SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAI«. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TTSA-Dolarjev.
ASO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 25 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1938 Núm. (Štev.) 97 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
2 O LETNICO JUGOSLAVIJE
BO PROSLAVILO TUDI NAŠE IZSELJENIŠTVO Z VELIČASTNO PRIREDITVIJO
VRŠILA SE BO V SOBOTO 3. DECEMBRA ZVEČER V VELIKI DVORANI "PRINCE GEORG'S HALL UL. SARMIENTO 1230, POD POKROVITELJSTVOM KRALJEV. POSLANIKA G. DR. IZIDORJA CANKARJA — PRIREDITEV BO DO POČASTILI S SVOJO NAVZOČNOSTJO TUDI DIPLOMATIČNI PREDSTAVNIKI ZAVEZNIŠKIH
DRŽAV _ RAZVITJE ZASTAVE, KI JO NAŠE ŽENSTVO POKLANJA KOLONIJI
Prireditev v Buenos
SODELOVANJE PRIJATELJSKIH IZSELJENSKIH SKUPNOSTI
Dne 1. decembra bo minulo dvajset let od onega zgodovinskega dne, ko je tedanji regent Aleksander v navzočnosti zastopnikov slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda proglasil osvobojenje Jugoslovanov 131 njihovo zedinjenje v skupni in ne-odvisni narodni državi. Uresničile so se s tem, čeprav ne v celoti, stoletne težnje od Avstrije in Madžarske zatiranih Južnih Slovanov po rešitvi ^Pod tujega jarma in po ustanovitvi skupne države z bratskim srbskim narodom. Ustavljen je bil s tem val germanizacije in madžarizacije, ki je do tedaj z vedno večjo silo butal z Dunaja in Budimpešte v Slovence in Hrvate in ki je bil na pr. na severu že tako zrahljal narodno zavest, da smo morali Koroško izgubiti; prenehalo je tlačanstvo tujcu in °aš narod je postal na svoji zemlji svoj gospod; odprle so se mu vse možnosti za politično udejstvovanje v korist narodne države ter za neoviran in uspešen kulturni, gospodarski in socialni razvoj.
Letošnji jubilej
Mlada država, ki se je ustanovila pred dvajset leti, jo imela mncge ne Prijatelje, ki sta jih rodila pohlep po prelepi jugoslovanski zemlji, po njenih velikih naravnih bogastvih, po aj enem sinjem morju, in pa zavist; pohlep pri močnih in zavist pri šibkih. Eni in drugi so upali in včasih tudi na glas prerokovali, da Jugoslavija ne bo imela dolgega življenja, marveč da se bo v najkrajšem času razbila na mnoge kose. v nasprotovanju proti naši narodni državi so si Prizadevali skovati okrog nje sovra-sen obroč, ki naj bi jo prej ali slej stisnil, in tudi v notranjosti so za denar iskali zaveznike, ki naj bi Jugoslavijo od znotraj izpodjedali. Pri-slo je celo tako daleč, da je kralj Jugoslavije, pokojni vladar Aleksander Zedinitel j, padel kot žrtev solznih naklepov. Upanja naših narodnih nasprotnikov so tedaj dosegla vrhunec, a izpolnila se niso. Nasa država, ki je bila postavljena na težko preizkušnjo, je v nevarnosti Pokazala takšno notranjo trdnost, da So se vsi sovražni upi razblinili v Par dneh. Tudi nasprotniki Jugosla-^je so tedaj začeli računati z njo Kot naravno državno organizacijo Južnih Slovanov, ki ima v sebi krepko življenjsko moč in trdno voljo, da ohrani svojo neodvisnost, n tedaj se Je tudi v zgodovini zunanjih odnosov Jugoslavije začelo novo poglavje
nepravičnih delodajalcev, uvedlo se je obvezno zavarovanje za slučaj smrti ali nesreče na delu ter za slučaj bolezni, onemoglosti in starosti. Mnogi izmed teh zakonov so bolj moderni in človekoljubni nego podobni zakoni v drugih, večjih državah, ki se ponašajo s svojimi socialnimi uredbami.
In pri vsem tem je naša država še mlada in sveža, torej še velikega napredovanja na vseh poljih' sposobna.
Zato je več ko razumljivo, da bodo Jugoslovani letos s prijetnim zadoščenjem in z upravičenim ponosom Izidorja Cankarja. Sodelujejo nasle-proslavili tako pomemben jubilej, kakor je dvajsetletnica zedinjenja in ustanovitve neodvisne jugoslovanske države. Velika slavja bodo v domovini, a tudi v izseljeništvu — v "deseti banovini" — se bodo slovenske, hrvatske in srbske naselbine, ki svojega rodu niso pozabile ali izdale, marveč jugoslovansko mislijo in čutijo, spomnile te znamenite obletnice s primernimi prireditvami.
Airesu
Dvajsetletnco zedinjenja bomo proslavili tudi v Buenos Airesu. Naše organizacije iz glavnega mesta republike in bližnjih krajev so že pred meseci sestavile meddruštveni odbor pod predsedstvom našega ožjega rojaka g. arh. Viktorja Sulčiča, z namenom, da skupno prirede veliko proslavo zedinjenja. Vršila se bo v soboto 3. decembra zvečer v eni izmed najlepših buenosaireških dvoran, v 'Prince Georg's Hall-u", ul. Sarmiento 1230, in sicer pod pokroviteljstvom kralj, poslanika g. dr. dnja društva: Slovenski dom, Pater-nalsko šolsko društvo, devotovski Šolski svet, Jugoslovansko centralno šolsko udruženje, Sokolsko društvo Dock Sud-Boca, Jugoslovansko podporno društvo, Jugoslovanski klub, Društvo "Slava", Društvo "Jugoslovanska radio-ura", šolska občina Dock Sud, Jugoslovansko društvo
	
	
MiT^	
f ¡Sfe	
' •' f.	
	
Jugoslovanska izseljenska zastava
Ali bo prišlo do sporazuma malih držav
Na monakovski konferenci, ko so velesile in zaveznice prepustile Češkoslovaško na milost in nemilost Nemčiji, je zadnja dosegla uresničenje velikega načrta, gospodarske in politične ekspanzije v Podonavju, o katerem smo v našem listu svoj čas podrobneje pisali. Češkoslovaška je
ter bo "
a____________gospodarsko bolj in bolj ter bo kma
Danes, ob dvajsetletnici naše naro- i lu popolnoma odvisna od Nemčije in dne države, lahko z zadoščenjem in i tako tudi politično, kar jo razumlji-^ boljšimi upi tudi za one brate, ki j vo. Vsi neznatni češki fašistični vo-danes ne žive v njenih mejah, gleda- ' dje, ki niso imeli nobene zaslombe v v bodočnost. Jugoslavija se no- ¡ narodu, so sedaj postal državni tranje krepi in lepo razvija v vsa- i funkcionarji, ker pač tako hočejo v «em pogledu; s sosednimi državami Berlinu. Narodovo voljo se odslej ne 21vi v prijateljstvu ali pa vsaj v ko- 1 bo vpoštevalo več, kot je sistem v ta-j^ktnih odnošajih, ki ji dovoljujejo, 1 šističnih državah, da skoro vse svoje sile in skrbi po- i Nemčija bo sedaj pričela z gradit-syeča lastnemu gospodarskemu, so- vi.j o velike ceste preko Češkoslova-®lalnemu in kulturnemu napredku. ■ ške — iz Slezije v Avstrijo — ki bo «koro vsak teden čitamo o novih po-¡ takozvani nemški koredor. Prav tako etl in železnicah, ki se grade, o no- j bo zgradla kanal iz reke Odr€> v Do-Vlh podjetjih, ki se ustanavljajo, o ; navo ter bo vzpostavila zračno o-n^vih šolah in naučnih zavodih, ki se mrežje med Nemčijo in Češkoslova-°<*pirajo, o modernih bolnišnicah in I Sko. Vse to bo zgradila Nemčija na zdraviliščih, ki se zidajo. Poleg tega 1 svoje stroške, zaposljeni pa bodo če-pa je v zadnjih letih storjen velik ¡Ski delavci in tehniki, kakor seveda ^apredek na polju socialne zaščite tudi nemški. Kdo bo imel od vsega delovnega ljudstva, kakor tudi inva-iciov, vdov in sirot. Uvedel se je za-
. °n o določevanju najnižjih plač, ki bili že vajeni pod bivšo Avstrijol J® Povzročil, da so se ponekod dohod- 1 Jugoslavija in Romunija se dobro Ia delavstva zvišali celo za trideset ¡zavedata nevarnosti, ki jima preti od j^1 veČ od sto; uvedle so se obvezne strani Nemčije. Mala antanta je v olektiyne delovne pogodbe, ki po- prejšnji obliki takorekoč zlomljena, dežnika ščitijo pred izkoriščanjem češkoslovaško jc že pobasala Nem-
tega koristi se razume: Nemci. Če-hoslovaki bodo samo dninili, kot so
čija, ostali sta še Jugoslavija in Romunija, ki snujeta nov zvezni blok držav v Podonavju in Balkanu.
Predkratkim sta se bila sestala jugoslovanski regent princ Pavel in romunski kralj Karol, ki sta se raz-govarjala o možnosti odločnejšega sporazuma med .Malo antanto in Balkanskim sporazumom. Ta nov sporazum bi tvorile: Jugoslavija, Romunija, Bolgarija, Turčija in Grčija in bi seveda figurirala tudi Češkoslovaška. Pritegniti so skušali zraven še Madžarsko, a se je odločila s Poljsko za samostojno politično pozicijo, ki prav ta čas skušata s silo strniti svoje meje v Podkarpatski Ukrajini, kar pa Nemčija ne dopušča, ker kot je znano ima svoje načrte glede U-krajine, ki jo ima en del že takorekoč v svoji posesti, ostala dva dela, ki je eden pod Poljsko in drugi pod Rusijo, pa bo skušala pridobiti. Seveda so to zaenkrat še računi brez krčmarja, a Če se slovanski narodi ne bodo pravočasno streznili in složno nastopili, bodo nemški ekspanzijski načrti postali resnično dejstvo.
JugosloVanski regent princ Pavel in romunski kralj Karol sta se mudila te dni v Londonu, kjer sta baje dobila veliko finančno posojilo za svoje načrte. Ves uspeh pa bi bil se-
Kosovo iz Ensenade in Jugoslovansko podporno društvo iz Berissa.
Spored prireditve, ki se bo otvori-la s s viran jem aregntinske in naše himne ter z govorom predsednika meddruštvenega odbora, obsega razne pevske točke, ki jih bosta izvajala moški in mešani zbor Slovenskega doma; simbolične vežbe Sokola Dock Sud-Boca, nastop šolarjev z Dock Suda v sliki "Zedinjenje", itd. Imeli bomo tudi priliko spet videti našo priljubljeno pritlikavo plesalko Ire-nico Vidmarjevo ter naraščaj zgoraj imenovanega sokolskega društva. Višek sporeda bo pa gotovo slovesna izročitev prekrasne zastave, ki jo jugoslovansko ženstvo poklanja naši koloniji kot simbol domovine in naše skupnosti v izseljeništvu. Za zastavo je jugoslovansk ženski odbor nabiral, kakor znano, prostovoljne prispevke, ter je nabral lepo vsoto, ki zgovorno priča o zavednosti našega izseljeništva.
Prelepa manifestacija
Izročitev zastave se bo izvršila na odru ob navzočnosti našega državnega zastopnika, predstavnikov društev in pa zastopnikov prijateljskih kolonij, bolgarske, grške, romunske in češkoslovaške. Zastopniki teh kolonij bodo na našo zastavo pripeli trakove v svojih narodnih barvah in s primernimi napisi, v znak prijateljstva in v spomin na letošnjo veliko proslavo našega narodnega jubileja.
Ker takšne slavnosti doslej še nikoli ni bilo med nami, bo gotovo marsikomu zanimala tudi kakšna podrobnost. Spored te slovesnosti se je določil tako le: Zastopnice ženskega cdbora, ki so vodile akcijo za nakup zastave, bodo dragoceni dar izročile predsedniku meddruštvenega odbora kot zastopniku naše izseljenske skupnosti, kateri je zastava namenjena. Tedaj se bo zastava na odru razvila in orkester bo odsviral našo himno. Takoj nato bo predsednik meddruštvenega odbora imel kratek govor ter bo potem, v znak našega spoštovanja in hvaležnosti napram argentinskemu narodu, ki nam je odprl vrata v svojo deželo, pripel na zastavo trak z aregntinskimi narodnimi barvami; pri tem.se bo odsvi-rala argentinska himna. Svoje nacionalne trakove bodo zatem pripeli na zastavo po vrsti zastopniki bolgarske, grške, romunske in češkoslovaške kolonije; vsak izmed njih bo izpregovoril nekoliko besed v svojem narodnem jeziku, nakar bo orkester odsviral himno dotične države. Ko bo to izvršeno, bo predsednik meddruštvenega odbora izročil zastavo g. poslaniku dr. Izidorju Cankarju, ki bo gotovo tudi uporabil priliko, da izpregovori nekoliko besed našim
Druge podrobnosti
Javili smo že, da bo na prireditvi s viral znani orkester, katerega vodi prof. Weishaus. Weishausov orkester je znan po svojih nastopih v radiu, tukajšnjih gledališčih in najboljših dvoranah ter uživa sloves najboljšega orkestra v Argentini za evropsko plesno muziko. Tudi po tem podatku vidimo, da je meddruštveni odbor pazil na vse podrobnosti in si prizadel organizirati vse tako, da bo prideditev res taka, kakršne še ni bilo v naši koloniji v Buenos Airesu.
Bufet bo v režiji meddruštvenega odbora, tako da bodo cene zmerne, čeprav se dvorana prišteva med gosposke, in preskrbljen bo tako, da ne bo nikomur treba lakoto trpeti ah pa žejo.
Poleg tega bo na prireditvi srečka-nje. Deset dobitkov, nekateri prav dragoceni, je določenih v ta namen. Dobitki so: 1. radio aparat za kratke in dolge valove, s katerim so dosegljive vse dežele sveta; 2. kolo (bici-kelj) za riioškega ali žensko, kakršnega spola bo pač srečni dobitnik tega sedaj spet tako priljubljenega prevoznega sredstva; 3. zapestna ura; 4. nalivno pero; 5. fotografski aparat; 6. servis za čaj; 7. loterijski listek (dvajsetinka) za božični veliki dobitek; 8. drug loterijski listek za božičnega "el gordo"; 9. ena butilj-ka konjaka Martell; 10. ena butiljka francoskega šampanjca. V prodaji bo vsega 2000 listkov po 0.50 vsak in žrebanje se bo izvršilo pod nadzorstvom notarja g. M. A. Speronija. Srečkanje se bo izvršilo z dovoljenjem argentinske vlade.
Kam pojde dobiček?
Vstopnina na prireditev bo za moške 2.— pesa, za ženske pa, 0.50; rezervirana mesta v prvem nadstropju bodo pa po 5.— in po 3.— pese.
Kam pa pojde dobiček, bo kdo vprašal. Seveda je tako vprašanje u-pravičeno. čisti dobiček je namenjen jugoslovanskemu domu na Dock Su-du, za kateri je že kupljeno lepo zemljišče in ki se bo v kratkem tudi začel zidati, kakor izgleda. V dock-sudskem domu bodo imela svoje prostore tamkajšnja naša društva in pa šola. Namen prireditve, gmotni namen, je torej najlepši.
Omeniti moramo v zvezi s tem, da je meddruštveni odbor soglasno skleni, da bo čisti dobiček prireditve zedinjenja, ki se bo vršila prihodnje leto, namenjen za slovenski dom; sedaj bomo mi s svoji sodelovanjem in s svojo udeležbo pomagali graditi dom na Dock Sudu, prihodnje leto bodo pa vsa srbo-hrvatska društva Slovencem pomagala pri gradnji doma za naša društva. Ah ni tako sodelovanje ne samo koristno, ampak tudi lepo? Vse drugače bi bilo v jugoslovanski koloniji, če bi bilo do takšnega sodelovanja prišlo že pred leti.
Vsi na proslavo!
izseljencem. Zastavo bo namreč ime lo v varstvu poslaništvo ter jo izro- i čalo za posebne slovesnosti koloniji. Končno, t. j. po govoru g. ministra, Vsak naš izseljenec, ki se zaveda, bo zbor zapel "Hej Slovani" in nič katera mati ga je rodila in ki svoje-čudnega ne bo, če bo z zborom zače- ga naroda doslej ni zatajil, se bo la peti tudi vsa dvorana, saj je ta le- udeležil te proslave, ki bo ostala go-pa slovanska himna znana tako Slo- j tovo vsem v nepozabnem spominu.
vencem, Hrvatom in Srbom kakor tudi članom bratskih slovanskih kolonij, ki se bodo udeležih proslave.
