ISSN0350-SS61
ZA fcofi^c
Jasno in topleje bo.
Op
ps.
www.nasca
Številka 09
četrtek, 7. marca 2002
2S0SIT
ItAItlO
/ -N

Na sejmu OomoTech v Beriinu se je Gorenje uspesno predstavih. $ svojim računalniško podprtim domom Dotik prihodnosti so prehiteli konkurenco in šokirali tako poslovneže kot potrošnike. $ celotnim programom^ še posebej pa novimi Unijami štedilnikov, so* dijo v svetovni vrh. Vec na 6. strani.
Obiralke zvezd
Jiitri ho S. man'c. Dnn, ki í^UkV odkar pom^ nhu poi/ezujeni z mamo, bahico, UU» - skratili - zeriskfK $etn namreC iz i^^neraciie, ki rna-terifjfkefia dne i/ olrošltAt rji poznala» zdlo U vedno ^prc]m\arY\ kot edim praut éenski praznile prav jutrisfiJi dan. 0(> tem se sprašuje^n, ali ^a sploh lahko imenujem (?raznik. Prei/ečliral je hil zlorabljen, zasniehovan, sko' mercializiran./Agotom pa je to Jan, ki) vsdf enkrat v letu več ^oi/oritno in razmišljamo o ienshih, o nežnejšem spolu. Za katerega pa oh vsem, kar se nam v zadnjih letih dof^aja verjamem, da i a oznaka ne velja veČ. Div j t tetnpo žtvljenja^ h povzr(K*a skrh oh vsaki misli na jutrišnji dan, hoj za preživetje, evropski delavniki ob neevropskih plaltah... Vse to tudi ženske dela moinejŠe.
Da to drzi, so v zadnjejn i^asu dokazale tudi mnoge Velenjčanke. /Ařnske so na pohodu, bi lahko rekli ob zadnjih svetovnih uspehih Jolan de Ćeplak m Kaiaritie Sreljotnik. Velenje so v medijih zaieli označevati kot mesto športa. Vetno pa, da je tudi mesto glasfje. V našem mladem mestu Živita in ustvarjata vse>n znam Nataliia Verhoten m Irena Vrčknvnik. Imamo tudi vrhunske glasbene petia^^ginje in glasbe' mce, znane v klasični glasbi, l^a dobre podjet' nice, gospíxiarstvenice..' Ob jutrišnjem dnevu se spiašujem, ah jim je bilo na ^hjIi do zvez<I lažie ali teije, ker so, kar so. //ínske. jolanda Čeplak je v enem od prvih intervjujev pf.t bleščečem uspehu prizJiala, da je sknvala sttl-
Tako mislim
ze pred številnim oÍ)Činsiv<jm na Dunaju, da bo raje j<>kala, ko bc/ prišla v sobo, ko bo sama. in da ic za uspeh tako garala, da le luiaj joJzala tudi po težkih in napornih treningih. A verjela je vase. In uspela. Z uspehom je verjetno v zadrego spravile svo}e nekilan/e de» lodajalce, ki so ji pred Časom vrnili delovno knjižico in jo p(.fslali na zavod za zaposlovanje. Po nekaj mesecih med l/rezposelnimi je dobila novo služix). v slovenski policiji. Če se to ne bi zgo<iilo, bi se morda tudi zgodba o ponujenem grškem državljanstvu ilru-gaČe iztekla... Na veličastnem sj/refcmu, ki smo ga jolandi pripravili VelenjČani v ponedeljek na Titovem trgu, jih je bih; mnogo, ki so ji zaželeli dobrO' došlico, stisnili roko in bili veseli že zalo, ker lahki/ uspeh delijo s svojo someščanko. MnO' gi, obeh spolov, so si ob njenem prihodu ganjeno brisali solze. /,upan ji je simbolično jf>o-delti kip Črta ValenČaka, ki ga je avtor p(/' imenoval '^Obiralka zvezd''. Ob tem ji je obljubil, da bo mesto njen uspeh znalo poplačati. Uparn, da res. Pa ne le n/ej. Tud t Ka-tarini in vsem ostalim uspešnim ženskam, ki dokazujejo, da so časi, ko so zmagovali in odločali le moški, preteklost, in tudi vsern tistim tisočim neimenovanih žensk, ki uspejo vsak mesec stkati konec s koncem z minimal' no plačo, z borih 64 tisoČakxjv. '/Mme so ludi te rekorderke m čuduielke. Prave »Obiralke zuezd^.
■ Bojana Špegei
9770350556014
n ONOVitEC e
Komisija prve stopnje (še) ostaja v Velenju
VELENJE • Kavne na Koroškem • l^rccl ćhsom smo obširno pon»čali (i nitmeri ^vikIu »iravsiveno vnrstvo Slovenije, d» preseli 7XÍn)vniško komisyo prve stopnje iz Velenju nn sedež. nl>m4»čne enole» tcirej n» ravne n» ICr)roškem.
C) tem jc razpravljal rudi svci MC) Velenje, kije na obmoCnI zavod poslal soglasno nuieiije sveinik(w. da s tem ineMo veliko jzi^blja in da se» Čeprav na lo nima Jlrekinega vpliva, kokaina skupnost s lem nc Mrinja. Po zadnjih informacijah komisija prve stopnje ^e osraja v Veknju. Po besedah direktorja OEZZZS Raviie naKoro^cm Adija CIglerjaso začasno ustavili vse aklivnosli za prcslavlicv. Razlog naj bi bile kadri^vske težave, zalociokon^ia reŠilevin odlt>ćilevŽe nista
znani.
bš
Dobro obiskana otroška kavarna
ŠMARTNO OB PAKI-VeC kot 50 otrok Iz obline SmnrlmMii» Paki seje odn»lo |x»val>iUi Članic (siinks^šnjeiia Dni^rva prijateljev mladine n:i ointško kaviimo v avli šinarškvga kuK turnc^^fl doma. Pripravile sojo pred tednom dni, k r\jo pa 5o otrokom pc^pestrile minule nmsk£ počitnice.
Pomhtd }c prišla so ptiinicnfFvalc ustv;irjainc dcUivnicc, v katerih io otroci r/dtfkivali predvsem iz papirja spomladanske žuželke ter spomladansko cvetje. Pred leni stisio^edali igrico, ob koncu delavnic pa so prisluhnili pravljici in tudi zaplesali so. Kar škoda je. da takih prijetnih uric ni večkrat, smo slišiil i med udcIeženci,
■ tp
Blizu v težkem času
VELENJE • Tak.sen je naslov izobraziva I nega seminarja, ki ga Ik) sedem 6.>trtkoy zapored {vsakokrat od 17. in 20. ure) pripravil Obnuični (kIIhh* .Slovenske}^ društva Hospic Velenje v prostorih velenjskega zdravstvenega doma.
Teme predaviinj bodo: Osebna izkušnja s smrtjo, umiraiv jcm in žalovanjem (Metka Klevi5ar,dr. med.), Skrb za nego in pt>čuije umirajočega in obravnava molečih simptomcw ('Iktjana Zargi. višja medicinska sestra). Podpcua družini z umirajočim bolnikom ('iatjana Fink, univ. dipl. soc.). Komunikacija v procesu umiranja (Nada Wolí, dipl. tn. s. ). Duh(wnost v Času hude Ix^lezni (Metka Klevi.^ar, dr. njed.). SUwo in žalovanje (Bernarda MudrovciČ, dipl. m. s.) ter Cehv;tna obravnava v ho.-ipicu.anali/a odnosa dosmrti in zaključna rctleksija (Metka KleviŠar, dr. med. ). Prvo predavanje bo danes, v Četrtek, 7, marca.	■
Za zdrave gozdove
NAZAR.IE • V prostorih nazarske ohmočne enote Zavoda za gozdove Slovenije Je bil od 22. tebruurja do danes raz» grnjen gozd m Kgos pod ar ski naC^rt do leta 2010 za gozdove na področju Zgornje Savinjske in Saleilke doline.
Naért je brez dvoma zelo pomemben za vse lastnike gozdov, lokalne .skupnosti in ostale dejavnike, ki jim ni vnemar stanje v^ozdovih in njihlw razvoj. Sklepni dej javne razgrnitve bo danai^nja javna obravnava, ki jo bodo v prostorih nazarskega grada Vrbovje začeli ob ILOO, na njej pa bodo sku.^ali oblikovati mnenja in pripombe, ki jih gozdarji želijo upoštevali pri dokončni izdelavi načrta.	■
OBČINSKI ODBOR /DKlIŽliNI'] LlSli: ŠMARTNO OH P-\kl
ČKSTITA VSRM DEKLETOM IN ŽE.\AM ZA 8. VLVREC!
Območno združenje RK Velenje
»Madež bomo težkoJizbrisali!«
Donmevne nepravilnosti, ki naj bi jih zakrivili na Rdečem križu Slovenije močno odmevajo v slovenskem pnatoru. Tudj na podredju, ki ga z dejavncwt-jo pokriva Območno združenje RK M;lenje ne manjka u^banj, kam je šel denar, ki so ga občani občbi Velenje, íc^tanj in Šmartno ob Pakinanieniliv akcijah za pomoi' socialno ogroženim družinam in posameznikom.
.|o2e Mefived. predsednik Ob» močnega zdruk^nja RK Motenje nam je v pogovoru zatrdil, da na terenu nimajo niC v zveà z dogodki v Ljubljani. »RKSIove-nije je naša krovna organizacija, ki deluje povsem samo.slojno, prav tako delujejo samostojno območna zdruj^enja. PovcTujcjo nas Ic dejavnosti, nikakor pane finančne zadeve. Una od takih dejavnosti sta akciji Sosed sosedu in Niki^Ii sami. V njih sodelujejo naâi obOanI, ki sicer denar nakažejo na skupen žiroraiunv Ljubljano, od lam nam ga RK Slovenije vrne. Mi pa ga naio porabimo za tt>ćno določene na-niene.«
Če ni nobene povezave med C)l>m«)čnim združenje KK Velenje in RK Slf»vcnije. Ziikaj potem vztrajale v krovni org:miz^-ep
»Samo zato, ker sme samo krovna organizacija «>delovaii v mednarodnih humanitarnih akcijah RK- Slovenija jc namreč članica mednarodnega RK in federacije. Ti delujeta v 179
Jože Medved, predsednik Območnega združenja RK V&tenje: »Mf od RK Slovenije ne dobimo nič, dotžni pa smo mu piačati dajatve, ki mu po zakonu o RK gredo {prva pomoč, tečaji,...).» državah sveta. RK v Ljubljani pa se obravnava kot nacionalna organizacija, ki jo tvorijo območna združenja, vendar v dO' loCeniii dejavTio&tih. kot so poizvedovalna služba, dejavnosti v vojni in v niiru. Najbolj smo nîi to izkoristili v ûi-su beguncev. Takrat smo delovali po medna-rodnilî merilih. V mirnodobnih akcijah v Ljubljani dejavnosti le usklajujejo organizacijsko, ne pa tudi finančno. Občani naših treh občin vedo. kako zbiramo denar. kd(^ so naii donatoijl. Pri nas je zaveden vsak tolar in se točno ve kam gre oziroma za
kaj smo ga porabili. »
Nekatera območna združenja RK so se Se že opredelila do vodstva RK Slovenije. Vi se Se niste. Zakaj ne?
•»/ato. ker nimamo uradnega stališča, ker nas uradno o tem, razen li^av. ki so jlb dobili tudi mediji, ni nihče obvestil. Kt)bomo dobili uradjia stalila glavnega odbora RKSIovenije, jih bomo obravnavali na regijskem sestanku obnu^nilt združenj RK in po njem bo znano tudi naJe Staline. Na mariborskem koncu so se ozadevi izrekli prvi, ker je ckI tam podpredsednik RK Slovenije. Na skupnih .sestankih, posvetih izvemo le določene zadeve, vseh seveda ne.«
Ljudje na terenu danes ^edn-jo n» KK L drugačnimi očmi. Tii alera t>o golovo vplivala na dejavnost va^g» območnega
združenja v prihodnje?
»Nič krivi in nič dolžni smo se znašli v tej aferi, njene posledice pa boiTio občutili najbolj mi na terenu. Kajti, madež nezaupanja bomo težko izbrisali, pa naj se Še tako tnjdimo. ■>
Katónoje vaše cwebno .stalile do domiîwnih ncpraviln(xsti v RK Slovenije?
»Kol dolgoletni delavec v RK menim, da bi to odgovorni morali odstopili čim prej. Ne vem. zakaj bi Vladimir Topler, predsednik glavnega odbora RK Sloveitije moral odgi^varjati za dejanja sekretarja. Poznam organiziranost in verjamem, da o denarnih zadevah nI vedel ničc.sar. Eno je humanitarna, druga pa liiiančna dcjavnasi in p<igleda v lo nima.«
■ tp
Območno združenje RK Mozirje
"Odstop predsednika je nesmiseln"
Na mi>/irskem območnem 7xlnizerùu RdeCi^ krirâ dnga-jarxja v vrhu krovne organizae^e sprvin^ali le preko med^e% tor<j niso vedeli prav nič veČ ko( i^irla jnvnosl. Vodstvo slovenskega Rdečega križn jih o delovar^u ol>-vesča le občnsno z uradnimi sp(K ročili, sicer pa sekretark!» Območnega združerúa RK Mozirje lika Kramer o vsem tem meni na&lcdT^e: "Z vodstvom RK Slovenije smo na določenih področjih sodelovali dubro, kur ve-IjH za pomoč pri krvodajalskih iikeijah in nekaterih socialnih akcyah. kot so Sosed sosedu in Nikoli sam.
Območno združenje RK Mozirje "Odstop predsednika je nesmisein'
Ob tem nis je vseskozi motilo, da s krovno organizacijo nismo povezani tudi po finančni plati. Ne dobivamo namreč sredstev za osni>vno<lelovanje. niti za plače in najemnino, pri lem smo odvisni od lasLne iziiiijdljivosti in razumevanje {"^bčin. CHede zadnjih zapletov menimo, da je odstop predsednika glavnega odbora Vladimiija Tople ija nesmiseln, o odgovDmtBti ali krivdi generalnega sekrcliitja Mirka Jelcniča pa bo seveda odločalj preiskava. Ob v.sem tem je dejstvo» da bomo škodi» zaradi denarnih poslov generalnega sekrelaija občutili prav mi na terenu."
Ilkii Kramer pa je ob tem p<v udarila razveseljiv p<xialek. Območno združenje je namreč v četrtek v Ciomjem Gradu pripravilo prvt) (elo^njo krvíxlajalsko akcijo. Glede na trenutne razmere so Î. iesn«iba pričaktwy 1 i od-živ krvodajalcev, na koneu pa bili prijetno presenečeni. Lsinske akcije v Giiriijein Gradu .se je udeležilo lIOkrvtHlajalcev.četrt-kove pil 113. Krvodajalci torej ostajajo krvodajalci z vsemi svojimi čkwekoljubnimi nameni, in vliva upanje, da posledicc domnevnih nepravilnosti le ne bcxlo prehude.
■ /P
Iz občine Šmartno ob Palil
Varnostni položaj: skozi številke ugoden
Svetniki občine Šmartno ob l'aki so na sejah .sveta večkrat izrazili željo« da bi enkrat na leto obravnavali tudi varniKstni položaj v ol)cinl. Na zadnji seji Kvela se jim je ta priložnost tudi ponudila.
Danes že bivši komandir velenjske policijske pastaje Robert Videc jim je povedal, da je ocena varnostnega stanja v občini skozi številke ugodna. Lani so velenjski policisti na območju občine obravaavali 41 kaznivih dejanj ali 6 več kol lelo prej. Med njimi prednjačijo prenioženjske zadeve (9) ter vlomi (10). Na področju prometne varnosti so zabeležili prometnih nesreč (v leiu 2000 v njih je bilo huje telesno poškodovanih 12 aseb. Napisali so tudi 319 predlogcw za sodnika za prekrške.
Javni red in mir je kršilo 25 občanov, leta 20(M)pa 13.
Namesto Kladnika Kumar
v Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve bo poslej namesto Bc^jana Kladnika Tranc Kumar.
Kumarja je predlagalo predsedstvo koalicije pomladnih strank v občini. V postopek evidentiranja seje poleg le vključil Še občinski odbor ZLSD, ki je predlagal Av-guŠtino Lu kač. Kot smo slišali v obrazložitvi, je Lukačeva •>izvLsela«. ker ni članica občinskega sveta, kol to določa poslovnik.
Bojan Kladnik je odstopil kol član omenjene komisije na zadnji seji sveta v leiu 2001. Svoj odslop je uletneljil s lem. da
njegova nav/očnosi na sejah komisije služi le za sklepčnosi. v svojih predlogih pa je vedno preglasovan.
Bo Vegrad ponovno zagnal proizvodnjo?
Velenjski Vegrad.ki razp<^laga s kammv lom lufa v vasi Gorenje, je že pred leti opuslil proizvodnjo v njem. Sedaj pa jc v javnost pricurljalavest, daje znova zapn^ sil za koncesijo in jo tudi dobil. Bo lorej proizvodnja v kamnolomu znova slekla?
Na Vegradu so pcwedali, da v tem trenutku kaj takega nc načrtujejo. Za pi"^novno pridobitev koncesije pa so zaprosili, ker to slori vsak dober gospodar. ■ tp
IB^ IMKInSaja: ÚaMpÍsna-zato2riškain RW driilba, lo.o. Velenie izhaja ob Celrildh. Cena po»(nein$ga irvoda SIT. meseend luroCflina 940 Sit trimesečna nacočnlna 2750 SIT. poiietna narcAnna 5.340 SIT. letna naivnim 9.B00 SIT
Uiednlitvo: Sorts 2aKo$«K {dlr^of in giavnf urednik). Slane Vovk {odgDvorni uiednk), Mderra KislK-Ptaninc (pomočnica ucednilc}, Janez Ptesnik, Tatjana PotlgorSek, 5o)anaŠpe^l {nemali). MiraZakoSâ (uradfiba radija), Jafífa Ko$uta4pe^ (tetinlCna umdnfa:a). Damlršmid (obKkovalK). Propaganda: Nina Jug {vodia piopagande). Sašo
Kwiečnik, Jure Bančnik (propapndcsia):
SedeZ uredrnitva in upave: 3320 Vftiente, Kidričeva 2a, p. p. 202,
leiskn {63) 89817 sa msx {03) 897 46 4d.
Žsto račun pn APP V^nje. imm 52300-603-36482.
E-mál: press @ rtascassl
Oblikovanje in Qfaf. priprava: (as d o o. TlâiTBkamaSETûd NMafia: 5400 Izvcdov. Kenarotenih totograftj in rokopisov ne vračamoi Po zakonu o ODV fs Hť uvrž&n med pn Izvode lnto<iïkaîivnooa značaja n karete $9 pbCuje davek po 8,5% znižantsupnp
7. marca 2002

AKTUALNO
»Bela stavka« Šaleške doline ne bo zaobšla
Tudi v Velenju zdravnikov ni dovolj
V /adnji tednih se veliko ^(»ori o pimmnjkanju /^Irav« niko^ v Sloveniji, kar je po-)4l«ivitnl raxlo{> ta napoved Slavke /.dnivstvenih delavcev, /.druženih v sindikatu FIDES. 'Va nuj bi se prl^elu 19. marra. /^Irdvniki pa naj hi delali v okviru 4H urnega ledenskej^a delovnika, ki ^a sicer ne po/najo. Po pmla* Ikih ridesa namreč /aradi |M»nmnjkanju zdravnikov de* lajo mno^o več. Zanimalo n»sjemali |mniar\ikunje čutijo ludi v velenjskem zdravstvenem domu.
Direktor jnvncga /avoda Zdravstveni doin Velenje Jože Zupančič nam ]e povedal: »Sirinjam se s poda-ikom. Ua v Sloveniji ironuino manjka <S(K) zdravnikov. To pa pri/adenc ludi naš zdraV' slveni dom. Samo za iirgcn-co v rednem delovnem iasii hi potrebovali vsaj ^tiri zdravnike. V oîsialih ambulantah pa dva do iri. Za korektno obveščenost javni>sii pa hi rad poudaril, da napovedana siavka pravzaprav ni prava siavka. Predlog sindi-kala FIDES je, da sc samo uokvirimo v urni delavnik. Na§i zdravniki so presegali le ure, ker smo pokrivali vsa nočna dežurstva in ur-geneo, prav tako dežurstva preko vikendov, v nadurnem defu . S lem smo seveda to prekoračili- Tudi mi smo ^.tt lakoj po osamosvojitvi Sk»ve-nije opozarjali na lo, da bo prKlo do pomanjkanja zdravnikov, Upam, da se bo lo v naslednjih lelih i/boljšalo, kol ludi, dn stavke ne bodo na svoji koži Čuliii zavarovanci in da se ne bo nikomur zaradi lega poslah.šala do-siopnos! do zdravst\'a.«
Trenutno ZD Velenje j5ii-pendini dvasludenla medicine Šaleške doline. »Z novim SLsieniom organiziranosti zdravstva jO te?ko zahtc-
Viiťi od kogarkoli, da oslane v dolini. Upamo in ?.climo, da hosta naía i^lipendisla pi> končanem šJudiju ostala pri nas. » d^Klaja Zupančič. Kaj pa sicer, bo potreben uvoz zdravnikov? »Verjetno bo to potrebno. Do osamosvojitve Slovenije smo skoraj vsi zdravstveni zavodi, tudi bolnišnice. pokrivali kadrovske potrcl)e do tretjine z zdravniki iz drugih repu!>lik. Po osamosvojitvi je ta dotok usahnil» zgodilo pa seje ^e nekaj drugih reči, da je sedaj prišlo do velikega pomanjkanja zdravnikov. Ml smo Žc pred leti predlagali |xwečan vpis na medicin.sko fakuheto, a se to doslej ni zgodilo...«.
Pacimti bodo verieino čutili tiho stavko
Velenje »V t<»rek dopoldne so se v Ljubljani sestali direktorji vseh slovenskih z<lravstvenih domov in IhiU nisnic« pridru/ili pa so se jim tudi predstavniki sindi» kata FIDES.
Med njimi je bil ludi zdravnik Peter FriSkovec, predsednik tega sindikata v velenjskem zdravstvenem domu. Po prihodu iz Ljubljane nam je povedal: »Beseda je tekla o stavki, ki je napovedana za torek. 19. marca letos. Po be.sedah ministra za zdravje Dušana Kebni, je zelo velika verjetnost, da stavka bo. Ib minister predvideva in si mogt^e celo zeli Direktorjem je bilo razloženo, kako naj bi stavka polekala, predvsem pa to, da sindikat ni njihov nasprotnik, ampak želi njihovo sodelovanje. Želimo si več zdravnikov, da bi bili manj obremenjeni. Tudi v na!>em zdravsivenem domu jih zdravniki čutimo obremenitve, ki jih ^c komaj zmoremo. Se leta 1990 je
pri nas v splošnih ambulantah delalo 16 zdravnikov, od tega samo trije niso de:^ura-li. Danes nas je zaposlenih le ie devet, <xl teh nas dehtra samo pel, V velenjski ol>čim delajo še irije zdravniki zasebniki. od njih dežurala dva. Zdravniki, ki dežuramo, poleg 172 ur rednega dela naredimo î^etxl 140 do l.^O nadur, predvsem v nočnem času ter oh sobotah in nedeljah.«
Zanimalti nas je še, kako bo piUekala stavka, ali jo lx)-mo uptirabniki, torej pacienti. čutili? »Namen stavke je, da tjpozorimo na piimanjka-nje zdravnikov. Po trenutnih izračunih manjka v SJoveni-ji WH) zdravnikov, v naslednjih treh letih se ho upokojilo 7(K) zdravnikov, diplomira pa samo 100 zdravnikov letno. Pa tudi ti se vsi ne zaposlijo v zdravstvu. Slavka ne bo klasična. Delali bomo tako, kot od nas zahteva zakon. Torej 40 ur na teden, izjemoma 10 ur več. Tako pravi zakon. Urgenma sluřba delovala nemoteno, pacienti pa bcxJo stavko verjetno čutili v ambulantah, kjer se bodo ptxialjíale čakalne ddie. Že sedaj je Čakalna dtv ba za pregled pri sploi^nem zdravniku tudi nekaj dni. ReSitev je samo ena - zaposliti čiiii Več zdravnikov! Na sestanku je predsednik sindikata FIDES dr. Konrad Kostrii; omenil neimenovan vir iz vrha ministrstva za zdravje, ki naj hi dejat, da Ixxlo uvozili diplomante za-greWke in becïgrajske ťakul-leie. Opravili naj hi tečaj slovenskega jezika in določene izpite, potem pa dobili delo v Sloveniji. Ker studij inedi-cine traja zelo dolgo, kljub povečanemu vpisu, prej kol v 10 letih ni mogoče zagotoviti dovolj zdravnikov iz Slovenije. «
■ Bojana Špeget
Ob tednu boja proti raku^ od 4. do 9. marca
Več znanja - manj raka
Zdravstveni dom Velenje posodablja opremo
Boljši in varnejši rendgen
Ivetosnji (edeit lK>ja priiti mku, od 4. do 9. marca, spremlja kratko s|K)ročllo: več znnr\ja • man,i raka. Z i|jm) želijo sIhk kovnjaki, društva /a boj proti nkku, njihova /ve/a ter ludi nekatere zdravstvene ustanove <ip4»/orili na to. kako poniemlv noje za preprečevanje in /^(kI* nje «Klkrivanje te iHile/ni /na» nje 1er preventivna dejavnost. PnivočasnoiKlkrila rakava oImv lenja namreč pomenijo z^od-nej^ zdravljenje in veliko veČJo možnost ozdravitve. V dneh od 4. do 9. marca se IxkIo zvrstila ni/na predavanja o raku in dejavnikih t>ef>anja. danes (v četrtek) bodo na Onkološkem in.sli-tutu v Ljubljani pripnivili dan od prt i b vrai.
Rak je skupno ime za nekaj sto malignih bolezni, ki so različno pogoste. Mnogim botrujejo dejavniki tveganja. Danes
prevladuje mnenje, da bi lahko preprečili kar irctjino rak<n', če i)i upa^tcvaii navodila zit zdrav način življenja, na katere med drugim opozarja deset priporočil proti raku. Priporočila spodbujajo opustitev kajenja, omejevanje pitje alkoholnih pijač, zdravo prehranjevanje, telesne dejavniku, vzdrževanje primerne telesne teže in zmerno sončenje.
Po podaikih registra raka za Slovenijo jc leta 1998 v Si oven i-jiza rakom zbolelo 8411 ljudi, od tega pol moških in pol žensk, kar Slovenijo uvršča med dc?ele ssrednjiï obolcvnosijo in umrljivostjo za rakom. Med najpogo stcjSimi raki pri mofikih je pljučni rak. r<(kgríři,sečncgamchuija in ledvic (nastanek teh je povezan s kajenjem), .sledijo rak jezika, usine votline. Žrela, grla, požiralnika. trebušne slinavke in jeter
(povezani sosprekomernim piljeni alkohola), rak debelega črevesa in dankc (nepravilna prehrana) in rak kože. Po napovedih naj bi do 7.^. leta siar<«ii za rak(W zbolela vsaka četrta ženska ter vsak tretji moSki.
Po podatkih Zaveda za zdravstveno varstvo Celje je v celjski regiji rak í5e vedno na drugem mestu med vzroki umrljivosti, takoj za boleznimi srea in ožilja. V regiji vsako leto na novo oboli za rakavim obolenjem llOi) ljudi, približno polovico žensk in prav toliko moških. MoSkc v omenjenem okolju najbolj ogroža pljučni rak, sledi mu kivni rak in mk debelega črevesa, rak prostate in rak ust 1er žrela. Ženske pa na Celj.skem ogroža rak dojke, rak kože, materničnega vr?i tu, rak telesa maternice ter rak delx;lega črevesa.
■ tp
ZdravNlveni dom Velenje je orl pvika ura JiHi bu^aK^ši m nov, my-sodobciijM redi^cnski apaniL Kupili so ^a z la.slnimi sredstvi, z nn-kupom pH nadnljujijo posodohitiT rv(tj>er)>kcca oddelka oderuškega /^ruvsi^ene^ doma, ki opruvljii diaMOONtične pD>(opke /a več kot 50 lbočljU<fiZrviin so pridobili liv ko zdravstveni delavci kot pacienti. Nov a|Nirat znamke Philips je namreč n»j s odo h nejsi, /.elo n»-lančen, predvsem pa zelo varen, s;^ nil t^iem skoriycla ni .sevanja.
Nakup nckuj več kot milijonov tolarjev vreden rendgen je nadomestil trideset let .sturc^u. kije bii v zadnjom času velikokrat v okvari, zaiofto moraiipacicntivčasih na slikanje v celjsko holniSnico. Nov aparat je prijazen Uidí do ljudi z gi-buluinii legami, saj je izjcdnogilv
tj i v in prilagtxllj iv, Mcg je nameščen v dvcli prostorih, tako dav primeru morebitne okvare vedno lahko dclu)c vsaj v eni. /. njim l>odo opravljjili skoraj v.sa možna rendgenska sfikonja. iixli globinska. Direktor ZD Veler^ejo/.e Zupančič o tej pridobitvi n^ni: »NuM diagnostični postopki hodil se natančnejši in kvalitetnejši. Delo r. novim nmdjjcnom jc /n nase sodv* lavcv bistveno varncj.sc kot n» .starem. ni^več pa hodoz i\|ini pridobili niišl pacienti, kar se mi zdi mý-pomcmhnelse. Nevarnega suvani« apamt skorajda ne pnv/roča, pu-snetki pa so Mstveno t)oljsl. To ]m |M)tneni, da so tudi dhl^nl>stiční postopki natančnejši. Na tem področju tudi ne čutimo pomanjkanja strukovi^akov; Dobro siKk'tuJemo s spcelalisti i/ Hotnih nice Celje, ki v
Velenju delo oprav^sijo po^xlbe* no. I^idi so hitri, dobri in kvalitetni.«.
Z naku(x»in novug.i rendgena v ZI) Velenje nadaljujejo obnovo rend^nskega (xtdetka. Pred tremi leti so kupili nov. minJeren mam«»-KHif ' rerl^nsM aparat /à\diagn<i-stlko paloloi>ye na dojki. V nacrtu pit mii^o iie zameruavo aparata u) slikarje zob. »iclmologija ludi na teli pt^droCjih moCno napreduje, pri nas pa pt'>skuMmo sledili sodobnim trend^>m. /Ciienkral nam uspeva drsati k4>rak s	k temu dtxlaja Zupančič. Pri tem jini pomagajo ludi donatorji. /adnji lak primer jc bil nakupsotk^hncgafizi-iUcj a pcv2iikcga aparata, ki gaje prispeval poslovni sistem ORA.
■ Bojana Špegol
Petkove predaje novega redgena v uporabo so se udeležiti števltnl zaposleni v ZD Vetenje ter gostje. Otvoritveni trak pa sta prerezala župan Srećtio Meh in Majda Sablatnik, viiji redgen^ ski tehnik, ki na tem oddelku dela vei kot 32 let. Har nekaj iet je bila edina zaposlena na oddelku, daryes delo opravljajo štirje strokovno usposobljeni rendgenologi in ostalo medi-
cinsko osebje.
Sprememba oslovneaa časa
in zaprtje Poslovalnice Saiešica
Cenjene stranke obveščamo, da smo 1. marca spremenili poslovni
čas poslovalnic in izpostav Nove Ljubljanske banke Divizije Velenje.
Nov poslovni čas:
•	Poslovalnica Mozirje, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure
•	Izpostava Šmartno ob Paki, od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17. ure
•	Izpostava Nazarje, od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17. ure
•	Izpostava Resica ob Savinji, od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17. ure
•	Izpostava Gornji Grad, od ponedeljka do petka od 8. do 12. In od 15. do 17. ure
•	Izpostava Ljubno ob Savinji, od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17. ure
•	Izpostava Luce, od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17. ure
•	Poslovalnica Rudarska, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure
•	Izpostava Upravna enota, ponedeljek, torek, četrtek od 7.30 do 14.30 ure
sreda od 7.30 do 16.30 ure petek od 7.30 do 1230 ure
•	Poslovalnica Šoštanj, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure
•	Izpostava Preloge, od ponedeljka do petka od 8, do 14. ure
•	Poslovalnica Gorica, od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17. ure
•	Poslovalnica Nakupovalni center, od ponedeljka do petica od 8. do 12. in od 15. do 17. ure « Poslovalnica Kidričeva, od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17, ure
•	Poslovalnica Pesje, od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17. ure
•	Poslovalnica Gorenje, od ponedeljka do petka od 8, do 12. in od 13.30 do 15,30 ure.
Obveščamo vas tudi, <da smo 1. marca zaprli Poslovalnico Šaleška, Poslovanje za stranke je prevzela Poslovalnica Ruijarska.
o
ljubljanska banka
NO¥a Qubtjênikê bsnka Ad^ Ljubifanà
Divizija Velenje
LETNO POROČILO KRS VELENJE
"«te
7. marca 2002
CA3EL^(0 UZDËLîLnS	VađlJE. ĐJ>.
Družba: KAS Veíenje, d.d., VELENJE, Sedež; Prešernova cesta 8, 3320 Velenje Poslovni raèun: 0242S-0010139944, Matična števitka: 5675332 Davčna števitka: 68234317
SPOŠTOVANI DELNIČARJI IN UPORABNIKI KRS VELENJE, D.D.
Družba KRS Velenje d.d. se je v dc-sctil) Iclih svojega delovanja uveljavila kol pomemben gospodarski suhjckl lako v ožjem kol Sirarn prosloru. /lasti na področju kabelskih komunikacijskih sistemov velja za eno najbolje organiziranih družb.
Doseženo stopnja lehnoloSkc prenove ojnmiyà in njegova usposobljenost za dvosmerno komuniciranje omogoča iržcnje većine sioritev, ki jih danes potrebuje ra/vita inlormaeijska družba.
Le 10 2002 bo 7a družbo prelomno Ic-10. To bo leto, v kaierem se bo morala družba odločili o novih oblikaii ichno-loi>kega povezovanjaza nuđenje nwih storitev in vključevanju v nove organizacijske strukture. Od teh odU>čilyv bo odvisna ponudba novih paketov televizijskih programw, ponudba dodatnih storitev in eventualna sprememba poslovne politike.
Zadnjih deset let je bilo na področju dejavnosti družbe vehko zakonskih sprememb, ki so zahtevale nenehno prilagajanje predpisom o legalizaciji rciransmisije programskega paketa in predpisom iz področja telekomunikacij, družba pa je tudi trikrat spreminjala svoj sialul.
Zadnje spremembe zakonodaje, ki nepi^sredno določajo pogoje delovanja družbe, so se zgodile v letu 2001 s sprejetjem sprememb zakona o gospodarskih družbah in novih zakonw o medijih in telekomunikacijah.
Zaradi novih íinančnih obveznosti družbe rezultati poslovanja ne bodo v celoti zadovoljili interesov delničarjev po doseganju Čtm večjega dobička.
Vse le spremembe - prilagajanje aktov družbe, izvolitev novih organov in sprejemanje odločitev o sirateSkem partnerju-btîdo narekovale aktivnosti uprave in organov družbe v letu 2U()2.
Osnovni okvir za njihovo delovanje so sprejeti akti družbe, dolgoročna strategija razvoja družbe in poslovna politika. opredeljena s pi'jslovnim načrtom za leto 2002.
Velik interes po odkupu delnic družbe in ponudbe za nove oblike sodelovanja in strateškega povezovanja potrjujejo pravilnost dosedanje ir/no usmerjene poslovne in razvojne pohlike družbe, zalo tudi paslovni načrt za leto 2UU2 sledi tem ciljem-
Uprava ugotavlja, da so cilji za leto 2002 postavljeni v realne okvire in jih bo mogi^-e realizirati v predlaganih okvirih samostojno in vsodehwanju s piv slovními in strateškimi partnerji na prostem trgu telekomunikacij-
Za upravo družbe Siavko HoreniČ. direktor
ZNAČILNOSTI POSLOVANJA V LETU 2001
Za poslovanje družbe vlelu 2001 je bilo pomembno lehnola^ko prilagajanje delovanja sprejemnega sistema novim pogojem kabelske reiransmisije in postopno odpiranje trga telekomunikacij. Oboje se je odražalo v povečanem zammanju investitorjev in potencialnih strateških partnerjev v ponudbah za sodelovanje oz. obvlad{)vanjc sisiema.
Z razvojem omrežja Internet 1er s popularnostjo svetCMiega spleta WWW so .se ustvarile nove marketinške možnosti, ki spreminjajo razmišljanja o prestrukturiranju kabelskega omrežja
za nove storitve. Interes za kabelska cjmrežja se je bistveno ptwečal tudi v domačem okolju, saj je s -sprostitvijo trga pričelo »primanjkovati« upt^rab-niivkih omrežij do nan'>čnikov (zi^dnja milja). Kabelsko posodobljeno omrežje celotnega sistema z v/postavljenimi me do mrežnim i povezavami te interese bistveno pwečuje.
Pojavile so se prve resne ponudbe za strateške povezave. Njihov največji interes je poleg ponudb mcdmrcžnih povezav tudi obvladovanje tr/. prevzem omrežja in njegovih naročniktw.
Progríunska ponudba se vletu 2001 ni bistveno povečala. Izvedena so bila vsa pripravljalna dela za uvajanje di^ialne-gči prenosa treh paketov programov za široko individualno porabo.
Izdelan je bil projekt optičnih povezav, v katerem sodelujejo ludi največja podjetja v i^aleSki dolini, ker bo omogočal njihove medsebojne ptA'ezave in tako preko KRS Velenje povezave na med<îmre?je z ostalimi ponudniki po celem svetu.
NajpomembnejŠa naloga v letu 2001 je bila intenzivno nadaljevanje obnove in rekonstrukcije omrežja. Obnovljeno omrežje je pogoj za dvig kvalitete in količine prenosa programov, nadaljevanje urejanja nan>ČniSkih razmerij, po-spcfUivanje ponudbe dodatnih storitev in prodaje paketov novih digitalnih programov po sistemu plačljive televizije 1er vse storitve povratnega pasa
REZULTATI POSLOVANJA V LETU 2001
V	letu 2001 je delniška družba KRS Velenje, d. d. ustvarila za 152.941 tisoč Sri' čistih prihodkov od prodaje, kar je za več od leta 200t}. Večino čistih prihodkov od prodaje, ali 7S,9%,so v letu 20tl| predstavljal) prihodki od uporabnin, najemnine so predstavljale 4,6% čistih prihodk<w od prodaje, prispevki za priklop nwih naročnikiw in prodaje priključkov so v letu 2001 obsegali čistih prihodkov od prodaje, ostali prihodki pa so predstavljali 13,7% čistih prihodkcw od prodaje. V minulem letu so se predvsem povečali prihtxlki i/ naslova prodaje pn^gramov in storitev ter investicijske dejavnosti, kar kaže na •širitev poslovnih dejavnosti družbe.
Siroi^ki «ilHiobja zna^l» 152,096 tisoč SIT in so viiiji o<l lanskih 26J%. Večino stHK^kov olxiolija predstavljajti slniškl storrfev in maleriala. kiiteri stt obsedli 62M vseh stroškov leta 2<)0I, amortizacija Je predstavljala stroski>v, straskj dela in stn»ki orf^anin dru/l>e pi so znašali 13,«^c vseh stn»Škr»% medtem ko so ostali stniški poslovaiya dri)^l>e znašali 1.1% vseh stroškov.
Gle<le na to. da so bili čisti prihodki ud priKlaJe višji ikI stroškov poslovanja leta Je družba ustvarila dobiček i/ poslovanja v >išini A45 tisoč SIT. Leta pa seje zaradi hitrejše rasti stroškov (kI rasti prihodk(»v od pnnlaje v prinitr-Javi z letom 2iHm /marvjšal /a
Z upa^tevanjem prihodkov iz obresti in izrednih prihodktw, ki so skupaj v le-tu 2001 znaSali 7.035 tisoč SIT. in stroSkov obresti in izrednih odhodkov v višini 5.690 tisoč SIT pa je delniška družba KRS Velenje, d.d. ustvarila 2-190 tisoč SIT čistega dobička poslovnega leta, ki se je v primerjavi iz letom 2000 povečal za 36,4% .
V	skladu s sprejetimi usmeritvami v krepitev materialnega položaja družl>e Je uprava deinii^ke dru/be predlai>ala, da se polovica ustva^Jene^a čiste]*» dobički nameni povečanju rezerv drii/l>e. drujia polovica pa t>stane nerazporeje-
na. Upravu družbe ne predlaga izplačila dividend delničarjem.
Bilanca stanja ob koncu leta 2001 sc je vprimerjavi s predhodmm letom povečala za 12,291. Večji del rasti je posledica povečanja gibljivih sredstev za 52,3%, kar je v največji meri pogojeno z visoko rastjo terjatev iz pt^lovanja. Tako SiC je dele? gibljivih sredstev v letu 2U01 povečal od 6,4% na 8,6% vseh sredstev družbe, delež stalnih sredstev pa je konec leta 2001 zna.^al 91,4% vseh sredstev dnj?.be in je bil v primerjavi s.stanjem na dan 31.12.2000 nižji za 2,2% .strukturna odstolkiu
Večino obveznosti do virov sredstev družbe je koncem leta 2001 predstavljal kapital družbe. Vrednost ki^itala se je povečala za 7.8% v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2000. Zaradi najetja dolgoročnega kredita pri Novi Ljubljanski banki d.d., s katerim je delniška družba financirala pospeSeno obnovo omrežja, so sc obveznosti družbe povečale za 62.8% v primerjavi z Iclom 2000 in so pn^dstavljale j 1,5% vseh obveznosti do virov sredstev družbe.
Knjig^wodska vrednost delnice se jev letu 2001 povečaiaza 7,8% vprimerjavi s stanjem na dan 31.12.2000 in je znašala 15.925 SIT
USMERITVE ZA LETO 2002
SprememlK^ v tehniki in tehnologiji, organizaciji in telekomunikacijah povzročajo v družbi in gospodarstvu nove trende, za kolere je značilno zlivanje telekomunikacijskih, avdiovizuelnih, informacijskih in drugih vrst storitev, ino-bilnost in dostopnost upi)rabnikov, glo-balizacija storitev, zbliževanje telekomunikacij, medijev in informacijske tehnologije.
Glavna značilnost teh tehnologij je integracija računalniških in telekomunikacijskih sistemov v skupno informacijsko infrastrukturo, kije temelj in pogoj m nastanek inibrmaeijske družbe.
Kabelska omrežja, v preteklasti ztajena pr\'enstvcno za prenos radijskih in televizijskih programov, pa^iajajo zaradi svc-»jih tehničnih zjnožnosti drugo najpomembnejše telekomunikacijsko omrežje. Širokopasovna kabelska omrežja, ki segajo do posameznih gospodinjstev, piwenijo dopolnitev fiksnega javnega hrbteničnega omrežja.
Novo zgrajena oz. obnovljena omrežja s širino frekvenčnega pasu do 605 MHz oz. 862 Ml Iz, kolje omrežje KRS Velenje, omogc>>čajo obi^jestranski prenos. Obojestranski prenos in digitalizacija omogočata opravljanje tudi drugih telekomunikacijskih storitev, kot so Interaktivna televizija, video na z.a-htevo, internet in drugo.
Neizkoriščen del prenosnega pasu se je z dograditvijo, obnovo in rekoastrukci-jo omrežja za prenos signalov v povratni smeri pričel uporabljati v KRS Velenje že konec leta 1997. Za storitve piw-ratnega pasu je usposobljenega že preko 71) % omrežja, na kateregiije vezanih 65 % uporabnikov. Tudi v letu 2002 se bo intenzivno nadaljevala obnova in rekonstrukcija omrežja. Obnwljeno omrežje je pogoj za d\dg kvalitete in kvantitete prenosa priigramov, nadaljevanje urejanja ním>čníski]i razmerij, pospe^va-nje ponudbe dodatnih storitev in prodaje |5ake1t7v novih dií^tíilnih programcw po sistemu plačljive televizije.
Pretežni del omrežja KRS Velenje je usposobljen za zagotovitev in trlenje nimh storitev na podrt^čju radiodifuzije ozirc^ma telekomunikacij. Zaradi visokih cen opreme pa je nuđenje teh storitev možno zagotoviti levpovezavi z drugimi opcrate/ji, s katerimi .se KRS Velenje povezuje preko medomrežja.
Ponudbe za sodelovanje in povezovanje žc obstajajo, izbrati bo potrebno le najprimernejšega strateškega partnerja, ki bo zagotovil izpolnjevanje ciljev, opredeljenih vsirategijj dolgoročnega razvoja KRS Velenje.
FINANČNI NAČRT ZA LETO 2002
Za rcali7acij(5 p(5slovnega načrta je
potrebno zagotoviti 186 mio SIT prihodkov od prodaje. NajpomembnejŠi vir prihodkov (146 mio .SIT) je mesečna tiporahnina, ostali planirani pri' hodki pa so prihodki od najemnin (11 mio SIT), prihodki od prodaje programov, storitev in investicijske dejavnosti (25 mio SIT) in prihodki iz zakupov in pr(^daje priključkov (4 mio Si l").
Cenovna politika se bo izvajala v skladu z usmeritvami, ki so bile sprejete s strategijo dolgoročnega razvoja, tekočimi cenovnimi gibanji in novimi stroški.
Prva uskladitev cene mesečne uporabnine je bila realizirana s 01.01.2fH)2 dalje v višini povi.^anja cen zakupov programov in stroškov kolektivnih avtorskih pravic in povišanja DDV
Druga uskladitev se izvede s 1.7.2002 v skladu z rastjo cen življenjskih potrebščin.
Tretja uskladitev je pogojena z odločitvijo Ustavnega sodišča o ustavnosti zakona o medijih v delu, ki dok>ča uvedbo 8% prispevka za tehnično razširjanje programski vsebin. V kolikor bo ustavno sodišče ugot(Tvilo, da določbe zakona o medijih niso v nesklad-
ju z ustavo, bo tretja uskladitev izvedena v 30 dneh po uveljavitvi obveznasti plačila.
Največji delež odhtxlkov predstavljajo llksni stroški nakupa programov po sklenjenih pogodbah in .stroški plačevanja kolektivnih avtorskih pravic. Stroški prispevka za tehnično razširjanje programskih vsebin bodo znani, ko bo določena obve/jiost njihovega plačevanja. Vprimerjavi z letom 2001 se strelki energije, materialni stroški in stroški vzdrževanja minimalno povečujejo, /a 10 % se povečuje delež za naložbe, predvsem za obnovo in rekonstrukcijo omrežja. Stri^ški dela se l^odo povečali za eno novo zaposlitev, vendar hodov strukturi odhodkov nižji kot leta 2t)01. Ocenjeni skupni slrc^ški piTslovanja delniške družbe bodo v letu 2002 znašali 181 mio SIT
Plan za leto 2002 predvideva, da bo delniška družba KRS Velenje, d.d. ustvarila čisti dobiček v višini 5 mio SIV, kar je siccr dvakrat veČ kc^ lansko leto, vendar pa lo znaša komaj 2,7% načrtovanih prihodkov od prodaje oziroma predstavlja manj kot l%donosna kapital.
Na podi agi določil 6.člena statuta KRS Velenje d.d. objavljamo nere-		
vidirane računovodske izkaze za leto 2001		
BILANCA STANJA		
Na dan 31.12.2001		
	v 000 SIT	v 000 SIT
31.12,2001		31.12.2000
SREDSTVA	587.583	523.674
A.Stalna sredstva	536.964	490.444
1. Neopredmetena dolgoročna sredstva	5.662	5.722
H. Opredmetena osnovna sredstva	529,482	482.200
IIL Dolgoročne finančne naložbe	262	245
IV. Popravek kapitala	1.558	2.277
B. Gibljiva sredstva	50.619	33.230
1. Zaloge		625
lil. Kratkoročne terjatve iz poslovanja	50.054	31.369
IV Kratkoročne finančne naložbe		715
V Denarna sredstva	351	432
Vi. Aktivne časovne razmejitve	214	89
		
