ISSN 0350-5561
za konectedna
Delno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo. Razmeroma toplo bo.
5S let
številka 3
četrtek, 17. januarja 2008
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
IHtfav
Te
Sfa
Danes začetek glavnega turnirja
Velenjska Rdeča dvorana bo do sobote v znamenju namiznega tenisa. Odprtega mednarodnega prvenstva Slovenije se udeležuje 295 igralcev in igralk iz 40 držav, med njimi tudi vsi najboljši Slovenci in Slovenke, ki se bodo potegovali za 122.000 ameriških dolarjev, kolikor znaša nagradni sklad. Letos si bosta glavni igralec in igralka prvič priigrala enako višino nagrade.
Prva dva dni, v torek in včeraj, so bili na sporedu kvalifikacijski boji. Danes se bo začel glavni turnir in na parket bodo stopili najboljši tekmovalci, med njimi tudi Belorus Vladimir Samsonov, šesti na svetovni namiznoteniški lestvici. Domači ljubitelji namiznega tenisa pa bodo gotovo najbolj navijali za Bojana Tokiča, kije trenutno na 44. mestu svetovne razpredelnice. Na lanskem prvenstvu je med posamezniki prišel do četrfinala, med dvojicami pa celo do polfinala.
Danes bodo od 10. do 20. ure igre parov in posamezno, jutri od 11. do do 18.30 četrtfinalni boji posamezno, od 18.30 do 20.00 polfinale parov; v soboto od 10. do 13. polfinale posamezno in od 14.00 do 16.30 finale parov.
»Že prvo prvenstvo je bilo tako uspešno, da ni bilo dvoma, da jih bomo organizirali še več. Zdaj je tu že 9. turnir, na katerega smo se pripravljali več mesecev. Štejemo si v veliko čast, da lahko organiziramo takšen dogodek, ki hkrati pomeni tudi veliko priložnost za Velenje, da se pokaže v najboljši luči,« je ob začpetku tega velikega športnega dogodka dejal Dušana Jeriha, predsednik velenjskega namiznoteniškega kluba Tempo.
Pred vrati stavkovni val?
MilenaK rstič- P laninc
Avtoprevozniki nadaljujejo priprave na protest 25. januarja, s čimer želijo opozoriti na to, da so njihove zahteve po avtomatizaciji plačevanja cestnin in popustih za ekološka vozila upravičene. Sindikati v javnem sektorju so napovedali stavko za 30. januar.
Slab izkupiček pogajanj o novi kolektivni pogodbi o usklajevanju plač in predvsem sporazumih za posamezne panoge ter izdatne podražitve najnujnejših življenjskih artiklov so glavni razlogi, da so svobodni sindikati na pepelnico, 6. februarja, napovedali splošno stavko. Najverjetneje se jim bodo pridružili tudi drugi sindikati. V gospodarski zbornici so nad napovedjo začudeni, pravijo, da stavka ni pravi način za reševanje težav, da sije ne moremo privoščiti. Delodajalci pravijo, da ne razumejo sindikatov, da niso niti predlagali svojega predloga, pa jim že žugajo s splošno stavko.
Sindikati pa pravijo, da se zavedajo posledic, zato je stavka tudi skrajna, zadnja možnost. A v isti sapi predsednik največjega sindikata Semoličpravi tudi, da je bistvo stavke, da delodajalcu dokažeš, da mu bo neizpolnjevanje delavskih zahtev povzročilo večjo škodo, kot bi jo imel zaradi povečanja plač.
Spomnimo: sindikati kot stavkovno zahtevo postavljajo, da se morajo plače povečati glede na celoten odstotek inflacije in v nekem delu tudi glede na produktivnost, tega pa morajo biti deležni vsi delavci. Povečanja zgolj izhodiščnih in najnižjih osnovnih plač za 7 odstotkov inflacije, tako kot predlagajo delodajalci, za sindikate niso sprejemljiva. Mogoče pa se bodo le še sporazumeli? Bilo bi dobro za vse.
100 % ZAVAROVANJI^ ^ CENE
Vsi, ki bosta obnavljali obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) ali zavarovanje voznika (AOplus) in ste v zadnjem letu Imeli 50-odstotnl bonus, ste odslej upravičeni do 55 % bonusa.
9770350556014


lokalne novice
Višji otroški dodatki
Ljubljana, 10. januarja - Po predlogu novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga državnemu zboru po hitrem postopku predlaga v sprejem vlada, naj bi vsem upravičencem zvišali otroški dodatek za 8,4 odstotka. Upravičencev je približno 400.000, za dvig otroškega dodatka pa bo vlada iz državnega proračun porabila 30 milijonov evrov. Povišanje otroškega dodatka naj bi začelo veljati že z začetkom letošnjega leta.
Izo bčineŠ oštanj
Naročila male vrednosti
Prejšnji teden so se v Šoštanju iztekli razpisi za naročila male vrednosti za področja javne snage, vzdrževanja zelenic, vzdrževanje drevja ter cvetličnih korit in gredic. Na razpis so se prijavili vsi, ki so jih v Občini Šoštanj za oddajo ponudb zaprosili. Dela razpisujejo vsako leto. Se pa v Občini Šoštanj že dogovarjajo, da bi razpisali za ta področja koncesijo. Ocenjujejo namreč, da bi bil lahko tisti, ki bi imel zagotovljeno delo za daljši čas, cenejši in tudi kakovostnejši.
Velikozan imanja za g rad nje
V občini Šoštanj so v prvih dneh januarja zabeležili precejšnje povečanje števila vlog za plačilo sorazmernega deleža komunalnega prispevka za gradnjo. Gre za objekte, za katere je potrebno gradbeno
Izobči ne Šmartno ob Paki
Konč no
nadaljevanje del
Kar nekaj časa je minilo od prekinitve del na gradbišču v središču občine, kjer naj bi Mercator zgradil nov trgovski center. Vse več tukajšnjih potrošnikov je bilo skeptičnih, da bodo kdaj deležni takšne ponudbe, kot si jo zaslužijo. Zato so bili prejšnji teden mnogi prijet no pre se ne če ni ob pogle du na dogajanje na gradbišču.
Glede na živahnost na njem in postavljene betonske stebre je namreč moč sklepati, da so odpravljene nekatere težave in da bo sedaj gradnja končno stekla nemoteno. Po zadnjih informacijah naj bi Mercator odprl trgovski center že maja letos. Občani, sploh pa potrošniki, pravijo, da se bodo pustili presenetiti.
BojanPr ašnikar podal o dstop no izjavo
V teh dneh se bodo sešli na sejo člani komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve občine. Med drugim bodo obravnavali odstopno izjavo svetnika Bojana Prašnikaija iz vrst Socialnih demokratov.
Ta jo je napisal pred nedavnim, saj je ocenil, da kot trener nemškega nogometnega kluba Energie Cottbus ne more hkrati dovolj
Novoletni sprejem pri treh predsednikih
dovoljenje, plačilo komunalnega prispevka pa je del potrebne dokumentacije. Takšno zanimanje občanov za novogradnje kaže na to, da se Šoštanju na tem področju obeta gradbeni razcvet. Zanimanje za grad nje je raz pr še no po celot ni občini, morda je nekoliko več vlog kot drugod le v Lokovici.
Preseljeni, a še ne povsem
Šoštanj - Krajevna skupnost Šoštanj se je konec leta preselila v nove prostore v občinsko zgradbo. Čeprav te še urejajo, pa aktivnosti v njih že potekajo, vključno z uradnimi urami in pripravami na premierno predstavitev filma Štirje letni časi. Konec januarja ga bodo prikazali v kulturnem domu, obenem pa javnosti predstavili nov slogan krajevne skupnosti. Dolga leta je bil to Šoštanj - mesto svetlobe.
■ mkp
Letos so predsednik države dr. Danilo Türk, predsednik državnega zbora France Cukjati in predsednik vlade Janez Janša obudili staro tradicijo in skupaj povabili urednike in novinarje na novoletni sprejem. Prijetnega druženja v hotelu Mons v Ljubljani so se udeležili številni povabljenci, ki jim je večer minil predvsem v stanovskem klepetu. Predsedniki so pred tem v nagovorih nanizali nekaj misli kot popot ni ce novolet ne mu času in delu novinarjev.
Dr. Danilo Türk je med drugim dejal, da smo vsi, tisti na javnih funkcijah in tisti, ki »delamo z javno besedo«, služabniki javnosti. »Ta odgovornost, ki jo imate, je seveda velika, je odgovornost do javne besede, do točne informacije, do kvalitetnega komentarja, do etike« je dejal in izrazil spoštovanje do novinarskega dela. France Cukjati je med drugim dejal, da ob novem letu ljudje delamo bilance, pomislimo na stvari, ki nas navdajajo s ponosom, a ne moremo
Predsednikd ržavnegaz boraF ranceC ukjati,p redsednik države dr. D anilo Türk, inp redsednikv lade Janez J anša
mimo tistih, za katere bi najraje zavrteli zgodovino nazaj in jih izbrisali iz spomina. Optimistično seje zazrl v letošnje leto, novinarjem pa
zaželel, da bi imeli pri svojem delu srečno roko, da bi vedno zadeli bistvo. »In če se pri tem zalomi, ko naredite kakšno nerodnost, smo
pač ljudje, naj bo javnost razumevajoča,« je dejal, svoj nagovor novinarjem pa sklenil z željo, da gremo v novo leto z veseljem in da bo čim več letošnjih korakov takšnih, da bomo nanje lahko ponosni. Janez Janša pa je dejal, daje dobro ohraniti staro tradicijo in ob novem letu dobro pomniti, slabo pa poza-biti. Obudil je spomin na septembrsko vodno ujmo, kije močno prizadela Slovenijo, bila pa za slovensko novinarstvo eden od svetlih trenutkov. »Vse, kar ustvarja slovensko javno mnenje, je delovalo povezano, s skupnim namenom pomagati tistim, ki jih je prizadela nesreča,« je dejal Jan ša, ki se je nato zazrl v naloge, kijih ima Slovenija v času predsedovanja Evropski uniji in jih bodo skušali kar najbolje opraviti. Novinarjem je zaželel, da ustvarimo prostor, kjer se bodo lahko različna mnenja svobodno izražala in v katerem bo zmagovala resnica.«
■ Mz
Skupina Era v virtualnem svetu Second Life
Velenje - Pred iztekom lanskega leta je po vzoru nekaterih slovenskih podjetij v virtualni 3-D svet Second Life vstopila tudi velenjska Era. V njem se znotraj svoje virtualne pisarne v okviru poslovne zgradbe, ki jo je postavilo podjetje FM Virtual, predstavlja z nekaterimi najbolj aktualnimi projekti iz resničnega življenja, kot so podjetniški center MBC, Top storitve, pri projektu Start:up Slovenija je Skupina Era eden od glavnih pokroviteljev, pri projektu Start: up Makedonija pa je soorgani-zatorica.
Skupina Era v sicer namišljeni virtualni svet Second Life preslikava svoje poslovne aktivnos-
ti v realnost. Tako podjetniški center MBC, po zagotovilih vodstva skupine, zagotavlja in razvija vrhunske storitve s področja sodobne tehnologije in drugih poslovnih področij kot podporo podjetniškim aktivnostim ter partnerjem. Top storitve naj bi zagotavljale drugačno in celovito ponudbo na enem mestu. Projekt Start: up Slovenija letos prvič organizirata Tovarna podjemov in Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, njegov cilj pa je dvig podjetniške aktivnosti in promocija pomena inovativnega podjetništva nasploh. Gre za vseslovensko tekmovanje, s katerim želijo prepoznati najboljša novoustanovljena slovenska
podjetja, njihove ustanovitelje ter jih nagraditi. Katero podjetje si bo na osnovi najboljšega poslovnega načrta in s prepričljivo osebno predstavitvijo pred strokovno komisijo prislužilo laskavi naslov najboljšega novoustanovljenega slovenskega podjetja za leto 2008, bo znano na svečanem dogodku, ki bo 27. marca v okviru konference Podim v Mariboru. Skupina Era namerava ta projekt skupaj s Tovarno podjemov razširiti še na države JV Evrope, najprej v Republiko Makedonijo.
■ tp
odgovorno opravljati tudi nalog člana tukajšnjega občinskega sveta. Prašnikarjevo mesto v občinskem svetu naj bi nasledil Robi Crnjac, ki je bil na listi kandidatov stranke Socialnih demokratov za občinskega svetnika takoj za njim. Seveda mu morajo mandat dodeliti ome-nje na komi sija, nato pa še čla ni občinskega sveta.
Bojan Prašnikar je bil občinski svetnik že v prvem mandatu samo-stoj-ne Občine Šmartno ob Paki.
Vendarlepedi ater vse dni v tednu?
Odhod pediatrinje dr. Kozoro-gove iz šmarške zdravstvene postaje na drugo delovno mesto je med starši najmlajših tukajšnjih občanov povzročil precejšnjo zaskrbljenost. Kljub temu da po zakonskih normativih zdravstvena postaja ni upravičena do pediatra glede na število otrok in da v Sloveniji manjka teh zdravnikov, sta občinska uprava in vodstvo Zdravstvenega doma Velenje stopila skupaj ter našla rešitev. Po informacijah naj bi namreč v sredo, 23. januarja, ponovno odprla vrata otroška ambulanta. Poleg omenjenega dne naj bi za zdaj obratovala še ob pone delj kih in četrt kih. Skrb za zdravstveno varstvo otrok naj bi prevzel dr. Kunej. Kot so še povedali na občinski upravi, upajo, da bodo zapolnili tudi preostala termina.
■ Tp
Gre pri pokrajinah zdaj vendarle zares
Enim premalo, drugim j e še vedno preveč - Vsi za dvig, najbolj plač - Meje so odprte, na vzhodu dolge kolone tovornjakov oviraj o domačine
Glede ustanavljanja pokrajin gre v Sloveniji zdaj zares! Letošnje leto naj bi bilo usodno, če bo steklo, kot predvideva vlada, naj bi se naša deželica že z začetkom naslednjega leta tudi uradno razdelila. Za zdaj velja, da na 14 pokrajin, res pa je tudi, da prav vsem tokšna razdelitev še vedno ni najbolj pri srcu. Ne le tako velika razdrobljenost, nekaterim tudi nekatera določila, ki naj bi veljala za »pokrajinizaci-jo«, ne ugajajo najbolj. Iz tega izhajajo tudi govorice o invalidnih pokrajinah. In zaradi tega tudi pobuda, ki izhaja iz druščine Zares, da bi se o ustanavljanju pokrajin morali izreči krajani. Na referendumu. Ta oblika izjasnjevanja ljudi nekaterim sicer ni (več) najbolj pri srcu, drugi trdijo, da je še vedno najbolj demokratična. Državljani naj bi povedali, ali podpirajo vladni predlog o ustanavljanju pokrajin, ki naj bi jih bilo štirinajst. Med njimi naj bi bila tudi naša Saša. Pobudnik za tak referendum, ki po mnenju nekaterih postavlja na kocko našo samostojno pokrajino, je stranka Zares, eni na našem območju kar »po domače« pravijo, da velenjski občinski svetnik in poslanec v državnem zboru Matej Lahovnik. Sam sicer pravi, da je za Sašo, da pa si želi, da v državi vse stvari uredimo tako, da bodo pokrajine, katere koli že bodo, prave državne enote in ne nekakšne invalidne tvorbe. In ob tem ko nekateri opozarjajo na to, da predloženi zemljevid pokrajin v Sloveniji ni najboljši, so predstavniki vladne stranke že začeli svoj pohod po predvidenih pokrajinah. Prvo so obiskali prav po novem našo sosednjo kamniško-zasavsko pokrajino. Prav ta naj bi bila primer neposrečene tvorbe, zaradi katere se v vsaj eni od občin celo spogledujejo s tem, da bi se priključili celjski pokrajini. Vsa razprava o pokrajinah pa poteka ta čas nekako v senci našega predsedovanja Evropi. Nekateri bi še prizadevanja delavcev za višje
plače radi postavili v drugi plan. Pa čeprav so za večino zaposlenih na prvem mestu. Že prav, da nam gre tudi pri »vodenju« Evrope, da bi se izkazali v kar najlepši luči, da bi skratka bili tudi pri tem prvi, ne smemo pa pozabljati na domače težave. Z zahtevami po višjih plačah in grožnjami s stavkami zdaj res kaže, kot da vsi želijo v tem kočljivem in zahtevnem položaju izsiljevati državo, a glede na težave bi lahko to tudi pričakovali. Za vsako ceno si naklonjenosti pač ni moč pridobiti. In ko nekateri že komaj kaj lahko dajo v lonec in jim kruli po želodcih, lahko postanejo bolj glasni. Da pa kdo ob tem tudi izrablja priložnost, je tudi možno. Eni želijo višje plače zato, ker naj bi jim po položaju in sistemu dvigovanja enostavno višje pripadale, drugi zato, da bi ob vse višjem dvigovanju cen preživeli. Žal imajo prvi v rokah več argumentov kot drugi. In s tem možnosti za uspeh. S stavko ali brez nje.
Ne govorimo pa pri nas le o prodajah in cenah izdelkov, ki po trgovinah vse bolj rastejo, tudi o prodajah naših družb. Ta čas sta najbolj odmevni prodaji Telekoma in Triglava. Predvsem slednja vzbuja veliko pozornosti. Ne ravno zaradi čiste prodaje, bolj iz strahu po prevzemu pa je ta čas v središču pozornosti tudi nekdanja družbe Velenjča-na Boruta Meha - Mura. Enim še posebno ne diši, da bi prišla v srbske roke.
In ko smo ob novem letu odpravili meje z državami Evropske unije, mejo še kako čutimo na vzhodu. Tudi zaradi preslabo urejenih mejnih prehodov, kar čutijo tako vozniki, ki prečkajo mejo, kot naši ljudje, ki ob mejnih prehodih stanujejo. Pa naj bo to v Dobovci ali Bistrici ob Sotli.
■k
n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
mz

POGOVOR
V treh letih konec stanovanjskih težav
Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh zadovoljen z opravljenim v letu 2007 - V naslednjih letih investicijski razcvet - Med največj imi uspehi dober gospodarski položaj in napoved menedžerj ev o nadaljnji rasti ter dosežen nivo v izobraževanju -Med najpomembnejšimi nalogami gradnja hitre ceste
MiraZ akošek
Novo leto je na nek način nov začetek. S tem se strinja tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki pravi, da je lahko to tudi nov zagon za nadaljevanje zastavljenih aktivnosti, pa seveda tudi za oceno opravljenega.
»Še najbolj primerno bi bilo, če rečem, da je bilo preteklo leto večplastno. Imeli smo kar nekaj uspehov, pa tudi težav, predvsem z razumevanjem sedanjega trenutka. S tem mislim recimo na razpravo v zvezi s hitro cesto, določena razmišljanja civilnih iniciativ in vse, kar se je okoli tega dogajalo. Tudi dogovarjanje o regijah je povezano s pelinom, saj nekateri ne želijo razumeti, da bo le regiona-lizacija prinesla enakomernejši razvoj celotne Slovenije in ne le nekaterih mest, ki so že zdaj nadpovprečno razvita. Razveseljivo je, da so gospodarske družbe napovedale dobre poslovne rezultate in tudi dobro gospo darsko rast. To pa ob vseh drugih pozitivnih premikih pomeni, da je Velenje ostalo uspešno mesto. Leto 2007 je namreč tudi leto, ko smo določili mnoge aktivnosti, ki jih bomo uresničevali v naslednjih treh letih, pa še malo dlje. Zelo zadovoljen sem tudi, ker je vlada posredovala v Bruselj usklajen predlog za kulturno prestolnico leta 2012, saj v projektu sodeluje tudi Velenje. V preteklem letu smo zopet pridobili nekaj evropskih sredstev - med drugim za poslovno cono Rudarski dom in Staro Velenje. Začeli smo graditi krožišče pod velenjskim gradom, v Vinski Gori smo uredili kar 6 km cest in napeljali vodovod v središče kraja. Veliko pa smo postorili tudi na vseh ostalih področjih. Pozdravljamo odločitev Premogovnika, da koplje premog do leta 2040, in gradnjo šestega bloka TEŠ. Veliko si obetamo od ustanovitve inkubatorja (skupaj so ga ustanovile
MO Velenje, PV Invest in Savinjsko-šaleška območna razvoja agencija).« Z rezultati ste torej zadovoljni, kaj pa štejete med največje uspehe?
»Najpomembneje se mi zdi, da smo in ostajamo gospodarsko uspešna sredina. Družbe izkazujejo dobre poslovne rezultate, gospodarstveniki pa napovedujejo nadaljnjo rast. Prav tako zelo pomembno je dobro medsebojno razumevanje in pridobitev dveh visokošolskih programov. Z novim šolskim letom bosta prve študente sprejeli Fakulteta za energetiko in Visoka šola za varstvo okolja, kar je izjemno velik uspeh. V višješolskem izobraževanju bomo skušali pridobiti še turistično izobraževanje. Med dosežke štejem tudi predlog trase hitre ceste.«
Za letošnje leto in nekaj naslednjih let ste napovedali, da bo Velenje eno samo veliko gradbišče.
»To lahko trdim za celotno Šaleško dolino, če upoštevamo, da bomo začeli graditi hitro cesto in da bo blok 6 v TEŠ velik investicijski zalogaj. V mestni občini Velenje pa bomo začeli zazida-vo pod starim jaškom in na Selu. Avtobusno postajo bomo prestavili na prostor pod bazenom in tam uredili tudi garažno hišo. Stanovanjsko-poslovni in garažni kompleks je predviden tudi na Gorici in na prostoru sedanje tržnice v samem središču mesta. Dokončali bomo krožišče pod skakalnicami in v naslednjih letih uredili tudi tistega pod bazenom. Ze letos
bo stekla investicija v poslovno cono Tre-buša (južno od novega krožišča), speljanih pa je že kar nekaj dogovo rov za pro -stor med policijsko postajo in to novo poslovno cono. Podobno velja tudi za območje pod Herbersteinom do bencinske črpalke in območje sedanje avtobusne postaje, kjer naj bi prav tako »zrasel« poslovno-nakupovalni center z garažo. Investicije načrtujejo mnoga podjetja, načrtuje jih tudi PV Invest. Zgradili naj bi Dom za varstvo odraslih, obnovili šole in vrtce, ceste in ostalo drugo komunal-
no infrastrukturo. Računam, da bomo v naslednjih treh letih rešili vsa stanovanjska vprašanja v občini.« Trenutno je najbolj aktualna že omenjena opredelitev trase tako imenovane tretje razvoje osi. Prve burne razprave o njej ste sklenili, kako ste jih pravzaprav doživlja li vi?
»Kot nerazumevanje pomembnosti tega predloga. Meni se zdi izjemno pomembno, da so strokovni krogi med 28 variantami predlagali eno, o kateri se moramo zdaj opredeliti. In poudariti je treba,
da je država naredila svoje. V tej fazi bi morali predvsem veliko spraševati in postavljati pogoje, pod katerimi dovolimo gradnjo. Toda v nekaterih krajevnih skupnostih so žal razprave izzvenele le v smislu: preko naše krajevne skupnosti cesta ne bo šla! V končni fazi smo se namreč vendarle dogovorili, daje možnih kar nekaj sprememb, na primer cesto bi morda lahko umestili med Velenjsko in Škalsko jezero, v Stari vasi bi podaljšali vkop, v Pesju cesto nekoliko prestavili, da bi potekala mimo pokopališča, nekaj sprememb je predvidenih tudi na povezavah v Podkraju. Generalno gledano mislim, daje trasa primerna in da bi z malo bolj argumentirano razpravo lahko prišli do hitrejših dogovorov.« Kako pa so zastavljene nadaljnje aktivnosti, je še kaj možnosti, da bi cesto začeli graditi že recimo konec letošnjega leta?
»Zato ni nobene mož nos ti, niti teo re -tične ne. Ceste ne bomo zače li gra di ti letos niti v tem desetletju ne. Seveda pa se bomo trudili, pospešili aktivnosti in tudi od države zahtevali, da opravi delo v naj kraj -šem mož nem času.« Drugo s pelinom začinjeno področje so regije. Še vedno ni povsem zagotovo, ali Saša bo. Kako pa komentirate zadnji predlog stranke Zares in Velenj-čana dr. Mateja Lahovnika, da bi o regi-onalizaciji Slovenije odločali na referendumu?
»Pobuda se mi ne zdi primerna. O regionalnem razvoju mora odločiti parlament in s tem omogočiti enakopravnejši razvoj. Če pokrajin ne bomo dobili, nanj ne moremo računati, še naprej se bodo razvijala predvsem posamezna središča, ostala področja pa bodo še bolj capljala zadaj. Mislim, da nam bo prav regionalizacija omogočila, da bomo imeli dobra delov-
na mesta z dobrimi plačami v domačem kraju in da bomo o svojih razvojnih sredstvih odločali sami.«
Kakšno pa je stanje pri vrtcih?
»Seveda si želimo, da bi se število rojstev povečalo, da bi se nataliteta dvignila tudi v tem okolju. Toda število rojstev se je nekako ustalilo tam nekje pri 300 otrocih letno. Se je pa v zadnjih letih močno povečal odstotek vključenosti, saj je tre nut no v vrt ce vklju če no kar 80 odstotkov predšolske populacije, napovedi pa pravijo, da se bo to povečalo na 90 odstotkov. To seveda pomeni, da bomo morali na nekaterih področjih zagotoviti dodaten prostor. To smo v preteklem letu naredili pri vrtcu Vrtiljak, kjer smo začasno postavili kontejner, letos ali najkasneje prihodnje leto pa bomo postavili prizidek.«
Kako pa takšna nataliteta vpliva na šolstvo?
»Tam imamo dovolj primernega prostora in bomo tudi v prihodnje zagotavljali vse potrebne pogoje. Seveda se lahko zgodi, da bodo v nekaterih krajih, ki se hitro razvijajo, na primer v Vinski Gori, Šentilju, Škalah, potrebni novi osnovnošolski prostori. Tudi za srednješolsko izobraževanje imamo dovolj prostorov, programov in dobrih pogojev za delo. Prav tako smo lahko zadovoljni z višje- in visokošolskimi programi, ki se jim pridružujeta energetika in varstvo okolja. Naše ambicije pa so, da nadaljujemo priprave na visokošolski glasbeni program. Mislim, da je to primerno za Velenje. Zanimivo je, da prihaja do uvedbe prvega visokošolskega programa prav v času, ko praznuje Šolski center petdesetletnico, in ta dva dogodka bomo seveda slovesno zaznamovali. Lahko rečemo, da je postavil Šolski center dovolj trdne temelje za sedanji razvoj izobraževanja.«
Pa vaše želje v letošnjem letu?
»Zelel bi si, da bi se prebivalci pogosteje vprašali, kaj lahko tudi sami naredijo za Vele nje in ne le kaj bo Vele nje nare di-lo zanje. Če bomo želeli ohraniti, kar smo dosegli, moramo imeti svoj kraj radi. Zelim si, da osta ne mes to naj lep še med večjimi mesti v Sloveniji, da ga ohranjamo, čuvamo in nadgrajujemo. Najbolj pa si želim, da ohranimo dobre medsebojne odnose, da sprejemamo različnosti in da smo dobri sosedje.«
Sprejemp redstavnikovv erskihs kupnosti
Velenje - Tudi po novem letu se v mestni hiši nadaljujejo tradicionalni sprejemi pri županu. Srečko Meh je pred tednom dni sprejel predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo v Šaleški dolini. Zahvalil se jim je za obisk in sodelovanje, potem pa predstavil področja, za katera meni, da bodo v naslednjem obdobju zaznamovala razvoj Velenja. Zupan je v nagovoru izra-
zil zadovoljstvo, da ljudem v Velenju še vedno uspeva sobivati v sožitju, in ponos, da prebivalcem mesta medkulturni dialog in razumevanje nista tuja. Opozoril pa je tudi na vse večjo socialno stisko med ljudmi in se prisotnim zahvalil tudi za pomoč na tem področju.
Predstavnikiv erskihs kupnosti, kid elujejo v Šaleški dolini, je v velenjski mestni hiši že
tradicija.
Pet javnih del za Šoštanj
Vrača se Dnevni center za otroke in mladostnike
REKLI
MilenaK rstič -P laninc
Šoštanj - V Občini Šoštanj imajo v tem času podpisanih pet pogodb za opravljanje javnih del, dve za Dnevni center za otroke in mladostnike v Šoštanju, novost je javno delo v Središču za samostojno učenje, prav tako v Šoštanju, za katerega so si prizadevali nekaj let, dve j avni deli pa sta s socialnega področja, eno v Domu za varstvo odraslih v Velenju in eno v Varstveno delovnem centru Ježek, prav tako v Velenju.
»Lani smo žal izpadli na razpisu za pridobitev javnega dela za Dnevni center za otroke in mladostnike, zato zdaj z veseljem sporočamo, da center znova odpiramo ta mesec,« pravi Alenka Verbič, svetovalka župana za področje družbenih dejavnosti v Občini Šoštanj. Brez dvoma se je dnevni center zelo dobro prijel.
Nad Centrom za otroke in mladostnike, prostore je imel v občinski zgradbi, so bili udeleženci navdušeni. »Vanj so dnevno prihajali predvsem osnovnošolci. Moderatorki, ki sta program vodili, program namreč poteka pod okriljem Centra za socialno delo Velenje, sta z učno pomočjo, ki jeo celostno naravnana, pripomogli, da so se udeleženci v njem izjemno dobro počutili.«
V Šoštanju pričneta obe javni deli potekati ta mesec, v Velenju pa že tečeta.
Vodja poslan ske sku pi ne Zares Matej Lahovnik je pozdravil odločitev vlade, da z novelo zakona o dohodnini poskuša reševati položaj ljudi z najnižjimi dohodki. »Vendar pa bi bilo veliko bolje, če bi znižali davčne stopnje v najnižjih razredih in zanje uvedli draginjski dodatek.«
mz

