogledu je tedaj zdravlju celo koristno. Seveda pa velja to samo za zmerno kajenje.
VPLIVI IN VZROKI LETOŠNJE VROČINE
Največja doba vročine in najbolj suho leto tridesetih let sta dala francoski Akademiji znanosti v Pa-
Angleški prestolonaslednik pregled uje vrste pomorskih kadetov
* # * ft
rizu pobudo za teorijo, da se naš planet suši.
Ta proces, ki uničuje življenje, nima izvora v pomanjkanju vode. Izkušnje namreč uče, da se zaloge vode na zemlji niso zmanjšale. Pač pa so spremenile svojo smer tople zračne struje, ki ovirajo nastajanje megel in oblakov. Ta sprememba je pokazala posebno na greenlandski obali značilne učinke. Pristanišča na vzhodnem delu Greenlandije so odprta za plovbo, dočim so bila prej zamrznjena.
Tudi v pogledu medicine se že čutijo vplivi suše. Na Angleškem se pojavlja bolezen, podobna angini. Na wimbledonskem tenišču so pri zadnjih športnih tekmah prvič ugotovili, da so mnogi igralci tenisa nenadoma zboleli. Ta bolezen se zdaj že širi čez vso Evropo. Njen izvor moramo iskati v začenja s kratko, toda visoko vročino.
V južni Franciji je dosegla letos toplota rekordno stopnjo 42 C. Iz
Chamonixa poročajo, da so se začeli ledniki v Alpah tajati mnogo prej kakor običajno. Hudourniki so na mnogih mestih prestopli struge in preplavili pokrajine.
DIPLOMIRANA
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in ' solidna postrežba FRANC LOJK
Calle Bompland No. 709
Začenja pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
Krojačnica
Leopold Ušaj
Calle GARMENDIA |||jjj štev 4973
Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro iz-bero angleškega in češkega sukna ter solidne cene.
Prvovrstno delo
ALBERT BELTRAM
priporoča cenj. rojakem svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene
Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles
BRANITE SE!
. . .proti hudim posledicam, ki jih more potomce! Vpoštevajte svetovna izkustva lioe), proizvod "The Salvagon Chemical ni eno zaravno vec, marveč je zdravilo, VAGON (kroglice) je znanstveni izum, največjo pozornost v Evropi in Severni študijah in temeljitih izkustvih, izkazal
K A P A V C U
imeti kapavec za Vas in Vaše ! Vzemite SALVAGON (krog-Co.". SALVAGON (kroglice) ki z gotovostjo učinkuje. SAL-ki je v zadnjih letih vzbudil Ameriki, kjer se je, po vestnih kot najboljše zdravilo proti
in njegovim zapletljajem: cistitis, prostatitis, orquitis itd. SALVAGON (kroglice) učinkuje z gotovostjo toliko pri začetni, kolikor pri zastareli ali kronični blenoragiji, pri obeh spolih. Uberite najkrajšo in najbolj sigurno pot: vzemite še danes SALVAGON (kroglice), pa se izognete dolgotranjemu, dragemu, neprijetnemu in brezuspešnemu zdravljenju. S SALVAGONOM (kroglicami) se lahko sami zdravite doma in na rezerviran način.
1

CLÓBULO/
ALVACON
Prodaja se v lekarnah po vsej deželi po $ 5.— steklenica; lahko pa ga tudi sami naročite s pismom, naslovljenim na CASILLA CORREO NO. 2222, kateremu priložite $ 5.—. Zdravilo prejmete z obratno pošto.
2			*
o 3 O-HJ		►T < B= ta	C •a o s
<t>	O.	<P	• N
	(V	S	P
	-w	3. c+j R" 3	B
	Ol		t» O n< cr
	** <t>	3>	o
	3	C	^
	rt-'	s	
	O		
	P	H»	t"1 O
	CL t__	to Co	
	C	n	
	a	o	
			
	o	Ou ®	
			
	<	O	
0
1
S £T S g
¡a
S" O-
O o
O 5"
o
TJ o
r o
w o
d s
g
o
M G.
tn » >
t" <
>
O O iz:

n
0
1
s. H
to to to i»
■§ >
~ i (V r}
Vesti iz Brazilije
doma, od svojcev, in brez družinske sreče: brez žene, in dece...
Žensk v Braziliji seveda ne manjka in tudi glede dece ni tu nobenih posebnih težav. A človek, ko je; v tistih letih, kakor smo mi, ne misli več toliko na žensko, kolikor na ženo; in če je Slovenec, misli na Slovenko. Slovenko je pa tu prav težko izslediti. Mi, kar nas je; slovenskih fantov v Braziliji, smo še vedno mnenja, da je kakor bi igral na loterijo, ako Slovenec poroči mladenko drugih narodnosti, posebno latin skih...