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV	987.583	523.674
A. Kapital	519.973	482.154
1. Osnovni kapital	326.520	326.520
IIL Rezerve	10,183	6.698
V Revalorizacijski popravek kapitala	181.080	147.330
VI. Nerazporejeni čisti dobiček	2.190	1.606
C. Dolgoročne obveznosti iz financiranja	31.540	8.310
0. Kratkoročne obveznosli iz financiranja	8.000	6.000
E. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja	27.003	27.210
R Pasivne časovne razmeiitve	1.067	
		
IZKAZ USPEHA		
Za obdobje od 1 .januarja do 31. decembra 2001		
	v 000 SIT	v 000 SIT
	Leto 2001	Leto 2000
A. Cisti prihodki od prodaje	152.941	121.736
D. Kosmati donos Iz poslovanja	152.941	121.736
E. Stroški blaga, materiala in storitev	-95.483	•77.244
1. Stroški materiala	-9.353	•9.824
2. Stroški stontev	-86.130	-67.420
F. Stroški dela	-20.590	-18.814
1. Stroški plač	-13.106	-11.800
2. Stroški socialnega in pokojninskega zavarovanja -2.104		-1.904
3. Drugi stroški dela	-5.380	-5.110
G. Amortizacija neopremetenih dolgoročnih sredstev		
in opredmetenih osnovnih sredstev	-34.484	•19.922
H. Odpisi obratnih sredstev	-132	•1.300
1. Orugi odhodki poslovanja	-1.407	-1.483
J. Dobiček iz poslovanja	845	2.973
N. Prihodki iz obresti in drugi prihodki od financiranja 180		1.301
PriftocJki od financiranja	180	1.301
R Stroški obresti in drugi odhodki financiranja	•5.021	•2.758
Odhodki ilnandranja	-5.021	-2.758
R. Dobiček iz rednega poslovanja	-3.996	1.516
S. Izredni prihodki	6.855	140
S. izredni odhodki	-669	-50
T Celotni dobiček	2.190	1.606
Z. Cisti dobiček poslovnega leta	2.190	1.606
Razdelitev dobička za leto 2001	
Postavka	Znesek v 000 SIT
ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA	2.190
SKUPAJ ČISTI DOBIČEK ZA DELITEV	2.190
' Del čisteqa dobička, razporeien za rezerve	1.095
NERAZPOREJENI ČISTI DOBIČEK	1.095
7. marca 2002

MNENJA
VSIaTUB. DJ>.
Na podlagi 283. člena zakona o gospodarskih úwMh In v skladu s 19. členom staluta, skilcujs uprava KRŠ Velenje d.d.
10. redno sejo skupščine delniške družbe KRS VELENJE d.d.,
ki bo V sreda. 24. aprila 2002 s pričetkom ob 17. uri v sejni dvorani v domu KS Konovo, Konovska 21.3320 Velenje
z na slední im DNEVNI REDOM:
Otvoritev skupsčine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev organov
skupščine
Predlog sklepa:
Zasedanje skupščine vodi predsednik nadzornega sveta g. Janez Krašovec, za prešlevalce glasov se izvolijo (predlagani s stárni uprave) Marko Mraz, Tatjana VIzovišek in Igor Cen^h. Za sestavo notarskega zapisnika se imen u je vabljenj notar g. Jože Rožman iz Domžal
Predstavitev letnega poročila družbe ze poslovno leto 2001, pisnega poročila nadzornega sveta k letnemu poročilu, razprava in podelitev razrešnice upravi innadzornemusvetu. Predlog sklepa .
V skladu s 282a. členom veljavnega Zakona o gospodarskih družba, skupščina potrjuje In odobri delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 200t in jima podeljuje razrešnico.
3. Sprejem sklepa ouporabi bilančnega dobička Predlog sklepa:
Bilančni dobiček, ki je bil z letnim poročilom i^cazan v višini 1.095.104 SIT se razporedi v druge rezerve iz dobička (4. točka 2. odstavka 60, členaZgd)
4. Spremembe statuta družbe Prelo g sklepa:
SkupSčina, po predlogu uprave, preloženem besedilu.
sprejme spremembe statuta v
5. Izvolitev nadzornega sveta Predlog sklepa:
Na predlog nadzomega sveta se v nadzorni svet za §ttri letno mandatno obdobje izvolijo:
1.	Jože Doberšek
2.	Janez Krašovec
3.	Borut Meh
4.	Stanislav Mežnar
5.Vojko	Rovere e.VinkoTurk
7. Ivan Vizjak
6.	Doiooitevpovračilstroškoviftsejninnadzornemusvetu Predlog sklepa:
Skupščina določa sejnino v v i lin i 30.000,00 za člana nadzornega sveta in 45.000 SIT za predsednika nadzornega sveta. Višina sejnine se ob koncu poslovnega leta uskladi v skladu z rastjo plač na zaposlenega v gospodarevu R Slovenije. Člani nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila polnih stroškov In drugih povračil v skladu s sklepi nadzornega sveta.
7.	Vprašanja in pobude delnic ari ev
letno poročilo družbe, poročilo nadzornega sveta k letnemu poročilu in predlogza sprememeb statuta je na vpogled vsem delničarjem na sedežu družbe. Prešernova 8, Velenje v poslovnem delovnem časi.
Deinfčar|i, katerih skupni deleži dosegajo eno dvaisetino osnovnega kapitala družbe, lahko po sklicu skupščine zahtevajo, da skupščina obravnava dodatni predlogln navedejo nam^ in razloge. Uprava bo take predloge objavila v roku deset dni od objave sklica skupščine.
Vsak delničar lahko družbi pošlje razumno utemeljene nasprotne predloge k predlogom, ki jih je podala uprava družbe. Če delničar tak nasprotni predlog pošlje v roku pet dni od dneva objave sklica, ga bo družba objavila na enak način kot sklic skupščine, in sicerv roku deset dni od objai^e sklica skupščine.
Uprava bo v dvanajstih dneh po objavi sklica skupščine delničarjem, ki bodo tozahtevali,poslalasporočila In gradivav smislu 287.čl^aZGD.
Na zasedanju skupščine lahko sodelujejo vsi delničarji, ki se izkažejo z delnicami aíi potrdilom o vplačanih delnicah, pooblaščenci delničarjev pa morajo predložili tudi veljavno pooblastilo.
Delničarji h pooblaščenci, ki želijo sodelovati na zasedanju skupščine, morajo svojo udeležbo pismeno najaviti v tajništvu družbe najkasneje tri dni pred zasedanjem. Pooblaščenci morajo v istem roku predložiti' tudi pismena pooblastilazazasiopanje.
Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje skupščine istega dne ob 17.30 uri v istem prostoru. Skupščina bo na ponovnem zasedanju sklepčna ne glede na višino zastopanega kapitala.
PERSPEKTIVA
Zbiratelj živali

Naj\'erjeineje ne vesie, za kaj gre- No, zbiratelj žti'a} i je o:ieba, ki zbira ŽivaU. Najpopm-jc (po odkriiiJi primerih v ZDA) je ženskega spola, samska, srednjOi let, zbira tiste iivali, id se ji zdijo osamljena ali dovrši j oddaljene od suilnega prehmdišča (lorejpo lasmi inlerpreia- Jakopanec aji zlnraieija zapriiiCene}, da jih lahko vzame s seboj domov. Vendar je zbiratelj lahko pripadnik kawre^akoU spola, ms€, socialnoekonomskega statusa. '/.tvaUseiorejzlnrajov domu lakeg^a zbiratelja. Ta ima kmalu po 5Ú m več primerkov neke vrste fn vï/i, kma-ItizbiraieljskistrasHdoda^ekakšno dnt^o vrsto-npr. 50-in\ psom kakšnega konja, ovco, kozo. Kakšne so polem žňijenjske razmere vseh vpletenih, st lahko predstavljate le z bîijno domišljijo, na vse 10 pa morate dodali vsaj 20 cm sloj iztrebkov po tleh.
Ta samska oselMza težhvlise\'eda ne more skrbeli. Ker v nekaterih hdtiimih okoljih, ki zadeve ne poznajo, velja zbiratelj žiixili za »Ijttbiielja fn c///« ali celo >>iLsianuiiielja zaveiišča«, začno le dnižbe to zbiraleijst} o podpirati, lo so seveda zlasti takšna okolja, kjer niiistreznejšiJi rešitev za fivalL A po Cem se zbirateljzh'ali razlikuje od resničniJj ljubit elje\- živali? Na prvi pogled očitno - po šle-vihi žh'ali, kijih ima doma. Ta znatni) presega zbirateljeve fizične, j)sthične inji/uinčne zmožnosti vzdrzei'anja osno\ nih higienskih razmer, omogočanja it's trezne prehrane in veterinarske oskrbe, lanu l^er sindrom zbiratelja žh all pozjiajo, ^a z informiranjem javno-sii ttspešno preprečujejo, primeri se prijavljajo, lastništvo živali nad določenim StevrJom ni dovoljeno 'razen oh prijavi ter posebnih dovvljenjUi, za kar mora imeti lastnik vnaprej zagotovljene pogoje). V ZDA je takšen »animal collector« ali »animal hoarder* lahko kazmm/n celo z zaporno kaznijo alt odredbo, po kateri ne sme imeli v lasti nobene fh vift Vendar jeponovite\' zbiranja žh'ali zelo visoka (Nim de\'etdeset odstotkov). Vedenje opisujejo kot podobno 0hsestvn0'k0mpnlzr\'nim motnjam.
'/.binnelj žh'aU ne zbira žt\ ali iz želje po tem, da bi jih mučil. V njem je zbirateljska .strast, pa tudi ljubezen do njiJi. Prepričan je, da jim bo pri njem najbolje. 'Iako ži\'ali tiuJi ne želi oddajali, s čimer se ne zmanjšuje njihovo šte^-ilo. Živali navadno ne ločuje po spolu, tako da se med seboj neovirano parijo, kar njihovo število še povečuje, pa tudi obračnnavajo. Pogo.'ito .so za-nidi slaliih higienskih razmer in medsebojnih sporov v lako slabem stanju, da je oh najdbi takšne »živalske zi)irke^ kitr nekaj živali potrebno evtanazírat L Žh'ali nimajo svojega količka, kamor hi se uma kril!e pred grožnjami vrstnikov. Mladičke druge odmsie živali (npr P^O pogosto pojedo. Živali sopogosfo lačne, so v neprimernih prostorih, žejne. Zbir.nelj žh'ali je kratkoma-lo kah -arija za te živali. Mačke bi se najverjetneje Mje znašle zunaj kakor pa v dvosobnem stanovanju v tropu s 6()-imi in več vrstnicami, kot v primvni starejše gospe in njene odkrile zl)irke mačk v tujini Poročajo o mo.^em, kije v si'ojî hiši »gostil« 400 psov in mačk Vsako leto naj /y bilo v ZDA okoli 1000 lakili zhi-niieljev.
Pri zbiratelju živali se lahko z\'rslijo številniproMo\'oljci. kipa jih bo sčasoma začel odklanjati, saj lx>do terjali da sprejtfie veterinarsko pomoč in da oddaja ži\'ali. prižh'alOi s podatki pa iska-
nje lastnika Mnogi zbiratelji so prepričani, da znajo živa h po-zdraiiti le oni ' z določenimi domačimizdntvilL zalo veterinarsko pomoč, četudi je brezplačna, večkrat zavrnejo.
y Sloveniji je javnu .skrivtwsi, da imamo primer zbiratelja živali /"b nekaleriJi ocenuh ima okoli 200 živali, nesocializimnih, z denj.skinu motnjami, Meznimi In dnigimi težavami l*o spolu niso ločene, med seboj se l)ojtijejo. zelo ranjene žh'ali morajo ttmre.-11 v trpljenju, ker je zbiratelju Živali to ^naravno« in e\'tanazije ne dovoli Problem je pereč, vendar se iz različnih razlogoi - o njem ne sme govorili - npr. za te živali ni druge rešiJve. zavvti^če ifnamo samo eno in še loje prepolno, zbiratelj ihmli velja za ljubitelja žh-a-U. Stvari se premikajo sdno poča.si Omejene so rui proslowljno de-lovanje dni^tev v katerih ljudje (pravi ljubiteljižh ali) ponujajo s\^oj čas in deruirza pomoč.
Po drugi stninigre tudi za to, da v naši državi živali nimajo veliko pravi<- fv realnosti, ne na papirju). 7m tavajoče male živali, ki se jim da ugotoviti lastnika, ni odgovoren v praksi nihče, Lasitiik ni dolžan plačati nolytne odškodnine, niti žh'al vzeti nazaj jxidsi o-jo oskrlio (kdo ga la lih) prisili?), /.h^ali so večkrat poškodowne. Med njimi liuH rodomiške. Lastnik je ktijMl igračko sebi in svojim otrokom, se jo naveličal, jo nato zapti.siil. Razmere, vkateriJi živijo nekateri psi, se očitno ne zdijo nikomur sporne. Saj smo sploh premalo izobraženi o negi živali, da hi l)ilo drugače, mar ne? Kmečki pes mora hiii o.samljen in v mrazu pač ves čas na verigi, saj je njegova naloga, da pazi hišo. ihleti zdrži dolgi) brez vode. za posladek ima i' hrani nekaj mtdi. V hišo pač ne more. kaj pa mislite, saj je na njem gara Mh.^ !n glavno je, da je popadljh- {kar je mnogokrat zaradi razmer, v katerih živi). Naša folklora pač. Bičaj konja, če noče hitreje stopili Nič hudega, če obstrelite mačko, saj ima devet življenj. Dodajte Še kakšno brco, da pospešite po.stopek celjmja. Nič hudega, če Irnaie pentinino na premajhnem prosněni-hm, morda boste dobili kakšen namig, opozorilo, toda najverjetneje ničesar. Resnično, pripadniki prrj.stovvljnih dni^te\ za pomoč žh'alim morajo bili pravi norci Zato jih nihče ne jemlje resno.	■
d,d.
AVTO CEI.JIE
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Celju... fpavčeva g. 21 Telefon (03) 426-11-78 in 426-12-12
FORD MQNDEQ t.8 GLX5/v (abs.klifna)	98 1.747.000,00
AI_FA145 1.4 TS reG.(iov/02	97	1.325.000.00
LANCIA KaoM 2,0 avx)matic vsa oorema reo.iulii/OS 98		2.498.000.00
FIATPUNTO 75 SX 5/7	95	847.000.00
PEUGEOT 2061.4 5A'rea.februar/û3	01	1.898.000.00
RENAULT LAGUNA t.o 5/v vsa oorema rea,mai/02	9!^	2.394.500.00
RENAULT CLIO t.2 RN S/v rea.iebri«r03		568.000.00
RANAUIT 5 camoiis dIiis 5/v rfta.iunii/O?		439.000.00
VW PASSAT 1.S karawn rea.marec/t)2	93	849.000.00
VW POLO t O 3/v		1.289.000.00
NISSAN SUNNY 1.4.SLX reQ.oktober/02	91	498.000.00
HONDA ACaORn 2.0 lES + ODfema refl.nov./n2	95	1.497000.00
HYUNDAI C0UPE1.6ÍT0P-K		1.699.000.00
DAEWOO NUBiRAvs^ oorema	98/99	1.099.000.00
KIA PRIDE l.SGUOreo.aoril	%	499.500.00
VW CADDY kombi I.^Ji í5 sedežev^ r«3.jijlii/02	99	1.278.000.00
LADA NIVA 1.7 i	96	649.000,00
KREDITI * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA* VOZILA IMAJO VSUAVIN TEHNIČNI PREGLED * OGLED VOZIL OD 6. DO 17. URE •NA ZALOGI TUDI TESTNA VOZILA! *
Ponudba na Internetu ii Up:'/www.avto-ceije si. fi-niail raWjena@avto-ce(e^

ye\en\ion\ bodo asfUi íelfsko sviniaríio
Slî.U .se morda grdo, v A/.v/v« pa ho res. Na ponovnem mednarodnem razpisu zo iz^'ûjalca o.srednje ce(j.';ke čistilna naprave je hita izhrarta avstrijska firtna, katere pomembna partnerja v lejponudbi .sla tudi velenjski firm i Gorenje OTl in Vegrad. Ti so bili med tistimi, ki so izpolnjevali vse pogoje po mnenja strokovne komisije, ki je ttíkraf delovala tudi pod hudnimi očmi komisije ev-rop.ske skupnosti, pimudili najnižjo ceno. IMrik ?,$ milijonov ev-rov. Kol smo tudi že mi poročali, so Celjani morali razpis ponoviti, ker so v javnost prehitro pricurljafi p<HÍQtki o tem, kdo Je hil izbran za izvajalca. To pa naj hi bila ista zdruzha, ki so Jo izbra' li tt4di zdaj. Oh prvem izboru so se hitro pojavile politične razsežnosti izbora, predvsem zaradi izbora Vegrada. i)a sos tem žfileli »podkupiti direktorico te družbe, da bi dala svoj pomemben glas ZA izvolitev celjskega podžupana za generalnega direktorja ene od strank. .Seveda so tedaj vsi vsa taka namigovanja zanikali: da ne bi bilo res kaj spornega, so se v Celju odločili za ponovitev razpisa, s tem se Je strinjala tudi »Evropa«, ki bo dala p<micmhen det denarja za to nahiho; tudi zato. ker se Je tudi stišalo, da naj hi za močili v tem prvem primeru v evropskih vodah. Zdaj je izvajalec izbran, v Celju upajo, da zaradi lega ne ho zamude, Jim Je pa ponovljen razjfis prinesel dokaj nifjo ceno. Torej Je za vse nekaj dobro.
V Zgornji Savinjski dolini so se v Z'jdnjih dneh verjetno v.saj enkrat veseliii odločiiev državnega zbora. Končno so namreč poslanci sprejeli zakon o.sanaciji večjih plazov. Za ta dela bodo v naslednjih treh letih porabili skoraj devet milijard proračunskega denarja. Mnogi verjamejo, da bo ta bolj golov, kol je bilo sedaj, ko so za razna najnnjnejša sanacij.ska dela opravljali z de-
narjem proračtirvíkih rezerv. In kar nekaj denarja, kije namenjen za .sanacijo največjih plazov, bo prišel tudi v.skrajni konec Zgor-nje Savinjske doline: za sanacijo Macesnikovega plazu nad Solčavo hodo namreč v letih 2002 do 2005 nameniJi2J milijarde tolarjev Denar torej bo. prizadeti krajani upajo, da jim bodo pri delih vendark bolj prisluhnili in bo konec nesoglasij, ki so občasno močno odmevala po pobočju Fodolševe.
y teh dneh je že tudi dokončno znano, da razen ene izjeme, v Sloveniji ne bomo dobili novih občin. Krajesme sknpnosti, ki so želel na svoje, so uf)ale, da jim bo prislidmilo vsaj iisiavno sodišče, a je to sporočilo, da o njihovem predlogu nelx)do razpravljali. Pri ruis so jim torej zaprta vrata. Hodo res potrka h še rut vrata Evrope, kot so grozili?! In ko je postalo znano, da novih občin ne bo, ni tiič kaj novega pri nasiajanjii regij. Pred dnoi so odločno udarih jx) mizi Korošci. Zahtevajo si'ojo občino, sicer, pravijo, da ostala Koroška le še v Avstriji, pri nos pa bo propadla. Na to, da bi ob manjšem šltn-ilti regij .wdili pod Celje ali Maribor, pravijo, da to m rešitev Saj tudi ni zagotovila, da bise jim pod Celjem ali Mariborom godilo kaj bolje kol se jim jxyd /Jubljano. Nič kaj trdnih še tridi ni zagotovi!, da je mimo kriza naše najmnožičnejšc človekoljidme organizacije Rdečega križa. Člani s periferije so dosegli, da je generalni sekretar odstopil, sami odstopi pa .se\'edu Še ne pomenijo dokončne rešitve in vračanje zaupanja ljudi v to organizacijo. Dokončno bo treba prevetriti delovanje, da ne bo več suma o tem, da sepnistovoljniprispevki stekajo v kakšne dejto'nosi i, ki nima veze z o.%novnim poslan-st)'om Rdečega križa. Zaupanje pa je seveda mnogo težje povrniti, kot ga zapraviti	■ (k)
REPORTAŽA

