PRIMORSKI DMEVMIK PLAŠILO OSVOBODILNE F 1 O H T K ZA SLOVENSKO P R I M O R «J ■ vračajo. Poštnina plačana. TRST, torek, 21. avgusta 1945 ■ Lelo 1. šlev. 84 Uredništvo m uprava, Piazza Carlo Goldoni it. 1* Telefon it 93806, 93807, 93808. Rokopiai se ne Cena 2.- liri mv obrambo demo-kratlčnih pridobitev primorskega ljudstva , ^ *i>esri a protestno noto, hi J® Je ob priliki ukinitve orga-ljudske oblasti v coni A Ju-y#e Krajine PNOO naslovil na Zdrulenih ameriških drlav M"e^ke Britanije, smo se zgla-r* pri predsedniku PNOO-ja, Francetu Bevku, in ga pro-da nam odgovori na neka-“# vprašanja. Izprašan je: Kakšen pomen ^ nora ureditev civilnih ob- 1kurgOVOr: Objava in uveljavile 'te odredbe pomeni novo tli6? oblasti r tej wa;'»ni in odpravo tistih ci-organov, k so bili ievolje-svobodnih volitvah in se dosedanjim delom do-2**» popolno sposobnost, vo-* posle javne uprave nepri-Tr^sko in vestno v splošno za-celokupnega prebi- ji^PraKanJe; Kako bo prebival-Jo tega predela Julijske Kra-T9, *prejelo ukinitev organov *°i« oblastit Odgovor: Odprava po volji izvoljenih upravnih in JpatniA, organov mora vzbu-F? notranji odpor in nerazpo-®ni* našega prebivalstva. Po-J^lenje predsednikov in so-kakor jih predvideva u-* hi naj bi stopili na me-posedanjih narodno osvobo-odborov, šali v največji ]£?• demokratičen čut tukaj-Kga prebivalstva, ker mu je odvzeta vsaka pravica so-pauja. To je sistem degra-jJJjJja, fci ga tukajšnje prebi-fjtvo utemeljeno indentificira "•neti^nim sistemom. ne vidi nilcakega da bodo določene sa-Ifajf^vne edinice tako sestav-v ff'da bodo njegovi interesi njt t zaščiteni. Vse doseda-vanje tukajšnje vojaške c, 91,8 (razpust narodne mili-popust narodnih sodišl, raz-d? sodišč za sojenje fašistič-tlolinov, odrekanje enako-f^nos« slovenskemu jeziku, JjMo deloliranje raznih insti-naše narodne oblasti brez jpiftorfne obvestitve, vzpostavil* raznih ustanov, ki so po IfcFj* ustroju fašistične in jih *«nf zarara*anJe: Ali po vašem mne-u,pesniška vojaška uprava ukine organe oblasti, ki je ljudstvo samo izvolilo t w “Kovor: Kakor mednarodno-mogoče opravičiti i^štave zakonodaje po stanju 98 8. septembra 1943., ker Pogajanja z japonskimi odposlanci Japonske čete so se na ukaz iz Tokiia začele predajati Manila, JO. VZN. — Severnoameriški glavni atan je »poročil, da eo sinoči pričela pogajanja med zastopniki generala Mac Arthurja in japonskimi odposlanci. Ge n e ml Mac Arthur ni bil prisoten. Manila, 20. VZN. — Dane* ob 13. uri je končal drugi sestanek med japonskimi odposlanci in Mac Ar-thurovim višjim stanom. Na sestanku so Japonci podali nadaljna poročila, da olajnaju vstop zaveznikov na Japonsko, Japonski odposlanci se niso te sestali z Mac-Arthurjem, Nev York, 20. VZN. Man liski dopisnik «Amerikan Broadc&stlng Company» javlja, da bo sovjetska delegacija prispela v Manilo nocoj, da se udeleil svečanosti o japonski predaji. Japonski delegati so sapustill Manilo Manila, 30. VZN. — Radijska postaja Manila je oddala »poročilo gen. Mac Arthurja, da obvesti Japonsko poveljstvo, da »o Japonski odposlanci zapustiti Manilo kmalu po 6. url (ob 13. uri po tukajfcnj«m času) ter »o se vrnili v domovino. Konec bojev na Javi in Timorju Batavia, 20. — Batavljska sovražnikova radijska postaja, j« v nedeljo objavila, da so japonske čete/ ki so na Javi, dobile iz Tokija ukaz, naj prenehajo s sovražnostmi. Ltsabon, 20. — Po poročilu lz New Yorka »o se japonske sile, ki so na holandskemu delu otoka Timorja, danes predale portugalskemu guvernerju v tistem predelu otoka, ki Je pod portugalsko oblastjo. Priprave za Izkrcanje na japonskem olotju Guam, 20. XZN. — Pred izkrcanjem ameriških sil na Japonskem bodo podvzgil velikopotezno čiščenje min v Tihem oceanu. Vse razpoložljive mlnolovce bodo uporabili v ta namen. o»no,’° tovolijo na tajnih in rfdnih volitvah, da pride h ^ndsfa volja do ponovne-godnega izraza. S spre-t99a predloga bi zavez-S*, uprava na najpri- način dokazala, da so % rncija, svoboda in brat-narodi tudi za njo M|Ke vrednote, ki naj bi jim 2 Itn ? Vl*eh vojn pripomogla \ nčne zmage. Skupnost o-% ,tl časa strahotnih let w»i-,l>il0or^e daje ljudstvu Trsta i?en**e90 Primorja pravi-j^lti *ahteva od obeh zavez-'č hz ’ ml njegovega ozem-i la,- 9rnatrata za sovrafnzga S o.*0*0 dejansko izvajata na l k, lju samo tako oblast, ^nJuje osnovnih demo-r «i j, h Pravic, ki omogočajo, St ffitvo lahko samo v svo-^ h, 8voje predstavnike. 8 Nsjjg Pndli vsi ugovori o ne-**1’orM oblasti Narod-.^Milnih odborov in po-k biar ^lijaki Krajini bi bil fficij razčisčent Fašizem in tarifi , bi morla več stalno htfist/ hi rr^rali prenehati * računi javnih in taj- Japonski odpor v Mandžuriji prenehal London, 20, VZN. — Japonski odpor v Mandžuriji je prenehal, ko »o se včeraj sovjetske čet«, ki so bile pripeljane s letali, spustil« v Har-blnu, Mukdenu in drugih središčih Mandžurije, potem ko so bile obveščene, da so Japonske čete pripravljene s« predati, Sovjetsko poročilo št. 11 is tega bojišča Javlja, da se v večjem delu ozemlja, kjer so se pred štirimi dievi Japonci še upirali, aedaj predajajo ter Je Rdeča armada sprejela njihovo predajo. Armada skrajnega vahoda pod jevali zadnji boj v rusko Ja: uskl vojni leta 1906. ben položaj japonskega cesarja u-porabljen za klic v zavojevalno vojno, bo uporabljen sedaj namesto za moralno in politično razorožitev za klic za pripravo osvete. Japonski radio opazovalec OYA poziva samuraje, naj »bodo trdni* in naj ne pozabijo, da Japonska «nl bila poražena v pogledu premišljevanja niti v območju duhovnega življenja*. Japonski vladajoči krogi so si izbrali očividno nevarno pot. Cas za spletke je prešel. Japonska mora praktično isvesti brezpogojno prodajo in opustiti mi-sel na osveto, ki jg že v naprej obsojena na brezupni poraz. Snrememlie t bolgarski vladi Sofija, 20. Tass. — Po poročilu bolgarskega radia *o regenti na predlog ministrskega predsednika Ki mona Georgi Jeva podpisali dekret, s katerim sprejemajo demi- SZ ratificirala listino »Združenih narodov" London, 20. NNU. — Radio Moskva je javil, da je nocoj Vrhovni sovjet SZ ratificiral listino »Združenih Narodov*. Proces proti Quislingu Oslo, 20, VZN. — Ob otvoritvi procesa proti ministrskemu predsedniku, od Nemcev postavljene norveške vlade je javni tožile« naznanil, da so med drugimi nacisti, ki bodo morali pričati, v Nemčiji tudi Alfred Rosenberg, maršal Wil-halm Keitsl in general Gustav Jodl. Nadalje Je naznanil, d« bodo Hermann Gdrlng, von Ribbentrop in druga nacistične osebnosti prišle ta tedon pred zavezniška in norveška soAišča kot priče v tem procesu. Razprava se j« pričela ob 10. uri s čitanjem obtožnic«, Qulsling je izjavil, da se ne čuti krivega. Ubijali so v imenu kralja lidajstvo letnikov je naiflnusnelie v zgodovini jugoslovanskih narodov Bolgarska hvaležnost sovjetski zvezi Beograd, 20. Tanjug, dji. a^LidR.M •\vy*lu pjanova, poljedelskega ministra. A-, sena Pavloca, železniškega ministra j *rtanlt'’ 116 katerih Je ljudstvo iz ra- | oi Beograd, 20. Tanjug. — Izrečena je bila obsodba nad Dražlnlmi sodelovalo!, poveljniki, pravična od-sodba, v kateri se zrcali visoki kriterij poštenosti in ljubezni do svojega naroda. Kcseravlč je klal svoj lastni narod po nalogu Draže in kralja-•izdajalca, čeprav se Je sam kot oficir zavedal, da preneha prisoga, dana kralju, veljati v trčnutku, ko ga ta kralj in njegov poveljnik Draža pozivata na izdajstvo. Izdajstvo je vedno gnusno, toda Izdajstvo četnikov je najgnusnejš* v zgodovini naiSih narodov. Več stotisoč Srbov »o pobili ustaši v Hrvaški, Boerel, Hercegovini s pomočjo okupatorja, njegovimi pu-Ikaml, njegovimi bajoneti in s njegovim blagoslovom. Tisoče in tisoče Srbov »o pobili Nemci, tisoče tal-! cev, otroke-gimnazljce so pokosili j švabskl mitraljezi. LjotlČevci dn Ne- I dičevcl so jim pri tem aktivno po-DOpl.