UKlAVVItt -- Došuo 13. IX.-1930 1‘eitnina ptataUH9jATlaL IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1-50. ""H" I II I——— ,m.„ __ TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 18: septembra 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 109. Pregled naše zunanje trgovine in smeri za bodočo trgovinsko politiko. (Neikaj stavkov iz elaborata tajnika Zbornice TOI g. Ivana Mohoriča.) Na Vlil. kongresu gospodarskih zbornic in korporacij, ki se je vršil, kakor smo že poročali v zadnjem »Trgovskem listu , dne 13. in 14. t. m. v Beogradu, je poročal o pregledu nart e zunanje trgovine in o smereh naše bodoče trgovinske politike tajnik ljubljanske zbornice g. Ivan Mohorič. Iz obšiirnega1 elaborata, ki predstavlja celo knjigo, so bili tudi na zboru podani samo glavni momenti in temeljne misli, dasi je trajalo poročilo skoro poldrugo uro. Referent je držal poslušalce tekom celega poročila v največji napetosti. Ob koncu je žel burno pohvalo. Tudi je zbor sklenil, da se njegovo delo izda kot posebna knjiga. V naslednjem hočemo podati iz referata samo nekaj zanimivosti. Splošna karakteristika našega gospodarskega položaja. Slika, ki nam jo nudi današnje gospodarsko stanje Evrope, je najmanj razveseljiva in daje dovolj povoda za resne skrbi. Milijonske mase nezaposlenega delavstva v' industrijskih državah, nadprodukcija v industriji in kmetijstvu, do skrajnosti poostrena konkurenca za plasiranje proizvodov in škodljivost sovjetskega dumpinga na najvažnejših evropskih tržiščih, ro v velikih potezah glavne karakteristike mrzličnega stanja evropskega gospodarstva. V teh do kaotičnosti kompliciranih razmerah so evropske države druga za drugo prisiljene pod-vzeti gospodarsko - politične ukrepe, da čim bolj zaščitijo domačo produkcijo in ustvarijo možnosti za zaposle-nje domače delavne sile. Vsak tak ukrep izziva seveda protiukrepe od strani onih držav, ki se smatrajo prizadete in danes stojimo pred dejstvom, da se gospodarski odnošaji z dneva v dam bolj komplicirajo, namesto da bi se poenostavili in olajšali. Vsa prizadevanja Društva narodov, da se te nezdrave razmere odpravijo, niso prinesla pozitivnih rezultatov. Naša država je vodila pri tem zelo liberalno politiko ter ni v primerih, ko je bila z raznimi ukrepi tujih držav neposredno izzvana, podvzemala nikakih protiukrepov. Dvignite konsumno mož domačega tržišča. Konferenca o carinskem premirju je pokazla, da si hočejo industrijske države v agrarnih deželah zasigurati stalno področje za konsum, same pa imajo najresnejši namen, da vedno bolj in bolj ter sistematično zaščitijo svojo agrarno produkcijo. Tu je nam moralo postati jasno, da moramo tudi mi ustvariti čim več možnosti za stalno zaposlenje domačega delavstva in okrepiti konsumno moč domačega tržišča, kjer je mogoče doseči najboljše cene. Le na ta način se more naše gospodarstvo obvarovati velikih tresljajev. Že danes se v normalnih letih potroši v naši državi 80% vse produkcije žita. Medtem ko naše delavstvo išče zaposlenja v inozemskih rudnikih in tvomicah, mi uvažamo znatno število predmetov, za katerih produkcijo imamo dovolj sirovin v državi in katerih produkcija ni tako komplicirana. Analiza našega izvoza. Referent je nato poročal zelo izčrpno o gibanju našega izvoza od leta 1922. do leta 1929. ter analizira posamezne izvozne panoge. Posebno zanimivo je poročal o padanju našega izvoza jajc, goveje živine, usnja, mleka in mlečnih izdelkov, svinca, kalcijevega karbida, ferosilicija in drugih kemičnih proizvodov, posebno kritična pa je situacija v izvozu hmelja; tudi izvoz suhih sliv je v padanju. Izvoz drobnice, kakor tudi izvoz sadja prikazuje znaten napredek, isto velja v posebno veliki meri tudi za izvoz perutnine. Referent nadaljuje s splošno