fbvotek*r r r LO DELAVSKEGA SVETA LETO V. * 1964 * ŠT. 7 NOVOTEKS \ glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto 1964 Letnik V. Št. 7 (46) Juli] Izdaja; delavski svet Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Samo Medic Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 21-030 Zunanja oprema: Bojan Brovet Tisk naslovne strani ln vezava Valvasorjeva tiskarna In knjigoveznica Krško Naklada: 870 Izvodov VSEBINA: — Iz zasedanj samoupravnih organov —> Delo skupščine občine Novo mesto — Nesreče pri delu in na poti na delo v drugi P lovici junija in prvi polovici julija 1964 — Bolezenski izostanki v mesecu juliju 1964 1 j jrj — Stanje izplačanega in povrnjenega nadoffleS bolezenskih izostankov za II. tromesečje in I. polletje 1964 Po partizanskih poteh okoli Novega mesta — Naša kronika 26. junija je imel novoi-zvol jeni delavski svet prvo zasedanje . Na njem je izvolil za predsednika Slavko Bogovič, za podpredsednika pa Ivanko Sečnjak. Obe sta bili izvoljeni za eno leto. Predsednik starega upravnega odbora je nato poročal o njihovem delu in stanju podjetja. Iz njegovega poročila je razvidno, da je upravni odbor imel v teku mandatne dobe, ki je trajala nekaj več kot eno leto, 16 sej. Na njih je obravnaval vse važne zadeve glede proizvodnje, investicijske izgradnje, vprašanja družbenega standarda itd. V preteklem letu je bil proizvodni plan v predilnici mikane preje izpolnjen s 114,44 %, v predilnici česane vol nene preje s 94,73 $>, v tkalnici s 124,89 % in v apreturi s 119 %. V petih mesecih letošnjega leta pa so bili doseženi naslednji rezultati: predilnica mikane preje 132,44 #, predilnica česane volnene preje 93,06 %, tkalnica 113,63 in apretura 121,25 $>. Pinančni plan za to obdobje j$ bil presežen za 23,5o #. Plan izvoza je bil realiziran s 93,80 %. Proizvodnja v letošnjem letu v glavnem poteka zelo zadovoljivo razen v predilnici česane volnene preje,kjer i-majo še vedno težave. Tudi v izvozu so bili doseženi določeni uspehi, vendar smo doslej izvažali predvsem v vzhodne države . Več pozornosti bo treba v bodoče posvetiti izvozu na zapad. Naše podjetje je v močni investicijski izgradnji oziroma rekonstrukciji. Ze v preteklem letu se je pričela gradnja 10 novih šedov, v katere bo v glavnem nameščena a-pretura. Gradnja bo končana do jeseni letos. S precejšnjo zamudo je bil dobavljen nov parni kotel, ki se bo kuril z mazutom. Kotel bo v kratkem začel delati. Še večja zakasnitev pa se predvideva pri dobavi drugega parnega kotla. Po sklepu delavskega sveta je predilnica mikane preje prenehala s proizvodnjo. Stroji stare predilnice so bili prodani najugodnejšim ponudnikom. Po rekonstrukciji stavbe bodo vanjo montirani novi stroji za izdelavo česane sintetične preje. V novi predilnici vo zaposlenih okrog 2oo delavcev, bruto promet podjetja pa se bo zvišal za okoli 2 milijardi dinarjev. V preteklem letu sta bila zgrajena 2 stolpiča, v katerih je 38 družinskih stanovanj in več samskih sob. Po poročilu je delavski svet razrešil stari uprav-hi odbor in izvolil novega. V upravni odbor so bili izvoljeni; 2 • Člani; Andrej Smuk Milica Mokotar Janez Novak Peter Kumer Minka .Švigelj Marija Ponikvar Ing.Avgust Fajfar Prano Sitar Namestniki; Stanko Jelenčič Poldka^Kukman Bojan Čeh Stane Hudoklin Zofka Poljane Jožefa Klemenčič Ivan Cesar Anton Kos Direktor Miran Simič pa je po svojem položaju avtomatično član upravnega odbora. Nadalje je delavski svet imenoval svoje komisije, in sicer; Disciplinska komisija; Peter Kumer - predsednik Rezka Žagar - član Janez Zupančič -zastopnik sindikata Ivanka Sečnjak - namestnik Herman Koprivnik - namestnik Slavko Polak - namestnik Centralna HTV komisija; 1. Edmund Piki - tkalnica 2. Viktor Avsec - apretura 3. Jože Šuštar - predilnica česane volnene preje 4. Jože Udovč - pomožne delavnice Petega člana bo imenoval svet enote predilnica česane sintetične preje, ko se bo formiral. Predsednika komisije bo imenoval delavski svet na prihodnjem zasedanju. Komisija za delovna razmerja; 1. Prane Berlan - predsednik 2. Marija Udovič - član 3. Rihard Resnik - član 4. Anton Kos - član 5. Ivanka Vičič - član Komisija_ za požarno varnost; 1* Prane Sitar 2. Stanko Vaupotič 3. Božo Čavlovič predsednik član član Komisija za prometno varnost; 1. Vladimir Marčič - predsednik 2. Mirko Jakša - član 3. Herman Koprivnik - član Komisija za prevzem, razhodovanje in odpis osnovnih sredštev: 1. Anton Hudoklin - predsednik 2. Prane Berlan - član 3. Vodja enote oziroma sektorja Komisija