*nlk i magsll. Oni so sestavljali sezname otrok, ki Jih Je bilo treba pobdti. vseh mestih Bolgarije množični se- j Kr 1 pa Je delal Peter Karadjor- Draža, njegovi poveljniki f no/no vzpostavila diplomatske od- ] bolgarskimi in madžarskimi faii- Angela Derjanskega in mlntetra za i zI1° hvaležnost. Sovjetski zvezi, ki! Pob ulili so se z Italijanskimi #r-eoclalno skrbstvo Grigorlja GeSmed- J* kot Prva zavezniška država po- \ nosrajčnikt, s kljukastim križem, s žljeva, Z druglim dekretom so regenti i-menovali Aleksandra O bova za mi. nistra brez listnica In vršilca dolžnosti ministra za poljedelstvo, Stefana Tončeva za ministra železnic, Georgija Ivanova Popova za mlni- nolaje z Bolgarijo. Ljudstvo smatra to dejstvo kot dokaz, da ZSSR ceni in priznava odkrite napore Domovinske fronte na poti prave demokracije. Upajo, da bo v kratkem prišlo do podq>- Listina o prs^ii bo podpisana v 10 dneh j London, 20. Reuter. — Nekaj uri po odhodu japonskih odposlancev i is Manile v Tokio z zavezniškimi I navodili Je zavezniški vrhovni ko-! mandant, general Mac Arthur, na-1 ananil v svojem glavnem stanu, da! bo listina o predaji podpisana na stra za socialno skrbetvo in Stanča j rc*a zadoljlvega stališča zavezni-Colakova za ministra financ, | sti in * ustaM, na čijth bajonetih je bila krvava sled poklanih Srbov, pobratili so se z vsemi in z vsakim v boju proti svojemu narodu, kajti oni, ki so več kot 20 let netili in zažigali v stari Jugoslaviji, so že njihove postojanke tiranov, pijavk ln izkoriščevalcev, oni p& so se na teh postojankah posebno dobro počutili. Da bi st ohranili svoje postojanke, svoj« zlato ki bogastvo, svojo krono in oblast nad narodom, so prešli is prikritega boja na odprt oborožen boj proti svojemu narodu. Ker odvratna reakcionarna klika okrog, pred ln za Dražo Mlhajlovi-čem sl imela drugih idealov kot boj za oblast nad narodom, Je bilo logično, da Je morala priti v izdajstvo, morala se J« pobratiti s onimi, ki so takrat bili proti narodu in njegovi svobodi. Kakšna strašna puščava vlada v dušah teh ljudi? Puščava, ki ni občutila niti sledu ljubezni do svoje države. Ko poslušamo pripovedovanje neke matere, ki je prosila Keseroviča, naj ji ne ubije sina. Ji J« ta odgovori: cPardon, jaz ne ubijam, Jaz koljem i*. Krt nam ledeni v žilah zaradi načina, ki ni kazal niti sledu najosnovnejšega človeškega čustva. Ta obsodba je podala pravo sliko Draže Mihajlovlča in e j ego v« organizacij«. Za slavo in ▼ imenu Petra Karadjordjevida so ubili tisoč« in tisoče najboljših Srbov in ostalih sinov naše držav«. Najboljše krvnike Je zato nagrajol Peter Karadjeordjevič z najvišjimi odlikovanji in kadar se Je morala naša junaška vojska umakniti, so se vračali na osvobojeno ozemlje in Japonskem v roku 10 dni. Dodal poveljstvom mar&la Wasilievskega i je: «V kratkem bom korakal na Je v enem samem dnevu, to je vče roj, ujela 98.000 ujetnikov. 56.000 od njih Je bilo ujetih v prvi bojni liniji Daljnega vzhoda na področju maršala Mereskovskega. Transbajkal-»ko poveljstvo pod upravo maršala Malinovskega je v nekaj napadih zavzelo področje 48 km zapadno od Mukdena, stare mandžurske prestolnice, Pred vrati tega mesta, ki ima 440.000 prebivalcev, so Rusi bo- Japonsko v spremstvu oboroženih sil, sestavljenih is suhozemskih, pomorskih in letalskih edinic.* Mac Arthur Je izrazil svoje upanje, «da bodo pogoji premirja obveljali na vseh frontah, predno bo kapitulacijska listina formalno podpisana ln da bo prišlo do nekrvave predaje*, kot: to poroča Rfuben, reuterj«v posebni dopisnik v Manllli. takoj v začetku jasno začutili, da vnema narod svojo usodo v lastne j kot kralji, da bi ubijali, rušili rok*. Občutili so, da so ogrožene j klali. Nov poraz združene reakcije Nedeljska ponesrečena demonstracija triaike reakcije pod krinko praznovanja miru je pokazala njeno popolno moralno in Številčno nemoč To j« bilo gibanje Draže Mlhajlo-viča. Na tej poti proti oblasti pa se mu Je postavilo v bran Narodno osvobodilno gibanj«. Narod j« zdrobil tako okupatorja kot narodne izdajalce, vzel oblast r svoj« roke. Kazen, ki jo j« izrclelo narodno sodišče nad vsemi, ki so »e dvignili proti svojemu narodu, ni samo maščevanje, ampak pravična, in če Je še tako stroga, vendar je mila kazen za zločin« proti narodu, kajti narod Je velik, narod se ne maščuje, narod samo. plačuje vsakemu po zaslugah. Roka pravice ho do« segla vsakega krivca pa naj bo že tako visoko in še tako daleč. To oblast «o naši narodi skovali, utrdb-li in razširili v krvavih in dolgih letih osvobodilne vojne. To, kar Je narod gradil, se ne roore podreti radi histeričnega vpitja Petra Ka-radjordjeviča, tega ne mor« po* dreti niti njegov Draža, niti njegovi poveljniki, niti vse Intrige doma* člh izdajalcev z mednarodno reakcijo. Enotna narodno osvobodilna fronta, ki J* izražala ln izraža želj« naroda kot politična organizacija vseh rodoljubnih sil v ntfi državi, je na svojem prvem kongresu obsodila zločinsko izdajo Petra Ko-rudjordjeviča ln »e izjavila za re-publlkansko ureditev države. IJa-rodna fronta, to je narod, in narod je tudi tokrat pokazal, da v«, kaj hoče, de trna svojo usodo trdno ra rokah in da Je vodstvo države ra rokah najboljšega med najboljšimi sinovi naše države, maršala Tita. Brzojavki med Stalinom In čangkalšekom Moskva, 20. Tass. — Generallsim Cangkajšek j« poslal generallsimu Stalinu sledečo brzojavko: •Izčrpan in pora&cn japonski zavojevalec s« je predal brezpogojno. V imenu kitajskega ljudstva in armade imam čast poslati najtop-lejie pozdrave Vam, ljudstvu in armadi Sovjetske zveze. Odločno sodelovanje Sovjetske zv*ze v vojni je eden izmed glavnih vzrokov, ki so pospešili poraz krutega sovražnika. Med heroično borbo zaveznikov proti osnim silam so vzbujali občudovanje vsega sveta Vaša modra in odločna politika ter sijajni vojaški uspehi Rdeče armade, Ta končna zmaga proti sovražniku je bila dosežena samo zaradi tesnega vojaškega sodelovanja vseh zaveznikov ln njihove neizpodbitne odločnosti. Odslej bodo sdružgni narod! Izvršili vsak napor v smeri nadaljnega sodelovanja ln lahko zato zaupamo, da bo izgraditev novega sveta kmalu resnic*. Globoko sem prepričan, da bo tesno prijateljstvo med našimi državami, ki se stalno utrjuje, položilo za vseloj temelje miru na Daljnem vzhodu ln bo predstavljalo tudi večen faktor aa ustvaritev novega rada po vsem svetu*. Generallsim StAltn j« odgovoril: »Zahvaljujem se za Vade prijazne pozdrave ln za Vačo visoko ocenitev vloge, ki Jo J« Igrala Sovjetska sveža pri porazu japonskega napadalo*. Predaja Japonske je skupaj S predajo Nemdij« zaključila drugo svetovno vojno, kaie, da se človeštvo mora zahvaliti za poraz napadalcev na zapadu ln vzhodu tfl«-nemu borbenemu sodelovanju zaveznikov. Ta smaga Je svetovnega zgodovinskega pomona ln predstavlja vtUk mejnik na poti napredka vsega člavefctv*. Prepričan sem, da bo prijateljstvo in sodelovanje na- nih nasprotnikov onih velikih pridobitev, ki so edine v stanu, urnift in zagotoviti svetu mir. Ni niti najmanjšega dvoma, komu bo prej ali sloj pripadla zmaga v borbi med svetom napredka in svetom reakcije, ki sta se srečala v Trstu. Zato ima zavezniška vojaška uprava Julijske Krajine dollnost, da prihrani sebi in drugim materialne in duševna Irtvz, ki bi jih utegnilo zahtevati nadaljevanje preganjanja ljudskih oblasti, ter da v celoti ugodi zahtevam PNOO-ja aa tilovensko Primorje in Trst. žlh držav s vsemi svobodoljubnimi narodi služilo stvari splošnega miru in blagostanja med narodi*. Predsednik SZ Kellnin kralju Juriju London, 20. V2N. — Moskovska radijska postaja javlja, dja Je predsednik Sovjetske zveze Kalinfn odgovoril na poelanlco, ki jo j* kralj Jurij poelal oh priliki japonske