analizo veličine naše zunanje trgovine, ki je v primeri z drugimi državam: zelo pičla. Struktura naše zunanje trgovine se prikazuje po razdelitvi posameznih gospodarskih skupin v odstotkih, ki kažejo velik izvoz agrarnih proizvodov in velik uvoz izdelanega blaga. V potrošnji se kaže velik napredek domače industrije, ki rabi vedno večje količine surovin in polfabrikatov. Zelo interesantne so slike, ki nam jih nudi podrobno analiza našega uvoza in izvoza. Elaborat vsebuje podatke, na podlagi katerih pridemo do frapantnih zaključkov, in samo želeti bi bilo, da se ta elaborat čim prej natisne, da se z njim seznani tudi širša javnost, ker je tako minucijozno statisti ono študijo skoro nemogoče podati v krajšem eksoerptu. Cene naših agrarnih proizvodov. v_ Glavni problem zboljšanja cene naših glavnih deželnih pridelkov temelji na našem notranjem tržišču. Razlike cen med posameznimi našimi notranjimi tržišči so tako veliike, da naravnost kličejo po izenačenju. Saj difcrirajo cene najvažnejših živil od najvišje pa do najnižje cene za celih 100% in tudi več. Ta pojav pa ni samo slučajnosten, pač se opaža že celo vrsto let. V nekaterih agrarnih proizvodih kakor fižol, krompir, moka, seno, sadje, volna, mleko, žganje vino itd. pa so te razlike naravaost ogromne. Vse te razlike pa se ne dajo opravdati s transportnimi stroški, pač so vzroki drugačne naravi. Pa tudi cene zunanjih tržišč prikazujejo naravnost katastrofalne spremembe, ki imajo težke posledice za vse naše narodno gospodarstvo. Investicijska aktivnost. Aktivnost investicij v Jugoslaviji stalno narašča. V letu 1921. so se vse investicije v naši državi cenile na 174-7 mil. Din, v letu 1929. pa so znašale 575-2 mil. Din. Celokupna vrednost investicij od leta 1921. pa do leta 1929. je znašala po statističnih podatkih finančnega ministrstva 3.212-2 mil. Din. Posebno razveseljiv razvoj prikazuje elektrifikacija, kjer znašajo skupne investicije od leta 1921. do leta 1929. vrednost 1.044-6 mil. D.iin. Efekt povečane aktivnosti investicij se kaže v stalno zmanjšanem uvozu gotovih izdelkov, posefno tekstilne industrije. Carinska in prometna vprašanja. Referent se je nato podrobneje ukvarjal z opravdanjem zaščitnih carin za posamezne industrijske panoge, ki nudijo vse pogoje za uspešen razvoj doma. Na podlagi uradnih in zasebnih statističnih podatkov utemeljuje svojo tezo in priporoča, da se domači industriji posveča vsa pažnja. Posebno važnost polaga na industrijo, ki je uspela, da svoje proizvode izvaža im s tem zboljšuje našo trgovinsko bilanco. Nadalje se je referent izčrpno pečal s prometnimi vprašanji naše zunanje trgovine. Podrobneje navaja razmerje in razdelitev tonaže, strukturo našega železniškega izvoza. Predvsem na-glaša potrebo revizije železniških tarif. Podrobneje govori o vlogi rečne plovbe v prometu naše zunanje trgovine; s statističnimi podatki se prikazuje važnost naših rečnih poti. V isti meri se referent ukvarja tudi s vprašanjem naše pomorske plovitbe, kateri posveča prav posebno pažnjo. Žal da ne moremo vsled pomanjkanja prostora postreči našim čitateljem s tem izvanredno zanimivim gradivom. ZAKLJUČKI IN PREDLOGI. Trgovinsko - politični ukrepi: Naša zunanja trgovina v mnogih smereh he pokazuje zadovoljivih uspehov. Sedanja trgovinska politika evropskega gospodarstva nalaga naši gospodarski politiki, da z vsemi sredstvi dvigne delavnost našega gospodarstva, tako da bi polagoma prišli v gospodarsko neodvisnost inozemstva. V to svrho se poleg že pod vzetih ukrepov predlagajo še sledeči: 1. da v pogledu sklepanja bodočih trgovinskih pogodb preidemo od klavzule brezpogojnih in neomejenih carinskih ugodnosti k politiki pogojnih in omejenih ugodnosti; 2. da kolikor mogoče hitro zaključimo trgovinske pogodbe in