za štipendije in izobraževanje; 1. Ing. Avgust Fajfar - predsednik 2. Jožica Jalovec - član 3. Anica Pavlin - član Nadalje je delavski svet odobril prodajalni ::Manu~ f aktura-Novoteks:: nabavo opreme za prodajalno. Novoizvoljeni upravni odbor se je sestal na prvo sejo 6. julija. Na tej seji je izvolil za svojega predsednika Janeza Novaka, vodjo enote tkalnica, za podpredsednika pa Andreja Smuka, vodjo enote predilnica česane volnene preje. Tudi novoizvoljeni upravni odbor je poslušal poročilo predsednika starega upravnega odbora. V razpravi se je direktor zalivalil predsedniku in članom starega odbora za sodelovanje in uspešno pomoč pri vodenju podjetja. Za pomoč pri delu in pripravi potrebnega materiala za seje je imenoval upravni odbor naslednje stalne komisije: Komisija za reklamacije gotovega blaga in preje: 1. Franjo Kelner - predsednik 2. Božo Hofbauer - član 3. Vodja prizadete enote - član Naloga komisije je, da pregleda reklamirano blago ali prejo, ugotovi upravičenost reklamacije in odgovornost posamezne enote. Komlalj a za spre ml janje osebnih dohodkov: 1. Franjo ovent - predsednik 2. Miran Simič - član 3. Franjo Kelner - član 4. Janez Novak - član / - 4 Naloga komisije je, da spremlja gibanje osebnih dohodkov, rešuje problematiko enot,\ ki se nanaša na osebne dohodke, daje predloge za popravke in dopolnitve pravilnika o delitvi čistih dohodkov in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ta komisija je istočasno komisija za osebne dohodke v skupnih službah. Komisija z in pritozbe: 1. Janez Novak - predsednik 2. Marija Udovič - član 3. Bojan Brovet - član Naloga komisije je, da prouči vse prošnje, predloge in pritožbe, ki so naslovljene na upravni odbor, ter da na seji predlaga ustrezno rešitev. Komisija^za stanovanjske zadeve; 1. Anton Hudoklin 2. Brane Božič 3. Prane Sitar 4. Justin Kranjčič 5. Angelca Zupan - predsednik - elan - član - član - član Naloga komisije je, da predlaga upravnemu odboru razdelitev prostih družinskih in samskih stanovanj na pod-lagi pravilnika o razdeljevanju stanovanj in da predlaga razdelitev kreditov za gradnjo stanovanjskih hiš, ki jih grade člani našega kolektiva. Tudi novoizvoljeni sveti enot so imeli svoje seje, fta katerih so izvolili predsednike in podpredsednike svetov, poslušali poročila o delu svetov in stanju v enotah ter i-ffienovali svoje komisije. Razpravljali so tudi o proizvodnih problemih v enotah. Svet proizvodne enote predilnica česane volnene Preje je za predsednika izvolil Ivana Kukmana, za podpredsednika pa Milico Mokotar. Ime .oval je tudi naslednje komisije: jkiseipljneka komisi ja: 1. Ivan Bevk - predsednik Jože Nemanič II. - namestnik 2. Stanko Jelenku - član Janez Vraničar - namestnik Člana in namestnika bo imenoval upravni odbor sindikalne podružnice. L - 5 Komisija sa HTVs 1. Jože Šuštar 2. Milka Nemanič II. 3. Rezka Gregorčič predsednik član član Komisija, za delovna_razmerja: 1. Janko Butala - predsednik 2. Zofka Grahek - član *>■ 3. Ivan Rozman - Član Komisijaza požarno varnost; 1. Ilija Siročič - predsednik 2. Anton Slane - član 3. Ivan Bevk - član Komisija za prometno varnost; 1. Janko Butala - predsednik 2. Ivan Jerina - član 3. Stanko Jelencič - član Komisija_ za_jiorae; 1. Martina Geršič - predsednik 2. Jože Burnosič - član 3. Jožefa Ih, j s e1j - član 4. Dragica, Butala - član 5. Stanka Bragovan- član Komisi ja za csebile_ d_ohodke; 1. Gabre Badovinac - predsednik 2. Ivan Kočevar II. - član 3. Ivan Jerina - član 4. Martina Gornik III. - član 5. Anica Geršič - član Komisija za prošnje_ in pritožbe: Ivan Vergot - predsednik 2. Janko Reba - Član 3.. Rezka Plut - član Komisi ja za razhodovanje drobnega inventarja 1• Ivan Kukman - predsednik 2. Jože JudniČ - član 3. Jože Matjašič - član Iz poročila prejšnjega predsednika je razvidno, da je svet imel 10 sej. Plan proizvodnje v preteklem letu je bil dosežen s 94,73 %• Plan za leto 1964 je bil povišan na 63o ton ter je bil do konca maja dosežen kumulativno s 93,06 %. V preteklem obdobju so bile urejene nove klimatske naprave ter nabavljena dva nova stroja. Sukalni stroji pa so bili iz Metlike prestavljeni v predpripravo tkalnice v Novo mesto. Svet proizvodne enote tkalnica je izvolil za predsednika Staneta Hudoklina, za podpredsednika'pa Bojana Ceha. Imenoval je tudi naslednje komisije: Komisija za HTV: 1. Edmund Piki - predsednik 2. Ivan Jakše - član 3. Roti ja Sladič - član Komisija za pregled j zmršenih norm: 1. Boža Iler - predsednik 2. Banica Pirnar - član 