Sirote iz BIH kmalu v Velenju
V Velenju in okolici bo 55 sirot iz Bosne in Hercegovine preživelo zimske počitnice - Gostoljubj e j im ponuj aj o rejniške družine s Celjskega - Program bo pester
Velenje - Le še dober teden, pa se bodo za 55 sirot iz Bosne in Hercegovine začele zagotovo nepozabne zimske počitnice, kijih bodo preživeli v Velenju in okolici. Po tem, ko so lansko poletje 45 sirotam iz Bosne in Hercegovine omogočili teden dni zanje nepozabnih poletnih počitnic v Sloveniji - delno so jih preživeli v Velenju, delno pa ob slovenski obali -so se namreč v Bošnjaškem mladinskem kulturnem društvu Velenje odločili, da akcijo ponovijo. K sodelovanju so pritegnili velenjski Mladinski center, Društvo rejnic celjske regije in Mladinski svet Velenje. Humanitarno akcijo so poimenovali Nam ni vseeno, saj bodo s pomočjo dobrih ljudi, tako posameznikov kot podjetnikov, počitnice v Velenju omogočili 55 sirotam iz BIH, starim od šest do osemnajst let.
Otroci in mladostniki - večina je vojnih sirot, ki živijo v večjih rejniških družinah ali sirotišnicah - bodo v Velenje prispeli 25. januarja in tu ostali do 1. februarja. Vodja projekta, prostovoljka v velenjskem MC-ju Melita Kovač, nam je v začetku tedna povedala, daje bil odziv ljudi, ko so jih že v novembru lani prosili za pomoč pri pripravi počitnic, lep. Dobili so veliko oblačil in obutve, saj pričakujejo, da bodo otroci prišli v Velenje slabo oblečeni in obuti. Vese li bi bili le še kak šne top le bun de, predvsem pa potrebujejo veliko različnega materiala, ki bi ga lahko uporabili v ustvarjalnih delavnicah. Melita Kovač pravi: »Vsak dan bomo goste in njihove vrstnike iz rejniških družin pričakali v velenjskem Mladinskem centru, kjer bomo izvajali tudi kreativne delavnice. To so otroci, ki so hiperaktivni, zato jih je treba ves čas animirati. Res si želimo vsaj še nekaj materiala za delo v delavnicah, tega nam krepko primanjkuje. V programu počitnic jim bomo
pripravili še marsikaj. Če bo sneg, se bomo šli sankat, pogledat bomo šli jelene, hodili na različne izlete...«.
Na počitnice letos prihajajo tiste sirote iz BIH, ki niso bili na prejšnjih počitnicah v Sloveniji. Številka je omejena tudi zato, ker so omejena sredstva, kijih uspejo zbrati s pomočjo sponzorjev in donatoijev, saj bi bilo lahko otrok sicer veliko več. A organizatorji so prepričani, da to ne bodo zadnje počitnice v Sloveniji, saj si želijo z akcijo nadaljevati. Najprej pa morajo uspešno končati letošnjo. Da bo vse teklo, kot je treba, bo pri projektu pomagalo vsaj 20 prostovoljcev.
Pri izpeljavi projekta jim bo, verjemite, prav priš la še tako maj hna pomoč. Tudi zato, ker želijo sirotam iz BIH dokazati, da svet ni pozabil na njih. Če imate doma kaj materiala za kreativne delavnice, kakšno bundo, če ste pripravljeni kupiti kakšno sladkarijo, vas v Mladinskem centru Velenje (V Rdeči dvorani) prostovoljci pričakujejo prav vsako popoldne. Tako boste lahko tudi vi polepšali zimske počitnice sirotam iz BIH in njihovim vrstnikom in rejniških družin, ki bodo ves teden vključeni v iste aktivnosti kot gostje.
■ BojanaŠ pegel
Prostovoljne prispevke za lepe zimske počitnice otrok iz BIH lahko še vedno nakažete na naslov: Bošnjaško mladinsko kulturno društvo - BMKD Velenje, poslovni račun: Nova ljubljanska banka, d.d. Velenje. Številka računa: 024260255210929. Davčna številka društva je 90412893.
Svečano zaprisegli trije novi slovenski državljani
Novost velja za vse, ki državljanstvo z redno ali izredno naturalizacij o pridobij o po 22. junij u 2007 - Svečana zaprisega v Velenju prvič
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 11. januarja - V prostorih Upravne enote Velenje so svečano, pred v. d. načelnice mag. Mileno Pečovnik,
zaprisegli trije novi slovenski državljani in podpisali izjavo, da bodo spoštovali ustavni red Republike Slovenije. Svečanost je novost, ki je v veljavi za vse tiste, ki so ali še bodo slovensko državljanstvo pridobili po 22. juniju 2007 z redno ali izredno naturalizacijo.
Vznemirjeni so bili tudi novi slovenski državljani. »To je bil zanje pomemben dan. S pridobitvijo državljanstva so dobili tudi pravico soodločanja o prihodnosti svoje nove domovine in postali enakopravni državljani Evrope,« je povedala mag. Pečovnikova, ki je za vse tri pripravila tudi nagovor, v katerem jim je med drugim zaželela, da osvojijo Triglav, kot najvišji vrh in simbol njihove nove domovine tako v zasebnem kot poslovnem življenju. »Če bo kdaj možno, pa tudi tako, da se povzpnete nanj.«
Vsi trije novi slovenski državljani so slovesno zaprisego podali posamično, kot prvi Bahrija Memic, ki v Velenju, s petletno vmesno prekinitvijo, živi že od rojstva - od leta 1978. Prav zaradi te prekinitve pa državljanstva ni mogel pridobiti takoj. »Ko sem se iz Bosne in Hercegovine vrnil v Slovenijo, sem moral počakati pet let, da sem lahko oddal vlogo za pridobitev državljanstva in izpolniti še vse druge pogoje: zaposlitev, zagotovljen vir preživljanja, stanovanje in seveda tudi tistega - deset let bivanja
v Republiki Sloveniji, zadnjih pet let neprekinjeno,« je pripovedoval. Svečana prisega je bila zanj posebno vznemirljiv trenutek. »To je bil zame velik dan, čeprav Slovenijo že od rojstva nosim v srcu in imam rad Velenje, kjer je tekla moja mladost, kjer živijo moji sorodniki, prijatelji, kjer sem si tudi sam ustvaril družino. Tukaj sem obiskoval
osnovno šolo, končal srednjo poklicno tehnično in računalniško šolo ... Moj kraj, moje otroštvo je tukaj. Zelo sem vesel, da sem dočakal ta dan in postal državljan Republike Slovenije,« je ganjen povedal.
Zdaj si bo lahko uredil tudi slovenske dokumente. Ponje bo prišel že ta teden.
Mag. M ilenaP ečovniki zročal isti no op ridobitvis lovenskega
državljanstvaB ahrijiM emiču.
Kmečka tržnica bo še bogatejša
V atrij u KSC-ja Kmečka tržnica zaživi vsako soboto v letu - Zanimanje za prodaj o veliko, saj j e odziv kupcev lep
BojanaŠ pegel
Velenje - Veseli smo je bili že, ko je bila le še ideja. Ko je kmeč ka tržnica v središču mesta odprla vrata, pa še bolj. Enotne stojnice, ki so jih kupi le obči ne bodo če regije SAŠA, so ji takoj dale ne le lep videz, ampak tudi celostno podobo prave kmečke tržnice. Odkar je odprta, še ni bilo sobote, da ne bi na njej ponujali sadja, zelenjave in pekovskih izdelkov, kar lahko pridelovalci iz Šaleške in Zgornjesa-vinjske doline tudi ponujajo na njej. Kot kaže, pa bo v letu 2008 prišlo na trž ni ci še do nekaj spre memb, ponudba pa naj bi bila še pestrejša.
Mojca Kodrič, svetovalka za kmetijstvo na MO Velenje, nam je o dosedanjem delovanju kmečke tržnice povedala: »Kmečka tržnica je lansko leto septembra praznovala prvo obletnico delovanja. Aktivnosti za projekt pa so se začele že leto pred tem. Septembra 2006 pa
je resnično zaživela v atriju KSC. Ko je projekt zaživel - aktivnosti je vodila Karla Sitar iz projektne skupine MO Velenje - so aktivnosti prešle name, tako da sem eno leto vse aktivnosti na kmečki tržnici vodila jaz. Septembra 2007 smo tržnico predali v upravljanje podjetju MT center Velenje.« To je seveda podjetje, ki upravlja tudi tržnico, ki jo že od nekdaj obiskujemo, ki je le streljaj stran od atrija Kmečke tržnice. Vendar pa tam ne bo
več prav dolgo živela, saj je znano, da bodo poslopje »Košakov«, kot še vedno najpogosteje rečemo objektu ob Cankarjevi ulici, porušili in zgradili novega. To naj bi se zgodilo na začetku poletja in potem bomo imeli stojnice ob sobotah tudi v okolici Centra Nova, ne le v atriju KSC-ja. Prostor atrija KSC pa naj bi tudi pokrili s streho, kar pomeni, da vreme ne bo več tako močno vplivalo na sam potek prodaje in nakupov. Verjet-
no pa lahko čez določen času pričakujemo tudi, da tržnica ne bo več odprta le ob sobotah.
Sicer pa nam je Mojca Kodrič povedala, da so vsi, ki ponujajo pridelke in izdelke na kmečki tržnici, zadovoljni, zato ni čudno, da je včasih zanimanje tako veliko, da vsi naenkrat sploh ne morejo dobiti stojnice. Še največje zatišje je v poletnih mesecih, ko se dolina izpraz ni, ven dar so bili zadovolj ni tudi takrat. Stoj ni ce so tudi v zim-
skih mese cih dobro zase de ne, ponudba pa pestra. Vsi, ki blago ponujajo, morajo poskrbeti, da imajo ustrezna dovoljenja, MO Velenje pa je lani prvič podelila blagovne znamke pridelovalcem in kme-toval cem. Tudi ta projekt bo še tekel.
Za več podjetništva na podeželju
In kaj lahko na Kmečki tržnici pričakujemo v prihodnje? »MO Velenje je skupaj s partnerjem, ki pri projektu sodelujejo že od samega začetka, pripravila nadgradnjo
Projekt Nakupovalna ulica, ki naj bi zaživel v strogem centru Velenja in po vzoru neka-te rih manj ših avstrij skih mest poskrbel za enotno označitev vseh, ki imajo poslovne prostore v mestu, pa tudi za izoblikovanje blagovnih znamk, žal ni dobil finančne podpore na evropskem razpisu. Bilje sicer dobro ocenjen, a mu je zmanjkalo nekaj točk, da bi bil tudi finančno podprt. To pa verjetno pomeni, da se center mesta v nakupovalno ulico sicer bo spreminjal, a ne tako hitro, kot bi se, če bi bil pod prt z evropskimi sredstvi.
projekta v smislu razvoja podjetništva na podeželju ter povečane pre de lave in pri de lave, pa tudi ponudbe ekoloških produktov na podeželju. V februarju 2008 bo projekta skupina ta projekt prijavila na razpis programa Cilj 3, kjer gre za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo. Tudi s pomočjo tega projekta bi želeli zagotoviti zadostno količino kvalitetnih produktov na kmečki tržnici, promovirati SAŠA regijo kot kulinarično destinacijo, pa tudi povečati razvoj podjetništva na podeželju. Prav tako je naša kmečka tržnica kot prodajno mesto opredeljena v projektu, ki ga vodi Razvojna agencija SORA, in to v več projektih (Interreg, Tržne poti kakovostnih produktov podeželja).
Kmečkat ržnica bo še naprejo stala tam, kjer je.P onudba va trijuK SC-ja naj bi bila šeb ogatejša. Še predp oletjem pa naj bi dokončnoz aprli» staro«t ržnico pri MTc entru, saj naj bis tavbop odrli inz ačelig raditim odernon ovogradnjo.

GOSPODARSTVO
V Gorenju se vsi učijo
V različne izobraževalne oblike so vključeni skoraj vsi zaposleni, kar devetdeset odstotkov j e bilo takšnih lani, zato so že drugič prej eli priznanje vseučečega se podj etj a - Poleg tega pa imaj o tudi 409 študentov ob delu in 180 štipendistov - Na trgu dela primanjkuj e proizvodnih delavcev
Mesec dni iskali 15 delavcev
V Gorenju doslej s pridobivanjem potrebne delovne sile niso imeli večjih težav. Vodopivčeva je prepričana, da zato, ker imajo dobro kadrovsko politiko in so tudi korekten delodajalec, ki izpolnjuje vse obvez nos ti do zapos le nih. Ven dar pa se tudi tu v zadnjem času soočajo s pomanjkanjem proizvodnih delavcev. V decembru so jih skoraj ves mesec iskali 15.
MiraZ akošek
V novem obdobju postaja funkcionalno usposabljanje nujen del izobraževanja. V Gorenju mu namenjajo veliko pozornosti, vanj pa vključujejo letno kar devetdeset odstotkov vseh zaposlenih. Izvršna direktorica področja Kadri in izobraževanje mag. Irena Vodo-pivec pravi, daje tovrstno usposabljanje v proizvodno intenzivnih panogah še toliko pomembnejše, saj je med zaposlenimi kar okoli trideset odstotkov takšnih, ki nimajo izobrazbe. Z različnimi internimi usposabljanji jih učijo novih potrebnih znanj in seveda varstva pri delu, ki je v njihovem proizvodnem procesu še kako pomembno. »Sicer pa poteka izobraževanje na vseh nivojih, po celotni vertikali. Največ pozornosti namenjamo usposabljanju vodij, tistih, ki so odgovorni za vodenje posameznih procesov. Ti potrebujejo veliko znanja za delo z ljudmi, ker jih formalno izobraževanje ne zagotavlja,« pravi Vodopivčeva.
Kadre si v Gorenju zagotavljajo iz vseh možnih virov, največ seveda iz šol. Sklenjene imajo pogodbe s srednjimi, višjimi in visokimi šolami ter z univerzami. Omogočajo jim, da dijaki in študentje pri njih opravljajo
Le 180 zaposlenih za določen čas
Število zaposlenih se v Gorenju spreminja glede na proizvodne potrebe, a kakšnega večjega odpuščanja začasno zaposlenih v zadnjem obdobju niso imeli. Pogodbe o zaposlitvi v decembru niso podaljšali le nekaj delavcem. Skupina Gorenje šteje 11500 zaposlenih, v Gorenju, d. d., s 5500 zaposlenimi ima trenutno pogodbo o zaposlitvi za določen čas le 180 delavcev.
Izvršnad irektoricap odročjaK adri in izobraževanje mag. Irena Vodopivec: »Lani je bilov ključenih vr azličnei zobraževalne oblike 90 odstotkov vseh zaposlenih.«
potrebno delovno prakso. »Ugotavljamo, daje to najboljši čas, da spoznajo svoje potencialne bodoče sodelavce, ugotovijo njihove prednostne sposobnosti, odnos do dela in učenja. Tako opravimo že prvo kadrovsko selekcijo in jih nekako tudi navežemo na Gorenje, omogočimo jim, da spoznajo možne izzive, kijih mladi danes najpogosteje iščejo. Tako se po končanem šolanju torej lažje odločijo za zaposlitev pri nas.«
Podjetja danes pogosto opažajo neskladja med dejanskim in formalnim znanjem oz. usposobljenostjo tistih, ki končujejo izobraževanje. »Mislim, da ni pametno, da za vsako ceno spodbujamo izobraževanje vseh zaposlenih, ne glede na sposobnosti, do najvišjih stopenj formalne izobrazbe. Upoštevati je potrebno dejanske
potrebe podjetja in tudi zmožnosti posameznika. V proizvodnji uporabljamo sicer visoke tehnologije, vendar ostaja veliko delovnih mest, za katera se ne zahteva visoka teoretična raven znanja,« pravi Vodopivčeva.
Po drugi strani je potrebno omeniti, da Gorenje večino svojih proizvodov proda na tuje trge in tam ustanavlja svoja podjetja. Tako imajo že preko 2500 zaposlenih v poslovni mreži in na proizvodnih lokacijah na Češkem in v Srbiji. Vodenje teh enot tako doma kot v tujini predstavlja izjemno zahtevno delo, ki zahteva sposobne kadre z veliko energije, motivacijo za nove izzive in z mednarodnimi izkušnjami. »Zato smo nenehno na »lovu« za novimi talenti, še več pa se posvečamo njihovi vzgoji in razvoju. Kot najpomembnejša oblika izobraževanja za razvoj vodilnih osebnosti je Gorenjeva Menedžerska akademija, ki poteka že 17. leto. Večina današnjega menedžmenta je izšla iz njenih vrst.
Lani so v Gorenju opravili vse zastavljene izobraževalne aktivnosti in tudi znova dobili priznanje TOP 10, to je priznanje vseučečega se podjetja. »Naše izobraževalne vsebine so pestre in vsestranske, vanje pa vključujemo, kot sem prej dejala, praktično vse zaposlene. V lanskem letu jih je bilo vključenih okoli 90 odstotkov. Predvsem pa je pomembno, da smo s svojim izobraževanjem podpora delovnemu procesu, ki mora ob nenehnem uvajanju novih izdelkov in novih tehnologij čim bolj normalno potekati,« pravi mag. Irena Vodopivec, ki dodaja, da imajo v Gorenju poleg prej omenjenega internega izobraževanja tudi 409 študentov ob delu, in to na vseh ravneh usposabljanja. Še posebej dajejo prednost tehničnim usmeritvam, kijih na trgu najbolj primanjkuje. K dodatnemu izobraževanju spodbujajo svoje zaposlene, najbolj tiste, ki so se izkazali pri delu in pokazali, da bi bili sposobni pridobiti kakšno stopnjo višjo izobrazbo in potem tudi sprejeti zahtevnejša dela.
Petnajstletnica inštituta ERICo
Velenje, 10. januarja - V Veliki dvorani glasbene šole Velenje so zaznamovali petnajsto obletnico obstoja inštituta ERICo in dvajsetletnico okoljskih raziskav, ki so pričele teči v ekološki skupini takratnega Rudar-sko-elektroenergetskega kombinata, iz katere je inštitut ERICo nastal. Sprva so nameravali pripraviti svečanost v decembru, potem pa so se odločili, da jubilej počastijo v januarju 2008, ki ni tako natrpan s podobnimi dogodki. Slovesnosti se je poleg zaposlenih udeležilo še približno sto predstavnikov njihovih poslovnih partnerjev, naročnikov in nekdanjih zaposlenih. Po uvodnem nagovoru direktorja mag. Marka Mavca so za prijeten večer poskrbeli plesalci Mojce Horvat v družbi z našo priznano igralko Polono Vetrih, ki so uprizorili muzikal Broadway. V zgornjem preddverju glasbene šole pa so se gostje in gostitelji družili še dobri dve uri.
ERICo Velenje je otrok ekološke krize, ki je v osemdesetih letih dvajsetega stoletja pustošila po Šaleški dolini. Da bi izboljšali okolje, so na takratnem Rudar-sko-elektroenergetskem kombinatu leta 1987 ustanovili ekološko skupino, kije štela pet zaposlenih, geodeta in štiri biologe. V prvih korakih so mladi raziskovalci začeli izvajati monitoringe posameznih okoljskih sestavin in podali prvo sliko o dejanski onesnaženosti Šaleške doline in okolice. Ob sodelovanju strokovnjakov Inštituta Jožefa Stefana so pridobili prve izkušnje, širili svoje znanje in tudi višali formalno izobrazbo. Po petih letih je napočil čas za statusno spremembo. Ekološka skupina se je preoblikovala v samostojni zavod ERICo Velenje, ki so ga ustanovili Termoelektrarna Šoštanj, Premogovnik Velenje in takratnia-ESO oprema. Znanje zaposlenih se je še hitreje nadgrajevalo, rasel je laboratorij, Šaleška dolina pa seje začela - tudi s pomočjo inštituta ERICo Velenje -spreminjati iz degradirane v okoljsko sanirano pokrajino. Z vstopom inštituta Jožefa Štefana med ustanovitelje je ERICo doživel novo spremembo in tudi sam postal inštitut. Raziskovalci so začeli gledati dlje od okoljskih težav Šaleške doline, reference so se množile in mlad kolektiv seje prebijal na slovensko okoljsko sceno. Desetletnico so praznovali kot uveljavljen inštitut, v novih svetlih in zračnih prostorih z enim najso-
dobnejših laboratorijev v državi ter kot uveljavljena blagovna znamka. Med prvimi v Sloveniji so kakovost svojega dela dokazali s certifikatom po standardu ISO 9001 in z laboratorijsko akreditacijo ISO 17025. Sledila je ponovna prostorska in kadrovska širitev inštituta, paleta okoljskih uslug je postajala bolj in bolj popolna, raziskovalce pa so začela zanimati tržišča jugovzhodne Evrope. Ko je med ustanovitelje pristopilo Gorenje, so na Ericu vedno več energije vlagali v trženje svojih storitev.
In po petnajstih letih se je zgodila nova statusna sprememba. ERICo je v letu 2007 postal gospodarska družba, vpeta v skupino Gorenje, v tesnem sodelovanju s Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje, s tem tudi vsebinsko povezana s Holdingom Slovenske elektrarne in z ostalimi njegovimi družbami ter s številnimi naročniki v gospodarstvu, državi, lokalnih skupnostih in šolstvu po vsej Sloveniji in zunaj njenih meja. ERICo je član Slovenskega ekološkega grozda in Slovenske tehnološke platforme za vode, na trgu nastopa samostojno ali v konzorcijih, odvisno od potreb, težav ter želja naročnikov.
Na kratko
Projekt SEPA tudi na NLBnetu
Velenje - Z 28. januarjem bo večina evropskih in slovenskih bank uvedla kreditno plačilo SEPA, med njimi tudi NLB in njena podružnica Savinj-sko-šaleška, ki bančno pokriva največji del tukajšnjega območja. Na NLB netuPovezave/Projekt SEPA so v okviru projekta vzpostavili predstavitveno stran z najpomembnejšimi informacijami o SEPA, na naslovu http://lbnet/projektsepa/.
SEPA je kratica za Single Euro Payments Area, ki predstavlja enotno območje plačil v evrih. Vključuje 15 držav evroobmočja, 12 preostalih držav EU, kjer evro še ni nacionalno plačilno sredstvo - Islandijo, Norveško, Liechtenstein, Švico in devet območij, ki so pod upravo držav EU. Na tem območju lahko potrošniki, gospodarske družbe in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah plačujejo in sprejemajo plačila v evrih pod enakimi osnovnimi pogoji, z enakimi pravicami in obveznost mi tako znotraj posa mez ne države EU kot med državami EU.
Stranke lahko tako izbirajo najboljšega ponudnika plačilnih storitev, ne glede na državo izvora. To bo omogočilo učinkovito konkurenco ponudnikov plačilnih storitev znotraj notranjega trga EU in bo najprej zahtevalo odpravo pravnih, poslovnih in tehničnih ovir, ki danes ločujejo nacionalne trge.
Terjatve M-cluba v likvidaciji 1,3 milijona evrov
Velenje, 16. januarja - Včeraj je bil prvi narok za preizkus terjatev M-cluba, za katerega teče likvidacijski in nato stečajni postopek od leta 2004. Kot je povedal stečajni upravitelj Tomaž Kos, je skupno prijavljenih 1,3 milijona evrov zahtevkov. Od tega je 130 nekdanjih delavk prijavilo 867 tisoč evrov terjatev (neizplačane odpravnine, odškodnine, plače in jubilejne nagrade), kar pomeni skupaj z obrestmi okoli milijon evrov. Premoženje M-cluba pa še ni v celoti ocenjeno, Kos pa meni, da ne bo doseglo terjatev, kar seveda pomeni, da te v celoti ne bodo poplačane.
Davčne olajšave za ljudi z najnižjimi dohod ki
Ljubljana, 10. januarja - Vlada je kot enega od ukrepov za izboljšanje gmotnega položaja ljudi z nizkimi dohodki sprejela predlog novele zakona o dohodnini. Ta poleg splošne olajšave, ki za letos za vse zavezance znaša nekaj manj kot 3000 evrov, uvaja še dodatno splošno olajšavo, določeno v dveh višinah. Dodatna splošna olajšava za zavezance s skupnimi dohodki do višine 6800 evrov letno bo znašala 2000 evrov letno, za zavezance z dohodki med 6801 in 9000 evrov pa 1000 evrov letno. Skupaj s splošno olajšavo bo tako zavezancem z dohodki do višine 6800 evrov priznana olajšava v skupni višini 4959 evra, tistim z dohodki do 9000 evrov letno pa v višini 3959 evra. Z dodatnima davčnima olajšavama se bo izboljšal davčni in materialni položaj za približno 205.000 ljudi, med katerimi je več kot 170.000 tistih, ki prejemajo plačo.
TUŠ je delniška
družba
Celje, 9. januarja - Trgovska družba Engrotuš se je preoblikovala v delniško družbo, predsednik njene uprave pa je generalni direktor skupine Tuš Aleksander Svetelšek. Po neuradnih podatkih je Engrotuš že izdal 500.000 delnic, kakšna je vrednost teh delnic in ali bodo kotirale na Ljubljanski borzi, pa za zdaj ni znano.
■ mz
"»HAS
	1
16,	1
Od srede do torka - svet i n domovina
a
i
Iff
5 I %
Zoran Jankovič dokazuje svoj prav.
Sreda, 9. januarja
V medije je pricurljala novica, da je bilo trgovsko podjetje Mercator obveščeno o oporečnem izdelku, vloženih kumaricah, v katerih naj bi bili deli miši. Mercator je zato odpoklical celotno serijo izdelkov, ki jih je prodajal pod svojo blagovno znamko, polni pa jih madžarski dobavitelj, družba Horker. Vzorec izdelka so poslali na Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, kjer so ugotovili, daje ta neopo re čen.
Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper je za 15. januar napovedal stavko in zahteva povišanje vseh osnovnih plač. Kot so povedali, želijo doseči tudi povišanje delovnega mesta upravljalec dvigal ter voznik železniških vozil iz zdajšnjega sedmega v deseti plačilni razred.
Začela se je obravnava v zadevi Mercator; gre za tožbo, ki jo je nekdanji prvi mož Mercatorj a Zoran Jankovič vložil proti Pivovarni Laško in Istraben-zu. V njej dokazuje, da sta Laško in Istrabenz skladno z dogovorom, podpisanim 7. septembra 2005, dolžna tretjino delnic Merca-torja prodati vodstvu družbe. Jankovič oz. nekdanji menedžeiji Merca-toija zato s tožbo zahtevajo tretjino družbe po ceni 38 tisoč tolarjev za delnico z obrestmi, ne izključujejo pa možnosti poravnave.
Četrtek, 1 0.j anuarja
*	S	J
Sindikati javnega sektorja so zagrozili s stavko 30. januarja, minister Virant pa je opozoril, da bi stavka ohromila državo. Gregor Virant je dejal, daje vlada pripravljena izplačati 3,5-odstotno uskladitev plač, kar zahtevajo sindikati, vprašanje je le, kako.
Pred poslovalnicami Deželne banke se je vila vrsta ljudi, ker so bili naprodaj spominski zbirateljski kovanci za tri evre. Čeprav so kovance začeli prodajati šele v popoldanskih urah, so prodali vse,
Čeprav trdimo, da
nimamo denarja, za nakup spominskih kovancev čakamo v vrstah.
nekateri zbiratelji pa so nanje čakali že od jutra.
Megla je zjutraj povzročila precej težav, zara di česar sta bila zapr ta mariborsko letališče in Luka Koper.
Predsedniki države, vlade in državnega zbora so po enoletnem premoru spet skupaj pripravili sprejem za novinarje in urednike. Danilo Türk je poudaril, daje povsem normalno, da se v družbi postavljajo nekatera temeljna razmišljanja, kot so lastniški odnosi v medijih, koncentracija vpliva v njih in odnosi med javnimi oblast mi in podob no. Türk je dodal, da tako javni funckionarji kot novinarji opravljajo skupno delo, saj oboji služijo javnosti.
Petek, 11.j anuarja
Zofija Mazej Kukovič je razkrila nekatere sporne točke projekta Pediatrična klinika, med drugim to, daje šlo za črno gradnjo. Na podlagi poročila, ki ga je pripravilo podjetje Perspektiva, je ministrica za zdravje pojasnila, da SCT ni imel dovoljenja za gradnjo klinike ne v času minis-
So novo pediatrično kliniko res gradili brez dovoljenj?
tra Dušana Kebra ne v času ministra Andreja Bručana. Poleg tega naj bi Bručan anekse k pogodbi z SCT--jem podpisoval za nazaj.
Spet se je oglasil Gregor Virant, ki je odločil, da bodo delovne sobote upravnih enot ostale, saj so jih stranke dobro sprejele, obisk pa je bil velik. Minister za javno upravo je dejal, da so opravili analizo obiskanosti upravnih enot in da številke kažejo, da je bila uvedba sobotnega dela pravilna. Če bi ukinili delovne sobote v teh organih, bi razočarali okoli 12.000 strank, kolikor jih na letni ravni pride po storitev ob sobotah, je dejal Virant.
Trgovinska zbornica je spet ugotovila, da je za vse podražitve hrane krivo povišanje cen pri proizvajalcih. S tem so zavrnili namigovanja o kar-telnih dogovarjanjih oziroma o akcijah, s katerimi naj bi trgovci zavajali kup ce.
Sobota,1 2.j anuarja
Na Sardiniji se je policija spopadla s protestniki, ki nasprotujejo, da bi na ta italijanski otok prepeljali kupe smeti iz Neaplja. V mestu Cagli-ari se je okoli tisoč protestnikov že drugo noč zapored spopadlo s policisti in jih osem tudi ranilo, medtem
Sanader. Na Hrvaškem prevladuje prepričanje, da bo vlada, čeprav jo sestavljajo tri stranke in vsi manjšinski poslanci, brez večjih težav zdržala svoj mandat.
Nedelja, 13.j anuarja
Poročevalec o Hrvaški, evropski poslanec iz Avstrije Swoboda, je dejal, da ima Hrvaška le še do 30-odstotne možnosti za vstop v EU leta 2011. Hannes Swoboda je pred pripravo novega poročila o tej državi za spletni bilten EU Observer zatrdil, da bi morala Hrvaška močno pospešiti reforme. Še zlasti naj bi Hrvate mučila upočasnitev reform v ladjedelništvu in boju zoper korupcijo.
Izvedeli smo, da so se cene nepremičnin na Celjskem v letu 2007 zvišale za 10 odstotkov, saj je bilo povpraševanje še vedno večje od ponudbe. Tako je cena kvadratnega metra starega stanovanja, velikega nad 70 kvadratnih metrov, dosegla ceno okoli 1100 evrov na kvadratni meter. Cene za stanovanjske hiše znašajo od 150 tisoč evrov dalje, za parcele pa od 50 evrov in več na kvadratni meter.
Indijski premier Manmohan Singh je začel tridnevni obisk na Kitajskem, med katerim naj bi državi okrepili medsebojno sodelovanje. V ospredju pogovorov držav, ki sta med najbolj obljudenimi in najhitreje razvijajočimi se na svetu, je bilo iskanje skupnih stališč o energiji in boju proti podnebnim spremembam.
Ameriška policija je v zvezni državi Alabama blizu kraja, od koder naj bi oče z mostu vrgel svoje štiri otroke,
ko je za zapa hi pri sta lo šest naj bolj razgretih protestnikov. Neapelj se že nekaj časa spopada s »smetarsko krizo«, kije vrhunec dosegla pred božičem, ko so smetišča postala prepolna in se je na tisoče ton smeti nakopičilo na mestnih ulicah.
Premier Janša se je v okviru obiska na Malti s kolegom Gonzijem pogovarjal predvsem o slovenskih izkušnjah z uvedbo evra. Janez Janša se je z gostiteljem, malteškim pre-mierjem Lawrencem Gonzijem, sestal ravno v času malteške uradne slovesnosti ob sprejemu skupne evropske valute. Slovenski premier je poudaril, da je Malta z vstopom v evroobmočje dosegla veliko, in dejal, da bo to ena tistih stvari, kijih bodo turis ti ob pri ho du v to sre do zem sko otoško državico najprej opazili.
Na mednarodni konfe renci o alternativnih gorivih v Mariboru so zbrani poudarili, da je zamenjava fosilnih goriv za pla net nuj na. Izpus ti ogljikovega dioksida namreč hudo obremenjujejo ozračje, toplogredni plini pa so vse izrazitejši.
Hrvaški parla ment je potrdil novo vlado, ki jo bo tudi prihodnja štiri leta vodil prvak HDZ in premier Ivo
Neapelj muči smetarska kriza.
našla prvo truplo. Otroci so izginili v ponedeljek, njihov oče Lam Luong pa je še isti dan z ženo odšel na policijo in prijavil izginotje. Ko so ga zas^
a a
Iz Amerike prihaja vrsta grozovitosti: moški je z mostu vrgel štiri otroke.
lišali, se je zlomil in priznal, da je po prepiru z ženo vrgel otroke z mostu.
Ponedeljek, 14. januarja
Predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec je povedal, da bo pre nova vozišča v trojanskih tunelih stala milijon evrov. Nemec je dejal, da se bo pre nova zače la čim prej, dela pa naj bi bila kon ča na še pred pomladjo, torej pred začetkom turistične sezone. Prometni minister Radovan Žerjav meni drugače, saj je dejal, da naj
bi Dars dela spomladi šele začel, do takrat pa bi se morali dogovoriti, kdo bo plačal nastale stroške.
Predsednik Evropske komisije je novega starega hrvaškega premieija Iva Sanaderja pozval, naj takoj uredi vprašanje ERC v Jadranu. Jose Manuel Barroso, kije Sanaderju čestital za vnovično imenovanje na položaj hrvaškega premierja in mu zaželel veliko uspehov pri izvajanju mandata, je dejal, da mora nova hrvaška vlada takoj rešiti dvostranska odprta vprašanja.
Iz Abanke so sporočili, da bodo v okviru dokapitalizacije izdali 1,7 milijona novih delnic, kijih bodo prodajala po ceni 60 evrov. K nakupu so povabljeni obstoječi delničarji Abanke, torej več kot tisoč podjetij in fizičnih oseb.
Izvedeli smo, da sta izboljšani ponudbi za nakup 49,13-odstotnega deleža Telekoma oddala le islandski Skip-ti in Bain Capital & Axos Capital. Za Telekom se bosta tako potegovala le še islandska družba in britansko-nem ški kon zorcij, izlo čen pa je bil madžarski Magyar Telekom, sicer hčerinska družba Deutsche Telekoma.
Srečala sta se slovenski in italijanski predsednik. Kljub obljubi za prihodnje sodelovanje slovenski in italijanski predsednik nista rekla niti besedice o nekaterih perečih temah. Predsednika Danilo Türk in Giorgio Napolitano sta se sicer strinjala, da je potrebno pogled usmeriti v prihodnost in da morata Slovenija in Italija poiskati nove vsebine sodelovanja, o vprašanju odnosov s tretjimi državami in spravi med narodoma zaradi dogodkov med drugo svetovno vojno, o fojbah ali vračanju umetnin pa nista govorila.
Torek, 15.j anuarja
*	S	J
Oglasil se je premier Janša, ki je dejal, da nekaj odstotkov višje plače ne bodo pomagale, če nam jih čez nekaj mesecev poje inflacija. V zvezi z napovedanim stavkovnim valom je pozval k treznosti in izrazil upanje, da ne bo kulminacije, ki bi ogrozila javno upravo, ki jo potrebujemo, in nedolž nih.
Skoraj obenem sta Sviz in Sindikat zdravstvenega in socialnega varstva potrdila udeležbo v splošni stavki, ki bo 30. januarja. Stavkali bodo tudi policisti, zdravniki pa ne, a zahteve podpirajo. To pomeni, da v sredo, 30. januarja, v šolah ne bo pouka, zagotovljeno pa bo varstvo za otroke, ki ne bodoi meli kam iti.S rednje in višje šole bodo zaprte, ni pa še znano, kako bo z izpiti na fakultetah.
Onkološki inštitut je opo zo ril, da bi spre mem -be kadilskega zakona Slovenijo potisnile globoko nazaj v preteklost. Pismo so naslovili na odbor Držav ne ga zbora za zdravstvo, ki bo obravnaval pobudo poslancev SNS, da se omili zakon in omo go či gostin cem, da se sami odločijo, ali bo njihov lokal kadil ski ali ne.
Ruski predsednik Vladimir Putin je srbskemu kolegu Borisu Tadicu, ki se poteguje za ponoven mandat, zaželel veliko sreče pri delu. V pismu, ki ga je srbskemu predsedniku izročil ruski veleposlanik v Beogradu Aleksander Aleksejev, je Putin Tadicu čestital za 50. rojstni dan in mu sporočil, da je v Rusiji znan kot privrženec vsestranskega razvoja meddržavnih odnosov.
žabicr
perspektiva
Tadič naj bi po napovedih zopet zmagal.
Drugo življenje
Katja Ošljak
Kolikokrat v življenju ste imeli možnost početi stvari po svoje, živeti čisto po svoje? Še nikoli, ker so vas vedno ovirali starši, prijatelji, učitelji, družbene norme? Virtualni svetovi kiber-netskega superprostora, kot je Second Life, vam danes to omogočajo. Morda imate predsodke do kibernetskih oblik socialnih interakcij in pravite, da se v njih lahko znajdelo le čudaki in marginalci? Jaz menim, da to ni čisto res.
Second Life je leta2 003u stvarilop odjetjeL indenR ese-arch, kije danes boljp repoznavno podi menomL inden Lab. Tat ridimenzionalnid igitalni svet že odz ačetka gradijon jegovip rebivalci, ki sor egistriraniu porabniki storitve.R ezidenti nak ibernetskiho tokihu stvarjajop ar-cele,z idajos vojado movanja int kejoz nanstva zd rugimi kibernetskimib itji. Kljub temu da jer egistracijab rez-plačna inr azmeromap reprosta, saj je nao sebnir aču-nalnikt reban amestiti les kromenp rogramček inv pisati nekajo sebnihp odatkov, stap rebivalstvo ini nteres za paralelnodi gitalnož ivljenjez rasla šele preddo brim letom.R azlog za to sen ajverjetnejes kriva v d ejstvu, da jei dejak ibernetskegas veta, kot so joz asnovali vp odjet-juL inden Lab,p rehitela dometspletnihu porabnikov in so jo vz ačetkup opadli samot istin ajspretnejši, medo ku-ševalcii nternetnep onudbe,z nani kot giki( angl. geek). Tri ali štiri leta kasneje smo ideji dorasli tudi čisto pov-prečnis pletnir adovedneži in sip oizkusiliu reditis voje spletnož ivljenje.
Second Life nin ujno larifari,b rezveznas pletna igra ali orodje zat ratenjedr agocenega časa. Je že res, da se taki kot jaz v njemu kvarjamo sp opotništvom poo tokih in se zapletamo va vanture pris poznavanju novih bitij ter takop rebijemo delp rostega časa vv irtualnir esničnosti, namesto da bi kofetkali v mestu. Res pa je tudi, da je medr ezidenti tehp opularniho zemeljo gromnoš tevilo podjetnikov,v elikihg ospodarskih družb,p olitikov inp oli-tičnih strank,k upcev,t uristov,b ankirjev,p rostitutk,n ovi-narjev,o glaševalcev inm nogihdr ugih, kiz avzetoo pravl-jajo svoj posel v drugem svetu. Za nekatere med njimi je digitalnop očetje zgoljp odaljšekn jihovega materialnega življenja,dr ugim je Second Lifep rineselp riložnosti, na katere v materialnem življenju ne bi mogli računati. (Namenoma sei zogibamb esedniz vezi" resničnož ivljenje", ker Second Lifem nogokrat in zam noge ni nič neresničnega.)
Ljudje smo se v novem prostoru lotili vsega, kar počnemo tudi sicer: hodimo k frizerju, nakupujemo oblačila, v dar prejemamo brezplačne promocijske artikle, izdelujemo čevlje, krojimo večerne obleke, obiskujemo kino, tržimo oglasni prostor v medijih, organiziramo novinarske konference in še in še in še. Vse to na začetku največkrat zaradi zabave. Za marsikoga iz "drugega življenja"(angl. second life) je ta spletna igra prerasla v "drugo službo". Anekdota govori, da se je nekaj podobnega pripetilo uspešnemu spletnemu čevljarju, v prvem življenju sicer čisto povprečnemu mulcu, ki zadnje mesece zasluži po več sto tisoč lindenskih dolarjev na mesec (1LD je približno 0,4 centa ameriških dolarjev). Seveda pa je njegov zaslužek drobiž v primerjavi z dobički korporacij, ki (tudi) v okolju Second Life obračajo svoje milijone.
Ljudje se v drugem življenju ne zadržujejo samo zaradi zabave in dobička, ampak so v njem tudi politično aktivni, družbeno odgovorni itn. Ob smrti Benazir Bhutto je rezidentka izdelala obeležje in pripravila vse potrebno za poklon v spomin umorjeni bivši pakistanki premierki ter 6. januarja 2008 ob spomeniku pripravila spominsko slovesnost. Novico o spominski slovesnosti je možno prebrati v časopisu Second Life Herald, kije le eden od tamkajšnjih "lokalnih"medijev. PolegHeralda (in drugih medijev) v prostoru Second Life obstaja tudi Reuters. Zaposlena ima dva novinarja - Erika in Adama, za katerima stojita resnični osebi, ki sta zaposleni na Reutersu tudi v prvem življenju. Oba skrbita, da Reuters/Second Life poroča redno in točno, da so blogi zanimivi in video posnetki s kibernetskih prizorišč dobro zmontirani... In če vas vse to še ni prepričalo, da bi se opogumili in vsaj pokukali na splet, kakšno izgleda drugo življenje, vas obveščam, da sem pred nekaj dnevi tam naletela tudi na skupino uporabnikov iz našega mesta. Ce sem pravilno seštela ena in ena, lahko v kratkem pričakujemo, da bo Velenje zaživelo svoje drugo življenje. Se vidimo v Velenju na www.secondlife.com!

