List 44. f «V * L « # Tečaj LYIII « i / na po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnitovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. j trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 2. novembra 1900. Krek V Susteršič. Zdaj so znani že skoro vsi kandidatje za prihodnje državnozborske volitve na Kranjskem Narodna-napredna stranka bo kandidirala v Ljub Ijanigosp. dr. Ivana Tavčarja namesto gosp. Kušarja, v gorenjskih in notranjskih mestih dosedanjega poslanca te skupine gosp. dr. Andreja Ferjančiča, v dolenjskih mestih in trgih gosp. Ivana P1 a n t a n a namesto odstopiv- šega gosp Šukljeta Ivana Božič notranjskih kmetskih občinah gosp » v kmetskih občinah ljubljanska okolica Vrhnika-Litija-Velike Lašče-Ribnica gosp. Jos. Lenar a, v kmetskih občinah Radeče-Mokronog-Trebnje-Žu čič žemberk-Kočevje gosp Jos Zupančiča v kmetskih občinah Novomesto-Krško-Metlika-Črnomelj gosp. Antona . kuriji pa gosp. Luko Jelen ca. v Globočnika, Za gorenjske kmetske občine še ni določen kandidat Katoliško-narodna stranka kandidira v kmetskih občinah vse dosedanje poslance dotičnih okrajev, namreč gosp. Ivana Ven ca j za za ljubljansko okolico Litijo- Vrh-nikc-Velike Lašče-Ribnica, gosp. Frana Po v še t a za Ra- deče-Mokronog-Žužemberg-Trebnje-Kočevje, gosp. Viljema P fe i fer j a za Krško-Novomestc-Metliko-Črnomelj in Jos. Pogačnika za gorenjske kmetske občine. Kandi datje za mestne skupine, ki bodo itak samo didatje » Zahlkan « se naznanijo pozneje Mej kandidati ni več dosedanjega zastopnika splošnega volilnega razreda gosp. dr. I. E. Kreka. Na občno začudenje je razširjeni volilni odbor sklenil, naj mesto njega kandidira gosp. dr. Ivan Susteršič. » Slovenec ÍC je minolo soboto utemeljeval to pre membo v kandidaturi na način, ki ni nikogar zadovoljil. da gosp. dr. Krek ni hotel na noben , da je nujno potrebno, Slovenec trdil način prevzeti kandidature, češ da ostane doma in se popolnoma posveti znanstvenemu ter organizatoričnemu in agitatoričnemu delu doma. Nasproti temu pojasnilu je treba samo opozoriti, še ni bilo, ker da pred nekaj tedni te „nujne potrebe" je tedaj vodstvo katoliško-narodne stranke sklenilo z drugimi poslanci vred kandidirati tudi dr. Kreka. In menda , da je ta nujna potreba na se ne motimo, ako rečemo stala šele tedaj, ko se je izvedelo, da kandidira tudi gosp. dr. Tavčar. Javna tajnost je, da se dr. Šusteršič udal pritisku svoje stranke, da je ta od njega zahtevala to žrtev in dr. Krek se je umaknil le, da pride dr. Šusteršič v drž. zbor. Tudi mi, ki sicer nismo pristaši dr. Kreka obža lujemo, da se je ravno on umaknil. Gospod dr. Krek je poštenjak brez madeža j popolnoma nesebičen človek > ki žrtvuje vse, kar ima in samega sebe za svoje prepri čanje. Vrh tega je brez dvoma resničen prijatelj delavskega stanu, socialist iz prepričanja in zatorej najbolj poklican, da ga njegova stranka kandidira v peti kuriii. Prav ker spoštujemo gosp. dr. Kreka » pa moramo izreči svoje začudenje, kako je mogel ravno on priporočati za svojega naslednika v peti kuriji gosp. dr. Šu-steršiča, ki je vender odločen nasprotnik vsacega soci- zagovornik najstrožjega alizma in ravno tako odločen konservatizma, kakor je to sam povedal na nekem javnem shodu. Po naši sodbi ne sodi gosp. dr. Šusteršič za kandidata v peti kuriji. Ôe ga njegova stranka na Dunaju potrebuje, naj ga kandidira zopet v njegovem prejšnjem Ta prememba je provzročila neko senzacijo, in tudi volilnem okraju, saj ima za ta okraj kandidata, ki nasprotniki obžalujejo, da je odstopil gosp. dr. Krek ter ga poizvedujejo » dr. Šusteršiču. kaj ga morala stranka v interesu svoje lastne reputacije odstra napotilo, da se je umaknil gosp. niti. Ni pa prav, da se je moral umakniti gosp. dr. Krek » zlasti ne, ker je gosp dr Krek po svojem znanju dosti * bolje sposoben za poslanca, kakor marsikateri tistih go spodov » ki jih hoče katoliško-narodna stranka poslati Ogrska. prav Živahne razprave ogrski Vladi poslanski zbo imajo zdaj predložila načrt zakona gled na Dunaj. poroke nadvojvode Franca Ferdinanda z grofico Chotko Naš namen ni, baviti se z osebo gosp. dr. Šuster Nadvojvoda je naš bodoči cesar, se je pred poroko moral odpovedati za svojo ženo in za vse bodoče otroke vseh pravic šiča ali kako osvetljevati njegove vrline in njegove sla- do cesarskega prestola. Po rodbinski postavi velja za bosti i to pa priča ves način njegovega dosedanjega jav člane naše cesarske rodovine, namreč tistim dovoljeno se nega nastopanja in vse njegovo delovanje, da on ni mož, kateremu bi se smelo poveriti zastopstvo pete kurije, ker je on poosebljena negacija tistih stremljenj, za katere gori ogromna večina volilcev te kurije. Splošni volilni razred je bil ustanovljen v prvi vrsti za delavski stan in najmanj, kar se sme od kake stranke zahtevati če ne poročiti z neravnorodnimi. Vsled tega se zahteva, naj se na Ogrskem potom postave uveljavi prej omenjena odpoved nadvojvode Franca Ferdinanda. Toda ta odpoved je naletela na Razne stranke zagovarjajo stališče, da nasprotuje ta veljavnim ogrskim zakonom, da je nadvojvoda povsem i je to, da kandidira v tem razredu moža, ki je odpor, odpoved praviloma poročen, njegova žena kralj prestola. Stvar se utegne prav zanimivo razviti in se ni ču če postane ogrski kralj, da postane tudi njeni otroci pa imajo vse pravice do i diti če se razširj govorice, da se misli nadvojvoda tudi sam delavec vsaj mož, ki stoji delavcem blizu. Katoliško- sam za svojo osebo odpovedati vsem pravicam do krone narodna stranka je svoj čas sama stala na tem stališču čas hotela v peti kuriji kandidirati delavca in svoj Vojna na Kitajskem. Najnovejše, kar imamo za- Gostinčarja. Zdaj beležiti s kitajskega vojnega pozorišČa, je pogodba, katero sta pa je vrgla vse tiste nazore in vsa sklenile med seboj Anglija in Nemčija. V tej pogodbi sta se „samostojnost tedanja načela med staro šaro in postavila advokata vele- obe državi obvezali med seboj, da hočeta varovati konservativnih in antisocialnih nazorov za kandidata delavskemu stanu, za kandidata proletarijata. To je tako po-stopanje, da se ni prav n;č čuditi, ako