predaje. Odgovor s« glasi: ePirapriče.n sem, da bo prijateljstvo, ki smo ga sklenili med našima dvema narodoma v času vojne, tudi v bodoč« temelj prijateljskih odnosov med VOJ t ko Brltan Ijo in Sovjetsko »veso*. V nedeljo dopoldne ob 11,80 uri j« triaSki škof Santin daroval zahvalno mašo ob priliki konca vojne. Ker so se na ta dogodek še dalje časa pripravljali, s« je pri Sv. Ju-stu zbralo precej ljudi. Pri maii 69 je zbralo skoraj vse, kar je reakcionarnega. Prisotnih Je bilo tudi nekaj pripadnikov demokratičnih Tržačanov. Njihova udeležba je napravila na reakcionarje bolj mučen vtis, toda zadržali so se povsem rezervirano, K maši J« prlžlo tudi nekaj zavezniških oficirjev. Ko je škof zaključil »voj govor, se Je skoraj vse ljudstvo zlilo na tog, kjer ao so v hipu pojavili reakcionarni elementi z razvito savojsko zastavo. To j« ljudi vznemirilo tako, da so navalili na nje in jim iztrgali zastavo. Prišlo Je do nemirov in spopadov, ki so »e nadaljevali, dokler ni intervenirala vojaška policija, ki j« aretirala kakih pet demonstrantov, ostal« pa razpršila. Toda prišlo je ponovno do inoidentov. S stolpa 8v. Justa so sredi tega prerivanja metali med ljudi letake, a katerimi so Jih pozivali, naj se nemudoma odpravijo n* trg U-oita, da bi tam proslavili dan miru ki ga je tržaško demokratično ljudstvo že proslavilo 16. avgusta. Koncem koncev so reakcionarji žare« začeli odhajati. Medtem so se demokratični elementi strnili v povorko, razvili italijanske in slovenske zastave s peterokrako rdečo zvezdo ter s pesnijo in vzkliki ita-lijansko-slovanskemu bratstvu ter prati vsiljeni oblasti in proti fašizmu odkorakali v smeri proti trgu Unita. Skrbne priprave feiistev klavrno propadle Portugalski ja zamudila Lisbona, 20. VZN. — Portugalski ministrski predsednik.' dr. Anton Salarzar Je v govoru, ki ga Je tonol v Llaaboni, izjavil, da s« Portugalska pripravljale za napoved voj. n« Japonski ln da tega ni utegnila, k«- »e je Japonska med tem predala. Japonski imperialisti mislijo na osvato Moskva, 20. Tass, — Japonski imperialisti skušajo napraviti dober obraz pri mo ravni igri, « čemer _ _ m________ zasledujejo prav dolotkmB cilje, piše Izobesijo sastave, ne da bi povedali Reak ..lja, ki v Trstu vedno bolj dvig* glavo, se je z* nedeljo n* vse načine pripravila z* izvedbo demonstracij proti demokraciji. Nedeljska demonstracija Je v polni meri potrdila, da je še nekaj fašistično nastrojenih elementov, ki bi radi ločili zaveznike in zanesli v njihov« v rabe kakršno koli ne-sporasumljenje. o tem so pričala vsa njihova gesla In vzkliki. Toda tudi tokrat Je reakcija doživela kljub vsej opori, ki jo Je našla tudi pri nekaterih reakcionarnih elementih v vojaških uniformah, nov popoln poraz, ki je it toliko večji, k«r se j« vsa združena reakcija na ta svoj javni nastop tako selo pripravila. Po mestu so se že predvčerajšnjim pojavili letaki in lepaki deloma z italijanskimi barvami bres zvezda, ki so pozivali ljudi k manifestaciji za mir, Jih pozivali, da mednarodni opazovalec »Pravd«*. Prisiljeni priznati svoj vojaški poras, hočejo prepričati ljudstvo, da ne pomeni ta poraz popolnega polom* njihovega imp*rlaHstlčn|g« programa. Nadalje skušajo Japonski vladajoči krogi Izkoristiti sedanji položaj aa utrditev reakcionarne morale, na kateri temelji celotna zgradba japonskega Imperlairs-m*. Napad v tihomorskem prostoru se celo v teh dneb hvali kot najvlšja pridobitev japonskega naroda. Zaman bi Iskali v ve«J japonski propagandi najmanjše priznanj« krivde ali odgovornosti Japonskih vladajočih krogov za ogabne zločine, ki so Jih izvršili pred mnogimi leti, Ce se eedoj v japonskem časopisju in radiu govori o odgovornosti, potem s« govori, pa naj se nam zdi to še tako paradoksno, o popolni odgovornosti vsega japonskega naroda pred cesarjem, ker ni japonska agresija vodila do zmag«, ampak do katastrofalnega poraz*. Spletka japonskih militaristov, da bi skrili prave krivce, imajo namen, da bi odgovornost zvrnili na ljudstvo. C« j« bil v preteklosti pose- kaklne. Odo v listih so napovedali manifestacijo, na vldsz nedolžno In neoporečno, a dejansko j« vse mesto vedelo, kaj tiči za tako proslavo miru. V ned«ljo eo se v resnici pojavile po nekaterih hišah savojske sastave. Toda bilo Jih je tako malo, da so morali biti organizatorji hudo razočarani. Zanimivo Je, d« je imela marsikatera zastava, n* svoji spodnji strani savojski grb. Po mestu pa Je bilo že od devete ura dalje zelo živahno. V Via Mazalni, vla Valdlrlvo, via 8. Caterlna, na trgu Pontc rosso ln drugod so se zbiral« množice Tržačanov ter glasno protestiralo proti savojskim zastavam. Posebno živahno Je b'lo na Goldonijevem trgu, kjer se j« zbrala velika množica. Sem pa tja. so se že pojavili posamezni fašisti, ki so jih množice takoj prepoznale ln je zaradi tega nastalo nekaj manjših incidentov. Zavezniška policija je seveda takoj intervenirala In aretirala nekaj demonstrantov, ki niso mogli mirne duše pren«etl iaaivanj* fašističnih elementov ki so izrabili mlrtio zadržanj« policije napram njim, V ulici S. Caterl- na so aretirali nekega mladeniča, ki se je toliko opogumil, da se Je namenil v hilo, na kat«r! J« visela italijanska zastava s prikritim savojskim grbom, da bi pozval ljudi, naj vendar umaknejo zastavo, proti kateri so »e borili vzl zavezniki, in »• posebej angleška vojska od El Alamelna pa skoraj do Soče. Podoben incident se j« pripetil na trgu Pont« rosso, kjer je neka reakclo-nark* s savojsko zastavo in glae. nlm izzivanjem ljudi tako razkačila, da so m le s težavo vzdržali ostrejšega nastopa. Maikarada fallstlCnlh študentov Poldn« Je bilo že mimo, ko je po Corsu navzdol prikorakala skupinica italijanskih štundentov, ki j* nosila tri ali štiri italijanske za-stavloe brez zvezde, dve tržaški, pred njimi p* ogromne zavezniške zastave, tako da so se ostale za njima kar skrile. Ljudje, ki so se zbrali na obeh straneh ceste, so sl jih ogledovali. Redko kje so Jim Zaploskali, večina pa jih Je izžvižga val a. Naravnost obupno so študentje ž rokami in vzkliki vabili ljudi v svoje vrste. Sele na spodnjem koncu Corsa, tik pred Borzo, se jim Je pričelo priključevati nekaj ljudi, tako da Je p J Ih število do trga UnltA naraslo morda na 1000. Vzklikali so Italiji, na dveh ali treh transparentih pa so imeli napiše: Dol z diktaturami, fcvell zavezniki! Pi evali so italijanske šovinistične pesmi in se nazadnje zbrali na trgu okrog odra, ki so ga postavili zaradi zavezniške vojaške parade, k! Je bila nekaj ur popreje. Demokratične množice preplavijo ulice in trge Med tem časom pa so s« večje. pred tam so se odcepili od skupine mnošioe tršaikeg* ljud»rtva zbiral« na trgu nekdanjega »Impera* z r«»vltljni tr*a*k*mi in delavskimi prapori z italijanskimi in slovenski, ml »»stavami z rdečo svendo, Vrne* »o vihrale angleško, sovjetska in ameriška zastava. Mnošice eo ostro vzklikale proti fašizmu šn reakcionarjev na trgu trije mladeniči, ki so Imeli preko ramen Kali janake zastavo. Odpravili so se v ulico nekdanjih squ«drlstov ln hoteli v neko poslopje. O pravem času pa so Jih še ustavili policijski organi. Zaman so »e poskušali izkazati reakcionarji s nekim doku- reakcljl, za. mir, neomajno »odelo-! mentom. Reakcionarje z italijen-vanj« velikih zaveznikov, ki se J« lekazalo do zadnjega v vojnii in se bo tudi v miru, ker bo le tako mogoč« mir v reatviei »ugotoviti. Množic« se j« mod neprestanimi vzkliki razvil* v povorko in z zastavami odkorakal* proti trgu UnitA, da m*, nlfeetira za mir, za tak mir, ki ga nihče več ne bo kolti in pred vsem ne fašistično nastrojena reakcija ki ee skuš* spričo občutka varno-»tl in zaščitenosti prav v Trotu »pet postavi« na moge. Skozi kordon na trg UnltA Mrd petjem in vzklikanjem Je m notica prispel* do trga Boroe kjer