Ni lepšega, kakor da Slovenec vzame Slovenko, in obratno; ker sta iste; narodnosti, so dani vsi predpogoji, da se bosta v skupnem življenju razumela: ista miselnost, isti jezik, isti spomini na daljne domače kraje...
Ko smo zagledali luč sveta, je bila prva beseda, ki nas je pozdravi la, slovenska beseda. Bog ve, ali bo-, mo mi, slovenski fantje v Braziliji, ob ločitvi od tega sveta tudi slišali slovensko besedo? Od koga?
Sreča v družini štorklja je obletela krasni dom našega poznanega rojaka Josipa Šinigoja ter mu v ponedeljek, 6 avgusta, prinesla prav lepega sinčka, kateremu so dali ime Vladimir. Vile rojenice so zaplesale v hiši ter se domenile glede srečne bodočnosti. Mati in krepki sinko sta v najboljšem zdravju.
Sreči in zadovoljstvu ugledne slovenske družine se, poleg številnih prijateljev, pridružujem tudi jaz želeč mlademu Vladimirju, da bi vzrastel krepak, čil in zdrav ter da bi ga vse življenje zvesto spremljala neskaljena sreča.
Zakrament sv. krsta je prejel v nedeljo, 19. avg., Oskar Arčon, prvoroj. Oskarja in Josipine roj. Boštjančič. Botrovala sta Franc Arčon in Antonija Boštjančič. Naj ga zakrament sv. krsta vodi po pravi poti. Čestitamo in voščimo obilo sreče!
Himen
Poročila sta se rojak Emil černi-goj in gčna. Roza Nejedly, hčerka vsem tukajšnjim Slovencem znanega g. Josipa Nejedlyja, bivšega dolgoletnega predsednika češkega društva "Slavia" v S. Paulu.
Bilo srečno in na mnoga leta!
* # ★ it * ti
Sao Paulo, v avgustu 1934. "Ženitna ponudba"
Med delavci v Braziliji prevladuje mnenje, da je za njihove stanovske tovariše v Argentiniji slabje nego tukaj. Jaz tega ne trdim, ker delavskih razmer v Argentiniji bolj potanko ne poznam. Trdim pa z drugega vidika, da ste Slovenci v Buenos Airesu, Crdobi in drugih mestih srečnejši od nas, vaših rojakov v Braziliji, čitam in verjamem, da mnogi od vas nimajo stalnega dela, da jih tare mučna skrb: kaj bo jutri, ako me "gazda" oslovi, če me tovarnar, stavbenik itd. vrže na cesto? Možno je tudi, da vas v zimskih mesecih zebe, dočim mi zime ne poznamo, saj je tu vedno vse v cvetju in zelenju — večna pomlad. Morda vas tarejo še druge nadloge.. Vkljub vsemu temu pa trdim, da ste srečnejši od nas v nekem zelo važnem pogledu.
Ko so naši fantje pred šest in več leti začeli jemati "cule" ter se kar trumoma izseljevali v južnoameriške države, jih je pretežna večina krenila v Argentinijo in prav v tisto deželo so šla za njimi vsa ona naša dekleta, ki so v tujini hotela iskati svojo srečo. In tako ste si, rojaki in rojakinje tam v Buenos Airesu, ustanovim svoja lepa društva, v katerih se zbirate, gojite družabnost in našo domačnost, se izobražujete, prepevate naše mile pesmi, prirejate predstave in veselice itd. Na prireditvah in v društvih se zbira in seznanja naš izseljeni narod obojega spola.
Ni dvoma, da je bilo mnogim slovenskim parom v Argentiniji dano, da so si v tujini ustvarili največjo zemeljsko srečo — slovensko dru žino. Slovenska družina v tujini — ali ni to sreča?
Nam, v Braziliji, to ni dano. V Brazilijo smo privandrali skoro sami moški. Od Slovenk so prišle sem, z malo izjemami le tiste, ki so imele tu že svoje može, če niso prišle kar skupno z njimi. Na dekleta pa še da-de čakamo...
O tem in podobnem smo se raz-govarjali prefieklb nedeljtM iko se nas je zbrala precejšna kopica takšnih, ki smo še "ledih in fraj". Gledali smo drug drugega v obraz: sami fantje od 28 do 33 let, torej kar najbolj godni za ženitev. Nekakšna sentimentalnost se nas je; lotevala, ko vam vstane naš krojaški mojster in nam pove, kakšna mu je prišla na um: "V Buenos Airesu je mnogo naših punc", pravi, "mogoče še črez mero. Pošljimo oglas v Novi list, morda bi hotela katera priti semkaj!" Sklonil se je k mojemu ušesu in mi začel šepetati: "Veš, kar ti spiši ženitno ponutbo! Zapiši, da imam lastno krojačnico, da sem 32 let star, da mi je bodočnost zagotovljena — skratka; da bi rad dobil Slovenko za ženko! Pa dodaj še, da je potrebna slika, da je tajnost zajamčena itd."