uredimo gospodarske odnošaje z državami Le-vante, Orijenta in Južne Amerike; 3. da se pri reviziji carinskih tarif sprovede princip racionalizacije uvoza, da bi se s tem zmanjšal uvoz onih predmetov, ki jih v dovoljni merti lahko produciramo doma; 4. da se razširi propaganda za naš izvoz na večji krog držav, posebno na obale Sredozemskega morja; 5. da se osnujejo konzularna zastopstva in trgovinska predstavništva v vseh državah, s katerimi gojimo poslovne stilke, in da se honorarni konzuli polagoma zamenjajo s poklicnimi; 6. da se strokovni specijalizaciji industrijskega naraščaja posveča največja pažnja in se tuje delovne sile, ki so zaposlene v naši državi, postopoma zamenjajo z domačimi v smislu obstoječih zakonov; 7. da se vodi točna evidenca udeležbe tujega kapitala v našem gospodarstvu; 8. da se organizira točna statistika evidence naših emigrantskih kolonij v inozemstvu po strokah in gospodarski aktivnosti posameznika. Prometno - politični ukrepi: 1. Da se normalizira proračun prometnega ministrstva, da se zmanjšajo bremena, ki jih mora nositi naše gospodarstvo v pogledu visokih železniških tarifov in pristojbin in ki se uporabljajo za neželeaniške svrhe, ter se s tem omogoči, da se naša tarifama politika prilagodi našim gospodarskim prilikam; 2. da se favorizira naša nacijonalna pomorska plovitba im omogoči postopno jačanje njene udeležbe v izvoznem blagovnem prometu; 3. da se cimprej zaključijo, po predhodnem zaslišanju tarifskega odbora, sporazumi o direktnih tarifah s kar Organiziranje kisarniških obratov Dravske banovine. Na povabilo Društva industrij cev in veletrgovcev v Ljubljani, so se v njegovih tajniških prostorih dne 2. t. m. sestali zastopniki kisarniških obratov Dravske banovine v svrho razgovora o vprašanjih, ki so vsem podjetjem skupna im ki so liz gospodarskega vidika aktualna. Na tem posvetovanju, kjer so bili navzoči lastniki, oziroma zastopniki velike večine omenjenih podjetij, je bilo sklenjeno, da se obstoječe kisarue Dravske banovine organizirajo v posebni sekciji pri Društvu iudustrijcev in veletrgovcev, kjer naj bi se v' bodoče reševala vsa važna skupna vprašanja. Zlasti naj bi se skušalo doseči, da se kisarništvo v bodočem obrtnem zakonu prizna za samostojno obrt, ki naj bo vezana na strokovno usposobljenost. Za uresničenje te za obstoječa podjetja važne želje so bili potrebni ukreji takoj izvršeni in je mnogo upanja, da bodo uspeli. Tudi nadaijna zahteva, da naj bi 80 za obstoječa podjetja skušala Izvršiti skupna nabava trošarine prostega špirita, je že pred konečnim uresničenjem. Potrebna pogajanja so v teku in je pričakovati ugodnega zaključka. Za predsednika sekcije je bil izvoljen gospod Saša Knez iz Ljubljane in je sekcija že pričela z delovanjem. PRAVILNIK 0 OBČINSKEM KATASTRU. Na osnovi določb 51. 1 in 2 in pooblastila čl. 70 zakona a zemljiškem katastru z dne 19. decembra 19‘29 je minister financ dr. S,tanko Švnljuga predpisal pravilnik o vzdrževanju katastra v občinah, kjer je bil (kataster sestavljen z merjenjem zemljišča. Katastrski aparat ki je bil sestavljen z merjenjem, trasi-'ranjeni in ocenitvijo zemljišča, naj tvori podlago za pravično, to se pravi pravilno obdavčenje zemljišča. Istočasno naj se sestava zemljiških knjig v krajih, kjer že obstojajo, prilagodi predpisom uvodoma označenega zakona. Kataster je treba trajno vzdrževati in obnavljati. Vzdrževanje katastra se vrši po katastrskih občinah, ki so teritorijalno katastrske enote. Več katastrskih občin tvori katastrsko upravo. Nje™ teriitori-jalno pristojnost je tireba določiti tako, da soglaša s področjem davčne uprave ali pa da obsega področje dveh ali več davčnih uprav. Odbor za izvedbo dogovorov sklenjenih na konferencah v Sinaji in Varšavi, se je konstituiral. Sestoji