Prireditev bodo počastili s svojo navzočnostjo, kakor so obljubili, tudi grški minister g. dr. Vasilij Den-
veda odvisen od trdne gospodarske ' dramis, češkoslovaški minister g. dr. in politične povezanosti prej imeno- František Kaderábek in bolgarski vanih podonavskih in balkanskih dr- odpravnik poslov g. Milko M. Geor-žav.	¡ gijev.
Saj bo tako lepa, kakor doslej nobena. Pokazal bo s tem, da se zaveda važnosti, pomembnosti letošnjega našega narodnega jubileja, obenem pa bo pomogel, da se čimprej začne graditi dom, ki ga naše izseljeništvo na Dock Sudu nujno potrebuje.
Na svidenje na proslavi dne 3. decembra ob 9. zvečer, v dvorani ul. Sarmiento 1230!
Str. 2
SLOVENSKI UST
Núm. (Štev.) 91 __— »>

S Argentinske vesti
Dr. Ortiz v Rosariu
Santafeška provinci j alna vlada je povabila predsednika republike v Rosario, da bi prisostvoval otvoritvi raznih javnih poslopij, kakor n. pr. poštne in brzojavne palače. Dr. Ortiz se je povabilu odzval in se je v četrtek odpeljal. V Rosariu so ga slovesno sprejeli. Vsi uradi, šole in trgovine so bile zaprte ter je bila tudi zato udeležba prebivalstva pri sprejemu izredno velika.
v	___
PROSLAVA OBLETNICE USTANOVITVE MESTA LA PLATE
Z veliko slovesnostjo so v La Plati praznovali 56-letnico postanka tega mesta. Proslava se je pričela v petek prejšnjega tedna ter je trajala še v nedeljo. Razen civilnih oblasti provineije se je te slovesnosti udeležil tudi državni predsednik dr. Ortiz s svojomi ministri. V nedeljo je bil državni predsednik gost guvernerja dr. Fresca.
ŽELEZNI RRUDNIK SO ODKRILI V MENDOZI
V Auel Medio, oziroma sedaj Hierro indio, so te dni našli bogat rudnik magnetnega železa. Ruda vsebuje 94% čistega železa.
unmor. Ustrelil je spečega Pedra, nakar si je še sam vzel življenje. Čudno pri tem je, da ni umoril tudi svojih sinov, kakor tudi to, da sinova nista slišala strela, ki ga je oče oddal na Pedra. Policija se zelo trudi, da bi dognala vzrok te strašne drame, toda bo menda ves trud zaman, kajti tisti, ki bi znali to zago-netko rešiti, so mrtvi.
ŽIDJE V BUENOS AIRESU PROTESTIRAJO v
Radi preganjanja, ki ga trpe^ Ži-dje v Nemčiji, so tukajšnji Židje proglasili "Tedensko žalovanje".
V ponedeljek so bile vse židovske trgovine zaprte. Tudi v drugih židovskih podjetjih je delo počivalo. Z ozirom na to postopanje Židov, je posegla vmes policija, ki si je zaznamovala židovska podjetja in trgovine, ki so v ponedeljek v protest proti nacističnemu nasilju napram njihovim bratom ustavile vsako delova-nje.
POVRATNIKI V DOMOOVINO BODITE PREVIDNI
Kr. jugosl. poslaništvo v Buenos
DOBRA LETINA PŠENICE
Letos je pšenica posebno dobro obrodila v vseh izvoznih državah, razen severne Afrike, katera ima približno tako letino kakor lani. Splošno je letos letina pšenice za 5 do 10 % večja kakor je bila leta 1936, ko se je največ pšenice pridelalo. Cene na svetovnem trgu so radi tega padle in argentinska vlada je sklenila pomagati tukajšnjim poljedelcem z določitvijo najnižjih cen za pšenico in lan. Kakor smo že pojasnili, bo vlada po teh najnižjih cenah, 7 pe-sov za kv. pšenice in lan po 13 pesov za 100 kg, kupovala od poljedelcev ter potem naprej prodajala z zgubo, ki jo bo krila z dohodki od povečanega davka na uvoz.
ŽENA MORILKA
Okrog 10 ure zvečer, prejšnjega četrtka, so sostanovalci hiše št. 135 ulice Esmeralde zaslišali zaporedoma pet strelov, ki so bili izstreljeni v stanoyanju 34-letne vdove Manuele Torres. Poklicali so policijo, nakar so skupno vdrli v stanovanje. V jedilnici so našli na tleh ležati truplo moškega, v katerem so spoznali odvetnika Armanda Zanottija. Imel je pet težkih ran na raznih krajih telesa. Nekaj metrov dalje pa je ležala v zadnjih zdihljajih tudi Emanue-la, ki je še držala revolver v j-oki, iz katerega si je pognala zadnjo kroglo v glavo. Kaj je bilo vzrok, da je Torres sklenila odvetnika umoriti, se še zagotovo ne ve. Znano pa je, da je Emanuela revolver, s "katerim je u-morila odvetnika in sebe, izmaknila svojemu bratrancu, policaju Roge-liu Garibottu.
STRAŠNA RODBINSKA DRAMA
Vpokojeni železniški uradnik, Rafael Chulibert iz Bragada, kateremu je pred nekaj leti umrla zéna in mu pustila dva sinji, 20-letnega Rafaela in 18 let starega José Mario, se je zagledal v vdovo Manuelo Armeal ter se z njo poročil. Ta udova mu je pripeljala v zakon 3 otroke 2 hčerki in 1 sina. Ena od hčera pa se je pred nedavnim usmrtila. V Bragadu je imel Chulibert malo trgovino, ki je dobro uspevala, toda zadnje čase je šlo vse slabo. Sosedje trdijo, da je Chulibert imel razmerje z neko poročeno ženo. Pri takem prepovedanem sestanku ju je zalotil mož. Chu-libertu se je posrečilo uteči, dočim je varani mož ženo ubil.
Od tedaj pa Chulibert tli bil več miren, vendar pa si ni nihče predstavljal, da bo kaj takega izvršil, kar je v četrtek zvečer. Povabil je namreč svojo ženo in hčerko Adelai-do, staro 28 let, na sprehod. Ko so bili kako tri legve oddaljeni od stanovanja, je potegnil iz žepa revolvei' ter ustrelil ženo in hčer. Razen tega pa ju je še večkrat zabodel z nožem. ;Ko je to dovršil, se je vrnil domov, 'kjer so ta čas že spali sinovec Pedro in njegova prava sinova, ki niso ničesar slutili o groznem očetovem dejanju. Chulibert je izvršil tu še tretji
Airesu opozarja vse one izseljence, ki potujejo v domovino za stalno ali samo začasno, da nimajo denarja pri sebi, ampak da ga pošljejo v poštno hranilnico ali na kako banko, najboljše v kako državno. Tudi naj ne drže denarja doma, ampak naj ga vlože ravno tako v kako zanesljivo hranilnico ali kako državno banko.
Dolžnost poslaništva opozoriti povratnike je radi tega, da ne bi se dogodilo tako, kakor se je doogdilo v vagonu vlaka med Zagrebom in Beogradom izseljencu Pavlu Slapče-vicu iz Jukinice, ki je obesil suknjo v vagonu na obešalo. V žepu suknje je imel ves svoj težko zasluženi prihranek mnogih let — 150.000 dinarjev, kateri denar mu je bil ukraden, ko se je nekoliko odstranil v hodnik vagona. Zadeva je bila takoj javlje-na žandarmeriji, toda tatu nisu dobili. Zatorej povratniki, pozor!
DEKLICA UGRABLJENA
Marta Ofelia Stutz, stara 9 let in stanujoča pri svojih starših v Cordo-bi, je končala šolsko leto z dobrim n-spehom. Zaprosila je tedaj, bilo je v soboto, svoja roditelja, da bi smela
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE
NAJPRIMERNEJŠE IN NAJVARNEJŠE NAKAZOVATI DENAR V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
POTOM
BANKE DE BOSTON
Naš način nakazovala Vam zagotovi, da je prejeti nalog izvršen brez kakih izgub za Vas. Nakazani de nar bo izročen prejemniku v gotovini brez stroškov ali odbitkov. Mnogi Vaši prijatelji se poslužujejo našega zavoda. Vprašajte jih, pa se obrnite na naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK osebno ali pismeno.
Uradne ure so od 9 do 18 in od 8.30 do 11 ob sobotah.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 — Biné. MITRE 562 PUEYRREDON 175
Avda. Oral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario)
Minister dr. Cankar s Punčecom in Palado in drugimi člani kolonije
si kupiti neko otročjo revijo, kar so ji seveda radi dovolili. Dekletce je odšlo k bližnjemu kiosku, kjer je v resnici kupilo revijo, a domov se ni več vrnilo. Vse poizvedbe za dekletom so bile do sedaj zaman. Policija iz vseh provinc je na nogah, ua .>i izsledila ugrabitelja, oziroma našla malo Marto. Širile so se vesti, da so videli sumljiv avto na pot proti provinci La Rioja. Dalje zopet proti Stgo. del Estero. Policijski komisar, ki se je podal v Cruz del Eje. je izvedel, da je vozil tam skozi avto, v katerem so bili 4 moški iti .1 dekli-
sovnice, da se udeleže državnozbor-skih volitev, ki se bodo vršila v nedeljo 4. decembra. Sudeti iz Jugoslavije bodo volili v Gradcu.
Ko se je italijansko letalo vračalo iz Monako vega, je na Koroškem, pri Winklerju padlo na tla ter so se pri tem 4 osebe ubile, drugi pa so bi-! li težko ranjeni.
Kemal Ataturk, državni predsed-I nik in preosnovatelj Turčije je pred kratkim umrl. Za njegovega naslednika je narodna skupščina imenovala Izmeta Inenija, velikega prijate-i Ija pokojnega Ataturka.
ca. Radi teh govoric je policija zase dla vse ceste in pota ter je komisar- Ogrska vlada, ki je izgnala Cehe iz ju Carceyliji uspelo dohiteti ta suni- ! po Madžarih zasedenih krajev jim ni
ljiv avto, kar pa se je izkazalo, da je to poštena družina, ki je napravita izlet, katerega se je udeležila tudi hčerka. Policija preiskuje še nadalje in je upati, da bodo žalostni starši hčerko dobili nazaj živo. za katero so voljni dati svoje premoženje.
DVA INDIJANCA UBITA V CHA-KU
Znano je v kako težkem položaju se nahajajo Indijanci v Chacu in Formozi. Tako ni čuda, če napadejo tu pa tam kako trgovino ali velepo-sestva, kjer dobijo obleko in, živež,
dovolila, da bi se smeli spet vrniti, da bi vzeli svoje imetje s seboj. Z ozirom na to, pa je dala češka vlada zapleniti premoženja Ogrov, da bo s-tem pomagala izgnanim Čehoslova-kom.
Radi povodnji, se je most čez reko Torre pri Vidmu (Udine) zrušil, feo
j je ravno vozil čez potniški vlak. Dva j vagona sta zdrknila v reko ter so šti-l rí osebe utonile, 15 pa je bilo ranjenih.. Iščejo pa še nadalje po reki, ker domnevajo, da je moralo biti v vagonih več oseb.
Sodišče v Varšavi je obsodilo 34
oseb radi komunistične propagande
OCOLVO,	uuuiju uuivivu nit m v. w.»	~ , .
da na ta način oblečejo in prehrani- i v armadi, ki se nanaša na 2 in 15 lei
jo svojo družino. Bogataši pa nimajo srca za te trpine in kličejo žandar-merijo in vojaštvo nanje. Te dni sta se priplazila dva Indijanca na posestvo Francisca Suarez v Coloniji. Ko sta ravno raztelesovali kravo ju je zalotil Suarezov delavec Salvatienr.. Indijanca sta hotela zbežati. toda Salvatierra je oba ustrelil.
RAZNE VESTI
ječe. V Voliniji, v Kovelu pa je sodišče obsodilo 2 ženski na pet let ječe, ker so nabirale prispevke za republikansko Španijo.
Italijanske oblasti bodo izgnale iz
Italije, dopisinka severnoameriškega
lista "Chicago Dail". Franka Smo-thersa. Te dni bo moral Smothers zapustiti Italijo.
V	Leitmericah je nemška policija
prijela svetovnoznanega industrijalca Bat'o, ki so ga osumili tihotapstva. Pri njem so našli 1(54.000 liber šterlingov.
Samostan Saint Lambrecht na Štajerskem, so nemške oblasti zaplenile. Ta samostan je imel v svoji posesti ogromna posestva.
V	Rusiji so bili obsojeni na smrt in ustreljeni trije člani protirevolu-cionarne organizacije, ker so ubili nekega strojnika. Obsojeni so izjavili, da so pričakovali izbruha vojne med Rusijo, Nemčijo in Japonsko, pa so jima hoteli nuditi svojo pomoč.
Radi veleizdaje sta bila v Ploetzen See v Nemčiji, obglavljena Ericli Bo-dach in Alfred Kofer. Na smrt pa je bil obsojen radi umora tudi Hans Hahn, star šele 19 let.
Norveška kraljica Maud, ki se je nahajala v londonski kliniki, kjer je bila pred kratkim operirana, je v ponedeljek, zadela od kapi nenadoma umrla.
Sudetski Nemci volilci, nastanjeni v Jugoslaviji, so bili por'van i na nemška poslaništva, kjer so dobili gla-
ife
TAT PREBUDIL NAVIDEZNO MRTVO
Iz llelsinski poročajo tole zgodbo:
50 let stara bogata vdova v mestecu Tamerfors je te dni šla ob tamkajšnjem jezeru na sprehod. Po nesreči je padla v jezero, odkoder sp jo sicer naglo potegnili na suho, veu-dar je niso mogli več obuditi. Zdravnik pje ugotovil smrt, nakar so jo v njeni vili dali na mrtvaški oder.
Nočno stražo pri mrtvi gospodinj1 je imel eden izmed služabnikov. Temu se je škoda zdelo, da bi bila z mrličem pokopana tudi dragocena biserna verižica, ki jo je mrtva imela okoli vratu. Pripravljen je imel po-¡ narejen biserni niz, ki ga je hotel j mrtvi obesiti okoli vratu, medtem ko I bi bil prave bisere skril. Bil pa je ne-I roden ter je pri tem delu prevrni* j svečnik, ki jp z velikim truščem padel na tla. Ta ropot je menda prebudil mrtvo, ki je vstala in pogledala? kaj se dogaja. Služabnika je ta pogled tako pretresel, da je omedlel m 1 nezavesten obležal. Služabnika I preepljali v bolnišnico, gospa pa j® i vstala in si je kmalu opomogla od svojega strahu, ko je videla, kako m kaj je bilo z njo.

POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA
sls
Rwwh Ti	fcfeaW v
k. ,l.vjr

... - ■ . ¿ \ ' ! J |> i » * *
i i JII i
f i« i
Palača v Zagrebu kjer je bila progla šer.a neodvisnost Jugoslovanov
Núm. (Štev.) 97
SLOVENSKI LIST
Str. 3
g. mmmmmMsmmmmmm^msmmmmm®^ 3mmmmmmmmiKm$mmmm
■ . . . ....... •
V
Vesti iz organizacij
EdWBra^awaÉ^^	—méih«» ¡ MI MI i KHIJ, imaeoac-:
PRVI VELIKI PIK-NIK
PRIREDI
društvo " Slovenski Dom "
V NEDELJO DNE 11 DECEMBRA
v San Isidru
ODBOR
IZ ROSARIA
Najlepša vam hvala
Odbor Slovenskega del. društva Triglav se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so pomagali graditi društveni dom. Posebna hvala pa darovalcem opek (ladrillos). Do sedaj so darovali opeko sledeči rojaki:
Frane Sirk 2000, Pavle Simčič, Leopold Brezavaček in Valentin Bizjak po 1000. Ivan Vidmar in Lojze Bratina po 500. Leopold Ščurk in družba 1000 opek in tri vozove "ka-škotov".
Ostalim prijateljem našega društva pa ponovno kličemo: pridite nam na pomoč. Vsi ste vabljeni, prav vsi, kajti društveni dom je namenjen vsem Slovencem. Vsak malo in po svojih močeh, pa bo društveni dom hitro dograjen. Delamo vsako soboto Poopldne in ob nedeljah dopoldne. Pridite nam pomagat!
Ne ozirajte se na one redke, ki znajo samo zabavljati, kar je tudi najlažje. Oni, ki nimajo smisla za drugega kot za lastna usta in žep ter komodnost, ne bodo prišli daleč, kajti naša delavska bodočnost je samo v skupnosti. Če se bomo Slovenci bali družiti se s Slovenci, ne bomo dosegli mnogo ne kot poedinci in še manj kot celota. Današnji časi in še posebno izsel.ienstvo potrebuje vztrajnih ter energičnih ljudi, ki se npajo postaviti kakršnim koli oviram naproti. Kdor pa se sam podcenjuje, ga tudi drugi ne bodo cenili in vpoštevali.