AKTUALNO
Bo Pečovnikovo zamenjal Krupič?
Mag. Milena Pečovnik se kljub uspešnemu vodenju Upravne enote Velenje s 1. februarjem poslavlja - Če bo s preverjanjem vse dobro, naj bi njeno mesto zasedel Fidel Krupic - Z ministrovimi imenovanji načelnikov niso povsod zadovoljni
Mag.M ilenaP ečovnik:» Teži me samo to, dan ismou speli vc elotir ešiti
denacionalizacije.«
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 8. januarja - Minister za javno upravo dr. Gregor Virant je prejšnji teden imenoval pet novih načelnikov upravnih enot v Sloveniji (Laško, Ptuj, Škofa Loka, Maribor in Sežana). Ker je pred imenovanjem na ta položaj in pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi treba preveriti verodostojnost dokazil kandidatov in pridobiti dovoljenje za vstop do tajnih podatkov, bo nekaj načelnikov, če bo preverjanje uspešno, imenovanih tudi s 1. februarjem. Med drugim v Upravni enoti Velenje, kjer naj bi bil na ta položaj imenovan Fidel Krupic.
Dolgoletna načelnica Upravne enote Velenje, sedaj vršilka dolžnosti, mag. Milena Pečovnik pa se s 1. februarjem -kljub uspešnemu delu, kar dokazujejo ocene - poslavlja. Kdaj ste bili obveščeni o zamenjavi? »Po telefonu že 13. decembra in od takrat čakam, da pride novi načelnik, se predstavi in prevzame delo.« Kaj pa vam manjka? S čim ste se »zamerili ... «
»Tovrstnih komentarjev bi se vzdržala. Minister je tisti, ki bo pojasnil, zakaj se je tako odločil, kaj ga je k temu vodilo. Sama lahko rečem le, da je bila Upravna enota Vele nje tako lani kot leta pred tem izjemno uspešna. Ne zaradi mene, ampak zaradi ljudi, ki sem jih motivirala in vodila pri delu. Rezultati so bili vedno visoko nad poprečjem v državi.«
Odličnost ni vedno pogoj
Pa tudi vi, kot je slišati, sodite med redke načelnike, ki ste bili vsa leta svojega dela ocenjeni z oceno odlično. »Drži. Ne dvomim tudi, da bo minister, ko bo opravil pregled dela za preteklo leto, to lahko še enkrat potrdil.« Potemtakem boste petico odnesli s seboj
tja, kamor odhajate. Je skrivnost kam?
»Edino, kar je gotovo, je to, da tukaj ne ostanem. Prav se mi zdi, da si novi načelnik zastavi svoj način dela. Naro be bi se mi tudi zdelo glede na to, da sem pet let zagovarjala politiko zmanjševanja števila zaposlenih v javni upravi, da bi zdaj tukaj zame ustanovili delovno mesto. Stroški bi bili preveliki in to se mi ne bi zdelo primerno. Pri tem ostajam načelna.« Kam torej odhajate? Za službo se vam najbrž ni treba bati. Končano imate Pravno fakulteto, magisterij iz javne uprave na Pravni fakulteti, pravosodni izpit... Izkušenj vam ne manjka ... »Ne bom skrivala, da imam nekaj ponudb, vendar še razmišljam.« Novemu načelniku, kaj boste zaželeli? »Da bo delo upravne enote še naprej v skladu s smernicami dobrega javnega upravljanja, odprto, pregledno in strokovno. Če pa bo prispeval k temu, da bo upravna enota še boljša, njeni rezultati še boljši, torej bo ocena plus pet, potem bom res zadovolj na.« Veliko načelnikov, kot je slišati, z odločitvami ministra ni ravno zadovoljnih. Kaj pravite na to?
»Jaz nič. Minister je tisti, ki se je tako odločil. On bo nosil posledice svojih odločitev sam. Dejstvo pa je, da so njegove odločitve najbrž tudi politične. Drugače določenih stvari ne moreš razumeti. Ni pa nuj no, da je tako.«
UE Velenje med najuspešnejšimi v Sloveniji
Kako zadovoljni ste z opravljenim delom v letu 2007?
»Ko pogledam rezultate, se mi usta vedno potegnejo v nasmeh. Zadovoljna sem. Lani smo prejeli v delo in obravnavali 25 odstotkov zadev več kot v letu 2006, sku-
paj 20.985. Od tega smo jih rešili 20.118. To so zadeve s področja upravnih postopkov. Opravili pa smo še 45.814 drugih upravnih nalog. To so tiste drobne naloge, ki jih ne evidentiramo posebej. Gre za menjave listin, overitve podpisov in podobno. Število rešenih zadev je visoko, zaostankov zadev, ki ne bi bile rešene v zakonitem roku, praktično nimamo.««
Zaposlenih vas je koliko? »56 redno zaposlenih. Ne veliko.« Pravite, da je porast na upravnih notranjih zadevah. Najbrž k temu nekaj prispe-
vajo tudi tujci. Kaj pa področje okolja in prostora?
»Tudi tukaj je prišlo do povečanja zadev. Moram pa povedati, da tudi zato, ker smo napravili manjšo reorganizacijo in smo pod okolje in prostor dali tudi področje gospodarstva in kmetijstva. Predvsem je zelo živahen promet s kmetijskimi zemljišči. Na področju okolja in prostora smo imeli tako lani v delu 672 novih vlog, kar je več kot 100 več kot leto pred tem.« Težav potemtakem ni? »So. Teži me predvsem to, da nismo
uspeli v celoti rešiti denacionalizacije. Še vedno imamo deset nerešenih zadev. Od teh jih lahko mi rešujemo samo pet, za ostale bodisi postopek miruje bodisi je ustavljen, ali pa so na drugih stopnjah, na upravnem ali vrhovnem sodišču in podob no.«
Ob sobotah v Velenju delali že prej
V zadnjem obdobju je veliko govora tudi o delu na prvo sobota v mesecu. Minister je odločil, da prva sobota ostaja tudi v prihodnje. V UE Velenju pa ste imeli prakso z delom ob sobotah že prej. »Že leta 2002, ko je prvič prišlo do masovne menjave potnih listin, smo se odločili, da bomo delali šestnajst sobot zapored. Vse zato, da bi si stranke čim lažje uredile dokumente. Tudi mi smo ljudje in razumemo, da stranke delajo, daje delavnik vedno daljši, da se jih veliko vozi in zelo težko pridejo do upravne enote med tednom. Ne glede na to, da danes ni več težav s tem, da je treba obvezno na »svojo« upravno enoto, ampak lahko greš na katerokoli v Sloveniji. Takrat smo uspeli zelo veliko gnečo odpraviti s tem, da smo delali ob sobotah. Moram reči, da sem na prvem pogovo ru, takrat je bil minister Virant še državni sekretar, to omenila in rekla, da se mi zdi pametno, da smo ljudem na razpolago tudi ob sobotah.« Kakšno pa je delo ob sobotah? »Prijetno. Ljudje so bolj sproščeni. Če pridejo, vedo, da bodo zadeve uredili, nimajo težav zaradi dela, z varstvom otrok ...«.
Dobijo zaposleni za delo ob sobotah korektno plačilo?
»Hmm ... Za zdaj to delo urejamo v okviru 40-urnega tednika. Zdi pa se mi, da bi morda vsaj kak dodatek morali imeti. Minister ga baje že napoveduje.« Kakšen je obisk?
»Naj več, gotovo 80 odstot kov, ga je na upravnih notranjih zadevah. Od 130 do 170 strank v poprečju pride ob sobotah, kar je za 4 ure kar veliko.« Poslovanje pa je tudi posodobljeno, tako da težav z gotovino ni? »Seveda. Vse lahko poravnate s plačilnimi karticami.
Šoštanj pred pomembnima jubilejema
Prvih 50.000 evrov evropskih sredstev za Muzej usnjarstva j e v Šoštanj že prispelo - Ivan Napotnik j e i me Šoštanja zapisal na kultni zem ljevid Evrope
MilenaK rstič -P laninc
Šoštanj bo letos praznoval dve pomemb ni oblet ni ci in na obe so nadvse ponosni: 220-letnico ustanovitve Vošnjakove usnjarne in 120-letnico rojstva enega prvih akademsko šolanih kiparjev na Slovenskem Ivana Napotnika. Oba jubileja sta tesno povezana z velikima projektoma, ki nastajata v Šoštanju. Eden je postavljanje muzeja usnjarstva Slovenije, drugi obnova Mayerjeve vile, v katero bodo v Šoštanju postavi li stal no raz stavo del veli ke ga kipaija.
»V Šoštanju se že nekaj časa skrbno pripravljamo na obe obletnici. Naša prizadevanja so usmerjena v negovanje bogate šoštanjske usnjarske tradicije ter v postavitev stalne zbirke Napotnikovih umetniških del, ki so v lasti Občine Šoštanj in ki predstavljajo pomemben element nacionalne kulturne identitete. Z muzejem usnjarstva se bomo poklonili številnim generacijam šoštanj-skih usnjarjev, ki so od leta 1788
AlenkaV erbič:» Na počastitev obehd ogodkov ses krbnop ripravljamo.«
pa do leta 1999 s pridnim delom proizvajali kakovostno usnje, priznano in cenjeno v Evro pi in svetu. Usnjarji in Napotnik so ime Šoštanja že davno zapisali na evropski industrijski in kulturni zem ljevid, zato si v Šoštanju s ponosom in veliko mero odgovor-nos ti pri za deva mo ohranjati bogastvo tega izjemnega izro čila,« pravi Alenka Verbič, svetovalka župana za področje družbenih dejavnosti v Občini Šoštanj.
Veliko Šoštanjčanov se delovanja Tovarne usnja kot pomembnega gospodarskega subjekta zelo dobro spominja. V Šoštanju smo že dalj časa načrtovali projekt muzeja usnjarstva.
Občina Šoštanj je z operacijo Revitalizacija zgodovinskega središča Šoštanj uspešno kandidirala na prvem javnem razpisu za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi, v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij, ki gaje Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko objavila v Uradnem listu Republike Slovenije 1. junija 2007.
"Občini Šoštanj je bilo s podpisom pogodbe o sofinanciranju dodeljenih 513.943 evrov nepovratnih sredstev za prvo fazo omenjene operacije, ki zajema postavitev Muzeja usnjarstva na področju bivše Tovarne usnja Šoštanj. Gre za sofinanciranje upravičenih stroškov v višini 78 odstotkov investicije iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj. Razliko bo zagotovila Občina Šoštanj iz proračunskih sredstev."
Prvo nakazilo za sofinanciranje namenskih upravičenih stroškov v višini dobrih 50.000 evrov je Občina prejela 31. decembra. Za strokovno delo pri projektu Muzeja usnjarstva v Šoštanju je bila s sklepom župana ustanovljena projektna skupina, ki bdi nad projektom te pomembne naložbe. Trenutno poteka faza izdelave projektne in investicijske dokumentacije.
Možnosti zaposlovanja in študija v EU in pri nas
Velenje - V sredo, 23. januarja, ob 17. uri bosta Šolski center Velenje in velenjski mladinski center pripravila v multimedijskem centru Kuni-gunda okroglo mizo na temo Možnost zaposlovanja in študija v EU ter pri nas.
Okrogla miza je namenjena dijakom zaključnih letnikov poklicnih in tehniških šol, ki jih zanima možnost zaposlitve v tujini, o čemer bo za okroglo mizo govorila Mirica Zver z Zavoda RS za zaposlovanje Maribor, ter dijakom ostalih zaključnih letnikov, ki jih zanima možnost študija v tujini. O tem bo spregovorila Monika Bizjak iz Hakes International. Hkrati se bodo lahko udeleženci seznanili še s trgom dela in potreb po kadrih pri nas ter možnostmi štipendiranja. Informacije o tem bo posredovala Joža Jamer Seme z Zavoda RS za zaposlovanje, območne enote Velenje.
Po zagotovilih organizatorjev bo okrogla miza zanimiva tudi za brezposelne, ki morda na domačem trgu ne najdejo primernega dela zase.
■ tp

Na kratko
Večje pristojnosti občin
Z novelo zakona o gradnji objektov so občine dobile zakonsko podlago, da lahko lastnika objektov, ki ogrožajo varnost ali resno kazijo okolico, zavežejo, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela. Če zavezanec v določenem roku ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah. Lastnina je sicer sveta stvar, vendar prinaša tudi odgovornosti, ugotavlja župan Rečice ob Savinji Vinko Jeraj, ki ima v svoji občini eno največjih tozadevnih sramot v celotni Zgornji Savinjski dolini, zato načelno podpira tako imenovani Presečnikov člen v omenjenem zakonu. Potem ko bodo sprejeli odlok, bodo poskušali stvari reševati sporazumno s posameznimi lastniki »spomenikov.« Če pa sporazuma ne bo mogoče doseči, bodo po Jera-jevih zagotovilih upoštevali zakon in reševali stvari po pravni poti.
Zelena luč za parkirišča
V ožjem centru Luč se že nekaj let korenito soočajo s pomanjkanjem parkirišč za osebna vozila, kar povzroča med krajani kar nekaj slabe volje, občasno pa tudi bolj problematične prometne zamaške. Zupan Ciril Rosc se je s sodelavci odločil presekati gor-dijski vozel, na roko jim gre tudi odločitev Celjske škofije, ki začasnemu župnijskemu upravitelju Lojzetu Ternarju dovoljuje odprodajo župnijskega zemljišča za potrebe parkirišča. S prav tako načrtovanimi parkirišči pred občinsko zgradbo nameravajo problem parkiranja rešiti dolgoročno, zatrjuje župan Rosc, ki želi v bližini trgovine zgraditi tudi tržnico. Za nekatere občane je težava tudi javna razsvetljava na zasebnih hišah, zato jo bodo urejali skupaj z ureditvijo pločnika, ki je z vidika prometne varnosti šolarjev in ostalih občanov nujen. Ciril Rosc se zaveda, da bo celotna investicija precejšen finančni zalogaj, kar pa ne bi smelo povzročati prevelikih težav, saj je nekaj investicijskega denarja ostalo še od lanskega proračunskega leta. Poleg tega resno računajo na razpisna sredstva, kar pomeni, da bo osrednji del Luč že letos krepko spremenil dosedanjo podobo.
Aparthotel Natura ponovno sprejema gos te
Sredi decembra je med Zgornjesavinjčani odjeknila vest, daje vrata zaprl prestižni hotel v Lačji vasi, po nekaj tednih pa so si v podjetju Caffe Tropic očitno premislili, saj hotel zopet sprejema goste. K temu so lastnika Darka Sukiča dobesedno prisilili gostje, med njimi še posebej tujci, ki želijo zimske počitnice preživeti v teh krajih. 2200 kvadratna metra velik objekt, kije bil zgrajen pred dvema letoma, trenutno upravljajo v družinskem krogu. Očitno gre za začasno rešitev, saj lastniki preko nepremičninske agencije Agencia hotel prodajajo za 3,6 milijona evrov.
Lučke nogometašice na pohodu
Učenke Osnovne šole Blaža Arniča iz Luč so v preteklem šolskem letu suvereno opravile z vso konkurenco in osvojile naslov državnih prvakinj, z igrami in rezultati pa nakazujejo, da želijo tudi letos krojiti državni nogometni vrh. Potem ko so brez težav osvojile prvo mesto na medobčinskem prvenstvu na Rečici ob Savinji, so kot za šalo premagale vso konkurenco tudi na področnem prvenstvu v velenjski Rdeči dvorani. Varovanke športnega pedagoga Rajka Rudnika so prikazale odlično igro, zavidljivo mero tehničnega in taktičnega znanja, predvsem pa je njihova glavna odlika borbenost in discipliniran pristop k igri, s katerim so povsem onemogočile svoje nasprotnice.
Tradicionalni letni koncert
Godbeniki zgornjesavinjske godbe na pihala bodo v soboto ob 19. uri v nazarski športni dvorani izvedli že sedmi tradicionalni letni koncert, na katerem bodo v strnjeni obliki predstavili delo minulega leta. Umetniški vodja Tomaž Guček napoveduje široko zasnovan program, saj bodo igrali koncertne koračnice in koncertna dela za pihalne orkestre, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji jazza, dixilenda, sambe in narodnozabavne glasbe. Koncertno dogajanje bo po Gučkovih napovedih popestril znan slovenski glasbenik, s katerim želi upravni odbor godbe presenetiti ne samo obiskovalce koncerta, ampak tudi člane orkestra.
Sko ki na Ljub nem odpove da ni
Zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki onemogočajo optimalno pripravo skakalnice, sta tekmi v smučarskih skokih za kontinentalni pokal za ženske, ki sta bili predvideni to soboto in nedeljo, prestavljeni na rezervni termin 2. in 3. februarja, ko bosta na Ljubnem ob Savinji tudi tekmi FIS za smučarske skakalce.
■ EdiM avrič -S avinjčan
Sedemdeset delavcev na cesti
Nazarsko podjetje Glin Žagarstvo, kjer so izdelovali okna in drugo stavbno pohištvo, sta v stečaj pahnila prezadolženost in kapitalska neustreznost - Nihče zainteresiran za dokapitalizacijo
Sedemdeset zaposlenih v podjetju Glin Zagarst-vo, ki je od devetega januarja v stečajnem postopku, je v ponedeljek dobilo sklepe o prenehanju delovnega razmerja. Po zagotovilih stečajnega upravitelja Tomaža Kosa bodo že februarja postopno poklicali nazaj na delo večino delavcev, katerim je obljubil tudi izplačilo treh plač in odpravnine.
Podjetje je že nekaj let poslovalo z izgubo, od lani so imeli blokiran tudi poslovni račun, razlaga direktor Ferdinand Brinjovc, ki vidi v stečaju
Predsednica sindikata Glin Žagarstvo Ana Mavrič:»Zavedamo se, da bo potrebno spremeniti tudi odnos do dela, vendar bo potrebno delavce primerno motivirati.«
možnost dolgoročnega preživetja. »Stečajni postopek smo predlagali zaradi likvidnostne in kapitalske neustreznosti, vendar razmišljamo, da
to ni konec, saj se dogovarjamo, da bi Glin, d. o. o., invalidsko podjetje IPP in na novoustanovljena Tovarna oken Nazarje vzeli Zagarstvo v najem in oživili proizvodnjo. Kot doslej bi proizvajali okna in panelne hiške, saj sta delo in trg zagotovljena,« razlaga direktor propadlega podjetja. Stečaj je bil pričakovan, saj so neplačane obveznosti presegle štiri milijone evrov, predlani pa so od države dobili tristo milijonov evrov pomoči za prestrukturiranje, vendar tudi ta pomoč ni pomagala, ker so bili zelo zadolženi že od leta 2000, ko so kupili lastniški delež od države.
Delavci so že dlje časa opozarjali, da podjetje s takšnim načinom dela nima perspektive, zato so stečaj pričakovali. Predsednica sindikata Ana Mavrič kot ključni težavi navaja nesposobnost vodstvenega kadra in slabo organizacijo dela. »Sindikat stečaju ne nasprotuje, nasprotno, zgodil se je nekaj let prepozno. Na Glin Zagarstvu je že nekaj let enaka plača (cca 400 evrov - op. p.), tako za dobre kot slabe delavce. Očitno je vsem tako odgovarjalo,« ugotavlja Mavričeva, ki od bodočih lastnikov pričakuje pošteno delo in dostojen zaslužek.
■ Edi Mavrič - Savinjčan
Narava kaznuje človeške napake
Prebivalci Zadrečke doline ugotavljaj o, da je država v zadnjih desetletj ih krepko zanemarila urej anje vodotokov - Nujno j e zagotoviti poplavno varnost
Na predavanju, ki sta ga pripravila nazarska območna enota Zavoda za gozdove in Savinjsko gozdarsko društvo, je geografinja Lucija Kolar predstavila dolgoročne cilje urejanja poplavnih območij in alternativne ukrepe, ki naj bi pripomogli k izboljšanju poplavne varnosti v Zadrečki dolini, kjer po ogroženosti še posebej izstopajo Spodnje Kraše in velik del Nazarij. Z opustitvijo izgradnje jezov in naselitvijo poplavnih območij ostaja človek ključni dejavnik vse pogostejših katastrofalnih poplav.
Kolarjeva tako meni, da bi morali na poplavnih območjih prepovedati gradnjo objektov in s tem zagotoviti območja za zadrževanje vode, kjer narasle vode ne bi povzročale škode
Dr. FrancZ agožen je spomnil, da je bilov časih več poplav, v endar niso naredilet olikoš kode, saj so deročo vodo vv eliki meri umirilij ezovi.
na stanovanjskih in drugih objektih. Hudourniški značaj Drete je v zadnjih dvajsetih letih kar trikrat povzročil katastrofalne poplave, ki jih je bolj kot enormni količini padavin v izredno kratkem času potrebno pripisati nespametnemu gospodarjenju z vodotoki in območji ob Dreti. V zadnjih petdesetih letih je bilo ogromno objektov zgrajenih neposredno na poplavnih območjih, kar je po svoje razumljivo, saj se je samo v Nazarjah, tako Kolarjeva, v zadnjih desetletjih števi-
Nap oplavniho bmočjih naj bi bilap repovedana vsakršna nadaljnja gradnja objektov,p ravig eografinja Lucija Kolar, prav tako bi morale bitid oločene meje poplavnev arnosti.
lo prebivalcev povečalo za 900 odstotkov. Na hitrost odtoka vode naj bi vplivali tudi goloseki, ki se v zadnjem času ne izvajajo, vendar posledice v veliki meri ostajajo. Kaj torej storiti za omilitev poplav, se je vprašala Kolarjeva, ki vidi delne rešitve v ponovni izgradnji jezov in pregrad ter mostov brez opornikov. Predvsem pa je po njenem potrebno urejati celotno porečje, brez nega tivnih posledic na kakovost okolja.
V razpravi je dr. Franc Zagožen spomnil, da je bilo v obdobju od 1959 do 1974 na območju Zadrečke doline več kot dvajset poplav, vendar niso naredile velike škode. V zadnjih dvajsetih letih je bilo poplav manj, ven dar z bistveno večjo škodo. Zagožen pravi, da je potrebno vzroke iskati v razliki gospodarjenja z vodotoki. »Urejanje hudournikov je bilo najbolj razvito v Avstro-Ogrski. V zadnjih desetletjih se je urejanje vodotokov precej zanemarilo. Potrebno bo odpraviti hudourniški značaj vodotokov, kar je mogoče napraviti z jezovi. Dve ministrstvi sta obljubili, da se bo območje Drete začelo urejati, vendar očitno ni denarja,« je ugotovil Zagožen, prepričan, da rešitev ni v zadrževalnikih ali poglobitvi struge.
Kako torej v največji možni meri preprečiti poplave, ostaja še naprej odprto vprašanje. Za urejanje vodotokov, ki so državna last, ta ne namenja dovolj denarja. Kar nekaj raz-pravljalcev je kritično ocenilo vlogo Agencije RS za okolje, ki naj bi premalo storila za preprečitev poplavne ogroženosti, čeprav je tudi njena učinkovitost odvisna od denarja. Prizadeti prebivalci Zadrečke doline so zato prepričani, da se bo potrebno organizirati in z vsemi sredstvi pozvati državo, da bo z dejanji, ne samo z besedami poskrbela za poplavno varnost celotnega porečja Drete.
■ Edi Mavrič - Savinjčan
Gostincin emočni predp rotikadilskimz akonom
V sekcij a gostincev pri Območni obrtni zbornici Mozirj e ugotavljaj o, da j e uvedba tobačnega zakona najbolj prizadela tiste gostince, ki strežej o hrano -Gostinci nemočni tudi zaradi lastne neenotnosti
Dejstvo je, da je novela zakona precej spremenila podobo zgornjesavinjskih lokalov, ki se praznijo, kadilci pa vztrajajo v cigaretnem dimu pred vhodnimi vrati. Sekretar mozirske obrtne zbornice Janko Kopušar ugotavlja, da gostinci, ki so se pravočasno prilagodili, ne čutijo tako drastičnega upada, kljub temu pa se morajo spremembe zgoditi čim prej, predvsem pa bi se morale nanašati na vse, ki opravljajo gostinsko dejavnost, ne glede na velikost oziroma vrsto ponudbe.
Po besedah predsednika sekcije Paula Orešni-ka so lani pred sprejetjem zakona sklicali dva sestanka, vendar so gostinci očitno živeli v prepričanju, da zakon v tako radikalni vsebini ne bo sprejet, zato je bilo njihovo angažiranje precej medlo. Po Orešniku, ki je tudi sam gostinec, ni
Predsedniks ekcijez gornjesavinjskih gostincevP aulO rešniko cenjuje, daz aradi protikadilskegaz akonap osledice so, v endar
ned rastične.
pošteno zakona ocenjevati povsem enostransko, saj spremembe zagotovo pozitivno vplivajo na zdravje gostinskega osebja in pravice nekadilcev. Po drugi strani pa je zakon posegel v družabno
življenje ljudi, saj so podeželske gostilne še vedno namenjene predvsem druženju. Člani sekcije predlagajo zlasti spremembo definicije zaprtega javnega in delovnega prostora, ki ga je v veliko primerih praktično nemogoče izvajati. Predlagajo tudi, da se dovoli uživanje pijače v kadilnicah, kamor si jo gost lokala prinese sam, ter da se za kadilnice, ki so fizično ločeni prostori, zahteva milejše tehnične pogoje.
»Prejšnji zakon, ki je omejeval uporabo tobačnih izdelkov, je bil dobro napisan, vendar ga niso spoštovali ne gostinci ne inšpektorji. Gostinci menijo, da so za zagotavljanje spoštovanja predpisov v zvezi s prepovedjo kajenja odgovorni nadzorni organi ter posamezniki, ki kadijo, in ne gostinci. Gostinec ne more in ne sme biti kaznovan, če posameznik kljub opozorilom kadi v prostoru, kjer je kajenje prepovedano,« poudarja Orešnik, s pripombo, da so tudi kadilci, ki zakon dosledno in brez pripomb spoštujejo. Predvsem pa ugotavlja, da sekcije pri obrtnih zbornicah v fazi sprejemanja zakona niso imele prevelikega vpliva, zato v spremembo zakona ne verjame. Največ, na kar lahko računajo, so prostori za kadilce, v kolikor bo ministrstvo za zdravje pristalo v spremembe podzakonskih aktov.
■ Edi Mavrič - Savinjčan