iz Rumunov in Jugoslovanov, organiziral bo propagando v inozemstvu in skrbel za to, da se sklepi teh dveh konferenc izvršijo. največjim številom držav, ki igrajo pri našem izvozu važnejšo vlogo; 4. da se setavijo kombinirani tarifi za železniški promet preko naših luk v smeri Albanije in Grčije. Istotako tudi za izvoz po Dunavu, ki je usmerjen v obalne države; 5. da se pristopi gradbi telefonskih kabljev za notranji in mednarodni promet; 6. da se zaključijo poštne zveze z državami, ki so za naš izvoz posebno važne. Dunajsko fi (Rudolf Natscheradetz piše v »Prage r Tagblatt«-u: Znižanje bančne obrestne mere na 5% je spravilo banke v nemajhno zadrego. Zlasti jii'in je težko pu-stiti debetno obrestno mero neiizpireme-njetno. Pravijo, da ne prenesejo nobene žrtve več, in isto pravijo tudi hranilrai-ce. Prelom s 4 odstotno vložno obrestno mero bi bil precej nevaren eksperiment, ki ga banke nočejo tvegati. Bankam je znano, da razvijajo švicarski zavodi živahno propagand« v iprilog premoženjskemu prenosu v Švrioo. Sicer obrestujejo švicarslke banke denar samo s poldrugim odstotkom, a one nudijo svojini klientom druge ugodnosti, zilasiti pri upravi premoženja in pri izvedbi testa-mentarnih ukrepov, kar ima spričo visokega avstrijskega zapuščinskega daiv-ka mnogo vabljivega na sebi. Praktični pomen znižanja obrestne mere se večkrat precenjuje. Oficijelna obrestna mera danes ni kot iv predi vojni dobi regulator za posojilno ceno denarja vobče, temveč ostane omejena na prvovrstne menice, ki prenesejo ostro cenzuro bančnega vodstva; itak menični material je pa postal danes v Avstriji zelo redek. iBanike se ne obračajo na Narodno banko, dokler morejo dobiti v inozemstvu cenejši denar, in število ban-čno-zmožnih zasebnih podijetij se je skrčilo danes na majhen kupček. Mnogo je industnijcev lin 'trgovcev, ki poznajo bančno obrestno mero le po drugih. — Tudii) če deilajo z banko, je njih kredit talko pičlo limitiran, da si morajo nabaviti dodatne kredite pri kreditnih zadrugah lin zasebnikih, iki zahtevajo brez ozira na obrestno mero Narodne banke ogromne obresti. Znižanje obrestne mere je dvorezen nož. Debitorji bank bodo plačali sicer za pol odstotka manj obresti, a botlo te/jko diobili novih kreditov. Kajti če banke na domačih debitorjih nič več ne zaslužijo, so prisiljene poiskati si drugih dežel z viišjo bančno obrestno mero iter ipovečati svoje že sedaj zelo znatne angažmaje v Poljski, Romuniji in Jugoslaviji. j Znamenje čaisa je, da v Avstriji že več kot eno leito ni bilo otvo.rjenih nobenih novih obratov več, pač da so jih mnogo opustili. — Po poročilu obrtnih nadzornikov so v posameznih diisitniktih še enkrat toliko obratov opustili kot na novo ustanovili. Ta oikolnost in pa racionalizacija sta po poročilu nadzornikov vzrok brezposelnosti. O racionalizaciji pravi poročilo, da je negospodarska, če serijska produkcija nima zvišane prodaje. Na drugi strani je posledica novih strojev odpuščanje delavcev. Poročilo omenja, da je v neki tovarni ob isti produkciji padlo število delavcev od 45 na 4 in da v neki tovarni preprog en stroj nadomešča 50 do 60 delavk. Razširjenje prodajnih trgov, to se ponavlja 3i mjib omniucii MERKURJEVI VEČERNI UČNI TEČAJI. Trgovsko društvo »Merkur« bo otvo-rilo ob zadostnem odzivu s 1. Oktobrom t. 1. večerne tečaje v Trgovskem domu (poslopje G remiijalne šole) za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško,' steno-gralijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bodeta iletos vodila zopet v dveh oddelkih: a) za. začetnike in b) •kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, akio se prijavijo, postati člani. Pinijave dnevno v društveni pisairni Gradišče 17-1. med 10. in 12. uro dopoldne in 3. ter 5. uro popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduje. TIPIZIRANJE PŠENICE NA OGRSKEM. Po dovršenih zadevnih poskusih je ogrsko poljedelsko ministrstvo naročilo trgovskim zbornicam, naj poskusijo v letošnji jeseni organizirati okraje enotnih žitnih tipov. Nameravajo v bodočem poletju te pšenične okraje preiskati v svr-ho ugotovitve, če se bo produkcija takšnih tipov izkazala kot priporočljiva ali ne. ančno pismo. v vseh gospodarskih raz motri vanj ih. — Pod depresijo trpijo tudi zvezne železnice; kljub zvišanim tarifam so padli njih dohodki do1 konca julija za 22 milijonov šilingov in bodo po napovedi generalnega direktorja še bolj padli. Če bodo padle zvezne železnice spet nazaj v deficit, bi bilo to za finance države zelo kočljivo in bi se moralo gospodarstvo ‘odreči že itak majhnemu upanju na znižanje davkov. —o— M. piše v »Tagespoisit«-i: Trenutno zboljšanje dunajskega efektnega trga se je kmalu ustavilo. Efektna trgovina bo izkazana v prihajajočih se-mestralnih bilancah, ki so interno že ugotovi jo ne, fcoit vir težkih zgub. Vsa poročila bank so si edina v ugotovitvi, da je nastopilo pravo ob u božanje tvrdk in zasebnikov šele v zadnjem letu. Pri vseh delnicah, pa naj so si bile kupljene v Avstriji ali v inozemstvu, so bile izgubljene težke svote. Cene blaga so padle. Bila je skoraj umetnost, da nisi bil pri kakšni imsolvenci udeležen. Povsod se slišijo pritožbe, da se dolžniki ne držijo plačilnih rokov. Zavarovalnice poročajo o storniranju zavarovalnih polic, luksuzno in porabilo blago, ki je bilo kupljeno na obroke, se vrača, aili pa se jemlje nazalj, ker je rok zapadel. Če bi se vložna obrestna mera ires znižala, kar še nikakor mi verjetno, bi bilo »a široke sloje vnoivčenje odvisnega denarja, kar ga je bilo rešenega iz prejšnjih polomov, zmeraj težje. Sicer se čudno sliši, a res je, da ni nobenega posebnega povpraševanja po trdno obrestljivih naložnih listinah, čeprav nudiljo te še enkrat tako dober dohodek kot vložna knjižica. Pač ipa se zopet in zopet sliši, da so si mogli uradi, ^odvetniki in tudi zasebniki ustvariti veliko klient elo' s tem, da nalagajo ka-pitalije kot prvo in drugo hipoteko. Nekateri so postali pravi Specialisti na tem polju. Vprašanje je, če bodo mogli 'dolžniki zadostiti trajno svojim obrestnim' obveznostim in če ob nadaljevanju gospodarske krize ne bo prišlo do zelo znatnih eksekmtivirih prodaj. Kdo bo potem hotel prevzeti kmečka gospodarstva ali majhne hiše, je še vprašanje. Prišlo ije že do posameznih eksekucij. I. t. d. Skratka: znakov krize je poivsod dosti, in bil bi že skrajnji čas, da bi se gospodarsko zaupanje vendarle že enkrat pov rinilo. Črnogi edci imajo sedaj svoje dobre čase in oni najbrž mnogo pripomorejo, da ne glede na vse druge podane predpogoje ustavitve plačil in poravnave zopet naraščajo. Posameznik zgubi pač laže pogum in upnik potrpežljivost, in tako odnehamo v boju proti usodi. Konferenca zastopnikov tovarn umetnih gnojil ter strokovnjakov iz poljedelskih vzorčnih in kontrolnih štacij se bo vršila’ na koncu septembra pri poljedelskem ministrstvu. Obravnavali bodo nove določbe glede produkcije uvoza in prodaje umetnih gnojil. TVORNKA CIKORIJE Priporoia svoje izvrstne izdelke ENOLETNA NIŽJA GOZDARSKA ŠOLA V MARIBORU. Banska uprava v Ljubljani je razglasila, da se dne 3. ,novembra iletos otvori v Mariboru enoletna nižja gozdarska šola, v katero bo sprejetih do 20 gojencev. V prva vrsti se bodo sprejemali v ta učni zavod sinovi malih in srednjih gozdarskih posestnikov, ki ostanejo na gozdarskem posestvu kot bodoči gospodarji. Ustanovitev gozdarsko šole v Mariboru je važna pridobitev za mesto Maribor, še bolj pa za naše gozdarske posestnike na deželi in je z njo zlasti uresničena dolgoletna želja naših pohorskih