3. Zofija Puš - član Komisija za prošnje in pritožbe: 1. Marija Biček - predsednik 2. Ivanka Štepec - član 3. Marija Kočijaž- član 4. Ana Novak II. - član 3. Ana Mariin - član Komisija za osebne dohodke: 1. Marija Kobe - predsednik 2. Bojan Kekec - član 3. Ana Mariin - član 4. Ivanka Vičič - član 5. Pepca Gutman - član V svet pomožne enote je bil kot predstavnik tkalnice imenovan Prane Pangre. Iz poročila o delu sveta enote in stanju enote je videti, da je svet imel 10 sej. Na njih so razpravljali o pravilnikih o delitvi čistega in osebnih dohodkov, o mesečnih, tromesečnih osebnih dohodkih, polletnih in letnih planih ter analizirali stroške, kvaliteto in količino proizvodnje. Nadalje so razpravljali o statutu podjetja, uvedbi tačaja za tkalce, o prestavitvi statev za dvostrojni sistem tkanja, o nabavi novih strojev, o dopustih, o odpro- daji strojev, o normah in njih doseganju, o HTV, pravilniku o kvaliteti izdelkov in še o vrsti drugih vprašanj. Svet proizvodne' enote apretura je izvolil za predsednika Antona Kacina,za podpredsednika pa Ano Mihalič/imenoval je naslednje komisijei 'Komisija za HTV: 1. Viktor Avsec - predsednik 2. Ivanka Berus - član 3. Tončka Adamič - član _i sija za pregled izvršenih norm: 1. Cveta Milanovič - predsednik 2. Jožefa Redek - član 3. Ivanka Kokošar - član Komisi ja za osebne dohodke: 1. Angelca Zupan 2. Ivan Pate 3. Marta Božič 4. Zali Meserko 5. Leopold Šiler - predsednik - član - član - član - član Komisija za prošnje in pritožbe j 1. Jože Rolih - predsednik 2. Stanka Saje - član 3. Ela Vadnjal - član 4. Tončka Udvanc - član V svet pomožne enote je bil kot predstavnik apre-ture imenovan Jože Rolih. Svet enote je imel 11 sej. Na njih je razpravljal Predvsem o proizvodnji, problematiki enote, pa tudi na vprašanja, kot je statut podjetja, pravilnik o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, svet ni pozabil. • Proizvodni plan apreture je bil v letu 1963 prese-^en za 19 finančni plan pa za 29 Ako primerjamo zadnja lei:a’ vidimo, da je bil finančni paln apreture v letu J961 presežen za 11 %, leta 1962 za 17 %, lani pa za 29 °Io. Asortiman izdelkov se je močno spremenil, pred leti smo izdelovali pretežno mikane tkanine, sedaj pa izdelujemo pretež-110 tkanine iz česane preje. Iz rezultatov proizvodnje v letošnjem latu vidimo, da je bil plan proizvodnje v prvih petih mesecih presežen kljub povišanju leta 1963 za 21,25 finančni plan pa za 27,74 %. Svet pomožne enote je izvolil za predsednika Franca Božiča, za podpredsednika pa Janeza Kastelica. Imenoval je tudi naslednje komisije: Komisija za HTV: 1. Jože Udovč - predsednik 2. Jože Jerman - član 3. Zvone Župevec -član Komisija za prošnje in pritožbe: 1. Božo Čavlovič - predsednik 2. Jože Redek - član 3. Slavko Koprivnik- član Komisijaza osebne dohodke: 1. Franc Božič - predsednik 2. Ivan Cesar - član 3. Franc Berlan - član 4. Ivan Jakše - član 5. Slavko Bogovič- član Poročilo o delu skupnega sveta uprave in zunanjih obratov je podala Jerneja Čampa, prejšnji predsednik sveta. Svet je imel skupno osem sej, na katerih je obravnaval probleme, ki so se pojavili v zunanjih obratih ali u-pravi. Razpravljali so o pravilnikih o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, o statutu podjetja in raznih zadevah v zvezi s poslovanjem podj.etja. Na drugi seji je upravni odbor razpravljal o problematiki v predilnici česane volnene preje, o poročilu stanovanjske komisije ter o opravljenih inventurah. Upravni odbor je že na eni svojih prejšnjih sej i-menoval komisijo, ki je imela nalogo, da ugotovi potrebe povečanja strojnih kapacitet v predpredilnici, da bi se odpravilo neskladje proizvodnje med predpredilnico in predilnico. Komisija je ugotovila, da se problem reši lahko na 3-Va načina. Prva možna rešitev je v tem, da se povečajo v predilnici strojne kapacitete, druga pa, da se spremeni številka predpreje, Tako M dajala predpredilnica več predpre-je, predilnica pa bi morala delati a večjimi raztegi. Druga rešitev je lahko le začasna, ker bomo v perspektivi morali delati prejo višjih številk. Po daljši razpravi je bil sprejet sklep, naj komisija še naprej proučuje elaborat predilnice. Zaradi trenutne rešitve pa naj se uvede delo v štirih izmenah, v katerega bi se vključili tudi delavci iz stare predilnice mikane preje, ki bi se istočasno priučevali za delo v novi predilnici česane sintetične preje. Stanovanjska komisija je pregledala vloge prosilcev za kredite za gradnjo stanovanjskih hiš, ogledala si je stanje