p* ji je nenadoma zastavil« pot vrst* policijskih avtomobilov. Manji! skupini J* uspelo vdreti na trg UnltA. Ostala množica je trg obšla ter privrela med vzklikanjem n«nj po drugih ultcah. Na trgu pred borzo so ljudje ustavili motor S prikolico, na katerem so bili fa-štafcl. Prišlo J« do prerivanj«. Seveda je zopet Intervenirala policij«, Nokaj ljudi Je pričelo bežati, v uli-ol Cassa dl Rlsp&rmlo pa j« nokl polic lat oddal strel iz pištole »a mladeničem, ki mu je uhajal, Tik sklmt zastavami J« polletja prei iskala kar pred hišo tn našla pri njih orožje. Bili oo aretirani. Gb vhodu na Piazza UnltA pa Je skupina reakcionarjev navalila n* dekle s slovensko zastavo in jo strgalo. Policija razganja demokratična mnolfce Med tem »o trg napolnil* mnošice, ki »o v hipu obvladal« ve« položaj. dokler ni vojaška policij« pri. čela s težkimi kamioni te Jeopi o-drlvatl ljudi s trga. Skupin* reakcionarjev se je •umaknili pred kavarno Specchl. Oetale mnošice je policija potisnila tik pod magistrat ln v ulic«, ki »e zlivajo na trg. Na bivšem Corsu Vlttorio Emanuele j« prišlo do novega manjšega Incidenta, Vzklikanja In prerivanja ni ho. telo bit.i konca. Policija j« nastopala zolo ostro z lraentml palicami ln korobači, s bnsostrelkaml pripravljenimi na strel. Polici Jeki av. tomoblll »o s* zmganjalrt med množico In jo potiskali »dej »ton »daj tja. Nazadnje pa jo je množica le pripravila do tega, da j* polagpma ln obzirno potisnila s trga |» (ali-ste, ki sn st napotili nato nsoaj po Corsu proti potiti- Četrt ur« kasneje »o »e reakcionarni demonstranti »pet vrnili na trg. Zanimivo Je, da »t* pri tem Obhodu korakala na čeVu povorke dva mladeniča v saveanlških uniformah. Eden lam od njiju j« nosil italijansko zasta- vo. V povorki sta bila tudi dva častnika v belih mornariških uniformah. Ko je povorka prišla na Korito, Je glasno psoval«, dve sovjetski državni zastavi, ki sta bili izobešeni na oknih nekega privatnega stanovanja. Odšli so zoipet n* trg Unitš, is njega p* proti Goldonijevemu trgu, kjer so se razšli* Tudi povorke demokratično razpoloženih Tržačanov, katerim »a polici j« l^J organi skušali preprečiti dohod na tog UnltA, »o »s okrog 18. ure polagoma razšle. Ugotoviti J* treba, da ao nekateri elementi v zavezniških uniformah ravnal! Okrajno nekorektno. Vzklikali eo proti Titu in Stalinu, dejali reakcionarjem potuho, da J« del poHeije ostro nastopil proti demokratičnim množicam in ravnal obširno s sku-pteo reakcloiuirnlh elementov. **«"—»•*****—a—*—*—11— >S*ViWS Poljsko gospodar Komsntar »Pravd*" ljudstvo je lastne usode o 'lovjstsko-polfskl pogodbi Moskva, 90. To«». — V uvodniku, v katerem obravnava pogodbo e po. ijsko-sovjetski državni meji in dogovor o povračilu škode povzročene po nemški snsedbl, »Pravda* poudarja, d* j« talko nagel in uspešen zaključek pogajanj postal mogoč zaradi tega, ker ao r času o-svobodllne borbe proti staremu sovražniku slovanskih narodov — nemškemu imperializmu — nastali novi odnošoji med Sovjetsko Zvezo ln Poljsko. Junaška Rdeč« armad*, M s« Je borila ramo «rt> rami s poljsko armado, je osvobodila Pošj»ko od nemškega napadalo«- Poljako ljud-stvo je postalo gospodar svoje la-stue ueod«. Močna ln trdna država j« vstala iz ruševin stare plemiške Poljske. Prod njo se odpirajo naj^ širši iagledl za nedaljnl razvoj in blagostanje- Splošno Je zn o no, da »o sovražniki Sovjetska zve*« in Poljsko vapodbujail napadaj no stremljenj« prejšnjih poljskih Padajočih krogov, samo da bi sejali razdor ln eovraštvo med bratske nerode. Sedaj Je bilo to vprašanj« rešeno v medsebojno zadoščenje obeh držav, ne da bi bili priaadteti zgodovinski Sn narodni interesi o beh držav. Samo s tem p* ni i»'r-pa/na važnost podpisane pogodbe, T« ima tudi zelo rožen mednarodni pomen. Popolnoma Jasno j«, d* bo neda-IJn« ojačanje miroljubnega sodelovanja med Sovjetsko »veso in Poljsko pospeševalo stvor miru ln varnosti v Evropi te na vsem svetu. Istočasno predstavlja podpis pogodbe o sovjstsko-poljskt državni meji sijaj«« primer sodelovanja dveh držav v cWju, d* »e utrdijo prijateljski odnošajl med narodi. List poudarja, d« J« bil problem mej« med ZSSR in Poljsko r**re-š*a na podlagi sgodovlnaklh odločitev Krimske komfsronc«, na kateri J• Mio poljsko vprašanj« tem«. Ijlto Obravnavano. Odločitve berlin«k« konference glede poljskega vprašanj«, nedalju. J« »Pravd**, predstavljajo tgodo-vlmsko rešitev problem* sapadnth maj Poljske, ki tene nesporno pravico, da »t priključi poljske dežel«, ki »o Jih nemški »avoj«valoi anektirali v ra*mlh č*toh. Vidimo 1• lahko obrise noro močne in Obsežne poljska države, Id je pokli-, da zavzame častno mesto v zboru svobodoljubnih norodesr. Dogovor med Sovjetsko zvezo te Poljsko glsde nadoknad« škod«, ki j« bil* povzročena po nemški okupaciji, j« prežet > duhom meda» bojnega razumevanja, prijateljstva ln upoštevanja medsebojnih iate* reeov, pravtako kot pogodba o sov-jef«ko»palj«kl državni nasip. Sovjetski narodi kakor tudi poljski narod »o selo trpeli saradl vped* nemških fašističnih čet. Kot je dobro znano, j« Sovjetska zveza brat. »ko pomagal* Poljski republiki to *« vedno pomaga v njenih naporih, d* bi bilo Obnovljeno gospodarstvo država. Ta pomoč bo savzrta Še večji obseg n* podlagi podpisane, ga dogovora. Ta dokument predstavlja nov važen prispevek Sovjetske zvez« te Poljske k poglabljanju sovjetska. poljskih odnošajev in mednarodna-ga sodelovanja vs«h svobodoljubnih narodov. Ta dogovor s« naalanja aa odločitve bertinak« konferenc* M so postavile temelj povojnemu sodelovanju. Tako pospešujeta dve državi z vsemi sredstvi prejšnje sklepe berlinska Kohfarano* Uspešna obnova na Poljslcein Varšava, 30. Tass. — Ag«ncij* »Polpreae* prinaia poročilo, ds so ro« panoge poljske železarska ta jeklarske industrije v precejšnji msrl prekoračile »voj mesečni produkcijski načrt za mesec julij. Načrt proizvodnje premoga ta jekla j« bil Izpolnjen s 100%, pločevine 109%. Znanstveni preiskovalni Institut a* železarsko to Js-klaesko lndusarijo j« bil otvorjen v Guegvicah ta ima nalogo, d« proučuje problem« gospodarske tarah« surovin pri proizvodnji kovin. Po »poročilu Urada ca obnovo luk se bližajo Obnovitvena dela v gdanski luki k koncu. Luka Je žs popolnoma očiščena min. Zeleinliki promet Jc bil otvorjen, ko so bil« odstranjen« ruševin« porušenih viaduktov. Skladišč«, na površini preko 80000 kvadratnih mstrov, so bila popravljena. Obnovitveno dalo j« končano tudi v Gdtaji. Med IL ta 27. julijem j« bilo natovorjenih 19. ladij s premogom v teh dveh lukah. PRIMORSKI DNEVNIK % — 21. avgusta 1W5< Borili smo se, žrtvovali Klic ljudstva, ki zahteva priznanje svoje svobodno izvoljene oblasti V petek se je ljudstvo iz Kobarida in okolice, celo iz po pet ur oddaljenih vasi, zbralo v Kobaridu pred aedetem OK NOO in zavezniki, da obrani svojo pridobitev-ljudsko oblast. Val poizkusi angleške policije, ki je stalno naganjala množico, so naleteli na vedno močnejši odpor. Na zahtevo zavezniškega guvernerja, naj predsednik Ok NOO množico pomiri, je predsednik dejal, da Je treba zahteve ljudstva upoštevati in poslušati. Množica je določila delegacicjo, ki naj bi guvernerju obrazložila svoje zahteve, toda guverner je ni hotel sprejeti. Množica transparentov in neprestano vzklikanje sta jasno izražala voljo ljudstva. Se vedno so prihajala na trg nove skupine, ki so se prikUjučJIte množici na trgu, dokler at bilo tam zbranih preko 4000 ljudi, ki so vztrajno zahtevali svoje pravic«. Ko ravemBci, da naj se izobesijo na praznik zmage zastav« vseh narodov, ki so sodelovali v'borbi za uničenje fašizma niso hoteli ugoditi, j» kmalu zaplapolala na cerkvenem zvoniku slovenska .zastava. Ljudstvo je a trga Svobode vdrlo V prostora Ok NOO in AMG in izobesilo poleg angleške in amerl-kanske