kmetov. Zavod 'bo vzgajal strokovno izobražen naraščaj za naše gozdarske kmete in se bo v njem poučevalo razen gozdarstva tudi travmištvo, sadjarstvo itd. Zavod bo nastanjen začasno v bivšem oblastnem dvorcu v Mariboru, ki ga bodo po možnosti temu primerno uredili. Za ravnatelja je imenovan inž. Zmago Ziern-feld iz Ljubljane. Potreben kredit sta oskrbela imlinistrsvo in banska uprava v Ljubljani. Prosilci' morajo biti telesno in duševno zdravi, star i 16 do 24 let, ter bodo vsi stanovali v internatu. Svojeročno pisane prošnje, opremljene s kolkom za 5 Din, j,e treba vložiti do 15. oktobra nastavljene na šumarski oddelek banske uipirave v Ljubljani (iza ravnateljstvo mar i'iberske nižje goizdarske šole). Priložita je krstni iist, domovnico, zadne šolsko fepričtevalilo^ tzdlnavniško spričevalo, ter obvezo staršev, da bodo kriti stroške v internatu. Kartel vagonov perfekten. 'Dočim hoče, kakor bomo poročali v posebnem članku, pričeti kovinska industrija Evrope v svojih glavnih izdelkih železo in jeklo boj vseh proti vsem, so ustanovile tovarne vagonov mednarodni kartel. Pogajanja evropske vagon-ske industrije v Luzernu, pričeta 4. septembra, so bila 6. septembra zaključena. Sklenjen je bil dogovor, ki obvezuje vagonsko industrijo Nemčije, Avstrije, Švice, Ogrske, Italije, Francije, Belgije in Češkoslovaške, da se držijo do konca leta 1931 vseh domenjenih določb. Dogovor predvideva racionelno razdelitev dotekajočih eksportnih naročil med udeležene deželne skupine. Pri tem naj se upošteva tudi primerno tipiziran je. Vrhu tega se člani zavežejo, da bodo postopali v mednarodnih konkurencah po enotnih smernicah glede cen, pri čemer je tudi za dovoljevanje kreditov predviden trden program. Te določbe so zato važne, ker so posamezne tvrdke v tekmovanju na svetovnem trgu vsled kreditne politike nekaterih držav ostale v ozadju. Zlasti Francija 'je v zadnjem času pri eksportnih naročilih dovoljevala'kredite do deset let. Ker se je posrečilo z definitivno kartelno pogodbo od strani diference med franco-sko-belgijsko vagonsko industrijo na eni strani ter nemškimi tovarnami vagonov na drugi strani, upajo na možnost pristopa tudi drugih držav vagonske industrije. Veljavnost pogodbe je bila zato tako kratko terminirana, ker hočejo od leta 1931 naprej v smislu dotedaj nabranih skušenj ustanoviti dolgoročni kartel. Oficijelna okrožnica pravi, da je »namen dogovora boljša razdelitev naročil na ekspertnem trgu, dalje lažja ureditev s tem v zvezi se nahajajočih finančnih vprašanj in zboljšanje produkcijskih pogojev s pomočjo racionalizacije«. Novi kartel se imenuije »Association internationale des contructeurs de material roulant«, sedež mu je v Parizu. Izvozno trgovino vseh udeleženih tovarn bodo uredili z veljavnostjo do 12. aprila t. 1. inazaj. Jedro kartelnega dogovora je kvotni ključ, po katerem se ves eksport vagonov razdeljuje na udeleženih osem držav. Glede kvot beremo sledečo razdelitev: Švica 0'7%, Avstrija “-2, Ogrska 2-9, Češkoslovaška 6'9, Italija 10’5, Francija 13, Nemčija 28-8, Belgija 35%. Te kvote se tičejo samo eksportnih naročil udeleženih dežel, čeprav so se pri njih preračunjenju upoštevale domače razmere. Ekspertna naročila niso tista, ki jih imajo imenovane države med seboj. Vpeljan je nekakšen turnus in dobijo posamezne dežele ozir. na eksportu udeležene tvrdke, dokler ni njih kvota izčrpana. V drugih ozirih je pa zajamčena vobče zelo veliko prostost. ( u Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo se ne bodo nadaljevala pred koncem decembra, ker je treba zbrati še zelo veliko materiala. Prekinjena so bila v juliju. Delniška družba za prirejanje vzorčnih sejmov se je konstituirala v Zagrebu. Delniška glavnica v znesku 1 mil. Din je razdeljena v 10.000 delnic