smatrajo to verni Kitaja" in svobodo mednarodne trgovine na Kitajskem. Razni angležki listi se veselijo te pogodbe in pravijo j da ta po- in požrtvovalni somišljeniki katoliške narodne stranke godba največ deîo lord Salisbury-ja, načelnika angležke vlade, kajti ta pogodba se ne bode omejevala samo na Kitajsko, marveč bode velopomembna i za bodočnost v raznih delih za pravo provokacijo delavcev in če se naj krščanskosocialnih delavcev čuje želja, sterš^č umakne iz pete kurije v kmetske občine in se v peti kuriji zopet kandidira gosp. dr. Krek. zlasti iz vrst sveta. Ta angleška vest je namreč migljaj, kakor da hočeta se dr Šu- odslej veliki germanski državi nastopati poslej skupno, naj dokler ni dosežen veliki cilj vseh Germanov, nadvladati ostali svet Ruski listi pa, dasi je ruska vlada baje pritrdila tej pogodbi v vseh točkah, se ne izražajo z zadovoljstvom njej. Pišejo marveč, da je ta pogodba prazna fraza, o ko trdi, da hočeta Nemčija in Anglija varovati samostojnost Ki- Politièni pregled. taj ske, kajti nikdo namreč ne preži toliko po tuji po- Notranji položaj. Odkar se začelo volilno gi- sestvi, kakor baš Nemci in Angleži. Kar se tiče pravice svobodi v mejnarodni trgovini, je baš to točka, s katero banje, je zanimanje za splošni politični položaj stopilo popolnoma v ozadje. Ministrstvo ima zdaj najlepši mir, ali dolgo hočeta ti dve državi v prvi vrsti terorizirati druge. imamo izkušnje. V resnici to idilično življenje ne bo trajalo. Tisti, vidijo malo dlje, tem proti Rusiji, je pa ta pogodba obrnjena kateri „velepošteni" Angleži očitajo nepošteno kakor do konca svojega nosu se že bavijo z vprašanjem, kaj politiko na Kitajskem. A Rusija ne namerava za stalno anek- volitvah zgodi. da se po kega poljskega politika, V tem • oziru je značilna izjava ne jo je zadnje dni objavila n Neue freie Presse". Ta poljski politik je mnenja, da se desnica ne sme obnoviti, nego da se mora v bodočem državnem zboru iz tirati niti Mandžurije, a biti mora baš v tej severni pokrajini na straži proti poželjivosti onih, katerim je integriteta Kiîaja fraza. Mandžurija spada že dolgo pod sfero ruskih inte-esov in to morata upoštevati Nemčija in Anglija. Vlada Severne Amerike hoče pritrditi pogodbi razun treh točk, ki bi lahko provzročiie velike zmešnjave. Na cesarski palači v Pe bodoče koalicijske državnozborske kingu veje zastava grofa Waldersee-ja, a o tem poslednjem da se ustvariti nova koalicija raznih strank brez Cehov, in mora na mesto Kôrberjevega ministrstvo vsesti novo parlamentarno ministrstvo, vzeti večine. To pač ugaja Poljakom in levičarjem, a če se bodo ti načrti uresničiti dali, je jako dvomljivo. Državnozborske volitve. Volilno gibanje je v polnem razvoju. Tu se izdajajo volilni oklici, tam se sklepajo kompromisi, drugod se vrše zborovanja in se pobijajo kandi-datje. Doslej je najznačilnejši pojav kompromis mej klerikalci in mej krščanskimi socialisti na južnem Tirol&kem, Ta kompromis se je sklenil za hrbtom barona Dipaulija in je tak, se poroča, da je nevarno obolel. Grof Waldersee pravi, da smatra vojno za dokončano, in da se lahko prično mirovna pogajanja. Vender pa so baje poslaniki preložili dogovore za mir. Mesto Paotingfu v središču kitajskega cesarstva so za- sedle mejnarodne čete po hudem odporu od strani Kitajcev. Paotingfu je sredotočje vse kitajske trgovine, a je bilo tudi glavno zavetišče boksarjev. V Kantonu, južni kitajski pokra • • • jim se širi ustanek proti iztočni reki. V Peking je došel da je Dipauliju nemogoče kandidirati na južnem Tirolskem. nov angležki poslanik Satow. Rusija je vzela iz Kine zopet Ta kompromis, s katerim se je poravnal prav proti Dipaulijevi osebi naperjeni boj, je hud moralen udarec za Dipaulija. 22 000 mož svoje vojske. Mej nemškimi vojaki se širi sicer dobil drug mandat, a njegov prestiš bo način zelo trpel. na Ta vsak Deželni zbori se torej letos vender še skličejo tifus, med Japonci pa kolera. Francozki poslanik Pichon je obolel, kakor poroča v Pariz Li-hung-čang, kateremu poročilu pa v Parizu ne verujejo, ker Pichon sam o tem ni nič spo- pa prihaja poročilo, da namerava ki- v • i rocil. Preko Singanfu in tajski dvor se zjediniti z Rusijo, in da se nahaja mej obema sicer pred Božičem. Vlada je o tem že obvestila vse deželne že več časa pogodba, kako preprečiti nakane Nemške in An- odbore Toda zasedanje deželnih zborov bo trajalo malo gležke, gredo za razkosanjem cesarstva. Prvo je, kar kani časa, kajti vlada jih je klicala samo v namen, da dovolijo kitajski dvor, zvoditi nemške in angležke čete na sever, kjer budgetne provizorije in odobre zakonske načrte v deželnih jih pokonča ojstra in nezdrava zima. Vrhu tega organizuje dokladah na državni davek od žganja. dvor skrivaj za ta čas veliko vojno, da uniči vse, kar )e nasprotno kitajskim interesom. Radi tega jemlje Rusija svoje čete urno domov. A ruski in kitajski prvi poveljnik sta se že združila, da dovoljujeta drug drugemu prosto gibanje čet po železnicah. 13. Za rudo- in premogokope naj se ustanovi staln rudniški nadzorstveni odbor. Po večjih mestih naj se uvedo občinske pcsre 14 dovalnice za delo. 15. Prepove naj se „truk" Zavarovanje. Zavarovanje bodi urejeno po deželnih in državnih zakonih in načeloma obvezno. Za obvezno zavarovanje II. slovenski katoliški shod in obrtnost. proti požarom naj se ustanove deželne zavarovalnice z (Konec). Delavski stan. monopolom j zavarovanje proti toči in živinskim boleznim Delo dolžnost in splošno premoženje vseh zdravih ljudi in ne sme postati žrtva oderuštva in izse-savanja, kot se sedaj mnogokrat godi. 2. Država je dolžna po zakonodajstvu in po upravi braniti pošteno delo in je namenu primerno organizovati, naj prevzame država. Zavarovanje nižjega ljudstva, kmetov, obrtnikov delavcev, pomočnikov in poslov za slučaj bolezni » » za ne zgode î onemoglost in starost naj se vrši s prispevki dr žave, dežele > mest j občin » delodajalcev in delavcev. da je obvaruje krivičnega izsesavanja, in da zagotovi vsakemu delavcu njegovemu delu primerno pravično plačo. . Otroško delo po tvornicah se mora odpraviti, bolniške blagajne naj skladajo delavci sami svoje prispevke in jih sami upravljajo pod nadzorstvom deželnih uradov. Ženske bolniške blagajne naj so ločene v te tudi delodajalci plačujejo tretjino. Bolniška podpora žensko delo omejiti na ženska primerna dela pravljajo moškemu delu konkurence. 