7. marca 2002
Gorenje na sejmu Home recA v Berlinu
Od iluzii k dejaniem - povsem avtomatiziran dom
Na (iorvnj« smo lahko Slovan* ci resnično imnosni. Ne le. sropajo ob boku X največjimi svetovnimi proi/vajulci bele tehnike, že nekiij časa velja« da jih na nekaterih področjih celo prehitevajo. In na ]eto^t\jem največjem priku/u dose/kov na področju gosp^Klinjskih apara* tov v Berlinu je bilo kaj videli, (iorcnjcv ra/siavni prostor, na več kot lisoč kvadratnih metrih st je razpriwiiral, jc blcslcl in privabljal paslovnc partnerje dobesedno z vsega weta. Ne le, da so predstavili dosevke za-
dnjega obdobja, osrednjo pozornost so namenili pogledu v prihodnost-predsiavili so inteligentni dom Ciorenje. Poenostavljeno povedano, gre za drzno vizijo (Cforenjcvi strokovnjaki se z njo ukvarjajo že Jcsc-ileije), ki že postaja realnosu Inicligeninc kuhalne, pralne In hladilno zamrzovalne aparate povezujejo v mrcJ:o preko hišnega strežnika, ki omogo(}a »daljinski« nadzor in vodi^nje, vpogled v vsebino hladilnika, pregled receptov v tekstualni, slikovni in videoobliki, pregled
Rekli so:
Maji. Kranjo Bobinac. član uprave Cjo-renja odgovoren /a prodajo in marke-ling: "Moram reći, da smo zelo Ziidovolj-ni z zanimanjem poslovnih partnerjev in potn)?>nikov. Tudi kolstwgani/atorjisíj-ma (smo namreč polnopravni člani elitnega evropskega zJriiženja proizvajalcev bele tehnike CCCED) smo se dobro iz-kicali in imeli prilov^mvit sodelovali na odmevnih novinarskih konferencah (3(K) novinarjev iz vsega svela jih je spremljalo) in otvoritveni slovesnosti. Zadovoljni pa smo t udi zato, ker smo kar na vseh pixlročjih v koraku s konkurenco, v prv>graniu Štedilniki pa celo pred njo. Udejanili pa smo ludi računalniško podprl dom. ki smogapoimenwali dotik prihodnosli. llwrstne ideje niso nove» mi pa smo prvi, ki îoto jih tudi uresničili in lo tako. da vključujemo aparate v celovii informacijski hiSni sitem kar preko električne napeljave.'*
Aleksander Uranc, vodja marketinga: "por a good li te - za lep>Se življenje, to jc vodilo naših ra/vojnikov. (laspodinjskc aparate želimo narediti Čim bolj privlačne, lepe za oko, predvsem pa encxstavno upcv rabljive, taksne, da b^^do ljudje za hiSna opravila porabili manj časa in jim ga bo ostalo več za zabavo in sprostitev. Skrbno spremljamo tudi različne navade nitjih potroj^nikov po ivVetu in gospodinjske aparate prilagajamo njihovemu načinu ihvljenja. /m nafe novcisti je bilo veliko /zanimanja.*'
Andi Mikbv, produktni vodja: "Vizije so zalo, da jih uresničujemo. Zakaj? Da ho-sie vi imeli več čiisal Veliko tega smo že udejanili. idej pa je se veliko. Pripravljamo pralno su.silni stroj na govorno upravljanje. Uvajamii "pametno hlajenje'*. Z različnimi stopnjami hlajenja v posameznih predalili bomo zagotovili daljšo svežino Živil, prostornino pa prilagodili tedenskim potrebam ^štiričlanske družine.**
dr. jane/ Sntrdelj. vodja desinga v Cio-renju in redni proťesor na lakulteti za oblikovanje: "C/orenjc je že zelo zgodaj spoznalo, kako pomembno je, da so go-spodinjsk. aparati lepi Trenutna ponudba je rezultat dolgoletnega dela domačih strokovnjakov."
navodil za uporabo, upravljanje z energijo, pa tudi komunikacijo, kot je na primer poSiJja-nje sporočil med družinskimi člani. Omogočen je dostop do elektronske poste in interneta 1er s tem do elektronskega nakupovanja in bančništva. Pri tem pa je Še posebej pomembno, da za vse to ne potrebujete
prav nobenih inštalacij. Dovolj
je, da gospodinjski aparat priključite na hišno elektro omrežje. Tudi računalni:>ka pro-jamska oprema je plod dela domačih strokovnjakov-Ciore-nja Point. Delovanje taki^nega doma prihodnosti so na sejmu tudi predstavili in šokirali poslovne partnerje in obiskovalce.
Zanimanje poslovnih partnerjev za Gorenjeve tzdeike Je bUo veiiko, dobro pa so znali poskr^
beti tudi za razpoiozenje.
"Touch the future"- dotik prihodnosti - elektronski dom: go* spodinjski aparati so računainiško povezan/ in preko računalnika Jih vodimo (lahko tudi na daljavo). Na sejmu so
to uspešno demonstrirali.
Vse skupaj pa sploh ni več le vizija. ampak bomo takšen dom lahko imeli tudi sami septembra letos-
Tudi sicer je potekala Gorc-njeva prcdstavite\' v znamenju prikaza lastnega znanja, tehničnih inovacij in tviupljivih oblik, vse skupaj s dljcm pole|>šati potrošnikov vsakdanjik, zado-sliti res vsitkcmu ok"usu, predvsem pa poenostaviti domača opravild, tak<i da bodo Čim eno-stavneji^a lu čim mauj uiiuja-joča.
Med niîvostmi velja omeniti A lux Unijo, ki predstavlja povsem nov trendvopremljanju bivalnih prostorov, Sestavljajo jo aparati, ki pod svojo privlačnih zunanjostjo skrivajo celo vrsto tehnoloških reSitev, s katerimi zagotavljajo enostavno upravljanje, vrhunsko učinkovitost in zanesljivostjo delovanja. Meia-lic linijo odlikuje čista eleganca in uporabnost. Nerjavno jeklo pcíudarjamoč tehnologije in dolgo življenjsko dobo aparaiov.
prijaznast oblike pa je po meri tistih, ki ustvarjajo dolgotraj-neji>i red vprostorih s-vojega bivanja. Í5c vedno pa sodi v ospredje tudi linija Pininlarina s katero so presenetili ob svojem 50. jubilejnem letu, pomeni pa velik dosežek tako na tehničnem kot oblikovaLskem nivoju. Pri njenem snovanju pa so k sodelovanju povabili svetovno znano oblikovalsko hi^o Hninfarina.
Na sejmu v Berlinu so predstavili tudi {Kipoliioina novo generacijo inovativnih vgradnih Štedilnikov in pečic. Njihova najpt> membnejšii prednost je varnost, vgradni sistem in posebna izvedba notranjasti, ki zagotavlja zelo nbrke temperature na strankah in sprednji slrajii vgradnih aparatov, A]>arate je mogoče vgradili pod delovni pult ali v vi.soko omaric Odlikuje tudi iz-jcmnaenergetska varčnost, tako da v Gorenju pričakujejo, da se bodoz njimi uvrstili v A (naj-vL^ji) razred. Slandardi o obveznem navajanju energetskih
razredov bodo začeli veljali v začetku prihodnjega leta. Predstavili so tudi nova kuhalLšča v v-sch možnih kombinacijah, med katerimi so -še pascbcj ponosni na indukcij-ske kuhainc pU*^, ki grejejo le dno posode, sama ploiča pa ostaja hladia. C'as segrevanja je izjemno kratek, grelno polje pa popolnoma prilagojeno velikosti dna pasode. Vse loje mogoče dobili tudi v obliki samostojnih štedilnikov širine 500 in 60U mm. Dosežki Gorenja na lem področju so res izjemni in njiliovi kuhalni aparati sodijo v svetovni vrh. To priznava tudi konkurenca.
Novosti so tudi na ptidročju hladiluozainrAA'alniliapaiulov, lako zaradi Se bolj privlačnih (îblik in áirokih možnosti shranjevanja. Z NO FRO.ST sistemom dosegajo povsem nove dimenzije zamr/ovanja in .svežine spravljenih živil. Tudi dizajn pralnih strojev je posodobljen, nova je kontrolna plošča, optično pa .^0 povečana ludi vrata. Prenovljeni sta tudi kontrolni pandi in vrata sušilnih strojev. Pa ^ do-lxT obet: v Gorenju napovedujejo ludi kombinirani pralno
su-^ilni stroj, pri katerem bo odpadlo nadležno jemanje perila iz pralnegîi stroja, imel bo dva hib-na, hkrati pa bo opravil in sušil,
upravljali ga bomo preko skupne krmilne enote. N<we pas(^ ludi profesionalne hladilne vitrine, katerih notranjost prilagajajo uporabniku.
Novosti, ki so jih v obliki že izdelanih aparatov predstavili na največjem svetovnem sejmu bele tehnikeje se veliko. Aparati bodo na tržišču najkasneje jeseni leUw. Ideje, ki jih leslira-jo pa bodo prav tako kmalu udejanili. Samozavesti jim, ko so si pogledali razstavne prostore konkurentiw, ne more manjkati. NjiUwi apajali si»diji) v.swjn svetovni vrh. Mojstri pa so tudi, ko je treba poskrbeli za dobro razpoloženje posUwnih partnerjev, Vse sejemske dni, je bilo na njihovem razstavnem prostoru, kjer so za izvrstno slovensko kulinarično ponudbo skrbeli dc-lavci Ciorenja Gostinstvo, veselo in živahno. Za tojeskrlxîl tudi New swing kvartet, ki je bil prava pika na i na sejemskemu dogajanju.
■ Mira Zakoiek
Nekaj novtrati
Već temperaturn/ hladilnik z inte' ligentnim prikazovainikom -pre-deii z rdziičnimi temperaturami (med O in S stopinjami) po-daijšajo rok trajanja različnim hi* livim živilom.
Hladilno zamrzovalna kombinacija - 3C8-litrski aparat porabi letno le 347kWK
Nove generacije štedilnikov in peclc, tako vgradnih kot prostosto-JeČIh sodijo v svetovni vrh.
Vgradno i(uhaiišče in pečica z zaslonom Touch Screen - oboje je mogoče daljinsko upravljati. Nimata motečih štrlečih elementov in Je zato čiščenje veliko lažje.
Pralno susimmto^ enem - stroj ima dva različna bobna in iahko hkrati pere in suéi celotno količino periia. Pranje in sušenje opravljamo preko skupne upravljalne enote.
7. marca 2002

GOSPODARSTVO
Velenjčani bodo gradili cef/s/co čistilno napravo
Vegrad viha rokave
Z otUlajn ^r^tciiije centniln« čistilne naprave v Celju (^re /a nnlo/hi) 'VTeflno 7 milijonov 540 tisuc Kvrov, 60 od^lotkciv tc^H zneska pa bo /atoloví I h Evrop» sku skupnost) seje precej plvlHlii. Med drugim je bil prvotni ra/pis razveljavljen. Tudi nn toknitnem pa je pitsebn^i slrokcivna komisya v sMaclu /. mednarodnimi predpisi delo /MUftAld avstrijskemu pudjetju Va Tech ^Vabâ^ Dunaj, ki bo napravo gradilo in dobavilo opremo .skupaj / veiei^skima podjetjema Ve^radom in (lore-njem GTI.
Odločitev komisije je podprl uidi ccljski î^upan Bojan Šrot, prav lako pa sc je z izborom
strinjala dclcgacijc evropske komisijo.
Ta naložba je eden osrcdnjiti invesllcijskih projektov Mestne oWine Cxilje, na ponovljeni mednarodni ntzpis. kije bi! oh-jrivljen januarja letos pa je prispelo «sem vlog. Komisija, ki jo je ves čas nadzoroval opazovalec evropske komisije iz Bruslja in opazovalee Ministrstva za Hnance, ki Izbrala ponudnika, ki je izpolnil vse zahtevane krile-rije in hkrati ponudil najnižjo ccno.
O i/boru so bili na Vegradu pisno obveščeni v petek, 1. marca . Direktorica Hilda TctvSak. ki je natanko pred letom dni pn^ev/ela Eakiirko Vegrada. ki je
bil takrat v velikih I mancnih za-gaiah. je bila uspeha seveda zelo vesela. Cîre za veliko in zahtevno delo, na Vegradu pa računajo, da si bodo s tem še okrepili reference za uspešno pridobivanje lovrslnlh del. ki jih bo v prihodnje v Sloveniji in na tujem kar nekaj. S pripravljalnimi deli l>odo zaceli takoj. Cenîralno čistilno napravo morajo zgradili in opreminili v 8ÎKÎ dneh, lako dajo morajo predali novembra prihodnje leto. Projekt obsega izdelavo lehnicre dokumentacije in izgradnjo nove sodobne čistilne naprave za odpadne vode. Naprava bo obratovala na osnovi tehnologije kombiniranega mehanskega
in biolo.^kega procesa, ki omo-g(iča ločeni> obdelavo odpadnega blaia. Polovico posla bo opravila avstrijska firma. 4(1 od-stoikov posla predstavljajo gradbena dela. kijih bo opravil Vegrad, deset odstolkov pa oprema Gorenja GTI. Vzporedno s lo gradnjo bo Vegrad zgradil Se most čez Savinjo, dovozno cesto do objekta (centralna člsUlna naprava bo slala približno kilometer iz Celja proti LaSkemu) in podvoz. Računajo, da bo ves čas gradnje delalo na lem gradbišču okoli 130 gradbenih delavcev In montaže jev.
■ Mira Zakošek
Vedno težje razmere na trgu se kažejo tudi v rezultatih poslovanja Esotecha
Optimizem ostaja
Delniška družl>a Esotech izVelenja jedose-tiln v lanskem letu 2,1 milijarde skupne prodaje. nekajletni sirmi rasti je p<KÍji'lje pr* Vič izkazalo negativne rezultate jwslovanja. V Esi»lechui>cenjujcjo,daje*predv.sem pi>ste-dica liberali/acyc trga električne energije, ki je prinesla mary investicij in investicijskega vMlrževanja v energetiki in 7Jidr/4)nosH v industriji pri odločanju /a nove Investicije za* radi globalnu reeesSije. Eno večjih Icžav vidi« jo v visoki ceni pridobivanja novih referenc na p<idročju Ziihtcvnih tehnoloških projektov,
kar je povezano z velikimi vlaganji v razvoj. Tudi princip najnižje cenena javnih razpisih bo v podjetjih, ki mno)>o vlagajo v ra/voj. pustil negativne posledice.
Esoteeli d.d. je v letu 2t)01 pridobil prc^jekt prencwe druge faze Dravskih elektrarn, i/veden je bil projekt dimovodne povezave blokov z RDP 4 v'lermitelektrarni Šoštanj, na področju ekologije pa jevb^ajanju projekt Industrijske čistilne naprave v podjetju Niko Jlelezniki. Največji prt^jekt na področju informacijskih tehnologij pa je bil vzpostavitev Vi-
de i^konierenčnega omrežja med 15 evropskimi podružnicami Gorenja.
Zofija Mazej Kukovič, predsednica uprave Esotecha naptweduje v načrtiii z^ prihodnost podoben deležna podri>čjupR>jektov v energetiki In povi;čanje deleža prodaje na pcxlročju ekolcx^kih projekltw. V la namen Esolech veliko vlaga v pilotne prc^jekte in izobraževanje zaposlenih. Pričakovana je pcmovna rasi podjetja ob primerni notranji pnlagciditvi na zunanje <^koli^čine.
■ srn
Regionalna razvojna agencija Celje
Več sodelovanja in manj rivalstva
Lani so sveti občin eelj?>kc regije, med njimi tudi občin Velenje, âo^Ianj, Šmartno ol> Paki in občin Zgornje Savinjske doline, obravnavali regionalni razvojni program, lu ga je pripravila Re-fiiimalna razv^ijna aj^encija C!elje in gn tudi potrdili. Danes v nekaterih okoljih ocenjujejo, da so bila njihova pričakovanja pre* velika, saj naj hi bila agencija pri uresničevanju /.astavljenlh ciljev ne učinki »vit a.
Bi>ris KJančnik, direktor agencije, je v pogovoru odločno zitvr-niUičitke s ptidatkom. du je agencija končala pet projektov na pO' dročju človečkih virov In tako pripravila osnovo za izdelavo 30 do 40 novih projektov, s katerimi bodo kandidirali za sredstva Phare. V naslednjih dveh letih naj In zanje iz tega naslova pridobila 600 milijonov tolarjev. »Trdim, da smo ena najbolj učinkovitih regijskih razvojnih agencij v Sloveniji. Tisti, ki gcîvorijo o njeni neuč i nkwl tosti, ne vedo, kaj je vloga, p»fslanstvo agencije in katere so njene c^srednje naloge«. Na preostala naŠa vprašanja je Klančnik takole odgovoril: 9 Kaj je t denarjem, ki naj hi ^ af^ncija pnhraia od ohčin?
«Zelo vesel bi bil. če bi denar res pobrali. Tako pa ne vem, kateri denar naj bi to bil. Cc imajo tisti, ki giworijo o tem v mislih do-kapltalizacijo, moram reči, da je Tega bore malo. Občina Velenje kol druga največja v Savinjski regiji je lastnica s 14 tisoč tolarji ali 0,01 odstotka, prav tako občina Sošlanj. Očitno pri doka-pltalizactjl agencije, katere večinski lastniki so sedaj občine 1er gospífdarsivcí omenjene regije in ne več drŽava. vaSe občine niso videle pravega Interesa In smisla vlaganja. Menim, da je celotna
zadeva odraz rivalstva med Velenjem in Celjem v preteklih letih. Ob tem naj poudarim, da Ima regionalna razvojna agencija res sedež v Celju. nI pa to celjska agencija.«
% Kateri projekti hi hili zt^nimi' vi zff občine Saieske ter nje Savinjf^ke doline in za kO' (ere hi lahko prídohile dodaten denar iz driave in Evrope?
»Mi načrtujemo regionalni, ne subregionalni razvoj. VaSa regija, kot subregija. nI nek pr<wtor izven prastora, ampak je del prostora Savinjske regije. Projekti.ki naslajajo, imajo regijski pomen. Orodjar.ski grozd je • na primer -laki^en projekt. Minj so vključena podjetja Unior Zreče, Orodjarna Gm(5 Celje In Ortxljama Gorenje teri>e 3ÍJ drugih podjetij. Prí>jeki povezuje podjetja na določeni ravni zato, da nastanejo kako-vui^tne re.^itve na strokovni In ne na politični osnovi. Ta projekt je zanimiv ludl za va5o subregijo. Pri Í7vedbi projekuw na področju človeških virov l>odo prijavljeni mdi nosilci iz vašega področja. Savinjska regija bo prav zaradi tega. ker je prva v Sloveniji sprejela regionalni razvojni program, kandidirala skupaj Koroško za sredstva za Izvedbene dele omenjenega programa. Prihodnji mesec naj bi iz.4el razpis, zanj pa btv mo prijavili povezovalne turistične projekte Zgc^rnje Savinjske doline. V pripravi imamo projekt prestrukturiranja tekstilne industrije. Mislim, da bomo imeli letos vse ključne projekte širSega pomena, vaše območje pa bo vanje vkljuCeno. če bo imelo kakovastnt^ osnovo zanje.« 0 Kaj bodo niorale storiti lokal' ne skupnosti?
»Zelo hitro bodo morale prevzeti svcijo vlogo. V prlÍK>dnjlh
8or7s Hfančnik, direktor Re» ghnafne razvojrje agencije Celje. » Agencija Ima res se-dež v Celju, nf pa to celjska agencija. »
dneh se bomo na sestankih s predstavniki občin pogovarjali o tem, kako je pc^trebno precej bolj sistematično pripraviti projekte, razvojno naravnati proračune. Kiijti nI lako z^lo daleč dan. ko
zaradi tega, ker ne bodo načrtovale svojih virov za prtîjekte, ne bodo mogle scxJclovati v evropskih in državnih natečajih za pridobitev denarja. Mislim, da ho potrebnega več skupnega načrtovanja, kak^wostnega dela na projektih ter potisniti na stran lokalno in drugačno rivalstvo, ki je brez prave logike konkurence. Pokrajine postajajo stvarnost. Menim, da bi bilo smiselno graditi Savinjsko regijo kot enotno razvojno področje. Treba bo združiti vse potenciale, da bomo ob vstopu Slovenije v EU močnejši. Take pokrajine, kot je naša. tK^do imele velike primerjalne prednosti pred tistimi, ki bodo začele prepire, koliko pokrajin bi imele znotraj malih pokrajin. Upam. da lewšnje volilno leto ne bo preveč pretre.salo le zadeve, da se bomo lahko usmerili v razvoj podrt>čja, v katerem je 31 občin in da bo podtikanj, ker ni druge vizije ali usmeritve, čim manj.«
■ tp
'To'^
VEtiNJE. Prešernova 1A TEL; 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC. Celjska 45 TEL: 02 881 25 00
mč£ CENE m NAJUGODNEJE !!!!
*rabt)ena viďla
HONDA CIVIC 141$ (idima, elektrika) Iet98, ohranlen
1.680.000.00 SIT OPEL KADETT1.6 (CZ, s^no okno...] let.SI, odličen
600.000.00 SIT
Mercedes vrrollOD (vsa oprema) let.97. ohrartjen
2.800.000.00 SIT Mercedes Benz A140 (vsa oprema] letOO. ohranjen
3.400.000.00 SIT
*nova vozila - POPUST ZA LETNIK 2001
HONDA STREAM 1.7 lES • NOV. HONDA CIVIC 1.6ILS Svrstdo •
300.000 SIT; OSEBNA VOZILA MERCEDES BENZ -10% popust
NAKUPI PO SISTEMU STARO ZA NOVO. WWW.FORLSI
Holding slovensiiih elektrarn
Hidroelektrarne na spodnji Savi
Z namenom, da bi proi/viijalci električne energije in premoga na odprtem trj^u skupno nastopali, Je slovenska vlada ustanovila Holding slovenske elektrarn v katerega sta vključeni tudi ol>e ener^etfiki podjetji i/ ohmocja, termoelektrarna So^tai^j in Preniti^ovnik Velenje. Kot je ug(»lovil naclxorní svet Holdinpa, je uspelo vod.stvu do konca lanske-leta v celoti prodati načrtovano proizvodnjo elťktríkc /a letos. Z /acetkom lelošnjt^ga leta pa so /accli v skladu s pod* pisanimi pogmlhami ímW vmliti in optimirati prolA'odnjo. Aktivno (klujejo na oi^ani/iranvm trgu in sodelujejo pri dnev« nem in tedenskem trgovanju z energijo.
Ena najponicmhncjših nalog v leloSnjem leiu pa bozačciek gradnje hidroclcklrarn na spodnji Savi. Podprl jo je tudi nadzorni svet Holdinga slovenske cleklrarne.
Gradnja bo vodila po.sehna organizacijska enoia znotraj podjejja s sedečem v Mariboru. Za lo izgradnjo bodo združili vse razpoložljive vire znoî raj sislema, z njo pa naj bi začeli takoj. ( clolna veriga načrtovanih elektrarn bo veljala okoli 120 milijonov cvrov,
Era si reže vse večji delež
Era p<vsta,|a priznan mednarodni topovski sistem. V Slovenci dosega H«4K)stotni tr^ni delež, skupaj /, go.sp4»darskim interesnim /drui^enjem (načrtujejo tudi kapitalske povezave) pa kar 24-odstotni dele/. Uspešno posegajo tudi na ti^e hivše Jugoslavije. Sv<>> ja podjetja imajo v Samohoru, Čmi gori in Skopju, Iger snujejo največji trgovsko posUniil center ki naj hi pi^memhno posegel v trgovanje celotne jugovzhodni; E>Tope. Lansko |>o&lovno leto so uspešno sklenili. V skupini Eni je 1965 zaposlenih ustvarihi41 milijard tolar|evprlh<xlkov, v letošnjem letu pa naj bi Uiir47 milijard tolarjev.
Svoje lrg<winc gradijo na korporaiivni strategiji »trgovine prijaznih nakuptTv«, kar ptinieni, da posiavljajov ospredje cxlnos do siran-kc. kupca, dobavitelja, zaposlenih In okolja, kjer delajo. Prav zalo so tudi pogORlo pííjavijajo vvlogi pokroviteljev. Med drugim so se laliko veselili zadnjega uspeha Jolandc Ceplak, katere sponzor so. Denarno nagrado najvl.^jcga občinskega priznanja, ki so ga prejeli lani ob 50-letnici delovanja pa so poklonili velenjskemu zdravstvenemu domu za nakup liziolcrapevtskega aparata. Več o poskwanju In naCrtihEre, ki sojthprcdsiavili na torkovi novinarski konferenci pa v prihodnji áicvtlJd NaScga časa.
mz
TrendNET
V
Zaradi povečanja obsega del razpisujemo delovna mesta: 1 • SISTEMSKI SPECIALIST
-	Vil ali VI stopnja računalniške smeri
-	zaželjena so certlflolrana znanja s podn}Cia MS (MCSE) In CISCO (CCNA) ali vsaj MCP
Sodelovali boste v skupini vrhunskih strokovnjakov pri Izvedbi varnostnih sistemov, kompleksnih omrežij In sistemskega vzdrževanja lokalrlh In razpn^stranlh omrežij in postavitvah ter vzdrževanju strežniških sistemov
a. VODJA PROGRAMA POSLOVNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV
-	VII ali VI stopnja ekonomske smeri
-	zažel|ene Izkušnje s programskimi paketi za podporo poslovanju
Vodili boste program poslovnih sistemov In uvajali ter Implementirali poslovne rešitve na platformi Pantheon.
Od vseh kandidatov pričakujemo samostojnost, organizacijske sposobnosti In sposobnost hitrega pridobivanja novih znanj.
Dodatne Intormaclje dobite po telefonu 03 5 863 033. Vabimo Vas, da nam v osmlii dneh pošljete pisne prijave na naslov; TrendNET d.o.o., Šlandrova cesta 6a, Velenje - s pripisom: ZA RAZPIS.
Pravi naslov la uspešno reklaoiol
8
KULTURA

7. marca 2002
Lani v MC-Ju več kot 300, letos vsaj 900 dogodkov
Simbioza MC Velenje in = center za mlade
DitlgolHna 2ťUžt mladih vVe* Iťnju je hilu, du dobijo svoj prc»slor. Delno seje uresničila z <Klprljem Miadi^ske^a cen* tra Velei\je< Kije v pnih lelih delovanja več kot opravičil ub-scoj, a zaradi preniajlmili pn>s« torov ma rs I loi terena načrta ni mitf^el uresničiti. Skoraj popolno pa se želja mladih Ve-lenjčanov uresničuje z odprtjem no>ih prostomv Saleâkepi študentske}>a kluba, njihovo dokonCno ureditvijo in številni* mi novimi ilejavnostmi, ki Jih lx»sta ot^anizaciji pripravljali skozi vse leto. Z;!ovoren poda* tek je, daje bilo v MC Velenje lani preko 3(X) dc»K<Klkov; ohis-
usivarjalni, ki imajo kaj piwcda-h in poka/ali. Ob lem ga manj 7anlmajo komercialne vsebine, saj naj i)i le -še naprej gojili predvsem zasebniki, ki pa jih, resnici na ljubo, v Velenju ni dovolj. Iliko peui najvcCje mesto v dr/avi nc premore disktv loko, mladi pogroSajo prostor za ples in večerno druženje, klubskosixno... In/alodci lega prcv/ema »nase« Judi Mladinski cenier Velenje, v zadnjem času v mt)čni navezi z ŠSK-jcm. pa čeprav ioni njegova naloga. Še to - §c vedno sia v MC-ju dva redno zaposlena -poleg v.d. direktorja Aleša Oj* sterška še nad/omika kibcmo-

21. mio SIT, s pomoto spon-zorskib prispevkov in sSK-ja, ki obveznosti MC^ju poravnava kot Ainanji s|X)n/or, lx>do/brali 26.5 mio Sli: Ne bo jih te^ko porabili. Prva naslednja naloga pa je postxjobitev luCne tehnike, ki bo M(' stala 550 tisočakov.
MC še naprej »valilnica« projektov
fx: vse od začetka delovanja MC^je je veliko vpra^ajije, kako široko naj zastavijo dejavnost in na katerem trgu naj bi deloval. Doslej jo v večini primerov nastopal kol »valilnica« pmjektov, ti pa se ra/vijajoz in-




M
kalo jih je preko 20 tisoč mla* <lih. Letos h(» dogodkov, kot ka2e, karokoli s tem pa se bo. predvidevam, tudi moćno dvi}:nilo St(f\ilo obiskovalcev.
Mladinski center Velenje tako uspešno uresničuje cenovno programsko usmeritev in ciljc delovanja - vsak dan l^olj postaja dnevni center, namenjen predvsem rnladim od zgcxJnjib najstniških do zgodnjih 30 let. Prevladujejo pa obiskwalci (^d 16 do 24 leta starosti. V njem potekajo delavnice / neformalnimi oblikami izobraževanja, biKi vse boljšo inlrasirukluro, ki jo lahko izkoriščajo tudi listi mladi, kije morda doma nimajo (dostop do ijiterneta...). Postaja prcwtor, kjer svoje mesto najdejo tudi tisti, ki se morda zaradi ra/ličnih razlogov počutijo socialno izločeni. Predvsem pa daje priložnost vsem mladim, ki so kreativni.
tike, prcko javnih del pa enega delavca na prevenuvnem pa> gramu in enega na infomialiv-ni dejavnosti.
Denar, denar
Zasvojedelovajijeje MC Velenje lani zbral in porabil nemajhnih 23 milijonov SlTin Se malo Cez. Glavni in tudi najbolj redni vir predstavljajo proračunska sredstva MO Velenje, ki jih jc bilo lani karza 10.7 mio SIT Osiaia sredstva so uspeli pridobiti ixî drugih vladnih organizacij in ministrstev s pomočjo prijav na javne razpise, lako je Urad RS za mladino prispeval ."^.88 mio SVL iz drugih ministrstev je prišb 1,6 mio SIT lastnih prihodkov je bik) za 410 tisoO SFJ; prihoJkov i/ drugih viriw pa za mio
sn;
V letošnjem letu pričakujejo v svoji linanćni malhi dot^rih
KONCERT OB S. MARCU
OLIVER V DRAGOJ EVia & DUPINK'^B^'"

lelektualno moCjo nosilca, pa sodelavcev v projeklu in logistično podporo centra. Dejstvo je, da zato širino dejavnosti določajo mladi uporabniki sjuni. njihova angažiranost in ambicije. Za slednje velja, da so ponavadi veliko višje, kol so finančne zmožnosti MC-ja, da jih posamezniku tudi podpre. MC namreč deluje na neprí>lll-ni osnovi. Zalo praviloma nc posega na trg, ki ga prepusCa zasebnikíwi, saj bi si s tem lali-ko naredil već Škode kot kori-sli. Dajciakoprav.kař.ejopodatki, da center vsa leta beleži rast, tako dejavncïsli kot financ. Vsebino so doslej (in jo bodo verjetno še nekaj časa) oblikovali predvsem tisti posamezniki, ki v njem prepoznajo moi^nosi uresničevanja lastnih idej In pri^jektov.za to pa žrtvujejo svoj prosti čas in znanje. Veliko jih je }c odjelo, ker je sistem odprl, prihajajo novi in novi. Vizija razvoja centra pa je, da bi 7. leti poslal /avod z močnim profesionalnim intelektualnim jedrom, solidno opremljen in organizacijsko sposoben Izpeljati tudi zahtevne jíUí projekte. Zalo računajo, da bodo v njem odprli še kakšno delovno mesto.
Več na temo »Neko Velenje«
Letc^nji program dela so v MC-ju zastavili/ željo, da dvignejo informiranost mladih o učnih, razvedrilnih ter ostalih obšolskili možnostih. Polog po-vw.wanja pri obveščanju o do-gixlkili preko različnih mladinskih organizacij in zvez, se jím zdismiselnovzpostaviti lasten mini elektronski Časopis na mcdmrežju, ki ga bodo urejali mladi sami! Letos bodo svoj into center olxigalili z razširitvijo novih dtislopnih točk v mestu.
Interne! Kavama Kuni|*unda je odprta prav vsak dan v letu od 8, do 21. ure. še naprej bodo v cenim pnekale mladinske delavnice, imeniwane >»Sredina peta«. V galeriji b(xlo pripravili 12 razstav, zanje bo poskrbel programski vi>dja Uroš V»-točnik. Še močnejša kot lani bo ietošnja koncertna sezona. Prireditve sc bodo pričenjale že ob2I JI), vstopnine pa naj ne bi presegale 500 SH" Kunigun-da bo ludi letos ponudila prekid 60 dogixlkov, ki se IxhIo zvrstili v 8 tlnch na ra/ličnih lo-kacljaîiv mestu, tudi pixJ milim nelv^m. Predavanja in potopise Ixxlo pripravljíili pod imenom »Emcejev horu le^alis«, predvidevajo veliko gosnwanj v drugih mladinskih centrih z lastno produkcijo. Pripravili bodo več tematskih večerov, prav posebni se bodo imenovali tematski večeri »Nekega Ve* lenja« Na njih bodo odprli razprave o aktualnih vprašanjih, ki siccr ne najdejo javnega prostora za stiočenje različniii mnenj in stališč, Večeri bodo pt>lekali v obliki javnili okroglili mi/, z uvodno razpravo in medijsko predstavitvijo prt)blcma-like v obliki kratkih televizijskih i/jav. Pripravili lxido kiparsko, grafično in likovno tistvarjalnico, delavnico /a kre-alivno pisanje...
Še naprej bodo svoj oder piv sojali dvema gledališkima skupinama, ki delujeta v ok\'iru MC-ja, prostor pa dijakom za njihovo klubske večere. V njem bo aktivneje dckivala ludi lokalnu akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti z dro-pimi LAS. saj MC prevzema del promocijskih nalog in izobraževalni del. Sodelovali bodo ludi na letošnjih Dnevih mladih in kulture, ki hoiio konec maja...
Lett), pcïlno načrtov. 1k) morda zaznamovala tudi menjava vodst\'a centra. Rjizpis/a me-stodirektorja je natnrečŽeob-javljea izbira najprimernejšega kandidata pa bo tudi tokrat prepuščena mestnim svetnikom.
■ Bojana Spegel
VELENJE - RDEČA DVORANA NEDELJA, 1 O. 03. OB 1 8. URI
VELENJE: Trgovini 6ig Bi îài££: MladlRsU »rvls - iivdrov trg 40; SUUfaURAOECj Mladinski Mrvii •	7; MAVyiMD; Turislična
agend|8 Relai: ZRJi Troovina Blg Bang
Mučeniki bodo plesali
VtLENJE - V soboto prireja Drui^ivo 4lJ mučenikov Velenje v rcstóvraciji Jezero 33. ples s pestrim programom in bogatim srečclovom.
Rv/ervacije in informacije mo^ne potelefimu 041 714 485 in 031 379 991.
Gledališče pod kozolcem Iz Šmartnega ob Paki
Kvačkarije za srebrni jubilej
(rledali.šče imhI ko/.olcem i/ Sniartne^a t>b Paki letos pra/nuje 25-letnicu delovanja. Da Jubilej ne bi šel neopa/na mimo« so staknile glave šliri prekaljene šmaritke j^leduliitčnjce tPavla Letonja, Mija Žerjav, Lija, McKlrijan in Zvonk^i Per^ič) in p<»vabile medse skonyda »hišnega« režiserja iniKirskegaiimehtiku Bngomirja Ve* rasa. Re/uttal njihovega skiipnef>a dela pa Je p4»vid)il<) na premi-ero črne ktinieilije: KvučkitriJe.Ta Im v »olxrto, 9. marca ob 19. uri
v dvorani šmarskegu kalturnega ditma.
Komedijo / originalnim naslovom J'.en-sko rcidnodelojc napisni Jean C*Iod Danaud vzaCetku prejšnjega stoletja. »Teksl je po toliko letih 5c vedno aktualen, le nekoliko sem ga obnovil. Prcdsiav-Ija neumnosti imenskega in moškega sveta, vsakdanje pomanjkljivosti v medsebojnih odnosih in v odnosih do ustanov v preteklem, sedanjem in ludi pritiodnjem éasu. Pomanjkljivosti je namreč vedno dovolj in jih ho tudi vprihodnjc. Prepričan sem, da marsikaj od tega ljudje po/najo i^ svojih izkušenj,» nam je dejal Bogomir Ve-ras.
In kaki»na so njihova pričaktwanja? KíM so nam píwedale igralke in režiser, ki v dvorani šmarškega kulturnega doma pridno vadijo Kvačkarije od letošnja januarja dalje, želijo pripraviti igro, ki nc bo samo mlatenje prazne slame. Upajo, da so na pravi poti.
Igro b(HÍo ponovili v nedeljo. 10. marca, ob IH. uri in 1<>. marca, <»b 19. ari, v.sakokrat v dvorani kullurne^a diMna v Šmartnem ob Paki.
■ ep
z vaje
Od Jutri v galeriji KC IN Velenje
Notranji prostor ^ kiparke Dragice Čadež
Jutri, v petek. H. marca. IuhIo v veleiuski ualerui KC IM. odi>rli nim> ra/stavo. Dnevu primerna so loknil povabili medse umetnico. /nano kiparko Dra^^ico Čadež \i LJul>ljHne, kijomnoj^i pozna-Jo tndi kol predavateljico na Pedakoški akademiji v Ljubljani, od la^ske^a leta pa tudi kot mentorico Male Na|Mitnik(»ve kolonije v Zavodnjah. V Velenju sa bo pred.stavila s kiparskim ciklusom »Prehajanje«. Otvcrilev bo popestrila pianistka .lerneja Gre« l>enšek.
V kiparskem opusu Dragice C'adei^je ena najpomembnejših notranji pr(«tor njenih del. Dober poznavalec njenega llk(5vnega i/-ra'^anja LevMena-šc pravi: »SreCujcmo gii zev obdot^ju. v katerem jc umcLnica sodelovala s skupino i.i. nekoaslruktjvlsiov» torej na prelomu 17 ^sidesctih v sedemdeseta leta. ko jc asiro omejen in pt^udarjen geometričen» predvsem, ker so tako oblikovani ludi liki, ki ga uiitvarjajo.-.
Notranji prostor je ( adc^eva upodabljala ludi v druga^inih pomenskih sklopih, vendar wí zdi, da ključna dela velenjske postavitve temeljijo na mističnem polu njenega opusa...« Na zamudite otvoritve, sicer pa bo razstava na ogled do 3. aprila,
■ bš
V nedeljo premiera nove Igre v Šentilju
»Vaja zbora« prvič, in že kmalu drugič
(îledaliskiisekci.ja pnK^vetno kl!itume^a društva Franca Sehre-inerja Šentilj je tudi letošnje zimske mesece preživela v ustvarjalnem in delovnem duhu. Ze lansko leto so sokrajane razveselili / uspe5>no in mllii^no izvedb«» Partljičeve komedije »Politika. I>4ilexen m(»ja<s kJ Je vedno napolnila dvorano do zadn.fq^a kotička.
Letos pa je približno ista ekipa pod vodstvom režiserja Vita Fc-lieijana »na^ludirala« komedijo Vinka Modemdorferja »Vaja zbora«. Premicrno jo bodo uprizorili to nedeljo ob 15. uri, v dvorani .^ntiljskega doma krajanov. kmalu bo sledila ponovitev - dru-gićjo bodo na oderpostavili v nedeljo, 17. marea, prav lako ob 15. uri. Vabljeni!
■ bš
7. marca 2002