Jaz sem pa sklenil, da oglasa ne bom nič pisal, ker ne verjamem, da bi prinesel uspeha.
Napisal sem te vrstice le zato, da vam povem, kako je z nami, samotarji. Pridejo tista leta, pa se slovenskem« fantu v tujini vedno po-1 Angleški poročnik Tysen namerava gosteje ; podijo po možganih senti- preleteti Rokavski preliv, leteč s mentalné misli. Sam, tako daleč od |	svojim letalom vznak
Mussolini je pregledoval čete, ki so bile namenjene na avstrijsko fronto
povodom vstaje hitlerjevcev
it ti iz it i? it
V bolnici
Našega rojaka Alojzija Kolarja je v novembru pr. leta doletela težka nesreča: padel je z višine 15 metrov in se težko poškodoval. Črez par mesecev zdravljenja je mislil, da je popolnoma okreval, pa se je spet vrn'il na delo. Zadnje mesece se je začel čutiti vedno slabje in 26. m. m. je moral spet v bolnišnico, kjer se zdravi. Sedaj je že bolji. Želimo mu iz srca, da bi kmalu popolnoma okreval!
Novi list
Obiskal sem nekatere rojake, ki prejemajo Novi list. Povsodi sem slišal, da jim list dopade. Nekateri so se že naročili za eno leto. Naroč-nene sem vam odposlal 17. t. m. (V redu prejeli. Prav lepa hvala! Pobotnice odpošljemo še te dni. — Upravn.)
Dr. Vargas je predsednik braziljske republike
Kot je. bilo že ne kratko poročano v Novem listu, je bil v mesecu juliju izvoljen za predsednika braziljske republike dr. Cetulio Vargas, dosedanji provizorični predsed nik. Imel je za 80 od sto več glasov kot njegov proti-kandidat. To je dokaz, kako popularen je dr. Vargas med braziljskim narodom.
Proti sedaj izvoljenemu predsedniku je bila usmerjena revolucija v letu 1932, ki so jo bili organizirali "paulisti'' oziroma, bolje rečeno, ve-lekapitalisti države Sao Paulo. Ker pa je bilo 19 držav izmed 21, ki jih ima Brazilija, nezadovoljnih z revolucionarji, je razumljivo, da so načrti vstašev splavali po vodi. Verjetno je tudi, da je vprav ona revolucija vplivala pri zadnjih volitvah,
da je dobil dr. Vargas tako veliko moralno zaslombo v narodu.
Mislim, da bodo sedaj tudi oni naši jugoslovanski vstaši, ki so hiteli jemat orožje v roke ter so hoteli "zasesti" Río de Janeiro za časa zadnje revolucije, končno uvideli, da je to bila ena izmed največjih blamaž, kar jih je do sedaj doživela naša kolonija v Sao Paulu. Izid volitev v Braziliji je pa obenem dobra lekcija nekemu nepoučenemu izseljenskemu glasilu iz stare domovine, da ne bo v bodoče priobše-valo člankov, ki skušajo s potvar-jenjem resnici prikrivati prave nagibe onih naših izgubljenih ljudi, ki so vzeli orožje v roke vprav proti onemu braziljskemu narodu, ki jim daje kruh.
F. C—ič.
DROBNE VESTI
Po poročilih iz Italije namerava baje Mussolini ukreniti, da se čim več žensk odpusti, iz služb, ki ne izvršujejo izključno ženske poklice. Vzrok bi bila naraščajoča brezposelnost in pa želja, da bi ženske ne izpodrinile moške iz služb: moški, ki so brez dela, ne mislijo na družino, ženske, ki delajo, pa nočejo misliti na otroke.
Neki severnoameriški inžener za-trduje, da je v državi Bahía, v Braziliji, izsledil najbolj bogato ležišče zlate rude v posušeni strugi reke Itapicurú.
..iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.
ROJAKI!!
PRI ŽIVCU
v znani restavraciji, najboljše postreženi.
boste
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik
EMIL ¿IVEC PATERNAL	Osorio 5085
Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE.
SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis
vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — kislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelék) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol.