5 ne na znašaj najmanj toliko, kolikor delavec zasluži. Zavarovanje proti nezgodam naj Ponočno delo se dovoli onim podjetjem, ki iz tehniških vzrokov dela ne morejo pretrgati. in otrokom bGdi nočno delo prepovedano. Ženskam delodajalci; uprava bodi jednostavna, naj voli vsaka dežela svoje zastopnike, ako združenih. plačujejo upravni samo odbor več dežel 5. Ob nedeljah zapovedanih praznikih mora vsako delo počivati. Počitek trajaj od sobote do pone deljka celih šestintrideset ur deljah dati počitka, Će pa ni mogoče ob ne naj se odloči šestintrideset ur mej tednom v počitek, vender tako, da ima vsako drugo ne deljo delavec prost dan. Uvedi se po razmerah najvišja neprestopna de svrho zavarovanja za starost naj se ustanovi deželni zavod. Za starostne rente naj plačujejo delodajalci, delavci in država. Socialne naloge avtonomnih zastopov. političnem oziru se vedno »bolj povdarjajo avtonomne pravice narodov, dežel, občin in posamnih stanov. To znamenje zdravega napredka. zavestjo samo lavna doba; in sicer pri vseh rudo in premogokopih in upravnih pravic mora pa rasti tudi zavest važnih dolž pri vseh strokah, koder se mehanično s stroji v velikem nosti ki so jim podlaga. prvi vrsti stoje tu socialne producira, vzlasti pri težkih in zdravju škodljivih delih, dolžnosti. Le tisti samoupravni organizem, ki bo zmanj osemurni delavni čas; pri mali obrti, rokodelstvu, trgov- Seval socialna nasprotja, branil slabejše proti močnejšim » stvu pa deseturna delavna doba. duševno in gmotno dvigal nižje stanove, bo sposoben v Zakonito naj se varujejo delavci, ki izvršujejo smislu pravičnosti m pravega napredka rabiti svojo po svoji volji in vesti razne mandate. 8. Uvedejo naj se razsodišča sestavljena iz delavcev in delodajalcev 8. Skrbi stanovanja. V samoupravo Socialne naloge samoupravnih zastopov so dveh vrst. » naj naj to razsojajo v vseh spornih točkah, se delavcem za zdrava in primerna svrho prvo vrsto spadajo splošne socialne naloge Avtonomni zastopi, vzlasti občine in dežele so ustanovljena društva podpiraj dolžne skrbeti za izobrazbo ljudstva v najširšem pomenu, vzlasti naj vstanavljajo strokovne rokodelske, kmetijske dežela in država z zakoni in doneski. 10. Plača bodi tako urejena, da more vsak delavec nadaljevalne » trgovske î gospodinjske šole ; skrbe naj za pošteno živeti tudi z družino. Vsak delavec mora imeti pouk i s katerim naj se spopolnjujejo, oziroma na novo pravico, da napreduje pri delu in se mu plača primerno uvajajo domače obrti; podpirajo naj ljudske knjižnice in zvišuje. Delavec imej pravico do gotovega deleža pri poučna predavanja. čistem dobičku. Avtonomni zastopi naj krepko podpirajo gospo-se odpravi povsod, kjer je darsko zadružništvo. Povspešujejo naj ustanavljanje Raif-nevarno, ali kjer ob neugodnem času vsled njega delavci feisnovih, kmetijskih, obrtnih in stavbnih zadrug s tem, 11. Akordno delo naj nimajo zaslužka. 12. Strogo naj se nadzorujejo vsa podjetja glede da jim dajejo primerne denarne podpore, da jim poma potrebnemu kreditu, jim prepuščajo svet za sta gaj o na varnost življenja in zdravja; zato naj se pomnoži višča ali poskuševališča ali jim sami pod ugodnimi po obrtno nadzorstvo po dejanski potrebi. Za delavke naj goji zidajo zadružna skladišča. se nastavijo obrtne nadzornice. Obrtnim nadzornikom Za zdravje naj skrbe avtonomni zastopi vzlasti naj se pridele tudi delavci, katere naj odškoduje država. w tem, da strogo nadzirajo stanovanja, pomagajo delavski m stavbnim durštom, ustanavljajo kopališča, snujejo ali pod ljudska zdravilišča proti jetiki, pijančevanju m pirajo država naj ponovi v državnem zboru zakonski načrt za omejitev pijančevanja. d) Ustanavljajo, oziroma podpirajo naj ljudske pisarne. Ustanavljajo naj posredovalnice za delo in stanovanje delavcem in skrbe naj za brezposelne delavce. oskrbljujejo vsa taka pod- Ob mejniku stoletja. Vizija. Žiga Laykov Mozirski. lastni upravi naj Per asp era ad astra jetja, ki služijo splošnim potrebam: vodovode, elektriške in cestne železnice, tržišča, klavnice itd. Polagoma ginevajo sence umirajočega stoletja. Hud tem smislu konkurenčni boj bije človeštvo j krut boj za svoj vsak naj skrbe da tudi mali rokodelci lab ko uporabljajo danji obstoj. Minole so idilične ure mirnega rokodel-strojne sile; na svojih posestvih naj skušajo z vzglednim skega proizvajanja. Obzor življenja napolnjuje težko du- gospodarstvom vzlasti z umnim izboljševanjem buditi duha pravega napredka šeči zrak, gosti dim premoga in ropot nikdar mirujočih strojev. Temne, razpenjene valove drvi in vali razburjeni Pri svojih denarnih zavodih naj skrbe, da bodo veletok časa naprej. Gromoglasno šumi in buči hudo v pomoč tudi nižjim stanovom glede na varčevanje urni naval m d v valov rohnenju in viharja a gubi se posojila ; dobiček naj porabljajo vzlasti v socialne namene, bojni klic obupno borečega se človeštva. Kam hitijo va ložje izvrševanje socialnih namenov naj si lovi? ustanovi vsak avtonomni zastop kateri naj se volijo ali pokličejo tisti. svoj Kam hrumi tok, razburkanih voda? Neuganljivo Pojedinec predočuje si v tudi socialni odbor, v se praša množica: Kam? strokovnjaki in .