107,8 MHz
iŘDUsiaiíias0nmM0m*musiaiHCÁS0P!SKiM0m
In to <)ol>ese(]no. SUna Vovk je živi doka/ 'M U», cl» j« novi-niirs(vo res način življenja, ko se ne more (>d nje}>a ixJtr^ah nili tukrat koima dopu.sl. Zh ko^j (Irugepi ix niise redakcije se te^ii ne lii dalo Cniiti, »tnj
pa Ziigolovo. KJemisiite. daje hil. ko je Velenje topio po* /dnivijalo Ćeplukovo? S fotoaparatom na tr}>u. In kje mis-iite, da je bil, ko so rudarji »namahali« Olimpijo? S IV»-toa pa ratom na stadionu.
Stadoied prija v vseh ietnih časih. Frenk in Nadja.
No, prav/aprav imamo v redakciji še en preccj podoben primer. Mislile, da sije glavni urednik in dircklor Našega iasa Boris /aku^k privezi! iLsii leden oddiha v loplicaii, ki gaje dobil za darilo oh srečanju z Abrahamom? Kje paî V redakciji se žc sprašujemo, če ga nismoz njim užalili. Kaj pa čc (napaino) sklepa, da so toplice za bolj »siare«?
Tudi zalo (in ker so predrage), toplic nism(> »podeljevali« ob zadnjih jubilejih: Bojana Spegel in Janja Košula - Spe-gcl, sliri dni narazen praznujeta, sla prejeli êislo drugačni darili. Uporabni in laki, da se bosta obveznosti do Našega časa lahko spominjali tudi la-kral, ko basta počivali. Celo ponoči- Blatnika, na?a lajniea Nadja in njen mož Frenk, ki sta se z zimskih počhnic komaj vrnila, pa It razmišljata o majskih In pi^lelnih./a to imala kup razlogov, eden pa sloji v Poreču, Sicer pa je jutri 8. marec. Stavek je namenjen vsem moškim lega sveta. Tudi »našim«.
■ mkp
Študent naj bo
m
v J. h ■ /CazačetcktokratmalospominovnHpreleklevIkcn-■ 1	dvema tednoma smo 7^čeli uvajali nov tra-
I	^Ě dicionalni hir (vedno več jsi irnJicijepri na^) in sicer
p(%svečen prazniku rdečih srčkov. 16. februarja smo se lore] bolj ali manj zaljubljeni dobili v Restavraciji Klub in si nnjprej uslvarili pt>dlago z večerjo, nato pase (dobesedno) prepuslli loku in glasbi.
Slovenski express je naredil pravo vc.selico, seveda z vsemi nujnimi igrami, ki pa so predvsem vzpodbujevalno delovale na naše smejalne cenire. Seveda ni Ski brez (ludi vedno bolj 1 radie Ion a In ih) SSK karaok. ki so posUiie domena doltjčenih posameznikov, o katerih se bo na slovenski glasbeni (ali pa kakšni drugi) sceni Še govorilo. Prijetno in vedno bolj spra^Čeno »ozračje« je spravljalo na plesiSCc vcdnovcč parov, 5e naš predsednik se je vdaL
Na kraiko lorej žur, vreden svojega imena in primeren, da preide v (radlcijo. Prvi marćevski vikend pa nas je razveseljevala množica, ki se je odlično izkazala v petek na blues kontvriu in v soboto na klubskem večeru. Le lako naprej! Ta leden slav načrtu predvsem dve dolžnosli: do 10. marca se prijavile za novi žur na Štuku v Mariboru, na katerem bodo konce rti rali Okvir, Senza in Alya. Datum velja za lisie, ki imajo interes za prevoz iz Ljubljane In nazaj za majhnih 5(K) sn:
Ostali si prepn)sii kupile kario in se pojavile na Stuk'u ob 22. uri. Dodatne informacije na številkah: <MI 775567 (Marko, U) in tMl 36H 678 (Kicmen, MB J. Druga pomembna stvar lega ledna je otvoritvena nevihla možganov za Rrr2CK)2. Pozni smo že, zato vas nujno, ne več vljudno, vabim v soboto, 9. marca ob 18. uri v ŠSK pros-lore - vsi, ki se vam vsaj maki luSia lelos kaj prispevali k novi Številki in vsi, ki Sle to morda že naredili v prejšnjih leiih in vsi. ki sie slučajno dobih kakšno idejo, s čim bi tokral zapolnili strani.
Novi člani nadvse dobrodoi^li! Drugače pa bo ta vikend bolj klubske narave, lorej malo posedanja in malo plesanja ob dt'>bri glasbi, končen je zopel na vrsti 16. marca • skupina Dry Fish. Na koncu le zabeležka za koledarčke: znan je že datum akademskega plesa-lepe obleke morajobiti kupljene do IX aprila, Uživajte do nasled-
njič!
Maja Ahtik
Podelili grammyje
v lasangclcški dvorani Staples Cenlcr so minuli teden že 44-ič podelili nagrade za dosežke na področju popularne glasbe, t.i. grammyje. Lelos so podelili kar IDI grammy, najbolje pa sta se odrezala Alicia Keys s petimi tn country album iz filma "O Brother, Where Ari Thou?", prav lako s petimi grammyji. Alicia Keys je med drugim prejela grammy za pesem leta za balado "Pallin". 21-Ictna amcriSkii pevka je v konkurenci za tiaj-boljSo pesem leta potolkla U2,Train in Nelly Furlado. Skupina U2, kije imela osem nominacij, je na koncu dobila skupaj štiri grammyje, med drugim za najboljSt> ploSČo leta. (sta)
Dobrosrčni rocker
[rski HKkcr Dono je v pogovoru za ameriško revijo Time dejal, da je že naveličan samo sanjali o pomoči revnim in bolnim, zalo se je raje lotil kon-kreinih dejanj. Kot glavni aktivist skupine, ki se zavz.ema za davčne olajSave drŽavam v raz-
Na slovanski Icicvinji verjetno Se danes hranijn enega prvih posnelk(»v Andreja Šifrcrja iz* pred več kot petindvajstcih let, kn jc.^ kot skoraj golubrud mladenič, čeprav takrat ie nadobudni študent prava, prvič kol kanUivtor nastopil v mlHdinskl televizijski oddaji Pisani svet. To je bil začetek ene naj* uspi>,snej*iih slovenskih z^^odh o
glasbenem uspehu. Še bolje rečeno, ejie najuspešnejših kan-(avtorskih zbodli, saj Andrej Siť« rer, po m(»jem, i^tcje /j vnc^a pi« onirjev slovcnskej^a kantavtor-siva, čeprav sc kdo z mano verjetno ne bi strinjal.
V !is(ih časih skorajda ni bilo mulca, ki je doma brenkalna kitaro, pa bi ne znal vsaj nekaj akordov kak.<ne Šifreijeve. Vsaj
r/

lako. po taborniško. Ce je bilo "Grenkovino" za mladce na pragu puberlele Še pregrenko, smo se pa (oliko bolj muzali pri "Zo-bobluesu", čeprav ga v resnici nismo razumeli in so nam bile
prav7-aprav še najbližje takSne bedarije, kot "Moje miške" in podobni Šifrerjevi vcieumi.
Čeprav se danes morda ne zdi lako, je pečat, ki^ jc ta gorenjski glasbenik pustil v domači zabavni glasbi precej velik, saj je vplival na nemalo takrat pojav-Ijajočih se imen domače ^asbe-ne scene. Z danaSnjc distance se to morda zdi smerno, a njegov pečat ostaja. O tem nenazadnje priča spcwslljivih 45().()0() prcxla-nih n(3silce%'zvoka na takrat sicer nekoliko večjem (yugo) iržiSču. A resnici na ljubo, je bilo Šif-rerjevih ljubiteljev na drugi sirani Sotlc le za vzorec. Ce k temu dodamo ie 2.^0 nastopov, kar pomeni včetrt sic>letja slo na leto (halo!), res drži. da bi Šifrer-ja lahko šleli za neke vrste sk>-vensko nan^dno bogastvo.
25- letnico svojega snemalnega ustvarjanja je Andrej Šifrer obeležil s ponovno izdaje» legendarne singice 'Zoboblues", tokrat, treljemu tisočletju primerno, na zgt)Sčenki. V spt^min samemu sebi in generaciji, ki je v tem času priveslala od prvega poljuba do prvega infarkta.
■ M/Ć
voju, seje pred kralkim skupaj Z Billom (iatesom udeležil .Svetovnega gt).«^odarskega foruma in razpravljal o mo?noslih za rc.^iicv Afrike pred llnančnim polomom. Kol je za Time povedal ameriški finančni sekretar Paul O'Neill, se najprej ni želel seslati z Bonom, a po njunem srečanju ima zdaj drugačno mnenje o rem glasbeniku. Po 0'Neillovih besedah je namreč Bono resen človek, ki se resnično zanimaza le težave in ludi presenetljivo veliko ve o njih. (sta)
LeAnn Rimes poročena
Zadnjo soboto v fcbruaiju je pred oltar stopila komaj 19-lel-na country pop diva LeAnn Rimes, znana po uspešnici "Can't Fighl The Motmligbl" iz filma "Coyoie Ugly". Njen izbranec je 21- letni plesalec Dean Shcre-met. Mladoporočenca, kise poznala sele od maja lani, novico o zaroki pa sla objavila decembra, sta se por(3čila v Dallasu.
LeAnn pa je le dni lahko srečna Se zaradi enega pomembnega dogodka v njenem zasebnem življenju. Po dolgem času se jc namreč pobotala z očetom. Njun sporscgav leta 201)0, koje LeAnn svojega očeta Wilhurja Rime.sa tožila, Če?» da jo je ogoljufal za 7 milijonov dolarjev. Težavo sta končno uspela rešili-ti izven sodišča.
■ M/Ć
# • • • •
Ml»
MafíttÁTKO
MAKE UP 2
Album z optim i stičnim naslovom »Raq)rodano« l^a, kot kaže, ni opravičil, saj je založba njegovo ceno v teh dneh znižala kar za 60 %. Sicer pa doleta pravkar snemajo spot za skladbo »Naj ga ona ima«<.
ORLEK
Neumorni ZasavcI v teh dneh predstavljajo nov single z albuma »TETovirani 3«, ki so ga poimenovali »Perkmandeljc«. Spremlja ga zelo zanimiv video-spotvSD risani grafiki.
NUDE
Celjska skupina Nude je s pesmijo in videospotom »^Razlogs z njihovega zadnjega albuma, spet
okusila razgled z vrha slovenskih glasbenih In video lestvic.
TABU
Tabujevoi so trenutno v Mostar-ju, kjer v studiu, ki ga je mestu podaril Luciano Pavarotti, s producentom Žaretom Pakom snemajo material za svojo drugo zgoščenko.
ZMELKOOW
SuperherojI v akciji so lansirali nov singl. Njegov naslov je »Batman«, v kratkem pa mu bo sledil tUdI ustrezen videosp^.
DMP
Društvo mrtvih pesnikov se postavlja z novim videospotom za skladbo z naslovom »25«. Spot je delo režiserja Klemna Dvornika, v njem pa se pesniki pojavijo postarani za petindvajset let.
MLADI V MLADINSKEM CENTRU
Jutri, v pclek, 8. marea, ko bodo praznovale ženske, bo grmelo v Mladinskem cenlru v Velenju. Tam se bixlo nnmreČ ob 21.00 predstavile iri mlade dijaSke skupine i? Velenja. Ljubiteljem t^irejSih ritmov metala in punka bodo na du5o zapihali:
ARlSE-ena izmed najbolj vzpenjajočih se mladih skupin na slovenski metal seeni. V treh letih ustvarjanja so zamenjali že kar nekaj ilanov, pa ludi zvr^t içiasbe. 'Irenulno so se na^li v death melalu in/a.sedbi Marko D up liše k-vokal, Miro Gavrič-ki-lara, Dejan Kedačič-kitara, Zoran Kedačič-bas in Pero Je/ovnih-bobni.
CAPl'OR - prihajajo iz Velenja in okolicc in delujejo kot skupina od avgusta 2001, vendar so že prej glasbeno sodelovali. Igrajo hardcore metal, jutri pa se bodo prvič predstavili na kon-eeriu vživo. Za ta koncerl.se jim bo pridružil bobnar Davorin i>iorgelj,siccrdan metaUke druščine KAOZ. Caplorsiccrse-stavljajo Matej Voglar-vokal in kitara. Samo TamSc-kitara. Sašo Bandakvba.s kilara in že prej omenjeni, Davorin Storgelj-bobni.
UNPLEASEO - deluje kakšno leto. igrajo pa nekakšno mesanieo punk rœka, grungea in Se česa. V zasedbi so Denis Sk<KÍč-vokal in kitara. Matej Mcža-bas kilara in Ciaipcr Novak-bob ni.	■
: PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
0 I2)0i potila vsaki) soboto Ob 9.35 tri. ZfTiagovalnosUâdbop^ ^ ms Radia Velenle dvoloat (tievno: po porodih ob 9.30 In po pvoClllh ob 16.30.
^ I.ENRIQUEIQLESIAS-Escape
•	2.BfllTNEY SPEARS-Overprotected
•	3.NELLY FURTADO-On The Radio
Tako kot prejšnjo soboto, se je ludi tokrat Britney Spears morala zadovoljiti z drugim mestom, Oboževalke Enrique Iglesias a so bile pač boli odločne od oboževalcev Britney Spears in lako la teden na valovib Radia Velenje kraljuje slavni sin še bolj slavnega očeta s skladbo »Escape«.
r
I I I I I L
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedelio ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 24.02.2002:
IPLANŠARJI: Prelepi Blzeljski svet	8 glasov
2.ČUKI: Sončna Dolenjska	7 glasov
2.P0GUM: Mati piše belo psmo	7 glasov
5.R0GLA: Oda goram	4 glasovi
5.SLAPOVI: Rože z domačega vrta	4 glasovi
Predlogi za nedeljo, 03.03.2002:
1.ALPSKI:	Moja Micka
2.K0ČEVAR:	Zdaj vprašaj bom dekle
3.MLADI	PRIJATELJI: Veseli poštarji
4.PTUJSKIH	5:Rč firič
5.VITEZI	POLK IN VALČKOV: Od Celja do ZaJca
1 I I \ I I
Viti Grabner
10
VRTILJAK
^HAISÍ
7. marca 2002
•Renata Natek - Hudarin iz turistične agencije Palma: >>Kaj se zdaj vsi drenjale po sprejemih! Rekli bi in organizirali bi vam prevoz na Dunaj. Pa bi bili tam že dan preji«
POMLADNO VESELJE
V domâôem vrtu je že čas, da si zagotovimo cvetje, ki nas bo razveseljevalo vso pomlad tja do poletja. Na policah vrtnih centrov KALtA in prodajaln Semenarne Ljubljana lahko najdete v letošnjem letu NOVE okrasne čebulnice VALENTIN
•	begorije dalije, Qiadiole in lilije faličnih sort In barv.
Še vedno pa je tu tudi že običajen Izbor okrasnih čebulnic, ki vam jih nidímo vsako leto; poJeg zgoraj omenjenih te kala, kana, agapant, ostrožnik, sparaxis, vetrnice, okrasni luki... Za pridelek lastne zelenjave smo si že prejšnji mesec pričeli vzgajati sadike in tudi v marcu bo to skoraj glavno opravilo v zelenjavnem vriu. Izbrali bomo seveda seme v malih rdečih vrečicah Semenarne Ljubljana in večjih vrečicah VALENTIN. Slednje so letos dobile novo podobo, v njih pa boste našli še več vrst In sort vrtnin in cvetlic.
Za ljubitelte naravnega vrinarjenja imamo na laJogi tudi bogaîo izbiro BIO $9men. vzgoj^fli brez kemičnih sredstev In nerazkuženiti Poiščite torej rjai/o vrečko z BtO VALENTIN semeni! Poleg semen vrtnin in cvetlic, ùoste v BfO VAtlNTlh vrečlcatj našli tudi seme lucerne za vzgojo HaJčkov ter mešanice Blovrt in facelije za zeleno gnojenje.
Vabljeni v prodajalno SEMENARNE Ljubljana na Šaleški 19 v Velenju«
k)er vam za lepši vrt In dom nudimo:
jfciROKO PONUDBO
•	semena n sadike vrinin In cvetlic,okrasne čebulice, čebulček
-	lončnice, semena okrasnih trat
•	semena poljSčin in semenski krompir
•	lonci in cvetlična korita, vr^o orodje, škropilnice, zaiivalke, piasteniki, folije, agrokoprena
•	sredstvaza varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, substrati, šota
•	hrana za male živali SVETOVANJE
-	vsak dar,
-	vsak četrta od 7:30. do 13:30. ure pa strokovno svetovanje o uporabi titofarmacevtskin sredstev. Svetuje dipL ing. agr.
UGODNOSTI
•	Ponudbè meseca (akciiske cene, vsak mesec od 5. do 20. v mesecu)
•	Kartica ooDustov
delovni ôass_
lanko Goričnik - Džon, vsestranski dopisnik iit Stane Bevc, trener nogometašev Ere Šmartno: ^>Zdaj pa res ne veni, zakaj so le zamenjali. Zaradi Štirih ;^Iđv ali zaradi treh rdečih kartonov?«
»Morda pa zato, ker ne vem, kako naj v nedeljo brez šestih igralcev sestavim ekipo«.
FRKANJE :
Veselje in žalost
NaAa Jolanda « jc n« Dunaju kol zmagovalka in rckor* dcrka zc^vila v slovensko zastavo. Avstrija sc jc navila v črnino,
Malo In veliko
ludi malo a'i^e visoko. Dim \/. Irch najmanjših blokw'lesa močno kvarno sega na Veliki Vrli.
Era nad Celje
Trgovska Era jc zavzela dobršen del ccljskc trgovine: no-gj^mctna Era jc ;^avzck klcu (^oljsko Skalno klet.
Na kameli
NaS predsednik Milan Kučan se je v Jordaniji povzpel na kamelo. Upajmo, da
r • i' '' ' /
L t \_r y ! J y
SO bili uspc.^ni ludi gtwpodar
ski pogovori in bodo pripomogli. da bo vsa Slwcnija bolj na konju.
Tudi za moške
Cîorcnjc jc na sejmu v Berlinu prikazalo prave imeli-gcntnc gixspodinjske aparate, 'ludi lake, ki ("»pozarjajo, kiij je ifcha narediti. Ibrcj lake. da jih 1\h1o v kuhinji zmogli uporabljali ludi moSki.
Klanje
v Zgornji Savinjiki dolini se koljejo. Zaradi le^ kje naj ho njihova klavnica.
Čiščenje
Bliža se ^as pomladanskega Čiščenja. Za kraje v oVîOinah Šale.^ke dc^liae so ?e objavili mesta, kjer hcniostali nabojni-
ki za odpadke. Mcsia divjih < >dlagiilišc\ si mni^gi < »l>Oanj vedno najdejo kar sami,
Na Balkan
Komaj .smo se loiili od Balkana, fc Skwenija znova vse hoij sili nazaj na Balkan. Na srcCo v mnogo bolj drugaini vlogL
Ni res!
Nikakor ni res, daje v Velenju le ."^O mučenikov. Toliko jih je le člancw velenjskega draživa 4^) muCenikov. Mnogi lega, da so muCcniki. noCcjji priznali. Ali pa nc smejo!
Grehi
Na (iolteh bo doslej za slabo sezono krivili naravo: letos Ivuio lahko prometno inšpekcijo, Na naravo niso imeli vpliva, inSpekiorje so si pripeljali sami.
7. marca 2002

V SREDISCU POZORNOSTI
11
Golte Slovenija - smučarjem pripravili neprijetno presenečenje
Prisilni predčasni xakljucek sexone
KuJićnih teÁiv v smučarskem .središču na (*olteh noče /manjkali. ne přijet II v j^n ra/pivtď |>h .su hili upnivijavci središča ter lastniki piHlJetja (UAíť Sbveni-ju dele/ni prejšnji leden. Nare-dill s» skoraj neni/umljivo napako, ki je bila kaznovana z začasno prepovedjc» (»l>rat(»Ya-nja nihalke, takoj la icin pa so se sami u ponťdeljkoin odločili za predčasni zaključek sezone.
Na Golieh so namreč prťJ začclkom sezone, luJi po lastni napaki, kot so dcjidi. dobili dovoljenje za vožnjo z le eno gondolo, pred prejSnji konec !edna pa sla obraiovali obe. "Poznavalcem** lo očimih ni ašlo, saj sc je žc prejšnji torek o^asil inšpektor in /adcvo temeljito proučil. Novica''jc seveda hilropricurljalav javnost, čeprav so na Goheh v torek in sredo molčali, v četrlck pa jih ni bilo moč priklicati in dobili kakršnekoli informacije. Dejstvo jc» daje državni prometni iaipcktorai v čeirlek v Četrtek izdal odločbo o Ziičasni prepovedi obratovanja nibalke z mnenjem, da je nosilna vrv močno načeta in bi lahko ogrozila varnost potnikov. V družbi <iolte Slovenija so lakoj uvedli notranjo preiskavo, v ^iročllu za javnost pasovpetekzapisali:
"Na osnovi ugotovitve prometnega inšpektorata - oddelka za inšpekcijski nadzoržičnl^kih naprav, želimo razjasnili dogajanje in odgovorm«l v naSem podjetju. V zvozi s tem smo fsz sprejeli ukrepe, ki pomenijo odsta-
Kaj bo v petek povedat David Senese?
vitev odgovorne osebe za varne«! in začasno imenwanjc nove. S icm korakom želimo ovreči vse dvome o na^cm ncspošti^-vanju vamasti potnikov in odgovornosti v podjetju. O vseh na-
daljnjih ugoîcTvilvah inšpektorata in naših nadaljnjih poiezah vas bomo sproti obveščali preko obvestil za javnost, prepričani smo, da je ukrep inšpektorata zaCascn in da nam bo po predložitvi kompletne in popolne dokumentacije doviîlil takojšnjo uporabo nihalkc za prevoz potnikov v javnem prometu."
Dodali so Se opravičilo za četrtkovo ne dosegljivost in poudarili napore za ponovno obratovanje nihaike, vse skupaj pa se je hitro obrnilo drugače. ECaj se je znotraj podjetja dogajalo, seveda ni znano, dejstvo pa jc, da je bilo že v petek naporov za ponovni zagon nihalkc konec, fz Italije jc namreč že ta dan prišlo sporočilo, da bo središče odprto, brez obratovanja nilialke seveda, še v soboto in nedeljo, v ponedeljek pa naj hi letošnjo zimsko se-
zono predčasno končali. Zadnja dva dneva v tednu je bilo namreč na Cioltehšc nekaj g<wtov, ki so jih v dolini zapeljali ?. drugimi prevoznimi sredstvi.
Med najbolj očitna spoznanja inšpektorata sodi domneva da jc nosilna vrv dotrajana, poleg tega pa na Oolieh naj ne bi ustrezno v^xlili dnevnik:! o obratovanju nihiilke. Smuke je hilo torej s ponedeljkom konec, zaposleni so se zna^i na priiJinem dopustu, "namesto*' njih pa so v podjetje prišli inšpektorji in na željo lastnikov opravili temeljil pregled, na podlagi katerega lastniki
pričakujejo podroben spisek vscit ptwanjkljivosti. /lasti slednje nemara vliva upiinje, da pod-jetje ni vrglo puške v koruztx kar bi seveda bilo glede na daseda-nja vlaganja povsem nesmotrno. Daslej so namreč v središče žc vložili milijona cvrov, od tega v zasncževalni sistem 1,5 milijona, v načrtu pa je bila tudi zamenjava nosilne vrvi.
Vsi ti dogodki so seveda neprijetno presenetili smučarje, pa tudi domačine, ki so se ob zajetnih vlaganjih italijanskih kotnikov v to središče odločili za gr^à-njogi*«inskih, nočitvenih in dru-
gih zmogljivasti ob vznoî^ii tega središča, česarsosi lastniki naj-boljželeliže ob prevzemu. Nekateri že gradijo, drugi pridobivajo potrebno in drago dokumentacijo, tretji se šc odk^čajo, vsi skupaj pa so se vsaj zaenkrat znašli v dokaj nelagodnem položaju. Vsi seveda upajo in pričakujejo, da hud zaplet ne bo preprečil novih vlaganj in razvoja, bolj jasen odgovor na vsa vprašanja pa bo gotovo znan ře v petek, ko je vodstvo družbe Golte Slovenija napovedalo novinarsko konferenco.
■ iP
UŽIVAJMO ' Se kdaj?
Sporna vožnja z drugo kabino je bita razfog za hud in neprijeten zaptet
Kdor reciklira.	.
poceni telefomra.
mobjrbo poskrbf^l pninemo uničenji rjbljenlln mobilnih telefonov
Sí.mobíl center
Samo še do 31. marca je vaš stari telefon vreden 6.000 SIT!