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur -
Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Pregled SAMO $ J.-
Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam
predstavi s tem listom
/▲R MIENTO 1017
ORDINIRAoelO »p 12 i 1A..20 SATI
NOVI LIST
Stran 7
ŽENSKI KOTIČEK
f/
Matere, ki vzgajajo otroke na različne načine, napravijo v vpraša njih vzgoje veliko zmedo. Brez av toritete, reda in discipline ne moremo dobro vzgojiti ne zdravega in ne nervoznega otroka. Biti moramo dosledni, ne smemo dovoliti otroku nobene samolastnosti, na drugi strani jim pa ne smemo vzeti samozavesti in zaupanja v samega sebe. Ne smemo pri vsaki stvari riniti v otroka; postane pozoren, misli kaj da je, in tako dosežemo ravno nasprotno. — Glavno je, da obdamo otroka z veseljem in smehom, s čimer zbudimo v njem čut varnosti in brezskrbno-sti.
VPLIV VZGOJE NA OTROKOVE ŽIVCE
O nervoznem otroku se pred 30 do 40 leti sploh ni govorilo, ker takrat takih otrok nismo poznali. Vojska, nejasna politična, socialna in gospodarska povojna leta so napravila s svojim slabim zgledom otroke za žrtve vojske. Nervoznost otroka se, kakor tudi pri odraslem, ne more določiti, normalnost preide brez pre hoda v obolenost. Matere, ki otroke vzgajajo, tožijo, da so nervozni, če gremo stvari do dna, pa vidimo, da so le matere nervozne in da so otroci pokvarjeni po slabi vzgoji. Tudi v resnici nervozen otrok je povečini postal nervozen le po slabi vzgoji. Otrok v predšolski dobi je za vtise iz njegove neposredne okolice, zelo sprejemljiv. Starši naj otrokom ne bodo samo zgled, temveč tudi vzor; vzgoja v otroški dobi je merodajna za vse življenje. Važen je seveda tudi socialen in kulturni položaj.
Posebno poglavje je: en sam otrok ali mnogo otrok. Prej je bilo družin z enim samim otrokom jako malo, sedaj je to običajno ne samo v mestu, temveč že tudi na deželi. Včasih temu ni vzrok kriza ali gospodarske razmere; pač si pa starši sami domišljujejo, da so bolni in nervozni, in nočejo nositi prevelike odgovornosti. Če je v družini en sam otrok, se običajno vse okoli njega vrti in ga občuduje.; obremenjujemo ga z znanjem, seveda na škodo živcev, zmeraj je v družbi odraslih. Postane morda res bolj brihten kot drugi otroci, zraven pa domši-ljav, blaziran in protidružaben. Tudi če je otrok en sam, in v tem slučaju še bolj, mu dajmo priložnost igranja z drugimi otroci; kajti pokoriti se: pravilom igre, je isto, kot učiti se za življenje. Blaziran in pro tidružaben otrok se upira, hoče i-meti zmeraj prvo besedo, bo postal sšasoma osamel in bo pozneje v življenju le težko izhajal. Kjer je: pa dosti otrok, kjer se vse tO na več delov razdeli, se posameznemu otroku ne moremo posvetiti toliko kot če jih je malo; takšni otroci poznajo boj in zatajevanje, postali bodo samostojni in družabni.
ZA NASE KUHARICE
ČAJNE PECIVO.
Četrt kg dobro zdrobljenega naravnega sladkorja, 2 celi jajci, 5 dek medu, 1 žlico ruma dobro ume-šaj; dodaj 2 noževi konici natrona ali pecivnega praška, po dve noževi konici cimeta in dišečih klinčkov, malo nastrganih limonovih olupkov, muškatovega oreška in 28 dek moke. Zgneti v testo, ki ga razvaljal za nožev rob debelo, izreži z modelčki razne oblike, ki jih namaži z beljakom in jih peci približno 10 minut na pekaču v pečici. Spočetka je pecivo trdo, a se kmalu zmehča.
SPANJE IN LEPOTA
Spanje daje človeku lepotu in svežost bolj nego vsi drugi činite-lji, pravijo ameriška dekleta in se tudi ravnajo po tem načinu. Vsako ameriško dekle si zaradi tega prizadeva, da spi najmanj osem ur dnevno. To je minimum za žensko, ki hoče ostati lepa. Američanke polagajo manjšo važnost na dieto kakor na dovolj spalnega odmora. Za njih eksistirajo trije faktorji mladostne svežesti in lepote; zrak, voda in sport. Brez njih bi se njihova lepota osula kakor cvetje, kadar zapade slana.
Migl]a|i za hišne gospodinje
Proti madežem. Dobro domače sredstvo za odstranjevanje raznih madežev v obleki si lahko napravimo sami na sledeči način: osem žlic vinskega cveta in dve žlici soli dobro zmešamo, da se sol stopi. Madež drgnemo s krpico, ki jo poma-kamo v to tekočino. S tem sredstvom lahko odpravimo oljnate in mastne madeže. Samo smolo, kolo-maz in kar jé podobnega, moramo najprej omehčati s presnim maslom, potem šele z uspehom uporabljamo navedeno sredstvo.