Res je, da vsi ljudje nismo enakega mišljenja, a to nas delavce ne snie razdvajati. Res pa je tudi. da če bi se ne žrtvovalo nekaj idealnih ljudi za našo skupno stvar, bi delavstvo nikoli nič svojega ne imelo.
Vse ovire in nesporazumljenja bodo sčasoma odstranjena, če bomo Vztrajni in nam ne bo žal časa, ki smo ga žrtvovali za našo skupnost.
Za odbor: tajnik F^anc Mezgec
Proslava 20-letnice zedinjenja
O veliki prireditvi, s katero bo naše izseljeništvo proslavilo 20-letnico zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, poročamo obširneje na drugem mestu. Po izrednem zanimanju, ki vlada za to prireditev v naši koloniji, je pričakovati, da bo udeležba nad vse sijajna, kakor se tudi spodobi za tak pomemben jubilej.
V nedeljo 4. decembra bo ob 10. uri slovesna maša v cerkvi "Santísimo Sacramento", ulica San Martin 1039, in sicer v kripti. Prisostvoval bo poslanik g. dr. Izidor Cankar z osebjem poslaništva in pel bo slovenski cerkveni zbor pod vodstvom g. Jekšeta. Poleg tega bo virtuoz g. Ljerko Špiler odigral par nabožnih komadov za violinski solo in ga. Wi-drova bo odpela Schubertovo "Ave Marijo".
Ob 11.30 bo pa slovesna služba božja v ruski pravoslavni cerkvi ul. Brasil štev. 315.
Popoldne od 5. do 7. ure bo na poslaništvu, ul. Charcas 1705, sprejem. Priredi ga g. minister za člane kolonije. Ob 7. zvečer se bo g. dr. Cankar odpeljal v Arrecifes, v pokrajini Buenos Aires, kamor ga je tamkajšnje Jugoslovansko podporno društvo povabilo na proslavo zedinjenja in 201etnice obstoja Jugoslavije.
Za one, ki se cerkvene slovesnosti v nedeljo ne bodo mogli udeležiti, naj povemo, da bo jugoslovenska ra-dio-ura od 10. do 11. posvečena proslavi narodnega praznika.
Jugoslovanski program na državni radio-postaji
Prihodnjo soboto 26. t. m. ob 8. zvečer bo državna radio-postaja LRA, na valu od 400 metrov, obenem pa tudi po kratkem valu in sicer v zvezi s kratkovalovno postajo radia "El Mundo", prenašala nekoliko komadov jugoslovanske muzike, in sicer: Jugoslovanski narodni ples, hrvatsko pesem, srbsko kolo, slovensko pesem in macedonski ples, ki jih bo izvajal na glasovírju g. Alberto Inzuarraga. Pred prenosom programa bo naš poslanik g. dr. Izidor Cankar imel kratek govor namenjen našim izseljencem.
Repatriacija Italijanov in naša manjšina
HIMEN
Preteklo soboto feta se poročila gdčna. Dora Perfeta, doma iz Ložic pri Kanalu, in g. Josip Simčič, doma iz Ilirske Bistrice.
Čestitamo!
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
LEPA PRILOŽNOST
Proda se dobro ohranjen kamijon po zelo ugodni ceni:. Informacije na našem uredništvu.
Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v Villa Devoto
VABI
Vse cenjene rojake in rojakinje na
VELIKO PRIREDITEV
katera se vrši dne 27 Novembra 1938 ob 5 uri popoldne v društvenih prostorih ulica Simbrón 5148 — Villa Devoto.
SPORED
Otvoritev — Godba.
A. Hajdrih: Pod oknom, moški zbor. V. V.: Ena Ptica, mešan zbor.
Ivan Albreht: SIROTA JERICA, igra v štirih dejanjih, katero izvaja društveni naraščaj. Po končanem sporedu PRROSTA ZABAVA s PLESOM bogatim SREČOLOVOM in dobro založenim društvenim bufetom.
-Vstopnina: prostovoljni prispevki-
SVIRA SLOVENSKI ORKESTER "TRIGLAV" Za obilno vdeležbo se vljudno priporoča
,	ODBOR Q.P.D.S.
v slučaju slabega vremena se prireditev vrši nedeljo pozneje.
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Po
zor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 43 5 1
Villa Devoto
U. T. 50 - 0277
Rimska "Tribuna" piše, da je odredil Mussolini povratek vseh Italijanov v svojo domovino. V prvi vrsti da pridejo v poštev oni, ki so naseljeni v Franciji, Belgiji, Tunezu, Ar-geliji in Južni Afriki. Mussolini želi, da se naselijo v severni Afriki — v italijanski afriški koloniji — kjer da bo dovolj kruha za vse Italjane.
Italija je doslej trosila približno 124 milijonov lir letno za vzdrževanje zvez med svojimi izseljenci, ki so raztreseni po vsem svetu ter jih je veliko število tudi v Južni in Severni Ameriki. Del te svote je sedaj določen za naseljevanje v Afriki, kjer hoče Mussolini kompaktno naseliti svoje ljudi.
Francija ne želi, da bi se italijanski priseljenci povrnili v Italijo ali v njene kolonije; prvič, ker sama nima preveč prebivalstva in drugič, ker ne želi močne svoje sosede.
Vseh italijanskih izseljencev je okrog 11 milijonov. Fašistična politika pa noče, da se odvišen narod izseljuje na vse vetrove, ki slednjič utonejo v drugih narodih, marveč stremi za tem, da se Italijani kompaktno naselijo in raztezajo, seveda na teritorije drugih narodov, ker svoje zemlje nimajo niti za sedanje prebivalce dovolj. Z geslom, da želijo i-meti prostor pod solncem, so pod j ar mili Italijani Neguševo cesarstvo.
Domačini bodo polagoma izumrli, ker so že sedaj v degeneraciji ter bosta njih propast vlada kakor tudi cerkev na vse načine podpirala.
Kot je znano, je tudi italijanska vlada odredila rasno čiščenje, dasi je italijanski narod vse prej kot čistokrvno arij ski, z namenom da bo na ta način lažje in uspešnejše ugo-nabljala Afrikance, kajti židje v Italiji ne pomenijo nobenega resnega rasnega vprašanje, marveč služijo samo za pretvezo za druge daleko-sežnejše namene.
Italija torej ne bo več dovoljevala izseljevanja, če ima namen še one, ki so že izseljeni, repatrirati To se nanaša seveda samo na Italijane, medtem ko Slovencev in Hrvatov pod Italijo ne bodo želeli nazaj ter bodo italijanske oblasti, kot doslej, nudile našim ljudem vse previlegije za izselitev. Naši ljudje so se lahko že doseda j izseljevali brez odobrenja ministrstva, medtem ko Italijani teh "ugodnosti" niso bili deležni.
Mnogi Italijani v izseljenstvu, med njimi tudi znani bivši minister Francesco Nitti, so mnenja, da italijanski izseljenci ne bodo hoteli zamenjati izseljenskega kruha za italijanski "pane imperio". Mussoliniju
j§MH8BO£S3MK :■•»>■ SflBC X«*.
'¿ RESTAURANT
® i
i ■
w y
i %
1
RECREO
"EL CAÑON
se to tudi najbrže pozdeva, zato je posegel še po drugih pripomočkih, o' katerih smo tudi že pisali.
Od poročenih žen zahteva, da imajo čimveč otrok. Družinam z veliko otroki je vlada odredila podpore in ko to le ni dovolj zaleglo, je odredila še znatne olajšave pri davkih. Vlada zahteva, da se vsi godni za zakon takoj poročijo ter je nastavila za vabo ceneno poročno potovanje. Ker pa vse to le ni navdušilo vseh moških za sladki zakonski jarem, je vlada odredila zakrknjenim samcem velikanski davek, ki pa tudi ni prinesel zaželjenega uspeha, zato je določila za vsakega nezakonskega otroka po pedeset lir mesečno podpore. Kot poročajo, bo sedaj šlo. Moški so baje pripravljeni za sodelovanje pri ustvaritvi veliko otrok in ženske se jih tudi ne bodo branile, če bodo i-mele svojim malčkom kaj dati v usta.
Od začetka se naš narod ni mogel ogreti za take vrste življenje, ker je bil pač čisto nasprotno vzgojen, in so jim morali dolgo časa dajati vzglede privandranci. sedaj pa je menda led že prebit in je v eni sami občini na Goriškem čez dvesto nezakonskih otrok. Moški so izračunali, da se jim ne splača poročiti, čeprav ¡jim za vzdrževanje otrok, četudi v tej zpiedi morda ne vedno za svojega, odtrgajo od plače, jim morajo na vsak način njih skromen delež pustiti, medtem ko bi kot poročen mož in oče niti svojega skromnega deleža ne bi bil gotov. Ravno tako so izračunale tudi ženske, da nezakonske matere bolje shajajo nego zakonske, če nezakonska mati dobi za vsakega otroka po petdeset lir mesečno in očetove prispevke zraven, medtem ko bi možev zaslužek zaostajal daleč za tem dohodkom, večje podpore pa bi bila deležna šele, ko bi imela več kot deset otrok, to pa ni tako hitro in do takrat je treba tudi živeti.
Tako, če z repatriad j o ne bo onega uspeha, kot bi ga Mussolini želel, zgleda, da ga bo pa v drugi njegovi "genijalni" zamisli kaj več. Nam primorskim Slovencem pa je samo to žal, da nas Mussolini ni izključil iz "čistokrvne" Italijanske rase, kajti lažje bi nam bilo živeti in se ohraniti v izolaciji, kot pa v okviru fašističnih ekspermentov. Naš narod še ni degeneriran, marveč je v svojem bistvu zdrav, zato noče na ukaz od nikogar, koliko otrok se mu mora roditi, kot tudi ne, da bi morali umirati, kadar bi se komu zljubilo ter za kake tuje interese in k« bi najreje živeli.
t
Izvrstna domača hrana, vrstno pivo in vino. — stori z vrtom, pripravni svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
prvo-Pro-
za
1. 2.
3.
4.
Se priporoča lastnik
PETER BASSANESE
JUAN B. ALBERDI y Gral. % PAZ — Buenos Aires §
K <♦>■■>:♦>• ■•:♦>■■•:♦>•' •»>? M FOTOGRAFIJA.!
| "LA MODERNA" ¡
Šolsko društvo
V A
v Villa Devoto
B I
de-
na veliko pomladansko prireditev, ki se bo vršila dne 4. cembra v društvenih prostorih GPDS. v Villa Devoto.
Na vzporedu so zelo lepe točke, ki jih bodo izvajali naši malčki. Sodelovalo bo tudi društvo v Villa Devotu.
Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje, posebno pa devotčani, da se te šolske prireditve polnoštevilno udeležite ter boste obenem s prostovoljnimi prispevki podprli to našo prepotrebno ustanovo.
Po prireditvi se bo vršila domača zabava ter bo bufet z vsem potrebnim dobro založen.
ODBOR ŠOLSKEGA SVETA
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse preuredil ter razstavil moje delo, kjer se bo lahko vsak prepričal o mojih neprekosljivih izdelkih.
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" I
S. SASLAVSKY	$
Av. SAN MARTIN 2579	k
Telefon: 59-0522 - Bs. Aires	g
Wmwamme&mz'
i
v *
i
I t
1 i
I %
B
JUGOSLOVANSKA ŠOLA V ROSARIJU
VLJUDNO VABI vse svoje male in velike prijatelje na lepo
PRIREDITEV
ki se vrši dne 4. decembra ob 4y2 h. popoldne v šolskih prostorih (Calle Laprida 5758, ómnibus št. 51). Smoter prireditve je proslava dvajsetletnice obstoja Jugoslavije; obenem bo sv. Miklavž obdaroval vse pridne otroke. — Prepričani smo, da ni nikogar ki se ne bi z veseljem odzval vabilu naše mlade šole v Rosariju. — Pozdravljeni! — Nasvidenje!
PROGRAM
I.	Živa slika: a) Himno Nacional Argentino; b) Jugoslovan-
vanska narodna himna; c) Dvajset pomladi,(De-klamacija).
II.	Rajanje z zastavo.
III.	šolski pevski zbor: a) Ko so tkali naše trate - •.; b) O j, ti
vilo Velebita; c) Tamo daleko...
IV.	Narodno kolo.
V.	ženice — klepetulje (Komičen prizor).
VI.	Sveti Miklavž s svojim spremstvom.
Slovenci doma in po svetu
TRŽAČANI POJEDO MNOGO RIB
Naravno je, da je konzum rib v tržaškem mestu velik. Odkar je postalo meso drago, so se Tržačani vrgli na ribe, ki so najcenejša mesnata hrana. Država sama pa konzum še holj podpira in si prizadeva, da bi ga čimbolj zvišala. Tako se je zaradi teh ukrepov povečal ne samo ribolov, temveč tudi konsum rib. Italijanska vlada je izdala v zadnjih letih več odredb za povzdigo ribarske industrije in trgovine. V Trstu pride na trg dnevno od 90 do 120 kvintalov rib. Prejšnje leto je znašal konsum v Trstu 3,197.835 kg. Na vsakega Tr-žačana bi torej odpadlo 15 kg, kar pa je precej nizka številka z ozirom na druge države (Japonec pojé preko €0 kg rib na leto). Konsum rib je večji v mrzlejših mesecih, razen v januarju in februarju. Poleg znane tržaške ribarnice se nahaja v mestu in v predmestjih še 26 ribjih trgov. Država se nadeja, da se bo ribarstvo še močno dvignilo in da bo to ena izmed baz za gospodarsko avtarhijo.
TRŽAČAN SKOČIL POD VLAK
Dne 10. t. m. je prišel pod vlak pri železniškem prehodu v Šubičevi ulici v Ljubljani Stanislav Jež, zasebni u-radnik, samski, rojen v Trstu in tja pristojen, star 25 let. Komisija je dognala, da je nesrečnež izvršil samomor s tem da je skočil pod tržaški brzovlak. Kakšen je bil vzrok ni znano. Stanoval je v Glinški ulici št. 5.
UMOR V ŠEMBIJAH
Št. Peter, oktobra 1938. — V nedeljo dne 2. oktobra je Alojz Samsa, ki je bil, kot vse kaže, že delj časa v službi obmejnih finančnih stražnikov, karabinjerjev in drugih oblasti, z dvemi streli iz samokresa na licu mesta usmrtil 23-letnega Antona Žni-daršiča.
Oba imenovana sta bila skupaj z drugimi vaščani v gostilni. Ko je odhajal Žnidaršič domov, ga je pred gostilno dohitel Samsa, mu prijateljsko položil roko preko ramen, ter ga tirjal, naj mu vrne posojenih 12 lir. Žnidaršič se je izgovarjal, da za enkrat nima denarja, da pa mu ga bo v kratkem vrnil. Samsa pa se ni zadovoljil z odgovorom, in ko mu je Žnidaršič ponovno zatrjeval, da sedaj ne more dolga poravnati, je Samsa kratkomalo potegnil samokres ter izvršil zločin z besedami "Ti bom pa jaz nekaj dal!"
Preiskava je ugotovila, da je Samsa dobil samokres, ki ga je stalno nosil s seboj, od finančnih stražnikov. Ubijalec je še nekaj dni po zločinu skrival po okolici in grozil, češ da mora ubiti še štiri vaščane. To divjanje in grožnje so vznemirjale že itak dovolj razburjene vaščane, končno so ga karabinjerji na to vendarle aretirali in odvedli v reške zapore.
Vzrok požara ni znan. koda je precejšnja.
SMRT
V Trnovem pri 11. Bistrici je umrl J. Vičič, strojnik na parni žagi St. Samsa v II. Bistrici. Zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke, katerim izrekamo naše iskreno sožalje!
OGENJ UNIČIL GARAŽO
II. Bistrica, oktobra 1938. — V II. Bistrici je dne 8. t. m. nastal ogenj v dvoriščenme poslopju dvorca uprave princa Schonbrunn - Waldenbur-ga, katerega last so ogromni kompleksi gozdov okrog Snežnika. Ogenj je popolnoma uničil auto-garažo, med tem ko so ostali del poslopja, ki služi šoferju za stanovanje, po dolgem trudu obvarovali pred ognjem, ravrto tako tudi dvorec sam.
SVEOVNI DOGODKI IN JUGO SLAVIJA
Tudi naša država je bila prvi te. den v novembru neposredno povezana s svetovnimi dogodki. Naš kne2 namestnik se je odpeljal v Bukarešto na obisk k romunskemu kralju Karlu, da se pogovorita o novem političnem položaju. Naš ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič oa se je v Nišu sestal z bolgarskim predsednikom Kjoseivanovim ter > njim razpravljal o posledicah zadnjih dogodkov na razvoj v južno-vzhodni Evropi.