entru
^ 1 SIT

1 SIT
Siemens M35 v treh različnih barvah (moder, zelen, rdeč), WAP, odporen na vlago in udarce, vibra, modem, 180 ur v pripravljenosti, 300 mintjt pogovora
Pohltit? m zni»bit^ ^t^rega' L? i? do konc^ m.irca jť» za novp n^roínikř r^bfj^n téípfon pn Si mobilu vr^dpn 6 000 toUrjev Piiricsitc ga v Si.rnob^l center Velťnje m (^berite naročniški pđkct, pa bo Vi\i t&fcfunski učun pol leta v&ak rnu^cc lažji z<\ 1.000 tolarjev. Ponudba vHja ob sklenitvi narodniÇkega razmerja za pakete Simbol, Smart, Start, tudi za dijake in studi'nle, do 31 3, 2002 Izbirali borte lahko tudi med številnimi novimi mobilnimi telefoni po ugodnih cenah
vedno zame.
*	ob ikhiiihii mmmriàÊt^ rarm^rpMaMrww U prictt
^ttfiboljecMuHdvirrňlft \ ísúm. M^MTSX) toi^vy«
www.tlmoftli.» 060 40 40 h.rn^oo
Velenje, Kidričeva 2b
simobil
12
ZANIMIVO
«»•«te
7. marca 2002
V marcu znova vloge za uveljavitev otroškega dodatka
Nekaj novosti, merila
nespremenjena
v mesťcu murcu »i občani nt IxkIo p<K]ajHli kJjiik le na vratih davčnih unidt»; umpak liidi nn centrih za sodatno delD> kjer (»kIo pobirali vkígť za preverjanje upraviCenosii do otroškega d<HUilk2i. Konec leto^nje^a aprila st namreč i/^eče veljavnost sedanjih «KiltKb. zato bo potrelv no podati novo. Ćepniv je v /iiČetku lanskega decembra st<i-pil v veljavo nov Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ne merila /a pridobitev otroškega dodatka nis<» spremenila.
Silva (iostecnik s Centra za socialno delo Veler^je nam jc povedala, da za zdaj pobirajo vloge za preverjanje upraviCena'îli do oirtjSkcgii dodaika še na sia-rih obrazcih (obrazec Si. 8.41), saj novih Državna zaloi^ba se ni izdala. »Pomembna novosl, ki jo je prinesel novi Zakon o siarëevskem varslvu in družinskih prejem kili, velja za cnoro-dileljske družine, ki prejemajo preživnino. Preživnine, namenjene olrokom, morajo biti na ccntrih za socialno delo dogovorjene ali pa s sodbo določene na sodiščih. Če upravičenec pre'^ivnine ne prejema, mora pri uveljavljanju pravice dootrc^e-ga dodaika predložili poîrdilo o neaspeli izvrSbiza preieklo leto. Cc pa jo prejema ali plačuje, mora priložili zadnje obvesillo o njeni višini. Za preî^ivnine iz preživninskega sklada pa vlagatelji vpii^cjo letni znesek, priložili pa morajo §c odloCbo o viSini nadomestila.«
Sicer pa je ludi lokrat polreb-
Silvd GosteČnik: ^Stranke mordjo vtoge izpolniti dosledno, v ce/oH in pritožiti vse zahtevane fotokopije.Ta' ko se bo bodo izogniie predolgemu čakanju In tudi sta* bi volji.*(
no na vlc^o vpisali vse d>davCiji-ve in neobdavčljive dohodke, dohodke plač polrditi pri delodajalcih, vse asiale dohodke pa vpišejo vlagatelji sami iz potrdil, ki so jili prejeli za napoved dohodnine. Zaradi pravice, ki bo stopila v veljavo 1. julija letos
(dodaiek za veliko družino), je v rubriki »podatki o družini« poirebno vpisati vse družinske člane ne glede na njihovo .slarosl in sialas. Brezposelne íwebe morajo k vlogi priložiti potrdilo Zavoda za zaposlovanje. Nov(»l, ki jo tudi velja omenili, je veljavnost nove odločbe o prejemanju olro.^kega dodatka. Izdana bo za dobo enega leta, kar pomeni, da bo čas prejemanje pravice (Odvisen od datuma podane vloge.
Sicer pa istajajo kljub novemu zakonu merila za pridobitev pravice stara. To pomeni, da .se otroški dodatek še vedno do-
loča selektivno, torej na osnovi povprečnega mesečnega dohodka družine na družinskega člana v preteklem letu.
Lani je v občinah Velenje, ScŘianj in i>marino ob Paki uveljavilo pravico do otroškega dodatka 6569 družina za 10315 otrok, leta 200U pa 6631 družin za 11)502 otroka. Povprečna vi.šina otroškega dodatka je znašla 8.529 tolarjev na otroka.
Država je za upravičence na območju Šaleške doline lani na-menila 1.057.8()9.l}85 tolarjev ali povprečno 8H.i50.757 SI T na mesec.
■ Tp
Do pravice bodo upravičeni tisti, katerih	
bruto dohodek na družinskega čiana iani	
ni presegei:	
1 član	2 5^8.930 SIT
2-članska družina	5.097,960 SIT
3-članska družina	7.646.940 SIT
4-članska družina	10.195,920 SIT
5-Članska družina	12.744,900 SIT
6-članska družina	15 293,880 SIT
In kakšna bo višina otroškega dodatka od 1. maja dalje?
Dohodek na člana v dohodek na člana v SIT			1 otrok	2. otrok	3. otrok
% od DovD. plače RS					
do 15%		do 32.184	18.870	20.760	22.650
od 15 do 25%	od 32.184	do 53.640	16.140	17.840	19.530
od 25 do 30%	od 53.640	do 64.368	12.300	13.750	15.190
od 30 do 35%	Od 64.368	do 75 096	9.690	11.070	12.460
od 35 do 45%	od 75.096	do 96.552	7.930	9.250	10.570
od 45 dO 55%	od 96.552	dO 118.009	5.030	6.290	7.550
od 55 do 75%	od 116.009	do 160.921	3.770	5.030	6.290
od 75 dO 99%	od 160.921	dO 212.415	3.270	4.530	5.790
Sedmi evropski festival dijaških predstav v francoščini
Gimnazijci igrali v Neaplju
Nekateri velenjski gimnazijci so letošnje fel>riiarske pi»čimice preživeli nekoliko drugače kol jHinavadi. Pod vodstvom svoje pn>te«<>rice Trancuskega Jezik;i Silve Ku/man in spremljevalke pniib;mce Jožice Hr^ek-Drčar so odjMlovali v NesipeU« kjer sa se udele^.ili 7. evriipskega Testi« vala dijaiikih predstav v francoskem je^dku. V ta namen sov šolskem leiu 2001-2(){)2 ponovno postavili na oder priredbo Giraudouxjevc igre 'IVoJanske vojne ne Ix). s katero so se lani v nekoliko drugačni izvedbi že predstavili na 3. slovenskem dnevu frankofonije vCelju.
Pblcg naših gostiteljev - dijakov .Šolskega centra TTC Pagano in
skupine z gimnazije Serra iz Neaplja, so na ře.siivalu sixlelovali Se italijanske skupine iz Pirenc, s Sicilije in Sardinije, pa Kata-ionei iz Barcelone, Francozi iz Angersa, Romuni iz Constance, Mar^^ani iz Agadirja ter skupina z beograj^ jezikovne gimnazije. Vsaka skupina je poleg ťrancííske predstave pripravila še kratek program v svojem lastnem jeziku - tudi Velenjčani so z venCkom slovenskih narodnih ob spremljavi harmonike vnesli nekaj miline vsicer dokaj temperamentni in južnjaško obarvani mednarodni Cetrikov poslovilni ve62r,
Pt'iscbno privlačen del tcsiivala so bile nan^nosino mešane gle-
diiliške delavnice, ki so jih oh do-poldnevih v iVancoskem jeziku vodili priznani strokovnjaki za gledališče, odrsko izražanje, šanson, pantomimo in improvizaciji! Kaj se dij<iki tam naučili, smo lahko videli na peik<wem nastopu, ko so nam posamezne skupine predstavile svoje projekte. Skupno delojebiloscveda tudi prilo/mst za medsebojno spoznavanje in druženje, prosti Cas pa za sprehode po ulicah Neaplja, tega starodavnega, tako zelo obljudenega, večmilijonskega sredozemskega pristaniškega mesta - oj tako drugačnegři od našega malega, srékanega Velenja.
'Iako kot je običaj pri većini mednanidnih srečanj, so bili tu-
di udeležene i neapeljskega festivala povabljeni v mestno hLšt\ kjer je županja tega ogromnega mesta, gospa Rosa Tervolino Russo, podarila vsaki sodelujtiči skupini spomiasko plaketo.
■ Marija f<uzman
Mnenja In odmevi
USTAVITE SEKANJE DREVES NA GRADU!
Na gradu ne podirajo posameznih dreves, na pobtJčjih gradu sekajo gozd! V pogovoru mi je gaspod Kljajič svojo ali, kdo ve. Čigavo odločitev takole razložil: Na celotnem področju gradu bodo podrli vsa skoraj vsa drevesa, posekali vse grmovje zaradi treh razlogov, ki pa sem jim tudi ugovarjala:
Na vseh starih slikah Je pobočje gmdu neporaščeno.
Ugovor: Nekdaj je bilo pobočje golo zalo, da se napadalci niso mogli priplaziti ne-opaženi do grajskega obzidja, Danes te nevarnosti ni. Zalo se nam zdi grad veliko privlačnejši sredi zelenja in dreves, PrepriS-to si ga ne morem zamisliti na golem hribu. Tako ne bo osiromašen samo grad, temveč celotno mesto Velenje.
Drevesa preveč /Jikrivajo po* ^led na grad. Nikjer v Sloveniji ni gr.td lakf> zaraščen, kot Je veleryski.
Ujiovor: Ljubljanski, Blejski, C oljski grad in še hi lahko naštevala, mu delajo konkurenco v zelenja Na grad ne ht>dimo samo zaradi njegovih zidov, teh je v mestu preveč. Na grad sc zatečemo, da sesrečamoz naravo, ki je do zdaj smela nemoteno kraljevati na njegcwih pobočjih. Redkokje je zbranih toliko riiz-ličnih vrst drevja in redkokje živi toliko vrst piic, med njimi tudi dokaj redke, kot so?olne,vi-jcglavka, cikovt itd., na lako majímem prostoru. V starih duplinah in gostem ^mt.wju ro si lahko spletale varna gnezda. Raznovrstna drevesa in grmi pa so jih s svojimi semeni hranila sko^ivse leto. Njihovo žvrgole-nje seje sliSalo celo v samo mesto. Sprehajalec lahko sreča na stezah okolí gradu tudi veverice in celo srne. Tudi polhi niso redki. Se bodo morali obiskovalci gradu zaradi ra/gledii na goli grad vsemu lemu odreči, kajti domišljavost nekoga je zopet posegla po koščku narave in uničila življenjski prostor njenim otrokom.
Drevesa so stara in bolna, z^* to predstavOaJo nevarnost. <hi se piKlreJo na hiše in obiskovalce. l7.trel)itije trehn tudi akacyo. Id predstavlja plevel.
Ugovor Če bomo upoštevali imaginarno nevarnost, ki jo predstavljajo drcve.sa, potem moramo posekali v Velenju vsa drevesa, kajti ob večjem viharju se lahko podrejo in povzročijo škodo na avtomtibiiih. Pri tem pa seveda ne upo.stevamo druge vrste nevarnosti: življenje v xaduî^ljivem zraku in v lako osiromašenem okolju, ki nam ubija dušo in srce. Drevesa, ki so že padla pod žago, niso bila suu^ in ne bolna, to se vidi po Štorih. Padle so mlade smreke, akacije, bukev. Tudi mogt^ni hrast je bil še zdrav in bi nam čisiil zrak, zadrževal vodo ter nas razveseljeval s svojo mogočno krošnj<i še najmanj sto let.
(jospod KljajiČ morda ne ve. /^kaj so nekdanji lastniki gradu nasadili na najbolj strmem severnem pobtičju gradu akacije. Izkušnje sojih učile, daje to drevo & svojim spletom korenin najboljša zaščita pred zemeljskimi plazovi, ki bodo prav hitro, veliko bolj kot drevesa ogrožali hiše v Slarem Velenju iz golega pobočja gradu. Na njemu nc bodo več cvetele «ikacije. Bodoptnem pod gradom ob stezah naredili ograje, kajti neporaščena strmina bo poslala nevarna /a zdrs, Kdo bo nosil odgovornost ob morebitni nesreči (pc^osti obiskovalci gradu so tudi otroci)? Bodo železne ograje bolj privlačne od zelenih dreves? Kiij pa valjenje skal in metanje kamenja na strehe pod gradom, ki bo zelo privlačna igra nekaterih, saj ne bo več gozda, ki je bil Ščit pred tovrstnim vandalizmom.
Sedanji gozd naj bi siccr zamenjala pt>«nH»na drevesa, kot so češnje in gaber. Zakaj jih ne bi posadili med ostalo drevje, ki bi mlada drevesca Ščitilo in skrivalo pred vandalizmom, dokler ne bi zra.sla? Mlado drevje pa je prešibko, da bi zemljo ščitilo pred erozijo. Ali sedanji odločitvi ne botruje tudi precejšnja mera nevednosti o zakonitosiih narave?
Medlem, ko si evropski turisti, naveličani mestnih zidov in izumetničenih parkov želijo predvsem srečanja s prvobitno naravo, mi to bogastvo, ki ga Se imamo, uničujemo brez tehtnega vzroka, ker še nismo dojeli, da se je <xjnos do narave v svetu temeljito spremenil njej v prid.
■ Marija Šavor, Šaieško ekološko društvo
Planinsko društvo Šoštanj
Radí bi svojo planinsko kočo
it I
SOS IANJ, 2. marca - Planinsko društvo Šoštarvf naj hi bilt> tp4) nekaterih virih) Četrto najstarejše tovrstno društvo v Slo-vengi. ()<i leta ISHM do prihli/.no leta ]94H je delovalo kot po» družnica llaninske zveze Sltjve-nije, po vojni pa so se ljubitelji nanive ter uorn iz Šoštanja in njet^ve šir^ okulke zn<»\^ zbnt-li ter ustanovili društvo, ki da* nes §teje približne» 31H) članov. Na občnem zboru, v dvorani šo.vlanjske}>a g:tsilske|;a doma, so ti ocenili delo v prelekJem ie-tu ter se dogovorili o letoŠr\jih prednostnih nalogah,
Predsednik društva Miran I lu-dej nam je ob tej prilcx^nosli povedal, da organizirajo vsako leto od 18 do 2D izletov oziroma pohodtw v gore, ki so dobro obiskani. Tudi do .15 udeležencev
se odzove povabilu, pač odvisno od tega, ali je tura lahka ali zahtevna. Med drugim so lani prvič ob prazniku občine Šoštanj pripravili pohi>d za občinske veljake na Smrekovec, Za svoje člane organizirajo tabore kot je snežkovanje, tabor mladih planincev v D<wjah, s .svojo ekipo sodelujejo v slovenski ligi orientacije. Precej pozomasti namenjajo izobraževanju člaasrva, uspt^abljanju vt>dnikov in mentorjev. Najbolj ponosni pa so na prizadevno delo podmladka. Ta prve planinske korake kuje že v vrtcu in na obeh osnovnih šolah v SoSianju,
Vse tc naloge so prednost ne tu-div letošnjem letu. Poleg tega so v delovni program zapisali orientacijska tekmovanja, tradicionalni božični pt>hc)d na Sv, Križ, na katerega se je lani podalo več
Miran Hudej
kol 20()() pohodnikovizcele Slovenije. »Med nai^imi člani pa se poraja še ideja o izgradnji lastne planinske koče. Smo eno redkih društev, ki je še nimamo.« Postavili naj bi jov Skc^rnera. ■ Tp
7. marca 2002
«»^ÉAS
ZANIMIVO
13
HOROSKOP
Oven od do 21.4
igall ste $e z o^jefn, seda] pa se čuflite. kef peče Ko si biste pn?nali. da ste tokral knvi sami, boste 1a2|e prenesli vs« kar vam bodo pnnesli naslednji dnevi Vsekakor pa rncrale več tasa m enagiie posvetiti svoji drugim m vam samim, sai vam bo sicer pričelo nagajati zdravie. Nikar ne mislite, da ste nezamen jivi 5pri|azni(e se tudi stem, da sle In začni te umivati v dnAnih ra-dostili in izzivih ki vam ]ih pripravila življenje, pa gredo ponavadi kar mimo v3s
Bik od 22A do 203.
Ce se ne bosle obirali, vam bo uspeio ^peliali drzen na^t ki pa bo. resnici na ljubo, vaše 2ivi]enje postavil na giavo. Liud-jesebodo čudili in vas imeli pogosto vzobeh. vi pabosteboij kol ne tiho. Tudi zsto. ker boste u?lvali v svoji veiiki zmagi, ki vam bo pomenila še več. Ker bosle tokrat do nje prišii p-ed* vsem oradi iastne pridnosti m iznaidljivosù. v soboio vesela dru2ba. kt vam bo godila kot^ doigo ne
Dvojčka od 213. do 21.6.
Vsaka napaka se enkrat odknie, tudi vsako sprenevedanje. Zgodilo se bo bsto. česar ste se dolgo bali Sodelavci Inprl-ieli|i bodo spregledali» da so vaše resnice velikc^at prikrojene tako. da vam ie v življenju l^je. 2 realnostjo pa nimaio p'ave zveze Srečo imate, da iisti, ki sta iib s svojim ravnaniem onzadeti. niso maščevalni. Če bi bili. bivaš čakali te^i ledni tako pa bosie imeli največ dela s slabo vestjo.
Rak od 22.6. do 227.
Srečni boste kot le dolgo ne. Za lo bo poskrteto sonce, m-ava, ki se bo prebuiala m močna čustva, ki vas bodo preplavljala začenjase ena najlepših pomladi v zadnjih letih, ki bo letcsza vas posebna tUdI zato. k^ ste močno zatfubliaii. Vsak danbolj ugotavljate, kako srečen človek ste In zato ne potrebujete ne veliko prijateljev m ne put}like {£ iď^ranca vašega srca. k( vam bo dvoino \^ča] vse, kar mu bosle dali
Lev od 23.7. do 23.S
Čeprav ne boste hoteli, boste razburkali ned(a srečanje prijateljev z iskreno izjavo. Brezdiakena jeziku boste prisotne razdelili na dva pola ^ste. ki so vam nakionieni m teste, ki bodoprizade-Teh bo žal več, zato se bodo nekateri odnosi skrhali, (tugi paše okrepili. Sicer pa drti. da ne potrebujete kopice znancev potrebujete ienekai dobrih prijateiiev ki [im lahko zaupate Sedaj boste znali ločiti zmo od plevela
Doma od 24. 8. do 23.9.
Pokazali boste never[etno navdi^enje m kmalu ugotovili, úi tudi tokrat eiiaďiiia lastovka v LtëZelo ne bo ptme^s pomldili V1o2iti boste morali Se veliko naporov, da boste vse. kï si želite, zapeljali vsmer, ki |0 vidite kot edino pravo. Pri tem pokušajte tudi nasvet vašega partnerja ta bo poskrbel za smeh in zabavo, saj mu bodo zvezde v naslednjih tednih mnc^ bolj naklonjene kot vam. Za tiste brez partnerjev pa velja, da bodo bolj kot družbo iskale sano-to Ne brez razloga.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Velikokrat ^e izredno kntični do drugih, napake pa delate tudi sami A iih karzanxilčile m spregledale, ne mislile, da ist. kt jih pogosto kritizirale, tega ne vedo. Paše kakoi Zalo sa ne čudite, če vam bodo na uho prišle čudne stvari, plod Ciste Ijiidslce domišljije Najbolje bo. da jihp^esetemolče saj^am je dolgo jasno, da ni naibolje broditi po kalnih vocjah L|ubezenskcživl|enje se bo razcvetelo, kar pa ne pomeni, da boste čjsto zadovcijni
Škorpijon od24.10do22.11.
Spodletel vam bo načft, ki ga ksreči niste še nikomur zaupali Zato boste tokratni nemajhen poraz laSie prenesli tjhko pa se zgodi, da boste zaradi vsega, kar se bo dogajalo nemimi in razdražljivi, to pa ne bodo nič kaj dobn obeli za vaše dru!ln-iko živlienie Partner bo sicer razumel, da imate težave, t^o dolgo, pa ježe drugo vprašanje. Požrile ponœin prosite zapo-moč tistega ki vam jo tokrat lahko edini da. F^ čeprav ga sfcer ne marate predeč
Strele« od 23.1L do 22.12.
Da dobre in pozitivne misli rodijo dobre st/ari. ste 2e velikokrat slišali, pravnikoli pa niste čisto verjeli v to Dogodki naslecnjih dni vas bodo prepričali, kako nvčno lo drži Zato boste spre-meF>ill nekatere življenjske navade, predvsem pa si bcste pn-voičili swari. ki stesi jih že od nekdaj želeli, ps jiti nikoli niste uresničili. Sedaj vam poguma ne bo več manjkalo, v upanju 3evedâ, da posledic rrebo Tu pase bo zalomilo Bodo In to nenejbot) prijetne
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Dolgo ste vlagali, gaiali in delaliza to, kar se vam bo do^ja-lo v naslednjih dneh Zal pa boste razočarani, ko bosie tgo-tovili. da ste z dosego dolgo želenega cil[3 storili zase n'an). kot ste pričakovali. Namesto evtorije vas bo preplavila žćiost m razočaranje Še najbolj pa bo botela praznina ki bozaze-vafa v duSi, ker ne boste imeli pred sabo nobenega cllia /eč Čim prej si ^a postanite. Tudi če boste morali po^ti èe kakšno gortto
Vodnorod 21.1. do 19.2.
Nikar ne rinite z glavo skozi zid Trma je sicer lahko zelo uspešno čustvo, ki pelje tmaste proti velikim zmagam lahko pa je tUdI zelo negativna Mat bo in lo bolj za vas kot za druge, ftnos po2rite in žrvitečasu ter letom primerno, pa vam bc veliko la^je. Finančno stanje se bo počasi popravilo, l|ubezen-sko Življenje t^o tudi vsak dan bolj zanimivo, lese za zoravje. ki le nekoliko skrhano, bosie nxirali bolje skrbeti.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Čas ko ste ali pa še boste praznovali, je tudi Čas za obračune z zadnjim letom življenja. To tako ali tako radi počnete, sploh, kadar se hoče^ nxičili in tudi to zadnje čase radi počnete. Kaj ko bi se kdaj nagradili za vse, kar storite, če vas drugi ne zna-io. Ce bi se znali boli ceniti, bi vas tudi drugi Tako pa tega ne morete pričakovati od niih, če in^ §esamt slabo mnenje o sebf. Sobota bo lepSa kot ste pričakovali
Večina mladih menlf da so zimske počitnice prekratke
Počitnice, začiniene s kančkom snega
Kje so CasI, ko so bil« zimskť poCilnice <]i>[^e dva tťdna in lU' <H MiiD^i se jih mo, vťčinii svckrnjih osnovnosol-cťV' in dijukov pa si Jilt /vli. 'leden dni 7ià oddih pred gliivnim delom šotske^^a letu. ko bo treba |Miskrl>etj za Cini l)o]j.si uspeh« Je res kar malo. Zato Jih Je Ireba toliko bolje zapolnili. Mno}>i .HO uŽiviili tudi v pcKil-ntški ponu(lt>i SRZ Rdeča dvo*
rana in Me(lol>činske /ve/« pri* Jat«(ifv mladine, splob, ker vreme ni bilo najlx^lj /imsko oba-rviino in narava ni nudila pravih Izzivov.
v Rdc<5i dvt^rani bili / obis-kom VCĆ kot zadcwoljni. Mladi so nino:^iCnt> i/korISiali ponujene športne aktivnosti in res-nÍL^nouživalivnjib. Dobro pa so bile obiskane ludi prircdiivç Medobčinske yve/e prijateljev
mladine Velenje, razen izleta na Piuj. ki pa je bil zaradi premajhnega interesa odpovedan. Odlično so bile obiskane otroške kavarne, sploh peik<iva v Smart-nem ob Paki. kije bila resnično dobro (obiskana. Uspela pa je tudi tradicionalna Otročka olimpiada v OsS Livada, ki so jo ludi tokrat pripravili Člani DPM Edvardu Kardelja, Našteli so 4(1 tekmovalcev, veliko počitnikar-jev pa je sodelovalo le pri kara-okali in v družahneir delu prire-
ditve. Sporine pa so izpustili...
/elo uspeiJni pri Ciblikovanju poêitnii^kih aktivnosti so bili v ibpolšiei. Po nekajlelnem zatišju pri delovanju PDM v kraju so se namreč slarši odlično organizirali in pravvsak počitniški dan obogatili z drugačno akt ivnostjo. Med drugim so raziskovali kratko jamo, plesali in p{>Cilniee zaključili z otro:^ko olimpiado v telovadnici tamkajšnje i*vnovne :5oÍe.
■ bs
V telovadnici OS Uvada so počitniliarji skakali s kolebnico, v žakiju, zbijali kegije, se podili po pollgonitt... Vmes pa so pripravni tudi karaoke. Zadovoljni so blil vsi - organizatorji in mladi» ki so si aktivno polepšali četrtkovo vremensko turob'
no popoldne^
V Topoislci so letos starši počitnikarjev vsak dan pripravili aktivnosti za otroke. Po dolgih tetih Je tako oživelo Društvo prijateljev mladine. V zadovoljstvo vsehi
Mala anketa
Potepi po mestu In televizijskih kanalih
Cc bi sirnili odgovore osmwno^>lcev. kako so preživljali čas zimskih poěiinic, so najpogosteje gledali televizijo ali pa ^e s prijatelji sprehajali po me.slu. To radi počnejo, veseli pa so ludi, če se zgodi §e kaj več. Prav vsi, ki so letos obif^kali OiroSko olimpiado na ()§ Livada, so bili z njo zadovoljni, mi pa smo nekaj udelc/cncev in predsednico DPM Edvarda Kardelja povabili na klepet.
k!rna Imamovič. Livada: »Že nekaj časa pomagam pri izvedbi prireditev, kj jih pripravljamo v naši mesini četrti, kjer sem članica mladin.<kcga krotka. Tokrat sem pomagala pri pre-naSiinju predmeitn', ki smo jih potrebovali/a zabavne športne igre. vesela sem. ker je prišlo loliko ljudi- / zimskimi šporli se ne
ukvarjam, zalo me lo. da ni več snega, i^ploh ne moti. V teh počitniških dneh sem veliko brala, najraje pa se s prijateljicami sprehajam po eeniru mesia Edino, kar se mi zdi Škoda je» da so počitnice tako kratke. V pt>nedeljek bom zalo sla te;^ko v šolo.«
h'an Keudui OŠ Li-Viida: »Sicer sem prijel na Olimpiado, a nisem sodeloval. Ibkrat le iîpazujem. ker sc mi zdi, da so vsi mlajši od mene. Sicer pa sem v tem tednu veliko igral m)gomei, ki ga treniram v klubu ERA .Šmartno. Ib je moje največje veselje, v katerem uživam tudi med počitnicami. Dneve sem si zapolnil tudi s plavanjem na ba/enu, velikočasii pa sem preživel pred televizijo in računalnikom, pa na ptîiepih po mestu. Dnevi so bili zelo kratki, ker je počitnic premalo, podaljšal hi jih vsaj še za en teden,«
Janez StefulJ, OS (iíwica: »iokralsemse prvič udelei'il otroške olimpiade. prL^l sem z bratom in sestrično,
moram pa reči, da mi je zelo všeč. Zelo rad imam žporl, zato sem danes izkoristil vse poligone in ostalo ponudbo na olimpiadi. Tudi osiale dni sem preživljal v Špori-nem duhu. 7. atijcm sva smučala na (îolteh. hodil sem plavali na bazen, precej čas;i pa sem s prijatelji pre^Življal na dvorišču. Zid pn teden dni tako hitro mine. da se mi to ne zdijo prave počilnice.«
Cvetka Ki»/elJ: pre<l-sednica DPM Velenje: »S člani našega drašiva se na tradicionalno olimpiado pripravljamo vsaj mesec dni.
V	Največ dela imamo z
obveščanjem otrok. Letosje udele;>ba malo skromnejša kol lani. a smo vseeno ziidovolj-ni. Vedeti moramo, da delamo v mcs^tni četrti, kjer prevladujejo veliki stanovanjski bloki, kjer ljudje živijo še toliko bolj odtujeno. Cc belimo, da mladi prihajajo na naše prireditve, moramo otroke osebno, zelo prijazno povabili in se z njijni veliko pogovarjali. Pri na.Ših akcijah, tudi ?.určku. pri organizaciji vedno pomaga vsaj 20 siarSev in nekaj starejših mladostnikov,,,«
Danes (v četrtek) v Velenju zanimiva modna revija
Modna scena Velenie 2002
Na lanskem srečanju velikega in malega gospodarstva širšega oh» močjii šaleške in Zgornje .Savinjske doline, ki so ga or^ani/^uorji popestrili s poslovno razstavo in mcKlno revijo v velenjski Rdeči dvorani se je obrtnici .lani Pi-rećnik iz Šoštanja porodilii ideja o skupnem nastopu proizvajal» lev in izdelovalcev tekstilnih i/deb kov i/, .širšega okolj»»
»Zdcio se mi jc prav, da celovito prcdsiavim<^ širšemu občinslvo, kaj delamo, da dobr^) delamo in da znamo marsikaj narediti,« nam je povedala Pircčnikova in nas povabil« na modno revijo z naslovom McKina scena Volenje 2002, kf bo danes (v čelrtek) ob 19. uri v dvorani doma kuliure v Velenju. Na njej se bo predstavilo 15 pifdjelij in obrtnikov iz Šaleške.
Savinjske in Koroške regije, kale-rih glavna dejavniwt je ízdekwanjť lekstilnih izdelk(w. Revijo pa bodo popestrili še pri^izvajalei izdelkov usnjene galanterije, zlatarji, opiiki in čevljarji, »Odziv teksiil-cev je pod mojimi pričakovanji. Približno 3U-odslolkov se jih jc odzvalo, kar mislim, je odraz krize. v kateri jc slovenska tekstilna indusirija. Nekaj pa je tudi lakih, ki so do novosti nezaupljivi in sc nam bodo morda pridružili naslednjo leto.A« Srečanje pa bodo izkorislili tudi za pi^gc^voro aktualnih '.eraah, o ivomcjšeca pove-zxwanja oziroma možnoslih ^kup-nega raslopanja. Pobudnica prirc' ditvc Modna scena Velenje 2002 upa. da bo modna revija postala iradieionalna.
■ Tp
Jana Pirečnik: "Modna revija Je priložnost za celovito predstavitev tekstilcev, za pogovoro ai<tuainifi temah in dogovorih © povezovanju.»
Vabilo na gledališko Igro
Muca ali Brez ljubezni mi
v«	•
ziveti m
Mladi forum ZLSD l^aleška dolina prireja v počastitev dneva i^ena. K. marca, gledališko igro nxK nodramo Tine Gorenjak '^Miica ali Rre/ l,|iil)ezni mi živeti ni". Val>im<i vas na pri-reililevv Kiilltirni domVele> nje v petek. 8. mari» ob 20. uri.
Vsiop je prosi. S svojim obiskom pa nas bo počastila tudi prva dam SLOVENIJE gospa Štelka KUČ.^N.
14
TV SPORED

7. marca 2002
ČETRTEK, 7. marca
PETEK, 8. marca
SOBOTA, 9. marca
NEDEUA, 10. marca
PONEDEUEK, 11. marca
TOREK, 12. marca
SREDA, 13. marca
SLOVENIJA 1
03.40 Mostovi 0910 Pod klobukom 10.00 Zgodbe iz školjke 10.30 Risankd 10.40 Alpe, Donava, Jadran 11.05 Mano
13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobrojuîro 15.00 Gospodarskliizivi 15.30 Podoba podobe 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vas tolar 17,00 Dosežki 17.20 Zvok. 2/6 17.50 Enajsta šola 18.25 Zaplešimo. 9/13 1640 Risanka 19.00 Novice
19.30 TVdnevnik, sport, vreme 20.00 Tednik 21,00 FVviindmgi 21,25 Osmidan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Zgodbe o knjigah 23 00 Alca, dokum. lîlm 23.30 Izgubljeni sin, MGl 01.25 Zvok 2/6 01.55 Osmidan 02.25 Tednik 03.20 Kraljica Kal, 2/4 04.10 Strela z jasnega, 7.del 05,00 Ljubezenski primer sli tragedija uslužbenke PTT, iug. čb film
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 09.20 Rnale5Pvalp,smuč..
SVSL (M), prenos 10.30 TVprodaia 11,00 Vremenska panorama 12.20 RnaJeSPvalp.smuč..
SVSL (Ž), prenos 13,45 TV prodaja 14.15 Cvetje v jeseni življenja 15.25 Zak^ se zgradbe rušijo, 1/4
16.15 RadimamLucy 16.45 Strelaziasnega, 7. del 17.45 Tadolglizlet,ani,čbfilm 19.30 Atene: Evroliga v košarki. PanathinaikoS'Union Olimpiia. prenos 21.50 Velikonočni zajček 22.30 Šoferja, 14/18 23.15 San Remo 2002,
posnetek tretjega večera festivala 02.15 Videospc^nice
09.10	JAG. ris. serija
tO.OO	Vsiljivka. nad.
10.55	Tri sestre, nad.
11.50	Esmeralda, nad.
12,40	TVprodaia
13,10	Lepo je biti milijonar
14.10	Dragon Bali, ris. serija
14 .35	Power Rangers, nan,
15,00	TVprodaia.nan.
15.30	Umor
16.25	Esmeralda, nad.
17.20	Trisestre, nad.
16.15	Vsiljivka. nad,
19.15	24 ur
20,00	Seks v mestu. nan.
20.30	Njena pravila, amer, film
22.10	Bolnišnica upanja, nan.
23.00	JAG. nan.
23.50	M.AS.H„nan.
00.20	24 ur. ponovitev
€3)
teanall
ftT
09,00 Odprta tema-Odvisnosti.
ponovitev 10.00 Vabimoko^edu 10.05 Naj spat dneva 10.10 \^deoslrani 18.05 Vabimo k ogledu 16,10 Regionalne novice 18,15 Otroški program - Mladi upi
18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Naj spot dneva 19.05 Prvi pohod koroške konjenice, reportaža 19.55 Vabimo koledu/Oglasi 20.00 Košarka, posnetek tekme v pokalu Korač; Pivovarna Laško: Macoabi Ironi 21.30 Beli pianino, zabavno
glasi>ena oddaja 22.45 RegH}nalne novice 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Naj spot dneva 23.00 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.40 Duhovni utrip 09.05 Prgišče priljubi), pravljic 09.25 Fračji dol, 21/23 09.50 Zaplešimo, 9/13 10.00 Enaistašola 10.40 Dosežki 11.00 Zvok. 2/6 11.30 O liudeh m žfvalifi 12.00 Dr. Quinnova. 27/29 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 16,00 Prviindmgi 15.20 Osmidan 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 Skrivnoai templjev v
Angkorju, dokum. oddaja 18.00 Mari(o. mavrična ribica 18.10 Iz popotne torbe, 10/13 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj
19,30 TVdnevnik. šport, vreme 20.00 Odprtodaninnoč, 8. del 20,30 Praksa, 73. del 21.15 Cikcak 21.50 Dobro je vedeti • olimpijski kotiček 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00,00 Skrivnosti templjev v
Angkoriu, dokum. oddaja 01.00 Kraljica Kat. Karmela fn
Sveta Judita, 3/4 01.50 Srrelazjasnega,e.de[ 02.40 Hudić m gospodična Jones, amer.čb film 04.10 Baročni trio 04,50 Šport
05.40 Vsakdanjik in praznik 06.65 Ofbn
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panor^a 16.00 TV prodaja 16.30 Hladna vojna, 8/12 16.15 RadimamLucy.nan. 16.45 Strelazjasnega, 8. dei 17,45 r^a begu, ^g.čb film 19,15 Vkleospctn^e 20.00 Sfinga. 2/6 20.50 Kazen 2a zločin, nem. f. 22.25 South park. 2. <iel 22.60 Iz sk)venskih jazz klubov 23.30 San Remo 2002. posn. 02.30 Videospctn^e
09.10	JAG. ris. serija
10.00	Vsiljivka. nan.
10.55	Trisestre.nan.
11.50	Esmerakla, nad.
12.40	Lepoje biti milijonar
14.10	Dragon Bali, ris. serija
14.35	Power Rangers, ml.nan,
15.00	TV prodaja
15.30	Umor, nan.
16.25	Esmerakia, nan,
17,20	Trisestre,nan.
18.15	Vsiljivka, nan.
19.15	24 ur
20.00	Indiana Jones in tempelj
smrti, amer, fňm
22,00	Privkí zločina, nan.
22.50	JAG, nan.
23.40	M.A.S.H.,nan.
00.10	24 ur