IZKUŠENA SLOV. BABICA
diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernández
FILOMENA BENEŠ BILEK
Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.)
Buenosaireška kronika
Napad na vlak
Trije tolovaji so se v torek ponoči splazili v vlak pacifične železnice, ko je bil vlak že kaka dva kilometre od postaje El Vivero, so vstopili v pošni voz ter z revolverji v rokah prisilili sprevodnike, da so dvignili roke kvišku, na kar so pobrali tam se nahajajoče vreče z denarjem, skočili z vlaka ter zginili v noč. Oblasti iz El Vivera in Rufina so se takoj podale na zasledovanje drznih roparjev, toda do sedaj še brez uspeha.
Raz motorja sta odletela
Alfredo Cresi, star 33 let, in 28 letni Alfredo del Molino, policijska nadstražnika, sta se pretekli četrtek peljala z motorjem po ulici Blandengues. Na križišču ulice Manzanares pa je Alfredo del Molino, ki je vodil motor, zapeljal ob tlak s tako silo, da sta oba odletela s svojih sedežev na tla. Alfredo del Molino je bil takoj mrtev, dočim je bil Cresi težko ranjen; nemudoma so ga prepeljali v bolnišnico. V prepiru ustrelil stražnika
Policijski stražnik Benigno López je popival v nedeljo zvečer v nekem restavrantu na Avdi del Trabajo 2478, v družbi treh malopridnežev: 42 letnega Juana Ganayaldeja, Juana Martineza, 29 let starega, ter 34 letnega Olvidija Imbrona. Vince je šlo v glavo in tako je nastal med pivskimi bratci prepir. Čedna trojica je kar iznenada navalila na Ló-peza ter ga pričela biti. Mož postave je seveda postal na mah slabe volje; vzel je revolver, da se bo branil, a ni utegnil sprožiti strela. Pre hitel ga je eden izmed napadalcev, ki je ustrelil proti stražniku ter ga zadel v glavo tako, da se je takoj zgrudil mrtev. Guanaldeja in Martineza je policija naslednjega dne prijela, Imbron pa se še skriva.
LETNIH $ 5 -
ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata
Prihod inozemskih zastopnic na mednarodni ženski kongres v Pariz
NAŠIM PRIJATELJEM!
Vsakdo, ki čita "Novi Ust", ima naslov kakšnega svojega prijatelja ali znanca. Prosimo ga, naj nam naredi uslugo: izreže naj obrobljeni formular, napiše nanj naslove, za katere ve, in naj nam jih pošlje! Njegovim znacem bomo poslali "Novi list" par krat na ogled. Če se bodo naročili, prav.; če ga bo pa kdo vrnil, ne bo zamere in ne bomo sitnarili. Hvala!
"NOVI LIST

CAPITAL
LAVALLE 341, Escr. 316
Sporočam Vam naslednje naslove, na katere lahko pošljete "Novi list" na ogled:
Kraj in dan
Podpis

'MMiti
Dober plen
Leo Guterman, ki stanuje na ul. Vicente López 1892, so pretekle dni okradli. Odnesli so ji zlatnine v vrednosti od 11.000 pesov. Osumila je svojega prijatelja Jorgeja Reyesa, s katerim je živela v koruznem zakonu. Mož je namreč te dni nenadoma izginil.
Kamjon ga je povozil
Kakor skoro vsak dan, tako je bilo tudi pretekli torek več prometnih nezgod. Ena izmed teh je bila
Lili Pons, francoska operna pevka, ki se je pred nedavnim mudila v Bs. Airesu, kjer je imela opravka tudi z davkarji, se bo baje v kratkem poročila z nemškim zdravnikom dr. Fritzom von der Becked s katerim se je seznamila tekom potovanja preko Oceana.
SLOVENSKA GOSTILNA
CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES
(Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI
TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene
- Vsak rojak je dobrodošel -
tragična; zahtevala je življenje 14 let starega fantiča Orazija Pagana, stanujočega v ul. San Salvador 3836. Na ul. Canning ga je povozil kamjon, ki ga je vodil šofer Seteni. Deček je bil takoj mrtev.
jD¡raEíajar2faí3íai3iajaiajsr3i3ii3J3jaíajai3i2JSíSfaí3Ji
HOTEL PENSION VIENA
SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje.