NASI KRAJI IN LJUDJE
Drama v Družmirskem jezeru
»Marsikaj ti pride na misel v takšnih trenutkih. Tudi pomolil sem, a hkrati niti za hip nisem pomislil, da tega ne bi naredil,« pravi predsednik šoštanjskih gasilcev Boris Goličnik, ki je tvegal svoje življenje, da bi da bi rešil človeka iz jezera
Življenje je najbolj dragoceno. In gotovo je ta misel vodila 8. februarja zvečer dolgoletnega lovca Roberta Borovnika, daje na Družmirskem jezeru tvegal življenje za svojega pasjega prijatelja. Na sprehodu ob jezeru se je pes namreč pognal na led, ki pa se je udrl, in neizbežno je sledilo. Njegov gospodar je nekaj časa nemočno opazoval boj živali za življenje, potem pa se odločil tvegati. Poklical je svojega lovskega prijatelja in mu sporočil svoj namen, potem pa se podal na led in skušal rešiti žival. A led je popustil, s komolcem je ob padcu naredil še večjo luknjo in v vodi sta se znašla oba. Ledeno mrzla kopel je bila usodna za psa, začel pa se je lovčev boj za preživetje. Na led se ni dalo povzpeti, trdne površine ni bilo. Bilje kakšnih petdeset metrov od obale.«Vedel sem, da moram plavati, se gibati in ko sem videl, da prihaja pomoč, me je vodila samo ta misel. Rešili me bodo,« pravi Borovnik
Kajti medtem je prijatelj, ki je dobil Borovnikovo obvestilo, že ukrepal. Poklical je prijatelja gasilca, ta pa je obvestil predsednika gasilskega društva Šoštanj mesto Borisa Goličnika.
Življenje je najbolj dragoceno. Vendar Boris Goličnik ni mislil na svoje življenje, ko se je po ledu pognal na pomoč. Klic gaje dosegel v Skornem, sam je takoj alarmiral šoštanjske gasilce in regijski
Boris Goličnik (Foto: mk)
center za obveščane ter nemudoma pohitel k jezeru. Istočasno so prišli, ker je bila lokacija nerodno opisana. Izgubljali so dragocene minute, zato si Goličnik niti neoprem ske oble ke ni nadel, ko se je navezal na vrv in zgrabil lestev ter se začel plaziti proti človeku v vodi. Led je pokal pod njim, tema je bila in moški v vodi je bil po njegovi oceni že precej na koncu z močmi. »Počasi sem se mu bližal, plazil sem se po ledu in mu hkrati pri-govaijal, da bo vse v redu, da naj zdrži,« pripoveduje Goličnik. Gasilci, ki so ga varovali na vrvi, so z upa njem opa zova li, kako se je pone sre če nec ujel za les tev in se za hip celo vzdignil iz vode. A ni imel več moči. Goličnik se mu je skušal približati po lestvi, upal je, da bo s tem malo razbremenil težo, a led je popustil in tudi sam se je
znašel v vodi poleg lovca. Prijel ga je in varoval pred utopitvijo, na pomoč pa se je že plazil Nejc Kort-nik, z nosili. Uspelo jima je Borovnika dvigniti iz vode in namestiti na nosila, da so ga ostali gasilci potegnili na breg, za njim pa še Goličnika. Lovca je oskrbel zdravnik, ki je tudi prispel na kraj dogodka, in drama se je razpletla s srečnim kon cem.
Goličnik je te dni na bolniški. Voda in led sta naredila svoje. Takoj po intervenciji ni čutil bolečin, a telo seje razbolelo. Dogajanje na jezeru, je še živo v njegovih mislih. »Marsikaj ti pride na misel v takšnih trenutkih. Tudi pomolil sem, a hkrati niti za hip nisem pomislil, da tega ne bi nare dil.«
Pomagalo mu je znanje pridobljeno na raznih gasilskih izobraževanjih in zavest, da je treba storiti
vse, da reši življenje. Na koncu tudi svoje, saj bi voda lahko vzela tudi njega.
Ob koncu pogovora nas je posebej opozoril naj zapišemo: »Ob take vrste nesrečah in dogodkih enostavno pokličite regijski center za obveščanje 112 in bo pomoč prišla najhitreje. Škoda je bilo dragocenih minut, ki so minevale, ko je šel klic od ene ga do dru ge ga gasilca.« Gotovo je bilo to usodno za psa, lahko pa bi bilo tudi za človeka. Kljub srečnemu koncu, vendarle ostaja zavest, da je take vrste sreč zelo malo.
»Za tako dejanje moraš imeti veliko srce«, je bil eden izmed sms, ki jih je prejel Goličnik, ko je novica obšla naše kraje. Boris ga gotovo ima.
Milojka Komprej
\V	
^Sftlt-V	u ✓
li #b	4 U 1
	t ^ J i
Bi	Foto: arhiv PDG Šoštanj
Izčrpanemu Borisu pomagata kolega iz vode
Še vedno v ospredju ceste
V 10 vaških skupnostih v občini Šmartno ob Paki lani uresničilo blizu 80 odstotkov programa prednostnih nalog Tam, kjer so bili bolj prizadevni, dobili več - Tudi letos v ospredj u ceste, plazovi ...
TatjanaP odgoršek
Podžupan Občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek, ki hkrati vodi tudi odbor za delo z vaškimi skupnostmi (VS), ocenjuje, da so v slednjih lani uresničili približno 80 odstotkov nalog, predvidenih v izdelanem prednostnem programu. Razlog za v ne celoti izveden program pripisuje temu, da so odbore 10 VS oblikovali šele maja, o tem, katere potrebe bodo imele prednost, pa so se dogovorili dober mesec kasneje. V lanskem občinskem proračunu so za delo vaških skupnosti predvideli 600 evrov, koliko denarja je katera pridobila, je bilo v veliki meri odvisno od prizadevnosti njenega odbora.
»To med drugim dokazuje pregled porabljenih sredstev. Eni odbori so krepko presegli predvideno vsoto, drugi niso izkoristili niti polovice. Seveda imajo tisti, ki so presegli limit, za to dovolj tehtne razloge, kot so denimo odpravljanje posledic lanskih septembrskih poplav. Pri
tem so se nekateri odbori vključili z veliko vnemo in poskrbeli, da so bile posledice manjše, kot bi sicer lahko bile. Ob tem pa ne smemo spregledati še, kje se razprostira katera VS. Potrebe bolj "mestnih" so namreč drugačne kot potrebe »primestnih« ali »obrobnih.«
Čeprav namenjajo v občini že nekaj let precej pozornosti posodobitvi cestne infrastrukture, je lansko septembrsko neurje razkrilo, kje so in bodo še nekaj naslednjih let potrebe največje - na cestah. Poleg odpravljanja posledic so od predvidenih nalog - med drugim - v VS Mali Vrh aktivnosti usmerili še v priprave na razširitev javne razsvetljave, v VS Skorno so uredili nov cestni odsek, v VS Veliki Vrh - Gavce so urejali propuste, obnovili so cesto Zacirkovnik-Klemenc, v VS Gavce - Velikih Vrh so v sodelovanju s Slovenskimi železnicami in občino uredili cestni odsek, tako da so lahko ukinili nevaren železniški prehod. V VS Paška vas so asfaltirali cestni odsek Ježovnik-Forštner-Kitek,
Janko A vberšek:«Odbori VS so marsikje tudi gonilna sila društvene dejavnosti vt amkajšnjemo kolju. Čut zanjo je prin ekaterih zeloi zrazit.«
cestišče so urejevali tudi v VS Podgora, v VS Slatina, v VS Rečica ob Paki pa so asfaltirali cestni odsek Bin-Roje.
Poleg posodabljanja cest, ki bodo narekovale ritem dela VS tudi letos, se bodo v naslednjih dneh lotili uresničevanja naloge, ki so jo predvideli lani - ureditve ekoloških otokov.
Iz dela gasilskih društev
PGD Paška vas - Še eno delovno in uspešno leto
Paška vas, 12. januarja - Med tistimi, ki običajno v prvih dneh novega leta na občnem zboru pregledajo opravljeno minulo delo ter se dogovorijo o smernicah delovanja v tekočem letu, so člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD). V Gasilski zvezi Velenje jih deluje blizu 3000, vključena pa so v dejavnost 14 PGD. Tako kot lani so prvi »položili račune« člani PGD Paška vas.
Na 88. občnem zboru, minulo soboto, j e predsednik društva Milan Drofelnik ugotavljal, daje za njimi še eno delovno in uspešno leto. V zajetnem poročilu je izpostavil prispevek članov pri reševanju imetja in odpravljanju posledic ob lanskih septembrskih poplavah, manjša vzdr-ževalno-obnovitvena dela v gasilskem domu, posebno skrb so namenili izobraževanju gasilcev, društveno dejavnost pa so popestrili še z nekaterimi drugimi aktivnostmi. Zelo veliko truda in dela je zahtevala prireditev Noč na vasi, ki so jo lani prestavili z avgusta na julij. Drofelnik se je zahvalil vsem, ki so jim pri uresničevanju zastavljenih nalog stali ob strani in jim pomagali po svojih močeh.
S
Sprejem novim članov
Marko Kumar, poveljnik društva, je povedal, da je poveljstvo delovalo na petih področjih. Med najpomembnejšimi je usposabljanje in izobraževanje članov, na katerem je bil trud poplačan. Različnih oblik izobraževanja se je udeležilo 16 gasilcev, 6 operativcev je bilo na strokovnem usposabljanja na Učnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani. Pripravljenost 45 aktivnih operativcev je precejšnja, saj jih je ne glede na čas intervencije razpoložljivih 15. Po navedbah Kumra so se lani z odličnimi rezultati na tekmovanjih izkazale tudi njihove desetine, na gasilskih vajah zanje se je urilo več kot 100 članov društva. Lani so zabeležili dve intervenciji. V eni so gasili požar na podrastju v gozdu v Skornem, obsežnejše delo pa jih je čakalo ob septembrskih poplavah. »Moram povedati, da smo v zadnjih minutah rešili Paško vas pred zali-tjem. Na dvodnevni intervenciji je sodelovalo 33 gasilcev, strošek intervencije pa smo ocenili na 9500 evrov.« Preventivna dejavnost je ena od pomembnih stalnih nalog društva, ki so jo tudi lani izvedli vzorno.
V letošnjem delovnem programu so gasilci Paške vasi - poleg izvajanja rednih operativnih dejavnosti (izobraževanje, tekmovanja, vaje...) - predvideli nekatera investicijsko-vzdrževalna dela na obeh gasilskih domovih, aktivnosti ob mesecu požarne varnosti, izvedbo utečenih društvenih dejavnosti ter prireditev Noč na vasi.
Ob koncu občnega zbora so podelili priznanja za dolgoletno delo v gasilstvu, priznanja Gasilske zveze Velenje ter plaketo veterana, v svoje vrste pa so sprejeli 5 novih članov.
■ tp
MESTNA OBČINA VELENJE
sporočilo za javnost
Nova odredba o uradnih urah v občinski upravi MO Velenje - POPRAVEK
Spoštovani,
obveščamo vas, da je v sporočilu za javnost z naslovom Nova odredba o uradnih urah v občinski upravi MO Velenje prišlo do napake.
Pravilno je:
Uradne ure Mestne občine Velenje bodo od 1. 2. 2008 dalje:
-	ob ponedeljkih in torkih od 8. ure do 14. 30,
-	ob sredah od 8. do 16. ure in
-	ob petkih od 8. do 13. ure.
Za napako se opravičujemo in vas prosimo za razumevanje!
"»HAS
Godbeniki voščili srečno novo leto
»Srečno novo leto!« so na znak svojega dirigenta Matjaža Emerši-ča vzkliknili godbeniki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in dali piko na i zadovoljstvu po odlični izvedbi zanimivega glasbenega programa. Skupaj s solisti so navdušili polno dvorano doma kulture.
Tradicionalni novoletni koncert se je v petek, 11. januarja, začel s Knjigo prigod za pihalni orkester Roka Goloba, nadaljeval pa s krstno izvedbo Jazz suite za saksofon, ritem sekcijo in pihalni orkester Igorja Lundra. Kot solisti so nastopili saksofonist Jure Pukl in njegovi kolegi v kvartetu - Savo Miletič na klavirju, Robert Jukič na kontrabasu in Gašper Peršel na tolkalih. Kombinacija seje pokazala za odlično.
Jure Pukl, kije kot nekdanji član godbe nastopil v rudarski uniformi, je bil navdušen: »Presenečen sem, da je krst naše skladbe tako zelo uspel. Nastop sem doživel čustveno močno, saj s pihalnim orkestrom nisem nas to pal že kak šnih 8 let. Presrečen sem, da se je to zgodilo, in vesel, da smo igrali jaz-zovsko skladbo, kar je moja glasba, ob tem pa ni ravno običajna za pihalni orkester. Tudi vaj nismo imeli veliko, zato smo toliko bolj zadovoljni z izidom.«
Tudi komponist skladbe Igor Lun-
der je bil zadovoljen: »Super je bilo, zelo dobro je bilo zaigrano. Jure pravi, da niso veliko vadili! Ja, tako dobri so, da jim je brez veliko vaj tako odlično uspelo.«
Komaj se je navdušenje malo poleglo, že je bilo na vrsti drugo. Godbeniki so občuteno spremljali solistko Alenko Godec pri sklad-
Izzvenelo je občuteno, nežno, doživeto. Tako je svoj nastop in celoten koncert doživela tudi Alenka Godec: » S pihal ni mi orke stri sem nastopila že večkrat, z vašim pa doslej dvakrat, na odprtju trgovine lani in tokrat. Vendar se ta dva nastopa ne da primerjati. Vsekakor ima zame mnogo večjo težo
nega koncerta je bil hkrati slovesen in priložnostno naravnan. Poleg že navedenih skladb so godbeniki izvedli še Potpuri Jožeta Privška, Grka Zorbo Miklosa The-odorakisa in Ljubljanske razglednice Mojmira Sepeta. Vse to v rednem programu, seveda pa ni šlo brez dodatkov. Prvi je še dodatno pognal kri po žilah, to je bila židovska skladba Rikudim Jana von dem Roosta, drugi pa tako ali tako ni
TA
m W1 "i afc
¿J' r
i ■
i ¡3 3
# / f/i
*>%, -id.J
■¿a
i k
V pO

■ - 1 M
bi Mirana in Anastazije Juvan s Slovenske popevke Boljša kot prej v priredbi Patrika Grebla. Alenka se je na oder vrnila še dvakrat, ob skladbah Mojmira Sepeta Med iskrenimi ljudmi in Anje Rupel Ni me strah.
V '
nii
M

fc-M i v
U-Jv L:
• X- T ."i,
nastop na koncertu, v dvorani, pred zbra nim občin stvom.
Tudi v Velenju sem že večkrat nastopila, zato poznam velenjsko občinstvo. Na odru se nisem delala lepo, ko sem občinstvo zelo pohvalila. Res sem prepričana, da je vaše občinstvo glasbeno izobraženo in pozna kakovost. Nocoj sem čutila, da ljudje ploskajo iz resničnega navdušenja in zadovoljstva.
S koncertom sem zelo zadovoljna, toliko bolj, ker smo imeli malo časa za vaje, skladba Boljša kot prej je bila prirejena šele pred kratkim. Ampak z orkestrom smo se odlično ujeli. To je zelo pomembno, ker sem zapela tri balade, pri teh pa se je treba zelo ujeti v ritmu. Pri tako veli kem orke stru je pomemb no, kakšen je dirigent, kaj zna izvabiti iz glasbenikov in kako jih zna včasih tudi »brzdati«. Sicer pa so člani orkestra krasni fantje, odlični glasbeniki, izbor skladb je bil pravi - skratka, lepo je bilo.«
Letošnji glasbeni izbor novolet-
mogel manjkati - Radetzky marš.
In še komentar dirigenta Matjaža Emeršiča? »Dajebilo občinstvo navdušeno, seje slišalo v dvorani, to pa pome ni, da smo v orke stru svoje delo dobro opravili. To je obveza za naše naslednje nastope in potrudili se bomo, da zaupanje naših zvestih poslušalcev upravičimo.
Priprave na nastop niso bile enostavne, kar je vedno takrat, ko je več solistov. Vaje so bile koncentrirane, imeli smo samo dve, in takrat je bilo treba narediti največ. To nam je uspelo,« je sklenil Emer-šič, ki se že usmerja k naslednjim nastopom. V abonmajskem ciklusu bo marca na sporedu koncert obeh šolskih pihalnih orkestrov, v aprilu pa pomladanski koncert pihalnega orkestra. V aprilu bodo nastopili še na državnem tekmovanju pihalnih orkestrov, junija pa jih čakajo predvsem nastopi v okviru dneva rudarjev.
■ DianaJ anežič
Katice ink olednice
Velenje - Danes ob 20. uri bodo v dvorani Nove nastopile odlične Katice, ženska vokalna skupina iz Ljubljane, v kateri pojeta tudi Velen-jčanki, sestri Trampuš. Koncert nosi naslov »Oj, fiole«, izvajale pa bodo kolednice, ki sodijo v čas od Miklavža do svečenice.
Katice druži navdušenje nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi in želja po iskanju novih poti, ki povezujejo stare, preproste in lepe pesmi z novimi časi in modernimi okusi. Prepevajo izvirne ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin, še najraje one z obrobja slovenskega etničnega prostora, iz Rezije, Bele krajine, Istre in Prekmuija, kjer so pod vplivom sosednjih kul-
KOLONA
Med sosedi
Ana Kladnik
„Ali se v Sloveniji še čuti kaj sovraštva do Nemcev zaradi dogodkov med 2. svetovno vojno ", je zanimalo češkega kolega. „Ah, kje pa ", mu odgovarjam, „travme vojnih in povojnih dogodkov se danes v Sloveniji kažejo drugje". Povem mu še družinsko zgodbo, kako staro mamo, kljub vojnim grozotam, kijih je doživela, ni odvrnilo od tega, da le nekaj let po vojni svojemu sinu ne bi dala čisto nemškega imena.
Tudi sicer je tedanja jugoslovanska zunanja politika do Zahodne Nemčije rahljala napetosti. V predhodniku Našega časa, Velenjskem rudarju, najdemo članke iz petdesetih let prejšnjega stoletja o obiskih velenjskih rudarjev in organizacij pri zahodnonemških kolegih in obratno. Poleti leta 1954 so člani velenjskega rudarskega kolektiva odpotovali na Bavarsko, kjer so se kot gostje sindikalne organizacije lahko seznanili z uspehi, življenjskim standardom in delom nemških rudarjev. Popotniki so po nemški deželi srečevali brezkončne kolone avtomobilov in motoristov, in kakor je ugotavljal pisec članka, je to „tipična slika industrijsko močno razvite države. Brez dvoma bi bilo lepo in dobro, da bi tudi naši delovni ljudje zmogli nekaj takšnega, samo ne na račun slabše prehrane". Še številnejši so prispevki o obisku velenjskih rudarjev v Avstriji. Času primeren je naslednji zapis: „V glavnem so rudniki precej mehanizirani, in to v zadnjem času, ko jim pomaga reševati veliko gospodarsko stisko Maršalov plan. Povsod smo opažali to pomoč, katera pa od Avstrijcev zahteva vsekakor gospodarsko odvisnost. Ob tej priliki smo se s hvaležnostjo spomnili naše svobodne in neodvisne domovine in na to, da lahko gledamo vsakomur jasno in vedro v oči". V tujino pa niso potovali le rudarji in predstavniki rudarskih organizacij. Vtise je strnil srečni dijak v članku, ki ga je naslovil: »Živio Tito", tako so nas pozdravljali v Avstriji«. Kot piše, nikoli ne bo pozabil lepih dni kopanja in vožnje s čolni po jezeru, dobre hrane in prijaznih Avstrijcev. Najlepše pa je bilo, ko so se z avtobusom odpravili na izlet po Koroški in fant sije obisk Celovca zapomnil po množici trgovin, kijih je tam videl. Tudi sicer so jugoslovanski otroci večkrat preživljali počitnice na drugi strani meje. Avstrijski novinar, kije hodil po Jugoslaviji kot nemški vojak, je napisal v graškem listu ves navdušen o naših otrocih, ki so bili na počitnicah v Avstriji. „Bilo je v julijskih dneh leta 1943. Vroče in neizprosno je žgalo sonce na kolono, kije stopala po neki zmehčani, asfaltirani cesti Jugoslavije. Iz marsikaterega okna redkih hiš je strmelo dvoje prestrašenih otroških oči, čakalo prihajajočo vojsko in ji sledilo, dokler se ni izgubilo v daljavi. Žene so svojo radovednost premagale, a možje... mož ni bilo, bilo so pred nami, ali za nami, ali nekje v kraških gorah Jugoslavije. Toda tiste otroške oči so bile vedno pred nami in se zajedale v naše potne obraze, v -naše uniforme, v naše orožje... Devet let pozneje slišim vesel otroški živžav. Otroci iz Jugoslavije, bolje rečeno iz Slovenije, preživljajo počitnice pri nas v Avstriji. Večina se jih je že spoprijateljila z avstrijskimi taborniki „Rdečimi Sokoli". Sicer pa je otroški jezik mednaroden."
tur postale še posebej raznolike. Pojejo tudi sodobne priredbe ljudskih pesmi. Velik izziv jim je povezovanje starega z novim, tradicionalnega s sodobnim.
Katice so že večkrat pripravile tematske koncerte, ki so se navezovali na eno od pokrajin (Rezija, Bela Krajina...) ali vsebinsko na določeno temo (ljubezen, rojstvo, letni čas...). Tokrat so izbrale kolednice iz vseh slovenskih pokrajin, zato bodo na nocojšnjem koncertu publiko s pesmijo popeljale v praznični čas zimskega koledovanja, ki se začenja z Miklavžem, nadaljuje z božičnim in nato novoletnim praznovanjem do Svetih treh kraljev, zaključi pa se s svečnico. Vabljeni!
Nai zposojo2 00p ustnih kostumov
Velenje - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje že vrsto let v predpustnem času ponuja staršem v izposojo številne otroške pustne kostume. Ker jih vsako leto še dokupijo, jih imajo letos že okoli 200. Pust bo letos pohitel - zimo bo preganjal že v začetku februarja - zato bodo izposojo pustnih kostumov v Vili Mojca začeli že v ponedeljek, 21. januarja. Vsak delavnik od tega ponedeljka dalje si lahko izberete in izposodite kostume med 10. in 12. uro. Pustu so že posvetili tudi januarske Torkove pete, kreativne delavnice za otroke, sodelovali pa bodo tudi na šoštanjskem otroškem mini karnevalu, saj ga v Velenju žal spet ne bo.
Sicer pa se na MZPM Velenje in vseh osnovnih šolah v Šaleški dolini v tem času že pripravljajo na letošnji otroški parlament. Predstavniki višjih razredov osnovnih šol se bodo tudi letos zbrali v sejni dvorani Mestne občine Velenje, kjer bodo 6. februarja govorili o prostem času mladih in zabavi. Zato sedaj potekajo otroški parlamenti po šolah, kjer bodo tudi zbrali predstavnike za medobčinski otroški parlament. Na njem bodo tudi letos mladi delali v skupinah, sklepe in ugotovitve pa na koncu glasno predstavili odraslim, ki jim lahko pri njihovem lepšem preživljanju otroštva in mladosti največ pomagajo.
■ bš
107,8 MHz
\/&BUM8KU IDO C£\S©P[]SD0l
Glasbene novičke
Nove moči
Ob letnih prelomnicah delamo različne bilance, ocenjujemo, kako smo bili uspešni in sprejemamo nadaljnje načrte, obvezno povezane z odločitvijo, da bomo odpravili vsem kar je slabo in da bomo boljši. Potem pa gre čas svojo pot in zgodbe se največkrat ponovijo.
Za velenjskimi radijci je dokaj uspešno leto. Večino zastavljenih nalog smo izpolnili in tik pred koncem leta tudi uspešno »prestali« celovito analizo Agencije za pošto in elektronske komunikacije (APEK), ki je podrobno preverila, če so v našem programu zastopane vse zahtevane programske vsebine - informativne in kulturno-umetniške, otroške, mladinske, verske, športne in kulturno-zabavne. Komisija je tudi ocenila, da Radio Velenje v programu zagotavlja objektivno in nepristransko obveščanje prebivalcev lokalne skupnosti ter
uravnoteženo predstavlja različna menja in stališča o političnih, kulturnih, verskih, gospodarskih in drugih vprašanjih pomembnih za tukajšnje prebivalce. Prav tako je komisija ugotovila, da je v programu dovolj slovenske glasbe in da ne presegamo kvote ekonomsko propagandnih sporočil. Tako ostajamo lokalni radio posebnega pomena.
Seveda bomo skušali biti v letošnjem letu še bolj aktualni in informativni, prisotni tam, kjer se dogaja kaj zanimivega. Veseli bomo, če nam boste pri tem pomagali. Lažje nam bo, če nas pokličete in nas o zanimivih dogodkih informirate. Naši telefonski številki poznate 897 5003 in 897 5004. Seveda pa nam lahko pošljete tudi elektronska sporočila na radio.velenje@siol.net.
Naše vrste bomo v prihodnje okrepili s kakšnim novim glasom. Usposabljanje smo začeli tik pred koncem leta. Seveda se nam še vedno lahko pridružite, če imate veselje do radijskega dela. Pridite, pokličite, preizkusili vas bomo in se morda dogovorili za sodelovanje.	■
Končan je II. mednarodni festival tolkalnih skupin - BUMfest
Festival je potekal med 8. in 12. januarjem v Žalcu in je popolnoma uspel - Število gledalcev se je v primerjavi z lanskim povečalo, kvaliteta nastopajočih, še posebej gostujočih, pa je bila na izredno visoki ravni
Na 5-dnevnem festivalu je 5 koncertov obiskalo 1400 gledalcev, če prištejemo še dve matineji, ki so jih člani SToP-a, slovenskega tolkalnega projekta, odigrali za šolsko mladino, je številka večja še za 600 gledalcev. To je vsekakor vzpodbudno za nadaljevanje tega festivala, ki bo - očitno, postal tradicionalen. Organi-zatoije veseli to, da je publika prišla v tako velikem številu in da so bili celo sami izvajalci prijetno
presenečeni nad tem; po koncertih so publiki namenjali zgolj komplimente. Koncerti sami so bili raznoliki, od povsem melodičnih do druge skrajnosti, ritmičnih nastopov, kar je glede na pestrost izbire skupin povsem normalno.
Korak naprej so bile tudi glasbene delavnice ob dopoldnevih, ki so se jih množično udeleževali predvsem tisti, ki se intenzivno ukvarjajo s tolkali. Zaživelo je
tudi dogajanje v avli kulturnega doma, kjer je potekalo spremljevalno festivalsko dogajanje. Dobri obeti pa so napovedani tudi naprej, saj bodo vplivni gostje, ki so te dni gostovali v Žalcu, dobro ime ponesli preko meja in festival povezali z ustanovami, ki ga lahko naredijo še večjega in ugodnejšega.
Festival BUMfest bo v Žalcu očitno tudi drugo leto.
L H
>

i k V ? ^ ii
jl'tflm
JI áüi M r *
* A
TOV-W'v.
It- C 1

Foto: Ciavier Percussion de Lyon in Global Percussion Network. (Foto: DT in V.F.)
Gušti in Polona živita v veri
V januarju se je na radijskih postajah pričel predvajati peti sin-
2008, mogoč samo v digitalni obliki (mp3 format) na naslovu: www.mZone.si.
Christina ima sinčka
V petek, 11. januarja, je priljubljena pevka Christina Aguilera postala mamica. Povila je sinčka, za katerega pa takoj po rojstvu s svojim partnerjem 30-letnim Jordanom
gle z albuma GP Guštija in Polone. Tokrat je to lahkotna, simpatična pop elektro pesem Živim v veri, ki bo izjemoma samo radijski single. Gušti in Polona pa bosta z zasedbo aktivna tudi na koncertih. Med drugim so se v letu 2007 poleg številnih klubskih in festivalskih nastopov predstavili tudi v Zagrebu, za leto 2008 pa poleg domačih načrtujejo še nekaj nastopov zunaj meja domovine.
X za deset let Lare B
Po udarnem Mindhackerju se Lara B predstavlja z novim glasbenim projektom. Deset let uspešnega avtorskega ustvarjanja je namreč zaznamovala z izidom albuma X, na katerem je 10 do sedaj še neiz-danih različic njenih skladb. Med njimi so žive izvedbe skladb iz oddaje Izštekani, akustične predelave s prvega in drugega albuma in predelava Kreslinove Dan neskončnih sanj. Album X je zanimiv tudi zaradi načina distribucije, saj gre za prvi izid albuma na spletnem portalu mZone. Nakup je namreč od petka, 11. januarja
I ■
I ■
I ■
I
LESTVICA
DOMAČE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Vrstni red v nedeljo, 13. 1. 2008
1.	Tapravi faloti - Sedem otrok
2.	Ansambel Ajda - Deklica
3.	Ansambel Pogum -Tovornjakar
4.	Frajkinclari - Pa je le fajn
5.	Zreška pomlad - Med prijatelji
6.	Novi spomini - Postoj dekle
7.	Ansambel Braneta Klavžarja -Ker smo najraje doma
8.	Ansambel Rubin - Zame si isti
9.	Veseli Gorenjci - Se spomniš
10.	Ptujskih 5 - Navihano dekle ... več na:
www.radiovelenje.com
■ Maja Oderlap
I ■
I ■
I ■
I
sicer deluje že več kot dvajset let, do zdaj pa so prodali že okrog 32 milijonov izvodov svojih albumov. Najbolj so znani po skladbah Self Esteem, Pretty Fly (for a White Guy), Why Don't You Get a Job in drugih.
Tudi sosedje bodo izbirali za Eurosong
Tudi na sosednjem Hrvaškem se pripravljajo na nov izbor za evro-vizijsko popevko. Zaradi slabega rezultata skupine Dragonfly in Dada Topica na lanskoletnem Eurosongu v Helsinkih so naši sosedje za letos spremenili pravila igre. Poleg javnega razpisa za sodelovanje na DORI 2008, preko katerega so izbrali štirinajst skladb, so sosedje k sodelovanju povabili še
Bratmanom še nista izbrala imena. V ožjem izboru naj bi bila imena Jake, Jackson in Max. Svojim bližnjim je 27-letna pevka kmalu po porodu sporočila, da je tako z njo kot z otrokom vse v redu.
Prihaja osmi album skupine Offspring
Kalifornijska rock skupina Offspring bo po skoraj petih letih premora izdala nov studijski album. Kot je povedal njihov vodja, Dexter Holland, skupina že nekaj časa pripravlja material za novo ploščo, zdaj pa delo počasi zaključujejo. To bo že osmi album kalifornijskih glasbenikov, pri njegovem nastanku pa se jim je pridružil tudi nov bobnar Josh Freese (Nine Inch Nails, The Vandals, Devo, Viva Death, A Perfect Circle). Skupina
Í

deset priznanih hrvaških avtorjev in izvajalcev. Na ta način želijo izbrati dobro skladbo in vrniti ugled, ki ga je Hrvaška na evrovi-zijskem izboru nekoč že imela.V začetku februarja bodo vse pesmi predstavili v dveh oddajah, 22. in 23. februarja pa bo v Opatiji potekal polfinalni in finalni izbor. O zmagovalcu bo odločal seštevek točk telefonskega glasovanja in strokovne komisije.
9'
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	BACKSTREET BOYS - Helpless When She Smiles
2.	MUTYA BUENA - A Boy Baby
3.	TOKIO HOTEL - An deiner Seite
Helpless When She Smiles je novi single skupine Backstreet Boys z njihovega zadnjega albuma Unbreakable, ki je izšel konec oktobra lani. To je prvi album, ki so ga Backstreet Boys posneli kot četverica, potem ko je skupino leta 2006 zapustil Kevin Richardson. V zasedbi zdaj ostajajo Nick Carter, Howie Dorough, Brian Littrell in AJ McLean, ki pa s Kevinom ostajajo v dobrih odnosih.