JUGOSLAVIJA PRED VOLITVAMI
Kljub temu, da se v Evropi še vedno odigravajo važni dogodki, ki ji dajejo novo lice, javnost posveča čim dalje več pozornosti našemu notranjemu razvoju, v katerem so pc splošnem mnenju napovedane voli tve najvažnejšega pomena. O vseh odločilne in naravnost zgodovinske, drugih vprašanjih so morda mnenja različna, o tem, da so pa te volitve se pa ujemajo vsi. Glavni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Nedeljkovic je pretekli teden v beograjski "Samo-apravi" objavil dolg članek, ki je posvečen samo temu volivnemu dne m.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič je imel 30. oktobra v Negotinu, rojstnem kraju Petra Živkovica, velik vo-livni shod, katerega se je udeležilo do 20.000 ljudi. Odslej naprej bo i-mel do volitev skoraj vsako nedeljo kje kak tak shod največjega obsega
Opozicija od preteklega tedna ni prišla mnogo naprej. Dr. Maček, ki je JNS omogočil kandidiranje na njegovi listi, pa je ne pusti preblizu k sebi. Dr. Kramer je bil zato spet \ Zagrebu in Beogradu, kjer pa mu niso mogli obljubiti drugega kot to, naj tudi JNS postavlja svoje kandidate po državi in tudi v Sloveniji.
Državni volivni odbor v Beogradu, ki je najvišja stopnja vsevolivne organizacije v imenu države, je že objavil volišča po vsej državi in pred sednike volivnih komisiji. Ker še ni mamo samouprav, so namreč tudi ti posli za vso državo «druženi v eni roki in tako državni odbor v Beo gradu določa volišča zH zadnjo va¡ bog ve kje v hribih in imenuje nje nega predsednika — vs>> to po pred logih posameznih banskih uprav. Ni prvi pogled je jasno, da je to prazne pošiljanje predlogov sem in tja, kei državni odbor v središču čisto goto vo razmer ne pozna bolj kot predla iratelj v pokrajini in bi ne bila pra\ nobena nesreča, če bi predlagatelj — ban — imel pravico sani določiti vo lišča in imenovati pred sednike. Tc !>i bilo ceneje in hitreje. — Vs.°h vo v primorswki 486, v dravski fc'37, ^ navski banovini 1330, v savski '263 lišč v državi bo 7260 in sicer v do vrbaski 505, v drinski 777, v zevski 194, v moravseki 882, v vardanki 755, na ozemlju Beograda, Zemuna
Pančeva pa 131. Z volitvami so seve da tudi veliki stroški, zato je finan ?ni minister že namenil 10 milijonom din. za kritje teh stroškov.
DR. ANTE TRUMBIČ UMRL
Dr. Ante Trumbic, prvi zunanji minister kralejvine Jugoslavije (pod takratnim naslovom: kraljevine Sr bov, Hrvatov in Slovencev) in njer zastopnik na mirovnih konferencali v Parizu in v pogajanjih z Italijo pred sklenitvijo rapallske pogodbe, je težko zbolel in kakor te dni jav Ijajo vesti iz domovine je tej bolezni tudi podlegel. Na kandidatni listi dr, didata mesta Zagreba, sedaj pa bo Mačka je bil izbran za prvega kan do morali na njegovo mesto postavit drugega.
VELIK PROMET V VSEH SVETIH V LJUBLJANI
Počasi se unaša vsesvetsko razpo loženje. Zdaj postaja znanih že tudi nekaj številk, ki zgovorno pričajo, kako velika je bila frekvenca oh prazniku, kako pridno so ljudje po segali po vencih mestne občine, koliko je bilo obiskovalcev na pokopali šču. Grobove je obiskalo okrog 80 tisoč ljudi, vsesvetska akcija je prinesla v fond za mestne reveže okrog 100.000 dinarjev. Lepo je zaslužila električna cestna železnica. — Na praznik se je z električno cestno železnico prepeljalo 44.449 potnikov, ki so upravi pustili 79.714.50 din. Vozilo je 38 motornih in 7 priklopnih voozv; tramvaj je prevozil ta dan 7554 km dolgo progo. Pri tem je bilo porabljenih 5980 kilovatnih ur. U-prava je pri enem kilometru vožnje zaslužila 10.72 din. Pri teh številkah seveda niso vračunane mesečne karte. Te karte seveda ne odtehtajo to liko za novo progo k Sv. Križu, kolikor za proge, ki vodijo v smeri proti pokopališču na Viču, v Dravljah in v Štepanji vasi, kamor so se ljudje vozili na progi po Zaloški cesti.
ZASTOPNIKI INVALIDOV PRI PREDSEDNIKU VLADE
Uredbo s katero se bo uredilo v-prašanje invalidov v naši državi, bc no, je predsednik vlade z ministrom vlada v kratkem izdala. Kakor zna-Cvetkovicem vred pred nekaj dnevi odposlanstvu invalidov obljubil za-trdno, da bo vlada izpolnila vse u-pravičene zahteve invalidov, kakoi so jih bili ti sami postavili in z razlogi utemeljili. Minister za socialno poltiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič pa je invalidom v Svrlju gu včeraj izjavil, da bo vlada izpol njujoč svojo obljubo v kratkem tudi izdala uredbo, s katero bo invalidom dala vse tisto, kar so zaslužili, a jiir. je bilo pred leti odtrgano. S tem bc rešeno veliko pereče in boleče vpra šanje, kajti naši invalidi so morali živeti v najbednejših razmerah.
ZASTOJ V IZVOZU ŽITA
Na jugoslovanskem žitnem tržišču je nastopil zastoj. Pomirjenje v sve tu je kupčijo zavrlo. Kupčije sklepa le Prizad, ki odkupi vsako koli čino pšenice, kolikor je kdo ponudi Ta tvrdka nabavlja namreč žito za izvoz v tiste države, ki imajo z naše državo dogovor o odkupu določeni! količin žita. Povsem pa se je ustavila kupčija s koruzo. Vzrok so zelo nizke cene. V tujezemeljstvo ne gre pri nas se pa kupuje toliko, kolikoi je potrebno za domačo porabo. Ste kilometrov suhe koruze velja okro glo 100 dinarjev. Na splošno so \ zadnjem tednu zastale vse kupčije i našimi pridelki, le jabolka imajo še svoje kupce.
PROSLAVA DVAJSETLETNICE JUGOSLOVANSKE MORNARICE
Dvajsetletnico jugoslovanske mor narice so slovesno proslavili v vseh jugoslovanskih pristaniščih, zlasti p» v Kotoru, Splitu in Dubrovniku. V Splitu je namreč pred dvajsetimi le ti povljenik avstrijske mornarice iz. ročil mornarico v roke jugoslovan skim pomorskim častnikom. Izroči tev je moral po ukazu avstrijskega t-esarja izpeljati admiral Horthy, se danji regent na Madžarskem. Med izročenimi ladjami je bila tudi veli kanska "Viribus Unitis", katero pa so Italijani po nekaj dneh, ko je bilo že jugoslovanska last, z minami razstrelili in se je potopila. Pri tem je utonilo več sto jugoslovanskih mornarjev. Za jubilej mornarice se je tudi v Beogradu izvršila ta sprememba, da so mornarji prevzeli stražo pri kraljevem dvoru.
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
MNOGOBRONA SELITEV V BEOGRADU
Pravo preseljevanje narodov se odigrava te dni v Beogradu. Nasto pil je namreč mesec november, v ka terem se morajo stanovanjski na novanja. Beograd nosi v tem pogle du gotovo rekord v Jugoslaviji. Lan jemniki seliti iz starih v nova sta je moralo v takem času zapustiti svo ja stanovanja okrog 10.000 ljudi, le tos pa že kar 15.000. Beograjski hišni lastniki imajo tudi to posebne navado, da odpovedujejo stanovanja takoj preko sodišča.
OLAJŠAVE ZA VOZILA
Uporabo domačih pogonskih sred »tev za gonilne in stabilne motorje so ?.ačeli propagirati tudi v naši d>'ža vi. Nedavno je bilo na daljših pvo a ah v Srbiji in v Sremu nekaj talili poskusov, ki so se vsi dobro obnesfi '/.ato bo naša država ponovno za čel.i « riti smisel za uporabo domačih po Bonskih sredstev po zgledu drugi! tfržav, ki so v tem pogledu že mnogo pred nami. Francija, Italija, Švica i'i severne države so dale razne o lujšave za tista vozila, ki uporab , Ijajo domača pogonska sredstva. \ prvi vrsti prihaja v poštev lesni plin Posebnega pomena je ta novost za ti ste države, ki morajo za nakup ben "ina in petroleja izvažati precej valut.
fijare ¿ase-ai
» /
V 5
IKROJACNICA MOZETIČ
g
š
*
i
i >3
Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj re sam!
V
i*
i O S O R IO 5052 (Paternal) - Buenos Aires
C
t
¿mame •»> >»y asm ¡wat •<♦>' '■<£< ymome tm< >:♦> .w •:♦> j»»e*B®s»s
PRIZAD POVEČAL GLAVNICO
Na zborovanju delničarjev Privi legirane izvožniške družbe ali Priza da je bilo sklenjeno, da se delniška glavnica družbe poviša od 40 na 511 milijonov dinarjev. Sklep seveda ni mogel naleteti na opozicijo, ker ima
država sama 95% vseh delnic. Na zborovanju so delnčiarji iz Vojvodine zahtevali, da Prizad še vnaprej vzdržuje visoke cene poljedelskim pridelkom, zlasti pa pšenici in da ceno določi že v začetku kupčijske dobe. Delegati iz prečanskih krajev, zlasti od tam, kjer uvažajo pšenico, pa so zahtevali, da Prizad preneha dvigati cene in pri tem uporabljat) denar, ki ga. daje družbi na razpolago država.
LJOTIČEV ZBOR IN VOLITVE
Kandidati za poslanske volitve s) dajo v čedalje večjem številu potrjevati od pristojnih sodišč svoje kandidature. V vsej državi jih je tako potrjenih že več kakor sto. Zelo urni so zlasti ljotičevci, ki so določili tudi že prvega kandidata v Sloveniji-namreč v krškem okraju. Iz tega bi se dalo sklepati, da bo Ljotič kljub prvotnim negativnim napovedim se-stavil svojo listo.
DOVAŽANJE TOBAKA V SPLIT
V Splitu se zbirajo velike količine etošnjega tobaka iz vse krajev v Dalmaciji in Hercegovini. Tobak do-»ažajo v. ladjami in avtomobili. Do sedaj so ga v skladiščih nagomilili ^elih dva milijona kilogramov. V nekaj dneh bodo prišli zastopniki tujih držav, zlasti Nemčije, Francije in Poljske, ki bodo izbirali tobak in ga kupili. Letošnja trgatev tobaka je vrgla ne samo velike količine, temveč tudi izredno dobro kakovost. Kakor znano, je tobačni monopol za našo državo najpomembnejši vir dohodkov.	J i'
VELIK VODOVOD V PROMETU
Velik vodovod, ki bo oskrboval i vodo 15 vasi v okolici Sanskega mosta, so dali v promet pred neka.i dnevi. Vse te vasi so ti-pele na pomanjkanju vode, saj so morali ljudje dnevno dovažati vodo tudi o¡> 20 kilometrov daleč. Slednjič se jih je usmilila vlada in dala potrebne kredite na razpolago, da se je postavil velik stroj, ki bo poganjal vodo iz studenca 200 m visoko v 15 re zervoarjev, katerih vsak bo držal do 50.000 litrov vode. Cevovod je dolg 29 km. Ko so spustili prvi curek vode v nov vodovod, so kmetje priredili pravo svatovsko gostijo. Strošk' za vodovod so znašali več milijonom dinarjev.
PONOVNI OBČNI ZBOR UČITELJ
SKEGA UDRUŽENJA
Ponovni občni zbor je imela včeraj v Beogradu tamkajšnja sekcija Jugoslovanskega učiteljskega združenja. Tudi na' tem drugem občnem zboru je zmagala opozicija, ki hude napada glavno vodstvo učiteljsk»' organizacije, kateri stoji na čelv znani Ivan Dimnik iz Ljubljane. Z« predsednika beograjske sekcije J' bil izvoljen qpozicionálec Svetozai Popovic. Ni verjetno, da bo glav»5 odbor pod vodstvom Ivana Dim1» ka tudi tokrat razveljavil izvolitev opozicionalca.
VELIKO DARILO TRSTU
Mussolini je poklonil od 1 m'11-'' lir. ki mu ga je dal na razpolago ve tepodjetnik in bivši finančni ni»11' ster Volpi, Trstu 750.000 lir, in sice/ predvsem raznim fašističnim organizacijam.
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
Hemoroide
Najnovejši način zdravljenja
Uzorec brezplačno. Izrežite in pošljite vaš naslov: Casilla de Correo 1393, B3. Aires
»•«•"••■•«••'••••"i"*"*''*'

««JMBM^fflftl
Trgovina čev liev BELTRAM
Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin.
Se priporoča ALBERT BELTRAM
DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA
PATERNAL
K";
m

Núm. (Štev.) 97
_ >
SLOVENSKI LIST
Str. 5
težaški promet se dviga
Uvoz v tržaško luko kaže v pri meru z lanskim letom v prvih 10 mesecih dvig za 1,693.563 stotov. Ravno tako je narastel za preko 1 milij. ton tržaški izvozni promet, in sicei po morju. Največji uvoz po morju je izviral iz ostalih italijanskih pristanišč. Po železnici je iz inozemstva prišlo največ v prvem polletju 1938 iz Češkoslovaške, in sicer 1,564.07C stotov, kateri sledi Nemčija, dočiir je v izvozu bilo ravno narobe.
DROGOVI ZA ZASTAVE PO NAŠIH KRAJIH
Po vsej goriški pokrajini postav tjajo fašistične organizacije nove drogove za zastave. To naj bo v spo min Mussolinijevega obiska. Postav Ijanje drogov je združeno z velikimi svečanostmi, ki se jih udeleže stran sine, državne in vojaške oblasti.
BOVČANI POHVALJENI Prebivalstvo bovške občine je oti goriškega prefekta sprejelo pohval 10 pismo za prostovljno sodelovanj« pri izgraditvi vodovoda.
POŽAR V BARKOVLJAH
V tovarni za parafin v Barkovljah pri Trstu je izbruhnil požar. Požaj je uničil vse skladišče in napravil škode za 250.000 lir. Vzroka poža ra še niso našli. Pri oblasteh previa iuje mnenje, da je ogenj zanetili '-ločinska roka.
zahtevala skupna zbornica v Novenj Sadu, da naj se čimprej zgradi drugi tir na progi Indjija—Novi Sad.
USTANOVITEV KOVINARSKE ŠOLE KRANJSKE INDUSTRIJSKE DRUŽBE
Po pisanju "Tovarniškega vestni-ka" je Kranjska industrijska družba na Jesenicah ustanovila s 1. novembrom 1938 kovinarsko šolo s pra vi m in popolnim programom vajenske šole. Prvi letnik šole bo odprt te dni. Pri ustanovitvi te šole je zanimivo, da so kandidatje izbirali prvič v naši državi po delni psihotehniki
DRUGA LICITACIJA ZA DELA NA PROGI ČAČAK—BANJA LUK
Ker ni uspela prva licitacija za prevzem gradbenih del na 40. sektorju železniške proge čačak—Banja Luka (Banja Luka—Čelinci okoli 15 km.), je sedaj oddelek za gradbc novih železnic razpisal tozadevne drugo licitacijo za 15. november. Po nubena vsota mora biti nižja kol 32,620.000 din. — Nadalje je razpisana že prva licitacija za 39. sektoi te proge od km 14.7—25.7 od Banja Luke proti vzhodu.
ŽRTEV GRANATE
Zopet se je zgodila nesreča zara di stare granate. Žrtev neprevidno «ti je tokrat postal Marij Jug, doma iz Bukovice. Ko je hotel granato od kopati, je počila in ga smrtno ne varno ranila. Ranam je kmalu p< nesreči podlegel.
NOVE CESTE V SAVSKI BANO VINI
V savski banovini bodo iz 226 milijonov din gradili naslednje ceste. Zagreb — Sesvete — Dugoselo — Božjakovina — Banova jaruga — Brod 50 milij. din; Samobor—Bre gana 18. milij.; Sušak — Ljubljana 30 milij. din, Sušak — Novi Senj 30 milij. din in skozi mesta 20 milij. din. Iz tega se vidi, da je skupno za jadransko cesto določenih 100 milij. din, ker odpade na slovenski del 70 milij. din.