POSTREŽBA PRIJAZNA
Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča
E. KRAVANJA
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud
DARUJEM
povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Naš
atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA"
Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires
IZ CORDOBE
Izseljenci! Bliža se dan, ko bomo po dolgem času spet videli nastop naših vrlih društvenih delavk in delavcev na odru pro-svete. Spet enkrat, po dolgem času, nam bo dana prilika, da se za par uric poveselimo in razvedrimo ter pozabimo na današnje težke in nevesele čase. Kakor sem čital v oglasu, ki je bil objavljen v zadnji številki Novega lista, priredi D. K. D. Iskra dne 16. t. m. svojo večjo kulturno prireditev z lepim in bogatim sporedom. Prvi krat, odkar obstojajo naša društva v Córdobi, se bo prireditev vršila v samem središču mesta, v veliki Francoski dvorani, ul. Rio-ja 380. Vrli člani in članice tega našega lepo delujočega društva se po svojih najboljših močeh žrtvujejo za skupno stvar; izvedel sem. da prihajajo nekateri iz province po 35 km daleč k vajam!
Delavci! Naša dolžnost je, da smo solidarni z našim izseljenskim delavskim društvom, s to našo prvo podružnico D. K. D. Ljudskega odra, ter da vrlim kulturnim delavcem in delavkam po svojih najboljših močeh pomagamo pri njihovem požrtvovalnem in nesebičnem delu za našo prosveto. Vsi, brez izjeme, se odzovimo njihovemu vabilu! — Udeležimo se te naše prve večje prireditve, ki naj bo obenem prava manifestacija jugoslovanskega delavstva v Córdobi!
Tovariši! Naš klic naj se razlega sirom pokrajine v razne oddaljene kamnolome, kjer ri jejo naši izseljenci-sotrpini: dne 16. t. m. vsi na veliko delavsko prireditev v Córdobo!
Delavec.
HAROČITE SE NA
"Novi list"
MULJAVSKI:
Višnjegorski janičar
Zgodovinska povest.
(Nadaljevanje)
Vendar vitez Zigisinund ni očitno pokazal svojega sovraštva; delal se je kakor da mu je Turek deveta briga. Pustil mu je svobodo, kakor je bil obljubil. Gradu Selim sicer ni sniei zapustiti, a po notranjosti je smel hoditi, kjer se iriu je zljubilo Na videz se ni nihče posebno zmenil za Turka, v resnici so pa strogo pazili na vsak njegov korak.
Takoj, ko je mogel vstati, je Selim zapustil sobo. Zdaj se je izpreliajal po dvorišču ali posedal v cvetličnjaku. Hlapcem in služinčatli, zlasti ženkam, se je kmalu prikupil, kajti bil je ljubeznivega značaja in imel je za vsakega prijazno besedo. S Frdierikom sta-postala prijatelja.
Najrajši se je lepi aga mudil v krasnem cvetličnjaku. Kadar se je nahajal tamkaj, je gotovo prišla tudi Helena v cvetličnjaik. Potem sta se |><>-maknila za kakšen grm in po celc ure presedela v ljubeznivem kramljanju. Mlada žena je od dne do dne stra «tneje ljubila Selima; V njem je videla svoj ideal in srce jo je nepiene-homa vleklo k njemu. Bila je strastna in vročekrvna, vrhu tega še mlada, in ni se mogla premagati, da ne bi odšla tja, kjer so je nahajal njen Ijubček. Včasih je po ves dan ostaja-
NAHOD JE NALEZLJIV
Prof. Keer s kalifornijskega vseučilišča je napravil zanimive poskuse, ki potrjujejo staro naziranje, da se nahod prenaša z okuženjem, a da ni človek v vsakem položaju dostopen zanj. V izoliranem prostoru je dal večjemu številu zdravih, od-počitih in krepkih oseb sedeti, dihati, jesti in piti skupaj z družbo patentiranih nahodnikov, a ko je čas eksperimenta minil, so ostavile prostor popolnoma zdrave. Isti poskus je potem napravil z osebami o-slabelega in utrujenega organizma. Te osebe so se skoraj brez izjeme okužile z nahodom že po kratkem času.
MALI OGLASI
ZA KRATEK CAS
Tuja dama
Žena: Poglej, Fred, kako naš sosed vsak hip poljublja to damo, ki je gotovo njegova žena. Ali bi ne mogel tudi ti tako storiti?
Mož: Kako bi si mogel kaj takega dovoliti, saj jo komaj poznam.
Članarine ne zmore "Kaj spet pijete? Saj ste vendar član "protialkoholne lige""
"Sem bil, pa sem izstopil, ker nisem več zmogel članarine."
Zloben jezik Ona: "Oče mi vsako leto na rojstni dan podari kakšno lepo knjigo."
On: "Tedaj morate imeti že prav obilno knjižnico!
Pod copato "Nu Cene, kako si zadovoljen v zakonu ?
Od dne do dne postajam mlajši. Sedaj že spet skrivaj kadim, kakor
v šolskih letih..."