po 100 Din. Polovica glavnice je že vplačana. Novo asfaltno cesto bodo pričeli graditi med Beogradom in Subotico; deloma bodo staro popravili in ji dali nov temelj. Za gradbo ceste je dovoljenih 300 mil. Din. »Ferra«, nova d. d. za prodajo železa in železnine v Zagrebu, bo imela dne 25. t. m. svoj ustanovni občni zbor. Že pred vojsko obstoječa tovarna mila v Mostaru, ki je od tedaj morala prestati marsikakšno krizo, je pričela zopet obratovati. Trgovski promet med Jugoslavijo in Poljsko je v prvem letošnjem polletju napram prvi lanski polovici nekoliko padel. Pridelek sladkorja v Franciji cenijo na 1 milijon ton. Ker je to dosti nad domačo porabo in ker so glede eks-porta svetovnotržne cene neugodne, mislijo na zgradbo rezervnih skladišč obenem s podporami za rafinerije. Avstrijska narodna banka je znižala obrestno mero od 5-5 na 5 odstotkov. O znižanju so se posvetovlai že dalj časa. Zadnje znižanje se je izvršilo v maju. Ivar Kreuger si je pridobil kontrolo nad ameriško vžigalično družbo Diamond Match in je s. tem odstranil težko-če, nastale vsled zvišanja ameriške vži-galične carine. Baje hoče Kreuger spojiti to družbo z International Match Co. (match — vžigalica). Zgube Kralj. Hol. Llovda so v preteklem poslovnem letu narasle za nadaljnjih 1,300.000 hol. gold. na 4,600.000 gold. Hočejo doseči sodelovanje z drugimi družbami. Dogovor nemške in češkoslovaške porcelanski* industrije bo na novo vpo-stavljen na koncu t. m. v Karlovih varih. Pred vojsko obstoječi dogovor je urejal prodajo na eksportnih trgih in je svetoval tudi obvezne predpise glede določitve cen. Brezposelnost v Nemčiji je s koncem avgusta dosegla številko 2,873.000. K u s ki sindikat nafte je skušal za svojo petrolejsko industrijo najeti v Ameriki posojilo, pa se mu ni posrečilo. Z zgradbo norinalnotirne železnice Klenak—Šabac bodo pričeli še ta mesec. 5 km dolga proga bo dograjena do 1. maja 1931. Zunanja trgovina USA je bila v juliju na najnižji točki v zadnjih desetih letih. Izvoz z 269 milj. dol. in uvoz z 219 milj. sta bila vsak za ca. 30 odstotkov pod lanskim julijem. Ameriške petrolejske družbe hočejo v lastni režiji prodajati tudi pnevmatike in je Standard Oil sklenila že tozadeven dogovor z eno največjih tovarn pnevmatik. Na romunskem petrolejskem trgu je nastopilo poživljenje, ker bi spremenjeni španski petrolejski monopol dobavljal znaten del svoje potrebe iz Romunije. Skoraj gotovo bo zaključek glede tega monopola pozitiven. • Zadolženje nemškega poljedelstva znaša po neki berlinski statistiki 14.600 milijonov mark. Na plroduktni borzi v Varšavi hočejo vpeljati žitno terminsko kupčijo. Zastopnik varšavske žitne trgovine je stopil v stik z Budimpešto in Hamburgom. Nemško pivovarništvo je vsled neobičajnega zastoja v prodaji delovni čas deloma znižala, tri tovarne na primer kar za tri ure na dan. Papirna industrija v Češkoslovaški je v zadnjem času v znamenju močnega poživljenja. Švicarsko mlekarstvo so na novo zaščitili s tem, da so zvišali pribitno carino na surovo maslo od 70 na 120 frankov pri 100 kg. Poljska premogovna industrija bo v svrho poživljenja eksporta obremenila domači trg, bo operirala torej z dum-pingom. Gospodarski položaj Poljske. Nova vlada Pilsudskija bo morala v prvi vrsti najti način, kako bo radikalno posegla v gospodarsko krizo. Kajti čeprav so se pojavili v juliju in avgustu znaki lahkega gospodarskega zboljšanja, ostane poolžaj gospodarstva še nadalje neugoden. Vsekakor je pa kriza svoj višek gotovo žo prekoračila, število brezposelnih je v sredi avgusta padlo na 185.000, pa je še zmeraj za več kot 100.000 nad lanskim. Trgovska bilanca prvih sedmih mesecev je bila z 88 milijoni zlotov aktivna proti lanski 438 milijonski pasivnosti. ‘Kot svetlo točko v splošnem