živih slutnjah in sanjah izliv, nikdo pa konca in kraja katerih se tiče socialno delovanje. Vrh tega naj se ne pozna. Megla in mrak nam zastirata oči. Skrivnostno osnuje točen statistiški urad v temnih senčnih obridih leži pred nami zehajoči grob za lastne uslužbence : drugo vrsto spada skrb avtonomnih zastopov bodočnosti, grozno brezdno, kamor se bodo kmalu valovi sedanjosti razlili, komor jih biča razkačena nevihta. On- obroke. Skrb za pravično plačo in primerne plačilne stran te odprte globine prostira se bodoče stoletje. Vzki- peči valovi uspel5 se bodo čez visoke robove, preplavili Dober delavski poslovnik. Delavski odbori kot zastopniki delavcev. široširno ravan nove dobe in mogočno vrvenje in drvenje bode vzdramilo m oživilo novo stoletje. Sedaj vlada v Skrb za stare m onemogle delavce in njihove teh pokrajinah še smrtna tišina. Samo bledoškrlatni svit rodbine. Skrb za zdrava stanovanja. v daljnem izhodu oznanja sijajni prihod jutranje zore i aove dobe. Rahločutna duša nadeja se, sluti in koprni. Kmetijske raznoterosti. Kako krasno in jasno slika vzbujena domišljija bodočnost ! Presenečeno oko se divi vzhajajočemu sclncu svobode, blišču prihajajočemu solncu bodočega veka v zlatožarnem » Razstava zimskega sadja v Parizu se je otvorila 311 m. naš zamaknjeni razstavi bo zastopana tudi naša dežela, kajti kmetijska duh sluti Na družba je poslala 18 zabojev najlepšega namiznega sadja za kranjsko skupino, ktero priredi družbeni ravnatelj gosp. Pire, ki se je 25. t. m. odpeljal v Pariz. Vso avstrijsko skupino slavovenčano zmago svetlobe nad temo; očem se blišči ob tolikem žaru in čaru, ki jasno obsipa pusto in tožno bojišče življenja. Ob mejniku dveh stoletij gledamo bodočnost jed- priredi c. kr. avstrijsko pomološko društvo pod vodstvom pred- nega in minolost druzega v zornem svitu nove dobe in sednika g. grofa H. Attemsa, kteremu pomagajo nekteri od- molče strmimo v grozno nasprotje med tarečo temino borniki, med kterimi je tudi družbeni ravnatelj. c. kr. Za vinogradnike. Deželna vlada razglaša: Po razpisu poljedelskega ministrstva z dne 31. avgusta 1900 prošlosti in solnčnojasnim dnevom prihodnjosti. V tešilnem pozabljenju medleč, zagledamo velečastni preobrat vseh i št. 22.421, se bodo spomladi 1901 iz državnih trtnic odda- stvarij, a premagamo od mogočnosti m mnogobrojnosti jali řeznice (ključi) in korenjaki (živice ali bilfe). Oddajali se vedno iznova pojavljajočih se prizorov sklene se za hipec bodo praviloma proti plačilu tarifne cene, samo izjemoma v jn najbistrejše oko. Navajen na motni mrak našega mo- posebnega ozira vrednih primerih tudi brezplačno. Cene so nastopne : Za vsakih 1000 reznic po 4 K. 2. Za vsakih 1000 korenjakov po 10 Tisti, ki žele dobiti takih trt, naj se do decembra 1900 zglase pri občinskem uradu ter dernega življenja, odvrača se pogled od mamečega bleska bodočnosti. Zdramili smo se iz sanj. Zvedrilo nas je megleno- povedo tudi, kakšne vrste in koliko bi jih radi prejeli. Pozneje vlažno ozračje sedanjosti. dospele prošnje se ne bodo uvaŽevale. Trte se oddajajo samo Solzna dolina za to, da se ž njimi zasede svoji vinogradi, zlasti matičnjaki, in vsaka trgovina s trtami, prejetimi iz državnih zalog, je dolga » strašno dolga in daleč je kar najstrožje prepovedana. Končno se omenja, da zaloga korenjakov znatno manjša, nego ona reznic, da se bodo mogle še do kraja. Silno težka in naporna hoja nas je utrudila, do smrti utrudila. Grom bobni in strela šviga iz oblakov. Vik in krik zategadelj tudi trte odkazati v primernem razmerju množin, doni nam na oho. Plamteč žarek pretrga noč življenja. so v državnih trtnicah na razpolaganje. Grozen prizor! Moderna Golgata odpira se pred našim srepim pogledom. Zahtevajoči klic po kruhu in svobodi » • razlega se po široširnem svetu. Gromoglasno odmeva ta divjem bolu ne krči srce, čuteč nezakrivljeno bedo i vsemirje drameči klic. Glej nepregledno tolpo trpinov, prokletstvo življenja jih z železno pestjo tare? Ne varajte se, Vi gojenci krilate sreče! stotisoč jim je tilnik stesnilo, beda vtisnila jim je svoj pečat v glavi armadi bede in glada ostaja nov uporen duh » ki nagubano čelo. Blede in ozke ustnice rahlo trepečejo. Prodira gorka molitev ali peklenskogrozna kletev iz dna obupa jočega srca? Brezštevilna je množica vodila v temini. Zastopan î ki tava brez tolažila in vsak stan in vsaka starost. Tukaj se upira siv starec na beraško palico, poleg njega SpOft^ XAÉfe^DH^Kp1 , gro.jPJ(f ÉLMM^Bb IMM m I ITI Bmfl stopa šibak, nedolžen deček tam nudi mlada, nesrečna žena plakajočemu dojencu vela prsa. Tukaj mož, ki mu je krivica z gorjupom in strupom napolnila kelih življenja ; tam v grehu in zločinu osiveli hudodelec, živo pričajoči vzrok modernih odnošajev. > J^hEBI^UDmE -wmrv)! ✓ ^ * 1 ' ďHB D^^BI FJvSl^ 3* v ^ % * *-JÍ ^»sSt^BHLIi. I?®®? Nebrojno je krdelo, strašne so žrtve naše civiliza-cije. Tisočletja stara omika in prosveta je bila poznana, da ta svet, ta prelepi svet pretvori v žalostno dolino reve in bede, tog in nadlog. Evo t žrtve človeštva, heka tombe človeškega napredka! daleč, daleč smo prispeli ! Izvili smo se železnim sponam suženjstva, postali smo svobodni državljani. Izpe- so nas velevlasti pod stvovala nas civilizacija vzele svoj mogočni ščit. Napredek naš gorostasen naša omika in olika stane mnogo, mnogo žrtev, kajti jednakost je nemogoča, nezmiselna. Odkar ima „človeški rod po zemlji hod" bili so bogataši in reveži, mogočni in pod ložni, srečni in nesrečni. Mi jih nismo pozvali na svet i mi jim nismo ukazali, da se rodé! Smo mi zakrivili S . njih nezgodo, njih zlo usodo? Mar naj delimo iz človekoljubja? Mi njimi vašo varno streho zgolj hočemo živeti in uživati srečo in radost življenja! Mi smo nedolžni, če oni trpe! Kdo se bi nas usmilil » ako bi nas pahnil krut slučaj v brezdno revščine in siromaštva i kdo nas rešil, ako se razbije naš čolnič ob skalni rti in nas pogoltne deroči vrtinec? Nam je sojena sreča in radost, kdor pa je nesreče sin, rojen pod nezgodno zvezdo", temu pomagaj dobrotni Bog ! - ^'IjiMp /JiE . -A - - - i:*jpjL pJP ^Mr < IBhHB 1 " * - H^V^c ■ jr flptjKH!,InF 9 H jëbu KJ m k U?! Istinito občudovanja vredna je ta filozofija samo- » tolažbe vesti, velepomemben ta fatalizem tistih ljudij, Tako je bilo in tako bode tudi zanaprej. Vi glupi blazneži, kedo Vam pa jamči za to ^Btiófn I SjfflRl , .h bode vse nespremenjeno ostalo v starem tiru? i r da tajno šepeče v vsako uho nov zveličevalni e\angelij. možganih razdedovavcev sreče rodile so se vselej velikanske, svet preobrazujoče ideje. Ne vem i kaj me tako globoko dirne, ako srečam katerega teh nesrečnežev, ne vera, kaj mi razburja glo bočino duše kadar zagledam ob stezi potrto postavo trudnega î nesrečnega bitja. Iz srepih očij štrli mi nas proti hudo očitanje in dozdeva se mi, da na bledih ustnicah trepeče