& * ' # * # *
Dragi starši!
Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu.
ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires)
ANDREJ BENCINA
krojaški mojster naznanja svojim spošt. klijentom, da se je preselil v ul. Blanco Encalada 2127 (višina Cabildo 2300). Obenem se priporoča cen j. rojakom ter jih opozarja, da ima veliko izbero blaga ter izvršuje delo prvostno.
KROJAČNICA IN TRGOVINA
raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal
ŠIVILJA - MODISTKA
izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah
Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od u!. Dorrego, poldrugo kvadro od Rivere.
POSESTVO v Gornji Lokvici pri Metliki, v Sloveniji, je na prodaj. Kdor bi se zanimal, naj piše na naše upravništvo. Prosimo znamko za odgovor.
POZOR! Kdor želi. kupiti hišo ali zemljišče, naj se v svojem interesu obrne na naslov: Luis Podgornik, Calle Nogoya 6072 (Liniers)_
PREKOMORSKA POSTA
Iz Evrope dospejo
V	septembru:
9. La Coruna
11.	Sierra Nevada
16.Pssa	Giovanna
17.	Neptunia in Cap Arcona
V	avgustu:
V	septembru:
12.	And. Star
13.	Cabo S. Antonio
14.	La Coruna 19. Cap Arcona 21. Neptunia
VREDNOST DENARJA
100 dinarjev	8.40
100 lir	32.00
100 šilingov	69.50
100 mark	146.50
1 funt št.	18.50
100 fr. frankov	24.70
100 šsl. kron	15.20
100 dolarjev	370.00
Dollfuss par dni pred smrtjo
Slovenske knjige
V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige:
Baukart: Slovenski Robinzon,
povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander,
trdo vez........3.—
Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo
vez., 2. izd.......2.—
" Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo
vez...........1.60
Jug: Izseljenec,.......1.50
Kelkrmann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman......1.50
Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Pol janee: Si sto e Šesto, po-
vest iz Abrucev ....	0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo Šilih: Nekoč je bilo jezero,
vez...........4. —
Sič: Narodne noše .....	2.—
bajka, trdo vez.....3.—
Vaštetova: Mejaši, povest iz
davnih dni, trdo vez. .	2.—
Zoreč: Pomenki:......1 20
„ Zmote in konec gospodične Pavle.....1.20
Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . .	2.50 Tolažba dušam v vicah, molit-
venik........1.50
Marija kraljica src, molitve-
nik..........2,—
OPOZORILO
Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40.
La na njegovi strani ter mu razkazovala razne znamenitosti gradu, ne jne neča se za temne in srdite poglede viteza Zigismunda in njegovega 3ina. Tudi agi je bila očividno najljubša Helenina družba, kar Frideriku ni bilo po godu.
Mladenič je vselej jezno zaškripal ■l zobmi, kadar je videl svojo lepo mačeho poleg Selinia. Videl je, kako nesramežljivo se Helena obnaša proti Turku, in najraje bi jo udaril. Strogo je obsojal njeno ravnanje ter jo zaničeval. Tudi hlapci so prezirali gospo Heleno, kajti vsem se je zdelo grdo, da ona kot omožena žena tako gleda za drugim moškim, in to celo za nc-jevern ikoni.
.Selim je kmalu pastal znamenita osebnost. Od blizu in daleč so ga hodili gledat vitezi in plemiči s svojimi ženami, hčerkami in sinovi, kajti glas da ima vitez Višnjegorski v svojem gradu ujetega vodjo janičarjev, se je razširil po vsem Kranjskem in vsak si je hotel na lastne oči ogledati tega Višnjegorskega janičarja, kakor sn ga splošno nazivali. Vsakomur, ki ga je videl, se je prikupil lepi in vljudni mladenič.
Stari Višnjegorski je trpel peklenske muke ljubosumnosti. Mnogo krat se je tiho plazil v cvetli&ijek, kadar sta se nahajala tam tudi Helena in Selim. Toda ugotoviti ni mogel ničesar takega, kar bi potrdilo, da žena ljubi Turka, da vara moža.
Helena je namreč opazila, da je za-lezovana od moža. Povedala je to tudi Selimu ter ga prosila, naj je ne
tika, kadar sta v cvetličnjaku. Zdaj sta se začela nekoliko ogibati drug drugega in Helena ni več hodila v cvetličnjak, ako se je aga nahajal tamkaj. Odslej sta se čez dan le redkokdaj videla, a zato sta marsikatero noč preživela skupaj. Vsako drugo noč je potrkala na vrata njegove sobe. Zunanj na hodniku je stala Heleni zvesta strežnica Ana ter stražila. Sicer Helena do sedaj še ni razkrila svojega srca, vendar Selimu ni bilo neznano, da ga lepa žena ljubi.