ELEKTRIFIKACIJA ŽELEZNIŠKE PROGE ZAGREB—SAMOBOR
Novi regulacijski načrt mesta Zagreba računa tudi s tem, da bo kmalu elektrificirana proga Zagreb— Samobor, ki je ozkotirna lokalna železnica. Ta železnica naj bi bila podaljšana do glavnega kolodvora \ Zagrebu in naj bi vozila tudi proti jugovzhodu do Velike Gorice.
drugi tir na progi indjija-
novi sad
Zaradi vedno večjega prometa je
PRIMANJKLJAJ DRŽAVNIH ŽELEZNIC
Po podatkih glavnega ravnateljstva državnih železnic je znašal primanjkljaj v obratovanju naših državnih železnic (presežek izdatkov nad dohodki) v računskem letu 1932-1933 239.1 milij., leta 1933-1934 je znašal primanjkljaj še 7.2 milij., v pa je bil dosežen že presežek v zne-naslednjem koledarskem letu 1935 sku 48.6 milij., ki se je naslednjega leta stopnjeval na 100.7 leta 1937 pa narasel na 255.2 milij. din. Izboljšanje finančnega položaja naših železnic je razvidno tudi iz dejstva, da so dolgovale naše železnice dne 31. marca 1935 325.6 milij. din, v blagajnah so imele samo 144 milij. din. do 15. marca 1938 pa so dolgovi državnih železnic bili zmanjšani na o-koli 15 milij. din in je imela železniška uprava dne 13. maja v blagajnah 470.90 milij. din gotovine. Železnice, ki so prej morale dobivati dotacije od finančnega ministrstva so nasprotno v zadnjih treh letih odvedle finančnemu ministrstvu v blagajno 973.5 milij. din. Številke o pre metu kažejo, da se je število potnikov povečalo od 1934, ko je bilo najmanjše, na 1935 od 30.1 na 38.2 milij. in 1936 na 44.4 in lani na 52,96 milij. Promet zasebnega tovornega blaga je narastel od 1933—1934 na 1935 na od 10.946 na 12,093.000 ton: dohodki od 1.261 na 1.345 milij. din in 1937 na 15,216.000 ton in 1.645 milij. din. — Zgradile so se naslednje proge, oziroma se še grade in se bodo v kratkem začele graditi: Št. Janž—Sevnica 13 km, Bileca—Nik-šic 31 km, Ustipraca—Foca 42.5 km: železniški most čez Savo pri Zagre-
g&imizm'm
«
v
s
'4
■
i
i *
$ %
M
i36<>305< "<♦>'■• >3R<>3H< >5C*C >3BiC>!3K< »XSiSBS33BK SSBfi KiPfes KROJAČNICA
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam
STANISLAV MAURIč
DONATO ALVAREZ 2059
pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires	v
.....<«. m
*	r-
Zrnom.sMOK^rm«mhngwbmo«MMK>m:m<>a*. ..<♦> >m m®mA
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- ¡
«
v
<5 *
«5
1
tj
B
£5 *
K< *
#
L
VORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. G ODE L
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate m neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumaticne
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANG4LLO 1542
bu, Kraljevo—čačak 36 km, Metko-vic—pristanišče na morju 20 km, Bi-hac—Knin 112 km, Kursumlija— Priština 69 km in Požarevac—Kuče-vo 61 km. Iz 4 milijardnega posojila se bodo gradile naslednje proge: čačak—Valjevo—Rrina—Tuzla, Do-boj—Banja Luka 390 km, Karlovac-Bihač 102 km in Črnomelj—Vrbov-sko 47 km. Za številne druge proge so že dogotovljene trase, oziroma je trasiranje v delu.
VOLILNI SPORAZUM
Volilni sporazum z JRZ odnosne listo dr. Milana Stojadinovica sta sklenila bivša veljaka JNS Lavoslat [Ianžek in Josip Cvetic, ki sta v izjavi časnikarjem povedala tudi to, da se strinjajo z njima glede tega sporazuma tudi njuni prijatelji. Do tega koraka ju je pripeljala akrobatska poltika JNS. Cvetic in Han-žek sta dva izmed tistih Hrvatov, ki so bili jugoslovenarski usmerjeni.
NOSILEC OPOZICIJSKE LISTE V BEOGRADU
Nosilec opozicijske liste v Beogradu bo stari demokrat Ljuba Davido-vic. Po večkratnih posvetih so se vse opozicijske skupine, izvzemši JNS, sporazumele za Davidovica kot nosilca liste, a ostala štiri mesta zasedejo po zapovrstnem redu radikali Ace Stanojevica, socialisti dr. Topa-lovica, KDK koalicija, a peti je spet davidovičevec. Kandidati bodo: Ljuba Davidovic, Miloš Bobič, dr. To-palovič, dr. Kostič, petega bodo demokrati še določili. Vsak kandidal si izbere tudi svojega namestnika.

BEOGRAD LEPO PRAZNOVAL 20 LETNICO OSVOBODITVE
20 letnico osvoboditve je 5. novembra praznoval Beograd na zelo svečan način. Vse mesto je bilo v zastavah, a v raznih domovih in cerkvah so bile spominske svečanosti. Urad-ai zastopniki oblasti in vojske so se ibrali v saborni cerkvi, kjer je bila služba božja v spomin padlih junakov. V Invalidskem domu pa je u-pravnik dvora polkovnik Leko pre-laval o zgodovinskih dogodkih, ko je srbska vojska vkorakala v razrušeni, a osvobojeni Beograd.
RAZSTAVA STOJADINOVIČEVE VLADE V SARAJEVU
Razstavo "Tri leta vlade dr. Milana Stojadinovica" so imeli tudi v Sarajevu. Razstava je bila odprta 5. novembra dopoldne z velikimi svečanostmi in so bili navzoči številni odlični zastopniki oblasti. Trajala je kakor je bilo določeno, do 14 lovembra.
VOLIVNA PROPAGANDA JRZ
Nedelja 6. novembra je bila v znamenju volivne propagande, ki jo je uvedla JRZ po vsej državi. Tako je imel predsednik vlade dr. Stojadino vic v Banatu v Petrovgradu pred velikansko množico zborovalcev pomemben govor, v katerem je orisal smernice dela vlade za preteklost in bodočnost. Zborovanje je poteklo \ najlepšem navdušenju za dosedanje delo vlade in za zmago JRZ 11. de-eembra. Zborovanja se je udeležile veliko število ljudi iz Vojvodine in Banata. Drug velik in veličasten shod .JRZ je imel v Parančinu notra nji minister dr. Korošec. Tudi na
KROJAČNICA "GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
m .<♦>* ■-•:«•: :•:«• .<♦> s»: s» '<❖> ' •:>:
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
tem shodu je velikanska množica o dobravala klene besede dr. Korošca, ki je poudaril, da je vlada odločena napraviti sporazum s Hrvati in za-treti komunizem, ki je največji gro-bokop sleherne države. Gradbeni minister Stosovič je imel velik shod v Leskovcu v Srbiji, pravoslavni minister Simonovič pa v Kumanovem.
DRŽAVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO
V nedeljo 6. novembra se je začela v Zagrebu semifinalna tekma za šahovsko državno prvenstvo med šahovskimi klubi. Ljubljanski šahov ski klub je premagal zagrebške ša-histe z vso odločnostjo. Igralo je fc parov in končni izid je bil 6:2 za Ljubljano. V kratkem bo ljubljansko moštvo igralo še z Beograjčani Prav verjetno je, da bo premagala tudi Beograjčane, in da se bo zopel priborilo naslov državnega prven stva.
POZIV "KOROŠKEGA SLOVENCA"
Glasilo naših koroških rojakov "Koroški Slovenec" izhaja neovirano dalje in se tiska, kakor prej, na Dunaju. V eni svojih zadnjih številk je objavil na vidnem mestu debelo tiskan tale poziv: "Prijatelj! Rojak ! Narodni socializem je nemško gibanje. Korenine narodno-socialisti-čnega pokreta so v večstoletni nemški zgodovini. Narodni socializem kakor fašizem nista nikako blago za druge narode. Kot Slovenci in državljani Velike Nemčije pa bodimo do-bari učenci v šoli nemškega narodnega socializma in se učimo: Narodne zavednosti! Narodne discipline! Narodne vzajemnosti!"
NOVA VAS OB SOČI
Ob priliki nedavnega obiska min. predsednika Mussolinija v Julijski Krajini, je bil odkrit spomenik padlim delavcem v Doblarju, kjer gradijo veliko elektrarno. S to gesto je bil storjen prvi korak za gradnjo nove vasi, ki se bo imenovala "Isonti-nia". V tej vasi bodo stanovali delavci in uradniki, ki bodo zaposleni pri elektrarni.
RAZNO
Kojsko. — Oficir Velišček Raj-mund je bil odlikovan za hrabrost v abesinski vojni z bronasto kolajno. Dovolj žalostno.
*
Koper. — Cvetka Kocijančič iz Marezig, stara 2 leti, se je polila s kropom. Dobila je težke opekline in je kmalu nato umrla v strašnih bolečinah.
*
Prosk. — 10. oktobra je po dolgi mučni bolezni umrl Ukmar Franjo. Naše sožalje!
*
Škocijan. — Na škocijanskem o-vinku se je pripetila težja prometna nesreča. Kolesar Rudolf Jurinčič iz Marezig se je zaletel v motorno kolo, ki ga je vodil Albin Dujc iz Divače in ki je imel na zadnjem sedežu še dveoseb i. Dujc ni mogel v zadnjem trenutku ustaviti kolesa in niti okreniti v nasprotno stran, tako da se je nesrečni kolesar z vso silo zaletel v njega. Jurinčič se je ranil na stegnu ter pobil po vsem telesu, Dujc si je zlomil lakt a ostalima se
ni prav ničesar pripetilo.
*
Trst. — Umrli so: Kovačič vd. Trojer Antonija 76 let. Košuta Gvi-don 17, Kozman Ivan 85, Šturm Ivan 56, Maslo vd. Vrh Frančiška 52, Ga-bršček por. Mozetič Katarina 67 let, Runtič Anton 75, Požar Matej 72,
Petaros Gregor 52, Sabadin Kari 55.
*
Trst. — Po zadnjih statistikah je razvidno, da je Trst bolj razsvetljen
kakor Milano. V Trstu odpade 1 svetiljka na 45 prebivalcev, medtem ko v Milanu pride 1 svetiljka na 53 prebivalcev. V Trstu se je povečala rasvetljava za 40 odstotkov v zadnjih 10 letih po odpravi plinskih sve-tiljk.
*
kandidatje na državni l1 sti v sloveniji
Na državni kandidatni listi dr. Milana Stojadinovica bodo v Slove niji kandidirali za: \'a mestnik: dr. Jesenko Rok, od vet
Volivno okrožje I.:
Brežice: kandidat: Tratnik Josip župnik in ban: svetnik, Rajhenburg nik, Sevnica.
Celje: kandidat: Mihelčič Alojzij župan mesta Celje. — Namestnik: Turnšek Pongrac, župan, Polzela.
Dol. Lendava: kandidat: dr. Klai Lendava. — Namestnik: Horvat An-Franc, okrožni ban. zdravnik, Dol. ton, župan, Črensovci.
Dravograd: kandidat: Gajšek Karel, javni notar, Marenberg. — Namestnik: Kugovnilt Jurij, župan, ban. svetnik, Prevalje.
Gornji grad: kandidat: Steblovnik Martin, župan, predsednik Kmetijske zbornice, Šmartno ob Paki. — Namestnik: Kotnik Zorlco, šol. upravitelj, Rečica, ob Savinji.
Slovenske Konjice: kandidat: dr. Sevšek Maksim, okrožni ban. zdravnik, Št, Ilj v SI. — Namestnik: Na-pothik Matija, kmet, Tepanjski vrh, obč. Slov. Konjice.__^
Laško: kandidat: Bitenc Mirko, profesor, Celje. — Namestnik: Deželak Matevž, kmet, Lože, obč. Laško.
Ljutomer: kandidat: Snoj Frane, tajnik posojilnice, Gor. Radgona. — Namestnik: Stuhec Alojzij, posestnik in ban. svetnik, Staranova vas, obč. Križevci pri Ljutomeru.
Maribor, desni breg: kandidat: Koban Frane, kmet in svetnik Kmetijske zbornice, Sele, obč. Zg. Pol-skava. — Namestnik: Ferk Josip, višji kontrolor drž. žel., Maribor, kor. kol.
Maribor, levi breg: kandidata: 1. Žebot Franjo, podžupan, Maribor; 2. Špindler Josip, župan, Sv. Ana v Slov. gor. — Namestnika: 1. Wurzin-ger Ivan, višji kontrolor drž. žel., Maribor; 2. Poljanec Ludovik, župan, Sv. Anton v Slov. gor.
Murska Sobota: kandidat: Bajlec Prane, odvetnik, Murska Sobota. — Namestnik: Vezir Geza, pos. in župan, Martjanci.
Ptuj: kandidat: Kranjc Marko, tajnik JRZ, Maribor. — Namestnik: •Janžekovič Alojzij, posestnik in ban-ski svetnik, obč. Sv. Lenard pri Vel Nedelji.
Slovenj gradeč: kandidat: Theur-schuh Ivan, ravnatelj meščanske šole v Slovenjem gradcu. — Namestnik : Novak Anton, župan, Šoštanj.
Šmarje pri Jelšah: kandidat: dr. Ogrizek Anton, odvetnik Celje. — Namestnik: Turk Ivan, župan, Šmar je pri Jelšah.
Volivno okrožje II.:
Črnomelj: kandidat: dr. Koče Jure, tajnik zbornice TOI, Ljubljana.
—	Namestnik: Nemančič Josip, župan občine Metlika-okolica.
Kamnik: kandidat: Strcin Ivan. da. — Namestnik: Nande Novak, go-postestnik in župan občine Komen stilničar in župan občine Kamnik
Kočevje: kandidat: Rigler Alojzij, višji veterinarski svtnik, Ljubljana.
—	Namestnik: Strnad Josip, župan občine Dobrepolje.
Kranj: kandidat: Brodar Janez, posestnik in banski svetnik, Hrast je pri Kranju. — Namestnik: Majeršie Ivan, banski svetnik in župan občine Trž.ič.
Krško: kandidat: dr. Miha Krek. minister, Ljubljana-Beograd. — Namestnik: Likar Josip, inženir in župan občine Kostanjevica.
Litija: kandidat: dr. Lavrič Jože,

KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdnavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
Otok mrtvih duš
Pred nekoliko leti še so posamezne ameriške države popolnoma samostojno reševale svoje kazenske probleme. Vsaka država je imeli svoje kaznilnice, pa tudi svoje za kone, ki so določevali način kaznou vanja, način postopka s kaznjencem in vse, kar je v zvezi z izvršitvijo obsodbe. Razumljivo je, da so posamezni guvernerji postavljali uradnike v svoji državi. Zato se je česU dogodilo, da so bili politični prija telji in strankini tovariši guvernerja postavljeni za uradnike, in sicer za ravnatelje in upravitelje policijskih in pokrajinskih kaznilnic. Če je imel kaznjenec kaj vplivnih prijateljem ali denarja, ni bilo ravno težko, da ga je merodajno mesto pomilostilo, da mu je zmanjšalo kazen ali ka.i sličnega. Pravo je bilo kaj negotove v nekaterih državah, pa ni čudno, da «o razne zveze in denar bile mnogo močnejše in učinkovitejše, kakor paragrafi in sodni odloki. Mnogo let je trajalo, preden so vrhovne oblasti Zveznih držav spoznale, da taka samostojnost y posameznih državicah ai ravno najboljše sredstvo za preprečevanje posameznih sodnih pre greškov, spoznali so celo, da imajo usodne posledice. Zato so sklenile, da rešijo ta problem. Vlada in pravno ministrstvo sta izdelali zakonski načrt, ki je bil po dolgih debatah in velikih parlamentarnih govorih sprejet v senatu v Washingtonu. Začele se je na preosnovi kazenskih proble mov.
Ko je vlada napovedala vojne gangsterjem, poklicnim tatovom in raznim drugim kriminalnim tipom v posameznih mestih, je bil izdan tudi zakon o ustanovitvi skupnih držav nih kaznilnic. Težke in nepoboljšljive zločince so morali po temu zakonu prepeljati v take zvezine ječe, kjer so bili nemogoči vplivi in zveze posameznih držav. Najbolj znana taka ječa posluje pod upravo osrednje vlade v Washingtonu, je v zalivi, San Frančiška, ki je oddaljeno od kopnega eno miljo in pol. Imenuje se Alcatraz Island, oziroma se v je ziku zločincev imenuje The Rock (Skala), ker je ta otok ena sama težko dostopna pečina. Imenujejo tq
tajnik kmetijske zbornice Ljubljana
—	Namestnik: Pevec Ignac, župaii občine Šent Vid pri Stični.
Ljubljana - mesto: kandidata: 1. dr. Korošec Anton, minister za no tranje zadeve, Ljubljana-Beograd, 2. dr. Golia Adolf, generalni tajnik Zveze industrijcev, Ljubljana. — Namestnika: 1. Mašič Pavle, višji kontrolor na železniški direkciji \ Ljubljani; 2. Kavka Karel, stavbe nik v Ljubljani.
Ljubljana - okolica: kandidata: 1 dr. Korošec Anton, minister za notranje zadeve, Ljubljana-Beograd; 2. Stare Miloš, odvetnik, Ljubljana
—	Namestnika: 1. Smersu Rudolf, pravni referent OUZD, Ljubljana; 2 Hren Ignacij, industrijalec in župan občine Vrhnika.