vprašanje: 9In nič vam bujno ne greni življenje Ko mori nas beda in trpljenje?" » i Dobro vem, da vzbuja tuje gorje često naše sožalje kako dolgo traja ta blagi čut? Ostavši kraj nezgode Toda srce nam je zopet hladno. Globlja miselnost i nego brezčutje. In uprav v človeku brez-ta brezmiselnost y mu bode v pogin in pogibelj. Nekoč bode kvišku planila četa nesrečnežev, vsi za jednega in jeden za vse in zahtevala bode jednakost pravice oživanja za vse, zahtevala srečo življenja za vse. Pojavil se bode grozovit prizor, kateri bode nalik vse podirajočemu in vse rušečemu po- tresu, trosil naokrog smrt in pogin Strašno doigrana žaloigra upisala bode v knjigo zgodovine svoje krvave čine. duhu gledam burni naval razljučenih tolp. Srd » in črt žari v obrazih, razmršeni lasje plapolajo v vetru žilava desnica vfhti krvorosni meč. Zemlje tlak se trese pod petami orjaških čet, nebrojnih krdel. Nevihta rjuje burja tuli in vsipa se svinčena 9 toča i strah m propast se v bledih licih slika in srce burneje utripa ; plamteča zibelj svod neba rudi, smrtne rane zevajo in zemlja pije svoje dece kri. Izginilo je človeštvo, srd osvete vodi divje čete, omika in stara civilizacija ležita v prahu, povsodi sip in razvaline. Solzna dolina postala je krvava dolina. Ali sem vas morda ustrašil, slikajoč Vam sliko bodočnosti s pretemnimi bojami? Oh, ne vem, ako Vam bodočnost še groznejše po dobe ne razgrne t Samo čuvaj nas, dobra osoda, da ne bi bilo treba onim nesrečnežem si priboriti svoje življensko pravo na polju, kjer si neizprosna Morana izbira neštete žrtve. « ^ > Kako dolgo že traja ta boj, ta orjaški boj za jed- Hladne krvi stopajo izvoljenci sreče čez razkosana nakost pravice uživanja sreče življenja? Tisočletja se že trupla v življenskem boju padlih bratov in sester in bije in vse dobe kulturne povestnice odmevajo od njego- smrtnobolestni klic na pomoč ne najde nikjer odmeva. vega orožja. V bajnem, starodavnem veku ima svoj skriti > Cesta življenja je pcsuta z nesrečnimi mrtveci in svareč jZVor in na sleharno stran zgodovine človeštva je opi „memento" ta prizor „molče trobenta". sala ta silna vroča borba s krvavimi črkami svoje In ta teptana in psovana « prezirana in zatirana smrtnonosne čine. Bojišča pokriva brezštevilo neustra bitja, bledih lic in udrtih očij, mar ne čutijo in kakor mislijo šenih bojevnikov in v vekov veke bode seval neminljivi mar ne upa in hrepeni tudi v njenih prsih slave svit istih, ki so kot junaški mučeniki izdihnili. človeško srce? Ni mati priroda tudi njim položila v Mogočne, velečastne postave vrstijo sa pred moja ta srce kal sreče, radosti in blaženstva? Ali se jim v dušo. Kakor gorostasen velikan stoji pred menoj Pro pravi mučenik luči in svobode. Čuden pomen leži Prošnje za vsprejem v podkovsko šolo naj se do metej, v tej bajki o Prometeju. Ali so morda starodavni rodovi 15. januvarja 1. 1901. pošljejo vodstvu podkovske šole v slutili, da se bode njih Prometej v pozni, pozni dobi v Ljubljani. potomcih stotisočkrat, brezštevilnokrat pojavil? Šola bo trajala do konca junija 1. 1901. zdaj ad astra Divji boj buči in razsaja naprej čez drn in strn, Kdor dobro prestane preskušnjo, more po postavi v jasni višini, zdaj v temni globini. Per aspera lz 1873- dobiti patent podkovskega mojstra: brez pre- skušnje pa sedaj nihče ne more postati podkovski mojster. Stokrat je zmagala pravičnost in z lavorvencem Nauk v podkovski šoli brezplačen » učenci mo okitila zastavo svobode, stokrat pa je bila premagana reJ° skrbeti le za živež in za stanovanje ter za potrebne in izdana, njenih boriteljev hrabri broj poražen in po- šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo končan in vihrajoči prapor v blato poteptan. * * * Noč je priplula in razprostrla svoja temna krila nad bojiščem življenja. Vse povsodi ostajajo novi boritelji za pravico in resnico, za luč in svobodo za blagor poteptanih bratov- trpinov. Mogočno število tistih so se za to vzvišeno idejo bojevali in zanj svoje življenje žrtvovali. Svitložarni plamen blaznosti fanatičnega praznoverstva in tiranstva pogoltnil je sicer Ivana Husa, Arnolda iz Brešije, Sava-narolo in Jordana Bruno. Iz pepela grmad pa so se dvignili, kakor ptič fenis nebrojni maščevalci, zagrabili za orožje, katero je izdrknilo desnici umirajočih muče- nikov in stopili so v boj v boj za svobodo in prosveto In smrt junaških prednikov ne bode jih vstrašila pred strmo in skalno potjo, katero so nastopili „per aspera ad astra"! Iz temnih koč, iz tesnih mej svobode jasni svit naprej! » Razglas o prihodnjem tečaju podkovske šole v Ljubljani. Novi šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 1. januvarja 1901. Poleg podkovstva se učenci tudi o ogledovanju živine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem, in naj ji priloži: podkovske šole uče izpisek iz krstne knjige (ali krstni list) » i 2. domovinski list šolsko spričevalo i 4. učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru i 5. župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem vedenju. stroških Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih , niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, v šolski sobi Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker ie po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mesovnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da dobode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mesovnega oglednika. Ivan Murnik 9 predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški začasni vodja podkovske šole. y Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. decembra 1.1., in sicer : 27. decembra skušm'a iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole 28 decembra pa za učence podkovske šole iz pod kovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači kateri hočejo delati to skušnjo, naj se oglase pri pod pisanem vodstvu do dne 15. decembra Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 2. novembra 1900. Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški » Osebne vesti. Deželni šolski nadzornik gosp. Jos. uman dvornega šel v pokoj in dobil tem povodom naslov svetnika. Deželnim šolskim nadzornikom na Kranjskem je mesto njega imenovan gimnazijski ravnatelj v Celju gosp. Peter Končnik Častno svetinjo za 401etno službovanje sta dobila lovska čuvaja pri baronu Borau gozdnem uradu Ivan in Ludovik Ahačič. Potrjen zakon. Cesar je potrdil od deželnega zbora kranjskega sprejeti zakonski načrt o uvrščenju okrajnih cest Lienfeld-Brod in Osilniške mej deželne ceste. Cestni odbor vipavski. Pri volitvi načelništva cestnega odbora vipavskega bila sta soglasno izvoljena gosp morejo dobiti po 50 gld. podpore pri kmetijski družbi, Karol Mayer, grajščak in župan v Ložah načelnikom, nje-Prosilec za podporo mora svoji prošnji poleg navedenih govim namestnikom pa deželni poslanec gosp. Ivan Božič. prilog priložiti še: 6. ubožni list, 7. potrdilo, da je že dve leti bil za kovaškega pomočnika. Poroka. Poročil se je v Clevelandu v Ohiju gosp. Ivan Pu cel j, sourednik „Nove domovine- z gdč. Šutla- je v o. Čestitamo ! Zavod za gluhoneme v Ljubljani. nedeljo dopoludne se je novoustanovljeni zavod za gluhoneme slavnostno kne izročil svojemu namenu. Ob poludvanajstih blagoslovil je zoškof Jeglič ob veliki duhovski asistenci novo poslopje telovadnici zavoda, ki je bila tem povodom primerno okrašena, Bahovec, I Bonač, A. Baucon Izžrebani porotniki. Za prihodnje zasedanje po rotne sodnije so bili izžrebani kot porotniki nasledni • • zbralo se je k blagoslovlj otvoritvi lepo število povab Burger v Ijenih gostov. Razven deželnega predsednika barona Heina bil Gorjah Postoj Burger v Ljubil Bathelt v Tržiču je navzoč zdravstveni referent v ministrstvu za notranje zadeve in F. Grošelj Dolenc v Ljubi] lerne v Zgornjih v sekcijski načelnik dr. Kusy, podmaršal L j ubij V Hochsmann de Grašek v Kamniku želni glavar pl. Détela, župan Hribar, deželnega sodišča predsednik Levičnik, dvorni svetniki Schaffgotsch, dr. Račič, Lubec Verdu Inocente v Postoj H. Debevec v Dilcah, I. Frisch Garzarolli v Razdrtem . Jeglič Selu. Herzmann in Šuman Košenina in Jeglič v deželnovladni svetnik marquis Gozani dež odbornik dr. Schaffer, ravnatelji raznih učnih zavodov drugi dosto so se udeležili zgradbe ljani, Tudi gojenci in go- V slavnostnega v Cerknici janstveniki ter podjetniki in obrtniki, in uredbe tega humanitarnega zavoda jenke udeležili so se pod vodstvom gg. učitelj čina. Po dokončanem blagoslovljenju razložil je knezoškof Jeglič v Ljublj Vidu pri Vi p _ _ i Mayr v Kranj Kramer v Ljublj Lavrič v Škofj Mataj i Loki v Stražišah v Ljubljani, Jelovšek v Kavčič v Majdič in Oman v Ljub V Pavšlar v Kranju, St. Pollak v Tržiču, A. Pogačnik Ro o Rohrmann in A. Stare v Mengšu, A. Vodnik A. Šarabon Weber in Za namestnike so bili izžrebani v daljšem govoru pomen in nalogo novoustanovljenega zavoda, M. Černe, I. Dolinar Fettich-Frankheim M deželni predsednik baron Hein pa se v Ljub- . Zoreč . Bôgel. Stražišar. spominjal onih do- Terdan brotnikov, ki so s svojimi volili pripomogli da Trošt, Fr. Wisj se toli Zelenka, vsi v Ljublj potrebni zavod mogel ustanoviti in v jubilejnem letu presvi- uradnikov Podporno društvo pomožnih in zasebnih za tlega cesarja izročiti svojemu namenu. Ker nameravamo o Kranjsko. Društveni odbor ie imel dne 25 da znaša glavnica, ki je sedaj za zgradbo poslopja in za vzdržavanje zavoda na razpolago, 835 000 kron. Zgradba t. m. redno mesečno sejo z običajnim dnevnim redom po --- " — ^ -- — ^ ^ j ^ — W # v V« J 1 m m m Vt JL1 V * U 1 LU blagih ustanovnikih še posebej spregovoriti, omenjamo tukaj Zapisnik zadnje seje se je prebral in odobril. Na to ročal tajnik, da ni došlo odboru od zadnje seje nobenih vlog ter da se na povabila, doposlana tukajšnjim privatnim pi sama stala je okroglo 300.000 kron se za omenjeni znesek zmanjšala, majhna za vzdrževanje zavoda Ta gl torej ustanovna sarnam in tvrdkam, ni pri noben člen društvu, kar vzame pa bi bila pre- odbor v znanje. Odbor sklene glede nakazil in uporabe kopelij omogočila le na ta način, da se bode učiteljstvo se ie ustanovitev zavoda za prihodnje, da se bodo iste nakazovale členom v zavodu, plačevalo deželnega šolskeg lovalo Gospod boru, pa tudi mestni občini, ki je z ozirom na ta zavod zgra- boie de- zdravniških zahtev. Na to zaklada bilo v slučaj sprejetih več stavljenih predlogov. Na to je poročal blagajnikov namestnik o blagaj deželni predsednik izrekel je zahvalo deželnemu od- ničnem stanju za mesec septembe imenovanem mesecu 142 kron * t, stroško 50 dila drag cestni kanal na Zaloški cesti. Govornik omenjal je torej prebitka 88 kron 60 vin. Imetek koncem nadalj zaslug kr. nadinženerja Bôltza, ki je izdelal načrte znaša 5596 kron 63 vin. ali 2798 za zgradbo, dvornega svetnika dr. Račića ii nija, ki sta upravljala ustanovno premoženje ki so sodelovale pri gradnji, zlasti pa tvrdke Faleschini Dohodkov je bilo v kron 40 vin., septembra To poro- gid. 3iya kr marquisa Goza- čilo se je vzelo odobruje na znanje in seja zeključila ter h tvrdk Schuppl je zadovoljivo izvršila večji del gradbenih del Konečno je izročil ključe novega zavoda vodji Primožiču je v daljšem, lepem govoru obečal, da bode učiteljstvo, svesto si svoje dolžnosti, skušalo gojencem, katerim je nemila usoda vzkratila dar slnha in Nemška zmaga. V Ormožu je načelnik ondotnega okrajnega zastopa dr. Omulec zahteval v seji okrajnega zastopa v slovenščini in ne v nemščini od nemškega člana dr. Delpina, naj stavi svoj predlog jih gojiti kot dobre govora, nadomestiti domačo vzgojo ter sojilnica v Marezigah pri Kop koristne člane človeške družbe De Dr. Delpin se je pritožil na štajerski dež odbor in seveda zmagal. Za kupovalce istrskega vina. Hranilnica in po- posebno okrožnico, želni gl se je potem zahvalil vladi za njeno delo da posreduje pri nakupu pristnega vina od njenih članov za ta zavod. Zbrana družba ogledala gradnikov imajo mnogo stotin hektolitrov izbornega črnega si op j v vseh delih potem lepo novo po- vina in reioška na prodaj. Cena je navadnemu črnemu vinu tudi notranjo uredbo in opravo zavoda, hektolitev po 18 24 gld refoško hektoliter po 25 35 gld Izločitev občin. Občine Prapreče, Šteh vas in Slovenščina povsodi zapostavljena. Povsodi