gradenj ter na podlagi potreb in razpoložljivih sredstev izdelala predlog razdelitve, ki ga je upravni odbor v celoti osvojil. Tako je upravni odbor dodelil po loo.ooo din posojila Agripini Zupančič, Mariji Košmrlj, Alojzu Riflju, Mileni Galič in Martini Gramc. Po 15o.ooo din Mariji Kump, Jožici Stepan, Janezu Vraničarju ter Antonu Juncu. Po Zoo.ooo din ing. Avgustu Pajiarju in Betki Zupančič, 3oo.ooo din kredita pa je odobril Justini Baselj. Delavskemu svetu je predlagal, da se dosedanja najvišja kvota posojjla dvigre od Soo.ooo din na 3oo.ooo din, kar je delavski svet tudi sprejel. Na podlagi predloga stanovanjske komisije o razdelitvi samskih sob, je upravni odbor dodelil samska stanovanja Rihardu Resniku, MartinuvAšu, Slavki Može in Mariji Penca, ing. Prancu Kovačiču, Pepci Željko in Marički Zupanc. Sklenil je tudi, da se Anici Rajk odvzame ena soba, ker zaseda dvosobno stanovanje sama z enim otrokom. Določil je, da se dosedanja dvosobna stanovanja v stolpičih, ki so bila dodeljena koristnikom kot enosobna stanovanja, druga soba pa je bila dodeljena samskim koristnikom, štejejo v bodoče za enosobna družinska stanovanja, druga soba pa se šteje za samsko stanovanje. Ker ima Vinko Štih skoraj izgotovljene stanovanjske prostore v svoji novi hiši, je bil sprejet sklep, da mora stanovanje, ki ga ima sedaj, izprazniti do 13. avgusta letos, če so mu potrebna finančna sredstva, pa lahko dobi kredit pri podjetju. V razpravi o izvršenih inventurah je upravni odbor ugotovil, da so vse inventurne razlike opravičljive, zato je predlagal delavskemu svetu, da inventure potrdi. lo Gradbeno podjetje :iSava:>, ki gradi šedovo halo, je predložilo povišanje pogodbene vsote za 18,456.o52 din. Svoj predlog utemeljuje s povišanjem plač delavcem, ki so se zvišale od pričetka gradnje do danes za preko 5o %, Predlog je utemeljen,zato je upravni odbor predlagal delavskemu svetu, da predlog upošteva. Ker so za pripravo blaga in preje za izvoz potrebna dodatna sredstva, je upravni odbor predlagal najetje potrebnega kredita. Poleg tega je upravni odbor reševal tudi več prošenj, od katerih je nekatere rešil ugodno, druge pa neugodno. Neugodno je bil rešen predlog komisije za HTV apretura, ki je predlagala, da se za delavce v mokri apreturi nabavi usnjene čevlje z gumijastimi podplati namesto lesenih cokel. Upravni odbor je mišljenja, da bodo v novih delovnih prostorih nastali tudi drugi delovni pogoji ter bodo cokle popolnoma odgovarjale. Na drugem zasedanju delavskega sveta je podal novo izvoljeni predsednik poročilo o primopredaji poslov upravnega odbora in o njegovem delu od izvolitve dalje. Nato je delavski svet razpravljal o predlogu upravnega odbora, da sklene naše podjetje z izvozno-uvoznim podjetjem Jugotekstil!) pogodbo o medsebojnem poslovnem sodelovanju. To sodelovanje bi se izražalo na ta način, da bo podjetje ::Jugotekstil'1 prevzelo organizacijo izvoza naših izdelkov predvsem na zapadna tržišča, naše ,podjet je pa bo odstopilo podjetju :iJugotekstil;: vse posle pri uvozu surovin za naše potrebe. Predlog upravnega odbor? je bil osvojen. Na predlog upravnega odbora je bil sprejet sklep, da se za posojila graditeljem individualnih stanovanjskih hiš določi za leto 1964 vsota dveh milijonov dinarjev, ter poveča kvota posameznega posojila na 3oo.ooo din. Na predloge inventurne komisije in upravnega odbora, je delavski cvet potrdil inventure skladišča gotovega blaga, skladišča režijskega materiala v predilnici česane volnene preje, skladišča pisarniškega materiala, skladišča barv in kemikalij, prodajalne, bideja, menze in skladišču menze v Novem mestu in Metliki. Ker so bile ugotovljene razlike opravičljive, je delavski svet sklenil, da se proknjiži j o na ustrezne konte. Za potrebe strojne delavnice bomo kupili malo rabljei stroj za metaliziranje. 11 Razveljavljen je bil sklep, da damo Poslovnemu združenju tekstilne industrije, katerega član je tudi naše podjetje, dotacijo. Poslovnemu združenju so bili priznani stroški poslovanja in plačan del teh stroškov, ki odpade na naše podjetje. Podstrešne sobe v stolpičih, ki so bile predvidene kot otroške sobe, niso bile izkoriščene, imamo pa veliko prosilcev za samske sobe. Ker bi se te sobe lahko preuredile z majhnimi stroški, je delavski svet sklenil, da se jih preuredi . Tudi delavski svet je menil, da je predlog gradbenega podjetja ''Sava1’ za povišanje pogodbene vsote za izgradnjo nove hale, utemeljen, zalsti še zato, ker je tudi povišana cena še vedno izpod predračunske