17. januarja 2008
^ »Ne, tokrat ne grem v mrzlo vodo, pa čeprav je potapljaška obleka kar dobra zaščita pred mrazom. Ne morem si privoščiti, da se prehladim,« je, in to na kolenih, povedal svojemu potapljaškemu prijatelju Anton Travner. Z novim letom je namreč »ta glavni« za nadzor na scheengenski meji, torej na naši meji s Hrvaško. Ni kaj, odgovorno delo, ki človeka prisili tudi, da se odpove največjemu užitku za potapljača -potapljanju. Da bo le v službi ostal na površju in uspešno »plaval«!
Medtem ko se januarja eni rekreirajo v jezerih, drugi ob njih. Med njimi je tudi Renata Natek, ki se bo kmalu spet odpravila v tople kraje, natančneje na Kubo. Je namreč odlična turistična vodička, da zmore vse napore potovanj, pa si moč nabira tudi s tekom okoli Skalskega jezera. Če le gre, to počne pogosto, tudi pozimi. Ko konča, se je treba pa malo nasloniti. In takrat pride prav tudi avto.
^ Še en zimski potapljaški utrinek. Učitelj tehničnega pouka Jernej Herman in lokalni politik Benč Strozak - ki se bojda seli v Celje, na delo pa se vozi v Ljubljano - se ne bojita vode. Sploh mrzle ne. »Človek se nanjo težko navadi,« pa priznavata oba. Bolj kot jezersko dno ju sicer privlači morsko, a nanj bo treba še malo počakati. Pozimi tudi morje ni najbolj mamljivo.
Metulji v tople kraje
Tudi nekateri metulji se pozimi selijo v toplejše kraje, znanstveniki pa si belijo glave s tem, kako naj' dejo pot. Določena vrsta kanadskih metuljev se namreč pozimi preseli vse do Mehike, pri čimer jim edinstvena biološka ura pomaga, da za kompas uporabijo sonce. Isti »mehanizem« naj bi bil pri njih odgovoren tudi za uravnavanje prehranjevanja in spanja. Genetske raziskave za zdaj kažejo, daje za to odgovorna beljakovina, imenovana kripto-hrom. »Možgani metuljev so komaj večji od bucikine glavice, pa vendar imajo to izredno sposobnost, zato bi to res radi razumeli,« je dejal nevrobiolog Steven Reppert z Univerze v Massachusetsu.
Slovenci si niso mogli privoščiti počitnic
34 odstotkov Slovencev si leta 2006 ni moglo privoščiti enotedenskih letnih počitnic. Počitnice si je leta 2006 privoščilo 66 odstotkov gospodinjstev. Med najrevnejšimi je takih, ki si lahko privoščijo enotedenske počitnice, 37 odstotkov, med pre mož nej ši mi gospo -dinjstvi pa jih je 93 odstotkov. Ustrez ne hra ne si sicer ni moglo privoščiti 13 odstotkov gospodinjstev, avtomobila si ni moglo privoščiti 5 odstotkov gospodinjstev,
Prek spleta tako lahko spremljate premierjeve govore, videoposnet-ke pa lahko tudi komentirate. Za zdaj je urad naložil le dva posnet-
računalnika pa 8 odstotkov. Nepričakovanih stroškov si ne more privoščiti 40 odstotkov Slovencev. Na vprašanje, ali bi si lahko privoščili nepričakovane stroške za 375 evrov iz lastnih sredstev, je nikalno odgovorilo 40 odstotkov vprašanih. 10 odstotkov gospodinjstev živi v premalo svetlem bivališču, 4 odstotki pa si niso mogli privoščiti toplega stanovanja. V stanovanjih, v katerih so težave z vlago, je živelo 22 odstotkov gospodinjstev, 19 odstotkov pa jih je moralo občasno prenašati hrup, ki so ga povzročili sosedje, ali hrup z ulice. Desetina vseh gospodinjstev je imela v bivalnem okolišu težave s kriminalom.
Moder ni
pred sed nik vla de
Sodobnim možnostim komuniciranja sledi tudi urad predsednika vlade, saj ima po novem svoj kanal na YouTubu. Urad premierja Janše na omenjeni strani nima svojega podportala kakor, denimo, britanska kraljeva družina, temveč se je prijavil kot običajen uporabnik.
* >
ka, in sicer premierjevo novoletno voščilo in njegov nagovor ob začetku predsedovanja Svetu Evropske unije. V treh dneh sije kanal ogledalo okoli sto obiskovalcev, v prihodnosti pa premierjevi strani zagotovo lahko napovemo dobro obiskano st.
Boeing čaka težko delo
Če želi Boeing svoj ponos - letalo 787 dreamliner - spraviti v zrak, mora zagotoviti, da bo letalo varno pred tero ris tič nimi napa di. Možnost terorističnega prevzema je po oceni ameriške zvezne agencije za letalstvo za zdaj prevelika, saj meni, da bi lahko tero risti zlahka izkoristili dreamlinerjev inter-netni sistem. Da bi namreč prevzeli nadzor nad letalom, bi zlikov-ci potrebovali le osebni računalnik in malce zahtevnejše računalniško znanje. Da bi pridobil dovoljenje za letenje, mora dreamliner izpolniti niz zelo podrobnih zahtev, pri
čemer ga ovira pomanjkanje časa, saj je prvi let predviden za marec. Kot so sporočili iz Boeinga, so programerji že naredili nov sistem, a ga še niso preverili.
Veli ko roj stev v naši deželi
Lani je bilo v slovenskih porodnišnicah 19585 porodov, kar je 784 ali 4,2 odstotka več kot leta 2006. Z Inštituta za varovanje zdravja so še sporočili, daje bilo med novorojenimi nekaj več kot tri odstotke dvoj čkov ali troj čkov. Leto 2007 je
bilo sicer že četrto zapored, ko se je v Sloveniji rodilo več otrok kot v predhodnem letu, s čemer se je prekinilo negativno gibanje, ki poteka že vse od leta 1988 in je svoje dno doseglo leta 2003 s 16917 porodi. Lani je tudi prvič po letu 1994 število porodov preseglo 19 tisoč.
Kazen zaradi pos me ha Vati ka nu
Slovaška zasebna televizija bo morala plačati 60 tisoč evrov globe, ker naj bi se posmehovala Vatikanu glede njegovih nasvetov za vožnjo. Svet za televizijski program je presodil, da vsebina oddaje, ki jo je lani posnela komercialna televizija Joj's, žali verska čustva. V oddaji so se posmeho-vali navodilom Vatikana, naj verniki krščansko ljubezen uporabljajo tudi pri vožnji. Najspornej-še naj bi bile izjave, da duhovniki niso najboljši strokovnjaki za nasvete o prometu, saj ima Vatikan le dva kilometra glavne ceste, zadnja prometna nesreča tam pa se je zgodila pred več kot pol leta.
Po velenjsko
Zaradi štorov ne vidimo več dreves.
Skoraj vse
Za dohodnino bodo letos namesto nas občanov vse naredili kar na davčni upravi. Le neko malenkost bodo še prepustili državljanom. Plačilo.
Brez potrebe
Po dolgoletnih prizadevanjih j e zdaj jasno, da v Zgornji Savinjski dolini ne bo klavnice. Le zakaj še sploh pri nas potrebuj emo klavnice, ko pa kmetj e pra-vij o, da bodo živino prodajali na tuje. Še čez mejo j im j e ne bo več treba gnati.
Manj je bolje
Na ministrstvu za zdravi e Zofije Mazej se bojda le bolj zanimalo za nauke nekaterih alternativnih zdravil-cev. Predvsem tistih, ki zagovarjajo tezo: manj jemo, bolj smo zdravi. Ob podražitvi hrane in pomanjkanju denarj a za zdravstvo j e to najboljša rešitev.
Naša lipa
Vsaj za nekatere se vse bolj potrjUj e, da le lipa naše slovensko drevo. Nacionalna Lipa.
Jaslice
Tudi na območlu še ne rojene Saše so letos postavili precej večl ih ali manjših jaslic. V bodoče j ih bodo ponekod lahko kar ob jaslih v sedanjih hlevih. Če bo šlo tako naprej, bo v njih res ostal le še kak osel.
Eno in drugo
V teh dneh imamo razl prodaj e z močno znižanimi cenami ln imamo podražitve. Prvih j e res več, a so druge veliko bolj občutne.
Ljubi odpadki
Odpadki vse bolj pridobival o vrednost. A ne
za tiste, ki j ih ustvarj a-j°.
Nevoščljivost
Zadnji čas poslušamo toliko hvale vlade ln nekaterih drugih institucij, kako skrbij o za socialno ogrožene, da je nekaterim kar žal, da niso med njimi.
REPORTAŽA
Trojček v Šoštanju
j
20. novoletni koncert
Združeni v projektu novoletnih koncertov so pred šoštanjsko publiko minulo nedeljo nastopili v tamkajšnji športni dvorani MePZ Svoboda Šoštanj ter MePZ Mavrica in orkester Simfonika z Vrhnike. S šestim nastopom so končali letošnjo novoletno turnejo, ki jih je vodila iz Borovnice, preko Vrhnike in Ljubljanske filharmonije do Šoštanja. Oba zbora in simfoniki so skupaj odpeli in zaigrali sedemnajst glasbenih del, med katerimi so poslušalci uživali v mojstrih klasike, kot so Mozart, Vivaldi, Brahms, Bizet in drugi, ter v priredbah domačih zimzelenih in narodnih skladb Sepeta in Avsenika. Za konec so se odlično ujeli v Bohemian rhapsody F. Mercurya in zaključili z Radetzkyjevim maršem. Odličen preplet skupnih izvedb zbora in orkestra je zagotovo okronala violinistka Anja Bukovec, ki je nastopila kot gostja koncerta. Neverjetna dinamika, ki je že prej vladala na odru, je dobila še dodatne posebne učinke. Koncert se je zaključil ob navdušenem aplavzu, s katerim so poslušalci nagradili in še trikrat vrnili na oder nastopajoče. K skupnemu poklonu in čestitkam je napovedovalec
Andrej Hofer povabil na oder nosilce projekta, obe zborovodkinji Anko Jazbec in Darinko Fabiani ter dirigenta Marka Fabi-anija.
Koncert v Šoštanju je bil zadnji v nizu okrogle, dvajsetletnice novoletnih koncertov, skozi katere beležijo triinosemdeset nastopov in sodelovanj s petintridesetimi solisti. Začeli so leta 1989 s skromnim poskusom sodelovanja dekliškega zbora pod vodstvom Darinke Fabiani in moškega pevskega zbora Liko. Le leto kasneje se je projektu pridružil Marko Fabiani s svojim godalnim orkestrom. Leta in potrebe so narekovale spremembe. Po desetih koncertih in raznih preoblikovanjih je zborovski del zasedel MePZ Mavrica, ki ga vodi Fabianijeva, godalni orkester pa se je medtem preimenoval v Komorni orkester Vrhnika in leta 2006 v Orkester simfonika. Takemu sestavu, se je leta 1999 pridružil Mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja in po devetih skupnih projektih gotovo lahko govorimo o odličnem sodelovanju in vsakoletni nadgradnji.
Anka Jazbec,vodja MePZ Svoboda: Naš zbor sodeluje v tem projektu devetič. Izredno smo zadovoljni, saj je sodelovanje z orkestrom svojevrsten izziv. Do skupnega dela je prišlo zaradi kvalitete in številčnosti našega zbora in nekaj zaradi osebne-
ga poznanstva z Darinko Fabiani (nekoč Darinka Šuligoj iz Topolšice). Ne glede na to, da smo med seboj oddaljeni in da ob nastopu stoji na odru skoraj dvesto ljudi, ki prihajajo iz različnih koncev Slovenije, imamo samo eno skupno generalko v mesecu decembru, na Vrhniki. Za program se dogovorimo nekoliko prej, nekje v septembru, in potem vadimo vsak zase. Pri sestavi programa, pri katerem sodelujemo Marko, Darinka in jaz, pazimo na kvaliteto, priljubljenost ter morebitne obletnice znanih skladateljev, ki jih zaznamuje-moz izvedbami njihovih del.
Marko Fabiani, dirigent orkestra Simfonika: V orkestru igra petinštirideset do petdeset članov. Vaje imamo v Cankarjevem domu na Vrhniki, kamor se vozijo celo iz Idrije in Rovt. Večina članov se z glasbo ne ukvarja profesionalno. Za kakšen koncert si moramo kakšnega glasbenika - inštrument - tudi izposoditi. Tudi not ni veliko za takšen sestav, sam si jih sposojam in pišem priredbe. Ze skoraj štirideset let igram violino v simfoničnem orkestru RTV. Program za novoletni koncert je skupno delo
in vsako leto se trudimo poiskati zanimive goste, soliste. Letos smo sodelovali z Anjo Bukovec. Zelo sem zadovoljen, z Anjo je lepo delati, nima zaman velikih nagrad s tekmovanj. V Šoštanju je naš koncert vsako leto dobro obiskan in tudi publika je izredna.
Ivan Sevšek, predsednik zbora Svoboda: Zbor je tudi letošnje leto (leto 2007), zaključil z novoletnim koncertom, kar je za nas največji projekt. Tudi zaradi urnika,
Ivan Sevšek
saj se odvija od druge polovice decembra do polovice januarja. Torej v enem mesecu odpojemo šest koncertov, kar je cel abonma, vemo pa, da smo vsi v službah in da je december zelo naporen. V sezoni imamo približno petindvajset nastopov in tudi za leto 2008 se nam obeta veliko dela. Kakšnih večjih tekmovanj ne bo, bodo pa nastopi na revijah, letni koncert in ob koncu leta spet novoletni koncert. Zbor šteje šestdeset članov, redno jih poje nekoliko manj. Sam sem že skoraj dvajset let predsednik in seveda tudi pojem. Danes sem si privoščil sedeti v dvorani, nisem nastopil, sem pa v srcu pel s svojimi.
■ Milojka Komprej Foto: Tekauc
Starejši godbeniki prebili led
Velenje - Pod okriljem Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje je v šolskem letu 2007/2008 pričel delovati krožek Godba na pihala. Krožek vodi gospod Ivan Marin. V krožku so svoje znanje in željo po igranju združili upokojenci, ki so v svojih mlajših letih že igrali v godbi. Predstavitveni nastop je bil decembra na Titovem trgu v Velenju. Nekateri godbeniki so pred publiko ponovno zaigrali po 20 letih. Nastop je zelo uspel, publika je bila res navdušena. Godbeniki so zagotovili, da se bodo javnosti večkrat predstavili tudi v letu 2008. ■
Nastop folkloristov
V nedeljo, 13. januarja, je Kulturno-športno društvo Vulkan v Belih Vodah pripravilo zabavno prireditev, na kateri je nastopila folklorna skupina Gozdar iz Črne na Koroškem in črnjanski harmonikarji. Prireditve sta se udeležila tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih in ministrica za zdravje Zofija Mazej - Kukovič.
■ R. R.
Med prvim javnim nastopom godbe »tretje« univerze, ki jo vodi Ivan Marin. Letos obljubljajo
še več nastopov. (Foto: vos)
nikoli sam il fl7
107,8
^Hjs
zaLescanski portreti
2
]
Erika Veršec
Piše: Bojana Špegel
V mali vasici Proseničko v Šentjurju pri Celju je bilo leta 1942 le deset hiš. Pravzaprav hišk, saj nobena ni bila prav razkošna. V družini Mastnak so se 6. aprila tega leta razveselili tretjega otroka, punčke, ki se je prav zaradi vojne vihre rodila doma. Imena ni imela vse do obiska babice. Ta je ob pogledu na novorojenko, ki stajo radovedno gledala tudi starejša sestra Olga in brat Tone, mami Mariji naravnost povedala: »Joj, kako lepa deklica. Dati ji morate lepo ime.« In ker je bil nemški vpliv v tistih letih močan, so ji dali ime Erika. S tem se je strinjal tudi oče Franc, tesar po poklicu, ki je kmalu moral skrbeti za šestčlansko družino, saj je za Eriko v družino prišel še najmlajši Jože Marjan.
Bili so bajtarji, a tega Erika med svojim odraščanjem ni močno občutila. Mama je bila namreč precej svobodoljubnega duha, vaškim normam se nikoli ni povsem podrejala. Vedno pa je znala poskrbeti, da njenim otrokom ni prav nič manjkalo. Malo tudi po zaslugi vinograda ob hiši, v katerem so pridelovali odlično vino. Največ ga je »pokupila« kar žlahta, a ker jim mama nikoli ni hotela prav zaračunati, je Erika že kot otrok dobivala »trinklt«. Z denarjem se je hitro naučila delati, nikoli ni občutila kakšnega pomanjkanja. Tudi kmečka in gospodinjska opravila ji niso bila ne tuja in ne odveč. Še posebej se je veselila poletij, ko so dobro obrodile borovnice, saj se jih je dalo dobro prodati. Jeseni so je z bratoma in sestro podala v hmeljišča, kjer so tudi dobro plačali. Mama Micka pa je še poskrbela, da so otroci vzljubili knjige. Bili so tudi prvi v vasi, ki so jim kupili smuči. Sosedovi so se takrat po snežnih strminah še spuščali z doma narejenimi, lesenimi dilami. Mama je otroke vsako leto peljala v cirkus, kar je bilo v tistih časih tudi pravo doživetje. Da je imela res lepo otroštvo, ki je stkalo neizbrisne sledi, je dokaz tudi to, da je Erika s sestro in obema bratoma še vedno zelo tesno povezana. Resnično so veliki prijatelji.
Erika je v osnovno šolo hodila peš. Petkilometrska pot se je v petem razredu podaljšala še za dva kilometra, ki jih je dnevno premagovala s kolesom. Bila je pridna učenka, ki je kmalu pokazala tudi dar za recitacijo in igro. Ob koncu osnovne šole je v gledališki predstavi dobila glavno vlogo, ko pa je bilo treba tudi zapeti, je namesto nje za odrom zapela kasneje vsem znana Stanka Kovačič, aplavz pa je požela Erika. Gledališče je imela rada tudi kot gimnazijka v Celju. A je igra ni več mikala, raje si je ogledala predstave v tamkajšnjem gledališču. V razredu, ki je bil tipično meščanski, so bili poleg Erike le še trije »vozači«, tega, da prihaja s podeželja, pa med sošolci nikoli ni občutila.
Bolj kot gimnazijska so ji ostala v spominu študijska leta. Takrat se za študij ni odločilo prav veliko
deklet. Ze če so pridobile poklicno izobrazbo, je bilo veliko. Starejši brat Tone je, ko je bila Erika maturantka, študiral v Ljubljani. Bil je pameten in samozavesten, zato jo je s svojim zgledom spodbudil, da nadaljuje šolanje. Zelela si je postati socialna delavka. Sestra Olga pa jo je pregovorila, da se je vpisala na ekonomijo. Tudi zato, ker ji je tako lažje pomagala do kadrovske štipendije v železarni Štore. Ne, nikoli ji ni bilo žal, da je postala ekonomistka. Še danes ji v spominu ostaja, kako radi so študenti prisluhnili predavanjem Janeza Sta-novnika, ki se je ravno vrnil iz ZDA. Diplomirala pa je pri Šoštanjčanu, dr. Ivanu Ribnikaiju,
ki je bil takrat asistent, Erika pa njegova prva diplomantka.
Še manj ji je bilo žal, da je šla študirat v Ljubljano. Tam je namreč kot brucka spoznala ljubezen svojega življenja. Jurij Veršec je bil prav tako doma v Šentjurju, a sta se z Eriko spoznala šele v klubu šentjurskih študentov. Jurij, zagrizen športnik, je bil takrat že v četrtem letniku gozdarstva. Ko je študij končal, je dobil delo na Gozdnem gospodarstvu Celje, v enoti Rogaška Slatina. Ker je Erika tik pred koncem študija zanosila, sta si tam ustvarila prvi skupni dom, stkali pa so tudi številna prijateljstva, ki še trajajo. Med drugim je Erika takrat spoznala mladega zdravnika dr. Ivana Kralja, ki se je kmalu za njimi tudi preselil v Šaleško dolino. Prav vsi so se bali, da Erika zaradi povečanja družine ne bo končala študija. A ga je. Kmalu po rojstvu sina Mateja je diplomirala. Prvo službo je dobila v Steklarskem šolskem centru v Rogaški Slatini. Ze 15 mesecev kasneje je Matej dobil sestrico Francko. In kmalu zatem so se preselili. V Šoštanj. Jurij je namreč dobil službo v podjetju LIK, kjer so začeli investirati v izdelavo kuhinj, službo v istem podjetju pa je dobila tudi Erika. Takrat ni bilo težko dobiti ne službe in ne stanovanja; naselili so se v Cankarjevem naselju, kjer je družina prav tako uživala, le časa je imela bolj malo. Otroka, čeprav oba zelo pridna, sta bila takrat pač še majhna. Še manj časa je bilo, ko so začeli zidati hišo na Gorici v Velenju.
Erika si je po dobrem letu - bilo je leta 1970 - poiskala novo službo. Na Šolskem centru v Velenju je poleg dela v računovodstvu tudi predavala na višji rudarski šoli. Brez težav je opravila pedagoške izpite, učenje ji je predstavljalo nov izziv. Teh se res nikoli ni ustrašila. Zele-la si je dobiti službo v Termoelektrarni Šoštanj. Po spletu naključij, ki mu je botroval pogovor v dvigalu bloka z enim od takratnih vodilnih, jo je tudi dobila. Delo ekonomistke je tam opravljala celih deset let. To je bil zanjo nov svet. Ko je
prišla, se je začela investicija v blok 4, imela je stike z Ljubljano in Beogradom, spoznavala je nove ljudi in se veliko naučila. Ko ji je delo postalo rahlo rutinsko, je začutila, da je čas za spremembo. Novo službo je dobila v Ljubljanski banki, kjer pa je bila le slabo leto. Leta 1984 jo je namreč po telefonu poklical Herman Rigelnik in jo povabil v sanacijsko ekipo Gorenja. Takrat je bila res počaščena, povabilo je sprejela kot osebno priznanje. Izziv je seveda takoj sprejela. »To je bilo res zanimivo delo z zanimivimi ljudmi,« doda Erika, ki je v tem času opravila tudi vse izpite za magisterij, za magistrsko nalogo pa ji je zmanjkalo energije, kar še vedno obžaluje. Kot obžaluje tudi odločitev, da postane direktorica Zavoda za urbanizem Velenje. To je bila edina služba, v kateri se ni najbolje znašla. Zato je zadnja leta pred upokojitvijo šla na svoje. Specializirala se je za pomoč pri privatizaciji podjetij, revizijo, ocenjevanje vrednosti podjetij ... In to je z največjim veseljem počela do upokojitve leta 1994.
Aktivna, kot je bila, seveda ni mogla ostati doma. Otroka sta bila že velika, oba sta tudi uspešno končala študij. Matej je diplomirani inženir strojništva, Francka diplomirana inženirka elektrotehnike. Erika pa se je odločila, da se bo posvetila prostovoljnemu delu, saj je socialni čut ni nikoli zapustil. Vpisala se je v tečaj nemščine na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje, kjer so jo hitro opazili in ji ponudili, da prevzame vodenje univerze. Res ga je in v desetih letih njenega mandata je uspela krepko povečati število študijskih krožkov. Zaradi velikega števila mladih upokojencev je želela dodati tudi intelektualno in ustvarjalno zanimive vsebine. Uspelo ji je, da se je število študentov krepko povečalo, vključevati so se začeli tudi intelektualci. Začeli so izdajati knjige, pripravljati študijske razstave . Erika je v »tretji univerzi« našla nove prijatelje in spoznala zelo veliko zanimivih in ustvarjalnih ljudi. Mesto predsednice je po desetih letih zapustila šele, ko je našla dobro naslednico, prav tako nekdanjo gospodar-stvenico Marijo Vrtačnik.
Še en izziv ima pred sabo. Ze nekaj let je aktivna članica DeSUSa, kjer je tudi v državnem programskem svetu. Na prejšnjih volitvah ji je za vstop v državni zbor zmanjkalo le 130 glasov. Letos bo verjetno kandidirala še enkrat, in če bo uspela, se bo zavzemala za bolj socialno državo, po zgledu skandinavskih držav, kjer ji je družbeni sistem najbolj simpatičen. Veseli pa se tudi nove življenjske vloge - aprila bo Francka poskrbela, da bo prvič babica. In potem verjetno ne bo več našla toliko časa za dolga potovanja, ki si jih je skupaj s šestimi prijateljicami privoščila zadnja leta. Prepotovale so že vse celine, videle ogromno dežel in ljudi. Eriki ostaja najbolj v spominu zadnje potovanje v Novo Zelandijo, Malezijo in na Fidji. Kdo ve, morda bo poslej še več časa preživela v malem kampu na polotoku Pelje-šac, kjer družina že vrsto let preživi velik kos poletja. Tudi zato, ker je Jurij zagrizen surfar. Erika mu stoji ob strani s kopnega. Kot je on vse doslej stal ob strani njej v njenem zelo aktivnem službenem, prostovoljnem in političnem delovanju.	■
V novo leto na Golteh
Najprej se za trenutek vrnimo nazaj v veseli december. Tudi mi smo bili praznično navdahnjeni, zato smo vsem članom ob obisku kluba podarili majhno pozornost: šalčko ŠŠK, ki bo marsikomu koristila za pitje kave v neprespanih nočeh, presedenih ob knjigah. Darila, jelka, okraski in vse, kar sodi zraven, nas velikokrat opomnijo na tiste, ki jim gre slabše kot ostalim. Mi smo se spomnili na študentske in dijaške družine, saj morajo ti študentje poleg naporne-
drugi s karaokami, tretji z namiznim tenison ter z ročnim nogometom. Zvečer pa smo se vsi zbrali v spodnji piceriji, kjer smo imeli svoje žure vsako noč do jutranjih ur. Ponovno je bilo nepozabno.
V letošnjem, ne prav zares mrzlem januarju, pa smo za vas poleg že obstoječih ugodnosti pripravili še nove. Z veljavno izkaznico ŠŠK lahko uveljavite cenejšo članarino za knjižnico (3 evre namesto 6,26), prav tako pa je zopet cenejše kopanje v Termah Topolšica. V času
ŠALEŠKI
ŠTIDEHTSKI
KLIB
www.ssk-klub.si
avtobus, ki vas bo vsako nedeljo odpeljal v Ljubljano in vsak petek nazaj domov. Vse druge ugodnosti si oglejte na naši spletni strani: www.ssk-klub.si.
V januarju pa se je že odvil prvi dogodek: potopisno predavanje o zelenem Vietnamu, ki sta ga vodila Luka Sever in Ziva Zore. To soboto, 19. januarja ob 21.30 uri, pa bo poskrbljeno za vse ljubitelje pokra: na štirih pravih poker mizah z delilkami bo 30 študentov igralo poker. Nagrada za prvega je tudi tokrat poker kovček. Prijavnino 5 € lahko zainteresirani poravnajo na uradnih urah. V torek, 22. januarja, je 20 prostih mest rezerviranih tudi za ogled nočne slalomske tekme v Schladmingu, kjer bomo skupaj navijali za našega rojaka
ga študija vzgajati in skrbeti za svojega otroka. Prvič letos smo pripravili obdarovanje študentskih in dijaških družin. Skupaj z Mojim radiom smo podarili kar 21 bonov za trgovino Baby center v vrednosti 50 evrov. Vse člane odbora je pozitivno presenetil velik odziv. Prav vsi so bili izredno veseli darila, neprecenljiva pa je bila hvaležnost in nasmeh na otroških obrazih.
Tradicionalni ŠŠLpejn žur v Maxu je odlično uspel: skupina Los Fungos Locos je z jazzovskimi ritmi navdušila šaleške študente. V teh mrzlih dneh, ko se študentje vrnejo domov za praznike, je spro-stitveni ples v Maxu, druženje s kolegi in kozarček šampanjca kot naročen za popestritev prazničnih počitnic. Najbolj noro noč v letu pa je več ko 100 študentov pričakalo na Golteh. Ves hotel smo imeli študentje zase. V štirih dneh druženja je bilo smučanje skoraj zadnja stvar, na katero smo pomislili. Popoldneve so si nekateri krajšali s sprehodi po bližnjih grebenih,
ŠŠK-jevci so v novo leto zaplesali na Golteh.
uradnih ur lahko pri nas kupite KINO kartico po 16 € (torej samo 2€ na film) z 8 kino vstopnicami za velenjski kino. Ogledate si lahko katerikoli film, ob katerikoli uri, saj kartica velja kot 8 samostojnih kino vstopnic. Vsi mariborski študentje pa lahko poleg popusta za šport (Zdrava Zabava) z novim letom koristijo tudi 30-odstotni popust za vse tečaje, ki jih organizira Univerzum Minerva. Za vse Ljubljančane pa bo kmalu (predvidoma februarja) organiziran ŠŠK
Bernarda Vajdiča. Vse ljubitelje streljanja z zračno puško pa vabimo na tradicionalni, že tretji turnir Vasilija Zajca . Ta se bo odvijal v petek, 25. 1., ob 20. Prijavnina je 5 evrov, prostih mest pa le 24, zato pohitite s prijavo.
Vse člane pa bo v mesecu januarju na mail-u čakala nova mesečna revija ŠŠK-ja, imenovana E-skovik. Preberite si jo. Lep pozdrav do naslednjega tedna in veliko elana pri učenju.
■ Ema
Kaktus polepšal Božič
Marta Virbnik iz Plešivca ima rada rože in očitno tudi one njo. Med njimi so tudi kaktusi, ki so ji v posebno veselje, še posebej pa jo je pred božičem razveselil tale. Ze petnajst let ga neguje in boljše nagrade od tega bogatega cvetja ne bi mogla dobiti. Zaupala nam je, kako neguje kaktuse: »Vedno jih imam na prostem v senci, dva meseca ped božičem jih dam na toplo.«	■