zastave, še slovensko, jugoslovansko in sovjetsko zastavo.' Bdeti množico so se pojavili tudi reakcionarni, fašistični izrodki, bivši belogardisti iz Bneginjskega ne, župnika Mirka Zorna iz Bre-Meg angleške in ameriške, ginja in drugih. Razdraženi so se nekateri ljudje odcepili od ostalih in se odpravili proti domu kaplana Pontarja, domobranskega poročnika, ki se je po begu vrnil in frlčel organizirati reakcionarne elemente. Kljub prizadevanju angleške policije, da bi preprečila namere ljudstva so ljudje vdrli v hišo im jo pretakali Seveda je kaplan - domobranski poročnik - pred ljudskim srdom pobegnil in se, kakor se je pozneje izvedelo, skrij pri drugem izdajalcu v hlevu pod listje. Ta zločinec, ki ima zaradi svojega Izdajalskega delovanja, mnogo irtev na vesti, je pričel po vrnitvi v Kobarid celo maševati, Toda pri procesiji, ki je bila na dan zmage 15. avgusta dopoldne, so se verni ljudje odstranili iz procesije * prav tako tudi pevci. Spomin na zločine propadlih bc-logarditsov je znova oživel m srd judstva proti tem izrodkom, ki u- Po govoru tov, Zmage, ki jim je pojasnila nastali položaj,, se je ljudstvo razburilo in z vzkliki zahtevalo predsednika Izvršnega odbora. Ko jim je predsednik zagotovil, da jim bodo predstavniki ljudske oblasti stali trdno ob streti in da je trdnost naše ljudske oblasti odvisna od njih samih, od njihove odločnosti, ča bodo vztrajali v borbi za svoje pravice in pridobitve, priborjene v štiriletni borbi, se je dvignil val vzklikanja: «Kar smo si svobodno izvolili, tega nam nihče ne bo iztrgal*, «S kamenjem bomo izgnali vsakega izdajalca ljudstva iz naših vasi*. Množica se je pričela pomikati po glavni poti, ki pelje skozi vas in vzklikala naši ljudski oblasti, maršalu Titu, Stalinu id drugim. Še dolgo so odmevali vkliki množice, ki se je razlila po vsej vasi in izražala odločnost, ohraniti in braniti priborjene pravice. živajo celo zaslombo zavezniških _ . . . oblasti, je postal neizmeren. Ti ™ka>° P° Seraai kolodvoru, ljudje, kJ so ae obremenili z iz- J N«aJ grede so zagledali na nekem dajatvi in oskrunili cerkvena tla, travnlku’ ^ ima-*° zvezniki svoj bodo prejeli zasluženo kazen. Za-h*«* <*Ber’ Natovski znak enkrat se je poročnik in kaplar, j ln «*kiršco (ostanek prete- skril, toda njegovi zločini čakajo j k1oeti)- Ljudstvo je planilo nadenj plačila. ' ir’ #®- razbilo, da »o letele treske čT .____ . , . i na vse strani, «Dc-l s fašizmom! Na trgu je množica vztrajala do i . , če™ o* k z reekmjo!*, se je trgal eno- Zahtevamo naše pravice V nedel jo, 10. avgusta se je okrog j zastavama razobesi tudi naša slo-1L ure zbrala v Sežani velika mno-1 venska. Med burnimi vzkliki in prožita ljudstva. Ni bilo vasice, kd se testi ogromne množice je končno ne bi udeležila manifestacije. Ljud- • vendarla zaplopala iz prvega nad-stvo je kakor povsod tudi tu pro- stropja velika jugoslovanska zasta-slavljalo konec vojne ta obenem ] va s peterokrako zvezdo. Množica je burno ploskala in odobravala. Nato je ljudstvu spregovorila predsednica INOO, tov. Tomšič Do. rica. Razložila je ljudstvu položaj, v katerem se nahajamo, in krivico, ki so jo naan storili zavezniki, ko so nam odvzeli našo oblast. Za njo sta govorila še tovariša Mere-zina in Grmek. Po govorih se je ljudstvo med navdušenim vzklikanjem tov. Titu in zavezniški Rusiji tier zahtevanjem po priznanju narodne oblasti razšlo, To v trpljenju prepojeno ljudstvo je pripravljeno protestiralo proti ukinitvi ljudske oblasti s strani zaveznikov. S slovenskimi zastavami in z zastavami zaveznikov je ljudstvo ko- glasno mogočni vzklik množice. večera pri svojih zahtevah. Ko so! se začeli iiudje vračati proti Bre-1 ginskemu kotu odkoder so neka-! Nfiio 36 Je ljudstvo pravilo pred bolj kot kdajkoli prej, braniti ter teri doma, jib je čakalo v zasedi iIzvvHni ** 80 m3d drugim j čuvati m-oje s krvjo pridorjenepnu kota a Italijanskimi zastavami brez i 25 izdajalcev, ki so napadli vrača-1 zahtevali, ča se med zavezniškima I vJce. zvezde na drogovih. N& zahtevo množice jtm je končno angleška po-ffledja zastave odvzela in nekatere nevarne tipe na ponovno odločno zahtevo preiskala. Pri znanejn belogardistu Hrastu iz Breginija so našli 20 cm. dolg nož. Aretirali so ga, ostal« pa ob odobravanju množice spodili domov, Insoenacija je. bila v režiji 'znanih izdajalskih župnikov, Don Evgenija Osgnacca, strupenega belogardista iz Borja- Poziv RKS slovenski javnosti joče se ljudi z dolgimi koli, jih po-bili na tla in jib nato zmetali čez i zid ob cesti. Mnogi so zadobili tež- j ke poškodbe. Med poškodovanimi so starci, dekleta in tudi otroci. ( Zavezniška policija, ki je v Kobaridu razganjala ljudi, ker so zah-1 Bistvena slaba stran predvojne-j nja v našem narodu, za katerim tevali, da se jim ne odvzame nji- ! ga Rdečega križa je bila, da ni bil j stremi socialna in zdravstvena po-hova oblast, pa je ob tem dogodku ! masovna organizacija. 18.360 čla- ; litika nove oblasti, širiti sodelo-z rokami v žepih gledala pobijanje i nov, kolikor jih je štel predvojni i vanje, ki ga ta oblast nujno potreta pretepanje ljudi, ki se niso mo- j Rdeči križ 1.1041, pri celotnem šte- i buje na polju zdravstvene prosve- gli braniti. izgnali bomo izdajalce ljudstva vilu Slovencev pač še ne predstav- j te naroda, higijene, evakuacije bol-lja masovne organizacije, posebno! nikov v bolnišnice, sanitetnega ka- ne z ozirom na njegove človekoljubne namene, ki zadobe svojo Od Triglava do Jadrana Vprašanje prometa Gorica, 30. — Veliko nerazpoložen, je med ljudstvom na obeh straneh zasedbenega področja je povzročila prepoved avtobusnega prometa preko demarkacijske črte, ki jo je izdala zavezo iška vojaška oblast. Avtobusni promet na teh linijah so vršili avtobusi družbe Ribi že od leta 1010. naprej in so vo^i oelo preko prejšnje jugoslo-vaoakjg meje. Priznamo, da je danes po končani vojni ponovna ureditev rednega avtobusnega prometa zelo težka, ker primanjkuje vozil, zlasti pa še gum. Vendar bi se lahko tudi to vprašanje vs>j delno rešilo. Zavezniki so sicer v tem pokazali že nekoliko dobre volje, ko so dovolili, da se lahko uporabljajo gume tujega izvora, razen angleških in amer i kanski h, s pogojem, da se jih naznani s podatki, ki bodo objavljeni čez nekaj dni. Ker pa je upostavitev rednega prometa po vseh linijah in tudi preko demarkacijske črte nujna, kar občutijo že vsi in tudi sama zavezniška vojna oblast, mislimo, da bi lahko zavez. voj. oblast v tem le ter zadovoljile navzoče s pesrtim sporedom tako da je težko določiti, katere so bolje. Ob tej priliki se je tudi prvie ponovno oglasila naša godba. Vse bi bilo dohro, samo mladina posameznih vasi naj se še bolj zaveda, da ji ja treba več socialnega čuta in enotnosti. Proč z lokal-patriotizmom, kajti danes moramo živeti v duhu bratstva, ker bodo uspehi le na ta način zagotovljeni. KUBET Na mitingu, ki so ga 16. t» m. priredili prebivalci Kubeta, s? je zbralo ljudstvo iz vseh okoliških vasi. Govoril je politkomisar komande mesta Koper, kapetan Drago. Na tej dobro uspeli prireditvi so nastopali pionirji, mladina, žene, in sKožje. Lepo se je odražala vzajemnost vseh vaščanov. TOLMIN 12. t. m. je bila konferenca vseh zdravstvenih referentov okraja. U-deležilo se jih je 46. Tovarišica Mirka, okrajna referentka za zdravstvo, je v kratkih besedah poudarila važnost zdravniške službe, predvsem, ker se dan za dnem vračajo interniranci in ker je potreb- , .... no zaščititi ljudstvo pred nevar- kočljivem vprašanju mnogo pr.po- n Mravnlk mogla, ce bi preskrbela vsaj nekaj gum avtobusnim podjetjem, ki jih je sama priznala in jim izdala dovoljenje za vožnjo po določenih linijah. Prizadetim podjetjem naj bi izdali uradna potrdila, da so bile gume zakonito kupljene, da bi se tako preprečilo razne