cene, ki jo je predvidel projektant. Direktor in vodja investicijskih del sta pooblaščena, da skleneta pogodbo pod pogojem, da se z izvajalcem gradbenih del dogovorita za sprejemljiv dovršilni rok, ki naj bi bil vezan na penale, če bi bil prekoračen. Na predlog upravnega odbora je delavski svet sklenil, da se najame kratkoročen kredit v znesku 7o,ooo.ooo din, obenem pa je pooblastil direktorja in vodjo finančnega sektorja, da okleneta pogodbo za najetje še eventuelnih dodatnih sredstev. Odobrena je bila tudi izvedba soboslikarskih in pleskarskih del v počitniškem domu v Novigradu. Podjetju :;Arena;; Pula, kateremu je bilo pripojeno podjetje -Umberto G-’orjan" iz Novigrada, so bile črtane zamudne obresti, ki jih je dolgovalo pripojeno podjetje še iz leta 1962. Jože Udovič DELO SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO Na 4. skupni seji obeh zborov je bil sprejet okvirni program dela občinske skupščine do konca leta 1964, ki okvirno določa, kaj bo skupščina do konca leta razpravljala, tako da ustrezni sveti in komisije že vnaprej pravočasno pripravijo potrebno gradivo. Odborniki pa so tako že vnaprej seznanjeni z delom skupščine. Iz poročila o delu občinske uprave je razvidno, da delo poteka še dokaj^tekoče, saj se je število nerešenih zadev precej znižalo. Čutiti pa je močno pomanjkanje strokov- 12 nega kadra. Uprava občinske skupščine ima precej štipendistov, toda ti se le neradi zaposlijo v upravi ali pa so zaposleni le toliko časa, da odslužijo svojo štipendijsko obveznost. Strokovni kadri iz delovnih organizacij pa se neradi zaposlijo v upravnih organih, češ da je upravno delo najbolj podvrženo javni kritiki ter slabo vrednoteno in nagrajevano. Največje pomanjkanje je na odseku za gradbene in komunalne zadeve ter v pravnih in inšpekcijskih službah. Na pobudo okrajne skupščine so občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje organizirale skupni oddelek za inšpekcijske službe. Pod ta oddelek spadajo naslednje službe: tržna inšpekcija, sanitarna inšpekcija, veterinarska inšpekcija, delovna inšpekcija, gradbena inšpekcija, cestna inšpekcija in gozdarska inšpekcija. Vse inšpekcijske službe so imele na svojih področjih veliko dela in so bile zelo aktivne. Pri ugotavljanju pomanjkljivosti so svetovale, kako naj se le-te odpravijo, oziroma so izdale odločbe o odpravi pomanjkljivosti in nepravilnosti zlasti iz področja delovne inšpekcije. Pri raznih prekrških, zlasti iz področja tržne inšpekcije, pa so bili kršitelji prijavljeni sodniku za prekrške. Javno pravobranilstvo je zastopalo omenjene občine in finančno samostojne zavode na njih področjih v vseh pre-možensko-pravnih zadevah ter je sodilo pri 135 pravdah, v 69 primerih izvršilnih zadev itd. Iz poročila o službi pravne pomoči je razvidno, da je stanje odvetništva v naši občini nezadovoljivo, saj imamo le enega privatnega odvetnika, v zavodu za pravno pomoč pa sta zaposlena dva. Zaradi takega stanja leži glavno breme dajanja pravne pomoči na občinskem sodišču. Po grobih podatkih je v preteklem letu pri občinskem sodišču dobilo brezplačno pravno pomoč 7.34o občanov, v petih mesecih letošnjega lepa pa že 3.327 občanov. Pravna pomoč pri sodišču je popolnoma brezplačna za občana, vendar pa vsak pravni nasvet, tožbo itd. plača družba in vsak primer nudenja pravne pomoči stane družbo povprečno 762 din. Poravnalni sveti so poseben družbeni organ v našem sistemu. To niso niti sodišča niti razsodišča pač pa organ, ki pomaga sodišču pri poravnavanju sporov, ki nastajajo med občani. S svojim delom so poravnalni sveti močno razbremenili sodišča, saj jim je uspelo poravnati preko 60 % obravnavanih sporov. Iz poročila o vpisu posojila za Skopje je videti, da so se naši občani dobro odzvali pozivu za bratsko pomoč ponesrečencem, saj je bilo vplačanih na področju naše občine preko 14o milijonov dinarjev ter je bila predvidena kvota presežena za preko 16 milijonov. Občinska skupščina je sprejela tudi odlok, da ne plačajo dopolnilnega proračunskega prispevka tiste osebe, ki imajo osebne dohodke pod 25.ooo din mesečno. Ker so nekatera mesta odbornikov v zboru delovne skupnosti izpraznjena zaradi smrti oziroma odhoda na druga delovna mesta, je skupščina razpisala nadomestne volitve, in sicer v volilnih enotah Novoles - uprava in obrat Novo mesto, Kremen, Elektro in KZ Novo mesto za okoliš Škocjan in Šmarjeta. Prav tako so bile razpisane volitve v občinski zbor v 6. volilni enoti. Skupščina je dala tudi soglasje, da se 2o # sredstev