VI PISETE
Lažji v letu 2008 - hujšanje ni samo predpisovanje mesečnih jedilnikov
Sladko, okusno in ležerno življenje je marsikomu naložilo nepotreben tovor, ki ga nosi skozi življenje. Hrbtenica temu ni več naklonjena, srce se upira dodatnim kilogramom, sklepi pri hoji niso več prožni in gibljivi. Mišično maso počasi izpodriva maščoba ravno na tistih delih telesa, ki naj bi bila za tuje oko najbolj privlačna. Z oblačili hitro prekrijemo estetske pomanjkljivosti. Naša samopodo-ba pa je na preizkušnji.
Že misel na spremembo lastnega telesa, izgubo odvečnih kilogramov ter s tem izboljšanje in krepitev zdravja je prvi korak na poti spremembe življenjskega sloga. Poleg vztrajnosti in samonagrajevanja je pomembna podpora posameznikove družine, prijateljev in širše okolice. V zdravstvenem domu Velenje vam na Referatu za zdravstveno vzgojo že pet let nudimo podporo pri zmanjševanju odvečne telesne teže in spreminjanju življenjskega sloga. Skupinska srečanja delujejo na ljudi zelo vzpodbudno in pozitivno. Na podlagi njihovih pridobljenih izkušenj v večnem boju s kilogrami in pod strokovnim vodstvom dipl. medicinskih sester in fizioterapevtk v skupini uspešno rešujejo težave, ki jih srečujejo na poti do zdrave vitkosti.
Skupaj telovadijo, spoznavajo načela zdrave prehrane in smisel zdravega načina življenja. Postanejo prijatelji in ugotovijo, da sta gibanje in prehrana način življenja, ki izboljšata splošno počutje, okrepita zdravje, zmanjšata vsakodnevni stres in skrbita za lepši videz. Hujšanje ni samo predpisovanje mesečnih jedilnikov, temveč je zavedanje samega sebe in življenjskih navad in razvad, ki jih gojimo v življenju.
Delavnico zdravega hujšanja nacionalnega programa CINDI Slovenija lahko obišče vsak, ki ima indeks telesne mase nad 30 kg/m2 in je star več kot dvajset let, ali posameznik, ki ima visok odstotek ogroženosti (20-40 %) za bolezni srca in ožilja in ima indeks telesne mase 28,5 kg/m2 in več. Vsako leto se v program vključi 120 prebivalcev Šaleške doline in njene okolice. Delavnica poteka dvakrat letno, v spomladanskem in jesenskem času, in traja štiri mesece. V decembru leta 2007 smo v Zdravstvenem domu Velenje zaključili jesensko delavnico zdravema hujšanju programa CINDI Slovenija. Tudi tokrat smo bili uspešni. Telesna teža se je zmanjšala za predvidenih 10 % pri posamezniku. Januarska kontrola telesne teže ni bila razočaranje. Prvi mesec vzdrževa-
V spomin
Feliciti Stopar,
12. 12. 1946 - 27. 12. 2007
Odločna, samozavestna in vedno pripravljena utirati nove poti na področju preventivnega zobozdravstva v Velenju in širšem okolju je bila naša kolegica Felicita Stopar - Cita.
Zelo mlada je izgubila starše in tako ji življenje ni bilo postlano z rožicami, morala je čimprej v službo, da je lahko preživela.
Po končani enoletni šoli za zobne asistentke leta 1963 se je zaposlila v Zdravstvenem domu Sevnica in tam delala vse do leta 1974. Ob delu je leta 1970 končala dvoletno šolo za zobno asistentko.
Nato je prišla v Velenje in se leta 1974 zaposlila v Zdravstvenem domu Velenje, kjer je delala vse do upokojitve. Leta 1975je končala šolo za zdravstvene tehnike - stomatološka smer, in opravila tudi strokovni izpit.
Delo medicinske sestre je z enakim veseljem in dobro voljo opravljala tudi na začetku svoje zaposlitve v Zdravstvenem domu Velenje v ambulanti za čeljustno ortopedijo pri dr. Grasselliju, kjer se je razdajala malim pacientom.
Delo v zobni ambulanti zahteva celega človeka, tako fizično kot psihično, saj se je potrebno vedno znova izobraževati in slediti novim smernicam, ki jih postavljajo.
V letu 1983je začela delovati v preventivni zobozdravstveni vzgoji, kjer ji je bila v veliko pomoč dr. Pistotnikova, s katero sta pričeli predavanja za mlade mamice.
Z organizacijo referata za zobozdravstveno vzgojo je prevzela vodenje le-tega. Ob tem se je vpisala tudi na višješolski študij in ga končala leta 1992. Z diplomo je pridobila naziv organizator dela - smer izobraževanje.
Zobozdravstvena vzgoja, delo z otroki in mladostniki so ji zagotavljali poklicno zadovoljstvo. Z majhnimi sredstvi, veliko vnemo in strokovnostjo ter s formiranjem odlične ekipe za to področje je dosegla pomemben razvoj zobozdravstvene vzgoje in uspeh pri zmanjšanju zobne gnilobe pri otrocih v velenjski občini.
Bila je priljubljena tako pri pacientih kot tudi med svojimi sodelavkami in sodelavci.
Slovenski zobozdravstveni preventivni program, v katerem je tudi njen velik del, je dobil najvišje svetovno priznanje v Buenos Aire-su septembra, leta 1997.
Kljub velikim težavam je vztrajala na zobozdravstveni preventivi do svoje upokojitve decembra 1999.
Ohranili jo bomo v spominu kot odlično strokovnjakinjo, predano svojemu poklicu, ter priljubljeno sodelavko
■ Direktor ZD Velenje s sodelavkami in sodelavci
nja je bil kljub praznikom uspešen. Nevarnost, da podležemo staremu načinu življenja, je ravno v prvem letu po začeti želeni spremembi. Zato bodite vztrajni, vendar ne prestrogi in samokritični.
Ohranimo in izboljšajmo zdravje ter se znebimo »odvečne prtljage«. Debelost in povečana telesna teža ni le težava posameznika, ampak celotne družbe moderne dobe.
Vsi, ki bi radi spoznali zdrav način življenja, dejavnike tveganja, ki ogrožajo vaše srce in ožilje, Vas vabimo na predavanje o promociji zdravja, ki bo 21. 1. 2008, ob 16.30 uri v predavalnici 1 v ZD Velenje. Za vse ostale informacije smo Vam na voljo na Referatu za zdravstveno vzgojo: Karmen Petek - Zakošek, dipl. med. ses., in Urška Bandalo, dipl. med. ses, na telefonski številki 03/8995-647.
■ Urška Bandalo
Mnenja in odmevi
Zvonjenje proti toči
Vsakdanji opravki me pogosto vodijo po poti, ki je samo nekaj metrov nad predvideno traso hitre ceste skozi Šaleško dolino. Danes sem se ustavil samo teh nekaj metrov nad vremensko merilno postajo, ki jo bo predvidena cesta pregnala. Kar naj jo! Ne verjamem ji, da je prebivalcem Šaleške doline nudila prave podatke o onesnaženosti ozračja, ker je postavljena na zelo dobro prevetrenem pobočju nad dolino. Tega dobro čistijo najpogostejši zahodni vetrovi, dosežejo pa ga tudi severni, vzhodni in južni. Tako je bilo do sedaj, po izgradnji ceste pa bodo ravno ti najpogostejši zahodni vetrovi prinašali v dolino dodatne količine izpušnih plinov. Pogled v dolino mi je to tudi potrdil, saj je plast onesnaženega zraka mirno ležala nižje v dolini.
Spomnil sem se medijskih vesti z opozorilom Evropske skupnosti,
da je ozračje v Ljubljanski kotlini močno preko mere onesnaženo, da bodo potrebni hitri in učinkoviti ukrepi za izboljšanje. Prav nič se ne čudim. Tudi to je v bistvu dokaj velika kotlina, po kateri se preko cestnega križa pretaka skoraj ves promet na relacijah vzhod-zahod, sever-jug. Kaj bodo storili, si ne predstavljam, jasno pa mi je, da bodo takse udarile po žepu predvsem že tako oškodovane prebivalce, ozračja pa z njimi sigurno ne bodo očistili.
Vprašal sem se, kaj bo z našo majhno, dokaj zaprto Šaleško kotlino, zlasti potem, ko bi se po dodatnem cestnem omrežju po dolini razlila močna reka onesnaženega zraka. Ta misel je opozorilo, ne samo nasprotovanje, ker od vseh strani letijo očitki, da Škalčani sebično branimo tiste uboge kvadratne metre zemlje, ki naj bi bila še zdrava, ne pomislimo pa na to, kako velike koristi bi od nove ceste imela cela
Šaleška dolina. Ko vsaka stran brani nekake premike za nekaj metrov levo ali desno, želim vse opozoriti predvsem na velika ekološka vprašanja, ki nam grozijo.
Ravnokar sem prebral časopisni članek o »'okupaciji' slovenskih cest«. Pisec omenja predvsem ukrepe za zaščito tujih diplomatov, naslov pa ima lahko mnogo širši pomen. Saj res! Kdo pa okupira naše slovenske ceste? V vseh smereh od vzhoda proti zahodu, od severa proti vzhodu in jugu so naše ceste močno preobremenjene. Posledice so vsem dobro znane: onesnaženo ozračje, vse bolj pogoste hude prometne nesreče, prometni zastoji itd.
Neresno ali celo lahkomiselno je vsako razmišljanje o tem, da bo naši hitri cesti taka 'okupacija' prizanesla. Prinesla nam bo vse, velik tranzitni promet in zvrhano mero že prej navedenih posledic. Vse zagovornike take prometne poveza-
ve že sedaj opozarjam na take negativne posledice, ker je »po toči zvoniti prepozno». Ne ponavljajmo še enkrat pred leti sprejete sporne odločitve o opustitvi železniške proge.
Nisem in nočem biti prerok, dokaj jasno pa mi je, da bomo morali vsi celo prej, preden bo dograjena ta cesta, temeljito spremenite režim suhozemskega prometnega režima. Upam, da nas bo v to prisilila narava, sicer se še dolgo ne bi spametovali. Pred desetimi leti sem v moji četrti knjigi že napisal pesem »Življenje na zem-lji«z opozorilnimi verzi: Daleč smo tako zabredli in poti ni več nazaj. Ko bomo tega se zavedli, bo prepozno že tedaj. Mar bo spet narave sila zemljo spravila v red, da bi vse to umirila, bi jo spravila pod led.
■ Dolfe Lipnik, Škale
^Hjs
Kristina Pecnik - igrala bo v Švici
Mlada velenjska pianistka Kristina Pečnik, nekdanja učenka glasbene šole Velenje in dijakinja umetniške gimnazije Velenje, je bila na avdiciji Akademije za glasbo v Ljubljani izbrana za predstavnico Slovenije na tekmovanju »Animato Stiftung«, ki bo to nedeljo v Zurichu (Švica).
Tekmovanje fundacije Animato Stiftung je ena od dejavnosti te švicarske neprofitne organizacije, kate-
re cilj je promocija mladih glasbenih talentov iz zahodnih in srednjeevropskih držav. Od leta 2005 vsako leto mladi glasbeniki tekmujejo v dveh različnih instrumentih; letos so to pianisti in violončelisti. Program tekmovanja je točno določen - pri klavirju je to Koncert za klavir v g-molu Felixa Mendelssohna, s katerim se je Kristina na avdiciji tudi kvalificirala.
Sodelovali bodo tekmovalci iz
desetih držav. Žirijo sestavljajo vrhunski svetovni glasbeniki - pianisti (tudi veliko pianistično ime Rudolf Buchbinder!). Predvidene so tri denarne nagrade, prvonagra-jenec pa bo lahko ob spremljavi orkestra fundacije Animato nastopil tudi na šestih koncertih, ki bodo v državah udeležencev tekmovanja.
Kristini želimo na tekmovanju veliko uspeha.	■
Tekmovanje iz znanja logike
Poleg tekmovanj iz znanja različnih predmetov je vsako leto organizirano tudi tekmovanje iz znanja logike. Dijaki gimnazije Velenje že leta uspešno sodelujejo na teh tekmovanjih in posegajo tudi po najvišjih mestih. Med dijaki je tudi veliko zanimanja za krožek iz logike, ki ga z veseljem vodim. V letošnjem šolskem letu je pod okriljem ZOTKS potekalo že 22. tekmovanje zapored. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 25 dijakov. Rezultati so bili odlični, tako da je imela šolska komisija zelo težko delo izbrati 9 najboljših tekmovalcev za udeležbo na državnem tekmovanju. Na tem tekmovanju si je kar 7 dijakov priborilo priznanje. Zlata priznanja so prejeli dijaki 1. letnika Helena Plazl, Eva Zlodej, Mihaela Štiglic in Blaž Sobočan, dijak 3. letnika Nikola Dominkovic in dijakinja 4. letnika Tajda Špital. Nejc Arlič iz 2. letnika je prejel srebrno priznanje. Poleg naštetih je še 12 dijakov prejelo bronasta priznanja za dobro
reševanje na šolskem tekmovanju. ■ Mentorica prof. S. Jevšenak
Preprosto Vietnam
Potovanja so danes nekaj vsakdanjega -mladi vse pogosteje vzamejo pot pod noge, tipkovnico v roke in s pomočjo interneta sami organizirajo svojo avanturo
Multimedijski center Kunigunda je bil v petek zvečer poln vietnamske glasbe. V okviru Šaleškega študentskega kluba (ŠŠK) sta Živa Zore in Luka Sever pripravila predavanje o Vietnamu, katerega lepote sta spoznavala mesec dni. Za to destinacijo sta se odločila, ker ju je zanimala Azija, vendar nista želela obiskati turistično močno obleganih krajev, kot je naprimer Tajska. Celoten načrt potovanja sta si pripravila sama, o čemer je Luka povedal: "Danes si potovanja ni več problem samostojno urediti. Dosti bolj lagodno se je premikati sam z nahrbtnikom kot pa z agencijo, kjer se moraš prilagajati drugim. Tudi zdravstvene zadeve je mogoče urediti na potovalni ambulanti, kjer ti povedo, kaj potrebu-
Živa Zore in Luka Sever sta na petkovem predavanju Vientam predstavila malo drugače.
ješ." Kot pravi Živa, je turistov v državi dosti, vendar še ne gre za množični turizem, čeprav je organiziranost na visoki stopnji - Luka meni, da so "v turizmu svetlobna leta pred nami." V večjih mestih posamezniki organizirajo izlete po celi državi, lahko si kupiš eno avtobusno karto za prevoze po celi državi. Veliko je manjših podjetnikov, ki ponujajo tovrstne storitve. Da so domačini do turistov zelo odprti, se je pokazalo tudi pri nakupih, neizogibnem barantanju in pri srečanju z lokalnim prebivalstvom na različnih koncih države.
Marsikdaj se ob besedi potovanje spomnimo tudi na kulinariko. "Hrana je nasplošno zelo dobra, spominja na našo kitajsko hrano, z dolo-
čenimi drugimi začimbami. Bila sva tudi na kuharskem tečaju, ki jih organizirajo v restavacijah, kadar ni večjega prometa," je povedala Živa. Prej kot na hrano pa ljudje ob besedi Vietnam pomislijo na vietnamsko vojno iz šestdesetih in sedemdesetih let. Posledice vojne, ki jo domačini imenujejo ameriška vojna, so vidne še danes. "Predvsem je to opazno v zredčenosti gozdov. Določena območja so tudi posebej označena,
saj so še vedno polna min," sta popotnika omenila med predavanjem. V Vietnamu so ju zelo navdušile lepote narave in mnogo čudovitih kotičkov, kjer lahko uživaš sam, saj jih turizem še ni preplavil.
Potovanja imajo veliko prednosti in prinašajo nepozabne spomine. Živa in Luka imata v načrtu že nove dogodivščine in kraje, ki jih bosta letos iskala v Južni Ameriki.
■ Tjaša
□	GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 35 kN do 80 kN (od 3,51 do 81)
□	HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
pogon preko elektromotorja ali traktroja od 61 do 201
■ Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter SREČNO V LETU 2008!
□	www.uniforest.com
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Pelrovče, Tel.: 03/ 7131410, info@uniforest.si
Zavod za gozdove svetuje
Varstvo narave v gozdovih v zadnjih letih
V zadnjih letih opažamo gozdarji kar nekaj dejavnosti, ki škodujejo naravi, ene bolj druge manj. Nekatere druge škodljive dejavnosti iz preteklosti pa danes niso več tako razširjene, na nekaterih področjih smo postali bolj civilizirani, bolj kulturni.
Vsako leto priredimo gozdarji spomladi Teden gozdov. In vsako leto izberemo drugo temo, ki jo predstavimo javnosti. Tema tedna gozdov v lanskem letu, in celega leta 2007, je bila gozdni bonton.
Iz kopice naših vplivov na gozd smo izbrali dve dejavnosti, ki v zadnjih letih najbolj uničujeta naravo: to sta vožnje zunaj cest in pre-
vožnjah v gorskem svetu imajo za posledico onesnaženje izvirov pitne vode ...
Rešitev za to vidimo zlasti v konkretnem zvišanju kazni za kršitelje.
2. Pretirano - množično nabiral-ništvo je škodljivo za naravo. Gobe, borovnice, maline, brusnice, posebno v višjih predelih ... Stalen nemir.
Zopet je primer divji petelin okrog Smrekovca: ker veliko število ljudi nabira borovnice ravno okrog Smrekovca, ima petelin zato manj hrane, zlasti, ker del časa in energije v sezoni borovnic porabi za beg pred nabiralci. Določeni predeli so zaradi te množičnosti popolnoma »pobrani«, borovnic tam ni več in tudi nobenega miru v času hranjenja ni. Borovnice so osnovna hrana petelina. Iz njih si naredi tolščo, ki mu omogoči pre-
tirano nabiralništvo.
1. Vožnje v gozdnem prostoru so
škodljive zlasti v zimskem in spomladanskem času, najbolj v odmaknjenih in mirnih gorskih predelih, kjer še živijo nekatere živalske vrste, ki so drugod že izginile. V zadnjih petih letih redno srečujemo štiri-kolesnike, motokros motorje, pozimi pa motorne sani. Tudi z avtomobili se nekateri vozijo kar po travnikih in gozdnih vlakah. Je to šport ali objestnost?
Zakonska prepoved žal ni učinkovita (Uredba o prepovedi voženj v naravnem okolju).
Primer je divji petelin, žival z rdečega seznama redkih in ogroženihb vrst, ki živi v gorskih gozdovih od Smrekovca do Raduhe. Divji petelin zimo preživi z zalogami energije (tolšče), ki si jo je nabral preko poletja. Pozimi miruje v zavetju mladih drevesc, občasno se hrani s smrekovimi iglicami, ki pa niso kalorične, in čaka na pomlad.
Vsako vznemirjanje v tem času je izjemno škodljivo, že poraba energije zaradi enega bega lahko v hudi zimi povzroči smrt živali. Petelin z begom zapiše svojo sled in se izpostavi plenilcem, kot so lisica, kuna ...
Vznemirjanje v spomladanskem času pa povzroči, da kura zapušča gnezdo in s tem izpostavlja mladiče. Zaradi sledi se poveča izpostavljenost gnezda plenilcem in ohlajanje jajc ali mladičev. Več ko je motenj, manjše je preživetje.
Vožnje so lahko tudi zelo nevarne za ljudi- spomnimo se trčenja na smučišču Golte in tragičnih posledic za mladega smučarja ... Pogosta so poročila planincev o nevarnih bližnjih srečanjih ...
Morebitna razlitja goriva, olj pri
živeti zimo ... V območju gorskega gozda okrog Smrekovca živi največja ohranjena populacija petelina v Sloveniji - za boljšo predstavo, petelinov in kur ni niti 50! Ne manjka veliko do izginotja.
V gorskem gozdu živijo še druge ogrožene živalske vrste: ruševec, jereb, sove, detli in žolne, ujede ... , vse bolj ali manj občutljive na nemir ...
Celotna zavest Slovencev o naravi ali kultura do narave je še precej nizka: na živa drevesa planinci in drugi pribijajo smerokaze, kmetje ograje ... , označujejo se nove planinske poti brez poznavanja mirnih con za živali ... , prirejajo se javne prireditve v visokogorju, v kombinaciji z glasnim ozvočenjem in helikopterskimi prevozi ...
Nekatere stvari pa se izboljšujejo:
Opažamo, da je smeti v gozdovih v bližini naselij in kmetij, ob potokih ... v zadnjih letih manj, novih divjih odlagališč praktično ne najdemo več.
Uničevanja rastlinja, nabiranja zavarovanega cvetja, sekanja novoletnih smrečic v tujem gozdu, nabiranje lubja, smole ... je čedalje manj oz. se pojavlja lokalno, občasno.
Kurjenja v gozdovih je zelo malo
Novi časi prinašajo torej nove izzive, tudi pri ohranjanju narave. Čimprej se bo treba navaditi načrtovati in delati stvari v naravi kulturno, v dialogu zlasti s pristojnimi službami, kot so: upravne enote, občine, Zavod za gozdove, Zavod za varstvo narave in s soglasji lastnikov zemljišč. Le tako bomo še kaj ohranili za prihodnje rodove ...
■ Damjan Jevšnik
107,8
Radio Velenje
SPORT IN REKREACIJA
Zmaga v Zrečah
Elektra Esotech ostaja na želenem sedmem mestu - V soboto prihaja Krka
Košarkarji Elektre Esotech so že v petek, v tekmi 16. kroga lige UPC Telemach, gostovali v Zrečah pri močno oslabljeni ekipi Rogle iz Zreč, ki pa se je pred to tekmo tudi nekoliko okrepila. Šoštanjčani so vodili večji del srečanja, vendar se bojeviti gostitelji niso dali in najprej po vodstvu Elektre Esotech z 8 : 1 celo dobili prvo četrtino, v nadaljevanju pa so tudi po vodstvu gostov z 51 : 39 še vedno skušali obrniti rezultat sebi v prid, vendar jim varovanci Ivana Stanišaka niso dovolili presenečenja. Ob koncu je Elektra Esotech zasluženo slavila s 83 : 90.
Pred tekmo je Stanišak dejal, da so se osredotočili predvsem na svojo igro, saj pravzaprav sploh niso mogli predvideti, v kakšni sestavi bodo igrali nasprotniki. To jim je ob koncu prineslo zmago, po tekmi pa je trener šoštanjskih košarkarjev povedal: »To je bila izredno težka tekma, ki je bila zelo pomembna za obe ekipi, ki še kako resno računata, da se uvrstita v ligo za prvaka. Vesel sem, ker smo celotno tekmo nadzorovali rezultat in ves čas vodili. V zadnji četrtini so domačini zaigrali zelo agresivno, zadeli so tudi nekaj trojk, a smo kljub temu uspeli ohraniti trez-
no glavo in dovolj koncentracije za zelo pomembno zmago.«
Najučinkovitejši pri Elektri Esotech je bil Štefan Ličartovsky, ki je dosegel 25 točk, ob tem da za dve od osmih poskusov sploh ni zgrešil. Zan Vrečko je dosegel 18 točk, Aleš Kunc 17, 13 pa jih je dodal še Nik Ivanovič.
Šoštanjčani so tako prekinili črni niz porazov in napovedali boljše nadaljevanje. Zadržali so tudi odlično sedmo mesto na prvenstveni lestvici, imajo pa zmago več kot osmi polzelski Hopsi. Poleg tega ima Elektra Esotech odigrano eno tekmo manj od vseh zasledovalcev, 5. februarja jo namreč čaka dvoboj z Geoplinom Slovanom.
V soboto prva letošnja domača tekma
S tekmo proti Krki v soboto ob 19. uri bodo košarkarji Elektre Esotech odprli leto 2008 tudi v domači dvorani. Krka je ena od treh ekip (poleg Uniona Olimpije in Heliosa), ki si je že po petnajstih krogih prvega dela zagotovila nastope v ligi za prvaka. Za zdaj Novomeščani celo vodijo na prvenstveni lestvici, vendar ima drugi Helios odigrano eno tekmo manj. Šoštanjčane torej v soboto čaka izjemno težko delo, z bojevito igro pa lahko Krko tudi presenetijo in se ji oddolžijo za poraz v Novem mestu in tudi za to, da jih je izločila iz letošnjega pokalnega tekmovanja. V soboto ob 19. uri se torej v Šoštanju ponovno obeta zanimiv košarkarski obračun.
Elektra Esotech: Ličartovsky 25 (6-7), Ivanovic 13 (5-10), Kunc 17 (7-7), Vrečko 18 (4-4), Jeršin 4, Šimunič 6 (4-6), Bubnič 7 (1-2).
■ Tjaša Rehar
Obrvan zadovoljen
Rokometaši Gorenja včeraj za teden dni odpotovali na priprave v hrvaški Poreč
Rokometaši Gorenja, ki so se na drugi del prvenstva začeli pripravljati sredi prejšnjega tedna, so včeraj zjutraj odpotovali na enotedenske priprave v Poreč.
Prvi teden priprav so po vodst-
vo kondicijskega trenerja Staneta Škoberneta namenili krepitvi telesne pripravljenosti, v ponedeljek pa se je z odmora vrnil tudi trener Ivica Obrvan. »Vsi igralci so se držali navodil med počitnicami,
tako da sem pozitivno presenečen. Opazi se, da so delali in se hkrati tudi odpočili, zato ne bodo potrebovali veliko časa, da se vrnejo v staro formo. Vidne so malenkosti v zbranosti in pripravljenosti, vendar moramo razumeti, da so za nami božično-novoletni prazniki,« je zadovoljen ugotavljal in dodal: »trenutno ni časa za postopno treniranje, saj smo sredi sezone in ne na uvodnih pripravah. Priprave smo začeli precej resno, saj nas že kmalu na začetku februarja čaka prva, precej pomembna tekma s
Celjem Pivovarno Laško. Časa ni veliko. Verjetno bo na trenutke težko trenirati, saj nam manjkajo reprezentanti, vendar je pri vseh klubih enako. Z reprezentanti bomo trenirali teden dni, po koncu evropskega prvenstva in v tem času se bomo morali dobro organizirati in pripraviti na nasprotnika. Verjamem, da bodo fantje dali v pripravljalnem času vse od sebe in sledili začrtanemu programu.«
Trenutno s člani trenirata Niko Medved in Anže Kljajič, oba tudi kadetska reprezentanta. ■
Ve se: prvo mesto
Rudarji v ponedeljek začeli priprave na spomladanski del - V nedeljo že prva prijateljska tekma
Nogometaši velenjskega Rudarja so jesenski del prvenstva v 2. ligi končali v velikem slogu. Na zadnjih dveh tekmah so nogometašem Triglava in Krškega nasuli v mrežo vsakemu po šest golov in prvenstvo končali na spodbudnem četrtem mestu, le z dvema točkama zaostanka za vodilnima Bonifiko in Aluminijem. V 14 jesenskih krogih so si priigrali 23 točk, prav toliko jih ima pred nadaljevanjem prvenstva peti Triglav, vmes, na drugem mestu, je s točko več (24) Bela krajina. Skratka, na vrhu je velika gneča in prav vseh pet omenjenih moštev lahko upravičeno razmišlja o osvojitvi prvega mesta. Drugo polovico s šestim mestom in z 19 točkami začenja Mura, ki vsaj teoretično gotovo še lahko poseže v boj za vrh prvenstvene lestvice.
Rudarjevi navijači vsekakor upajo, da bo prav njihovo moštvo tisto, ki se bo na koncu najbolj vese-
lilo. Enako razmišlja tudi trener Marjan Pušnik, ki je po 9. krogu zamenjal Branka Oblaka. »Enako kot igralci, navijači in vodstvo kluba si želim, da bi bili na koncu prvi in si s tem zagotovili napredovanje. Vedeti pa je treba, da ima enake želje še nekaj drugih moštev. Štiri, pet jih je dokaj izenačenih. Za uresničitev tega cilja se bomo morali zelo, zelo potruditi, potrebna pa bo tudi sreča. Vsekakor pa je športno upati na najboljše. Skupaj z igralci obljubljam, da bomo storili vse, da bi Rudar čim prej spet zaigral v družbi najboljših slovenskih moštev,« je dejal v ponedeljek, ko so se po zimskem odmoru začeli pripravljati za spomladanski del prvenstva. To se bo nadaljevalo 8. oziroma 9. marca, rudarji pa bodo v prvem krogu gostili sedmi Zavrč.
Vadili bodo v glavnem na pomožnem igrišču enkrat do dvakrat na dan, vmes pa odšli po dvakrat za pet dni tudi v hrvaški Medulin. V
pripravljalnem obdobju naj bi odigrali deset tekem. Prvo že v nedeljo (14.30), ko bodo na pomožnem igrišču gostili celjski Simer Šampi-on, jeseni najboljše moštvo v štajerski ligi.
Moštvo je zapustil le Alen Mijic, ki je bil posojeni igralec Gorice, kamor se je tudi vrnil. Nova igralca sta nekdanji reprezetant Finske U-21 Marko Toumas Kolsi in Luka Prašnikar (prej Primorje). Znova bosta nosila velenjski dres Matej Kolenc (nazadnje Šmartno) in Uroš Rošer, ki se je vrnil iz Šoštanja. Vodstvo kluba je zado-
voljno, ker so za leto in pol ali dve leti in pol podaljšali zvesti Almir Sulejmanovič, Aleš Šmon, Nik Omladič, Damjan Trifkovič, Safet Jahič, Denis Grbič, Aleš Jesenič-nik, Boris Mijatovič, Nikola Tolimir in Almir Rahmanovič. Enoletno pogodbo naj bi podpisal Sebastjan Čelofiga, ki je v jesenskem delu nastopal kot posojeni igralec NK MIK Celje. Trener Marijan Puš-nik pa želi moštvo okrepiti vsaj še z dvema igralcema.
■ vos
■■■ Gospodarska zbornica Slovenije
Savinjsko - šaleška območna zbornica, Velenje
GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje nadaljuje s projektom podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva.
S tem namenom objavljamo RAZPIS
za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji za leto 2007
Besedilo in pogoji razpisa so objavljeni na spletni strani http://www.qzs.si/slo/reqiie/savinisko šaleška gospodarska zbornica
NA KRATKO
Smučarski skoki- odlično nadaljevanje
Kljub neugodnim vremenskim razmeram se nadaljujejo tako domača kot mednarodna tekmovanja v smučarskih skokih, na katerih odlične rezultate dosegajo skakalci SSK Velenje. Mladinci so zastopali barve Slovenije in tekmovali na alpskem pokalu v nordijski kombinaciji v Avstriji. Klemen Omladič je zasedel 7. in 13., Marjan Jelenko 9. in 18., Gašper Berlot pa 8. mesto, za las pa je točke zgrešil Ziga Omladič.
V Kranju pa je potekalo državno prvenstvo mladincev do 20 let. 4. je bil Robert Hrgota. Priboril si je pravico nastopa na celinskem pokalu v nemškem Broterodeju. Mihael Gaber je ostal brez točk.
Kisovec, regijsko tekmovanje za pokal Cocte. V sedmih kategorijah so velenjski skakalci osvojili kar 4 naslove. Cicibani: 1. Vid Vrhovnik, 3. Ožbej Jelen, 4. Gašper Brecl, 11. Jerneja Brecl; dečki do 10 let: 5. David Strehar 5, 7. Patrik Vitez, 8. Blaž Sluga 8 mesto; dečki do 11 let: 1 Matevž Samec; do 13 let: 1. Urh Krajnčan; do 15 let: 1. Niko Hižar, 4. Patrik Jelen, 7. Robert Vitez , 8. Mateja Vivod.
SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v njihov klub, podrobnejše informacije pa dobite na spletno strani kluba : skijump-vele-nje.si ali na telefon 041 776 485.
Prvenstvo za deklice in dečke
V soboto (19. januarja) bo velenjski smučarsko skakalni klub pod okriljem Smučarske zveze Slovenije izvedel na skakalnici HS 25 m državno prvenstvo za dečke do 10 let in pokalno za deklice do 11 let. Začetek ob 10. uri.
Kegljanje - Šoštanjčani presenetili
Na kegljišču Golovec v Celju je bilo regijsko prvenstvo posameznikov, obenem so to bile tudi kvalifikacije za nastop na državnem prvenstvu. Šoštanjčani so nastopili z devetimi tekmovalci. Prijetno so presenetili igralci prve ekipe, saj sta si nastop na državnem prvenstvu, na katerem bo nastopilo 56 tekmovalcev iz vse Slovenije, zagotovila Roman Sečki in Leopold Fidej.
Rezultati: 1. Gmajner (Slov. Konjice) 1121; 2. Sečki 1120; 3. L. Fidej 1111; 4 .Rošer (Slov. Konjice) 1111. itd. Ostali Šoštanjčani so dosegli rezultate, ki so jih pripeljali na mesta od 6 do 15. Za Šoštanj so nastopili še Arnuš - 1083, Jug - 1076, Jakop - 1068, Hasičič - 1034 , Petrovič - 1032, Križovnik - 1028, ter presenečenje prvenstva kadet Mandelc z 902 podrtima kegljema.
V	soboto se bo nadaljevalo ligaško tekmovanje. Šoštanjčani se bodo v Slovenskih Konjicah pomerili s tamkajšnjo drugo ekipo.
Sprejem za uspešna ribiča
V	občini je kar nekaj uspešnih športnic in športnikov iz tako imenovanih standardnih športnih zvrsti (nogomet, smučanje, atletika ...). Pred nedavnim pa je šmarški župan Alojz Podgoršek sprejel Ziga in Mitja Irmana (na sliki), ki sta dosegla odmevne rezultate v ribištvu. Oba sta člana Ribiške družine Paka Šoštanj.
Ziga, učenec 9. razreda tukajšnje osnovne šole bratov Letonja, je namreč postal državni mladinski prvak v disciplini casting (naslov je osvojil na osnovi rezultatov z več tekmovanj), ponaša pa se tudi z naslovom regijskega prvaka v ribolovu. Z obema je obogatil svojo že tako zajetno zbirko medalj, priznanj in trofej z raznih ribiških tekmovanj ter srečanj.
Mlajši, šele dobrih 10 let star Mitja, ki je daleč najmlajši udeleženec ribiških tekmovanj, pa se ponaša s 4. mestom v skupnem seštevku v castingu z državnega tekmovanja (vmes je bil že enkrat zlat in srebrn) ter 5. mestom v lovu na ribe s plovcem. Tudi on je priden zbiratelj zavidanja vrednih priznanj in medalj. Glede na njuno mladost, zagnanost, skromnost in pridnost je pred obema fantoma lepa športna pot.
Uspešna mlada ribiča je sprejel župan ter jima poleg čestitke izročil tudi priložnostni daril.