nevšečnosti, | ambulante po vaseh, kot so se že dogodile v zadnjem času, kn so aretirali in kaznovali lastnike, ki so imeli na svojih vo-zHih gume zavezniškega izvora. Prepričani smo, da ima zavezniška vojaška oblast toliko možnosti, da bi lahko z malo dobre vo- Valentinčič je govoril o nalogah zdravstvenih referentov. Poudaril je važnost higijene. Nato se je razvila debata, na kateri je bila predlagana ustanovitev ambulante. Sklenjeno je bilo, da se dobo čimprej mogoče ustanovila okrajna ambulanta in še tri tl KULTURNI ZAPISU Slovanska nesem v gledališču »Verdi Pevski zbor Jugoslovanske armade »Srečko Kosovel41 v Trstu šol in specialnega glasbenega dija, možje in fantpe, ki jih j* » temu umetniškemu delu gnal rt®* prirojen smisel za petje in gl**1' neizmerna ljubezen do domovine f* jim je omogočila, da so s sila0J* Ijo, pridnostjo in požrtvovalno®3 dosggli tako visoko umetniško žv» liteto. , "H Veliko Verdijevo gledališče * bilo napolnjeni) do zadnjega J®-tička. Slovenske, Hrvaške, Srt® * in Makedonske pesmi so napo*1" srca Tržačanom, ki so obsuli stopajoče s cvetjem. Primorske vib®1 Koncert tega, po vsej Severni Ariki, Italiji in Balkanu znanega pevskega zbora v gledališču Verdi v našem mestu, je velik dogodek. Pevski zbor «Srečko Kosovel* je žel uspehe povsod, od »voje ustanovitve v Afriki, preko nastopov v Italiji, Borgarijl in po vseh večjih mestih osvobojene Jugoslavije V Jugoslavijo je zbor prispel septembra 1944., v času, ko je bila borba še na višku, ko so še na vseh straneh večno obkoljenjh partizanskih edinic ngprenehno in z neusmiljeno vztrajnostjo regljale strojnice. Prišel je v srgdo borbe in stopil v borbo z ognjevito, borbeno pesmijo, toda ne surovo in neobtesano, temveč z umetniško dovršeno pesmijo. , _________________________ ____ V Jugoslaviji, tik zagrizenih bo- (vsemi svojimi silami . borita jev, je zbor doraščal dalje, doraš- ! združitev v enotni demokratičniJ čal umetniško in politično ter do- igošlaviji, segel sedanjo višino. To tako važ- ; Toda koncert ni bil samo no, edinstveno pet razvoja, ki daje zboru svetoven pomen, se nekemu tukajšnjemu «slovenskemu» listu pač ni zdgio vtedno poudariti. Poleg vsega tega je važno tudi to, da zibor tvorijo izključno samo Primorci, ijudje iz kraja, ki jih svetovna reakcija skuša iztrgati od rodne grude. Vsi so priprosti kmetje in delavci, fantje in možje, zrasli iz globin ljudskih množic, brez Koroške pesmi so vzbudile navdušenja, kajti to so pesmi dveh delov našega trpečega da, ki danes enako trpita in 88 ntrv VV.%VWA%W.%V.VAVA AVAV«W.V.VWr'.VAV.% IZ TRŽAŠKEGA ŽIVLJENJA Inženirji In arhitekti | dano, via Madonnina 3; Maggd Vit- torio, via Crocefiaeo 7; Mu-rnig Gior- so vabljeni na razstavo Primor- , _ _ Ije priskrbela tem podjetjem pre- sklh likovnih umetnikov v torek, j g’ via ? ° Soog io 59; Pos«tto potrebne gume in jim tako omogo- j 21 t. m. ob 18. uri v galeriji d’Ar- g‘°’ , C®11™1®- Maronese čila redno poslovanje. Kajti ravno j te al Corso na Korzu 22, kjer bo j GllusePPe> Calvola 22; Furlani pomanjkanje gum grozi, da bodo j ,rden tovarišev umetnikov vodil; Eug'crno’ plBKKa Sansovmo 8’ podjetja prisiljena v kratkem usta-! skupni ogled razstave, vrti ves promet tudi na progah, kjer ________ Gledališče Verdi se do sedaj vozijo, kar bi bilo v veliko, škode prebivalstvu in tudi Koncert pod vodstvom dtrigen- T soboto popoldne jje ljudstvo a vseh vari komenskega okraja prMlo y Gorjansko, da protestira proti ukinitvi ljudske oblasti, priborjene v težka borbi in i mnogi-ng žrtvami. Pustošenje okupatorja je pustild težko »led prav k komenskem okraju. Ta »led dovolj jasno priča, kaj je ljudstvo žrtvovalo ta kako se je borilo za svobodo to svoje pravice. In sedaj niu hočejo te pravice kratiti, odvzeti. Ljudje so se zhrali pred Iglo, kjer je sedež angleške policije'in vpraševali po guvernerju. Ko pa Bo izvedeli, da je pred njihovim prihodom odšel neznano kam, se je množica pričela pomikati proti sedežu Izvršnega odbora, ki je postal >w^wwwrtwwwrfww^^wwyvwyvw^vwv^vb • • Fašistični elementi zasedajo svoja prejšnja mesta tudi sedež zavezniške vojne uprave ta kjer visita z okna že nekaj dni angleška in ameriška zastava, Mala vasica Gorjansko kaj takega še ni doživela. Okrog 1800 ljudi z velikim številom zastav ta transparentov, ki so nosili napise: »Nočemo vsiljene oblasti!* «Hoče-mo in zahtevamo svojo oblast!* «Proč ■ protiljudskimi elementi!*, itd,, je napolnilo trg pred hišo Izvršnega odbora. Množica jp zahtevala naše ta zavezniške zastave ter guvernerja, da mu izjavi in dokaže svojo odločnoBt v borbi za o-hranitev ljudske oblasti. Ker ^a se ni hotel nihče javiti, je ljudstvo šlo v hišo ta izobesilo slovenske, jugoslovanske tn sovjetske zastave po- dra, itd., itd, Pred takimi nalogami stoji da-polno vrednost šele, čim si jih-pri-j n€s RK®, svoji množica. Rdeči križ je živel j za.to se Glavni odbor RKS o-!da bodo zavez. voj. oblasti pokata deloval v družbi, v kateri »ta i brača rta ves slovenski narod s po- > 2016 v tem perečemu vprašanju do- Enotai sindikati kmetovalcev in poljedeljskih delavcev Pozivajo se vsi srednji in mali ne bi bilo v interesu samih zavez, i ta De Vecchi s sodelovanjem pia- j kmetovalci, najemniki, vrtnarji, ko- voj. oblasti. j nistkg Ferlan Laure je preložen na , Ioni, cvetličarji in poljedelski de- Vse težko prizadeto ljudstvo upa' naslednjo soboto. Namesto tega bo ! lavci, kateri še niso vpisani v Enot- v četrtek koncert pod vodstvom di- ] ne sindikate, da se takoj vpišejo v di in beda - zakon. i zavedajoč se človekoljubnih naroe- Vodilne osebnosti Rdečega križal nov Rdečega križa m njegove splos. Fo nalogu zavezniškega prosvetnega referata, g. Simonija, Je ponovno zasedel svoje mesto g. Nal-dmi, bi vil šolski nadzornik za Goriško, Z njegovim dovoljenjem je zopet zasedel mesto okrajnga šolskega nadzornika za Tolmta g. Špacapan, dn to me v Tolminu, temveč v Gorici na Travniku, it. 20. Toliko v opozorilo tovarišem učiteljem italijanske narodnosti, ki nameravajo prositi za mesta v Tol- .Nova doba" s starimi ljudmi Po Izjavah zavezniških upravnih oblasti ae mora zopet vzpostaviti stanj«, kakršno je bilo ob kapitulaciji Italije septembra 1043. Zato »o se na žalost zopet vrnili na svoja stara mesta tudi gg. šolski nadzorniki, elita italijanskega fašističnega šolstva. Namesto tov. Glemtatija, okrožnega šolskega nadzornika za italijanske šole, se je vrnil g. Nalrfinl, fašist od 3. marca 1925., doma nekje iz Pize, Po njegovih izjavah ni prosil za te kraje, temveč je bil semkaj poslan. Zakaj Je bil določen za te kraje, je vsakemu jasno. Mož, ki je do včeraj zvesto služil fašizmu in nje- govim ld$j&m, ki jih je znal tudi dovolj zvesto vcepljati naši mladini v kri ta meso, je «primeren», da bo znal danes pobijati vse tisto, kar mu je bilo včeraj sveto in vzgajati našo mladino v duhu »bratstva, ljubezni in demokracije*. V znamenju stanja iz leta 1943. je prevzel svoje mesto tudi g. Špacapan, bivši in sedanji šolski nadzornik za Tolmin. Čudno se nam zdi, zakaj g. Špacapan ne zasede svojega mesta v Tolminu. Kolikor nam je znano, je bil od nekdaj v Tolminu sedež šolskega nadzornika (in je tudi še danes, in s sigurnostjo vemo, da je to mesto zasedeno). Mogoče se g. Špacapan, mož slovenskega porekla, spominja besed, ki jih je nekoč naslovil puntarskim Tolmincem: »Zavedajte se, da bo prej tekla Soča navzgor, kakor boste tu gospodarili. Sam Bog je postavil te svete meje Italije in nihče več jih ne premakne!