Logatec: kandidat: Oabrovšek Franc, ravnatelj Zadružne zveze, Ljubljana. — Namestnik: Rudolf Jo že, župan občine Bloke.
Novo mesto: kandidat: dr. Kulo vec Franc, senator, Ljubljana. — Namestnik: Weble Demetrij, oelvet-nik, Novo mesto.
Radovljica: kandidat: dr. Smajel Albin, oelvetnik, Radovljica. — Na mestnik: Markež Valentin, župan občine Jesenice.
Škof j a Loka: kandidat: Dolenc L van, ravnatelj učiteljišča, Ljublja na. — Namestnik: Debeljak Franc trgovec, Škofja Loka.
otok tudi Otok mrtvih duš in je od nekdaj strah in trepeta vseh ameriških zločincev.
Poglejmo si zgodovino postanka tega skrivnostnega otoka, na katere ga nima nihče pravice stopiti kakoi člani ameriške policije. L. 1775. je Don Juan Manual Ayala, predsta vnik španske vlade, prvi stopil na ta otok kot belokožec, da ugotovi, če je mogoče na njem živeti. Plul je okoli malega otoka in je videl, potem ko je le končno prišel v majhem za liv in se izkrcal, da je ves otok pust Na njem so živeli samo pelikani. Za to je tudi Ayala imenoval ta otol Island de Alcatrices, kar pomen otok pelikanov. Ko zo Združene dr žave leta 1846. anektirale Kalifornijo, so zasedle tudi otok, ki pa je bi nenaseljen vse do leta 1854. Tedaj j< namreč vlada zgradila na njem majhno trdnjavo, ki naj bi branih nasproti ležečo luko. Že leta 1858 je poskušal neki Jose Limantour, d? bi na temelju nekih dokumentov, ki mu jih je dal španski guverner, ge neral Micheltoreno, dobil ta otok, k naj bi postal njegova posest. Todi sodišče je odbilo njegove zahteve in otok je ostal v zvezi z ameriške državo. Že prav zgodaj so pripeljal, na otok politične kaznjence. Prvi na seljenci so bili preveliki patrioti, ki so javno in precej ostro kritiziral način bojevanja za časa vojne med severnimi in južnimi državami. \ onem času namreč še ni bilo v svobo dni Ameriki svobode govora. Takt so bili ti prvi kaznjenci prvi pionirji na Alcantrazu, ki so gradili ceste in lomli kamen.
Alcatraz je nato postal vojaška kazenska kolonija. V ta namen so zgradili 1880 prve zgradbe! Pred 21 leti so bile te zgradbe prenovljene ir preurejene v državno kaznilnico, kai je stalo 260 tisoč dolarjev. Kakor smo že rekli, je Otok mrtvih duš oddaljen od kopnega samo eno miljo in pol. Vsakemu se zdi prav gotovo, da bi bilo prav lahko pobegniti i otoka in plavati do obale. Toda \ zadnjih 50. letih, odkar je tam kaznilnica, ni še nobenemu kaznjenen uspelo, da bi pobegnil, oziroma da bi dosegel s plavanjem obalo. Mnog« jih je že bilo, ki so to poskušali, pa so sami vedno klicali na pomoč stra znike, da jih rešijo iz ledenih valov. Odkar je Alcatraz ječa osrednje vlade, je uspelo samo enemu človeku, da je skočil z zidov. Njegovo telo so našli po nekaj dnevih na obali, vse preluknjano od strelov. Voda je vedno ledena, poleg tega pa so okoli otoka zelo močni vrtinci. Pred tri desetimi leti je eden izmed jetnikov poskušal, da ubeži na kaj čuden na cin. Dal se je od svojih tovarišev zabiti v sod in vreči v morje. Njegovi sojetniki so gledali tri dni vsal< dan, kako sod plava okoli otoka Priznali so in povedali stražniku, *aj so naredili in nesrečneža so rešili.
Pred desetimi leti so popolnoma preuredili in modernizirali Alcatraz Od tega časa se tudi imenuje Otok airtvih duš, to pa zaradi tega, kei se nihče več ne vrne s tega otoka Časnikarji so večkrat poskušali, da bi prišli na otok, in sicer z namenom, da bi radovednim čitateljem odkrili skrivnost Alcatraza. Še nobenemu se to ni posrečilo. Samo toliko je znanega o otoku, da je nemogoče pobegni ti z njega, da je tam naravnosl železna disciplina, da so vsi straž liki obiskovali posebno šolo, da mo-
rajo biti vešči v jiujicu, boksu, strel janju in metanju, da so v kaznilnici posebne mikrofonske in rentgenske naprave, ki odkrivajo vsak predmet, pa tudi vse kaznjenčece tajnosti Okoli otoka plavajo signalne steklenice z napisi, ponoči so razsvetljene in ti napisi opozarjajo vsakega, da
mu preti smrt, če se približa otoku. Stražniki na stolpih takoj streljajo, 5e se približa kaj sumljivega. Z dovoljenjem državnih oblasti je upravitelj kaznilnice Alcatraz vendarle spregovoril. Povedal je nekaj skriv-íos'ti in dovolil, da so fotografirali nekaj delov kaznilnice.
Carskoje selo
Dne 4. avgusta t. 1. je izšel v "Izve-stjih' poziv, ki ga je podpisal član Puškinove družbe, ki se zavzema za varstvo zgodovinskih znamenitosti v Carskem selu, katero se zdaj imenuje Puškin. Vsakogar, ki je kdaj prej videl to krasno rezidenco ruskih carjev, zgrabi bolest in zgražanje, ko vidi, v kakšno stanje je prišel ta biser pod sovjetsko vlado.
"Mesto Puškin, nekdaj Carskoje selo", pravi pisec tega članka, "ima izredno umetnostno - zgodovinsko vrednost. Tu je v liceju preživel Puškinov lice j (del velike palače carice Katarine), velika palača s parkom in druga poslopja, so pravi historični spomeniki Puškinove dobe Toda, tako licej kakor park, sta danes v skoraj popolnem razdejanju Cela desetletja ni bilo to licejsko poslopje, ki je zdaj razdeljeno v privatna stanovanja in je popolnoma zanemarjeno, nič prenovljeno. V 4. nadstropju je tik poleg sobe, v kateri stnnoval Puškin, napravljeno stranišče iz desk. Stene po stanovanjih, na hodnikih in v vežah so vlažne in zapackane, mnogo oken pa je pobitih... Nekdanji Katarinin park, ki je bil pred kratkim prekrščen v Puškinov park in ki je neizmerne
važnosti kot eden najboljših zgledov vrtnostavbene umetnosti osemnajstega stoletja na vsem svetu ter je poleg tega tudi v kar najtesnejši zvezi s poetičnim pesnikovim ustvarjanjem, je v popolnem razpadanju Mnoge dragocene skulpture v parku so uničene ali so izginile. V skoraj popolnem razpadu so tudi krasni pa viljoni, ki so stavbarska dela zname nitli arhitektov Guarengija, Rastre llija in Kamerona. Drevesni nasadi so poruvani in uničeni. Ribniki in jarki so tako zamazani, da se iz njil razširja smrad. Vsako poletje posta vijo v parku kopico neokusnih trgo. vin in lokalov. V znameniti Kamero novi galeriji je sedaj restavracija Na zgodovinskem in umetniško naj lepšem delu parka pa so zgradili ko pališče in veliko kamnito stranišče I Krasni kipi in skulpture pa so pokriti z raznimi pornografskimi čeč karijami. Večina kipov pa je poško dovanih.... Že zaradi pieteto do spomina tako velikega nacionalnega pesnika, ki mu ta mesta pomenijc domovino in v katerih varstvu so te kla njegova mladeniška Jeta, je so vjetska vlada dolžna, da čimprej ir kar najtemeljiteje na novo uredi te zgodovinske prostore' \
Razdelitev povojne Evrope in samoodločba
Češkoslovaška je drugi primer, ko se rešuje v Evropi manjšinsko vprašanje. Prvi primer je bilo v Posaar-ju. Temu dejstvu moramo posvetiti par vrstic, zlasti z ozirom na besedo, '' samoodločba'ki je ob tepj priliki stala in stoji povsod na prvem mestu v svetu in na podlagi katere so celo taki, ki sami niso dovolj upravičeni k temu, zahtevali rešitev na-cijonalnih probelmov Češkoslovaške republike.
Povojno razdelitev in razmejitev Evrope so ustvarile razne mednarodne pogodbe, pri katerih sta imeli odločilno besedo zmagoviti državi Anglija in Francija ter je torej vsa povojna zgradba plod njihovih stremljenj in načrtov. Najvažnejši nagib, ki jih je pri tem razmejitvenem delu vodil, je bil pač v prvi vrsti čim bolj potlačiti premagance, v drugi vrsti pa zagotoviti si v novem sistemu trajen vpliv ter gospodarsko in politično skrbstvo nad državami. Pri vsem tem je bilo njiju poslanstvo, ki sta si ga lastili kot demokratični in svobodolubni državi, z zgodovino polno borb za socialne svoboščine ljudstev, le krinka za katero sta se krili, kajti notranja zgradba obeh je ostala v rokah razreda, ki gleda le nakoristi ozke in majhne skupine. Položaj, ki sta si ga. tako ustvarili obe ti dve velesili ju je spravil v neko brezskrbnost in komodnost ter v prepričanje, da sta za dolgo lahko brez skrbi. Toda to stanje, zgrajeno na samovoljnosti skupin, ki se niso ozirale prav nič na vsa vprašanja, ki so tekom razvoja nastala med evrop-
1,_________________
l
Franc Kurinčič
— Ne pozabi GARAY 3910 — telefon 61-5384 BUENOS AIRES
----------------------- ! T
J:
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — .Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
Obi
KROJ
ščite
A Č N I C O
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
LEOPOLD -UŠAJ
ZA POMLAD
vam nudim najmodernejšega blaga iz
angleških tovarn.
Cene nizke, zato obiščite me in se boste prepričali.
| OARMENDIA 4 9 4 7
• La Paternal — Buenos Aires
skimi narodi, čez kateri so kar po sredi potegali meje, je trajalo le kra-teh čas. Ena za drugo so se pričele kazati napake, ki so jih zagrešili zmagovalci, ko so urejevali povojno Evropo in ustvarjali nov mir in novo stanje.
Eno najvažnejših vprašanj na katero so polagali je zelo malo važnosti, je bilo nacijonalno vprašanje. Ne le, da so nastala že znotraj novih držav ponekod nacijonalna v-prašanja v celoti nerešena, ampak so nove meje, če že ne ustvarile, pa vsaj tako zelo zaostrile tako-zvano manjšinsko vprašanje, to je vprašanje, ki so ga ves čas odkar se je pokazalo v več jasnejši obliki, odrivali, se ga izogibali in se ga bali, zaveelajoč se, da bi rešavanje tega vprašanja ponovno na novi in pravični podlagi izzvalo težke posledice za povojne zgradbo Evrope. Res je, da bi postalo reševanje tega vprašanja že takoj po sklepu mirovnih pogoelb, nevarno, dočim bi se preje dalo v veličini primerov rešiti ugodno in pošteno za dolgo dobo. Problem je zajel tako 30 do 40 milijonov ljudi. Če bi sem všteli še vse one primere, kjer si posamezni narodi žele drugačne rešitve, kot pa jim jo je prinesel konec vojne, vidimo šele vse hibe, ki izvirajo iz premajhnega upoštevanja nacijonalnih momentov pri preurejevanju Evrope po vojni.
Vse kaže, kot smo ugotovili, da so po vojrji premalo upoštevali nacijo-alno strukturo Evrope. Premalo, toda ne popolnoma nič. Wilson je bil tedaj, ki je proklamiral svečano, ko
Ana C h r p o v a
je videl položaj Evrope, načelo, v katerem je edino videl rešitev tega vprašanja v Evropi, to je načelo samoodločb ljudstev in narodov. Samoodločba, načelo svobode, prave demokracije, naj bi šele zabeležila prave meje na karti Evrope in ne samovolja par vojskovodij, ali politikov.
Takrat so narodi čakali, da se bo to načelo pričelo izvajati. Čakali so pasivno in so bili seveda prevarani.
Tedaj in še kratek čas nato, so bili vsi evropski narodi prepričani in trdno uverjeni, da je to edina pot k rešitvi in svobodi, dokler niso sile, ki so to stanje ustvarile polagoma t» prvo kal vrženo meel presenečene in nepripravljene narode, zatrle ter zbrale v skupno fronto v borbe za hranitev ustvarjenega stanja vse, celo zastopnike razkosanih narodov in manjšin, ki se do danes v zgradbo povojne Evrope niso upali drezati in so skromno ter ponižno z večnim strahom, da se komu ne bi zamerili, zahtevali za svoje narode v tujih mejah le malo kulturne in morda tudi teritorijalne avtonomije (Manj-šinsk i kongresi). Govoriti o kaki samoodločbi se niso upali in tudi niso smeli.
Tako je bilo do zadnjega, ko je bil klic po samoodločbi spet vržen v svet. Toda, dočim je prvemu klicu pred 20 leti sledilo šele kasneje razočaranje in je bil sprejet tedaj z veseljem od vseh, ker je tudi veljal za vse, je imel današnji klic čisto drugi odmev in vsebino. Samoodločba izsiljena le za močnejšega od močnejšega in z grožnjo uničitve šibkega. Samcdločba, ki ni našla veselega odmeva in upanja med milijoni, ki si jo žele. Pravico so razdelili na odlomke, čeprav so par dni pred tem proglašali, da se ta ne da deliti kot kaka stvar, ampak, da je le ena in nedejiva (N. Chamberlain, konec septembra).
Bratska Češkoslovaška je sprejela to načelo, ki ga je tudi sama proglašala. Sprejela ga je sicer nerada, pod največjim pritiskom, od prijateljev izdana, ker je vedela da so za to zahtevo skriti drugi načrti. Pokazala pa je kljub temu s to svojo gesto, da so ji temeljna človeška in človečanska načela sveta in da jih noče kršiti nikomur. Ko hi vsi tako postopali kot. majhna čečkoslovaška, bi jutri lahko topove pretopili v pluge. Plebiscit, izvajan tako, da bi se res pokazala prava želja ljudstev, bi rešil marsikaka težka in umetno izdrževana nasprotstva. Vsaj tako, kakor bodo v kratkem odločali ljudje sami o svoji nadaljni usodi ponekod na Češkem, bi moralo odločati tudi še ostalih 30 miljonov manjšin, zlasti pa v tistih državah, ki so to pravico danes proklamirale jasno in javno, a za druge. V prvi vrsti Jugoslovani pod Italijo.
j-
z.
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo, ('ene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NA-ROCNIKA ?
Pozor Rojaki!
Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postrežem z dobrim v1' nom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085'— La Paternal_
j Frančišek Hušpaur
DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMICAR
izvrfiuje vsakovrstne kemične analiz® po zelo nizkih cenah, svojim stari® klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele P°* šllja analize potom poŠte, prepričajt® se o svojem zdravju, analizirajte » kri in orino!
FACUNDO QUIROGA 1441
D O O K SU D
Núm. (Štev.) 97
SLOVENSKI LIST
Str. 7
Kako smo imeli praznik v Lurdu
Marsikdo je v nedeljo pomislil: Se vidi, da smo v tujini. Saj so lepo peli zvonovi. Lepo so drobili, klenkali íe potrkavali, doblali in penkali... v vsakem kraju znajo malo druga če, in v vsakem kraju imajo tudi drugačne zvouove. Gotovo je to, ds zvonik in zvonovi so ponos slovenski vasi, pa naj bo na Vipavskem ali nt Krasu, na Tolminskem ali v Brdih..
Skoro obupan je bil Maks. Ni se ustrašil toliko nerodne razvrstitve zvonov. Saj visijo, kot da bi jih obe sili v megle.
Kaj to, je menil Živee. Bomo na pravil oder, pa bo prav.
To, kar je Maksa bolj skrbelo, so bili zvonovi. Saj spleh niso uglašeni na nobeno vižo. Po dva in dva skoro enaka.
No, pa se niso ustrašili. Dobili s<, še nekaj pomočnikov in Ico je bili ono nedeljo 20. nov. ura tričert na deset, so se sprožili lurški svonovi v pozdrav slovenskim prišlecem.
Začudeno so dvignili vsi svoj po gled. Saj tukaj se kaj takega še ni koli ni slišalo. Da bi potrkavali. Mi Slovenci imamo toliko besed, ela ne vemo kam z njimi. V knjigo je bilo sprejeto potrkavanje, narod pa v vsakem kraju pozna še drugo besedo. Španski jezil: pa menda sploh ni tna za to besede, ker tudi tajega zvo nenja ne poznajo dežele španskega jezika.
Začudeni so bili tisti, katerim ni nič znanega o naših običajih. Toda našim se je srce razveselilo, ko se zaigrali zvonovi njim v pozdrav. Pridno so se zbirali verniki. Glej no, tamle je pa Jože, sem po mislil.