Bodi preViden!
Dodatne aktivnosti v januarju, ko sta uporaba odsevnih predmetov in previdna vožnja zelo pomembna, naj bi prispevale k večji varnosti pešcev
posledic prometnih nesreč, starejših od 64 let. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom pešcev se zgodi v temnem delu dneva v jesensko-zimskem obdobju. Glede na število prometnih nesreč z udeležbo pešcev najbolj izstopajo meseci oktober, november, december in januar. V teh mesecih je dan najkrajši, neugodne vremenske razmere (megla, dež, sneg) pa pogoste. Zaradi obojega je vidljivost slab-
Milena Krstič - Planino
V letu 2007, ki je bilo sicer z vidika varnosti v cestnema prometu izredno slabo, se je število mrtvih pešcev zmanjšalo za 11 odstotkov, na 32 smrtnih žrtev, kar je najnižje število od leta 1970. Kljub temu pa cilj Resolucije o nacionalnem programu za varnost v cestnem prometu za obdobje 2007-2011 ni bil dosežen v celoti.
Resolucija predvideva, da v letu 2011 ne bi smelo umreti več kot 21 pešcev, kar je izredno zahteven in visoko zastavljen cilj. Za njegovo uresničitev bo potrebno intenzivno in skladno preventivno in represivno delovanje, podprto s tehničnimi ukrepi (urejanje površin za pešce, urejanje prehodov za pešce, izvajanje ukrepov za umirjanje prometa ...)
Pešci so še vedno med najbolj ogroženimi udeleženci v cestnem prometu; nadpovprečno so ogroženi starejši od 64 let. V zadnjih letih je bilo kar 42 odstotkov pešcev, ki so izgubili življenje zaradi
ša, kar ogroža pešce.
7. januarja se je v Sloveniji pričela akcija Pešec oziroma Bodi preViden. Potekala bo do 1. februarja. Gre za nadaljevanje aktivnosti iz jesenskih mesecev, ker se je poka-
zalo, da je ogroženost pešcev tudi v januarju in februarju relativno visoka. V projektu sodelujejo Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, policija, osnovne šole in vrtci, občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Karitas, Rdeči križ, ZŠAM, avto-moto društva in druge organizacije ter društva.
V prometu je nadvse pomembno, da se različni udeleženci med seboj vidijo dobro in z jasnimi znaki nakažejo svojo namero. Prav zaradi slabe vidnosti se je v zadnjih letih zgodilo več nesreč, ki bi jih lahko učinkovito preprečili. Starejši so običajno oblečeni tudi v temnejša oblačila, ne uporabljajo kresničk ali drugih izdelkov z odsevnimi površinami in jih vozniki zato bistveno kasneje opazijo. V tokratni akciji Bodi preViden, bodo potekale številne aktivnosti po šolah, občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bodo razdelili še dodatne odsevne predmete, vključeno bo oglaševanje. Uporabljen pa bo tudi Vidko, napihljiv prenosen šotor, v katerem jasno in preprosto vsak udeleženec lahko preveri uporabno vrednost odsevnih teles v temačnem prostoru.
Osumljeni za poskus umora v priporu
Policisti so ga po poskusu umora domačina v Janško-vem selu izsledili v Doliču
Vinska Gora, 10. januarja - Poročali smo že, da so 8. januarja v zaselku Janškovo selo našli okrvavljenega 42-letnega moškega, žrtev kaznivega dejanja. V njegovi stanovanjski hiši ga je brez razloga, z večjim kuhinjskim nožem, napadel 21-let-ni sovaščan in ga poskušal umoriti.
Oškodovanec se je storilcu aktivno upiral in mu s tem preprečil, da mu dejanja ni uspelo dokončati. Zaradi pridobljenih hudih telesnih poškodb je bil prepeljan v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
21-letni domačin je bil na obisku pri 42-letnem znancu. Ko je lastnik odšel v drug prostor po drva, naj bi mladenič v kuhinji vzel nož, šel za lastnikom in ga z njim zabodel v zgornji del hrbta. Možaku je med prerivanjem uspelo, da je storilcu zbil nož iz rok in mu tako onemogočil, da bi ga znova zabodel. Storilec je s kraja pobegnil, ranjeni pa je po telefonu poklical pomoč soseda.
Storilec je s kraja najprej pobegnil na območje Dobrne, od koder se je vrnil, po dejanju pa se je nahajal tudi na območju Velenja. Z intenzivnim iskanjem so ga policisti istega dne, okoli 20. ure, izsledili v Doliču na območju Slovenj Gradca, ga prijeli in zanj odredili pridržanje do 48 ur.
21-letni osumljenec je bil v preteklosti že obravnavan za različna kazniva dejanja z elementi nasilja in zoper premoženje. 10. januarja so osumljenega s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je v petek zanj odredil pripor.
Vlom v osnovno šolo
Polzela, 12.januarja - Med
vikendom je bilo na Polzeli vlomljeno v tamkajšnjo osnovno šolo. Neznanci so odnesli računalnik z LCD monitorjem in šolo oškodovali za 400 evrov.
Spravili so se na clia
Žalec, 12. januarja - V noči na soboto so neznanci v Bevkovi ulici prerezali tri pnevmatike na osebnem avtomobilu renault clio. Poleg tega so ga pobarvali s sivim sprejem ter na njem naredili več risov z ostrim predmetom. Lastnika so oškodovali za dobrih 2.000 evrov.
Tri nesreče, trije
pobegi
Velenje - Prejšnji teden so se na območju Policijske postaje Velenje zgodile tri nesreče, ki jim je skupno to, da so povzročitelji s kraja pobegnili.
V sredo, 9. januarja, je zaradi nepravilnega premika voznica osebnega avtomobila na parkiranem prostoru Bolnišnice Topol-šica trčila v tam parkiran avto, potem pa s kraja odpeljala. V nedeljo, 13. januarja zvečer, je neznani voznik osebnega avtomobila z znanimi registrskimi oznakami na njem zaradi vožnje po levi trčil v nasproti vozeče vozilo na lokalni cesti v Topolšici. Po trčenju je odpeljal naprej. V ponedeljek, 14. januarja, pa se je trk s pobegom zgodil na parkirišču na Kidričevi v Velenju. Neznani voznik kombiniranega vozila z znanimi registrskimi oznakami je zaradi nepravilnega premika trčil v osebni avto. Po trčenju je odpeljal kar na sosednje parkirišče.
Gasilci izpod avta rešili
ponesrečenca
Andraž nad Polzelo, 13. januarja - V nedeljo, malo pred pol peto zjutraj, se je na cesti Andraž-Vele-
nje v kraju Andraž nad Polzelo zgodila nenavadna prometna nesreča. Osebni avto je zadel voznika, ki je stopal iz svojega vozila, in ga ukleščil pod seboj. Posredovati so morali gasilci, ki so dvignili vozilo in izpod njega rešili ponesrečenca. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Požar je bil podtaknjen
Šoštanj, 8. januarja - Požar na žagi na Primorski cesti v Šoštanju, o katerem smo obširno poročali prejšnjič, je bil podtaknjen, je pokazal ogled pogorišča. Ogenj se je iz odprte deponije lesa razširil na proizvodni in pisarniški del ter kljub posredovanju gasilcev uničil poslopje in velik del strojev. Po nestrokovni oceni znaša škoda več kot 300.000 evrov.
Računalnik je šel
Velenje, 14. januarja - V noči na ponedeljek je bilo vlomljeno v poslovne prostore TlC-a na Šaleški cesti. Neznanec je iz pisarne odtujil prenosni računalnik in s tem lastnika oškodoval za 1.500 evrov.
Vlomilci »oživeli«
Velenje - Minuli teden se je na območju zgodilo več poskusov vlomov in »pravih« vlomov. Cela serija jih je bila v torek, 8. januarja. Najprej je nekdo skušal priti v prodajalno Sanolabor na Tomšičevi, a mu to ni uspelo. Uspelo pa mu je poškodovati vrata. Nekdo je skušal priti v Rena-ultov servis na Cesti Simona Blatnika, a so ga prav tako ustavila vrata.
Mu je pa uspelo priti v dve hišici na območju Kinta Kunte na Koroški. Iz ene je odnesel radio s CD predvajalnikom, iz druge teleskop s kovčkom. V obeh primerih je povzročil precejšnjo škodo na stavbnem pohištvu. Tega dne pa je prišlo do poskusa vloma tudi v skladišče trgovine Mer-cator Tržnica na Kidričevi. Sto-
rilcu je v notranjost sicer uspelo priti, ker se je sprožil alarm, pa jo je vlomilec še pred prihodom varnostnika popihal.
V	sredo, 9. januarja, je bilo vlomljeno v štiri klet v stanovanjski stolpnici na Kardeljevem trgu. Vlomilec je iz ene kleti odnesel letne pnevmatike s platišči in večje število avdio kaset.
V	četrtek, 10. januarja, je bilo vlomljeno v prodajalno Ana na Prešernovi. Neznanec je odnesel LCD monitor in blagajno z menjalnim denarjem.
V	petek, 11. januarja, so policisti obravnavali vlom v pisarno podjetja Vegrad, v poslovni enoti Vemont na Selu. Storilec je pregledal predale, odnesel pa LCD monitor. Z dveh tovornih vozil na parkirnem prostoru v Črnovi je neznanec odnesel žarometa, registrsko tablico (CE A7 - 51E), blatnik in zadnjo luč.
Spolni napad na otroka
Velenje, 11. januarja - Velenjski policisti so v petek obravnavali kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let.
Na poti iz šole po Koroški cesti v Velenju je storilec nekaj časa hodil za 11-letnim dekletcem in njeno prijateljico. Ko ju je dohitel, je deklico prijel za zadnjico, nato pa stekel naprej do Ceste pod parkom.
Storilec je star med 30 in 35 let, visok okoli 180 centimetrov, črnih las. V času dejanja je bil oblečem v modre jeans hlače in sivo majico z dolgimi rokavi, v eni roki je držal preklopni mobilni telefon z anteno. Vse, ki bi karkoli vedeli o tej osebi, policisti naprošajo, da pokličejo na policijsko postajo.
Kje je passat?
Velenje, 8. januarja - S parkirnega prostora na ulici Koželj-skega je bil ukraden osebni avtomobil znamke VW Passat 1,9 TDI, kovinsko biserne barve, registrskih oznak CE E9-52S, letnik 2001.
Hlod se je prevrnil na dečka
Mozirje, 12. januarja - V soboto popoldne se je med igro v Šentjanžu hudo poškodoval 11-letni deček. Igral se je v bližini skladovnice hlodovine, ki je bila pripravljena za razrez. Med igro se je skladovnica sprožila, eden od hlodov pa je pod seboj pokopal dečka.
Hudo poškodovanemu so domači takoj nudili prvo pomoč. Ponj je prišel policijski helikopter, s katerim so ga potem odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer je ostal na zdravljenju.
Poostreno nad vinjene voznike
Alkohol in prevelika hitrost najpogosteje prispevata k tragedijam na cestah
Celje, 13. januarja - Alkohol in prevelika hitrost sta še vedno tista dejavnika, ki najpogosteje prispevata k tragedijam na naših cestah. Največkrat sta pogojena drug z drugim. Na PU Celje izvajajo redne poostrene nadzore prometa in sobotna oziroma nedeljska preventivna akcija je bila posvečena ugotavljanju prisotnosti alkohola pri udeležencih cestnega prometa.
Ustavljenih je bilo 475 vozil, od tega je bilo 334 voznikov preizkušenih z alkotestom. 27 preizkusov je bilo pozitivnih, 4 vozniki so preizkus odklonili, pri 6 voznikih pa je koncentracija alkohola presegla 0,76 mg/l.
Sicer pa je bilo v času nadzora izrečenih 94 ukrepov.
Iz policistove beležke
Eni se prepirajo doma ...
V	nedeljo, 13. januarja zvečer, so policisti posredovali v stanovanjski hiši na Gubčevi cesti v Velenju, kjer sta se prepirala zunajzakonska partnerja. Moški si je zaradi tega prislužil plačilni nalog. V soboto, 12. januarja, so policisti zaradi domnevnega vloma in razgrajanja posredovali v stanovanjski hiši v Kav-čah, kjer sta se sprla zakonca, ki sta v ločitvenem postopku. Pri-javljitelju so izdali plačilni nalog zaradi neresnične prijave.
... drugi pretepajo na javnih krajih,
V	sredo, 9. januarja popoldan, je pred blokom v Šaleku znanca pretepel znanec. V petek, 11. januarja, je pred stanovanjskim blokom na Tomšičevi mlajši moški med prepirom udaril bivše dekle. V piceriji Picadilly na Strem trgu je med prepirom gost udaril drugega gosta in mu pri tem poškodoval nos.
... tretji nespodobno vedejo
V	petek, 11. januarja zvečer, je v bistroju Lajna na Starem trgu pijani gost vrgel na tla kozarec, pred tem pa v lokalu tudi kadil. V soboto, 12. januarja ponoči, so šli policisti v stanovanje bloka na Goriški cesti v Velenju, kjer je s predvajanjem glasne glasbe sosede pri nočnem počit-
ku motil sosed.
Nekaj marihuane spet pri policistih
V	četrtek, 10. januarja zvečer, so v centru mesta Velenje policisti mladoletnemu fantu zasegli ročno zvito cigareto z marihu-ano. Noč kasneje, v petek, pa so na Šaleški cesti pri postopku mladoletnemu fantu zasegli PVC zavitek z marihuano, hkrati pa se srečali s tistim, ki mu je zavitek prodala.
Kuril odpadne kable
V	soboto, 12. januarja, so policisti obiskali Hrastovec. V gozdu pri graščini je namreč nekdo kuril odpadne kable. Ker je to prepovedano, so mu izdali plačilni nalog.
Vredno pohvale
V ponedeljek zvečer je na bencinskem servisu Petrol na Celjski cesti v reži bankomata nekdo pozabil denar. Našel ga je moški, ki ga je prinesel na Policijsko postajo Velenje. Policisti so denar prevzeli, lastnika pa še iščejo.
Najditelju in njemu podobnim vsa čast za poštenost, ki je pohlep in grabežljivost še nista pregnala.
UTRIP
m
orosRoD
Oven od 21.3.do21.4.
Poraba denarja vas zadnje čase precej skrbi, saj se dobra zavedate, da lahko kaj hitro zapadete pretiranemu plačevanju s kreditnimi karticami. Ker se zavedate tudi, da imate še nekaj dolga in da vam denar ne bo padel z neba, se letos izogibate celo razprodaj. Čeprav čisto mimo njih ne boste mogli iti. Znano je, da ste iznajdljivi, a tako zelo, da bi opazili eno od redkih odličnih priložnosti, ki se vam bo ponudila v naslednjih dneh, pa spet ne. K sreči vas bo nanjo opozoril dober prijatelj, ki bo tudi sam imel interes, da uspete.
Bik od 22.4. do 20.5.
Ena od vaših novoletnih zaobljub je bila, da si boste privoščili več razvajanja in časa, ki ga boste posvetili izključno svojemu dobremu počutju. Zadnji tedni pred novim letom so bili zelo naporni, zato bi bil res skrajni čas, da se te zaobljube tudi držite. Naslednji dnevi bodo kot nalašč za obisk kakšnega maserja, plavanja v topli termalni vodi ali le sproščujočega klepeta s prijatelji, ki jih že nekaj časa zanemarjate. Ravno v tem času boste spoznali marsikaj odločilnega tudi za prihodnost, o kateri sicer ne razmišljate veliko, saj veste, da lahko še tako načrtujete, pa življenje vedno kaj obrne po svoje.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Prve dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pomoči tistih, ki bodo po svoje krivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno. Kot kaže, se vam zna, če ne boste previdni, sesuti še ena življenjska želja, ki pa ni življenjskega pomena. Je pač bila le lepa želja. Boste pa že v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico, ki vas bo močno razveselila. Tudi zaradi nje se vam bo od srca odvalil velik kamen. Ljubezen boste še naprej iskali, čeprav jo imate pred nosom.
Rak od 22.6. do 22.7.
Naleteli boste na manjšo težavo, ki bo povezana z nekom iz vaše družine. Sicer bo težava večja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. S partnerjem bosta združila moči in pomagala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjša. Pa ne po vaši krivdi -vi boste le reševali, kar se bo rešiti dalo. Sicer pa se lahko že veselite konca tega tedna. Obeta se vam nekaj lepega, nekaj, kar ne bo kar tako potonilo v pozabo.
Lev od 23.7. do 23.8.
Januar vam ponavadi ni čisti nič všeč, sploh če je siv in pust kot letošenj. Tudi letos imate sivih dni že dovolj. Energije boste sicer imeli v naslednjih dneh več kot ponavadi, zato pa boste težave čutili drugje. Ugotovili boste, kako zelo ste se odtujili od partnerja in družine. Če se ne boste vzeli v roke, bo hudič, saj partnerju že krepko prekipeva. Saj ne, da bi bil zahteven, od vas pravzaprav pričakuje zelo malo. Težava je v vas. Več časa si želite zase in za svoje konjičke, ob tem pa pozabljate, da je vaš partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Dobro se poglejte v ogledalo.
Devica od 24.8. do 23.9.
V času prehoda v novo leto ste imeli toliko prostih dni na kupu kot že dolgo ne. In ugotovili ste, da je lahko tudi počivanje zelo naporno. Po eni strani boste srečni, ker vam dela v januarskih teh dneh res ne bo zmanjkalo, po drugi pa si boste želeli, da bi spet lahko več lenarili. Letošnji januar bo za večino devic veliko bolj delaven kot ste načrtovali, predvsem zato, ker ste sami tako hoteli. Ob tem si boste znali vzeti čas tudi zase in za svoje najbližje, pa čeprav ne v takih količinah, kot si želijo drugi. V teh dneh boste uživali predvsem ob pogledu na nekaj lepega in (žal) prepovedanega.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Težko se boste zadrževali, dane boste prestrogi z nekom, ki vas je razočaral in izgubil vaše zaupanje. Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle povsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke in sami naredili več za dobro počutje, k čemur pa pomaga tudi več gibanja na svežem zraku. Da se to splača, pa boste spoznali že v naslednjih dneh, ko boste potrebovali precej energije in dobrih živcev. Zakaj, pa tako dobro veste.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Žal vam ne bo uspelo izpeljati bogatega, dolgo načrtovanega dogodka. Pa ne zaradi vas, ampak zaradi čudnega spleta okoliščin, v katerem bo pomembno vlogo igral vaš sorodnik. Sedaj boste končno spoznali, da je bolje organizacijo vzeti v svoje roke, sicer se stvari nikamor ne premaknejo. Boste pa zato našli več časa zase in za svoje telo. Razvajali ga boste kot že dolgo ne, kar vam bo godilo. In vam vlilo novo samozavest, ki pa ste jo tudi potrebovali. Nekaterih novoletnih zaobljub se boste še držali, sploh tistih, povezanih z zdravjem. Tega nikoli ni preveč.
Strelec od 23.11. do 21.12.
S partnerjem boste po dolgem času veliko časa preživela skupaj. Če bo na začetku to še težko, ker se že nekaj časa ne razumeta tako kot nekoč, bo v nekaj dneh položaj že povsem drugače. Kriza bo mimo, spet bosta našla snov za pogovore in skupne točke, ki vaju bodo povezovale še nekaj tednov. Kljub temu vam bodo oči in misli marsikdaj pobegnile drugam, saj si pri tem sploh ne znate pomagati. A do kaj več ne bo prišlo, preveč cenite to, kar imate trenutno doma. Poslovno se vam obeta zelo natrpan teden. A zmogli boste vse, saj boste v delu vidno uživali.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Čaka vas nekaj razburljivih dni. V naslednjih dneh se bodo mnoge stvari odvijale z neverjetno naglico. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da veliko prostega časa preživite z znanci, ki bodo kmalu postali vaši prijatelji. Nekdo od njih pa morda še več kot le to. To ste tudi potrebovali, saj že nekaj časa zelo trpite, ker se nič v vašem življenju ne odvija tako kot ste želeli. Slabo obdobje je za vami, pred vami pa povsem novo, polno razburljivih doživetij. Zdravje bo solidno, pazite le, da vam imunski sistem ne oslabi. Čas viroz in gripe šele prihaja, zato sezite po vitaminih.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Ne da bi sami tako hoteli, boste veliko razmišljali o svojem življenju. Morda tudi zato, ker boste veliko sami. Če vam bo nekaj dni to še ugajalo, boste potem zače-i ugotavljati, da pogrešate družbo. Predvsem pa dober klepet, ki vas je vedno sprostil. Vzeli si boste več časa za rekreacijo, kar vam bo več kot godilo. Ni izključeno, da si boste že kmalu privoščili kratke zimske počitnice. A poskrbite, da se tam ne boste počutili osamljeno, kar se vam lahko zgodi tudi, če boste obkroženi s prijatelji. Na čustvenem področju bo namreč vladala prava zmeda. Nekoga ne boste mogli zbiti iz glave, čeprav se prepričujete, da nimata prihodnosti. Je res nimata?
Ribi od 20.2. do 20.3.
Ne bo se vam lahko odločiti, a vendarle se čas izteka. Tudi, če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Kot ponavadi boste čisto preveč zaskrbljeni, kar ne boste zadržali zase, ampak boste s problemi obremenjevali tudi vaše domače. Saj so že vajeni, a čisto vseeno jim še vedno ni. Taki boste tudi zato, ker se zadnje čase ne počutite najbolje. Utrujenost in brezvoljnost pa ne bosta minila kar čez noč in tudi brez truda ne. Želja po tem, da bi vam nekdo pokazal, ali mu res kaj pomenite, bo na prvem mestu.
Nagradna križanka Apart hotel Natura
NATURA
xtfhotel
ap<
Apart hotel NATURA Lačja vas 31, Nazarje Tel.: 837 04 00 Brezplačna tel. št.: 080 98 77
www.hotel-natura.si
Caffe - Tropic d.o.o., Savinjska 87 a, Žalec
V objemu narave
Ob glavni cesti, ki pelje proti Logarski dolini le streljaj od sotočja reke Savinje in Drete, se odpira čudovita Zadrečka dolina. V objemu gozdov in nepopisnega miru stoji čudovit Apart Hotel Natura, ki razpolaga s 70 ležišči v 16 apartmajih.
Ponudba za Vas:
i sobotna in nedeljska kosila
ter jedi po naročilu
-	za ljubitelje savne - 4 vrste savn (turška, finska, infra)
-	solarij
-	notranji bazen
-	možnosti obletnic, porok, zaključkov in seminarjev
TA HIP SUPER UGODNO -VIKEND PAKETI - razvajajte se!
(apartma 4*, nočitev z zajtrkom in večerjo, neomejeno kopanje v notranjem bazenu - tudi nočno kopanje, neomejen vstop v savno, kopalni plašč, 1 otrok do 10. leta gratis ...)
V objemu narave, ob sotočju Savinje in Drete!
Pravilno rešeno geslo izrežite in pošljite najkasneje do 28. 1. 2008 na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka Natura«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade: nedeljsko kosilo za 2 osebi, obisk bazena za 2 osebi, obisk savn za 2 osebi. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.
& >
"C p
to
Aids
Natepava fant eno blondin-ko, pa ga blondinka vpraša: "Saj menda ja nimaš aidsa?" Pa pravi fant: "Seveda ne!" Pa reče blondinka: "Uf, hvala bogu, res ga ne bi rada še enkrat dobila ..."
Počitnice
Učiteljica piše z levo roko po tabli, ko Tine vzklikne: "Učiteljica, vi nimate dlak pod levo pazduho!"
Učiteljica reče:
"Tine, pospravi stvari in pojdi domov za danes."
Naslednji dan učiteljica med razlaganjem snovi dvigne desno roko in Tine pokomentira, da nima dlak niti pod desno pazduho.
Učiteljici prekipi: "Tine, pospravi stvari in ostani doma do konca tedna." Naslednji teden Tine spet pride v šolo, ko učiteljici pade iz rok kreda. Nagne se, da bi jo pobrala, Tine pa tudi, da bi ji jo pomagal najti. Nenadoma se vzdigne in začne pospravljati stvari, učiteljica pa ga presenečeno vpraša:
"Kam pa ti?" Tine odgovori:
"Zame je to šolsko leto končano."
Izlet
V mestni porodnišnici pregleduje ginekolog nosečnice in presenečen ugotovi, da bodo tri bodoče mamice, ki ležijo na sosednjih posteljah, rodile šestega januarja. Ko se približna naslednji, četrti postelji, se hoče pošaliti in vpraša: "Ali boste tudi vi rodili šestega januarja?"Bodoča mamica se nasmehne in reče: "Ne, jaz pa nisem bila na tistem izletu!"
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE MESTNE OBČINE VELENJE, objavljene v tedniku Naš čas 3. 1.,:
1.	NAGRADA : večerja z županom Mestne občine Velenje Srečkom Mehom: Petra Meh, Cesta na grič 6, Velenje
2.	NAGRADA: knjižno darilo: Stanislav Videmšek, Pirešica 13, Velenje
3.	NAGRADA: promocijski material prejme: Robert Atelšek, Andraž 40 a, Polzela Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrad prejeli pošti.
Zgodilo se je ...
od 18. do 24. januarja
-	18. januarja 1986 je bil v Rdeči dvorani plesni turnir Slovenija pleše;
-	velenjski komunalci so januarja leta 1993 dobili nov stroj za pometanje in čiščenje ulic in cest Šaleške doline;
-	med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem; v letih, ko se je razširilo pri nas novoromantično in impresionistično prizadevanje, je Levstik ne samo v praksi, temveč tudi teoretično poudarjal potrebo po realizmu; v tem slogu, ki se tu in tam stopnjuje v naturalizem, so napisana njegova najboljša dela: ljubezenski roman Zapiski Tine Gramontove, povest iz prve svetovne vojne Gadje gnezdo (s kmetico Kastelko, eno naj-
boljših ženskih figur v slovenski prozi), Rdeči volk, Mine-haha, Hilarij Pernat in druge; nekatere povesti, zlasti Pravica kladiva, so zbudile v javnosti polemične odmeve, predvsem zaradi politične opredelitve;
-	19. januarja 1902 je bil v
Šoštanju rojen duhovnik Jože Lampret, ki je bil med drugim tudi verski referent 14. partizanske divizije;
-	delavci Zdravstvenega centra in Združenih lekarn Velenje so se 20. januarja 1983 na referendumu odločili za združitev v skupno delovno organizacijo, ki seveda že nekaj let ne obstoja več;
-	21. januarja 1917 se je v Puli rodil pesnik, pripovednik, akademski kipar in slikar Ala-din Lanc; ljudsko in meščansko šolo je končal v Šoštanju, kjer je nekaj časa živel tudi
Jože Lampret (Arhiv Muzeja Velenje)
med drugo svetovno vojno in po njej; v svojih novelah je v glavnem obujal spomine na svojo mladost v Šoštanju; - takoj po koncu druge svetovne vojne so v večini krajev Šaleške doline zopet oživili delo gledaliških odrov; že konec leta 1945 je igralska družina Ljudske prosvete iz Velenja odigrala prvo igro z naslovom "Svet brez sovraštva", v tem času pa je pripravila tudi Kli-narjevo igro "Plavž", s katero so januarja 1946 med drugim
gostovali v Braslovčah in v Mežici;
-	21. januarja 1984 je bila v velenjski knjižnici prva projekcija Kina16;
-	22. januarja 1980 so v velenjskem premogovniku svečano proslavili začetek del pri izgradnji jaška Nove Preloge;
-	22. januarja 1996 je velenjsko gradbeno podjetje Vegrad na travniku pri velenjski pošti začelo graditi novo nakupovalno središče.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
nikoU sami 1 H7
10 IM
20
NASI KRAJI IN LJUDJE
17. januarja 2008
ČETRTEK, 17. januarja
tv slo rr
D7.DD	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Ana z zelene domačije, 2/26
09.30	Male sive celice, kviz
10.15	Lov, dokum. nan.
10.20	Novi jutri, 17/26
10.50	Kraljestvo planinskega orla,
1/3
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Začnimo znova, 13/35
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Srebrnogrivi konjič, 24/39
16.10	Prismuknjeni, dokum. film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Jasno in glasno
18.15	Duhovni utrip
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	In to je vse, risanka
18.45	Rjavi medvedek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Komunizem - zgodovina iluzije,
2/3
20.50	Tednik
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35 Rojen dvema materama, ang.
tv film
00.50	Duhovni utrip
01.05	Dnevnik
01.40	Dnevnik zamejske tv 02.05 Infokanal
TV SLO t?
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 11.45 Tv prodaja 12.15 Aktualno 12.40 Globus
13.10 Michael Palin v novi Evropi, 1/7
14.10 SP v biatlonu, sprint 7, 5 km
(Ž), prenos 16.00 Prvi in drugi 16.20 Mostovi 16.50 Med valovi 17.20 Evropski magazin 17.50 Poročila
18.00 EP v rokometu (M), Slovenija -
Češka, prenos 19.55 Športni film 20.25 Evroliga v košarki (M), Tau Ceramica - Union Olimpija, prenos
21.15 4400 povratnikov, 1/13 22.55 Ubij me še enkrat, am. film 00.30 Resnica ali izziv, nemški film 02.00 Zabavni infokanal
POP
06.50	24 ur, ponovitev
07.50	Oceanske pustolovščine, dok.
	serija
08.50	Razigrani par, nad.
09.45	Ukradena sreča, nad.
10.40	Tv prodaja
11.10	Ekstremno zdravljenje, dokum.
	serija
12.05	Neukrotljivo srce, nad.
13.00	Tv prodaja
13.30	Strast, nad.
14.25	Zločini pred domačim pragom,
	nan.
15.15	Neukrotljivo srce, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Razigrani par, nad.
18.00	24 ur - vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan.
22.35	24 ur zvečer
22.55	Skrivnostni otok, nan.
23.45	Prijatelji, nan.
00.15	Newyorška policija, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, Informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev 11.35 Pop corn, glasbena oddaja 12.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: Pravljice 18.55 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna
oddaja 20.55 Regionalne novice 21.00 Cinema paradiso, oddaja o filmu
21.30 Estrada, glasbena kontaktna
oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videostrani, obvestila
tv slo rr
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Fliper in Lopaka, 24/29
09.30	V znamenju dvojčkov, 8/12 09.45 Risanka
09.50	Pingvin Gašer, risanka 09.55 Prismuknjeni, dokum. film
10.10	Enajsta šola
10.45	Jasno in glasno
11.30	Osmi dan
12.00	Iskanje izgubljene ljubezni,
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Duhovni utrip
13.40	Doktor Martin, 2/9
14.30	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Vztrajam do konca, ris. nan.
16.05	Risanka
16.10	Iz popotne torbe: spretnost
16.30	V dotiku z vodo, 2/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Vse o vesolju
17.40	Bela meja, 1/3
18.40	Karli, risanka
18.45	Pingu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Začnimo znova, 14/35
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Polnočni klub
00.20	Bela meja, 1/3
01.15	Dnevnik, ponovitev
01.50	Dnevnik zamejske tv
02.15	Infokanal
TV SLO ^
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Tv prodaja 08.30 Glasnik, tv Maribor 08.55 Podoba podobe 09.25 Magazin v alpskem smučanju 09.55 SP v alp. smuč., SVSL (Ž), prenos
11.25 SP v alp. smuč., SVSL (M),
prenos 12.45 Evropski magazin 13.15 Črno beli časi 13.30 Diagonale 14.10 SP v biatlonu, sprint 10 km
(M), prenos 16.05 Primorski mozaik 16.35 Študentska 16.55 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje
17.25 Hokej na ledu, liga ebel, Acroni Jesenice - Salzburg, prenos (vmes poročila) 20.00 EP v rokometu (M), Slovenija -
Poljska, prenos 21.50 Statisti, 9/12 22.20 Ropar brez imena, kanad. film 23.55 Kažipoti, franc. film 01.25 4400 povratnikov, 4/6 02.10 Zabavni infokanal
POP
07.05	24 ur
08.05	Trenja
09.50	Razigrani par, nad.
10.40	Tv prodaja
11.10	Ukradena sreča, nad.
12.05	Neukrotljivo srce, nad.
13.05	Tv prodaja
13.30	Strast, nad.
14.25	Zločini pred domačim pragom, nan.
15.15	Neukrotljivo srce, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Razigrani par, nad.
18.00	24 ur - vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Mirovnik, am. film
22.05	24 ur zvečer
22.25	Brez sledu, nan.
23.15	Nevarna šola, am. film
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
Dobro jutro, Informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 Skrbimo za zdravje, svetovalna
11.30	Estrada, glasbena oddaja,
ponovitev
12.50	Videospotdneva
14.00	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Miš maš, otroška oddaja
18.40	Regionalne novice
18.45	Otrokom za lahko noč: Pravljica
18.55	Casper, risani film
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Planet polka, glasbena oddaja,
gostje: ansambel Hlapci
21.15	Regionalne novice
21.20	Videospotdneva
21.25	Vabimo k ogledu
21.30	Odkrito ni skrito
22.20	Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja
23.50	Vabimo k ogledu
SOBOTA, 19. januarja
TV SLO [7
06.05	Odmevi
06.35	Evropa.si
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Spretnost, iz popotne torbe
07.45	Male sive celice, kviz
08.30	Prismuknjeni, dokum. film
08.45	V dotiku z vodo, 2/13
09.15	Deklica in volkovi, finski film
10.45	Polnočni klub
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Absalonova skrivnost, 2/24
13.45	Zaljubljeni v živali, 6/16
14.15	Sittafordska skrivnsot, ang. film
15.55	Sobotno popoldne
16.00	O živalih in ljudeh
16.15	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Kraji in ljudje
17.35	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.05	Z Damijanom
18.40	Fifi in cvetličniki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Tajna služba, 2/3
21.30	Slovenski vojaki v Afganistanu,
dokum. oddaja
22.00	Poročila, šport, vreme
22.30	Hri-bar
23.35	Huff, 9/13
00.35	Skrivnostna koža, am. film
02.15	Dnevnik
02.35	Dnevnik zamejske tv
03.00	Infokanal
TV SLO f?
06.35	Tv prodaja
07.05	Skozi čas
07.15	Primorski mozaik
07.45	Študentska
08.05	Vroči stol
09.00	Tekma, debatna oddaja za
	mlade
09.55	SP v alp. smuč., smuk (Ž),
	prenos
11.20	SP v alp. smuč., smuk (M),
	prenos
12.40	SP v biatlonu, .zasledovalna
	tekma 10 km (Ž), prenos
13.40	SP v smuč. skokih, prenos
15.25	Namizni tenis Pro tour, prenos
	iz Velenja
17.00	SP v biatlonu, zasled. tekma
	12, 5 km (M), posnetek
18.00	Nogomet, tekma ang. lige,
	Birmingham - Chelsea,
	posnetek
20.00	Koncert Vlada Kreslina v CD
22.00	Bleščica, oddaja o modi
22.35	Slovenski magazin
23.00	Sobotno popoldne
01.10	Medeja, 2/6
02.00	Mladi, lepi in zadeti, franc. film
03.35	Zabavniinfokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Drobižki, ris. serija
08.05	Bombažki, ris. serija
08.10	Poštar Peter, ris. serija
08.25	Jaka na Luni, ris. serija
08.35	Nerodni Bernard, ris. serija
08.40	Art Attack, izob. oddaja
09.10	Bratz, ris. serija
09.35	Winx klub, ris. serija
09.55	Ninja želve, ris. serija
10.20	Transformerji, ris. serija
10.40	Di-Gata, ris. serija
11.05	Ris, zmuzljivi lovec, dokum.
12.05	Ljudstva sveta, dokum. serija
13.05	V živalskem vrtu, nan.
14.00	Najbolj nori video posnetki,
zabavna oddaja
14.30	Plesalka in bogatin, am. film
15.40	Punce se zabavajo, am. film
17.15	24 ur, vreme
17.20	Barva ljubezni, am. film
19.00	24ur
20.00	Brodolom, am. film
22.25	Beg iz zapora, nan.
23.15	Lažnivec Jakob, am. film
01.20	24 ur
02.20	Nočna panorama
09.00	Miš maš, otroška oddaja, pon.		11.05
09.40	Vabimo k ogledu		11.10
09.45	Cinema paradiso, oddaja o		
	filmu		
10.15	Videospotdneva		12.10
12.00	Videostrani, obvestila		12.15
18.00	Vabimo k ogledu		
18.05	1617. VTV magazin		14.30
18.25	Duhovni vrelec		14.50
18.30	Čas za nas, mladinska oddaja		17.55
19.10	Zdaj, oddaja za razgibano		18.00
	življenje		
19.40	Videospotdneva		
19.45	Videostrani, obvestila		
19.55	Vabimo k ogledu		19.15
20.00	Slovenec leta 2007, posnetek		
	prireditve v Litiji		19.55
22.15	Vabimo k ogledu		20.50
22.20	Odprta tema, ponovitev		20.55
23.20	Videospotdneva		
23.25	Videostrani, obvestila		22.10
NEDELJA, 20. januarja
tv slo rr
07.00	Živžav
09.50	Pozabljeni zaklad, 3/3
10.20	Maina Sofie in iskanje zlatega
jelena, 2/4
10.50	Sledi, oddaja tv Maribor
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.30	Paradiž - brez sladkorja,
prosim!, tv trilogija
15.30	NLP
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP
18.30	Žrebanje lota
18.40	Pokec, risanka
18.45	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Spet doma
21.45	Družinske zgodbe
22.35	ARS 360
22.55	Poročila, vreme, šport
23.20	Akumulator, češki film
01.00	Dnevnik
01.20	Dnevnik zamejske tv
01.50	Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 07.40 Tv prodaja 08.10 Skozi čas 08.20 Med valovi 08.50 Globus 09.20 Slovenski magazin 09.50 SP v alp. smuč., SL (M), 1. vož. 10.55 SP v alp. smuč., SVSL (Ž), pren. 12.15 Magazin deskanja na snegu 12.50 SP v alp. smuč., SL (M), 2. vožnja
13.40 SP v smuč. poletih, prenos 15.25 SP v biatlonu, skupinski start
15 km (M), prenos 16.30 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje
17.00 EP v rokometu (M), Slovenija -
Hrvaška, prenos 18.55 Hokej na ledu, liga ebel, ZM
Olimpija - Alba, prenos 21.15 SP v biatlonu, skupinski štart
12, 5 km (Ž), posnetek 21.45 Š - športna oddaja 22.30 Sopranovi, 3/21 23.25 Zlata resna glasba in balet tvs
(1958 - 2008) 00.50 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Bombažki, ris. serija 08.05 Mali rdeči traktor, ris. serija
08.15	Brata Koalček, ris. serija 08.25 Jaka na Luni, ris. serija 08.35 Altairv Zvezdolandiji, ris. serija
08.50	Nerodni Bernard, ris. serija 08.55 Art Attack, izob. oddaja 09.25 Bratz, ris. serija
09.50	Winx klub, ris. serija
10.15	Ninja želve, ris. serija
10.40	Transformerji, ris. serija
11.00	Di-Gata, ris. serija
11.25	Šolska košarkarska liga
12.25	Sporočilo, 2/4
13.20	Skrivnostne poti, nan.
14.15	Na lovu za pravico, nan.
15.05	Stopnišče, am. film
16.50	Jamie: Osnove kuhanja doma
17.25	24ur - vreme
17.30	Policijska akademija 3, am. f.
19.00	24 ur
20.00	Očka v krilu, am. film
22.10	Shark, nan.
23.00	Jesen v malem mestu, am. film
00.35 24 ur, ponovitev
01.35	Nočna panorama
©
09.40 10.00
10.25
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA
Miš maš, otroška oddaja, ponovitev
1616.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja
10.05 Športni torek, športna informativna oddaja Športni gost, pogovor Duhovni vrelec
Župan z vami, ponovitev, gost: dr. Matic Tasič, župan občine Prevalje
Vabimo k ogledu Slovenec leta 2007, posnetek prireditve v Litiji
1617.	VTV magazin Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Ljubno ob Savinji : FIS, Celinski pokal v smučarskih skokih, ženske HS 95, posnetek nočne tekme (19.1.)
Čas za nas, mladinska oddaja, ponovitev
Pop corn, glasbena oddaja
gostje: ansambel Hlapci Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 21. januarja
tv slo rr
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Mali Mozart, 24/26
09.30	Spretnost, iz popotne torbe
09.50	Kratki film ebu
10.05	Pozabljeni zaklad, 3/3
10.35	Maina Sofie in iskanje zlatega
jelena, 2/4
11.00	Bela meja, 1/3
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Spet doma
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Timotej hodi v šolo, 2/26
16.10	Raznoličnost, dokum. nan.
16.15	Oddaja za otroke
16.35	Mračni dnevi, igrani film
17.00	Novice, šport, vreme
17.40	Ganges, 1/3
18.30	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Eli in Fani, risanka
18.45	Adi v morju, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Vroči stol
21.00	Doktor Martin, 3/9
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Pisave
23.30	Glasbeni večer
00.50	Ganges, 1/3
01.40	Dnevnik
02.15	Dnevnik zamejske tv
02.40	Infokanal
TV SLO H
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
11.55	Tv prodaja
12.25	Sobotno popoldne
14.35	Tv prodaja
15.05	Slovenski utrinki
15.35	Š - športna oddaja
16.20	Osmi dan
16.55	ARS 360
17.15	Slovenski magazin
17.40	Evropa.si
18.00	Poročila
18.05	Tekma, debatna oddaja
18.55	Dr. Who, 3/13
19.40	Oda radosti, 1/6
20.00	V spomin Aleksandru
	Litvinenku, dokum. odd
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Resnična resničnost
22.50	Telesa - epilog, 2/2
23.35	Narko, am. film
01.20	Zabavni infokanal
POP
07.25	24 ur, ponovitev
08.25	Jamie: ponovno pri šolarjih
08.55	Razigrani par, nad.
09.50	Ukradena sreča, nad.
10.45	Tv prodaja
11.15	Ricki Lake
12.05	Neukrotljivo srce, nad.
13.00	Tv prodaja
13.30	Strast, nad.
14.25	Zločini pred domačim pragom,
	nan.
15.15	Neukrotljivo srce, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Razigrani par, nad.
18.00	24 ur - vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Grda račka, nan.
20.55	Razočarane gospodinje, nan.
21.45	Tabloid, nan.
22.40	24 ur zvečer
23.00	Črni Donnellyji, nan.
23.50	Prijatelji, nan.
00.20	Newyorška policija, nan.
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Ljubno ob Savinji : FIS, Celinski pokal v smučarskih skokih, ženske HS 95, posnetek nočne tekme (19.1.) 11.50 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 18.05 Planet polka, glasbena oddaja,
gostje: ansambel Hlapci 19.20 Lahko noč, otroci : pravljica 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor v studiu 20.55 Regionalne novice 21.00 Ljubno ob Savinji : FIS, Celinski pokal v smučarskih skokih, ženske HS 95, posnetek nedeljske tekme (20.1.) 22.15 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videostrani, obvestila
TOREK, 22. januarja
tv slo rr
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Na potep po spominu
09.20	Deklica delfina in lisica
zvitorepka III.
09.30	Mračni dnevi, igrani film 09.45 Oddaja za otroke
10.25	Zgodbe iz školjke
11.05	Ganges, 1/3
12.00	Družinske zgodbe
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Vroči stol
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Čarovnik iz Oza, 1/25
16.10	Medvedki, 9/16
16.15	Hotel obmorček, nan.
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.40	Utrip srednjeveške Škofje Loke,
igrani film
18.10	Z glavo na zabavo
18.35	Žrebanje Astra
18.40	Angelina balerina, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Piramida
21.00	Sešivalnica spomina, dokum.
meseca
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Komunizem - zgodovina iluzije, 2/3
23.50	Utrip srednjeveške Škofje Loke,
igrani film
00.20	Neskončne počitnice, am. film
01.30	Dnevnik, ponovitev 02.05 Dnevnik zamejske tv
02.30	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Zabavni infokanal
10.00	NLP
12.45	Tv prodaja
13.15	Dober dan, Koroška
13.45	Resnična resničnost
14.15	Bleščica, oddaja o modi
14.45	Studio city
15.45	Sledi
16.15	Mostovi
16.45	Glasnik, tv Maribor
17.10	Aktualno
17.40	Poročila
17.50	SP v alp. smuč., SL (M), 1.
	vožnja
19.05	Odmevi pogledov Jakoba Ježa
20.00	Tango, 17/25
20.35	SP v alp. smuč., SL (M), 2.
	vožnja
21.30	Dediščina Evrope
22.30	Lužinova obramba, ang. film
00.15	Jasnovidka, 16/22
01.05	Zabavni infokanal
POP
06.55	24 ur, ponovitev
07.55	Ricki Lake
08.45	Razigrani par, nad.
09.40	Ukradena sreča, nad.
10.35	Tv prodaja
11.05	Šolska košarkarska liga
12.05	Neukrotljivo srce, nad.
13.00	Tv prodaja
13.30	Strast, nad.
14.25	Zločini pred domačim pragom, nan.
15.15	Neukrotljivo srce, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05 18.00	Razigrani par, nad. 24 ur - vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
21.55	Zakon in red, nan.
22.45	24 ur zvečer
23.05	Črni Donnellyji, nan.
23.55	Prijatelji, nan.
00.25	Newyorška policija, nan.
01.15	24 ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pogovor v studiu 11.35 Videospot dneva 11.40 Ljubno ob Savinji : FIS, Celinski pokal v smučarskih skokih, ženske HS 95, posnetek nedeljske tekme (20.1.) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Videospotdneva 18.45 Otrokom za lahko noč: pravljica 19.00 Videospotdneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1618. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Športni gost, kontaktna oddaja 21.30 Fair play, športna oddaja 22.00 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila
SREDA, 23. januarja
tv slo rr
06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.10 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.10 Dobro jutro 09.00 Poročila
09.05 Srebrnogrivi konjič, 9/39
09.30 Risanka
09.40 Medvedki, 9/16
09.50 Hotel obmorček, ris. nan.
10.00 Pepi vse ve
10.25 Zlatko Zakladko
10.45 Knjiga mene briga
11.05 Z glavo na zabavo .
11.30 Utrip srednjeveške Škofje Loke,
igrani film 12.00 Odmevi pogledov Jakoba Ježa 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 ARS 360 13.35 Pidave
14.05 Sešivalnica spomina, dokum.
meseca 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Ana z zelene domačije, 3/26 16.10 Pod klobukom 16.45 Risanka 17.00 Novice, šport, vreme 17.40 Kraljestvo planinskega orla, 2/3
18.30 Žrebanje lota 18.40 Ulica sanj, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Plečnik, dokum. film 21.15 Srednjeveški rokopisi iz Žičke
Kartuzije 21.25 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Omizje
00.20 Kraljestvo planinskega orla, 2/3
01.10 Dnevnik 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.10 Infokanal
TV SLO R
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
13.00	Zabavni infokanal
15.20	Tv prodaja
15.50	Zaljubljeni v živali, 6/16
16.20	Hri-bar
17.25	Mostovi
18.00	Poročila
18.05	Črno beli časi
18.20	Diagonale
19.00	Družina ogris, ponovitev
20.00	EP v umet. drsanju, pari,
prenos iz Zagreba
22.20	Odbojka (M), evropska liga, ACH Volley Bled - Dinamo, posnetek
00.20	Jericho, 4/4
01.55	Zabavni infokanal
POP
06.45	24 ur, ponovitev
07.45	Preverjeno
08.45	Razigrani par, nad.
09.40	Ukradena sreča, nad.
10.35	Tv prodaja
11.05	Ricki Lake
12.00	Neukrotljivo srce, nad.
13.00	Tv prodaja
13.30	Strast, nad.
14.20	Zločini pred domačim pragom, nan.
15.15	Neukrotljivo srce, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Razigrani par, nad.
18.00	24 ur, vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Moževa preteklost, kanad. film
21.40	Na kraju zločina, nan.
22.30	24 ur zvečer
22.50	Črni Donnellyji, nan.
23.40	Prijatelji, nan.
00.10	ewyorška policija, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja? 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Športni torek, športna informativna oddaja 10.55 Športni gost, pogovor 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara,
mladinski kviz, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: pravljice 19.00 Cinema paradiso, oddaja o filmu
19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
20.55 Regionalne novice 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža, Predsedovanje Slovenije EU 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
VELENJE
Četrtek, 17. januarja
10.00 Knjigarna Mladinska knjiga
Knjižna čajanka 10.00 - 20.00 Rdeča dvorana Velenje Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu Igre parov in posamezno 13.00 Muzej Premogovništva
Odprtje razstave lesenih modelov Jurija Vege 17.00 Center Nova, velika dvorana Koncert skupine Katice Oj fijole - kolednice od Miklavža do svečnice 18.30 Kavarna in slaščičarna Štorman, Šoštanj
Razmigajte svoje možgane (bridž) 19.00 Dom kulture Velenje Dobrodelna predstava Glasbeno gledališče in orkester I. gimnazije v Celju Mjuzikel Lepotica in zver 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje
Pogovor z ruskim znanstvenikom Boris Laptev 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Koncert
Primož Kranjc (harmonika)
Petek, 18. januarja
11.00 - 18.30 Rdeča dvorana Velenje Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu Četrtfinale posamezno 18.30 - 20.00 Rdeča dvorana Velenje Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu Polfinale parov
Sobota, 19. januarja
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 - 13.00 Rdeča dvorana Velenje Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu Polfinale posamezno 14.00 - 16.30 Rdeča dvorana Velenje Mednarodno odprto prvenstvo
LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
Z nami do poklica
^T TRGOVEC in TRGOVEC prekvalifikacija ^¡f EKONOMSKI in GOSTINSKI TEHNIK ^f MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA V STROJNIŠTVU STROJNI TEHNIK (pti) ELEKTRIKAR elektronik, energetik ELEKTROTEHNIK elektronik, energetik (pti) EKONOMSKA GIMNAZIJA MATURITETNI TEČAJ
Informativni dan: 28.01.2008 ob 17.00 uri Pridružite se nam v 2. semestru.
Za znanje tujih jezikov
^T INTENZIVNI SPLOŠNI TEČAJI ZA ODRASLE
INDIVIDUALNI TEČAJI ^ TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA IN KOMUNIKACIJE TEČAJI PO MERI PODJETJA ^f TEČAJI KONVERZACIJE ^¡f" TEČAJI PRIPRAVE NA MATURO IN DIC/FCE
IZPIT (AN, NEM) ^¡f VERIFICIRANI IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV ZA
ODRASLE - DIC (AN, NE) ^¡f SLOVENŠČINA ZA TUJCE (priprave na izpit, izpit) - 1. izpitni rok: 28.01.2008
Rok prijave: 15.02.2008
Za vsakogar nekaj
^¡T RAČUNALNIŠKI TEČAJI IN ECDL IZPITI TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA, TEČAJ VHF GMDSS POSTAJO
TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG TEČAJ RETORIKE, DELAVNICE ZA OSEBNOSTNO RAST GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE AEROBIKA, JOGA, VADBA ZA OSTEOPOROZO IN ZDRAVO HRBTENICO
Rok prijave: 15.02.2008
Kdaj - kje - kaj
18.00
Slovenije v namiznem tenisu Finale parov in posamezno Krščanska adventistična cerkev, Šalek 25
Svetopisemsko predavanje Od začetka do apokalipse 20.00 Mladinski center Velenje Mladinski gledališki abonma Skupina Mammo-ti: Seks, draks and rokenrol
Nedelja, 20. januarja
10.00 Velenjski grad
Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
»Kaj mi pripovedujejo slike?«
Ponedeljek, 21. januarja
10.00 - 12.00 Vila Mojca
Izposoja otroških pustnih kostumov
Dom kulture Velenje Slovensko ljudsko gledališče Celje Patrick Marber: Howard Katz (črna komedija)
Torek, 22. januarja
17.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev učne delavnice Digitalna fotografija za amaterje 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Srečanje rodoslovcev
Sreda, 23. januarja
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ure pravljic 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Odprtje razstave »Ustvarjeno doma«
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-infor-macijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
19.30
ŠOŠTANJ
Četrtek, 17. januarja
16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic
18.30 Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj
Bridge - razmigajmo možgane 19.00 Mestna galerija Šoštanj Otvoritev razstave
Petek, 18. januarja
19.00 Mestna galerija Šoštanj STAND UP komedija
Sobota, 19. januarja
x Lokovica - Gora Oljka
Pohod Gora Oljka 733m - Zdravju naproti
10.00 Terme Topolšica - Hotel Vesna Slovenska bridge liga (prvi trije krogi)
19.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Esotech : Krka Novo Mesto
(Liga UPC Telemach oz. 1. A SKL)
Ponedeljek, 21. januarja
18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga
Koledar imen
Januar/prosinec
17. četrtek - Anton, Zvonka
18	. petek - Marjeta,
19	. sobota - Marij,
Suzan
20	. nedelja - Sebastjan
(Boštjan), Fabijan
21	. ponedeljek - Neža
22	. torek - Vincecij,
Anastazija
23	. sreda - Rajmund
(Rajko), Alfonz, Marija
KINO VELENJE :: SPORED
Lunine mene
ZLATI KOMPAS
(The Golden Compass) - domišljijska pustolovščina, 114 minut. Režija: Chris Weitz. Igrajo: Nicole Kidman, Daniel Craig, Dakota Blue Richards, Ben Walker idr.
Petek, 18. 1. ob 18.00 Sobota, 19. 1. ob 20.00 Nedelja, 20.1. ob 18.00
V svetu, kjer vsakega človeka spremlja živalska podoba njegove duše, se mlada Lyra po izginotju naj-
boljšega prijatelja zaplete v skrivnostno zaroto, njen edini vodnik pa je kompas, ki lahko ob pravilni uporabi loči med resnico in lažjo. Na veliki avanturi se mora spopasti z nenavadnimi čarobnimi bitji, dvoličnimi čarovnicami in drugimi nevarnimi pastmi, na pomoč pa ji priskoči veliki beli medved, ki je bil neupravi-
čeno izgnan iz kraljestva kosmatincev. S skupnimi močmi in oblico poguma se spopadeta s težavami, a največja nevarnosti preti od tam, kjer bi to najmanj pričakovali. Ob obisku filma boste dobili poseben slovarček izrazov, ki se pojavljajo v filmu!
AMERIŠKI GANGSTER
(American Gangster) -kriminalka, drama, 157 minut. Režija: Ridley Scott. Igrajo: Denzel Washington, Russell Crowe, Cuba Gooding Jr., Josh Brolin, RZA, Ted Levine idr.
Petek, 18. 1. ob 20.30 Sobota, 19. 1. ob 22.10 Nedelja, 20. 1. ob 20.15
Ridley Scott, ki je ustvaril mojstrovine Iztrebljevalec, Gladiator in Nebeško kraljestvo, nam tokrat predstavlja nekoliko drugačno videnje uresničevanja ameriškega sna o uspehu in bogastvu. Lucas je umirjen šofer lokalnega vodje kriminalcev, a po šefovi smrti izkoristi okoliščine in se povzpne na sam vrh mafijske združbe. Po robu se mu postavi odločni policist Roberts, ki ga ni strah obračuna s kriminalci. Toda med njunim vedno bolj neizprosnim dvobojem postaja očitno, da si nista tako zelo različna, vse bolj
nejasna pa je tudi ločnica med dobrim in slabim.
HEIDI
(Heidi) - otroški, 106 minut. Režija: Paul Marcus. Igrajo: Robert Bathurst, Emma Bolger, Geraldine Chaplin, Jessica Claridge, Max von Sydow idr.
Nedelja, 20. 1. ob 16.00 -otroška matineja
Filmska verzija Heidi je zvesta priredba otroške klasike izpod peresa Johanne Spyri. Osirotelo Heidi pošljejo živet v gore k čemernemu stricu, ki ga ni še nikoli prej srečala, a se hitro vzljubita. V njun idiličen svet kmalu poseže teta, ki Heidi odpelje in jo proda kruti gospe Rottenmeier. Tam postane družica invalidnemu dekletu, ki je v oskrbi hudobne gospe. Kjub temu, da Heidi pridobi prijatelje kamorkoli jo ponese usoda, kmalu začne pogrešati svojega strica in hrepeni po povratku v gore. Film so posneli v Walesu in SLOVENIJI.
Naslednji vikend napovedujemo:
romantično komedijo PETELINJI ZAJTRK, dramo, triler MIGHAEL CLAYTON, animirano akcijsko komedijo (s podnapisi) ČEBELJI FILM, grozljivko NOČ ČAROVNIC
22.1 •, torek, ščip (polna luna) 14:35
H WE
nizke in visoke gradnje
Josip Petrak s.p., Stantetova 13, Velenje
Izvajalec del, Josip Petrak s.p. NIVIG obvešča vse udeležence v prometu, da bo zaradi izgradnje kanalizacije popolna zapore ceste : Odcep za Pristavo (JP 910491) v Občini Šoštanj - KS Gaberke, v času od 21.01.2008 do 29.03.2008, od 7.00 - 16.00 ure. Obvozi bodo urejeni s prometno signalizacijo. Prosimo za razumevanje.
Popolna zapora bo od točke 5 -do točke 6. Točke 1,2,3,4,7 in 8 so točke označenih obvozov!
Vremenski pregovori
Če Vinka sonce peče, v sode vino teče.
Informacije:
-	osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure
-	po telefonu: 03 713 35 50
-	e-pošta: lu-zalec@upi.si
-	spletna stran: www.upi.si
22
OBVESCEVALEC
17. januarja 2008
TRGOTUR
Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.0.0., Kadrovski iiženrrg Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 098 62 57, E-mail: monika@trgotur.si
1.	P08LUŽEVALEC LMUE ARNIT al DELAVEC V PROIZVODNJI: delani brez poldica z vsaj 6 mesed dekmnii ekušenj, delo je v Velenju, Smrtnem ob Raki Žalcu ali v Šmartnem pri Stoverj Gradcu.
2.	gradbeni tehniki, inženmji gaadbemčtva, umv. dipl. mžemrji gradbemStva <sl tisti z drughi poklicem, smer graAerištMD! Razpeljemo delovna mesls gradbeni kakidant, odgovorni vodja gradbišč^ vodja vadbene operative, vodja hženrtiga, kaneraalst
3.	vse, ki imate izkušnje 8 programiranjem r poznate vsaj osnove jezikov Java, Delphi C« h PHP, vabmo k prijavi oa delovno mesta PROGRAMER!
4.	KOMERCIALIST NA TERENU: vsaj V. stopoja strokovne izobrazbe komercaloe smeri aktivno znanje ANG ali NEM jezika; gre za podjetje, specializrano za prodajo izdelkov za zunanji vodovod ii kanalizacija
5.	NATAKAR: zaželene izkušnje v gostiistvu, lahko tudi začetniki
Podrobnejie informacije so Vam na vo||o na www.traotur.si ali na tel. itev. 03/898-62-57 (Monika).
Velika novoletna akcija
do 19.1. v industrijski prodajalni na Polzeli
Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a. Industrijska prodajalna Tel.: 03/70 37 130,03/70 37 131 info@garant.si, www.garant.si
107 MHz FM
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
RAZNO
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505-495, GSM: 031/836-378, tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378.
HLADILNIK Gorenje, 1,4 m višine in pralni stroj v odličnem stanju prodam. Možna dostava na dom. Gsm: 041/945-589.
VORWERK sesalec, nov, nerabljen, v garanciji, prodam za 450,00 evrov. Gsm: 041/532-673. OKRASNE pokrove, plastične, 16", 4 kosi, prodam za10 eur. Gsm: 041 692 995
zelo ohranjen, ugodno prodam. Telefon: 5881-846.
AUDI A6 2.5 TDI avant, multitronic, zlate metallic barve, letnik 2002, 160000 km, 2. lastnik, slovenski, odlično ohranjen.Gsm: 041 632 374
PRIDELKI
VOZILA
NEPREMIČNINE
GARSONJERO, 28 m2, v Nazarju prodam. Gsm: 041/741-143.
OPEL corsa 1.4 i, l. 1994, prodam za 1.210,00 evra. Gsm: 031/877-149. HUNDAIACCENT, l. 1999, 59.000 km,
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
19. in 20. januarja - MOJCA PUSOVNIK (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje)
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
KROMPIR, beli, odlične jedilne kvalitete, prodam. Tudi pripeljem. Telefon: 5702-048, gsm: 031/523-748. BOROVNIČEVEC, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
COLERCE, smrekove, suhe, za na streho in brune različnih dimenzij, surove, prodam. Gsm: 051/335-751. DOMAČE rdeče vino jurka in izabela prodam. Gsm: 031/824-292. VINO prodam. Gsm: 031/423-875.
ŽIVALI
pasme, težko 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/837-093. TELIČKA, sivorjavega, težkega 60 kg, prodam. Telefon: 5893-578. DVA bikca, težka okrog 250 kg in teličko simentalko, težko okrog 140 kg, prodam. Gsm: 041/586-826. TELICO simentalko, težko 750 kg, v devetem mesecu brejosti, prodam. Gsm: 041/776-176. PRAŠIČE švede, težke od 20 do 300 kg prodam za nadaljnjo rejo ali zakol. Lahko tudi očistim in dostavim. Gsm: 041/239-651.
NEMŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvne brez rodovnika, odličnih staršev, z rdečkasto masko, za oddajo v začetku februarja, ko bodo cepljeni in razgliščeni. Telefon: 5869-299, gsm: 041/966-252.
KUPIM štirinajst dni starega bikca. Gsm: 031/852-334. SVINJE, težke 130 kg, prodam. Telefon: 5722-624, gsm: 040/149-291. KUNCE za nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031/423-875. BURSKE koze, breje in kozice prodam. Gsm: 051/335-751. TELIČKO, belgijsko plavo, mesnate
PRODAMO: Lepo, vzdrževano 2 sobno stanovanje, na Šercerjevi cesti, 62,44 m2, letnik 82, 2 balkona, II. Nadstropje, izredno lepa in mirna lokacija, cena 75.000 Evr.
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE
Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE t NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Upravna enota Velenje
Poroke:
Porok v tem tednu ni bilo.
Smrti:
KNEZ Brigita roj. 1925, Belovo 12, Laško; HOJSKI Elizabeta roj.1935, Velenje, Cankarjeva c. 1 a; STROPNIK Alojz roj. 1918, Šoštanj, Koroška c. 38; TAŠIČ Ludovik roj. 1922, Kozjak 67; KOVAČ Jožef roj. 1926, Kavče 13; AVBRECHT Jožefa roj.1933, Pirešica 7.
www.nascas.com
Nai čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 17. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 18. januarja:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 19. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 20. januarja:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 21. januarja:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 22. januarja:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 23. januarja:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 7. januarja 2008 do 13. januarja 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 7. januarja 2008 do 13. januarja 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
OBVESCEVALEC
Brez tebe tu vse gre po svoje in svet se drugače obrača, ko dan se začenja na dvoje, spet misel le k tebi se vrača.
(Feri Lainšček)
ZAHVALA
TIHO JE ODŠLA draga žena, mama in babica
MIRA ČRETNIK
1942 - 2008
Hvala vsem, ki ste ji pomagali v času njene bolezni, in jo imeli radi ...
Vsi njeni
V SLOVO naši dragi MIRI
Bili smo vseskozi s teboj in s tvojo družino. Imeli smo tiho upanje, ki pa se žal ni uresničilo. Hvala tebi in vsem tvojim za mnoge nepozabne trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Ostali nam bodo v večnem spominu in nas ohranjali v našem iskrenem prijateljstvu.
Jana, Majda, Marija, Sonja, Vladka, Andrej, Bojan, Boris, Janko, Rafko.
Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod
od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
ALOJZ STROPNIK
(Basistov Slavko) iz Šoštanja
1918 - 2008
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani ob težkem trenutku slovesa. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečene besede sožalja. Hvaležnost izkazujemo zdravnikom in osebju za pomoč in prizadevanje pri njegovem zdravljenju. Vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi
Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Utrujen od bolezni je za vedno zaspal naš dragi mož, oče, dedi in tast
IGNACIJE ERJAVEC
Koželjskega ul. 3, Velenje 30. 7. 1933 - 2. 1. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za
izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Premogovniku Velenje, rudarski godbi in častni straži, praporščakom,
govorniku Dragu Kolarju, pevcem, Pogrebni službi Usar, gospodu župniku iz župnišča Šalek za opravljen cerkveni obred in sveto mašo ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marta, hči Romana z Ivanom, sin Goran z Matejo ter vnukinji Nika in Tjaša
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
MARIJE ŠKRUBEJ
iz Prešernove 2, Velenje 1922 - 2008
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža
MIROSLAVA VIDMARJA
iz Velenja 26. 9. 1940 - 7. 1. 2008
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče ter za iskreno tolažbo v teh težkih
trenutkih.
Žena Mari in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Odšel je naš ljubljeni BABI
JOŽE KOVAČ
ISKRENA HVALA VSEM, KI STE GA IMELI RADI! Vsi njegovi
r >

ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil dragi brat in stric
ANTON SEVČNIKAR
iz Lajš
15. 5. 1949 - 7. 1. 2008
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje ali nam kakor koli pomagali v najtežjih trenutkih slovesa.
Žalujoči: sestra Milena in brat Marjan s hčerko Špelo ter prijateljico Marjano
Sporočamo Vam, da je umrl
CIRIL GREBENŠEK
1921 - 2008
Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu. Vsem, ki ste kakor koli izrazili sožalje,
se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
Mali oglasi « 898 17 50
Pust šoštanjski
na vrhuncu priprav
i
L

Takole je bilo v Šoštanju lani.
Značilna lika: Koš in Tresimir
Koš Šoštanjski ponazarja prosti čas usnjarja. Pravijo, da je tovarnar Vošnjak svoje delavce dobro plačeval. Ob plačilnih dneh so si zato nadeli klobuke in odšli v gostilno. Ker so zasluženo plačilo čakale tudi njihove žene, so si zvečer oprtale na ramena koše in šle po svoje utrujene može, ki so jih domov znosile v koših. Po poti pa njihovemu regljanju ni in ni bilo konca. Babje regljanje pa spremlja karneval v Šoštanju še danes.
Lik Tresimirja pa predstavlja vojščaka s širokim klobukom, odetega v kože in obutega v lesene cokle. V rokah nosi bojevniško palico. Tresimir naj bi bil knez, ki je naselil rodovitna polja v bližini današnjega Šoštanja. Je obvezen spremljevalec Košev Šoštanjskih, saj oba predstavljata pomembne mejnike šoštanjske zgodovine.
Prava mera okusa in iznajdljivosti
V zadnjih letih je kar nekaj karnevalov ugasnilo. Kaj je torej tisti pravi recept, da je kakšen karneval - in tak šoštanjski je - lahko iz leta v leto boljši?
Peter Radoja meni, da vsa skrivnost tiči v pravem razmerju denarja in entuziazma. »Rekel bi, da mora biti slednjega celo več. Ker če tega ni, tudi denarja, ki bi lahko poplačal vso organizacijo, ne bo. Tudi z entuziazmom se da denar nekako izvrtati. Potrebna pa je tudi prava kombinacija okusa in iznajdljivosti, da se karneval obdrži. Publike nikoli ne smeš podcenjevati, tudi v času pustnih norčij ne.«
Otroški karneval 27. januarja, »odrasli« 2. februarja - Recept za uspeh Pusta Šoštanjskega prava kombinacija entuziazma, denarja, okusa in iznajdljivosti
Milena Krstič - Planine
Šoštanj je brez dvoma karnevalsko mesto. To potrjuje z vključenostjo v Združenje evropskih karnevalskih mest F.E.C.C., v katero je bil sprejet pred dvema letoma. Tudi letos se Pustu Šoštanjskemu, blagovni znamki pustnega dogajanja, za katerim stoji Turistično olepševalno društvo Šoštanj, obeta dobra letina, saj napovedujejo bogat in pisan pustni čas.
»Dejansko v Šoštanju živimo za karneval, za pust, ki skuša preganjati zimo. Ta je zadnja leta vse slabša, a to ni naša težava. Naš osnovni problem je kakovostno pripraviti vse, kar spremlja karneval, vključno z otroškim, ki bo letos že petič zapored. O tem zdaj ni več nobenega dvoma,« pravi Peter Radoja, predsednik Turistično olepševalnega društva Šoštanj. »Otroški karne-
val bo letos sicer drugačen kot prejšnja leta. Otrokom bo prepuščene več domišljije, več ustvarjalnosti. Sami se bodo lahko odločili, kakšne maske bodo imeli. Starši, učitelji in vzgojitelji jim bodo pri pripravi kostumov v pomoč. Gotovo bo otroški karneval prav tako zanimiv, kot je bil prejšnja leta. O tem pa se lahko prepričate že 27. januarja ob 14. uri,« pravi Radoja.
Priprave na pustni čas so v Šoštanju začele potekati že pred novim letom. V začetnih pripravah sodeluje pet, šest, sedem ljudi, potem pa se krog sodelujočih širi iz dneva v dan, dokler se ne razširi na 300, 400 ali celo 500 ljudi, ki aktivno sodelujejo v pripravah na karneval. Pust
šoštanjski pa gostuje tudi drugje, v drugih mestih in državah. »Vstop v Združenje evropskih karnevalskih mest nam je odprl kar precej vrat, a naložil tudi precej obveznosti. Mednje sodijo izmenjave. Če želimo mi gostiti skupine iz tujine, moramo tudi mi tja na gostovanja. Lani je bilo gostovanj že kar precej. Udeležili smo se največjega karnevala južne Evrope v Reki na Hrvaškem, bili smo v Budvi v Črni gori in Vrnjački banji v Srbiji. Vabili so nas tudi v Makedonijo, Italijo, na Nizozemsko, ampak s sredstvi smo omejeni. Letos gremo pa drugam.«
V Združenje evropskih karnevalskih mest je vključenih kar nekaj mest iz Slovenije. Med njimi je
gotovo najbolj znan Ptuj, za katerega bi se lahko reklo, da je karnevalska prestolnica Slovenije. Pust šoštanjski se tudi tam vsako leto pojavi s svojimi pustnimi liki, Koši Šoštanjskimi in Tresimirjem. »Gostujemo pa tudi v Mozirju, na Dobovi, v Ilirski Bistrici in še kje. V slovenskem prostoru smo že poznani in naj ne zveni bahavo, če rečem, da tudi iskani.«
V Šoštanju karneval pripravljajo že od leta 1953. Tradicionalne pustne skupine so sprva prikazovale domačo problematiko, kasneje pa se je kakovost karnevalov nenehno izboljševala. »Pust šoštanjski je presegel občinske meje. Na naš karneval prihajajo ljudje od vsepovsod. Proble-
matiko jim predstavimo na poseben, šaljiv način, z dobršno mero okusa. Vozovi so enkratni, saj se pustni zanesenjaki po mesec ali dva trudijo, da jih uredijo. V zadnjih letih je poseben poudarek dan etnografskemu delu karnevala, v katerem prikažemo skupine od drugod. Vse so zanimive in vedno je med njimi tudi kaj novega.«
Veliki karneval se Šoštanju napoveduje na svečnico, 2. februarja, ob 15. uri. Šel po že znani poti, od parkirišča Termoelektrarne Šoštanj na
Trg bratov Mravljakov. Po karnevalu bodo pustovanje z veliko maška-rado nadaljevali v telovadnici Osnovne šole Šoštanj.
Radoje, ki se v pustnem času prelevi v Petra Klepetca, tokrat nismo spraševali, kaj bo rdeča nit letošnjega karnevala, katere dogodke bodo v Šoštanju vzeli na piko in jih pustno našemili. Aktualne in vroče zadeve se v zadnjem času kar vrstijo, materiala je v izobilju, tako da pustnih tem Pustu Šoštanjskemu gotovo ne bo manjkalo.	|
Prejeli smo
Zakaj ne več skupinskih mask?
Pust takega, kot ga doživljamo zadnja 4 leta, ni v skladu s cilji in načeli programa kurikuluma za predšolsko vzgojo, ki nam ga je predpisala naša država in ga izvajajo vsi javni vrtci v Sloveniji. Že dejstvo, da smo vsako leto vabili k sodelovanju vrtce iz vse Slovenije in se nam ni nihče pridružil, pove dovolj.
Po mnenju MNOGIH staršev je bil 12 do 15 evrov prevelik strošek zanje, posebno so to občutili tisti starši, ki imajo več otrok in nizek socialni status. Ti starši se iz razumljivih razlogov niso vključevali v izdelavo kostumov, zato je bilo breme izdelave na strokovnih delavcih toliko večje, saj nismo želeli izločiti teh otrok zaradi socialnega statusa.
Ob pustu so bile vsa pozornost, odgovornost, energija in prekomerno
delo strokovnih delavcev usmerjene v izdelavo skupinskih kostumov in rekvizitov. Otroci pri tem niso bili aktivni, saj so bile te dejavnosti zanje prezahtevne, naša naloga pa je kakovostno in strokovno delo v oddelku čez dan, torej bivanja otroka v vrtcu, tako da so otroci aktivni pri najrazličnejših dejavnostih.
Strokovni delavci Vrtca Šoštanj se sprašujemo, ali ni bil mini pustni karneval izpostavljanje otrok v veselje odraslih. Ali odrasli pri tem, ko izpostavljamo naše otroke (posebno tiste, ki tega ne želijo, ki so jokali, katerim ni bila všeč maska, ki so stali in čakali v koloni, da jih vidijo poželjive oči odraslih) s svojo sebičnostjo, da želimo videti nekaj lepega, da želimo otroški karneval prepoznaven v slovenskem prostoru, ne kršimo otrokovih pravic? Prav gotovo kršimo nekatera kurikularna načela, torej smo vzgojitelji v nasprotju s svojim
profesionalnim delom!
Strokovni delavci Vrtca Šoštanj si želimo »pust« po meri otroka, takšen, kot je bil v vrtcu pred letom 2004: sproščen, razigran, vesel, brezskrben, doživet ..., z veliko prepevanja, plesa, rajanja, humorja in veselja, ki je namenjen OTROKU ne pa ODRASLIM opazovalcem. Strokovni delavci Vrtca Šoštanj želimo, da se upošteva STROKA, tako staršev kot s strani ustanovitelja - torej na občinski ravni. Le tako bo »pust kot narodna šega« v vrtcu dosegel svoj namen. To pa mislimo, da je cilj nas vseh.
10. 1. 2008 se je na pobudo ravnateljice sestal svet staršev Vrtca Šoštanj in na pogovoru za »okroglo mizo« med drugimi obravnaval tudi to problematiko. Bilo je prisotnih 17 predstavnikov od 22. Soglasno so podprli ravnateljico in strokovne delavce v njihovem prizadevanju, da organizirajo pust po meri otroka in sodelujejo na otroškem pustnem karnevalu. Zaupajo strokovnim delavcem,
obenem pa so obsodili pritiske, ki jih nekateri posamezniki izvajajo na stroko in ravnateljico.
■ Strokovni delavci Vrtea Šoštanj in ravnateljica Milena Brusnjak
Starši podpirajo vodstvo vrtca
Ob približevanju pustnega časa so se v javnosti pojavila različna mnenja glede organizacije otroškega karnevala oziroma sodelovanja Vrtca Šoštanj pri karnevalu.
V svetu staršev, v katerem smo predstavniki staršev iz vsake skupine v vrtcu, podpiramo obliko karnevala, o kateri so se dogovorili predstavniki organizatorjev: turističnega društva, občine, osnovne šole, zveze prijateljev mladine in vrtca. To pomeni, da se bodo otroci karnevala udeležili v skupinah, za maske pa bodo poskr-
beli starši in otroci. O podrobnostih se bodo starši dogovorili na sestankih skupin v vrtcu.
Več let so starši na vodstvo vrtca naslavljali negodovanja glede pokrivanja relativno visokih stroškov in neenakomernih vložkov za enotne maske ter neupoštevanja želja otrok. Menimo, da tovrstna oblika karnevala ustrezno zadovoljuje raznovrstne želje in potrebe.
Ob tej priložnosti želimo izraziti podporo tudi drugim strokovnim odločitvam ravnateljice. Vodstvo vrtca se je s predstavniki staršev posvetovalo o praznovanju prihoda dedka Mraza, novoletnem bazarju, otroškem pustnem karnevalu in drugih aktivnostih. Predlagane aktivnosti in načine sodelovanja otrok in staršev je doslej ravnateljica utemeljila profesionalno in na podlagi dolgoletnih izkušenj pri delu z otroki. V zadnjem letu je uvedla več sprememb, ki so obogatile bivanje otrok v vrtcu. Aktivnosti, kot so lutkovni
abonma, maske in nastopi slovenskih estradnikov, ki so jih starši morali sami financirati, so zamenjale druge, bolj ustvarjalne oblike, ki pa zahtevajo več aktivnega sodelovanja staršev. Ker gre za dejavnosti, ki tako med vsakdanjiki kot ob prazničnih dogodkih vzpodbujajo pozitivni miselni, fizični in etični razvoj malčkov, daje svet staršev ravnateljici soglasno podporo.
Zapisniki s sej sveta staršev so javno izobešeni v vseh enotah vrtca. Tako smo v svetu staršev tudi mnenja, da žaljive anonimke, objavljene pretežno na spletnem forumu, kjer avtorji za prikrito identiteto neutemeljeno blatijo vodstvo vrtca, v prihodnje ne morejo biti razlog za polem-iziranje o strokovnih odločitvah ravnateljice in vzgojiteljic v lokalnih medijih.
■ Boštjan Dokl Menih, predsednik sveta staršev in član sveta zavoda Vrtca Šoštanj
Namesto karnevala otroško pustno rajanje
Turistična zveza Velenje se je pod novim vodstvom odločila, da popestrijo pustni torek v mestu - Na Titovem trgu pripravljajo otroško rajanje z glasbenim gostom in nagradami za maškare
Velenje - Bliža se pustni čas, ki bo letos zelo zgodaj odganjal zimo. V zadnjih letih je ta v Velenju precej neopazen, saj se je tradicija nekoč dobrih pustnih karnevalov prekinila. Menda zato, ker ni bilo dovolj denarja, verjetno pa tudi ne prave volje za organizacijo, ki ni mačji kašelj. Sploh v časih, ko brezplačno ne dela skorajda nihče več. Pustni karneval je, ko je še bil, pripravljala Turistična zveza Velenje, v kateri se je lani zamenjalo vodstvo. Predsednik je postal Franc Špegel. Na pogovor smo ga povabili zato, ker nas je zanimalo, kaj vse se bo v zvezi, ki doživlja pravi razcvet, dogajalo v letu 2008 in kaj se bo v mestu dogajalo v pustnem času.
»Pustnega karnevala takšnega, kot je bil pred leti, tudi letos v mestu ne bo. Pripravili pa bomo novo prireditev, ki jo bomo poskušali v naslednjih letih še nadgrajevati. To bo »otroška maškerada«. Z osnovnimi šolami v Velenju smo se dogovorili, da na pustni torek pripravimo rajanje na Titovem trgu. Pripravljamo dve uri programa, ki ga bo popestril tudi glasbeni gost. Naša zveza bo pripravila tople napitke in nagrade za najboljše pustne maske. Želimo si, da prireditev, ki nam jo bo pomagala pripraviti MO Velenje in TIC, uspe. Če bo tako, bi radi drugo leto pripravili še večjo, mednarodno obarvano otroško pustno rajanje,« nam je povedal Špegel. V pustnem času pa bo, kot vsako leto,
na Graški Gori srečanje »pustna-kov« treh občin mejnic, udeleženci pa bodo izvedli šaljive pustne igre. V Šaleku bodo tradicionalno pripravili pokop pusta Pepija. Kot veleva tradicija, ga bodo z vsemi častmi pokopali na pepelnično sredo. Posamezne skupine se bodo aktivno udeležile pustnih karnevalov v Šoštanju, Mozirju in na Dobrni.
Bršljanke za vsa gospodinjstva
V Turistični zvezi Velenje trenutno deluje 8 turističnih društev, do 27. marca letos, ko bodo pripravili redni občni zbor, naj bi jih bilo 10, do konca leta vsaj 11. Svoje društvo
namreč pospešeno ustanavljajo v Šentilju in Cirkovcah, na to pa se pripravljajo tudi v KS Škale - Hrasto-vec. Delaven pa bo že januar. Franc Špegel nam je povedal: »26. januarja se bomo udeležili sejma Turizem in prosti čas na ljubljanskem gospodarskem razstavišču. Tam bomo poskušali predstaviti turistično ponudbo Velenja, v kulturnem programu pa predstavili naša kulturna društva.«
Za leto 2008 Špegel pravi, da bo res živahno. Maja bodo sodelovali na cvetličnem sejmu na Titovem trgu. Ob tem predlagajo, da bi letos MO Velenje za vsako gospodinjstvo v občini prispevala tri sadike brš-ljank, da bi bili balkoni v mestu to leto cvetlično še bogatejši. »Turistič-
Predsednik Turistične zveze Velenje Frane Špegel:»Letos bomo pripravili tudi nekaj novih turističnih prireditev.«
na zveza bi poskrbela, da bi bršljan-ke šle v prave roke, v cvetlična korita in na balkone,« doda naš sogovornik. V juniju bo v Velenju potekal turistični teden. V tem času bodo na treh točkah v Velenju pripravili prireditev, ki se bo verjetno imenovala »Med prijatelji«. Poskrbeli bodo tako za glasbene nastope kot odlično kulinariko.
V drugi polovici leta bodo člani TD Velenje gostovali tudi v Vrnjač-ki banji, kjer bodo predstavili Velenje. S tamkajšnjimi turističnimi delavci že dobro sodelujejo, lani so jih gostili v našem mestu. 27. septembra, ob svetovnem dnevu turizma, bodo pripravili še eno turistično prireditev, na kateri bodo pripravili tudi tekmovanje v kuhanju »Šaleške župe«. V letu 2008 bi radi 5. golažijado izvedli že na tradicionalnem Jesenskem sejmu na Titovem trgu. Novembra bodo seveda sodelovali tudi pri bogatih martinova-njih v Šentilju in Šmartnem ob Paki, sodelovali pa bodo tudi na veselode-cembrskih prireditvah.
Razveseljivo je, da v TZ Velenje ugotavljajo, da se društva močno pomlajajo, saj je bilo prej nekaj leti kar veliko težav pri pridobivanju mladih za delo v turistizmu. »Turizem se vse bolj propagira, vidi se, da je prihodnost doline tudi v razvoju turizma. To so ugotovili tudi mladi, zato so vse bolj aktivni.«
■ Bš