Gospodarske stvari. Kako in odkod konji tolikokrat oslepnejo. M. Goto7o se je že marsikdo čudil tej prikazni, da ni domače ži^ine, ki bi tolikokrat in tako rada oslepnila, kakor ra7no najlepsa med 7so domačo ži^iuo — konj. Vzroko7 pa, ki konjem očesne bolezni 7zročujejo, je pogla^itno čVetero, 0 kterih hoPemo tukaj bolj natanko govoriti. Pm teh 7zroko7 so 7isoke gare ali lojtre nad jaslimi za seno in mr70 konjsko. V 7seh navadnib konjskih ble^ih so te lojtre tako nad jaslimi napra7ljene, da je ži^al primorana z pro^zdignjeno gla7o in raztegnjenim 7iatoni izmed lojternih klince7 si mr70 pipati. Pri tem delu se pa le prerado prigodi, da konju kaka resa ali kaj drugega takega, ki ima nasprotne ka^keljike, 7 oko pade in 7 njem trdno obsedi. Vsa poplako7a7na 7oda iz solznih slez ni 7 stanu rese iz očesa poplakniti. Ako se pogosto 7name in slednjič popolno pogubi posebno, ker se ži^inčetu od nobene strani ne prizanaša, dostikrat ž njim še le pra7 siro^o ra^na. Drugi 7zrok je dosti ščipajoči sopub po konjskih ble^ih in pa slaba ali celo napačna s^etloba 7 hle^ih. Ostri amonijako^i plin, ki tudi člo^eško oko zgrabi in do solz oščipne, mora tudi očesu konje7emu škodljiv biti. Če kdo ugo7arja; da je konj slabe s^etlobe 7 ble^u na^ajen, tako je to skoz in skoz kri^a misel. Konj, če ra^no dosti bolj nara^nost naprej vidi, kakor ktera drugib domačib ži^ali, 7endar še daleč ni tako ra^nega pogleda na ra^nost naprej kakor elo^ek, potrebuje tedaj dmge razs^etla^e 7 S7ojem hle7ii. Ako se mu da 87etloba od strani, obrnjeno mu je oko 7 stran po s^itlobi in sicer samo 7edno le jedno oko, drugo pa ostane 7 senci, 7 tetni. Ta nejednako razdetjena s^itloba pa slabi obe oCesi. Ako se konj pa tako posta^i, da je od s^itlobe proč obrnjen 7edno le 7 temo gleda, kar je 7 njego^i naturi zoperno in po nagli spremembi svitlobe, ko se konj iz ble^a izpelje, skodlji^o. Ako se konj pa nara^nost proti luči posta^i, se mu blišči in očem tudi škoduje. Zato je tedaj najboljše, da se konjski ble7 tako napra^i, da prihaja s^itloba le bolj od zgoraj 7 njega. To se pa more zgoditi, če so okna 7isoko posta^ljena in žirali z gla^o proti njim obrnjene. Vedno pa moia biti hle7 kolikor mogoče svitel, kakor 0 belem dne^u. Konj ni kaka ponočna ži^al ali pomračna in tudi ne potrebuje umetne temote^ kakor one živali, ktere se za mesarja pitajo. Žgeci sopuh 7 konjskih hle^ih, 0 kterem morda marsikteri misli, da ga ni spra^iti iz hle707 in da je neka bist^ena njibo^a lastnost, se pa pra7 labko odpra^i po snažnosti in skrbni strežbi. Najdejo se mnogi konjski hle^i, 7 kterih 0 tem ščipajočem sopuhu ni sledu ne. Ni treba ra7no razsmradi^nih pomočko7 kakor malca, šote, železnega 7itriola itd. Snažnost sama to 7se opraviti more. Se^eda pa tudi pod ne sme tako položen biti, da izločne tekočine 7 se posrkuje in tako pra7a kuhinja ščipajočega smradu postane. Tretji 7zrok so naočniki ali zaslonke na oči plašljivih konje7 na konjski opravi. O5i konje7e stoje namreč, kakor je sploh znano, 7 ostrem kotu na nosno kost. Če tedaj ravno stojč, gledajo 7 stran in obsegajo 7eoi obzorni krog kakor ga pa obsega člo^eško oko. Da bi se toraj 7 7oz 7preženim živalim strah in prah naglo pokazavših se reči od^zel ali boljše rečeno, da bi se te reči konje^emu pogledu brž ko mogoče odtegnile, so izumile pametne butice člo^eške one konjske naočnike, štirioglate plošče, ki bi konjskemu očesa branile 7 stran gledati in ga silile samo naprej S7oje poglede obračati. Zato pa konjsko oko celo ni 78t7arjeno, nahaja se toraj 7edno 7 nekem prisiljenem položaju. Kdor je te konjeke naočnike izumil, je pri tem goto^o le človeško oko 7 mislih imel, za ktero je postranska branivna plošča brez 7se skode in k^ara in tudi primerna na strani nahajajoče