občinskega investicijskega sklada, kar bo zneslo približno 18 milijonov dinarjev, odstopi okraju Ljubljana. Taka soglasja so dale tudi druge občine ljubljanskega okraja. Na ta način se bo v letu 1964 zbralo okoli 63o milijonov dinarjev, ki jih bo okrajna skupščina uporabila za kreditiranje dejavnosti skupnega gospodarskega pomena. Na predlog sveta za prosveto in telesno kulturo in medobčinskega zavoda za prosvetno pedagoško službo je občinska skupščina sprejela odločbo o združitvi dijaškega doma ::Majde Sile" v Šmihelu in internata strokovnih šol v Novem mestu. Ker kljub intervenciji občinske skupščine ni prišlo do združitve trgovskih podjetij "Standard-1 in "Dolenjka" na enakopravni podlagi, ampak kolektiv "Dolenjka" vstraja na pripojitvi podjetja ;,Standard::, je skupščina o zadevi ponovno razpravljala in sklepala. Skupščina je osvojila predlog podjetja "Standard", da se pripoji k podjetju ',;Merkator;; iz Ljubljane pod pogojem, da bo pripojeno podjetje imelo še nadalje svoje samoupravne organe in samostojen obračun ter obdržalo tudi druge samostojnosti, kot jih je imelo do sedaj. Sprejet je bil tudi sklep, da se k trgovskemu podjetju "Bolen jka;; pripoji trgovina s pavšalnim obračunom v Karteljevem. Občinska skupščina je na predlog sveta za družbeni plan in finance sklepala tudi o več premožensko-pravnih zadevah in poroštvih. Občinska skupščina je prevzela poroštvo pri najetju kredita podjetju "Earmis", obrat "Krka", ki bo gradilo obrat za proizvodnjo klortetraciklina, podjetju "Kremen" za izgradnjo steklarne, hotelu "Grad Otočec" za nabavo opreme, KZ Novo mesto za najetje kredita za vrnitev premostitvenega kredita za osnovanje drevesnic v Šentjerneju, Žužemberku in Strugi ter ureditev kreditnih odnosov pri prevzeti obveznosti bivšega KGPK Novo mesto, Zavodu za izmero in kataster zemljišč za poroštvo za najetje kredita za nabavo stanovanja. Dalje je bilo dano poroštvo podjetju "Beti" iz Metlike za najetje posojila za adaptacijo poslovnih prostorov v Mirni peči ter Zavodu za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov za kredit za obratna sredstva. Na predlog komisije za volitve in imenovanje je bilo razrešeno in imenovano tudi nekaj upravnikov zavodov. Jože Udovič NESREČE PRI DELU IN NA POTI NA DELO v drugi polovici junija in prvi polovici julija 196A 17. junija se je ponesrečila pri delu Zofka Grahek, kuharica v obratu Metlika. Imenovana je hotela s plinsko puščico prižgati plinski štedilnik. Zaradi okvare na štedilniku se je okoli njega začel nabirati plin. Ko je prinesla prižgano plinsko puščico do štedilnika, se je plin okoli štedilnika vžgal ter ji je plamen poškodoval desno roko. 2o. junija se je ponesrečil na poti na delo Jože Nemanič, delavec v predilnici česane volnene preje Metlika. Imenovani se je peljal z motornim kolesom^v službo. Med potjo je srečal vprežni voz, naložen s senom. Ko se je hotel ogniti vprežnemu vozu, je zapeljal na kraj ceste, ki je bila posipana z gramozom. Nenadoma pa mu je motor zaneslo, da je padel ter si opekel desno nogo na izpušni cevi. 22. junija se je ponesrečil pri delu Alojz Samec, vlagalec osnove v obratu tkalnica. Imenovani je prišel k tkalskemu stroju, da bi ga popravil. Med popravilom stroja je ročno obračal povratni hod. Med obračanjem pa ga je povratni hod zagrabil za prst desne roke ter mu ga lažje poškodoval. 23. junija se je ponesrečila na. poti na delo Zlata Bratina, delavka v predilnici česane volnene preje v Metliki. Imenovana se je s kolesom peljala na delo. Pred vhodom v tovarno pa je kolo nenadoma zavrla. Ker je peljala z veliko hitrostjo, ji zavora ni takoj prijela, tako da jo je zaneslo. Pri tem je padla ter si poškodovala desno koleno in desno roko. 27. junija se je ponesrečila pri delu Zofija Puš, sukalka v tkalnici. . Imenovana je med delom s prosto roko čistila su-kalni stroj. Med čiščenjem pa se je zbodla v električno žico, ki je obešena na stroju za odvod statične elektrike ter si lažje poškodovala prst desne roke. 1. julija se je ponesrečil pri delu Alojz Kavšček, strojni ključavničar. Imenovani je skupaj s sodelavcem vozil na vozičku železno ploščo za obdelovanje kovin. Pri porivanju vozička od zadaj se je držal za stojalo, na katerem je ležala plošča. Med prevozom pa se je plošča zaradi tresljaja vozička premaknila nazaj ter mu pritisnila prst desne roke ob rob stojala ter mu ga lažje poškodovala. 