Dober dan Jože. Ti boš pa tudi kaj pomagal onim gori v turnu!
Najprej kaj drugega. Zmeraj se zmotite. Saj nisem Jože. Jaz sem Tone! Saj bi bil hud, ko ste me oni dan v cajtenge eleli. Pa, ker ste mi dali drugo ime, ne morem bili nič hud. Druga pa je stvar kaj bo rekla Jerica...
Nič ne sme biti huda ona. To se pravi huda! Kakopa kot huda mora biti, -ker tista ženska, ki nikoli m nič huda, tudi ni prida. Toda huda naj bo le takrat, kadar je po pravici. No, pa z Jerico se bo že delo vse v red.
To mi povej, kako se ti kaj zdi tole zvonenje.
Kar po pravici bom povedal. Na tujem smo. Kot judom na babilonskem še strune niso znale tako lepo peti kot doma... Saj ne vedo tukaj, zaka j imajo zvonove. Tako kot' bi Slovek želel ne more biti. Toda vsee-
no. Tako lepo se mi sliši, tako me je prevzelo, ko so zapeli. Ko sem stopi! iz vlaka, sem jih že zaslišal. In se mi je zazdelo, da grem doma k maš; na praznik Sv. Rešnjega Telesa. Res tie vem, če sem imel kedaj v teh letih, odkar sem z doma, tako topel občutek svoje mladosti. Kadar lepo pesem zapojo, tako, ki smo jo slišali n sami peli doma, in danes, ko se svonovi dali pesem, ki je tudi pesen: lase domovine in naše mladosti.
Tako smo se zbrali dopoldne. Več kot tristo je bilo pri deseti maši naših ljudi. Mešani zbor je prelepo za pel. Posebno pa je pozornost občin itva zbudila zahvalna pesem, katere imo zapeli radi zahvalne nedelje.
Pa srečo smo imeli. Prav neugo dno je bilo zadnje dneve vreme. In tudi v nedeljo zjutraj je kazalo na slabo. Toda sonce je zmagalo. Marija nam je hotela dati lep praznili n smo ga imeli. Sonce je vabilo, zvo -lovi so pa tudi glasno oznajali vsem rojakom ki žive pod lurškim zvo tiom, da naj pohite in ko je bila po poldne ura štiri, so slovesno peli zvo novi v vesel slovenski smeh, ki je poživel vse prostore okrog cerkve, posebno pa še tam v prijetni senci, pod hrasti in lipo in platanami, kjei je Živec posrkbel, da nismo bili ne lačni ne žejni.
Seveda je prišla tudi Jerica.
Sedaj vas pa bom gospod! Da me takole v cajtenge denete.
Ali sem mar kaj grdega napisal':
Tisto ne. Pa tako človek tega n< vidi rad. Da se potlej norca iz mene delajo.
Jerica, kar nič, se ne huduj. Nekateri ljudje so taki da se vedno jeze. Če jih denem notri so hudi, če jih pa ne denem mi pa zamerijo... Ti Jerica pa kar vesela bodi, da lahko komu kaj pametnega poveš. Saj
Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO
"LA ESTRELLA"
kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne.
Priporoča se cenj. rojakom
IVAN GAŠPARIŠIČ
Av. Alcorta 2363 Bs. Aires
mene tako ne poslušajo vsi radi za vse. Bol za dobro sprejmejo, če jim ti kako tako poveš-Zato kar pogum, pa mi nikar ne prepovej. Moraš tudi tu pomagati, kadar gre za dobro stvar. Eni so pridni in pomagajo s petjem, drugi z denarjem, tretji z zvonenjem, ti Jerica pa v "cajten gah".
Če je pa tako, bom pa kar spel začela.
Ne, Jerica. Danes ni treba. Saj vi diš, kako pridni so danes naši Slovenci. Toliko se jih še ni doslej ni koli v Lurdu zbralo.
Danes že. Ko je lep dan. Tisto pa ni lepo, da jih tako malo pride ns Paternal k molitvam.
Ti Jerica si pa res huda. Moraš malo tudi mene v roke vzeti, kei smo slovensko službo božjo tako zmešali, da je teško vedeti kdaj je in kje-
Tisto ni nič. Saj imajo zmeraj za pisano. Berejo naj cerkveni vestnik Tam je zmeraj zapisano. Tisti izgo vor ne velja: "nisem vedel". Sram te bodi, tako rečem jaz vsakemu, Za
kaj pa nisi pogledal. \
Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljcki. Izpadanje las. TJltravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija
po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba
spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. CUEVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30,— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravar mi in z izvrstnimi SPECIJAUSTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje.
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Le pustiva te stvari za drugič. Saj danes moramo biti veseli, ko nam je Bog dal tak lep dan in ko je toliko rojakov prihitelo v Lurdes.
Saj jih je bilo sto iz Avellaneda Potem pa od drugod. Celo goro od Tigre, iz Ituzaingo...
Podsabotin ni tako velika vas kakih 50 številk ima. 25 ljudi je tukaj. Razen dveh so se prav vsi zbral' v Lurdu. Kdo bi preštel rihenberča-ne. Oni tako niso vtegnili, ker s( imeli preveč dela s petjem in zvo nenjem.
V množici blizu tisoč oseb, je bile gotovo polovica Slovencev. Med po trkavanje in prepevanjem so v dolgi procesiji nesla Marijin kip slovenska dekleta. Po končani procesiji smo napolnili cerkev, kjer je imel govor g. Kastelie.
Po končanem govoru so mnogi že hiteli domov, drugi pa smo se zbral v prijetni družbi v hrastovi in lipovi senci, kjer so nam naši malči pod vodstvom šolskih sester preskrbeli tudi malo zabave.
Tako smo imeli prav zares lep praznik. Malo smo molili, malo sme. peli, malo zvonili, malo božje besedo poslušali, potem smo se pa še malo razvedrili in rekli: danes nam je pa le prav prišlo, da so nam uro nazaj pomaki pomaknili, ker smo imeli za celo uro več dneva.
Lepo smo se meli v nedeljo. Nie pa nismo vprašali gospoda Živca in njegove pomočnike, kako so jih bo lele rame, ko so v pondeljek morali znesti spet teška bruna iz zvonika in vsako stvar na svoje prejšnje mesto postaviti.
Pa naj Živcu in njegovim pomoč nikom tukaj izrazimo zahvalo, kakoi tudi pevovodju Jekšetu, pevcem in še posebno zvonarjem, katere so kai roke bolele. Zvonovi so pa zares take lepo peli, kot še nikdar ne v Lurdu
Hlajnik Janea
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJ AČNICO
Cirila Podgornik
bo v vseh ozirih.
ki Vam nudi najboljšo postrež-
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 115
Katarina poljubi zopet svojega Aleksandra, potem pa se nitro vrne v svoj kabinet, ker ni hotela izgubljati časa.
Kmalu so ji prijavili grofa Panina
Grof je vstopil , kakor veano, s Srno elegantno torbo, polno listin in različnih dokumentov. Katarina je takoj uvidela, da je njen minister zelo resen in razburjen.
—	Moj dragi Panin, pridite bližje. ~~ reče carica, — vse spise sem podpisala in jih posebno točno proučila. 2akon o osvobojenju Židov je zelc dobro izdelan, oblasti pa morate opo-zoriti, da ga bodo z vso natančnostjo izpolnjevali.
—- Veličanstvo, vse.bo v najlepšem redu, prosim vas pa, da to vprašanje za nekaj časa pustiva in da ¡^e nekaj minut potrpežljivo poslušate.
Kaj? Ali je kaj važnega?
—	Da! — odvrne grof Panin, — zraven pa je še rezko in žalostno.
—	Panin, kaj se je zgodilo? — v-praša Katarina in pogleda strogo svojega ministra. — Vaše čelo ie na-»''bančeno in na očeh vam vidim, da
zelo razburjeni. — Kaj se je zgodilo -— mai. se je zmešalo ravnotežje »Usije?
Še ne, Veličanstvo! — odvrne "fof Panin — Bojim se pa, da bi se 1° moglo zgoditi, če ne bomo cnergi-ya<> postopali.
—	Grof Panin, govorite. — vzkli-
Katarina. — povejte mi resni-
Co.! Za kaj gre?
.— Veličanstvo, — odvrne grof Pa nin po kratkem molku — pojavila se )e nova oseba — vaša nova tekmo-
valka !
Katarina se je zelo začudila, pero ji je padlo iz roke, potem pa se je naslonila v naslanjač, se nasmejala in vzkliknila:
—	Mar bi mi kdo zopet rad vzel carsko krono — mar je prestol zares tako vabljiv? Oh, ko bi ti ljudje vedeli, kako težko je biti vladar — kolika odgovornost — koliko skrbi — koliko noči mora prebedeti ubogi vladar, medtem ko spi vse mesto brez vseli skrbi!
—	Toda, govorite, grof Pan;n! Re kli ste, da se je .pojavila nova oseba, ki bi si rada posadila na glavo mojo carsko krono. Kake laži se poslužuje ta oseba? Kdo je — kje se nahaja?
• — Veličanstvo, če mi dovolite, da govorim odkrito. Vam bom odgovoril na vsa ta vprašanja.
Katarina prikima z glavo. Grof Panin sede na stol carici nasproti, vzame iz torbe nekaj spisov, potem pa prične:
—	Veličanstvo, že dolgo potuje po Evropi neka pustolovka. Temu potovanju nisem doslej pripisoval nobene važnosti.
—	O tej ženski sem slišal že prej, kakor je nastal Pugačev upor, mislil pa sem, da bi bilo nespametno, da bi vznemirjal Vaše Veličanstvo. Sedaj pa vas moram o vsem obvestiti. —
—	Ta pustolovka — ki se imenuje grofica Pineberg — je sedaj v I-tali.ji in trdi, da je hčerka pokojne carice Elizabete, v tem pa tiči nevarnost, proti kateri se moramo bo riti.
—	Hčerka carice Elizabete? — vzklikne Katarina. — Saj Elizabeta sploh ni imela otrok.
Panin je v zadregi pogledal svoje papirje.
—	Veličanstvo, odkrito moram go
voriti z vami, omeniti bom moral tu di najintimnejše stvari carske hiše.
—	Oh, grof Panin, kar govorite!
—	Dobro torej, — reče Panin, po tem ko je hitro pogledal na vrata sobe.
—	Carica Elizabeta sicer ni imela zakonskih otrok, v listinah pa, ki sem jih našel v državnem arhivu, je dokazano, da je carica zares imela sina in hčerko.
—	Kdo pa jima je oče? — vpraša hitro Katarina.
—	Oče sina, — reče Panin brez o-botavljanja, — je kozaški hetmai' Ciril Razumovski.	v
—	Da, da, — vzklikne carica, — tudi jaz sem vedela za razmerje med carico Elizabeto in kozaškim hetmanom Razumovskim. Tega pa nisem vedela, da sta imela otroka.
.— Sin je rojen leta 1750., — odvr ne minister, — sedaj se nahaja v nekem samostanu.
—	V samostanu — v katerem?
—	O tem ne govori listina, ki sem jo našel. Veličanstvo, toda dovolj nam je, da vemo, ela se mlaeli princ nahaja na varnem kraju.
—	Postal je menih in niti ne sluti da je tako visokega rodu. V svojem samostanu opravlja najtežja dela Zelo lep mladenič je, star dvajsel in štiri leta ter je podoben vsem Ro tnanovim.
—	■ Tega mladega meniha se nam ni 1reba bati, niti sedaj niti pozne je. Svoje življenje bo zabil v samo stanu, — ko pa bo umrl, ga bode pokopali menihi in na njegoven] grobu bo samo njegovo meniško ime.
Katarina ruska zadovoljno priki ma.
—	Sina se nam torej ni treba bati, — reče Katarina zadovoljno. — Sedaj pa govorite o hčerki, kajti slutim, da bi nam ona utegnila postati
nevarna. Grof Panin, ali mislite, da je pustolovka hčerka carice Elizabete?
—	Brez dvoma! To dokazujejo spisi, ki sem jih našel v državnem arhi vu. ...
—	Ali bi mi jih izročili, da jih pre gledam?
—	Veličanstvu je treba same ukazovati!
—	Kaj je torej s to hčerkoi — nadaljuje Katarina in nagrbanči čelo ker ji je neka slutnja govorila, da bi ji ta ženska zares lahko odvzela carsko krono. — Videla je, da se je na obzorju njenega vladanja pojavila prikazen, ki bi mogla postati nevarnejša, kakor je bil sam upornik Pugačev. Grof Panin, povejte mi predvsem, čigava hčerka je ta ženska? Ali je njen oče kozaški hetmán Razumovski ?
—	Ne, Veličanstvo, — zajeclja mi nister Panin, — Razumovski ni njen oče!
—	Ni — kdo je torej?
Grof Panin vstane. Katarina je videla, kako je njen zvesti svetova lec razburjen. Tega nenavadnega razburjenja si ni znala raztolmačiti
Tudi Katarina je vstala s svojega stola.
—	Panin, — vzklikne carica — vedeti hočem čisto resnico! Ali slišite — čisto resnico! Zdi se mi, da bi mi radi zatajili neko strašno tajnost. Vprašam vas: kdo je oče tc elekliee? Ali je to oseba, ki jo poz nam, — ki mi je bila morda kedaj blizu? Panin — povejte mi resnico!
Minister pa še vedno ni hotel govoriti'. — Težko je dihal, ustnice pa so mu drhtele. Plaho je gledal carico.
—	Oh, Veličanstvo, — vzklikne minister Panin, — to je najtežji trenutek mojega življenja! Nesrečen
CERKVENI VESTNIK
27. novembra. Domovina praznuje izseljensko nedeljo. Vsi rojaki se spomnite ta dan svojih domačih. Morda so minili že dolgi meseci, ko niste pisali svojim, primi za pero ta dan, pošlji pozdrav in sporoči, kako se ti godi. Tudi to veli zapoved lju-beznji. Stare zamere naj bodo pozabljene. Pa tudi k maši pridite in k popoldanski molitvi, kjer se bomo spomnili misli, ki jo narekuje izse pranika zedinjenja.
Maša na Avellanedi ža Matija Premzelj.
Molitve na Paternalu in na Avellanedi.
4. decembra, cerkvena slovesnosl praznka zedinjenja.
Maša v spodnji cerkvi "Santísimo Sacramento" blizu retira.
Molitve na Paternalu ob 4.30 uri.
4. decembra slavimo 20 letnico Jugoslavije. Zato se bo služba božja vršila z vso slovesnotjo in tudi z bla-goslom nove krasne zastave. Navzoči bodo tudi naši in drugi diplomati, zastopniki organizacij. Pel bo moški zbor. Na violino bo igral znamenit umetnik rojak Ljerko Spiler. Pae pričakujemo, da boste prišli vsi, kateri morete.
Hladnik Janez.
Prva slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
JOSE P. VARELA 5233 Villa Devoto Buenos Aires
DOBROIDOČA
'lambrería Alemana
se radi preselitve proda. i) Natančnejše informacije se dobi v: " Fiambrería Alemana", (Mercado), Alvarcz Thomas 1137, Bs. Aires
sem, da sem prav jaz moral najti te listine, da sem baš jaz tisti, ki vam bo povedal resnico o Elizabetini hčerki. — Seveda pa sem jih mora) baš jaz najti, kajti jaz edini imam dostop v arhiv.
—	Grof Panin, prosim vas, nikar ne hodite kakor mačka okrog vrele kaše! — ga prekine Katarina. — Kdo je oče moje tekmovalke? Kdo je bil ljubimec carice Elizabete?
—	To je bil človek, ki ga Vaše Veličanstvo zaničuje in sovraži, — človeka, katerega sem vedno smatral za največjega in najnevarnejšega sovražnika Vašega Veličanstva! Na žalost se mi je zelo pozno posrečilo Vašemu Veličanstvu odpreti oči.
—	lla — še slutim! — vzklikne Katarina. — Grof Panin, govorite! Kdo je oče one deklice¿
—	Grof Gregor Orlov!
Carica ruska je omahnila v svoj naslanjač.
Katarina se opoteče.
—	Vedela sem — slutila sem, da me je varal! — Ha — prokleti! Medtem ko je ležal pri mojih nogah — ko me je s prisegami prepričeval o svoji ljubezni — ko sem mu jaz dala vse, kar more žena dati možu, katerega ljubi, — kajti pred vami tajnosti, — ko sem mu jaz darovala svoje srce — se je ,ta podlež vtihotapil v palačo carice Elizabete, zpla-zil se je k starki, katere se je že smrt dotaknila s svojim mrzlim prstom !
—	Oh, kolikega preziranja je vreden ta človek, ki je svo.jo ljubezen vedno samo prodajal! Grof Panin kako me je sram, da se ta človek lanko pohvali, da je bil nekoč, čas. ko sem jaz bila njegova last!
Katarina si zakrije z rokama oči. da bi skrila svoje solze.