Veliki gaber se izločijo iz zatiškega sodnega osraja in priklo-pijo z novim letom trebanjskemu. Osuševanje ljubljanskega barja. Poroča se, da je ministrstvo odbilo rekurze južne železnice in vevške papirnice proti dovolitvi nižjih inštanc, da se sme Ljubljanicina morejo, zapostavlj slovenščino in niti na šolskih zvezkih goriške gimnazije ne sme biti več zapisano „Slovenske šolske ali domaČe naloge", dočim sme biti na laških zvezkih laški napis, na nemških pa nemški odkod je to prišlo, To dovedni nekaj novega. Ra smo barj poglobiti Stvar in dela za osuševanje bi struga v svrbo osušen j a ljubljanskega je s tem instanČnim potom dognana, se lahko takoj začela, ako bi mogel državni zbor dovoliti po trebni denar. Le vsled nesklepčnosti državnega zbora se utegne stvar nekoliko zavleči. in na čegavo povelje so zapodili z zvezkov slovenski napis Kakor se vidi, se hoče še nadaljevati z zapostavljanjem slovenščine na goriški gimnaziji, namesto da * se smatra lašž se o smatralo 4- ako in nemščino kakor pritiče kakor Goriški magistrat ne vidi rad Slovencev v Gorici Ljudsko štetje namreč poznati jih noče kot take. Takrat, kadar treba kaj v januvarju 1901. starost in Ker se mora pri ljudskem štetju plačati, takrat pozna Slovenca in ne zamudi izterjati, kar mu osebe natanko zapisati, se vsakdo opozarja, da si že zdaj svoj pristojnost vsake pojedine pritiče, ali kadar treba kaj dati, takrat na magistratu ne krstni list in domovnico poznaj Slovenca Cesar dal kakor znano, lepo svoto za oziroma delavsko ali poselsko knjigo mestne reveže, med katerimi so tuli Slovenci. Par slovenskih ali pa izkazno listino priskrbi, katere se bodo morale komi 8arjem za ljudsko štetje pokazati Posebno žen se je bilo oglasilo poleg laških na magistratu, da bi kaj sestnibi hiš očetje družin in delodajalci, naj skrbe zato se opozarjajo po- dobile. Ali kako so jih nagnali ! Ker so Slovenke, so tujke da in kot take ne dobe nič. Naj gredo se morejo komisarjem za ljudsko štetje natančni in zanesljivi pri njih naj si poiščejo milodarov itd. Goriški slovenskim prvakom podatki o starosti in pristojnosti hišnih prebivalcev, družinskih članov in poslov naznaniti. Delodajalci kateri dajejo delo pač vzor magistrata! Krivice pa magistrat se gode mestnim je Slo osebam brez delavske oziroma poselske knjige, se bodo po obstoječih postavnih predpisih strogo kaznovali. vencem, kličejo po maščevanju in zadoščenju, katero ne izostane proge Železnica popolnoma Trst-Skorklja-Opčine Zgradba otovljena Vlada te že izdala končno Stran 430. privolilo, tržaški mestni svet je železnici zagotovil dobivanje električne sile pod ugodnimi pogoji Ubegel lev. V malem francoskem mestu Chartres in družbe, tudi glavnica delniške je izDustil iz kletke zgradi progo, katera glavnica znaša 1,300 000 do cela pokrita. posestnika ko hudoben sluga levinjo, da bi požrla stopi zjutraj prvi v menežarijo Toda levinja Tržaški mestni svet je v seji dne 26 m m je ušla že prej na ulico, ondi smrtno prestrašila nekaj starih ženic, prevrnila nekaj prestrašenih moški1!, zašla v mesnico imenoval štiristo novih meščanov in jim tem činom volilno ostal je podelil in ondi izvrstno zajutrkovala, pobila dva konj in prišla pra co za naravno državnozborske volitve. Protest Slovencev končno v neko bri brezuspešen. Ako bo tudi vlada sma nekaj so se brili gospodj Stala je trenotkov na pragu in trala to nečuveno postopanje mestnega sveta legatnim pri godi ter se obrnila ko je se menda čudila, kaj se ondi pazila, da se je vse grozno boji. znala volilno pravico vsem tem novim meščanom, potem tržaški Kmalu potem so jo zaprli in ustrelili Slovenci res ne vedo, čemu se še udeleže volilnih borb! • i Umrli. V Ljubljani je umrl bogoslovec gosp. Jakob Voljč, v Planini upokojeni davkar gosp. Fran Modrijan, v Podgori pri Gorici gospa bivšega deželnega poslanca Andreja Kocj ančiča. Zakopani zaklad. Nek trgovec v Idriji je pred nedavno napovedal konkurz. Pri sodišču se niso mogli naču- diti, aktiv živel. kako da je ta trgovec izkazal toliko pasiv in tako malo Čudili so se toliko bolj ker je mož krajno štedljivo Upniki so tili da se je zgodila kaka slep so se obrnili do državnega pravdništva Ko začelo kazensko sodišče zadevo preiskovati, se je ta hitro nekoliko pojasnila Mož priznal, da na svojem vrtu zakopal večjo svoto Našli so najprej 8000 kron zakopanih, na drugem mestu pa še 10.000 kron. Denar je bil v škatljicah za bonbone. Kakor čujemo, manjka še kacih 8000 kron. Nevarnega tatu je prijela ljubljanska mestna poje prve dni tega meseca ukradel Matiji Bajcu v Vrhpolju 206 kron licija. Aretovanec je Janko Skočir :z Vipave, kateri in potem pobegnil v Gorico. Iz Gorice prišel v Ljubljano in se nastanil pri Frančiški Kresalovi v Spodnji Šiški. Ko je pokradeni denar zapravil, je vzel svoji gospodinji zlato uro, dve zapestnici, jedno zlato in jedno srebrno, 2 uhana in prstanov, v skupni vrednosti 200 K in je pobegnil. Ukradene reči je zastavil v Mariboru. Ker mu je zmanjkalo denarja, se pripeljal nazaj v Ljubljano in prenočeval v nekem ho- telu, kjer se vpigal kot Ivan Mevlje, komi iz Vipave. v Celj Janko Skočir je 17 let star, trgovski pomočnik, in je služboval v Trstu. Bil je že zaradi tatvine kaznovan in je nevaren tat. Jankota Skočirja je prijel na Mestnem trgu policijski stražnik Franc Pohleven. Nepoboljšljiv policist. Znani mestni policist Kunst je bil lansko leto obsojen zaradi surovega vedenja zoper slovenske dame, se je dne 22. t. m. pokazal zopet olikanega junaka. Aretiral je nekega nemškutarskega pijančka, a ko je ta izjavil, da ne more več hoditi ter se je vsedel na hišni prag neke hiše, udaril ga je Kunst večkrat s sabljo, razbil šipo ter aretovanega hudo ranil na roko. Ljudstvo se je zgražalo nad takim činom. Pri belem dnevu, par korakov od magistrata, pa tako ravnanje, to spada že med divjake. Žandarm sme rabiti le takrat orožje, ko je v smrtni nevarnosti. celjski policist v mestu v takem slučaju ko se mu nič zgo diti ne more, pa maha s sabljo po človeku, kakor da bil ta zverina. Milijonar Dogodbice vojaških vaj. V vas Cohonoz na Fran coskem ležečo, kakih 1000 metrov nad