7. julija se je ponesrečila pri delu Anica Grabrijan, tkalka. Imenovana je z iglo vlekla zanke iz blaga. Ko je delo končala, je iglo položila poleg tkalskega čolnička namesto da bi jo položila na določeno mesto. Nato je hitro zagrabila čolniček ter se zbodla v prst desne roke ter si ga lažje poškodovala. Mirko Jakša POPRAVEK V prejšnji številki glasila je bilo na četrti strani pomotoma izpuščeno, da je bil v svet enote tkalnica z enoletno mandatno dobo izvoljen tudi Edmund Piki (178 glasov), kar s tem popravljamo. Bralce in imenovanega prosimo, naj nam neljubo pomoto oproste. j BOLEZENSKI IZOSTANKI V MESECU JULIJU 1964 Naslednja tabela bo prikazala bolezenske izostanke za mesec junij 1964 v primerjavi z mesecem junijem 1963. Junij 1963 Juni j 1964 Oddelki Štev. vseh boln. dni °lo na del. dni Štev. boln. dni brez porod $ na del. dni • Štev. vseh boln. dni fo na del. dni Štev. boln. dni brez porod. $ na del. dni Skup.sl. 84 4,48 7o 3,73 136 6,22 76 3,48 Tkalnica 711 9,9o 5oo 6,83 625 8,26 418 5,52 Predil. 138 6,9o 113 5,5o lo7 8,06 64 4,82 Apretura 2oo 8,16 189 7,71 236 7,59 136 4,35 Pom.del. '22 1,76 22 1,76 73 5,29 73 5,29 Metlika 385 7,16 285 5,3o 258 4,7o 176 3,2o Skupaj: 154o 7,65 1179 5,85 1435 6,81 943 4,47 Iz tabele je razvidno, da je bil stalež bolezenskih izostankov v juniju mesecu 1964 precej nižji kot v istem mesecu lanskega leta, ko je bilo 5,85 % izostankov. Vendar pa se je stalež bolezenskih izostankov v juniju v primeri z mesecem majem, ko je bilo 4,33 % izostankov, nekoliko dvignil. Najvišji procent izostankov v mesecu juniju je bil v obratu tkalnice (5,52 , sledijo pomožne delavnice (5,29 %), predilnica česane sintetične preje (4,82 %), apretura (4,35 1o), skupne službe (3,48 fo) ter predilnica česane volnene preje Metlika (3,2o Vzroki bolezenskih izostankov: Nega družinskega člana 132 dni Nesreče pri delu 93 c; Razne ženske bolezni 88 Sl Nesreče izven dela 74 s; Bolezni živcev 61 S! Angina 6o n Bolezni ven in krnega odtoka 53 li- Kožne bolezni 52 li Revmatizem 41 u Bolezni urinarnega sistema 39 dni itd. Mirko Jakša STANJE IZPLAČANEGA IN POVRNJENEGA NADOMESTILA BOLEZENSKIH IZOSTANKOV ZA II. TROMESEČJE IN I, POLLETJE 1964 V drugem tromesečju letošnjega leta smo izplačali za bolezni in poškodbe 2,267.664 din, komunalni zavod za so-cialno zavarovanje pa nam je povrnil 2,256.111 din. Presegli smo plan za 11.553 din, to je samo za 1 #, kar je v primerjavi s prejšnjim obdobjem veliko manj. Če pa pogledamo I. polletje 1964, vidimo, da smo po trošili nekoliko več, in sicer: izplačanega je bilo 5,142.9o2 din, povrnjenega nadomestila pa je 4,225.499 din, kar pomeni, da je bilo izplačilo preseženo za 21 $>. Po posameznih mesecih za II. tromesečje pa je stanje sledeče: Novo mesto Metlika • Izplačano Povrnjeno Izplačano Povrnjeno April 594.102 679.231 Maj 581.132 527.265 Junij 632.7o4 562.327 165*949 194.760 159.262 144.238 134.515 148.290 1,807.938 1,768.823 459.726 487.288 Iz tabele je razvidno, da so v Metliki manj izostajali kot pri nas. Če pa primerjamo preteklo leto z letošnjim, smo lahko kar zadovoljni s sedanjim stanjem. Marija Seničar ZAHVALA Iskrena hvala predilnici česane volnene preje v Metliki za venec, ki ste ga poklonili moji ljubi mami. Anica Šimec PO PARTIZANSKIH POTEH OKOLI NOVEGA MESTA Vedno bolj se nam je približeval 22. julij ~ dan vstaje slovenskega naroda. Pred nas, mladince, se je postavilo vprašanje, kako proslaviti ta veliki dan. Na pobudo Zveze borcev je mladina Bučne vasi■in Bršlina organizirala pohod po partizanskih poteh v okolici Novega mesta. Tega pohoda smo se udeležili tudi mi. Zgodnje jutranje sonce nas je 22. julija prebudilo iz.spanja. Zbrali smo se v Bučni vasi, od koder smo veselih obrazov krenili ob 8. uri proti Dobravi. Z nami sta šla tudi prvoborca Prane Potočar iz Bučne vasi in Janez Potočar iz Muhaberja. Med potjo sta nam pokazala kraj, kjer se je zbralo prvih 16 prostovoljcev - partizanov. Po polurni hoji smo se ustavili ob grobu padlega partizana blizu Dobrave. Tovariš Prane Potočar je obudil spomin na padlega junaka. Malo više, na koncu gozdička, smo se ustavili ob razvalinah gradu na Dobravi. Tu sta nam naša vodiča obrazložila zgodovino tega gradu. Ker je grad na hribčku, so ga partizani že takoj v začetku zasedli, saj so imeli iz njega širok ra'zgled po dolini. Ko so Nemci to zvedeli, so grad zažgali. V njem so zgoreli trije ljudje, enega pa so zverinsko mučili in je pozneje ranam podlegel. Ogledali smo si tudi vodnjak, v katerem so našli glavo 12-letnega dečka, ki so ga verjetno umorili Nemci. Vsi prevzeti od tega strašnega dejanja smo se odpravili dalje. Vroče