kanali
27
M
SS
09,00 Dtóm jutro, inf.-raz. odd. 10.00 Vabimo k ogledu 10,05 Naj spot dneva 10.10 Košarka, posn. tekme v pokalu Korač; Pivovarna Laško; Maccabi I roni 1T40 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Regionalne novice 18.10 Športni btok 18.15 Miš Maš. odd. za otroke 18.65 Vabimo k ogledu 19.00 Nai spot dneva 19,05 Mladi upi, ponovitev 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 Znani obrazi, pogovor 20.30 Ljudje Evrope; Institucije evropske unije, dok. film 20.40 Regionalne novice 20.45 Športiibtok 20.50 Usivarialci programov.
dokumeritaml frlm 21,20 Najspoldneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Kiparska genialnost v le^.dok, zapisokipariu Ivanu Napotniku 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Vabimo k ogledu 23.10 Nai spot dneva 22.50 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Zgodbe iz školjke 08,35 PodklobukOTi 09.^ Enajsta šola 10.00 Erazem in potepuh. 4/5 10.35 Prigode Hucklebenyja 11,30 Lingo Î1.55 Tednik
13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Mostovi 14.20 Zamenjava, anp.čb film 16.00 Grdi raček Tine, 14/26 16.30 Poročila, šport, vreme 16,46 Slovenski magazin 17,15 Ozare 17,20 Návrtu
17.45 Zapuščina davnine. 4/12 18,10 V napačnih hlačah, 2/3 18,40 Risanka 19.00 Novice 19,05 Utrip
19.30 TVdnevnik.šport,vreme 20,00 Povabilo na ples 21.00 TV poper 21.30 Parada plesa 21.60 Slavospev življenju, 1/5 22.20 Poročila, šport, vreme 22.55 Oz.13.de] 23.55 Obračun z Mount
Everestem, amer, film 01.30 Zapuščina davnine. 4/12 02.00 Slovenski magazin 02.30 Mrhe, franc, nemški nim 04.30 Šport 05.^ TV poper 06.15 Mario
SLOVENIJA 2
08,00 Vremenska panorama
08.15 Tv prodaja
08.50 Finale SP v alp.smuč, SL
(M). I.vožr^a, prenos 09.50 Finale SP v alp.smuč..
VSL (2), l .vo&îja, pren. 10,25 SPvsmuč.poletih.pren, 13.00 Finale SP v alp.smuč., SL (fui), 2. vožnja, posnetek 13.^ Řnale SP v alp.smuč.,
VSL (2). 2. vožnja, posn. 14,30 TV prodaja 15,05 Dobro jutro alkohol,
zbogom pameti, konl. odd. 16,10 Horace In Tina, 2/26 16.35 Raymondaimajo vsi radi 16.55 Frasier,7/24 17.20 Poljub v Glasgowu, 2/6 18.10 Rezine Časa, dok. oddaia 18.10 Videospotnice 19.55 Klemperer.8/13 20.45 San Remo 2002, prenos 00.45 Videospotnrce
"J
07,50 TV prodaja 08,45 Princesa Sissi 09.10 Dragon Bali 09.35 Power Rangers, nan. 10,00 MoŽjevčmem 10.30 Godzila 11.00 Glavca 11.30 Ffijst fantje, nan. 12,00 Šolska košarkarska liga 13.00 Preverieno, ponovitev 13.45 TV dober dan 14.45 Prstan, 1/4 15.40 Naša sodnica, nan. 16.30 Ljubezen ali denar, nan. 17.00 Dragi John, nan 17.30 Toženi starši, amer, film 19.15 24 ur
20.00 Lepo je bili milijonar 21.10 Popolnaoblast, am. f. 23.20 Drakula, amer, film 01.40 24 ur, ponovitev
kanali
<53>
09.00 Miš Maš, ponovitev 09,40 Vabimokogledu 09>15 Naj spot dneva 09.50 Kiparska genialnost v lesu, dokumentarni film o kipariu Ivanu Napotniku 10.35 Ustvarjafci programov.
dokumentarni film 14.00 Videostrani 18.10 Vabimokogledu 18.15 Mladinski program •
Ustvariaimo skupaj, pon. 19.00 Znani obrazi; Mira StrrDčnik iz Šmarina pri Slovenj Gradcu 19.:^ Vabimokogledu 19.40 Nai spot dneva 19.45 Obvestila 19,65 Vabimokogledu 20.00 1065. VTV magazin 20.30 6. mednarodna orgelska šola v Velenju, posnetek 2. dela koncerta 21.15 Fantovski klub, am. f. 22.45 Vabimokogledu 22.50 Naj spot dneva 22.55 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Živžav
09.45 Koncert orkestra slov.
policije 10.25 Pomagajmo si 10.55 Pravljične živali, 4/13 11.25 Ozare 11.30 Obzonaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Povabik) na ples 14.10 Ljubezenska zgodba,
ang.čb film 16.00 O ljudeh in živalih 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.00 Erazem in potepuh. 5/5 18.35 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Mano
21.45 Dr. France Bučar, intervju 22.40 Pofočila. šport, vreme 23.15 Humanistika 23.45 Kolesarji. srt)ski film 01.20 Zakaj se zgradbe rušijo 02.10 S(Mjthpar1<.2 del 02.35 Umori. 38/45 03.15 Vsakdanjik in praznik 04.45 Šport
SLOVENIJA 2
08.00 TV prodaja
08.50 Finale SP v alp.smuč., SI
(Ž), 1. vožnja, prenos 09.50 Finale SP v alp.smuč,,
VLSíM), 1. vožnja, přen. 10.25 SP v smuč, poletih, pren, 13.00 Finale SP v alp.smuč.. SL
(Ž), 2. vožnja, posnetek 13.45 Finale SP v alp.smuč.,
VSL(M),2.vožnja,posn. 14.30 TV prodaja 15.00 Euromusica, 2. del 15.30 Mestne mrhe, 2/6 15,55 KomisarRex, 11.del 16.45 Vaški učlrel|,tv film 17.40 Dokumentarna oddaja 18,10 Pesem je... Greentowřn
jazz band 19.15 Videospotnice 20.00 Zakaj se zgradbe rušijo 20.50 Frasjef.8/24 21.15 Homoturishcus 21.35 Umori, 38/45 22.20 8aletni večer mladih slov. koreografov na glasbo Slavka Ođerca, opera 23.05 Videospotnice
07.50	Tv pnDdaja
08.20	Oliver Twist, ris. serija
08.45	PnncesaSissi, ris. serija
09.10	Dragon Bali. ris. serija
09,35	Power Rangers, nan
10.00	Možje v čmem. ris. serija
10.30	Godzila, ris. serija
11.00	Glavca. nan.
11.30	fejst fantje, nan.
12.00	Šolska košarkarska liga
13.00	Naiboljše dekle na svetu, am. f.
14.45	Zakajmojahči?, am. f.
16.30	Ljubezen ali denar. nan.
17.00	Dragi John, nan.
17.30	Družinska skrivnost, am. f.
19.15	24 ur
20.00	Lepo je biti milijonar
21.30	Športnascena
22.15	V krempljiii, amer, film
23.50	24 ur. ponovitev
©
■cwn^ll 87 M
PONOVITEV ODDAJ 09.00 Miš maš 09.40 Izpon. odd. Dobro jutro 10.30 1064. VTV magazin 10.50 Športni torek 11.00 Iz olimpijskih kn:»gov 11.10 Športni gost, pogovor 11.55 Vabimokogledu 12.00 Ministrski stol, gost: dr. Vlado Dimo^ki. minister za delo, družino in socialne zadeve 13.00 Iz sred, odd. Dobro jutro 13.50 Znani obraz; Mira
Stmičnik iz Šmartna pri Slovenj Gradcu 14.25 Izp^. odd. Dobro jutn? 15.15 Videostrani 18.00 Vabimokogledu 18.05 1065. VTV magazin 18.35 6. mednarodna orgelska šolavVeienju.posnetek 2. dela koncerta 19i0 Odprta tema: od^sr osti. pog. 20.20 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.40	Litrip
08.55	Zroab tedna
09,15	Iz popotne torbe
09.30	Marko, mavrična ribica
09.50	Pravljične živali. 4/13
10.15	Skrivnosti te m pljevv
Angkorju. dokum. oddaja
11.10	Zapuščina davnine, 4/12
12.00	Humanistika
12.30	Parada plesa
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Dobnî jutro
15,05	Ljudje in zemlja
15.55	Dober dan. Koroška
16.30	Poročila, šport, vreme
16.40	Vaš tolar
17.05	Receptzazdravoživljenje
17.55	Radovedni Taček
16,05	Telebajski
18,40	Risanka
19.00	Novice
19.05	Vaš kraj
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20,00	Julija, 6/13
20.50	Svetovni izzivi
21.20	Ne/znani oder
22.00	Odmevi
22.50	Dosežki
23.10	Branja
23.15	Recept za zdravo žfvlj^je
00.10	Ne/znani oder
00.35	Svetovni izzivi
01,05	Kraljica Kate. 4/4
01.55	Strela 2 lasnega, 9. del
03.05	Homo turisticus
SLOVENIJA 2
08,00	Vremenska panorama
ÎO.OO	Tv prodaja
10.30	Vremenska panorama
14.55	TVprodaia
15,25	Sfinga, 2/6
16.15	RadimamLucy
16.45	Strelazjasnega,9.del
17.45	Šolarček. kratki igram film
18.00	Horace in Tina, 3/26
18.25	Štafeta mladosti
19.15	Videospotnice
20.00	Studk)city
21.00	Končnsa
22.00	Hladna vojna, 9/12
22.50	Brane Rončel izza odra
00.15	Videospotnice
V09.10JAG. nan.
10,00	Vsiljivka, nad.
10.55	Tri sestre, nad.
11.50	Esmeralda, nad.
12,40	TV prodaja
13.10	Športnascena
14.05	Dragon Bali. ris. serija
14.30	Power Rangers, nan.
15.00	TV prodaja
15,30	Umoman,
16.25	Esmeralda, nad.
17,20	Trisestre.nad.
18.15	Vsiljivka, nad.
19.15	24 ur
20.00	TV dober dan
20.55	Sedma nebesa, nan.
21.50	ProvkJence, nan,
22.40	JAG, nan
23.30	M.A.S.H,. nan.
00.00	24 ur, ponovitev
Hmnmtt 27

SLOVENIJA 1
08.40 fvtostovi 09-10 Bisergora. 12/15 09.2S Radovedni Taček 09.35 čarobnišolskiavtobus. 39/39
10.00 Zgodba o pingu, oddaja
za otroke 10.40 Receptzazdravoživljenje 11.30 Obzonaduha 12.00 Julija, 6/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 DobnD jutro 15.00 Dr. France Bučar, internu 15,55 Pnslutinimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaštdar 17.00 Evro,8/13 17.15 Protibirokralski prog r^,8/11 17.45 Šivvčasu,1/13 18.05 Zlatko zakladko 18.20 Skrivnosti: smrt 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Val kraj
19.30 TVdnevnik,šport,vreme
20.00 f^ednarod na obzorja
20.50 Aktualno
22.00 OdmevL šport, vreme
22.50 Marsejska trilogija, 1/3
00.25 £vro,8/13
00.40 Protibirokratski program,
8/n
01.15 Mednarodna obzorja
02,05 Aktualno
02.55 Streiaziasnega. 10. del
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
1350	TV prodaja
14.20	Studiocity
15,15	Končnica
16.15	Rad imam Lucy
16.45	Strelaziasnega. 10.del
17.40	Zaspi, ljuba moja,
amer.čb Rim
19.15	Videospotnice
20.00	Nogometna oddaja
20.35	Liga prvakov v rokometu
22.35	Žesnka izprijenost, film
00.25	Predor, sk)v. kratidfilm
00.35	Videospotnice
I _ _
09.10	JAG, nan.
10.00	Vsiljivka, nad.
10.55	Trisestre, nad.
11.50	Esmeralda, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	TV dober dan, nan.
14.05	Dragon Ball, ris. serija
14.30	PowerRangers, nan.
15,00	TV prodaja
15.30	f^esto angelov, 1/13
16.25	Esmeralda, nad.
17.20	Tn sestre, nad.
18.15	Vsiljivka. nad.
19.15	24 ur
20.00	Preverjeno
20.45	Ponovno med ljudmi,
amer, film
22.30	JAG. nan,
23.30	UíÁ.SM.. nan
00.00	24 ur. ponovitev
<52>
kanali
2T
ss
	1 53	j 10.00
09.00	Dobro julro, infonnativno	1 10.05
	• razvedrilna oddaia	1 10.10
10.00	Vabimo k ogledu	
10.05	Naj spot dneva	? 14.00
10.10	1065. VTV magazin.	1 18.05
	ponovitev	1 18.10
14.00	Videostrani	
18.05	Vabimo k ogledu	i 1950 1 19.55 1 20.00
18.10	Regionalne novice	
18.15	Rokomet, posnetek	
	tekme Gorenje : Trimo	
	Trebnje	
19.50	Naj spot dneva	1 20.20
19.55	Vabimo k ogledu	
20.00	Županova torta, pogovor.	1 20.40
	gost; Jože Kramer, župan	1 20.45
	občine Mozi^e	
21.00	Regionalne novice	i 21.30
21.05	r^ogomet, posnetek	\ 22.00
	tekme	1 22.05
22.40	Iz oddaje Dobro jutro	
23.30	Vabimo k ogledu	i 22.35
23.35	r^aj spot dneva	i 22.40
23.40	Videostrani	[ 22.45
09.00 Županova torta, pogovor. gosL Jože Kramer, župan občine Mozirje
tekme
tekme. Gorenje : Trimo Trebnje
regionalni-informativni program
Športni lorek, športna infomiabvna oddaja
oddaja
film
SLOVENIJA 1
08.40 Dober dan. Koroška 09.10 Trojiice.7/13 09.35 GnJi raček Tine, 14/26 10.10 Zlatko zaldadko 10.25 Knjiga mene briga 10.45 Evro,^13 11.00 ProtibiroKf9tsk3 program, 8/11 11.35 Cikcak 11.55 Mednarodna obzona 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Dobro ju^o, Slovenija 14.55 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Boj za obstanek, 5/11 17.50 Male sive celic, kviz 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Dave, amer, film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Simfoniki rtv Sfóven^a 23.45 Boj za obstanek 00.40 Stielazjasnega, ll.del 01.30 Previdno zakleni, film 04.20 Šport
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 14.40 Euromusica 15.10 Komo turisticus 15.30 RadimamLucy 16.00 Strelazjasnega. ll.del 16.55 SPvsmuč.skokih,
prenos 19.10 Videospotnice 20.00 Liga prvakov v nogometu 00,00 Orvuvakm8/22
00.45 Carmen, film
TV
09,10	JAG, nan.
10,00	Vsiljivka, nan,
10.55	Trisestre,nad,
11.50	Esmeralda, nad
12.40	TVprodaia
13.10	Preverjeno
14.05	Dragon Bali. nan.
14.30	Power Rangers, nan,
15.00	TV prodaja
15.30	Umor, nad.
16.25	Esmeralda, nad.
17.20	Trisestre,nan.
18.15	Vsiljivka, nan.
19.15	24 ur
20.00	Umor na senčni gori,
amer, film
21.45	Tretja izmena, nan.
22.40	JAG, nan.
23,30	M.A.8,H„ nan.
00.00	24 ur. ponovitev
C3>
kanali
M B2
09.00 Dobro jutro, informativno
' razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 športni gost, ponovitev 14.00 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 18,15 Otnjškj program-V mojem košku je pa mavrica 18.55 Vabimokogledu 19.00 1066. VTV magazin.
ponovitev 19.25 Športni torek, ponovitev 19.45 Iz olimpijskih krogov 19.55 Vabimokogledu 20.00 Zupan z vami. kontaktna oddaja, gostja: Vkla Sla kan, županja obtins Tabor
21.00 Londonsko središče, dokumentama oddaja 21,30 Odpita tema. kontaktna oddaja • Varnostni pas -vez z življenjem 22.30 Regionalne novice 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Vabimokogledu 23.30 Naj spot dneva 23.35 Videostrani
7. marca 2002

MODROBIÊLA KRONIKA
15
Na Policijski upravi Celje so pred Javnost razgrnili svo/e delo
Za četrtino kaznivih dejanj več
Ko so na Policijski upravi Ce-Ije prejšnji teden pmlshivili re-/uUate delil v prelekJem letu, so posebej pudCrtuli, da so ive najmiinj xadovaljni / dodajanji na podnićjii kriminalitete. »()sn<»viui značilnost je številčni porast in to /a skoraj četrtino v primerjiivi 7. letom pred tem. kar pomeni 1.365 ka/ensklh ova<)h več.
NajvcCji porast beležimo pri kaznivih dejanjih zoper premoženje in zoper gospodarstvo,« je povedal direklor Policijske uprave Celje Edvard Mlačnik.
Skupaj so zabeležili 6.949 kaznivih dejanj. Od tega jih mod spk)l>no kriminaliicto sodi 6,525, med gospodarsko pa 421. Prc-j.^^kanosi jc bila 51,3 odstotna. »Pri lem cilja nismo dasegli, saj je bil ta55-<3dstotna prciskanost. Razk)ge je potrebno iskali tudi v izrazilem porastu kaznivih de-
5 t/skovne /conference, od teve proti desni: Peter Očkerl, Ed'
vard Mlačnik, Robert Mravljah.
janj.«
Med storilci opažajo na-rai^anje Števila povratnikov, Ti delujejo bolj paíťesionalno, zato mora policija vlagati tudi veí truda, da uspeva twrslna kazniva dejanja raziskati. Znatno se je lani povečala p<^vzročena Škoda nastala pri kaznivih dejanjih.
Će je la ieia 20ÍK) znaSala »le« 4.927,70 milijonov tolarjev, se jo je lani nabralo za 12.265,35 milijonov tolarjev.
»Med odmcvnejsimi kaznivimi dejanji naj omenim preiskan nrp na poŠti v Zidanem mt'islu, rop
na počivališču /ima in Sliri pe v menjalnici Eko pool izpred nekaj lei. Raziskali smo umor Danijela Konca, veliko truda vložili tudi v i.skanje pogre.^anih Jureta Goloba Plevnika in Marije Napotnik, s čimer še nadaljujemo. Odprt in neraziskan Sc vedno ostaja umor Franca Kavčiča izpred nekaj let.
Veliko smo se ukvarjali s požigi na obm^>Čju Celja in Spodnje Savinjske doline in jih v največji mtvžni meri tudi raziskali. vedno pa ostaja odprtih precej pomembnih zadev, ki jih lani nismo aspeli preiskiili,zato letos nadaljujemo. Mednje sodijo ropi v denarne ustanove, vlomi v stanovanjske objekte, lelije bi-lozlasti v drugi polovici leta zelo veliko,« je med drugim povedal li^dvartl Mlačnik.
■ Milena Krstič - Planine
Območje Policijske uprave ('elje obsega 2.4iJ0 kvadratnih kilometrov, kjer prebiva 1^7.000 ljudj, V PU Celje je zapijslenih nekaj več kot 700 ljudi, od tega blizu 70 kandidatov za policiste.
Droge vzele štiri življenja
Samo lani so na Celjskem obravnavali Štiri primere smrti zaradi prevelikega zaužiija dr(^. V treh primerih j« smrt nastopila zaradi zaužiija heroina, v enem primeru pa zaradi zaužitja ecsta^^ja.
Razpadajoče truplo v Libojah
v nedeljo. 3. marca, dopoldan, scv hiti na Policijski upravi Celje obve.^eni o najdbi razpadajt.>čcga Irupla v kamnolomu v Libc^jah.
Identiteta in spol îer vzrok in čassmrli v torek, ob zaključku redakcije, sc nisti bili znimi.
Pri Ločici hudo poškodovan voznik
v .soboto^ 2. marca, (^b 15.45, je 2V-lctni D. P. iz okolice Litije v koloni vozil osebni avto iz smeri Zajcsovnika proti Ux^ici. Ko je pripeljal do odcepa za naselje Zahomce, je pričel prehitevati pred njim vozeča vcizila, čeprav smerno vozišče iz nasprtune smeri ni bilo prosio, Trčil je v na.sproti vozeče vozilo in se pri tem huje poŠk(5dovaL Z reševalnim vozikam so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Celje.
Kolesar se Je zapletel In padel
v torek. 2ří. februarja, okoli 11.4f).se je pri vožnji s k(^lesom po regionalni cesti Mozirje-/^kovechudt>poško(k>val49-lelni V, S, iz Velenja. V kraju Brezje se je zapletel v žice električne napeljave, ki jili jc pred tem neurje nagnilo preko vozišča. Na srečo žice niso bile pod napetostjo.
Vlom v župnišče
v torek. 2C>. februarja, med 15. in 1^).57, jebiio na Polzeli vlomljeno v župnišče. Vlomilec je preiskal prostore, iz pisarne pa odne.sel 7U.{0) tolarjev.
Pazite na torbice!
v četrtek. 28. íeliruaija,je v velenjskem Nakupnem centru ostala brez torbice vx'>diteijiea prireditve T. S. Ntznani nepridipravji je skupaj s torbico odnesel mobilni telefon, dokumente in denar, ji povzročil za 5l).(HMJ tolarjev škode ter kar nekaj stroškov in pou.
»Gosta« pridržali
Tu in tam v posebnih prostorih na policijski postaji v Velenju gostijo kakšnega nemimcža. Vpetek. 1, marca, jc bil pri njih Šoštanjčan Y G., ki si pred tem vdiskoleki S ni pastil dop^ivedali, da seje ireba umiriti.
Ponoči koristil telovadnico
v noči iz nedelje na ponedeljek-4. marca, je telovadnico Partizana v S<>štanju obiskal neznanec. Vanjo je prišel skozi okno. Kaj je v njej poùcl policijsko poničilo ne govori, vsekakor panisseboj. ko jo jc zapuščal, odnesel ničesar.
Na avtu naredil veliko škodo
Vpetek. 1. marca.pop«.^ldne, je neznanec na parkirnem prostoru pt»d-jeija Schidel v Latk<wi vasi pt*^kodoval osebni avto hyundai lanira. J,
Policisti v akciji
v času med Í1. in 17. marcem bodo policisti Í£ThijHÍi preventivno in repr(;sivno akcijo z naslovom ».Slovenija, priveži sel«. Že sam naslov pove, da bodo v njej poschej pozorni na uporalio varnostnega pasu.
Velenjski policisti pa bodo v soboto, 9. marca, zvečer izvajali poostren nadzf^r prometa, v katerem bodo spremljali psihofizično stanje voznikov {beri: alkohol ), med 11. in 21. marcem pa bc^do imeli v uporabi laserski merilnik hitnosti. Odločeni so, da ne bo stal v kakšnem kotu na postaji, ampak ga bodo uporabljali v prometu.
Vlomi v stanovanjske hise se vrstijo Odnašajo od klobas do televizorjev
27. februarja je neznanec vlomil v prostore starejše stanovanjske hiše v Veliki Pirešici. Lastniku F. H. je odnesel KHI salam in4() klotias ter ga oškodoval za okoli 200.000 tolarjev. Na Gorenjski ulici je nekdo vlomil v hišo last R. L. Odnesel je kamero, c«ebni računalnik s tiskalnikom in diktafon ter lastnika oškodoval za 3t)0.noo tolarjev. Istega večera so se neznanci v Skalah znesli nad leseno brunarico last POD Škale in pt>vzročili za okoli 150.000 tolarjev škode.
V	noči na pelek. 1. marca, je bilo v Vologu vlomljeno v stanovanjsko hišo last B. R, Vlomilecjepreiskalprc»store in iz hiše odnesel televizi^r! Lastnica je oškodovana z^ vsaj 4i).000 tolarjev.
Na ianšk(5vem selu pa je neznanec iz hiše last F V. odnesel fotoaparat, moško ročno urcj in zlato verižico, vse skupaj vredno t^koU 50.000 tolarjev.
V	Brezju, na območju Mozirja, je neznanec nepovabljen obiskal stan<wanjsko hišo last A. R. Odnesle je 20.000 tolarjev ter odpeljal dva gorska kolesa znamk full dynamix in scott mtb yecwa. Oškodoval ga je kar za t.OOU.OOO tolaijcv!
Velenjčan skrival Celjana Namesto v hišnem priporu na »delu«
Klínec februarja so policisti uspeli iz.slediti 29-let nega Celjana, ki se je mesec dni skrival pri 37-le t nem Velenjčanu. Preiskovalni sodnik je Celjanu odredil hišni pripor, tii pa ga je upošteval le nekaj dni. potem pa nadaljeval zunaj in »po starem,« z vlomi.
Sumijo ga večvioraov na območju Celja, v Velenju pa vlomov v stanovanjski hiši na Jerihovi in Gorenjski cesti.
Med preiskave^ so policisti prilli tudi do dokazov, da naj bi Velenjčan lani decembra vlomil v gostinski lokalJame Pekel.
Oba skupaj sumijo vlomov v tri stanovanja na Tomšičevi v Slovenj (iradcu. dve stanovanjski hiši v Velenju insicer na SubotiŠki in Ulici XIV divizije 1er v stanovanje na Ibmšičevi v Velenju. V večini primerov so izginjaii denar, zlatnina in drugi vrednejši predmeti. S kazensko ovadbo so oba privedli k preiskovalni sodnici, ki je zoper Celjana odredila pripor, Velenjčana pa po zaslišanju izpustila.
V je s tem dejanjem oškodovan za 5(».(KK) tolarjev.
Podrl mejo, pa kaj!?
v petek. 1. marca, je voznik tovornega avtomobila R- R. iz Celja, v Skalah med vožnjo pi:idrl í^ivi mejo in plot ob stanovanjski liiSi 1er meni nič, tebi nič, odpeljal naprej, kot da se ni nič zgodilo. Policisti pa so ga vseeno«dobili«. Zdaj ga čaka nekaj ležw zaradi vožnje preblizu desnemu robu in tudi zato, ker je odpeljal naprej, ne da bi se »predstavil« tistim, ki jim je povzročil íkodo.
Požar v delavnici
Včetrtek. 2X. februarja, okoli 6.21). je izbruhnil pořarvavtoklepars-ki delavnici A. V. v Lokah, kjer je lastnik varil podvt>zje «xscbnega avtomobila. Pričela je goreti izolacija vozila, ogenj pase je hitro razširil po delavnici, uničil električno instalacijo, avto dvigalo, vrata in okna ter razno orodje. / ognjem se je najprej spoprijel lastnik sam, potem pa so mu priskočili na pi'imoč gasilci, ki so ogenj lokalizirali. Gmotna i^koda zna^a 2.CK>0.00a tolarjev.
Drevo padlo na žice daljnovoda Dve uri brez elektrike
Vpetek,!- marca.ob20.15,se je med Solčavo in Rogwilcera podrlo drevo in padk^ na žice daljnovoda, zaradi česar je prii>lo do močnega iskrenja. Po izključitvi električne ener^je na daljnovodu, so gasilci ptxlrto drevo odsiranili, delavci Elektra pa so napako odpravili. Prebivalci dela Zgodnje Savinjske dolineso bili približno dve uri brez električne energije.
Lani 81 samomorov
Lani jc bilo na območju PU Celje storjenih 81 samomorov, dva manj kol leto pred lem, kojihjebiloS3. Največ «imomo-rov jc bilo .storjenih 2 obeSanjem (59), z zastrupitvijo (7), z ustre-litvijo (5), z zadušitvijo (4), z utopitvijo (2). z rezanjem žil (2) in 2 na drug način.
Analiza .slanosti ljudi, ki so se odločili za samomor, izdelali so jo na policijski upravi kaže, da število samomorov s starostjo narašča: mladoletniki so naredili 3 .samomore, starejši od (A let pa 20.
Po spolu prevladujejo mcski».saj so storil: 67 samomorov, ženske pa 14.
Policisti največkrat segii po »ilsioah!
Policisti na območju,so lani v 3.58-iih primerih uporabili 671 različnih prisilnih sredstev, ki.s<^jih uporabili zoper oseb. Najpogosteje so uporabili sredstva za vklepanje in vezanje (321) in fizično silo (24H), petkrat pa ludi plinski razpriUlee. dvakrat palieo, po enkrat pa opozorilni slrcl in sredstva za prisilno mtavljanje prevoznih sredstev,
Avfocenter Afeft Velenje
Dan odprtih vrat
Prišel, prevzel in zmagal pravijo ol>čudovalci n<wega pola iz programa VW vozil. Nekateri med njimi so že izkoristili priložnost, ki sojo pripravili v Avto centru Meh iz Velenja in .se o njegovi odličnosti pobliže seznanili minulo soboto na dnevu odprtih vrat- Drugi lx>do to gotovo storili v naslednjih dneh, saj bodo vrata salona A(' Meh na Koroški v Velenju odprta vse do 16. marca.
Obiskovalcem salona prednosti novega pola ne bodo le predstavili, ampak se bodo lahko ti na testni vožnji z jeklenim konjičkom o vsem napisanem in povedanem tudi sami prepričali.
^ûcBtTORA-
Podjetje za izobraževanje
d.0.0,
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC
PREKVAURKACUA
-	EKONOMSKI TEHNIK
DIFERENCIALNI PROG. (po koneani trgovski Sdlj, PREKVALIBKACUA
PRIČETEK BO 21. MARCA 2002 OB 16. URI
v POSLOVNi STAVBI INGRAD, Lava 7, Celje
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje -KOMERCIALIST (VI. stopnja)
Inforfnativna dneva bosta v sretfo, 15. mata ob 17. url inv$obotoJ8.ma|aot}9. tui.
-	POSLOVNI SEKRETAR (vi. stopnja)
Informativna dneva (»sta v petek. 10. maja ob 17. un
In v soboto. 11. maja ob 9. uri._
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
-	UPRAVUANJE IN POSLOVANJE
(ViL stopnja)
Vprsva. letnik
{n dlpiomants I stopnje po pmgramDi $pr€jetiti pred 1.1.1994 ) Predavanja In Up^ Mo organizirani v prostorih AđlTURE v CEUU
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428-55-30 In 03/ 428-55-32

Liga SI.Mobíl
Mariborčani že na vrhu
z ru2pk'Eom prvih dveh kn^ijov v nadaliťvnnju nr>-^onivfrii^»	s(><lale< ii^l»»^ /aclimkljntv ta*
horu tirJia^ nih pnnkov v Marlhoru. Jim jc po UMKinth (Kťh tvknuili uspdo iuuli>KiiH<liti pcit (očk/U' oslHnLi ta Primurj«^ni in si cdi» priigrnti ločko prednosti preti .^jdovi'Î. Za in»]i |)odvij* mi .vcvvd» s<j-mi dvakrni ziuiiij.'ili.obakrat z ncpiK«irv<Íniiiiu tckiiic-cemH • niijpny t Olimpyo v Ljubljani, v leni krogu p» ^ Kuprom iïnmw.
Na roko jimjc tudi riizplcinaoslidih kkmah. Ta« koso Ajdovci 5tídrugič>aparetl i/^hili, lokralcclo doinn &ÍHT(ioríCO, drugi pora/ p;i so doživeli ludi m^omcUiii Olimpijc. ki jih jc v Velenju zodliCnoigjc-» p<x! tnklirko Klcn^cnu Lavrtća upial dotnnCi Rud^r.
Rudarjem sc iKivTlicIcpizinaíři »iradi i/tdovnadni-izih kkmali ni uvpdo uvrstili v prvo ptîlovico mostov, Igra pa golovi>oiítíla W lc|\še	iii v/poii na Ic-
stvřci. ŠmarCani ^^ po hudem ««pixJrsIjiiju doma îiArai poskrbeli za pravi ptxivig v (VIJu, saj ^o po v»xislvu dc>initćihs3;0rva koncu zmagali s 4:3 in cxsl al i na petem lucsiu. Mura jc zmagala v Domžalah in do-iUin5ii)om puslilakaj malo upanjavbi^ju/^i obstanek, več upanja pa so si priigrali no|»imeia5i Komlana, ki sodonw lîgjiali neposredne tekmece W Kranja.
Vrstni red: MariKu PL 41. Primorje KnperSL Olinipi;a35. CRA Šmartno Mura 32, Rudar 31. CMC Publikum 2y. I in Cioricií 2«.Kt>roian 22, Živila Triglav I9in Domžale 13.	■
NK Rudar
Sijajni Kiemen Lavrič
NK ERA Šmartno - kljub uspehu v Celju
Bloudek zamenjal Bevca
IN> rcto slabi pre(Kta>i prcjšnju nvdvljo. ko so na <h>mačem igríSCni povsem nepričakovano i/gubili s Kíímtammi. »iohili no^omeuisi I^RIv v nedelo u.spe^ni v Ce^u in vno\1ř piitniili.da sn l><i(i uspesni na tujih igriščih. Temu v prid Je nidí dejstvo. da so <lveh Irctjíiiali prsen* 5tvu pi> uspehni>sti na ^>stovar\ííh n^tx»IJší med >sciiií v lt}>í.
SniarCiini.NOsepnHi Publlkumuv < cljup<'4<azalivd4>i:ti lepAi luùï in na
presenečenje njifiovih privr-^enccv zmagali s 4:3, čeprav so domačini vodili že s 3:0. Ni>gonwlai5i ERO so seveda začeli v precej sprcnwnjeni p^^stavi. ^aj xo manjkali Kijčičnik in Romih zaradi izključitve na tekmi s Prcvaljčani 1er Štaiicar zaradi rumenih kartoiKW, torej vsi Irije Celjani v smar^kcm moštvu mao zaigrali proti svojemu nekdanje mu moštvu, v ekipc^ pa sta se uspešno vrnila Mcniik in ?Iasti Mujakovič.
Obe nioitvi ^ta začeli odprlo, hitra igra pa je prve pol ure tekla le meti obenu kazenskima prosu^n'-ma. Nekoliko b4>lj napadalno so ig-raJi doniaêini, kar jim je v zadnjih pelnajstili minutah pi'ed odmon^m prineslov(xi^ivoz2:0. Z enako igro &>C'eljani začeli imlitlrugipiMčiis in v 51. minuti s tretjim z.iporalnim Aide tkom nekdanjega Marilvréana Kva«ipoviMina3:0in kazalo je na p^fiop gostov. Visoko voditvo je domače očitno malo uspavalo, ^marčani pa zaigrali na vrcali nič in s pravim preobraiom v pičlih 18 minutah dosegli končnih 4:3 v s-vtv jo korisi- Po dveh zadetkih Sniajlo-viča je na 3:3 izenačil lèinoviê. sv<y trelji za<lelek in četrti za moštvo pa {C spel dosegel Smajlwič.
Pri tem je (reha dodati, da sta bila pri izidu 3:2 izključena domačin
Maletiê in MTiurski kapetan Repiwz, knrpa gostov ni zmedlo. Začutiliso. da domad popuščajo, zalo so zaigrali šc bolj napadalno, karse jim je na koncu bogato l'^restovalo. S (remi točkami so zadržali peto me>io. kar jim v za<lnjcm delu prvenstva prina&i ik^st ickemdoma in pel v go^ neh-
V nedeljo bo v Šmarinem gostovalo moitvvî i^.ivila Iriglav, fekma zagotovo ne bo l.ihka, saj se Kranjčani krčevito borijo /A i>bsla-nek, domači pa bodo ob ner.ozu-mljK'i poplavi kart^mov spet oslabljeni.
Ramiz Sn^ijlovič. trikratni »ilre-k'c: V Celju nam je uspelo nekaj res skoraj neverjetnega, saj sc ne zgo<li pogosto, da moltvo na^loknadi izid 0;3.mipa smo v velikem preobratu zelo lïitro i^tirikral /adeli in çxy mojem ludi /Zasluženo zmagali. Na začetku tekme so domači po dveh velikitï tiapakah doinače obrambe p»m;dli z 2:0 in mi se do íximora nismo pobrali.	saw se. da igramo mimo naprej, zal pa smo dobili še tretji zadetek, nato pa zaigrali na vse ali nič. Mene je pač doletela sreča, lokrai semi je veu-d<irle odprlo in treh golov sem Ziire« vesel. Vesel sem ludi, da sem se z enajstimi zadetki te na enega približi bivšemu soigralcu Vicu, ki je 2 12 gi>li 5c vedno na vrhu lestvice. Upam. da ga bom kmalu dohitel, čeprav bo v nctleljo prot i Triglavu v Šmartnení zelo te^co. Ne vem «ikaj, ampak na svojem igriSču ^ vedno igramo premalo sprotno, poleg lega pa bo v nedeljo zaradi izključitev in karlonov manjkalo kar i^estsialnihigralcev. Ne^edenato se Korolan ne sn^e pi^noviii. mi pa moramo p*>irtl!lizmag»^ in tri li')čke
NK Usnjar
V soboto uvodna tekma
Zu ekipami prve in druce lige bodi> v soIhMo nadaljevali prvenstvo tudi n(tf>oine(asi v trelji dr^^avni ligi. Ncij;ometa:^i Uv njaija se nadejajo b<i|isih i^er in vef točk kiit vjescdi. v uv<Klncm sobotnem kroj^u pa bodo na i)*ri^ču v ŠoManju gostile vkipii Makćnik.
Jesenski del so začeli slabo in v uvoiinem delu le irikrai igrali netxlločeno, pet kft^'v pred zimskim otlntorom pa je mořivo prevzel Ervin PoKivSak in nanizal pel zmag z^ končno deveto mesto.
Priprav na p<">mladansk<ï nadaljevanje nist> prcpusiili naključju, ^aj so ilol>ro delali dva meseCH. Nova igralca sla njiluv va bivša mladinca Vukančič in Ctalpašovič, na služenje vojaškega rokajc ^xl^l Dupli^ak. k Rudarjevim mladincem pa Koca. VUîj za nove točke bti^tkrenili z željo, lîa « utrdijo v .sredini lesivicc. kiiksno višje mesto pa ludi ni izključeno. Razlike med moštvi namreč majhne, saj
usnjarji z:i twljim nalesiviciza(Xsiajajf>Ne<leniločk. Se eno veliko željo inîajo /Ai pomlad: organiziieijsko uirdili klub in a leiTi posiaviti temelje za naslednje prvenstvo, kar bi pomenilo uidi na.^kok na drugo ligo, jc pred soboio posebej pou<laril trener Er\'iii Polov.5ak. leknîo z Maiečjiikom bodov ;soboio z^^čeli ob 15.00.	■
Trener Usnjarja Brvin Pol-ovšak: "Pomiadi se moramo utrditi vsaj v sredini festvice, predvsem pa organizacijsko utrditi kiub"
Ramiz Smajiovič kmaiu na vrhu lestvice najboijšii) strefcev?
iz Celja."
Zalenjajo otldtJinci in kadeti
V s<-)Kilo bodo prvenstvo nadaljevali ludi mladinci in kadeti CRE. kinasiopajovvzhrtlni lupini druge državne lige. Oboji so dobrih pripravljeni. řelja vixlslva kîuba pa je. da bi se žc lelos vrni) i v prvo ligo. V soboto btxlo v ^martnem gostovali mladinci ín kadeti iz Slovenske Bistrice.
Bloudek zomenjol Eevco
v torek zvover se jc vodstvo Ere sporazumno razšlo z do>e<lanjim trenerjem S(ane(i»m Beveem. Novi trenerje postni Maijnn ISloiidck. ki Je dohkj vodi) drugoligaŠa Pohorje iz Rus.
Nugomcta^i Kiidarja si> (udi v drugem spomladanskem kropu navdu.šili svoje privr'>«nce. saj so pn imvnilni igri. predvsem [m po sijujnih potezali njitxivega mij-boljw^^i strelca Klemena Lav-riC», Ljubljančane ssi bolj oddalji-li od toliko Aelene]<2i naslova državnega prvaka. Rudarji $o zmaj^ali 2:0, s čimer w prekini-li neugodno tradicijo izidov /. LJubljunčimi na sv4>Jem ij^ri.sću, S tremi točkami so potrdili, da njihova dobra igra v prvi tekmi lega dola prod tednom dni proti Muri ni bila j>IučAjna.
Vse ic je zgodilo v dc^brih pelih minurah ob koncu pivega p<>>ičíi.sa. Do tedaj namreč ni bilo pravih akcij. laUnih. ki bi dvigiwalc gledalce s.scde^ûv. No dt^miiči irencr Voji.slav .SimeunoviČ kot gosui-jc>či, Mihajkî Petrovič, nista želela ničesar tvegati. OčitnoMa čakala na napako nasprotnika ali pa. da se morda komu "odpre". V lem delu je imela Olimpija nekoliko več žogn v nogali. / udartvma K^isiča iz bližine in Mirliča z vrha kazenskega je vendarle poskušala povesti. Vendar jc Ko-sičev udarcc z glavo netočen, močno Miriičovo Ž4)go, ki je letela v spodnji levi kol Rudarjevih vrai, pa je Lidič sijajno ubranil. Koje že kazalo, da gledalci v prvem ^lelu nc l>t>do videli nobenega zadetka, je Lavric potrdil, zakaj je reprezenumi. Plescc mu je podal Žogo na l>ok. visoki Rudarjev napadalec se je odločil za pre-(gravanje, pustil za salxî prvega (ilimpijincga igraka, nalo drugega in mojstrsko paslal žogo čez vratarja Popivodo v
Ko je nasprotnik načet, ga jc Ircba doiolči, pravi m<îdn>si. Ta-kosi^ ravnali ludi rudarji.ozirtJma Lavrič. Znwa se je odloČil za pre-igravanje in ko so glodalci že obupali. da iz le akcijo ne bo nič. je nesebično p<xlal z.ogt) .loliču, la pa jc brez težav potrdil domače vi>ilstvo. 'lo jc bil tudi končni Izid tekme, v drugem delu so Ljubljančani re.s v^ slavili v napad in si priigrali nekaj nevarnih priložnosti, vendar jc Rudarjeva mreža ostala nedtilaknjena pred-v.sem po zaslugi dveh, treh .sijajnih
obramb njihwcga kapetanu Dina Laliča. Ibda ludi domaČi niso v tem delu igrc razmišljali le oohra-nitviviîdstva, /e v prvi minuli nadaljevanja se jc Arlič nevarno bližal goslujt>čemu vratarju, ki se mu jc vrgel pred noge. po naši sodbi jo bila Ï0 očitna enajjçtmoirov-ka, stxlnik Bohinc pa je pustil ž->go za gt>ste. V 6Í3. minuli so jo izka-
v gliste h. "Sirarn" pa jo že razpored v prvih dveh tekmah, kajti v «ibolo hxJo gííbUtv.ili v Ljudskem vrtu v Mariboru, leden dni za lem pa na Fazanorijiv Murski Sc^boti.
O tekmi z Olimpijojo trener Vojislav SimeunoviČ povedal: "Na sirani gostov je bila tradicija, poleg lega pa smo vedeli, «ia bodo v Velenju ždch zmagali, da bi ven-