Mladi in stari Višnjegorski sta nehala paziti, videča, da Selim le sam poseda v cvetličnjaku. Oba sta bila zdaj prepričana, da sta po krivici sumničila Heleno. Vitezu Zigismundu se je odvalilo težko breme raz srca. Polastilo se ga je neko radostno razpoloženje in njegovo obnašanje proti Selimu se je predrugačilo. Zdaj je po stal z ago prijazen in mu dovolil celo, da je smel včasih v spremstvu Friderika zapustiti grad.
Na oskrbnika Nikolo je stari Višnjegorski povsem pozabil, to pač zato, ker 11111 je postal Selim ljubši.
Tako sta zopet minila dva meseca. Helena je izvrstno igrala svojo vlogo, da vitezu Zigismundu niti na misel ni prišlo, da jo spalnica njegove žene vsako drugo noč prazna. Vse te dni jo bila Helena izredno ljubezniva z "vitezom Zigisnnmdom ter ga je več krat celo poljubila. Starec je bil blažen. Zadnje dni je naša četvorica, stari Višnjegorski, Helena, Friderik in Solim, skoraj neprenehoma tičala sku paj in se veselila. Da se niso zabava-
li v gradu, so jezdili ven, in lepi aga se je povsod izkazal za kavalirja.
Helena je začela skoro vsako noč prihajati k Selimu. Tesno skupaj sta sedela na divanu, jedla sladčice i'i kazala fige staremu oslu, kakor sta imenovala viteza Zigismunda. Ko sta neke noči zopet sedela skupaj v medlo razsvetljeni sobi, naslonjena drug ob drugega, je zdajci rekel Solini z resnim povdarkom: "Lahko mi verjameš,
cvetlica mojega srca, da bi že pobegnil, ako bi ne bilo tebe. Edino tvoje nebeške oči me zadržujejo. A zdaj verjemi mi, ne morem več strpeti. —
Meni ni več obstanka tu. Domotožje se me loteva in ušel bom. Odkupnine za me ne bo, a mene vleče srce v svobodo. Toda sani ne pojdem, tudi ti moraš z menoj, ako ne zlepa, pa s silo. Ti moraš z menoj, kajti brez tebe meni ni življenja."
Strastno jo govoril te besede, nato je objel krasno ženo poleg sebe in pokril njene drhteče ustnice z vročimi poljubi. Helena se ni branila. Mirno je slonela na aginili prsih in s slastjo uživala njegove poljube.
"Hočeš biti moja?" ji je šepnil Selim v uho. "Pusti svojega starega moža. Ljubi mene in pobegni z menoj !"
Krčevito so ga jo oklenila in šepnila: "Ljubim to, Selim! Tvoja sem in s teboj pojdem, kamor hočeš!"
Ko bodo postale noči zopet temno in ne bo meseca, tedaj pobegneš z menoj in boš moja žena!"
V. poglavje Usodepolni udarec
Gospa Helena je sedela pred ogrom nirii beneškim zrcalom ter motrila v steklu svoje okrogle, kakor alabaster bele rame in polne prsi. Bila je v tanki, globoko izrezani nočni obleki, ki je le slabo zakrivala njeno čarobno telo. Za njenim hrbtom je stala služabnica Ana ter razpletala njene krasne dolge laso. Mahoma se je Helena obrnila in rekla: "Dovolj je česanja. Idi sedaj po ono lepo dišečo olje, ki sem ga včeraj kupila pd Žida, ter mi namaži lase!"
Služabnica stopi k stenski omarici
ter vzame iz nje majhno,, umetniško
izdelano vazo, polno najfinejšega olja
za laso. A zdajci se ji posodica izmuzne iz roke ter pade na tla, kjer se
razbije. Na preprogi nastane velik ma dež in vsa soba se napolni z omami j i-vini vonjem. Ana obstoji kakor oka-inenela. Gospa Helena jezno krikne. niiskoma vstane. Skoči k služabnici ter jo dva krat močno udari s pestjo po obrazu. Služabnica prebledi, v o-čeli ji potuhnjeno zažari ničesar dobrega obetajoč plamen, toda 110 reče ničesar. Skloni se ter jame pobirati črepinje. Ves čas jo Helena brutalno ošteva in psuje vsa divja od jeze. -Njen zvonki, razdraženi glas jo slišati celo na dvorišče.
Ana molči. Ko pobere razsuto vazo, odnese črepinje iz sobe. Na hodniku obstoji, dvigne pest, škrtne z zobmi in sikne:
"Pomnila boš, vlačuga, kdaj si «»e udarila! Maščevala se bom!"
(Dalje)
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista"
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.