bivalci, sami mirni kmetj dni kar nenadoma priletela morjem katere pre sanjali niso o vojni, je te niti ploha svinčenih krogelj Ljudj so se poskrili su se mogli, kajti mislili so, da so prišli v Francijo sovražniki koj streljajo v vas. Ko je dež svinjca ponehal, so š!i iskat ljudj kroglj e in so spoznali, da so iste da izstreljene iz pušk francoskih vojakov. Kasneje so izvedeli, so se v primerni daljavi od njihove vasi vežbali dve stotniji ojakov so streljali z ostrimi nnboji, a ker je ravno takrat pihal močan veter, je isti zanesel kro © do vasi. Zamorci in drugi di vročih kraj so se kazali na pariški razstavi s svojimi vasmi vred, morali so radi Vže spomladi, ko so astopajočega mrzí- jih ga vremena oditi v svojo domovino prepeljali na spremembo vremena so se počutil labo vender po se z vedno nastopajočo gor koto polagoma privadili svojega novega bivališča. Sedaj pa jih je radi mraza umrlo 18 na netj pluč, in to jih je tako oplašilo, da so zahtevali, da so prosili odbor, naj jih pusti domov, kar se je seveda zgodilo. Crnci so nakopili še vsako vrstnih drobnarij, katerih v njih domoviđi ima kaj ne poznajo da spomina na parižko razstavo, o kateri bodo imeli mnogo pripovedovati svojim črnim rojakom doma ob gorki solčni peči. Višek žalovanja. Neki ženi umrl je soprog za katerim je jako žalovala./ Nekaj dni potem hoče si kupiti poštno znamko, da se zahvali prijateljici za sočutje, a ker je poštna znamka bila rudeče barve, vrne jo nazaj, da naj daj rajši dve skupno iste vrednosti ker da nji vdovi, da prileplja rudeče marke • • jej se ne spodobi , gospodar in telefon. Neki gospod prišel je v spremstvu svojega hromega psa iz Pariza v Strassburg. Toda pes je tam obolel in gospodar je bil prisiljen pustiti ga v Strassburgu. da se ozdravi Ko dolgo ni bilo nobenega poročila o psu, mislil je gospodar, da je že gotovo poginil, gre k telefonu, ter vpraša v Strassburg, kaj da je z njegovim psom? Za odgovor je dobil, da je pes popolnoma ozdravljen. so psa pred In da se o tem popolnoma prepriča, pripeljali telefon spodar in pes v aparat kolikokrat veselo zalajal Go takoj spoznal glas svojega ter odredil da naj ga takoj pošlj njemu v Pari Lovski grad ruskega je baje najkrasnejši med enakimi gradovi. Leži ob kraju velikanskih prostornih gozdov in čisto na samem. Grad in gozdovi pripadajo od leta 1820 carski rodbini in car preživi vsako leto nekaj tednov v tej samoti. Divjačine je mnogo, največ lisic, volkov in risov. Tudi tat. Parižka policija je zalotila mili- mnogo bivolov se nahaj tam jonarja Avgusta Tevrota, ko je v družbi tatov kradel kateře pa čuvajo, da se jih Tevrot mnogo zaplodi. Ako kedo brez carjevega dovoljenja bivola ubije je veleomikan mož najboljše parižke družbe, star 30 let. Kradel plača kazni 500 rubljev. Grad je sezidan iz rudeče opeke in je radi golega športa, ker ga je razburjenost prijetno zabavala, ograjen z visokim železnim plotom Vse Prvič je kradel kot 191etni mladenič. Kradel pa je 11 let. krasnimi preprogami, na katerih vidijo Imel je tikoma policijskega ravnateljstva in dasi policij elegantno palačo lovski dogodki Cel grad ima zunaj se in sobe okrašene so z samo vsakovrstni znotraj električno venderle njemu zaprla mnogo njegovih tatinskih tovarišev, razsvetlj prišla na sled Končno pa so ga zalotili z tremi drugimi tatovi. Branili so se in jednega redarj »Z Bogom zadnja noč« Lo tovarni za so celo ubili, konečno pa so jih venderle užugali zaprli Mi lijonar tat krade za zabavo je pač pristna prikazen in se končno vsi trije naenkrat sredi polja ustrelili. Zapustil mobilije v Hamburgu so trije komiji, stari 22, 24 in 28 let, ponaredili v Radzeburg Sami so se par noči dobro zabavali končujočega dvajsetega stoletja so listič z besedami n Bogom zadnj noč Letnik L VIII. biran 431. Proti alkoholizmu. Prihodnje leto o veliki noči se bode vršil na Dunaju kongres proti alkoholizmu. Kongres bode svoji nalogi primerno internacionalen. Udeleže učenjaki vsega sveta, pa tudi politiki, socijologi, nacionalni ekoncmi, in sploh vsi oni, katerim je na tem, da se rešijo narodi tega zla. Zastopana pa bode na tem kongresu prvič tudi Kranjska. Žal, da so tudi pri nas tako žalostne razmere, da se imajo poklicani krogi prav resno baviti z vprašanjem o alkoholizmu. Prihodnje dni sestavi se Kranjsko zastopajoči bilo, da se oni, ki se zanimajo za to pereče vprašanje, celokupno odzovejo vabilom, katere razpošiljata dunajska centrala in kon-stitucijski odsek te po deželi odbor, kateri se udeleži prihodnje leto kongresa. Želeti zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher, 10) "iT-i • i/ ť * i v ^č* J Deutsche Gasse 8 Budapest. o CO 6o kron znaša gl • ^ dobitek „Invalidendank-lote rije, kateri se po odbitku 20 °/0 v got izplača Mi se ga opozorimo naše Častite bralce, da je srečkanje 10. novembra t Loterijske srečke V Brnu dne 31. oktobra t. 1.: 36, 35, 70, 72, 43. w Na Dunaji dne 27. oktobra t. 1.: 36, 76, 74, 21, 69. V Gradci dne 27. oktobra t. 55, 67, 62, 45. Tržne cene. V Ljubljani dne 2. novembra 1900. Pšenica 7.80 rž K 6.80 h, ječmen K 6 oves K 6.20 ajda K proso turški ca leča 8 50 h, fižol 10.25 Vse cene veljajo za 50 kilogramov skrivnost vec napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po fran coskem zistemu s pomočjo ekstraktov i stanejo za napraviti po Tropino vec, Afosinc ki litrOT likerjev: Yermut Ruski pelinovec, Češki liker, Kimel po 80 kr. Slivo vec, Rum, Češnje vec, Alaš, Alpski liker tinec po 85 kr. m 95 9 kr. Chartreuse Razpošiljam Konjak, Benedik 5 Pilzenski liker proti predplačilu po v znamkah ali poštno. nakaznico ; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi denem navodilo, kako se napravi liker. Pre pri prodajalcem ? če naročijo več blaga mnogo ceneje (17 Anton 25) Rukavina Trst. Via Belvedere št. 23. -T . y :-\-f -v- V- " * * • . ■ ■ řfr. : ♦ lit. y* Velika zlata in srebrna loterija za vojaške invalide. Predzadnji teden ■ Glavni dobitek v gotovini z 20% odbitka. V priporoča 1 t " , Vizitnice kuverte firmo priporoča i Blasnikova tiskarna Ljubljani ■ t \ Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: Blasnikoyi nasledniki