* Prerok ravno niste bili gospod Špacapan. Premaknil se je Duce, premaknila se je fašistična Italija in premaknili ste se vi kot šolski nadzornik za Tolmin v Gorico, bivše ta sedanje pribežališče grešnikov. bila gospodarsko izkoriščanje lju- i zivom, da najširše plasti naroda, jbro voljo ta ga, kolikor Jim pač ■ ’ ‘ — • i dopuščajo moči, ugodno rešile. Tudi delo cestarjev je važno V Tolminskem okraju Imamo se- __________________________ daj nastavljenih 23 cestarjev, ki Ukor je to spadalo v delokrog RK.' vsa druga društva, da v okviru redno dobivajo plačo. Nekateri cestarji so začeli z resnim udarniškim delom ta so pokazali, da se so bile po srou brez dvoma dobri ljudje, ki so si pridobili zasluge na polju lajšanja trpljenja prizadetih udov narodne skupnosti, ko ne koristnost’ za narodno občestvo, pristopajo k Rdečemu križu. Posebej pozivamo in prosimo AF2, ZMS, ESZDNS, kakor tudi Toda bili so toliko zrasli z vladajočimi idejami, da jim je bila tuja tislfca metoda dela, ki daje net-kemu prizadevanju pri katerem gre za ljudsko korist, vseljudski značaj, Radi tega RK ni prisvojil ljudskih množic; ni užival pri njih tistega zanimanja in popularnosti, kot bi jo moral. Tudi ni nudil pomoči v tisti meri, kot bi jo sicer moral. Da je pri tem v množicah samih trpela ideja altruizma, pomoči bližnjemu, se razume samo p osebi. Danes stojijo stvari precej drugače. Svet izkoriščanje delovnega ljudstva se ruši. Vstal je nov slovenski človek. Idej, ki so v službi vsega ljudstva, se polaščajo ljudske množice, ki so postale izhodišče in gibalo splošnega napredka. RKS je ni hoče biti v »lužbi vsega ljudstva. Rdeči križ mora postati vseljudska, masovna organizacija. Rdeči križ mora objeti v svojo organizacijo, če ne vse, pa vsaj večino Slovencev. Ne le zato, ker hoče služiti vsemu ljudstvu marveč ker bo le kot masovna organizacija to nalogo lahko izvrševal. Zato, ker je ravno Rdeči križ poklican, da na borbeni obraz novega slovenskega človeka zariše poteze bratstva, človekoljubja, dobrote, nesebičnosti, darežljivosti, ljubezni do bližnjega, trpečega, do bolnika, ranjenca in otroka, da na ta v borbah in trpljenju prekaljeni značaj novega slovenskega človeka vtisne pečat največje plemenitosti in človečanstva. Zato. ker more le kot masovna organizacija izdatno pomagati narodni oblasti pri reševanju socialnega zla, ki nam ga je zapustila vojna, in kar je v prvi vrsti njegova dolžnost. Zato, ker more le kot taka koristno sodelovati pri izgrajevanju tistega socialno-zdravstvenega sta- svojih organizacij izvedejo kampanjo za kolektivni pristop svoje- , . .. . . v, . , , v. „ zavedajo položaja. So pa tudi neka- ga članstva k društvu RKS in dalt„. ^ - .__ na ta način dajo vzgled vsem o-stalim. Vsem okrožnim, okrajnim ta \ Zavedati ae pa morajo, da sedaj krajevnim odborom RK naroča.rm, j de,aJ° * celokupnost vsega ljud-da v sodelovanju z AFZ ta ?°Vraflka' 1 vodijo in izvedejo akcijo ra mno- m0r?j° 40 tUdi v d«janjU P°kazati’ rigenta Francesca Mollnara Pra-dellija s sodelovanjem violinista Carla Felica Cillaria, Program bo sledeči: Beethoven: Leonora, št. 3 - Ouverturo; Mozart: koncert v D-dura za violino in orkester; Brahms: IV.a sinfonija v E molu. Glasbena Malica Zaradi koncerta pevskega zbora Srečka Kosovela* odpade danas-! ter,, ki sabotirajo, in to posebno ; nJa pevska vaja. Prihodnja pevska i1,sU- ki 80 P°W*d okupato-: vaja ^ jutri t. m. ! rju. PočilnISke kolonije Via Zonta 2, kjer dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Sesnam prostovoljnih prispevkov Rdečega krlia Slovenije za repa-triance Susič Karolina 44 lir, Montico Marija 4, Belussi Marija 10, Porta Ana 14, Markič Bernardina 20, Lozar Regina 5, Duca Llbera 5, Ra-ver Anton 20, Fredi Katarina 20, Petrovi Julija 25, Piculin Viktor 50, Faleonitl Ines 10, Livati Mari-ja 10, Spanger Roza 10, Cucit Seve- žlčno RKS. včlanjevanje Slovencev v — Glavni odbor RKS TRŽAŠKI RADIO Spored za torek, 21 6.58: Otvoritev; 7: glasba za dobro jutro; 7.10: čitanje sporeda v slovenščini; 7,15: poročila v slovenščini; 7.30: poročila v italijanščini; 7.45: koledar; 8: poročila E.B.C.; 8.10: glasba za vs#okuse; 8.30: zaključek. 9,58: Otvoritev; 10: glasbeni In-termezzo; 11: ciganske, pesmi; 11.30: po zvokih glasbe; 12: glasba na harmonium; 12.30: poročila v slovenščini; 12.45: pestra glasba; 13: poročila B.B.C.; 13.10: poročila v italijanščini; 18.26: Dunajski valčki; 14.10: obvestila svojcem; 14.30: zaključek. 16.57: Otvoritev; 16: poročila B.B.C.; 16.30: Geraldo in njegov orkester; 17: angleška godba A.E.F.; 17.30: komorna glasba; 18: Ildegarda - lahka glasba^ 18,30: glasba po željah; 19: poročila B.B.C.; 19.15: obvestila svojcem; 19.30: slovenska mladinska ura; 20: poročila v italijanščini; 20.16: poročila v slovenščini; 20.30: *U-metna razstava v Trstu*, predavanje v slovenščini; 20.40: trio: flauta, vio in harfa; 21: vesela glasba; 21.30: predavanje v italijanščini; 20.40: operne sinfonije; 22.20: slušna igrica; 23: zadnje vesti v italijanščini; 23.10: zadnje vesti v slovenščini; 23: plesna glasba; 24: zaključek. KRAJNA VAS Tudi naša mala vasica je priredila kulturno prireditev. Sredi vasi so že prejšnji večer postavili visok drog in dvignili nanj zastavo. Naslednji dan je bila slavnost na lepo okrašenem odru. Odsek za socialno skrbstvo tržai- r° Alb?rt* 10’ Kulot Pierino 100, kega osvobodilnega sveta javlja, da Fornazarič Marija 50, Boemo Gi- OaIa OA * 1-AM% 1 Jfl iti«. "1 A T ft — - ■ se bodo 23. t, m. vrnili otroci iz po- čitniške kolonije Portorože. Pozivamo sve starše, da pridejo ob 1530 uri v gledališče sedeža pristaniških delavcev, kamor bo prispel avtobus. Obvestilo Pri Kulturnem krožku v Sked- Pri tej prireditvi so nabirali tu- nju ivši Rtereatorio) »e nahajajo di prostovoljne prispevke, ki so Jih namenili deloma za prosvetni od- delovne knjižice tovarišev, ki so tali zaprti v rižavni pri Sv. Soboti, sek za kritje stroškov, 900 lir za : Poe;vajo m zainteresiranci, sorod-zastavo, ki jo hočejo podariti nasi nH[i al) naj jih dvignejo ali vojski, za tisoč lir pa bodo kupili v#aj Javi}0i kam naj pošljejo. Delovne knjižice ae glasijo na i- knjige za novo knjižnico. ŠMARJE Mladina iz Šmarij je imela sestanek, na katerem je sklenila da si mena: Pelliis Duilio, Trat, via Gatteri 54, osebna izkaznica štev 013622; niško izvajavanje slovenskih vaških, srbskih, makedonskih, & tizanskih in umetnih pesmi, k«® cert pomeni mnogo več. Borci t goslovanske armade, osvobodiW ce Trsta in Primorja, so zapeli italijansko ,pesem in g tem Testirali ifcetlijansko-slovansko ortj* stvo, bratstvo,’ skovano v krva bojih proti nacifašizmu, ki j® .Jr nes neomajno in trdo kakor kra®^ j skala. Tako je bilo poudarjaš i pozdravnem govoru. Prav tak«, bila 'izražena z angleško pes®^ Good night ladies tudi ncomaj8® zvestoba do zaveznikov. Zlesti P je navdušila ljudstvo sovjetska roka, vssčlovedka «Fesem 0 ™ lingradu* — mestu herojev. Dvorana se je tresla od nav^P nega vzklikanja In ploskanja; so bili obdarjeni z venci in ter zasuti s cvetjem. Trst je zal ljubezen do slovenske do Jugoslovanske armade, * osvoboditeljice. Zbor, ki je z hom prehodil že toliko sveta, se nes odpravlja na Cesko, Polj«*®- j dalje v Sovjetsko zvezo Vsi Urno srečno pot in kmalu spet*\ ( videnje v nas’em svobodolju^ Trstu! >escfl’ vloS°' bo v najkrajšem času, po možno- ! Ettore’ Trst’ vla MaI,Z°"i sti v enem tednu, ustanovila knjiž- | 3j?imitr*pulo Sataatore, rodom te nico, čitalnico in izdala stenski ča- ^ Cocolet Rmcar- do, trgovski pomočnik pri trvrdki sopis. Postavlja si tudi svoj mla dinski dom. POSTOJNA Te dni so gostovale v Postojni tovarišice iz Trsta. Nastopile so z zbornimi deklamacijami, skeči ln pesmimi. Poleg njih so nastopile tudi tovarišice iz Orehka z venčkom narodnih. Dvorana jp bila nabito polna in ljudstvo je navdušeno pozdravljalo goste iz Trsta. REPENTABOR Ob priliki farnega praznika 17. in 16. avgusta smo imeli v našem kraju kar dve kulturni prireditvi. Prvo je priredila ZMS iz Vrhovelj, drugo pa ZMS iz Vogel. Mladinke obeh vasi so ae zelo dobro izkaza- UFLM; Oesca Bgidta, Trst, via Milano 3; Parigi Gino, Trst, vi« Brunu mer 16; Glacaz Giordano, Trat, vša Pascoli 31; Crcclch Luigi, Trst, Barcola-Bovedo 555; Sellam Giovan-ni, rojen 19. 