jutranje sonce nas je precej utrudilo, tako da smo že komaj čakali, da bi prišli do vode. Ta želja se nam je izpolnila, ko smo prišli do Spodnjega Kamenja, kjer smo žejni obstopili prvi vodnjak. Sedaj smo bili že boljše volje in iz naših grl so zadonele partizanske pesmi. Ustavili smo se na Gornjem Kamenju, kjer smo ob kozarčku vina, ki nam ga je ponudila mlada gospodinja, pozabili na pot in sonce, ki je vedno bolj pripekalo. Pot je postajala vedno bolj strma. V gosjem redu smo lezli po stezi proti Karlovcem, Vsi upehani smo se ustavili pri neki zidanici, kjer so Nemci zaradi izdaje domačih izdajalcev pobili 6 partizanov, eden pa se je rešil. Po krajšem oddihu smo odšli proti novemu železničarskemu domu. Spotoma smo si ogledali tudi spominsko plošlo. Tu sta nam v senci dreves tovariša Prane in Janez pripovedovala o dogodkih iz vojnih let. ha tem hribu je bila ustanovljena prva železničarska brigada. Tovariš Janez nam je lepo opisal, kako so hodili čez železnico in prenašali hrano, obleko in orožje, ne da bi Nemci kaj vedeli za to. Tako smo se vživeli v pripoved, da je naenkrat minila ura. Ogledali smo si še železničarski dom, nato pa krenili naprej, saj smo vsi komaj čakali, da bi prišli do cilja našega pohoda - na Trško 'goro. Pred seboj smo zagledali Golušnik, vendar se nismo za dolgo ustavili, ker nas je žeja vedno bolj gnala dalje. Že smo od daleč zagledali Trško goro, vendar smo se se ustavili v prijetni senci v gozdičku pri Razborah. Zopet sta*nam naša vodiča povedala marsikaj o borbah in iznajdiji-vosti^partizanov. Tudi na Hmeljnik nista pozabila in nam obrazložila njegov pomen, čeprav ga nismo obiskali. Hmeljnik je bil zelo' važna točka, tako za partizane kakor tudi za Nemce. Ko so se hoteli Nemci utaboriti v gradu, so partizani grad zažgali. Nenadoma smo zaslišali glasen smeh in med nami se je z vrčem vina pojavil šegavi Henč. S kozarcem v roki je hodil od enega do drugega. Poleg kozarca sladkega vinca, ki se nam je zelo prilegel, pa je imel za vsakega še kakšno besedo. Pri slovesu nas je povabil, naj gremo z njim v vinograd, vendar ni imel dovolj motik, da bi lahko vsi okopavali Irte. Ker* nismo bili ravno navdušeni za njegov predlog, smo mu v slovo zapeli veselo pesem in nasmejani odšli našemu cilju nasproti. Pot je bila vedno krajša in kmalu smo se znašli na Irški gori. Pod velikimi lipami nas je že čakala obložena miza. Brez vsakega prerivanja smo se postavili v vrsto in željno šakali požirka malinovca. Zdelo se nam je, da ravno tako zeljno pričakujemo požirka.vode in koščka kruha, kot so ga Pred 2o leti pričakovali naši očetje, bratje in 'sestre. Miza je bila polna belega kruha, salame in sira. Posedli smo o-krog nje in z velikim tekom smo jo kmalu spraznili. Zdelo se nam je, kot da smo ena sama velika družina, ki je po napornem delu sedla za mizo. S polnimi želodoi smo polegli po travi in nekaj časa počivali. Toda utrujenost nas je kmalu minila, posebno takrat, ko so zadoneli domači zvoki iz našega tranzistorja. Veselo smo se zavrteli kar po travi pred cerkvijo in nihče ni več čutil bolečin v nogah. Razpoloženje se je dvigalo, saj smo pridno zahajali v Campatovo zidanico. Bili smo že tako razposajeni, da kmalu več ne bi vedeli, kaj naj še počnemo. 2o Ker je naš radio kmalu utihnil, mi pa bi še vedno radi plesali, smo se proti mraku spustili v dolino do gostilne Pugelj. Tu se je naše rajanje nadaljevalo ob igranju plošč in harmonike. Žejo smo si gasili s koktami. V mraku smo se poslovili od Puglja in se dobre volje vrnili domov. Sklenili smo, da bomo še večkrat obiskali pomembne kraje iz vojnih dni. Marica Vranešič KAŠA KRONIKA Poročila se je: : Julijana Robida - poročena Lilek. Novoporočeniki želimo veliko sreče in zadovoljstva ter najlepše čestitke! Rodili sta: Jelka Čečelič - deklico in Cveta Kavšček - dečka. Mladima mamicama in novorojenčkoma želimo veliko zdravja in najlepše čestitke! V podjetje so prišli: Rajmund Gorenc, Prane Franko, Terezija Mesojedec, Marija ourlaj Emilija Kebelj, Marija Gril, Ljudmila Mesojedec, Milena Žic, Anica Potočar, Štefanija Jankovič, Vladimir Dular, Veronika Kobe, Jože Bruner, Milan Zupančič, Jožica Ljubi, Ladislav Marentič, Anton Pezdirc, Franc Dragovan, Jože Pečarič, Julijan Sodec, Anton Kočevar in Nikolaj Vukšinič. Novim članom našega delovnega kolektiva želimo mnogo uspehov in osebnega zadovoljstva! Podjetje so zapustili: Jožefa Kneževič, Josip Došen in Marta Bratinič. Dne 31.7.1964 je stanje zaposlenih 837. Od tega je 567 žensk in 27o moških.