zal gostujoči vratar, saj je z lepo obramb;» zauslavil nevaren Jo-ličcv udarcc. /adnjo veliko pri-kvžm^si za ptwii^anjc izida je imd v zadnjih de.seiih minutah igre Plescc. vendar se jc tudi v tem primeru izkazal Pop i voda,
Ciostje tekmo k(vnčalizdevc-tirni igralci, saj je tri minute pred koncem rednega Jela igre moral zaradi dveh rumenih karlonov v slačilnico Fridl.
Na Rudarjevo žalost pa sť> bile štiri ločke s prvih dveh tekem premalo, da bi tretji del letixšnjcga prvenstva nadaljevali z zgornjo pikwice ICvstvice. Ostali so nased-mem mcslu, topa p<.mieni. da bodo imeli v iretjem delu lekmoveč
darle k* kolikor toliko ohranili stik z vrhom. Uxki Lavrič se je s.sijajnima dvema akcijama odkupil za napake v Murski Soboti in zasluženo smo povcdii. v drugem polča.su pa .s pametno igro ob-držiili v<xisivu îzprvega dela. Razpored v za^lnjem prvenstvenem delu z^ nas ni ugoden, vendar jo bolje igrali z močnimi na.sprotni-ki v gosiclj. Maribor bo v sobt>lo v vlogi velikega favorila. a mi na tem gostcwanju nimamo kaj i/gubili, žal pa bomo zaigrali v nepopolni pt^slavi. Zaradi rumenih kar-tomw bodo namreč manjkali Plešoč. Jeseničnikin Dedič/
■ vos
RK Gorenje
Za Ribnico Trebnje
Kokimictii^i Gorenj» so v 14. krogu ^osIov>lli pri Inics Hiku v Ribnici in zanesljb'o zmagali z52:26 (15:13). Domačini so si v prcjisnjeni krogu praktično že T^igotoviU ohst^inek v ligi. zjito m z^iigrali <lol>r<i in .sprr)^n(j, k^r pa seveda ni bilo dovolj m razpoložene in lM>IJse Ve-lenjčune. Predvsem Je pri,si»« do i/r-^za veliko večja i/IHra dobrih igr<il< covnn klopi (forcnja, žal pajeAiradi nesportni^d vcdE^n.ia clcv*et minut pred konccm z	reprezentant v gostujt^i vrsti Sehasijan Sovič.
IrenerCJorenja Mík'' PoŽun je o tekmi v Ribnici in pred pomembnim srečanjem s Trimom iz Ircbnjcga povetlal: "Zmago v Sevnici smo pričakovali, posebej pa smo so razigrali v drugem polčasu, Precej težje bcw sobote w Rdeči dvv)rani. kto lîomi^ gi'^Uli m<.^o ekipi^Trima iz Trebnjega. Ib je ekipa íxiličnih posameznikov, v njej so makedonski, hrvaški in slovenski repreZAinianli. jeseni pa so krepko zai'«5tali za pričakovanji. Pt^mlad so začeli zv.scmi tremi zmagami, zalo bo sobotna tekma 2 njimi gotovo prava rokomeina poslastica. Pričakujem tuili močno p^idpo-ro na.<ih privrwncev, ki nam veliko pomeni, .saj jo razumemo ludi kol priznanje za naJ trud in naporno deli^. želimo si seveda zmago, s katero bi se dokončno uirdili nairvtjem rre.siu, kismosiga pred ?ačetkom prvensiVH lahko samo želeli."
■ vos
ZRK Vegrad Velenje
Še naprej v boju za vrh
V	pni lUIržavni ligi so rokometa s ice odigrale 17. pncnstvcnl kr(%. Igralke velenjskega N'cgratia pa so bile znova ospcinc. (îostovale so v Novem mestu in nsoko zmagale z	V prvem polčasu je bila igra ie d<h kaj enakovredna, saj s<i ga NVlcnjCanke dobile les 13:10. v nadalJcvaT\iu pa so sc ni/igrale in si brez tež^iv /jigotovile vi><»ko /jnago v boju za mesto pod vrhom pneustvenv razprcdehiice.
V	naslednjem krogu botlo gostovalo pri ekipi Hrpclje Kozina.
Okna
ledom
ALEIA
PV€ OKNA ZA PRIJETEN DOM
aluminij montai, d.d.
kcm6n1293,6223komen tel. 05/7335 919
PREDSTAVNIŠTVO Celje: 03 / 425 4938. 041 / 345 376
7. marca 2002
«»íČAS
SPORT IN REKREACIJA
17
"Svetovno" tudi Katarina Srebotnik
Blesteia zmaga v slovitem AtapuUu
V blii^Č zaniniunja svetovne ^purine JuvnoMi Jv konec tedna sl(»pilii ena Vclvixjčjinkii • (e* niŠlu« i^nilka Katnrinu SrťboN nik. V ra7iïnvmin:i kratki luirícrí tťníškť profesionalke Je numreê po Eslorílu 0$vi>jilu i^i; clrugí vcit» ki turnir, saj je zningala na odpr* tcni prvenstvu Mehike v slovitem in mondeneni Acnpulcu. Kiitari* na jc7iihicslcln xcvpolfínalu, ko jti prvjč doslej prcniati^lu slovito in icpo Ku.sir^ju Anu Kumikintj» ki navxiic vsemu svjjeniii slovesu ^ ni okusila slasti /niage n^i Uiko velikem (umirju. Njen» naspn>-tnicn v tinalii jc Mla Argentinku Suarvniva. ki seje v drugem |H)]' fïnalneni dvoboju i/Juizala z/ma»
JU* na<l prvo nosilko turnirjo Ru-sÍT\^> Dement je vo.
FinaJc s favoriziran<i Argentinke je bilo izrcdnti razburljivo, sjy jc ta vodila ite s 7:6 in A'2 v drugem nizu. ukrat pa jc Katarina na vročem mehiškem soncu in pesku poskrbela /a sanjski prcobriii. Dobila je sedem iger zapored in HH koncu slavil« veliko zmago s 6:7.6:4 in 6:2, Kmalu za icm je s stiigralko in trcncii^oTino Kižan zaigrala Se v iinaiu dvojic, kjer pa Sla bili Pascualovii in .Suarezova, sicer irctja dvojica na svciu. boljši
zrn
Seveda pa ne smemo po/abiii. daje Katarina Sreb*>tnik pred tur-niijcm v Mehiki ntiaiopila ludi v fi-
nalu posameznic in dvojicvglav-nem mestu Venezuele BogoiL>^tl brez finalne zjnage.
/vsemi Eemi u-spehije Katarina na sveiovni lestvici teniSkih profesionalk napredovala kar za 31 mest (n je irenutm'j s mestom lik za 'I ino Pisnik druga najboljša Slovenka. S lakSnim skiv kom je seveda najavila ludi kandi-diituro ?a nuslov igralke, ki bo v le-to^jem letu najbolj napredovala. Najbří niodveC poudarili, da seto pt^zna ludi na izJcupičk'u. saj je samo za zmago v Acapulcu prejela 45.(M)() d[>laijev, ki jikm je ireba seveda odSleii davek, wxtij^ pa je io njena najvji>Ja nagrada doj^ej med posameznicami, po jAupncm le-
tošnjem zaslužku pa se ježe uvr« stila meddvajaei igralk z najvet^im zaslu/Jcom.
Pa tudi loSe ni vse. Njeni zmagi nad Kumikovo in Suarezovcî namreč močno odmevajo v sveto-vnil) medijili insevedavieniSkem svetu. Doka/ zato je posebno povabilo ameriivkili organizatorjev za nasiop na super iumirju v Indian Wellsu 7 nagradnim skladom preko dva milijona dolaijev in igro na i>cionski podlagi. Katarina je ob lom smozavestno izjavila, da ji prehod s pei^nih na belouška igriSča zagoiovo ne lx> pt>vzroCiI nobenih težav» lorej ji zaželimo leveliko sreče.
KK Elektra
OK Šoštanj Topolšica
Dovolj dobri za obstanek Zaplet ob koncu
KoivHrkurji v I. slovenski ligi - Hypoligi so končali prvi del tekmovanj». Kosarkiiiji Etektrt* so kljub porazu v zadi^jem krojsu z Zajsoijem z rezultatom 98 : Hll i>sUili na preH/adi\|em mestu. Znova je izvrsino ciij^rut Ri/-man, ki jcdos^*el 25 točk odličnim metom iz igre. od en;ù-stih vrženih irojk jihje z^idel kar sedem. Dobrr) je zaigral mdt Arsic, û nekaj lekcm sc pod kiûem odtićno bori Iklanovič. kar pa se ni bilo dovolj za /mago t motivirani Zagorjanú ki so ne tako uvrstili med osem najl>o(|$ih slovenskih ekip. Za slovenskega prvaka selK>do potegovali: Union Otimpy», Kr-kil Telekom, Pivovarna La^ko, (řeoplin Shivan, Savinjski Hopsi« Alpos Ke-iHoplasl, Z^orje in Helio;;. O.suilih moštev H>polige ilViglav; Kratki tidar Koper. Rogla, ITIektni in kava) l>o igralo novo ligo po dvo-kn»žiient sistemu-vsak z vsakim doma in vgosteli. Ker tekjnovalni sistem /a priiiodi\jo »erono Še ni znan. ^e zaenkrat ne ve, èe Im> kdo i/ lige sploh izpadel. Na Io pa sçy taboru Elekire ne zanašajo in ImkIo naredili v.se, da ne končajo prvenfttva na zadnjem mestu. Z ekipo, kakr.sno imajo, pri tem ne bi smeli imeli pretiranih težav.
Vdo^cdanjili liUih krogih so koSarkaiji Elektrc le Scslkrai zmagali, ekipa pa «je precej ^ipreminjala. Po peiih krogih in prav toliko pcuazib «c jc kol prvi moral ponoviti trener Mirl.zanKnjalgajc Sr7Íé, kijev klub pripeljal KaliČantna, ki pa je ic po Irch krogih kol prvi rgralee zapu.stil SoStanj.Kmaiu za njim	Saporac. DražoviČ in P("^wtč.ekipi pa
sose pridružili Arsič. Wannsley in Cmer.
Kiwarkarji Eleklre nimajo časa za poCilek. saj ze v sobolo v domači dviiraniob jy.t)() igrajo s Iriglavom. nato paže v sredo, prav tako doma s Koprom,
Vladimir Rizinan, košaEleklre: "Ne vem. kaj se nam dogaja v leU^nji sezoni, veliko ickem izgubimo za točko, dve ali tri. Upam, da se bo sreča v zadnjih desetih tekmah kdaj nasmehnila ludi nam. Menim da iinanio zagotovi) ekipo 7ax obsianek v ligi."
■ Tjdša Rehar
Namizni tenis
Dve medalji za Vegrad
VsoImMo in nedeljo, 2. in X marea.je bilo v Cerknici drÀivno prvenst>o za člane in članice posamezno itt v pahh na katerem so nastopili (udi igralci veleiûiikega nami/joTleniske^a kluba Vegra<l Temp<» in se domov vrnili X dvema me<layama.
Najbiilj uspeJen je bil Jure Slalinkk, ki jc v posamični konkurenci klonil ^le v polfinaiu in lako oswjil odlično irelje mesio. V konkurenci meíanííi par^w je skupiij s Saso Srvce izCn>rîce bn>njislo medaljii osv<Yjil Uidi njegov bral UroS. kije v posamični konkurenci na koncu zasedel ine-Sla od 4 do 8. Zelo uspesno je na prvenstvu nastopal imli Damijan VlxJu^k, wj je na koncu v posamični konkurerici zasedel mesta od 8 tlo 16. Nadrž;iv-nem prvenstvu za člane sta na'iloplUiudi kadeta Tamara Jerič, ki jc osvojila drugo mesto v prcdleknnwalni skupini in MiliaKljajič, kije na prvenstvu dosegel svojo prvt) zmagov lej konkurenci. V sohi"»to sc bo nadaljevalo prvcnslvo v 1. državni iiamiznoteniški ligi. Igralci Vegrada. ki so trenutno četrti na prvenstveni razpreilelnici, sc bodo v domači dvorani pi^-nîcrili z nepi^srednim ickmeeem za uvrslilevv končnico prvenstva, ekipo M I'S i/Murske Siîtiole,
■ DK
Šahovske novice
v RugaŠki Slatini je bilo držiivno posamično pn'enslvoza osnov* n<isolce.
Lucija in Spela Sovič z OS Ravne sla v kalegortiah do 10 in do 12 let os"vojiii sedmi mesti, pri dečkih do U let pa je bil Peter Lendero /OŠ Livadačelrli.
Tako $o Igrali
Liga SI. M o bil. 22. krog: Rudar - Olimpijd 2:0 (2:0) Rudar Laiič. Dsdić. Am. Mujakovič. Kamberovič. Jeseničnik, Kraljevič, Hojntk. Resec. Jolič, Ariič. Lavrič (Ši^ič).
Slrelca;1:0-Lavrič(39) 2 O-Jo-lič (45)
CMC Publikum - ERA Šmartno 3;4(2:0)
ERA Šmartno: Sraga. Ploinik (Bortmar). Mernik, AlibatMč, Pojič, Ri-stii^. Teinovič (Turk). Al. Mi^ako^č. SmajloviČ (Pokleká), Repovi, Divljak. Strelci: 1:0 - Kvas (7). 2:0 - Kvas (39),3;0-Kvas(51),3;1-SmajkK Vič (S0).3:2-Smaitovič(63},3;3-
Teinovič (75). 3c : 4 - Smajlovič (77). PrvaASRL-moiki.U. krog: Inles Riko - Gorenja 26:32 (13:15)
Gorenje: Tam^. Kavaš 5. Kavtičnik 3, Piaskan 5, Mlakar 3, Ošlir 1, Sovič 2, $irk5. Lain^ek. Doubonossov. Šteiarič, Begovič 6. PrvaB SRL-ženske, 17. krog Novo mesto - Vegrad 18:31 (10: 13)
Hypo liga» 18. krog:
Eleklra-Zagorje 8Z 98:101 (26:17,
22:26.20:23.30:35)
Eleklra: Mannkovič 8. Rizman 25,
Tajnik 3, Arstč 25, Warmsfey 18,
čmer 10. Nuiianovič. Belano^č 9.
Minulo 5olK»to MHj bi v prvi dr/avni odtnijkursld ligi odigrali /itdryi krog rednega dcid prvťnst^a. vendar seje /iiljkiiilo pr^v pri tekmi Snhv nil • Šoštanj Topotšica. Tekme v Kanahi namreč niso odigrali, o razpletu pa ho odločala tekmovaliia komisija. Razloga vxi zaskrbljenost v tabo ru Ibpt^lčanm seveda ni, saj ta leknia /anje ne tidloča o ničemer. Osnov-n i eilj v prvem let u nastopanja v pivi 1 ijp so izp^>lnili že prej. saj so zadržali slatus prvoligaša, kar je velik uspeh viako mi>Cni in i/enaCeni deseicriei. Vse moCi so sedaj uprli v niz igrava nje, ki gH mo5tva igrajo po sistemu prvi proti osînemii. dtú^i proti sedmemu in lako naprej. OdbojkarjI Šoštanja lopolsiee so osvojili osmo mesio. njihov nasle<liyi nasprotnik pa bodo torej i'tdbojkarji ÍzKan;nika. ki sopiî rednem delu premočno na vrini Icsiviee. Sevetla sc 'Ibp(5|i5jnt ne btïdo pretlali vntiprej, saj nimajo kaj izgubili, vseeno pa se Ivkío potrudili po najholj.^ih moèeli. In Ce se jim ob tem na.smehiic se kan<3<?k sivće?	■ Robi Kugovnfč
Kegljanje - Črna sobota
V» Iri NOŠtanjske ekipe so v M>lx>to ra%i>^aralv. Člani prve ekipe >o v U-tyi doživeli huil pora/.5aj so bili gost i ley i boy^i s 7:1 in 5210:5007.
St>šianj: AmuS m (0), L Fidcj R52 (1). Peirović 8iî7 (0). Sehič 809 (0). (îlavie 7h6 (0). Itasieić 892 (0),Druga ekipa je k^ostovala v Llrasiniku. kjer jih je tokral gosiila ckipa Bre^ie in zniagala s 6:2 in 5281:5074. Šoštanj U: A Zn{dar82l(0).Aleksić 171-Klav/ner612(0).Seek)Hy7(l),Nwak (1), Malic 869 (0), Soller854 (0). Nj poslovanju na Ravnah na Koroškem soraz^víaralaludi dcklela. Dt>maCi Fu?inar je bil boljJt s 6:2 in 2390:2337, stem pi^rJztîiwpaso.Sostanjéanke izcubile možnost napredovaJija.So^ianj: ('verlin 386(0). Lesnik 3^)1 ((>).Prelóg5ÍJ9(n.BLmwnik?87 (I), Lo7jč (0), V Kranjc376 (íl). Vstîboto in nedeljo bo v Šoštanju ircïjni razpored. Ob 13.00bCKlodekieta?-ićela srečanje/lendavsko Nafto, ob 16.00 se bodo v drugoliga^kem dcrhiju domaČi kepijaêi pcimerili 7. drugouvročenim Hrastnikom, v nedeljo oh 10.00 pa bo dvob<'y tretje lipe med Ši>ítanjeui in ekip(i Agro Ruse.
Skoki - tekme vsepovsod
KljnU pomanjkai^ii snega so po različnih krajih po Slovenci vrslyo tekme v smučarskih skokih, seveda ludi x udeležNi velenjskih skak^ileev.
VCerŠaku pri Maribon; so bil i prideěkilulo 10 let Tomaž Žižek 2.. Miha Brglez 5„ Ana lomic 6, in Simon Bre/ovnik do 12 lel Maijan Jelenko 4.. í\o 14 Ici lít«.»r Žižek 3..<lo 16 let je zjnagal Ajidrej Peimv Saronja, kî je zmaga) liKliveksibicijskîlekmizanajdaljiSiskok. pri mladincih do 18 lel je bil Robi ílrgota 4,. pri êlanih pa Žiga Urleb 2. V ljubljanskem Mo-stecu je bila pri deklicah do 10 let Ana lomie 5-, v MengSu pri UeCkih do 12 lel Gašper Berlol 7., v Kisovcu pa pri dečkih do 10 lel 'Ibmaž teek 16. SSK Velenje je na PaSkem Kozjakui priredil Šliri lekme. pri deklieah do 10 let je bila Ana lomic ?.. na državnem prven},lvu za deéke do 1(1 îel pa je bil 'lômax Žižek 22. Na Članskem državnem prvensivu v Planici je bil med Vele nj Can i z 2S. rnesiom najboljši Luka Smagaj, ki Irenulno za Slovenijo v Franciji nastopa na evropskem tekmovanju mladih, skupaj z Markom Perietom pa se udeležujeta tekem za alpski pokal.
SSKVeler\jein SSK Ljubno BTC sta na P-askem Ko/jaku i/.verila državno pn'enstvo7Ji<leCke<lo i21e(. OdVclet^jCanov stal>iln z 2. in 7. mestom naJt)oySa Gašper Berlol in Klemen Omladli', ekipno pa so bili Velenjski upi drufii.	■ J.O.
Mrož ima novo vodstvo
Člani sirelskesH druscva Mrož sojena deeernberski redni s kupnini odlučili se za izredno sloipisCino, kije bila izpeljana vjamiarju Icla 2002. Izredna skupsčina je doživela epilitg z lAolitv^o novega vodstva. Nc»vo v<hI-Ktvo strelsket»! drušua sijvza prednostno nali)^za<tHtovienuruiiilku težak dy: ponoven >7.pon med najlwdseèlanskeckipcvstreffaryuspu.sko in pištolo v vseh disciplinah s trey a lua. Enako («žko delo caka novo vodst>o tudi na oi^ni/acij>keni nivoju, saj trenutno sirvli^èv brez sariilsiry še komajda iz-p<iliyuji' ircnume v^idliene in tekmnvalne zahteve. Novemu, pomlajenemu vixlstvu, ki mu predseduje vodja slnikoviiega lima Slrel4:e zveze Slovenije Rcnaui Štemiiin, ob podpon' pt^dpredsednika Borisa KlanCnika.biXlo /a-goum'ivpomoCstaiejsiin izkušeni élani novega upravnega «xlbora, zorožar-jema Markom Bauiuanom in Janezom Hrwalom. Novemu w>dstvii je pomoć obljubil tudi dobitnik b^nlaste Bloudkwe plakete Zii delo v strelskem 5p<'>rtu in Častni Clan SD Mro? Stane Rek.NajvcC dela za^Movo Caka urnega lehniCnega vtxijiî, nekdanje^i najKîljSega stivloa v streljanju z /račiiii pusktî med pionbji v Sloveniji Andreja VreCiuja, kimu bt'i pri nvajjuiju na nova dela in naloge pt^mapl dolgoletni prizadevni Clan upravnega <Kllx)ra Janko Šme, Stojan Razbornik iiï Matjaž Kožey pa bosta prispevala svoj <lelež na mar-kelinskem pt^droCju. na kalerem je slrelski Spori v nemilosti v priiiieijavi z ostalimi, atraklivnej^imi Športi. ZaCrtane smernice so seveda usmerjene v boy^ rezultate leknu"*valecv. ki nu^rajo imeli kar najboljše pogi^jc za razv<^j do nivt^pa. na katerem bi se laiïko enakovrctlno merili z najboyi^imi slovenskimi in svetovnimi strelci. Pri leni ne smenii> prezreli dejstva, da je zanimanje nîlndili za la §pon izjvdno veliko, denamilï sredi^iev za delo z mladimi pa à^sti premalo. Na5a vizija je. da lahko SD Mrož znova po>lane naj-ixiy^ strelsko društvo v Sloveniji, vendar saiaioob pomoči Mesine v>bCine Velenje in Športne zveze Velenje terna uiknaCin iz svojih vrsl v/goji kvalitetne teknuwalce, ki bi si lahko za svoj cilj zadali tned <lrugiin Uidi udeležix'» na olimpijskih igrah.	■ R.S.
Dopolnjen trojček uspehov
Čestitke Ani Drev
Velikim uspehom velenjskih s]K)rlnicjc Moj loneok pristavita tudi alpski smučarka Ana Drev; kije bila na svetovnem niladin.skem pnensivu vsosedi\ji Italiji naJl>oyša med vM.*mi slovenskimi predstavniki V veleslalomu je bila pri mli^Šili mladinkah najl>otjša. v skupni iivrstirvl pa deveta. v slalomu je bila med mJjOšimi mladinkami tre^a, v supervele^la* lomu pa seMa.
Povrnitvi domov sojo nadomu t obiskal i predstavniki Smučarskega kluba Velenje. jI Iskreno Čestitali in izrekli najlcp5e želje za priluxlnje lekme. Čestitk in i«lja je bil seveda deležen ludi njen cîCe in Irener Drago. |
Šopek cvetja tn želja za Ano (z feve}: predsednik $K Velenje Jože SIfovšek, Drago in Ana Drev, predsednik tehnične komisije Emii Hofinger in podpredsednik igor Pečovnik.
Alpsko smučanje
Najmlajši Velenjčani na Rogli
športna rvem Velenje je med pocitnic^imi nn Ro^ii iAeclla .smuCur-ski tc^j 7ii Šolarje, udeležilo pa sega je 6() šolarjev in šolark, ki so pet dni izpopolnjevali svoje znanje v zaeelni in nadaljevalni ^li smuůan-
ja-
Zadnji diin st> pripravili ludi tekmo. Pri začetnikih so bili pri Šolarjih najboljši Nik BraCič, Luka PeCeCnik in Nasija VajdiC. pri deklicah TjaŠa Jarc, Rebeka Šalec in Pia SeUC. iznadayevalnega tečaja pa pri deCkih Vid Lilitcncicr. Miha PleCko in Rok Rc^r.	■
Čestitamo Jolandi za naslov evropske prvakinje in nov svetovni rekord, Bravo Joli!
člani Atletskega kluba Velenje
Piše: Marko Štor
SAJ NI RES, PA JE
Da smo Velenjčani minuli vikend dobi/i zinzdo s^'eiovne^a fomuna, jc idiij vsem jasno. Jolfinda sije »• nedeljo nirlu /Jol med ntpoziihne. med le^mle. Potolkla je namreč več kol 20 ki star sveujvni mkoni
Do sedaj k zelo dobni uiletinju, je Cez noć postala prava zvezda. Tega se sicer k niti ne ::aved4iy vendar bi) vse kmalu prišlo :rii njo. Sfjrejemi. mognimi, Cesihke^ i.jiulje. ki sploh se niso slišali zanjo, jo ustavljajo na cesti in ji pa malem, lahko rečem, nirttjajo. Kosem jo v ponedeljek z^-ečer .srečal in ji čestiiul, sem videl kako utnijena je. Nima časa za fMČiiek. Dopoldne sprejem v Pèlenju, poj}t)ldne r Ljubljani, riaskd-nji dfin na MNZ. Naporno z eno hesedo^ Da ne govorim o sponzorjih. Mohihu telefon rfoni neprestano. Vsi si želijo, da hi Jolan' du ponesla (t itd i) njihmv ime v s^■e!. Tudi ifsif, ki so ji že ohrnili hrbet. J a, tudi tisti znajo nu vsem lepem pastmi najradodarnejM. ht-zi se jih, Jolanda.
Gledam Človeka, ki ima po mojem mnenju verjetno največ ztishig za ta îL^peh. Solze mu tečejo vsakokrat, ko omenimo Jolando, ko ometiimo njen tek, ko omenimo atletiko. Momm ga imenovali. To je Tomo Popciru^ legenda velenjske atletike. Tole mije rekel oh prvem najinem .snidenju. "Mur^v, se spomneŠ enga jezera, tam u Skalah, se spomneš enih hribov uxm hlizii? Veš, tam okrog smo pa svetovni rekord natrenimli.^^ Da so tekle solze ni treba posebejpo' udarjati, tudi jaz sem se komaj zadrževal, mravljinci so mi lezli po hrbtu, ku/ja polt me je oblivala.
inko se spomnem. da semimel píatan prevoz do Dunaja invstop-nico v roki in .sem kljub temu ostal lo nedeljo v Velenju, ugotovim, da sem bolj obžaloval .^amo še laknit, ko si nisem v Bvo ogledal ian-skega Wimbkdonskega finala. Jolanda. saj veŠ zakaj
V senci Johindinga ruustopa je minihi zrruiga Katarine Srebotnik na tíaniťju WTA z naffiidnim skladom 170.i)()0 ameriSkih dolar-je\'vAcapuk tL Katarine osebno ne poznam tako dobro, pa vendarle vem, kaj njej ta zmaga pomeni. Mogoče celo veČ kot zmaga dej' stvo, da igra v zadnjem času odličen tenis, kiji ht) na naslednjih i/tr-nirjih prinesel hoje s.se holj renomiraninii tekmicami. Ptî'o nagra-da je i>rišhi že dan po zmagi. Dobila je povabilo organizaiorja za nastopna turnirju v Indian Wellsu. Kako velik turnir je to pove višina naff^^dnega sklada -2.1 milijonov dolarjev Tam se bodo fjojavile vse najbijijšc. icnisočice ta čas. Si predstavljate njeno zmago nad Mar-lino Hingis vpn em krogri. Nemogoče? J)a je v.ý)onu vse mogoče smo ta vikend že videli. Le tako ruiprej punci. Vajinih uspehov se vsi %'eselimo.

KINO VELENJE v hotel U PAKA
A IM O V il L K .1 Ë

OCEAN'S ELEVEN
Igraj svojo igro. krininalka, komedija
Režija. Steven Sodaíbergh Vloge: George Cloonev, Brađ Pitt, Julia Roberts, Man Damon, Don Cheadls
Dolžina: 116 mM
Ćetftek, 7X ot> 20.00 p9tBk.8.3..ob 1U0inob2Z3Q Sobota. 9.3., ob 20.00 in ob 22.30
Nećeila. 10.3.. ob 16.$0ínob 21.15
PonetíBljek. 11.3..ob 20.00 Torek. 12.3.. ob 17.30 Sreća. 13.3.. ob 17.30 Četrtek. 14.3.. ob 20.00 11 kaznjencev. 3 igralnice, drzen rep in dobri farrtiel Danny Dcean je človek akcije. Komaj pride na prostost, is ima na mizi naslednji načrt Izvedel bo najbolj prefinjen in zapleten mp igralnic v zgodovin. Vanj noči zbere 11 speciaistov. Oa bi se dokopal do 150 milijonov dolar,ev, bo tvegal življenje in pniožnosl. da bi se pobotal s svojo bivSo fóno less. Napeto. smešno, romantično I
LJUBEZEN JE SLEPA
romantična ko med,a Režija. : brata Farelll (Nori na Mary) Vtoge: Gwineth Pařtrow. Jack Black. Jason Atexander
Četrtek. 7.3.. ob 17.30 Petek. 9.3.. ob 20.00 SobotB. 9.3.. ob 17.30 Nećefja. 10.3.. ob 19.00 PoneOetfek. 11.3.. ob 17.30 Hal La/sen je najplehkejši moški med vsemi plahKrrri. Njemu se zde lepe le vrhunske manekenke in go-la deklela iz revij. Prva stvar, ki jo pri dekletu opazi. je. no, ja - njen videz. Halu še na misel ne pridejo zmenkanje i nekom, ki nima popolnega telesa, nasmeha in občutka za modo. Ampak po hipnotični seansi surima za samopomoč To-nvia Robbinsa se Halovev pogled na Ženske spremeni za 180 sto-pini: zdaj vicfi resnično notranjo lepoto. Tu vstopi na prizorišče Rosemary (Gwyneîh PaHrow). zaietna prostovoljka Mirovnega korpusa. Hal. za katerega sta Rosemaryjina ck>brota in humor nirvana, je takoj očaran in idilična romzm se prične. A ko je uroka konec, se mora Hal soočiti z nerazpoznawio Rosemary in se naučiti ene naipo-meírt3nejšlh življenjskih lekcij.
AMELIE
romantična komedija ftežiia:John MooreJean-Pierre Jeunet
Vlo^e: Audrey Tautou. Mathieu Kassovitz. Ruíus Dolžina; 122 minut
Torek. 12.3.. ob 20.00- premiera pretí slovenskim startom
Amelle Živi v svojem lastnem sv^u sredi Pariza. Pod vplivom materine smrti in očetovih hladnih čustev )o začnejo zanimati majline stvari. Nekega dne pa v svojem stanova-nju odkrije maihno pbčevinasto škatlico, polno spominov iz otroštva neznanega oĐ'oka, ki je nekoč Svel tuka... Vznemiijena se oďoči, da bo poiskala lastnika ška-llice.
DOBITNIK 4 EVROPSKIH FILMSKIH NAGRAD {M NW60UŠI FILM). 5 NOMINACIJ ZA LE-TOŠNJE OSKARJE (podelitev bo 24, a)i
VOHUNSKE SPLETKE
a kcilski triler Režiia: Tony Scott Vloge: Robert Redford. Brad Pitt Dol2Jna:l26 minut
Torek. 13.3., ob 20.00- premiera pred slovenskim startom Piše se ieto 1991. Veteran CIE Nathan Muir ima le še en dan do upo-koiitve, ko izve, da ie njegov van)-vanec Tom zabredel v hude težave. Ker se je akcije lotil na svojo roko in so ga pri tem v tuiini ujeli, je obložen vohunstva in čez 24 ur ga čaka usmrtitev. se boii mednarodnega incidenta, zato se odioči. da ga ne bo rešia. Zato se mora
Muir domisliti kako bt pretental organizaciio in rešil mladega agenta.