2. 1937; Gherai Antonio Roberto, zadnja zaposlitev pri Calegarl, Strah« di Fiume štev 45: Turina Mario, Trst, Sv. Sobota 334, Mengazol Gtao, CunicoM 8; Suban Msrio, piazza Diacono 4; Germani Ferruccio, via Rigutti 26; Roitiero Giorgio, via Molino a vento 158; Cameli Silvano, via deirAsilo 3; Russo Glusto, Barcola 207; Bozza-to Umebrto, zadnje bivališče v Chioggi, via Gallio 364, neznan, e-ventualnt naslov v Trstu; Dordei Guldo, vja S. Tecla. 14; Cobaiu Gior- sela 30, Vuga Pavla 10, Pavon! Marija 100, Vodopivec Albina 30, Grlo Giustina 10, Marvin Luigia 5, Borai Bgidio 20, Tratnik Ivan 50, Kavčič Emilija 14, Sušič Marija 50, Stakul Viktor 50, Marega Pepoa 100, Gorini Lucija 50, Kosul Viktorija 30, Lesika Olga 40, Zanetti Karla 10, Devetak Ana- 20, Vignan-do Glacinto 5, Di Bernardo 10, Luongo Rozina 10, Tomasi Štefanija 10, Tersič Štefanija 50, Rijavec Danica 50, Bizjak Cvetka 50, Bratuž Ciril 50, Kodelja Franc 50, Barazeti Milan 50, Cuk Ivanka 50, Perič Štefanija 50, Brešan Iva 30, Lutman Jožef 50, Faganel Egidlj 50, Maniacco 100, Vislntin Justina 50, Bratuž Ana 100, Turel Ivana 10, Bressanl Giovanni 50, Zizmand Venceslav 100, Budihna Ciril 200, Bertoncin 30, Stalič Slavina 50, Vukt Frančiška 200, Mikluz Zora 50, Kulot Giuseppe 150, Budihna Vera 100, Figel Gizbla 50, družina Cus 50, Pagnuti Alberto 50, Cenci Marija 15, De Lorenzo Lina 10, Humar Lina 20, Brešani Berto 50, družina Bizjak 20, Špacapan Ožil-de 100, Kodrmac Marija 300, Gle-sic Alojzij 250, Orel Zofka 114, Makuc Zora 100, Košuta Ida 50, Pu-snar Franciska 18, Milanič Viktorija 36, Kodrmac Marija 36. Glosio Alojz 36, Orel Zofka 36, Makuc Zora 36, Košuta Ida 36, Košuta Ida 36, Susic Emilia 36, Sosič Dionizij 36, Leoni Cos 20, fam. Zltlanl 120, Luoiani Erneste 100, Madriz Rosso 50, Madriz Alojz 50. Lazari-ni Ana 26, Pavlin Marija 100, Marija Luigia 10, Vecchiet Pietro 50, Nikolaj Ostrovski ;^ako se je kalilo jeklo (Roman) — Alj ti nieem rekel —, sune Se-joza z laktom Pavko v bok, — V4 dil rdeč trak? Partizani! Prav žare«, partizani. — Serjoza je kriknil » Bulgako- vim, —• Z njima se je strinjal tudi najmlajši v delavski suknji. — Bulgakov ima prav. — Le Jermačenko, ki se je čez dan pogovarjal z otroci, pe odločno omajal z glavo. — Zakaj smo potem za vraga zbirali odred? Da se bomo brez boja umikali pred Nemci. Po mojem mnenju se moramo tukaj z njimi spoprijeti. Naveličal sem se loviti meglo. Kar se mene tiče, bi se tukaj brez nadaljnega udaril. Naglo Je odrinil mizo in prič«! koračiti po sobi, Bulgakov ga pogleda z neodobravanjem. — Jermačenko, tolči se je treba pametno. Metati ljudi v gotovo smrt, tega ne moremo storiti. Končno bi bilo to tudi smečno. Za nami se pomika cela divizija s težkim topništvom in oklopniml vozovi. Ne počenjajmo otročarij, tovariš Jermačenko. Obrnil se je se k ostalim in dodal: — Torej »mo se odločili. jutri zjutraj odrinemo! — Drugo vprašanje je v zvezi stem, j» nadaljeval Bulgakov posvetovanje. — Pri našem umikanju je nsšs poslednja naloga, da organiziramo delo v nemškem zaledju. Tukaj je veliko železniško križišče. Ta pristava ima dve železniški postaji. Pobrigati se moramo, da vrinemo v službo na postaji zanesljivega tovariša. Zato se moramo takoj odločiti, komu od nas bomo poverili to dolžnost. Predlagajte kandidate, tovariši! — Mislim da bi moral tukaj o-statl mornar Zuhraj —, pravi Jermačenko ter se približa k mizi. — Zuhraj Je iz tega kraja doma. Kot ključavničar in inštalater ga bomo sprejeli na delo na postaji. Fjo-dora v našem odredu Se nihče ni videl, prišel bo šele to noč. Razumen mož je in stvar bo dobro u-redil. Po mojem mnenju je on naj-prikladnejši. — . — Bulgakov je pokimal. — Točno je, strinjam se s teboj, Jermačenko. Ali imate vi, tovari-iH, kaj proti temu? —, se obrne proti oetallm. — Ne, torej je vprašanje rešeao. Pustili bomo Zuhraju denar in navodila za delo. Se tretje vprašanje, tovariši —, pravi Bulgakov. — Gre za orožje, ki je tukaj v mestu. Tukaj je pravo skladišče pušk, kakih dvajset tisoč, ki so ostale Še od earsk« vojne In so spravljene v kmečkem skednju in leže tam skoraj pozabljene. Meni je to povedal kmet, lastnik tistega skednja. Rad bi sc jih iznebil. Jasno Je, da ne sme Nemcem pustiti tega skladišča. Mislim, da ga je treba zažgati. Seveda takoj, tako, da bo jutri ze vse gotovo. Toda to sežiganje-je nevarno, ker leži skednj na robu mesta med siromašnimi hišami. Požar bi lahko zajel kmečka posložja. Stružkov, krepko raščeo, ščetina-ste, neobrite brade se je premaknil, — Za... za... zakaj zažgati? Jaz ml... mislim, da bi bilo bolje orožje razdeliti med pre... prebivalce. — Bulgakov se je naglo obrnil k njemu: — Razdeliti praviš? — Seveda. Tako je prav! —, je navdušeno vzkliknil Jermačenko. I Razdeliti ga jo treba delavcem in ostalim prebivalcem. Bodo imeli vsaj s čim postreči Nemcem, ko Jih bodo pritisnili do konca. Ko bo postal položaj nevzdržen, bodo možje lahko udarili. Stržkov je prav povedal. Razdeliti ga je treba. Dobro til ga bilo odnesti v va«. ffle nada’fM.*») Naša pesem je p bratstva Predvčerajšnjim Je bil v P1-06« rih Kulturnega krožka v koncert pevskih zborov iz 'Prst4j okolic«. Sodelovali so obn0vB^ slovenski in italijanski pevski ri. Med obiskovalci Je močno ^ šlo do izraza italijansko-slove" bratstvo. tpi Tovarig Pahor Drado, Pr referent MOS Trste, je v ^ pozdravnem govoru pojasnil ki jo j« igrala slovenska P®8*?^ «Lep« Vide* pa do današnjih ca Poudaril je, da ckdor poje, misli* ter da niso naši borci oPu . li svojih pesmi niti, ko so se z največjo silo vrgli na našo Ao , vino. V imenu italijanskih ku -nih ustanov je govoril tov. F® ni ta poudaril, da pomeni kulturno gibanje ljudstva tudi njo po svobodi in bratstvu med rodi- Danes z našo pesmijo praznuj bratstva še nadalje, bo pgsem Jf I z nami vztrajajo sredi največji^ j žav. Naša pesem bo ostala Vj. iTratatva še nadalje, bo pesem j-nega sožitja med tržaškim J stvom, kakor je to bilo v času & . bodilne borbe. Peli bomo svob0 ^ toda ne «Ven z njimi, ven z nočemo jih več* in tudi ne Trieste non si parla che itali^" ‘ Nato je nastopilo 16 pevskih f rov iz Trsta in okolice. Vsi 80 ^ kazali dobro vqljo in ljubert® petja. Posebno so se odlikoval ski zbori iz Sv. Jakoba, Kontove^ Sv Ivana in Kulturnega krožk* j masija. Za zaključek so vsi Pe Najdeno Listnica z dokumenti na ime Sret bot Fran iz Ncverk pri Postojni »e je našla. Dob’ se v upravi »Primor, skega dnevnika*. MALI OGLASI VEČSTANOVANJSKO HISO V POSTOJNI ob glavni cesti s trgovskimi prostori prodam. Poizve se pri g. Križe v Postojni. GOSPA POUČUJE RUSKI jezik. Galasso, via Timeus 16. Dr. B. Schaffer »obor.drnvmk VIA CRISTOFOEO COLOMBO N. 1 ordlnira od 9-13 in od 15-20 ure. zbori skupaj zapeli «Pes«m ° ^ bodi*, na kar je pričela prost« bava s plesom. Poizvedbe / SKOČIR ALOJZIJ, part!*# fr čc!ta 3. bataljona 9. brigade. 1 ^j»' vizije. — Skočir Andrej, Ce™ i Bovec. TOMAŽIČ SLAVKO, 13. d"'*' ji I. udarna brigada, II. batnih?* i# četa. — Knjigarna Stoka, Ti'*1’ Milano 37. ZAHVALA v»l' vsem, ki ste z nami sočuS* ob težki izgubi naše ./) ZORE GODINA roj. PER^ članice KPS, OO /M*5 in MOZMS za Trst - in prisostvovali sv. maši, no zahvaljujemo. Posebno 7 izrekamo tov. Kosovelovi jE monsignoru Omerzi, St. J«'1 »frt mu pevskemu zboru, mladint^e®’ ntavnikom KPS. Konzulti Uje'1 Trsta, AF7., OF in ostali«1 žencem. Trst, dne 20.8.1945. Žalujoči: KOCJANČIČ ,0 i® LA, A. GODINA - VU ostalo sorodstv® Odgovorni urednik ■TOLE KOREN bliul . i gr*1 TVRDKA . ANGELO TRST, Via G. Galcina * Telefon 93-754 in 94-014 Kupuje suhe gobe na drobne na debelo K*}