Ko pa je zopet povesila roke, je
SLOVENSKI LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ ==■ -i =
LISICA ZVITOREPKA
Nekoč se je lisica sprehajala po gozdu naokrog. Lačna je bila da je komaj vlekla za seboj svoj kosmati ti rep. Naenkrat zasliši ptičje kričanje, ki je prihajalo od vesele ptičje družbe. Takoj se je odpravila v tisto smer; kajti mislila si je: "tu bo pa gotovo dobra južina."
Potiho, z skritim kosmatim repom, se je plazila proti ptičjemu kričanju. Ko je prispela v bližino, pa je videla, da se ptički vesele na visoki trti ter obirajo sladko grozdje. Ko so jo zagledali, so se ji začeli smejati, ker so jo poznali kaka zvitorepka je. "Po kaj si pa prišla, mamica?" So jo nagajivo vprašali.
Lisica pa se ni razburila, ker je vedela, da se mora v takih slučajih o-hraniti mirno kri. Lepo je pogledala ptičjo družino in se začela po svoji stari navadi laskati. "Kaj bo tisto grozdje. Je sicer sladko, a nima nič drugega v sebi kot malo sladkorja. Ptički pa ki visoko letajo, potrebujejo močne hrane, črvičkov si morate nabrati ne pa grozdja. In tu doli je vse polno muh, mušic in črvov. Kar doli stopite in se najejte!"
Veselim ptičkom je laskavo govorjenje res ugajalo in so se nekateri spustili na zemljo, da bi si poiskali črvičkov. Niso pa še prišli na tla, ko so že zginili v lačnem lisičjem gobcu. Drugi so se pa prestrašili in so takoj odleteli. Lisica-zvitorepka se je pa
zadovoljno smejala.
*
Nekega dne se je odpravila zvitorepka v bližnjo vas, da si tam o-gleda kako se bo dalo kaj zmakniti. Ko pride že v bližino naselja, zasliši žalosten jok piščancev. Le ti so milo čivkali, ker jih je koklja kregala in tepla, ker so se preveč oddaljili in se tako izpostavili nevarnosti, da jih lisica opazi in pojé.
Lisici zvitorepki so se piščanci tako smili, da se je na kokljo vsa razjezila ter jo sklenila pojesti iz samega usmiljenja do malih piščancev, kar je tudi v eni sapi storila. Piščanci so naenkrat postali sirote brez dobre mame. To je zvitorepko tako bolelo, ker je bila usmiljenega srca, da si je mislila: "bolje, da jih pojem, vsaj ne bodo sirote same na svetu brez mamice". In se jih lotila ter iz golega usmiljenja pojedla.
Ta zgodba se žalibog ponavlja tudi pri ljudeh.
Mladinski kotiček
Tisto leto je bila velika zima. Drevje je od mraza kar pokalo. Lisica je bila v svojem brlogu in mirno čakala, da se povrnejo lepši dnevi, da si bo med ubogimi živalicami poiskala kaj hrane.
Naenkrat pa zasliši pred vrati milo stokanje. Odmakne nekoliko listja, z katerim je imela zadelan uhod, da ni prišlo toliko mraza v luknjo in zagleda vsega premrzlega ježa, ki je bil že od nekdaj njen prijatelj. Prijatelj je bil pa zato, ker ga ni mogla pojesti, radi njegovih bodic, sicer bi bil že davno izginili v njenem požrešnem goltancu. "Kaj pa ti je, dragi striček, da se tako jočeš?" vpraša milo zvitorepka. Jež ji solzan odgovori, da je ves premrzel in, da nima kam se zateči, zato prosi botro lisico, če ga hoče sprejeti in mu tako ohraniti življenje.
Zvitorepki se je kar dobro zdelo, da je mogla ježu dobroto napraviti. Zato pravi vsa vesela: "Kar notri striček, mi boš že še lahko povrnil to dobroto!"
Jež se je veselo zvalil v luknjo in se takoj začel obnašati kot kak gospodar. Premetaval se je s kota v kot in pritem obodel s svojimi ostrimi bodicami svojo dobrotnico. Ona mu je ugovarjala, ali pri ježu ni to nič zaleglo. On se je dalje veselil in
premetaval, da je lisica že kar krvavela od tolikih vbodov, zato mu pravi: "Striček, jaz sem pa mislila, da mi boš hvaležen za dobroto, ki sem ti jo naredila, sedaj pa vidim, da je ravno narobe!"
Nagajivi jež se je kar nasmejal, tako mu je ugajalo, da je enkrat ugnal zvitorepko, zato ji odgovori: "Veš kaj botrica, če ti ni prav pa idi drugam."
Tako je bila enkrat tudi prebrisana lisica ugnana.
DEČEK IN PTIČKI
Mali Francek je večkrat slišal starejše ljudi, ki so se razgovarjali o ptičih in njihovih gnezdih. Želel si je tudi sam enkrat videti tako gnezdo in iz njega pobrati negodne mladiče.
Zato se je nekega dne odpravil v bližnji gozd ter začel iskati po drevju, kje bi zagledal kako gnezdo. Ni prav dolgo iskal, ko je na nekem grmu zagledal nekaj, veliki kepi podobnega. To pa je gnezdo, si je mislil in se začel takoj približevati. V tem trenotku pa je priletela starka, katera se je zelo prestrašila nepoznanega fantiča; kajti vedela je, da so taki fantiči gnezdom in mladičem vedno nevarni. Najprej je na ves glas
kričala. Ko je pa videla, da se je tudi Francek ustrašil, ji je strah nekoliko polegel in začelo je mirneje obletovati svoje drage mladiče, ki so v gnezdu lačni kričali.
Francek je to opazil in zdelo se mu je, da jim je prinesla hrane. Zato je stopil korak nazaj, da s tem dá starki priliko nakrmiti lačne ptičke. Ko je starka to opazila je takoj izpraznila svoj kljunček, v katerem je prinesla hrane svojim mladičem in jih nasitila. Nato pa se je vsela na bližnjo vejo in začela lepo prepevati, tako, da se je Franeku zdelo, da še ni nikoli slišal tako lepega petja. Mislil si je: kar je bilo tudi res, da se mu hoče starka na ta način zahvaliti, da je pustil mladiče v miru. Sklenil je tedaj, da ne bo nikdar uničeval gnezd in mladičev, ker le na ta način bo lahko pričakoval, da mu bodo ptički tako lepo prepevali v veselje in radost.
X.
Otroci, sedaj je nastopila zima v naši domovini
MURNČEK POJE
Grlica zvonko poje: gru-gru! v lesu zelenem. Vigred je tu. Murnčka zvonka pesem zbudi, pa si veselo mane oči. Gleda začuden: "Meni se zdi, res že pomlad je, čiri, čri, čri! Trava visoka je že za ped. Proč je zdaj zima, mrazek in led. Zginil v dolini zadnji je sneg, zlatih trobentic poln je ves breg. Solnce močneje vsak dan žari. Še bomo peli: čiri, čri, čri!"
Marija Brenčič, Podlipa pri Vrhniki
MOJ DOM
Moj dom je tam, kjer zibelka je
Saver
moj dom bregovi so deroče Drave, moj dom je tam, kjer teče bistra
Soča,
po naših zarjah plakajoča. Moj dom je, kjer štrle v nebo
planine,
a spodaj sladko sanjajo doline, kjer cerkvice pozdravljajo me z
grička,
v zelenih gajih zvonko poje ptička. Moj dom je, kjer orjak Triglav
kraljuje
in Bled ob tihem jezeru vasuje; moj dom zelene morske so obale, kjer naši bratje vstrajajo kot skale.
E. Kovačič.
ZVENELA ROŽA
V	gredi cvetela roža je bela; nanjo je deželi rosil, sonce sijalo, kadar je žgalo, vetrček jo je hladil. Pevec škrjanček bil je njen znanček, dober in veren ji drug a preko čez morje letel jeseni na jug. Rožisa bela je hrepenela, da za škrjančkom hi v tisto deželo —
kjer je veselo —
tja, kjer je sonce doma.
V	jutru zarana mrzla je slana
polje pokrila in breg...
V	gredi sred vrta roža je strta,
mrtva ležala na tleh... (Marija Brenčičeva)
šla
Aloé
minister videl obraz, ki je bil ves rdeč od sramu.
—	Veličanstvo, — reče Panin čisto tiho, — nevreden človek vas je dobi] v svoje roke, zapeljalo pa vas je vaše ljubezni, da ni vreden, da bi diha) isti zrak, ki ga vzdihavate vi!
—	Grof Panin, ali mislite, da sem se ga osvobodila ? — vzklikne carica Grof Panin pa se je .silno začudil, ko je videl, da carica joče. — Kako naj bi si mogla misliti, da sem se ga os-vobodila, ko pa moram vedno znova trepetati pred njegovimi namerami, ko sem priseljena mu izročiti vojske ¡ ter mu dajati visoka odlikovanja 1 Grof Panin, mar je to osvobojenje, ko moram mirno gledati, kako mi uničuje njega, ki ga ljubim?
—	Oh, grof Panin, še vedno čutim težki jarem, pod katerega me je spravil ta človek in edini cilj mo jega življenja je, rešiti se tega jar m a.
—	Veličanstvo, vse to je odvisno sanio od vas! — reče grof Panin in skomigne z rameni. — Že mnogokrat sem vam dejal, da bi bilo najboljše, če bi grofa Gregorja Orlova brez vsakega obotavljanja pri jeli ter ga zaprli v Petro-pavlovsko trdnjavo. Tz trdnjave pa vodi pot v Sibirijo — ali pa na inorišče.
Carica ne odgovori ničesar. S svojo svileno rutico si je brisala solze z oči.
—	Vem, grof Panin, — reče Katarina, — vaš nasvet je sicer prav doher. toda neizvodljiv na žalost! Vi veste, da grof Orlov ni sam! Z njim so vsi plemiči irt <*e bi ga dala zapreti, In v moji državi nastala takoj revolucija.
—■ Ne, L-a" OrloV mora zginiti $ povWja, — poginiti mora, nikákoi pa ga ne smemo kaznovati javno!
—	Oh, njegov otrok — njegova hčerka — se mu je rodila prav takrat, ko sem ga ljubila, ko sem mu zaupala in ko sem se mu udala!
—	Oh, ta Orlov je bil pretkan!
—	Grof Panin, sedaj pa mi pripo vedujte vse, kar veste o njegov1 hčerki. Ali je skrbel zanjo?
—	Veličanstvo, — odvrne ministei Panin, — Gregor Orlov svoje hčerke no pozna!
Ko je carica Slizabeta začutila, da njeno razmerje z grofom Gregorjem Orlovim ne bo ostalo brez posledic je svoji okolici zapovedala o vsem molčati. S svojimi dvornimi damami je otlšla v Carskoje selo, kamoi ni smel nihče nepoklicano priti in v tej samoti je rodila otroka.
Če pa bo grof Orlov kedaj zvedel, da se nahaja na svetu hčerka carice Elizabete, bo prepričan, da je njen oče kozaški hetmán Razumovski.
Katarina si je z roko podprla glavo. Njene lepe oči so se svetile, na ustnicah pa je počival peklenski smehljaj.
—	To je izvrstno! — vzklikne Katarina. — On je ne pozna, — tem bolje, — tem bolje!
-t- Grof Panin. sedaj pa mi povejte tudi vse drugo, kar veste o moji tekmovalki.
Grof Panin je vzel iz svoje torbe zopet nekaj papirjev, jih pogledal ter nadaljeval:
Deklica je zelo lepa, se zna prav aristokratski ohnnšati ter pripoveduje najneverjelnejše stvari is svojega življenja. Trdi da je rojenji let 1772, da je že mnogo potovala in tudi živela poel različnimi imeni. Tario se je imenovala na primer že Frank Tranvuelle, izdajala pa se je tudi že za orijentnlko Ali Ernetti Živela je že skóraj po Vseh velikih
mestih. Sedaj se nahaja v Benetkah, kjer živi kot grofica Pineberg. Pisal sem svojemu zaupniku, angleškemu zastopniku, ki me je po svojih judeli obvestil o vsem.
—	Nekateri trdijo, da je grofica hčerka nekega praškega krčmarja, angleški konzul v Livornu pa mi je javil, da je to hčerka nekega nemškega peka.
—	V Parizu in Lonelonu je osle-parila mnogo ijudi.
—	V Parizu se je seznanila s pol-skim poslanikom Orginskim, pozneje pa s knezom Limburgom. Ta se je radi nje popolnoua uničil, obljubljal ji je tudi ženitev.
—-. Bre'z dvoma bi bila ta deklica postala kneginja, če bi ne bila storila nekaterih stvari, ki so jo popolnoma onemogočile. Knez jo je odpeljal na svoj dvorec. Tam je živela kot gospodarica in je imela vsega, česar ji je poželelo srce. Ona pa je varala ga je z drugimi moškimi, dopisovala si je z mnogimi visokimi in uglednimi osebnostmi, največ pa s poljskimi begunci. Od svojih prijateljev pa je izvabljala ogromne vsote denarja.
—	Ti poljski begunci jo sedaj po dpirajo v njenem prizadevanju, ko
¡ se izdaje za tekmovalko Vašega Ve-J ličanstva in vam poskuša ugrabit' | carsko krono.
¡ i— Kakšna pustolovka! rf- vzkli.
lene Katarina___f .Medtem ko se j<
i grol Gregor Orlov dvigal tukaj od i časi i do čast» ter je- dosegel moč, k | je v Rusiji doslej še nihče ni dosegel l se je morala njegova hčerka klatiti | po svetu kakor ciganka, potikati se ! je morala iz mesta v mesto, iz elržavi v državo, da' pa jo lahko živela, je morala- varati, Lagati in prodajali se'
—	Grof PaniJi, ali vidite, tudi te
mu stvoru se je usoda strašno maščevala !
—	Oh, če bi videla sedaj grofa Gregorja Orlova pred seboj, bi mu zaklicala:
—	Tvoja hči je je pe>stala pusto lovka — blodnica!
Katarina je planila s svojega sedeža in se razburjeno sprehajala po sobi. Prsi so se ji hitro dvigale.
—	Prej ni nikdar pripovedovala, — nadaljuje grof Panin — da je hčerka pokojne carice Elizabete. Ko p^i je po svojih mnogih potovanjih prispela naposled tudi v Italijo in kc se je v Benetkah in v Firenzi spoz uala z nekim uglednim in bogatin knezom, se je začela izdajati za vaši tekmovalko, Veličanstvo.
—	Mnogim osebam je pripovedah o svojem detinstvu. Ona trdi, da so jo pripeljali v Sibirijo, ko je bil? še zelo mlada, od tam pa k perzij skemu šahu.
—	Od druge strani pa sem zopel slišal, da jo je vzgojil neki i glasbe nik, potem pa je baje odšla v Italijo kjer je spoznala kneza Radzvila.
—	Naj bo, kakor je. Veličanstvo, ugotovil pa sem, da je francoska vlada pripravljena podpirati težnje te pustolovke.
—	Ona živi v Benetkah v hiši francoskega poslanika. Če pa pride na Dunaj ali pa v Prago, stanuje zo-če pa pripotuje v Dubrovnik, ložira pet v palači francoskega poslaništva, vodno pri francoskem konzulu.
—rPevsyd jo sprejemajo kot rusko princeso, na nj^uih pismih pa stoji: | Njenemu carskemu Veličanstvu Carici Ruski. Pravijo, «In se je 1 udi že uvedla! s Carigradom in dn sv naši turški sovražniki pripravljeni, da h' jo prignali z« carico,
—	Veličanstvo, kakor vidita, .4
nadaljuje grof Panin, — je stvai zelo važna in je skrajni čas, da bi napravili to pustolovko neškodljivo brez ozira na to, če je hčerka pokojne carice Elizabete ali pa ne!
—	Zato se obračam na Vaše Veličanstvo, da bi mi poverili to naloge in me pooblastili, da bi mogel dobit1 to nevarno osebo v svoje pesti.
Carica je molčala in razmišljevala Bila je zelo razburjena.
Naenkrat pa plane in vzklikne:
—	Grof Panin, hvala vam, da ste me pravočasno opozorili na to nevarnost! Imate prav! To pustolovko moramo uničiti! Prav nič ne dvoniw o tem, da bi ne bila pustolovka!
—	Veličanstvo, — odvrne groi Panin, — tO najbriž ne bo tako lahko! Pustolovka se ne nahaja v Ru •¡iji, temveč je sedaj na ozemlju to skanskega kneza, storiti ne smemo ničesar takega, kar bi medsebojne odnosaje še poslabšalo!
(Nadaljuje)
POZOR ROJAKI!
Slovencem, ki imajo veselje za obdelovanje zemlje in bi se hoteli osamosvojiti, se nudi sedaj ugodna pri* lika za koolnizacijo v provinci Salti-Natančnejše informacije dobite | nedeljah v društvu "Slov. Doma"» ; ali pri A. Ličenu, Avalos 374, Patef-! nal.