se st^ari ob potu naglo iz obzorja mu 7zeti. Drugače pa je to z konjskim očesom. Konjsko oko je po naočniku 7edno prisiljeno očesno punčico z silo naprej obračati, zadnjo držečo mišico napenjati, sprednjo pa ohlapno puščati. Vrh tega si labko mislimo, kolika je to muka in dražba cel Ijubi dan tesno pred očmi desko pmezano nositi. Ce 7se to premislimo in pi-eudarimo, se ne bodemo čudili, ako se konju z časom oko skali, zboli in slednjič popolnoma oslepi. In 7se to pra7 brez 7se koristi. Kajti po skusnji naočniki konjski nimajo pra7 nobene koristi. Ka^no nasprotno je resnično. NaoSniki zlo, ktero se hoče z njimi zaprečiti, ra^no po^ečajo. Konj postaue po njih še bolj strasljiv in splašljiv. To je popolnoma nara^no in tudi nc more drngače biti. Kdor ne 7erjatne, naj le poskusi in naočnike na konjski opra^i proč pusti. Kmalo se bode prepričal, da so mu popolnoma brez 7sega haska. Mnogo konjskih gospodarje^ je to grdo, brezkoristno in mučno osemljenje odpra^ilo in njiho7i konji se pri tem pra7 dobro počutijo. Njim samim se pa tudi še ni kaj 7eč nesreč pripetilo, kakor poprej z našemljenimi konji. Vsakako se sme po 7si pra^ici reči, da so konjem naočniki pra^a konjska muka in ne bi bilo od^ec, če bi celo goeposka skibela, da bi se odpra^ili. Četrti 7zrok oalepljenja konjskega je pa le prepogostokrat bič blapče^ ali gospodaije7. Kolikokrat se primeri, da Š7igajoči biče7 konec zadene nehote oko konje^o in prebije 7 njem kako žilico in napra^i tako 7netje, kterega nasledek je neredkokrat popolna slepota. To se labko zgodi nebote tudi takim konjskim hlapcem, ki sicer z konji na^adno lepo ra^najo in le od časa do časa konje rablo š^ignejo, da jih spodbudijo in bolj ži^e obdrže! Koliko 7ečkrat se pa to zgodi onim siro^ežem, kteri 07es z bičem pri konjih nadomestujejo in neusmiljeno ne le po hrbtu in bedrib, ampak po 7ratu in gla^i udrihajo, le da ubogo ži^inico pra7 zaskeli. Da se pri takem poganjanju 7preženi živinici, ki se ne more nič braniti, to ali uno oko 7 pra^em pomenu besede izbije, kdo bi se temu se čuditi hotel. Poziv k udeležit^i pri celjski razstavi. Dne 5. 6. in 7. oktobra t. 1. 8e bode 7 Celju napra7ila kmetijska okrožna (regionalua) razsta^a. Že petnajst let nismo imeli enake napra^e na spodnem Stajerskem. Ta razsta^a se bode napra^ila samo 7 prid ljudst^a po deželi, in da ne bode trud, kterega to početje 7zroči, brez 7speha, je treba ži^ahnega 7deleže7anja in sicer 8 tem, da bode ljudst^o S7oje pridelke izposta^ilo in razsta^o pridno obisko^ali. Izposta^ljanje konje7, go^ed, s^inj i. t. d. ima poseben dobiček, ker se bodo obdarili posestniki najboljsih konje7 z 10 do 50 gold. 7 srebru, kra7 z 5 do 40 gld. 7 srebru, 87inj z 1 do 2 zlat. to 80 darila pridnemu gospodarju za leta dolgi trud ter 7 spodbudo marlji^ega napiedo^anja 7 ži^inoreji. Pri izposta^i konje^ dne 5. oktobra se bode razdelilo 280 gld. 7 srebru; dne 6. oktobra pri razsta^i go^eje ži^ine in s^inj pa 800 gld. 7 srebru in 15 zlato7. Razun tega so določene premije tudi za druge kmetijške reči. Zelo važno je tedaj, da se lepa živina za pleme sposobna izpostavi. K tetnu je treba, da se to do 15. septembra naznani. V imenu odbora iazsta7e predsednik Berks. Pomoč zoper gine. Skusena gospodinja nam poroča, da se je sledečim 7rašt7om že mnogim otrokom gine odpra^ila: Zagrej tri žlice laškega olja 7 pon^ici; med tem 7zemi belak od d7eh jajc, pa ga pra7 dobro zmešaj ali stopi, potem ga deni 7 pon7O med olje. Ko je še ta zmes pra7 7roča, jo zmaži na gorki prt, pa s tem boleniku 7rat dobro ob^eži. Ko se pr7a obeza ohladi, se naj druga na 7rat dene. Sejmo^i. 14. sept. 87. Ana na Krempergu; 16. sept. 87. Vid. Brašlo7ce, Ruse; 21. sept. Lugane, 87. Peter pri Radgoni, Podsreda, Frauheim, Ormuž.