OCEAN'S ELEVEN
Petek, 8.3.. ob 20.30
UUBEKN JE SLEPA
Sobota, 9.3.,ob 21.00
DR. DOLIIHLE 2
komediia Otroška matineja NeiSetie. 10.3.. ob 16.00
Filmski ciklus UJF PO
LIFFEu
ZAOBLJUBA
drama,124'
Ponedeljek. 11.3.. ob 19.00 Torek, 12.3.. ob 19.00
Cena vstopnic: redne predstave 700 SÍT, premiere 800 SIT. otroške matineje 400 SIT. Informacije In pred predaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in daiie. Ni rezervacij vstopnici
Kino nagrajuje
/zrai/to io/ponćeA n ^ poi(/řte 9iiprínesit9 no uredn/iřvo. Vsak te-<Í9n bomo izžreto^f trí ljubiteijo ffínw 2a br92plitč9fi ogfsd eno izmoà filmskih pre<ístsi¥.
Ime In priimek:_________________
Naslov:
Izžret»a1l smo: Nagrajenci Mna: Franc Vonćina. Cesta i/24, Velenje; Petra Krlslovlč, Cesta pod farliom 32, Velenje; Ne|c Mašek, Šalek 83. Velenje.
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik
Čarovnik iz Oza prihaja v Veienje
Vsulx>t<>.9. marca ob lU.OObo vdomu kutlurcVdonjcžcpcv Ui prťclsM^ď 7ii Pikin silxmnui in Tnknt aa bmln predstaviti plc.ssici Plesnega forutno i/ Ce^a s svoJ<» najnovejšo
usfki^nicik Čarovnik iz oza.
Ena najlc:«ih pravljico prijateljstvu, ki pripoveduje o dekli-ci. Sil rašilu. ploCwinku in k'vu. ki putujcjo v mcsu^ Oz, da bi pi^-iskaii vdikcga ćarovnfica. kl bi jim pomagal, bo yotovo razvo-^tila najmlajše.
Vstopnic« siKj sn:
Nagradna križanka "HKS"
BEStAVlL PEPtMO
CZÛELÔ-VàtPC KMT l'OUđ.t
XRMV fTALW. HA1QV0
okmiMC
WMAIW KONJ
Hranilno kreditno službo Šoslonl Tr9 svobode 12
t-
DUHOVNIK. KL£R
ceM
plc9v OVEN ofiukah
aloi »odobna
UKA
«amca
teiovao. OROOJE ZA «lOAMJE
ÉPomu. jMue
KfiEMU, mujslo
ZADNJA Mie. CWA A86CED0
OLWM MeSTO EWTDEJC
iiaoio' mEW
DEREZA iHAň.)
R
D
PlbMO, JAKOOIN» 8TVA
felaajo VAMA»
M
O
IVAN KUPNK
V
MOKIOM
zhamka vtamj. lUiUPUL
R
gumca
ZA MISANT
rastu)«a Z
nwMBMiHi
evrrDvi
K
R
UVDĐHA ÛUUBAK OOOA/I. TWl
avízo
«VftA TEWftKA
lOfMJtA
jauéovcc
UATtAM WAT. 0TR)C «TAK)
UUttt
OR OMUA
TEUCCK
VIMM M3RALNA KAffTA
<ZA9r.Í
amêatéki lORALEC (OOUOUW
KWKI —*'
MttVR MlAft
OBOAN VĐA
OMKI »E8MK flTP.N>>
OMO*-£EM4T 00 oevcz» MUH
IVAN
DAM ZA ^ODAUà
PRSBJVAL NOVEGA SVETík AUffOftAN
R
ftOČM, DfâM
OKOftNet
ČLOVEK. K)TC2K0 hool
MAN KWAflKO
i
KLOP. PfUCA (har)
Spoštovani občani!
Mesečno plačujete POLOŽNICE. Le zakaj bi plačevali visele provizije zanie? Na poslovnih aiotati HKSŠoStanije PROVIZUAza plačilo položnic IZJEMNO NIZKA! Razlog véč, da nbJSČete poslovna enote HKS:
-šoStani, Trg svobode 12, tel. 897-27-50 • Vfelenje, PreSernova 10 (posL slavbaEm],te].S-869-513 - Šmartno cè Paki, Šmartno t37 (pii Kmetiski trgovini), tei. 5-885-567
Rešeno k/ižanko pošljite najkasneje do 1B. marca na na^v: Na^ Čas d.o.o., KkiriCâva^'a. 332D Vetenje. s pnpisom "križanka HKS*. Izžrebali bomo 3 nagrade.
1.	nagrada: odprtje varčevaine kn|i^ pri HKS Šoštanj In 4.000,00 ^T pologa nanjo
2.	nagrada: odprtje varčevalne knjia» pri HKS ŠoJtani in 3.000,00 SIT pologa nanjo
3.	nagraOa: odprtje varčevalne knjižice pri HKS Šoštani in 2.000,00 ^T pologa nanio
Nagrajenci pr^j^nejo nagrado v PE HKS Šoštanj, s $abo rraj prinesejo davčno števiiko il v^javen osebni dokument!
Nograjeml nogrodn« križanko *'AVrOlGOFr, objavljeno v techiku Koi los 21. februar io so:
MUICOprdime:aABRIJEU FERLIN. Ce$tall/B. 3320Veten|e; DEŽNIK pj%jme flUD{ MELANŠEK. Kajuhova 10.3320 Velenje; KAPO prejme- ANA KONOVâEK, Mali vrii 107,3327 Šmartno ob Paki! Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasilo v AVTO Paka pri Velenju ^Oa' Čestitamo!
tiWíKJ.mona:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.46 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne intormacije • poročiio Avlo moto zveze Skweflije: 7.30ft)rDćil3; 8.00 Policijski nasveti: 8,30 Ftročifa; 8.45 Kličemo Polici|Sko upravo Celje: 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročifa; 15.00Akluaino: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kjd, kaj: 16.30 Poročila: 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Music mix: 19.00 Na svidenje.
PnEK,8.morcQ:
6.00 Pozdrav: 6,30 Poročila; 6,45 Na danaSnj dan; 7.00 Horoskop: 7.15 f^ročlto Avto moto zveze Stovenija; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svittef^ie; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktuaino; 15.30 Poniičila; 16.00 Kdaj,lqe,kaj: 16 30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PomWa: 19,00 Na svidenje.
S0BCTA,9.nv)rca:
6.00 Oobro jutro; 6.30 Poročila; 6.4S Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto ^veze Sk)venije; 7.30 Poročila: 8.0D Polepšajmo si sobotno jiriio: 8.30 Poročila; 9,30 Poročila; Izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenie; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai,lqe. kai; 16.30 Poročila: 17.00 Rock šok; 18.00 V Imenu Sove-študentska oddaja; 19.00 Na svidenje.
NEDHJA;10. marco:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Ftiročlla: 6.45 Na današnji Gan: 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 6.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročiia; 9.00 Kdaj, kaj; 9.30Pcroci(a; 10.00 Na sedenje; 14.00 Pozdrav: L blok čestflk; 14.45 EPP: 15,00 li. blok čestitk; 15.45 EPP: 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambfi: 18.30 Poročiia; 19.00 Na svidenje.
PONÍDEU(K,n.inafca:
6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije- poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije: 8,30ft>ročjla; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenie; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Gajin kotiček; 16.30 Poročila; 19.00 Nasvldenie.
TOKEK. t2. marta:
6.00 Dobfo jutro; 6,30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne iniormacije Avto mcio zve^ Stovenije; 7.30 Poročfla: 8.00 Radijski dnboks; 8.30.9.30 Poročila; 9,00 Gajin kotiček - oddaja o okolju: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16,00 Kdaj. kie. kai: 16.30 Poročila; 17.00 Naslikaj! in ljudje; 18.30Poročila: Pesem tedna; 19 00 Na svidenje.
SREDAJ3. morco:
6.00 Oobro iutro: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horo^p; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Te ava je vaša. rešitev je naša; 8.50 Strokovnjak svetuje -pokroviteljica Era V^nje: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozďrav; 14.30R>ročila;Pesemtcdna: 15.00 Aktuaino; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje, kaj; 17.00 Mi In vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
V lednu od 25. februarja 2002 do 3. r7;arca 2002 so povprečne dnevne koncertracije 802. izmerjene v avtomatskih postajah (Af^P) na območju Mestne občine Velenje. Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pak , presedale mejne 24-urne koncerrtracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
26. marec 2002 AMP ŠOŠTARJ 177 mikro-g S02/m3 28. marec	AMP ŠOŠTANJ 232 mikra-g $02/m3.
MESTfi/A OBCm VELENJE. URAD ZA OKOUEIN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 25. ^BRUARJA 2002 00 3. MARCA 2002 (v mikfo-g $02^m3 zraka)
mejna niitsi: "i&O mfcra-çSÛÎ'flti 2iah3. kmCiu vrsdnoss 700 mjKn^g S02/rn3 zra»;3
7. marca 2002
«"áíilíí
OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
APARATI IN STDOJl
PRODAM NOV GLOBINSKI SESALEC KîrbiJeieîon 5893-770. POCENI PRODAM BTV. GSM 040/319-704.
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO
za seno kupim. 6SM 041/858-306. DELO
IŠČEM KAKRŠNOKOLI DELO. Telefon 031/836-315.
LOKALI
PROSTOR, 25fn2,za mimo obrl,oddamo v najem. GSM 041/776-473.
V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM oddamo v najem dobro upeljan dnevni bar s $tanovan|em. Pogoj: odkup invenlarja. Telefon 03/893-48-14 ^1031/640-862.
PODARIM-SPREJMEM
PROSIM. ĆS mi kdo lahko podari moško kolo, Telefon 5874-838. STIKI-POZNASTVA
UPOKOJENI VDOVEC, 75 leten, situiran, vitalen, želi gospodinjo za urejanje vrta In vodenje gospodinjstva.Imeli mora tudi voznilko dovoljenje. Telefon 5726-476. SIMPATIČNA 39-LETNA ženska, fz
okolice Velenja, žel) spoznati moškega do 52 let za resno vezo. Kom.lel. 090-7442. SIPATIČEN MOŠKU34eten, z dobro službo, žeil spoznati nekadilko od 30 do 38 let. GSM 041/248-647.
OSTALO
ČEBELARSKO DRUŠTVO MLINŠEK VELENJE se zavaljuje vsem darovalcem lesa za izgradnoMLINŠKOVEGA SPOMINSKEGA ČEBELNJAKA. Les so darovali: Mirko Kopitar, Branko Banovšek, Anton Dežan, Un^š Drev, Janko Trnek, Rane Osrećan, Slavo Vodušek, Jui1(o in Miran Jovan, Z njihovo pomočjo bomo v leiu 2002 lahko začeli z gradnjo čebelniaka v Vinsíd Gori. v katerem se bo odvijala dejavnost čebelarskih krožkov učencev velenjskih In okoliških šol.
RAZNO PRODAM
SKORAJ NOVO KUHINJO GORENJE. v obliki "L' ugodno prodam. Telefon 03/5870-158. TRAJNO GOREČO PEČ PRODAM. Telefon 5726476. PRODAM SENO. Telefon 5893-587,
ULEŽAN HLEVSKI GNOJ, jabol&nik in žganje prodamo. GSM 041/344-883.
LEPO FANTOVSKO OBLEKO It. 46
$ srajco in rutico, prodam. GSM 040/552-479.
KARTO ZA PREf\10G ugodno prodam. Telefon 5881-720. SPALf^lCO IZ HRASTA, st^ 80 let
in već kosov pohištva, prodam. Telefon 5875-808.
KARTO ZA PREMOG prodam. Telefon 5869-680.
STANOVANJE
KUPIM DVOSOBNO STANOVANJE
na Foftovj, Prešemovi ali Tomšičevi, Gotowna takoj! GSM 041/976-414.
V	TOPOLŠICI, zraven zdravilišča prodamo dvosobno stanovanje, toplovod, kabelska, telefon. GSM 031/650-528.
KUPIM GARSONJERO ali enosob-no stanovanje v Velenju, za gotovino. GSM 031/649-504.
V	CENTRU VELENJA prodam dvosobno stanovanje. GSM 031/853-008.
VOZILA
HONDO CONCERTO, letnik 5/94, prevoženih 130.000 km. prodam. GSM 041/39-20-21. DOBRO OHRANJENO OTROŠKO KOLO - (od 9-13 let),znamke kailp-
so, 18 prestav, prod^ za 12.000 SIT Telefon 5860-028, zvečer ZELO UGODNO PRODAMO ford escort 1,3 CLX, letnik 91. GSM 041/429-928.
ŽIVALI
PRA$IČA,130 kg. prodćmi. GSM 041/776-361.
ZAJČKE ZA ZAKOL prodam. Telefon 5892-518,
PRAŠIČA,120 kg. prodam po 340 SIT/kg. Novak, leJefon 5722-396. BIKCA,150 kg. pasme šarole, prodam. Teleion 5881-158.
KIWKOfK)ČNA
mm:tmiommxLmm
» CEUE Kosovelova 16 03/492 66 93
wíMim
SHQni d.o.o.,C9«Ulvm.mOV9(«ige
NAPISNE TABLICE, NALEPKE TIPSKE IN INVENTARNE PLOSĆICE PRIPONI^. OZNAČEVALNI SISTEMI ZA PROSTORE. REKLAMNE TABLE IN DRUGI NAPISI.
TEL: 03Ô97 00 20, W70500 FAX.: 03 897 0021
S-PTBil : ^tonâ@stol.f19t
INTERNrr w%vw.$Kona.si
ZAHVALA
Vsein soroJnikt^ni, prijaleljenv sodelavcem in znancem, ki ste tia zadnjo pot dno 28.2. 2(X12 na pokopališču Podkraj v Velenju pospremili našo ljubo ženo, mamico in seslro
MARIJO LESKOVSEK
se iskreno zahvaljujemo!
'/niujff^i: rnož Štefan, hčerka Hitiena in hrai h an Gaber z družino
UUDSKA UNIVERZA VELENJE Titov tr9 2,3320 Velenje
VOZNIK + prekvalifikacijo
Oi^onlm? iA|H»d)i|onj0 20:
m iniemetu). SKIAOI^^MIKE. raKEVIlibKJFV. SmiKÍGlUDBENfMEHMZACIll VARNOSTNIKE-REaTOtOTELlE -fDlNOV
Teletom 03/mS4 6)
DEŽURSTVA
VEDEŽEVANJE
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
SpcEtovane zavarovanka. spolEovani zavarovano, obveščamo vas, da je t^.: 112 rezervirana :a službo nujne medicin-ste pomoči. Na to telefonske številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in le potrebno t^ojsnje ukrepanje etópe za nujno medbnsko pcmoč. Oovore na (ej itevilki snemamo. Za informacij v zvezi z reševalno službo kličite na leletor)sko številko 8995-478. dežumo službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
četrtek, 7. marca - dopokfan Čdič. dr. med., popoldan Lazar, dr. med,, nočni Blatnik, dr. med. ŠpHal Petek« 8. marca - dopoldan Blatnik, dr. med., popoklan Spííal. dr. mednočni PuvaJič. dr. med. in Slravnik, dr. med. Sobold, 9. marca • dežumi Friškovec. đr. med. in Lazar. dr. med. Nedelja, 10. marca-dežurni Friškovec. df. med. in Lazar, dr. med.
Ponedeljek. 11. marca-dop Puvaliô, Jr. med., popoldan Vrabiô, dr. med. nočni Rus. dr. med, in Budnjo. dr. med. Torek, 12. marca • dopodJan Puvalič, dr. med., popoldan Oolič. dr. med., nočiri Vrabič, dr. med. in Pirtoviek, dr. med. Sreda. 13. marca • dop. Rus. dr. med, popoldan Puvalič. dr. med., nočnt VkJo-viS, dr. med. in SUjpar. dr. med.
Zobozdravniki:
9. in 10. marca-AdolíHofer. dr. stom.. v zasebni zobni ambulanti, Vodnikova I.VeL (od 8.do12.ure),
Lekama Center Velenie, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istepa dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran od< mor za kosik: od 13,00 do 14.00, telefon 898-1880.
manm^m
Od 8, marca do IS. marca -Tibor Stu-par, dr. vet. med., gsm 031/671-203.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke;
Snežana Grubere, Topolsioa 61 in Mitja Verlič. Velenje. Kardeljev trg 1. 50*let skupnega zakonskega ži^ienja so praznovali; Ana in Ivan r^ovinšek Iz Ve-lenia. Stanetova c. 7: Ivana in Ivan Rak iz Velenja, Sevkova ul. 2.
Upravna enota Žalec
Stanislav Jelen. roj. 1916, Lešje 7; Antonija Škiubej. roj. 1926, Šentjanž 34; Anten Vodlan. roj. 1928, Velenje, Gesta Františka Foita 10; Ak^zij Jazbec, roj.
1927. Pemovo 21/a; Marija Bre2ovnđ(. Foj. 1916. Bočna 110; Marija Leskov^k. roj. 1932. Vetenje. Četa Borisa Kraig-herja 8^; Avguštin Cokan, roj. 1906. Breg 21; Stanislav Trontelj, ro\. 1927. Šmarje pri Jelšah, Celjska c. 33; Barbara Nadvešnik, mj. 1924. Šoštanj, Uetleče 1130; Roza Brodnik, rcij. 1910. Paška vas 9/a; Frančiška Lukner, roj. 1927. Velenje. Šaleška C št. 2,[a.
Upravna enota Žalec
Poroka:
Ivan Krivec. Žaiec, Ca/ikarjeva ul. 1, v 43. letu starosti; Ra)mund Ror^an, Vologa 3. v 59. letu starosti: Jožei Potočnik. Kaplja vds6,v44. letu starosti: Ljudmila Lah. Polzela 186. v 79. letu starosti.
CVETLIČARNA IRIS IN ■ POGREBNA SLUŽBA TfŠINA
-ifroka fMnudka «ntďiwjtv, cvet|a, Itrtftak^
ttorftvs v ctîtà Mfinoct pIsCIl« M vvC Q^olw 24 ur tfM
T*L: 03 / SM M S2, 6SM: Ml / SU • 3SI
V ponedeljek, 4. marca, smo pokopali n'àso mami, babico in prababico
LJUDMILO FURST
Iskrena hv<ila vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSIIVJENI
ZAHVALA
v 73. lelu nas je zapiisLij dra^*! oče, dedek, last in brat
ANTON VODLAN
29. 5. 792« - 2L 2, 2002
Iskreno se zahvaljujemo vsem sonxJnikom, s^>sedom prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani in nam izrazili si^žalje. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Velenje, posebej še gospiîdu Cîn^slju, dr. med., in osebju Bolnišnice Ibpolšica za dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi govorniku gospodu Semclu. Cnako zahvalo izrekatno vsem. ki sle darovali cvctje in sveče ter ga piispreniili na
njegovi zadnji pc^li.
'/ai,
njoa vst njtgfm
Ob boleči izgiibi dragega moža, očeta, dedlja in pradedija
IGNACA JESENIČNIKA
iz Velenja 2. 7.1923 - 23. 2. 2002
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjene svcče in cvctje. Posebno se zahvaljujemo osebju bolnišnice
'Ibpt)l5ica, onkologiji Ljubljana in bolnišnici Slovenj Gradec. Hvala rudarski g(">dhi za zaigrane žalostinke, pevcem, govorniku in gospodu Bizjak'u za
opravljen obred. I Ivala tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poíií
'ÁáIMJ(X*1: tenu Hmica, sinwa Marjan in Bifio z družino, hčtri Irena in Sitva z
drniinattia Ut vnuki in pramiíki
Kogar imaš rad. nikoli ue umre. h daJač jo,
a v síxm nctm ostane sv!
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage žene, mame, sestre, babice 1er prababice
MARIJE GERGAR
23.8.1933-2. 3. 2002
se zahvaljujemo vsem. ki iwm stojite ob tej težki izgubi ob strani.
Žahijoči: mtrt Šanji in osiali
Nima vsako mesto evropske prvaklnjOf kaj šele svetovne rekorderke!
Velenie io ima! Jolando Čeplak!
Klepet med potjo z Dunaja v Velenje
Doma jo je čakal regrat
Jolando CVplak in Katarin» Srehofnik. Dve vra/jÍVeÍenJám-ki. /JI rad i luilerih smo bili v ne-dvijo tako /vi» |>onosni. <I» sta »naši«. Pnii junakinja nedelj-skeua finala evropskeua pne ti-st\s\ v atletiki na Dunitju - tekla je najhitreje v /.godovini dvoranskega teka na 81K> metn»v, po/iiavila svetovni rekord in osvojila /lato mt;dal.j4) s Casotn 1:55.82, ki ua po ne<leljl /iiajo na pantet }m ru<li najmlajt^i. Dni|>a, Ksitarina Srelx^tnik. pa je v me-hi*»kem Acapuku še driii;ič v svoji knitki profesionalni kitri-eri /.nia^(»vaino dvi^njla v /rak trofejo serije Wl A.
Ko si v nedeljo, pa kamorkoli
si?c prcslavil gumh na Iclevi/or-ju, daje bil v programu le špon, poskušal samo o ich dveh Vc-lenjčankah si bil resnično ganjen.Ce.si seveda pravi! In medlem. ko Katarina nadaljuje svojo pol med /vcy.dCy ko vmes nima niti irenuika da bi lahko Rkt>čila domov,.sc je Jolanda naslednji danvmila vsvojc mesto, med svoje ljudi. Nima vsako nieslo evropske prvakinje, kaj Šele svetovne rekorderke. Ima pa jc Velenje, .folando Oeplak!
Jola, iola ...
Vsi soji hilcli in hoteli stisnili roko, jo pozdravili, povedali, kako ponosni so nanjo, želeli
avtogram. z v/kliki .lola, Jola ...pa so ji vse lo nakazali tudi listi, ki niso priSli/raven: gospe, gospodje, gospodaril ve niki, politiki, učenci, šiudenije, upokojenci ...
Zgodba o velcnj.ski atletinji ro-
jeni 12. septembra iela 1976, z dekliškim priimkom Sieblovnik je skorajda pravIjiCniL Samo ona pa ve, koliko trdega dela, garanja in odpovedovanja se skriva v.sanjskemčjisu li55,82.
Najprej se je veselila le zmage
»Najprej nisem videla casa in sem se veselila le /mage, na-lopa sem videla še rc/uliat. Dol-)escdno neslo meje po tekai^ki s I C/t. /. visoko dvignjeno slovensko /astavo sem se veselila uspeha, s kalerim jc poplaian ves trud na treningih, po katerih sem zaradi bolečin včasih celo jokala,« je dejala sloveiLSka junakinja po linalnem teku.
Jolandin tek v xgodovino
Jolanda Čeplak je »d nedelje popoldne naprej slovenska špiirtnajnibiklnja. vsedni v središču domaće in svetovne športne in p<»sel>ej atletske javnosti. R^/loiS je preprost, a večini do« sej^ljiv samo v sanjah-v nedeljo popoldne je na evropskem dv<ininskem pn'enst\'u na Dunaju s fantastii^nim tekom osvcv j i la naslov evropske prvakir\je^ obenem s Časom 1:55,82 obcut« no i/holjšala kar 14 let star re-konl nemške atletinje Christine Wactel in / velikimi črkami /a-pivaLa v svetovno atletsko /j>f)d(v vino.
Neverjeten dosežek s irdno podlago. S pet najs lie T nim garanjem, 7. velikimi d5\se:^ki v različnih kategorijah, s krajSim zastojem v napredku in velikanskim izbruhom v leuxínjem leiu. Jolanda je po novem lelu s sijajnimi dose/ki rušila zgodovinske mejnike svetovno uveljavljenih miting<ïv v ameriških dvoranah, na mitingu v (ienlu pred evropskim prvenstvom je z novim državnim rekordom dosegla šesti rezultat vseh časov na svetu, Četrtega v Evropi in drugega na svetu v leit)šnji sezoni. Obenem je v tem teku prvič premagala olimpijsko zmag(Tvalko in sveiovno prvakinjo Marijo Mu-lolo v Mwambika, hitrejšiije bila le Avstrijka Stephanie (iraf. lesen poraz v (ieniu je vabil k maščevajiju in maščevanje je bilo sladko, najslajše od modnih.
V nabilo po\n\ dunajski dvorani je bilo vse pripravljeno na avstrijsko slavje, na zmago ( Jratb-vc,aje bil lo račun brez krčmar-ja in bni^z zJaic medalje Jolanda je v velikem finalu dveh naj-lioljšiii na svelu tekla kol se je odločila žc pred stanom, lak-lično imenitno in izjemno hrabro. lekia je svoj tek, lek vase prepričane atletinje, tek. ki ga je dobrih slo metrov pred ciljem "/molila" domača ljubljenka, tek, ki gaje dohila vzadnjih me-irihz velikim srcem in močjo, ya katero niti sanui ne ve, od kod se jc V7cla v najbolj pravem trenutku.
Dolge sekujide so minile do spcrznanja, da je zares prvcu do spoznanja o svetovnem rekordu. prvem pravem svetovnem rekordu slovenske ailciike sploh.
Rekordu, kije dvignil na noge Skwenijo in («upnil .'^rlni svel. Nemara jcšc najmanj presenetil Jolando samo, ki ob vsem ve-
Skupinski posnetek s slovenskimi atteti in Športnimi funkcionarji, v pm vrsti ob Jot and i tevo Jožef Kavtičnik, predsednik Športne zveze Velenje, Homan Jaklt, predsednik A2S In Marjan
Hudej, predsednik AK Vetenje
selju, ponosu in sreči }.q stremi k novim podvigom.
Sprejemi, četitike, priznanja...
Dosežek Jolande Ceplak je zgodiwinski d<igodek za Slovenijo, še bolj za v^aleško dolino in mcslo Velenje. To jc potrdila množica, ki je v ponedeljek zgodaj p<'>poldne na Tiuwem Irgu navdušeno pozdravila veliko zmagovalko, šc večjo junakinjo.
To je potrdil :^upan Srečko Meh, ki je Jolandi izri>čil spominski zlatnik in kipec "pobi-ralkc zvezd" Cria Valenčaka. "Jolanda je ubrala zvezdo, z njo jo je ubralo ludi mesto Velenje," jc vzhičcn poudaril.
Predsednik A/S Roman Ja-
kič je dodal resnico, da svetovni aileiski rekord pač ni nekaj vsakdanjega. "Naj tudi ta rekord zdr/i Šltrinajsl let, ker pa so rekordi zalo, da se rušijo, nvij ga zruši Jolanda. In hvala mestu Velenje za podporo šiioriu," je poudaril.
Predsednik AK Velenje Marjan IludeJ je s šopkom za zlato dekle napovedal, da za 26-Ietno atletinjo zlata leta Šele prihajajo. Zahvalil se jeiudi Jolandine-mu dolgoletnemu trenerju Tomislavu Popetrovu, besed zahvale zanj ni skrivaln tudi Jolanda- "Ogromno mije pt'>nien:-lo, daje bil Ibmo te dni.ř mano na Dunaju,^ je dejala in se zahvalila tudi sedanjemu irenerju Alešu ^kohernelu. Seveda so
Tisoč rok za tisoč podpisov
njene besede zahvale dosegle tudi vse njene najbližje, prijale-Ijc...
Jořel^ Kaviičnik, predsednik Športne zveze Velenje, jc jasno ugol(5vil, da je lepo bili Velenjčan ob Jolandi. podaril pa ji je ludi priprave v vredniKli 5(10.0í)0 tolarjev, kot ji je v imenu Premo-gíwnika Velenje kipec sv. Barbare izjocil Evgen Dcrvarič.
"Naša si -najboljša si,** je vzkliknil njen reprezentančni kolega, Jolanda pa je na neko drugo vprašanje odgovorila, da je Slovenka in da bo Slovenka ostala.
Kmalu /a sprejemom v Velenju soji sprejem pripravili ludi pred ljubljansko mesino hišo. Lepe čestitke in zelje so dopol-
O ,|<»bndi je hilo že veliko m* pisanega, vdiko povedane^n. Ne vem pa. če je hilo i^e kje de* nimo to, da sije od vseh dobrot, ki hi sijih lahko privoščila, ko Je prišla domov; naj]>olj zaželela skledo regrata. In če smem, meni jehila najixilj simpatična listi hip, koje na ^pnišanje. kdo je vanjo na poti do zmage najbolj verjel, sa nio/.a vestno ikÍ^o-vorila, daje Inla to ona sama» Na nekaj vprašanj je odgovorila tudi nam. Ýx med pi>tjo. Z Dunaja domov. Danes se nam zdijo vprašanja lako obrabljena. Danes bi jo spraŠevaU najbrž drugače.
#	Kako xf€ vi sami </(fzivfJaÍi svoj sanjski tek?
»V dvorani je bilo noro vzdušje, zato, ker je bilo lam zelo veliko velenjskih in ccljskih navijačev. Kosem lekla mimo tribune, kjersosedcli, predvsem v zadnjih 5i) metrih vsakega kroga, sem po celem telesu čutila mravljince. Hvala vsem
#	Vaša največja tekmica je tiita Orafova. Kaj menite o njej? .iii Jrugače: kako xe razume/a? »Prej sTa se kar dobro razumeli, zdaj, koso se začele lekme, pa ni več lako. Č estitali sva si, kaj več pa se nisva menili.«
0 O cetn raztniŠijat^^ ko tečete? Sploh o čem razmišljate? »Na loku na Dunaju nisem razmišljala o ničemer, razen zadnjih 50 metrov, po tistem, ko me je prehitela 120 metrov do cilja, sem si dopiu'ediilarpfwku-si še! Priibaj Šel Trdo si trenirala, velikost irenirala, dobra si.. Pomagalo je. Zadnje iri metre sem jo prehitela.«
#	A/e in kdaj seje začeh va.^a ai-ietska pot? Se nionia še spomni-Uf hJo vas je pnič pripeljal na aJ-ietske sterje?
»Začela sem v Šoli, v sclekciji
s trenerjem Maiijem Molnar-jem, poiem sem šla v atletski klub in 12 lei tivniralapnTomiv lavu Popeirovu. leta 1WJ pa ^m začela sodelovali z Alešem Škobernetom in z njim delam Še zdaj. Ampak veliko meje naučil, mi pt)kazal prav Tomislav Po-peiru in v tem uspehu se skriva ludi veliko njegovih Zîislug,« % 7. vami je hii ttuli na Dtmoju.
ttJa, od petka. Nepozabno je bilo. Vsi 80 peli himno, vîîi jokali...«.
e Kdo je vvaa najbolj verjel in Še verjame? Moi Aleš? Trener? Prijatelji? Sorodniki? »Najprej verjamem sama sebi, verjame moj mo;^. verjame dru?ina,verj<imejo prijatelji
#	Veliko se v zvezi z vami f*ovf>ri o tem. kako ft/ixtveni s(e in o /etn, da hi iahko brez iefav s/o» pili tudi na modne brvi v vlof>i manekettke. Sfe ravnišljtdi kdaj o tern?
»Ne. ne in Še enkrat ne. Za lo pa nisem. Meje lui sram. Mije fui nerodno.«
#	Kaj po porečeii; na fisio, da vam in vašemu motu (irki pih-ntijajo drzavljansivo? »Ostanem v Sloveniji.«
e^-^j ^^ Zfičei^a Qíieíska sezona na prostem. Mi od vas spet vdi-ko pričakujemo. Taki pač smo. Kaj pa pričakujete vi? »Caka me še cnn dvoranska ickma, v soboto v Glasgowu, 'lekla bom 15(10 metrov. Potem grem za dva tedna na priprave v Avstralijo, se bom malo umirila. tekmovali začnem spet junija. Upam, da Iwm tekla tako dobro kol sem v dvorani. M<y ram pa najprej dobro trenirati, »odlaufai« pn'O tekmo, polem pa se bo videl(3, kaj bo s ťor-mo.«
■ Milena Krstić • Planine
Župan Srečko Meh je Jofandi izročii spominski ziatnik in kipec "pobiraike zvezd" Črta Valenčaka.
nili ludi z bolj otipljivimi priznanji. Slovenska ailctska zveza sc je Icltw prvič odloČila najboljše nagradili in lako je Jolanda za svetovni rekord pix.'jcla .^00,000 in za naslov evropske prvakinje 350.i.)(n) tolarjev, l^O.ODO pa jih je primaknila ludi trenerju Alešu Š kob e me lu.
Je ob vsem tem sploh vredno
poudarjali, da je Jolanda Avstrijo zavila v črnino, še manj vredne omembe pa so nešp<'>ri-ne. nesramne in nizkoine izjave užaljene avstrijske možače. ki jo je Jolanda premagala v neposrednem in poštenem dvoboju na atlet.ski stezi.
■ Janez Plesnik, foto: Stane Vovk, Boris Zakošek