položaju bi mogli označiti tudi razvoj denarnega trga, ki kaže v zadnjih mesecih relativno likvidnost. S tem so pa prav za prav ugodni simptomi tudi že izčrpani. Industrija in trgovina kažeta tipično sliko trajne depresije. Produkcija se pričenja vobče stabilizirati na bistveno reducirani višini. Kriza pride do izraza v tekstilni, železni, kovinski in premogovni industriji. Kovinska in strojna industrija trpita vsled ko-njuuktuniega padanja ostalih industrijskih panog. Stavbno gibanje je nadalje slabo. Opekarne, apnenice, cementne tovarne itd. razpolagajo z velikimi zalogami. Vštric s splošnim motenjem trga, z odpuščanjem delavcev in s krčenjem delovnega časa gre zastoj vseh investicij (uvoz strojev v prvi letošnji polovici je dosegel komaj 40% lanskega uvoza). Tudi številke blagovnega prometa kažejo krčenje. Temeljitega zboljšanja konjunkture pričakujejo od letine, ki je zadovoljivo izpadla. Močneje ko bo nastopilo kmečko prebivalstvo kot kupec industrijskih izdelkov, tem prej bodo izginili vsi znaki sedanje krize, kot naraščanje konkurzov, visoko število brezposelnih, finančne težkoče itd. Vprašanje ukinjen ja občinske trošarine v Ljubljani za predmete, ki se ne trošijo na mestnem ozemlju. vkljub vsestranskemu prizadevanju prizadetih krogov ni prišlo z mrtve točke. K temu vprašanju se nam poroča, da nekaj večjih podjetij v Ljubljani prav resno razimišljuje o preselitvi iz Ljubljane in so glede nakupa zemljišč pogajanja že v .eku, deloma pa je nakup že perfekten. Mestni magistrat bi zato dobro storil, če bi vprašanje ukinjenja občinske trošarine čimpreje in tako rešil, da bodo upravičene pritožbe že vendar prenehale. RAZDELITEV V PRODUKCIJI DUŠIKA. Societe Gčnerale de Berlique priobča oficielno poročilo o dušikovem dogovoru: Do konca junija 1930 so se svetovne zaloge zvišale na 860.000 ton. Gnojilna kampanja 1930-31 bi po cenitvi rabila poleg tega zneska še 1,400.000 ton, skupaj torej nekaj nad ‘2,200.000 ton na-pram skupni produkciji 2,600.000 ton. V kampanji 1928-29 je znašala poraba 1.900.000 ton, produkcija 2,100.000 ton, v kampanji 1929-30 2 mil. in 2,200.000 ton. Za leto 1930-31 določeni produkcijski kontingenti so reducirali letno produkcijsko množino evropskih izdelovalcev sintetičnega dušika na 1,100.000 ton. Razdelitev kontingentov je sledeča: Nemčija, Anglija in Norveška skupaj 840.000 ton, Francija 75.000, Belgija 73.500, Italija 39.000, Holandija 38.400, Poljska 23.200, Češkoslovaška 8000 ton i. t. d. * * * DOGODKI V KARTELU CINKA. Razmere na trgu so se po razpustu kartela na koncu preteklega leta bistveno poslabšale. Lani v avgustu je dosegel cink povprečno ceno nad 25 funtov, na koncu letošnjega avgusta je bila cena 15%. Nadprodukcija se kljub restrikcij-skim poskusom ni ustavila, kar je pa pač tudi posledica močnega padanja porabe. Sedaj se na novo dogovarjajo, pa se ne morejo zediniti. V prvi vrsti zato ne, ker delajo posamezne skupine z različnimi pogoji; nekatere delajo po starejšem načinu z visokimi stroški, nekatere po novejšem načinu z nižjimi stroški kot so bili predvojni. Zato je težko najti enoten temelj za določitev cen in so tudi diference glede kvotne razdelitve velike. Vse to sili k radikalnim ukrepom. Še v tekočem mesecu bo sklicana konferenca producentov, ki bo postavila skupine producentov pred alternativo nove kartelne tvorbe ali pa poostrenega boja. * * * TUJSKI PROMET V ŠVICI PADA. Iz Ziiricha javljajo: Po podatkih Zveznega urada za industrijo, obrt in delo v Bernu je bilo pri 1123 švicarskih hotelskih obratih s ca. 82.000 posteljami zasedenih sredi julija 58-4% in na koncu julija 72-2% proti 62-2 in 80-2% v istih dneh preteklega leta. Pri tem so bili više ležeči kraji na slabšem kot niže ležeči. Vreme nam to padanje deloma razloži. Sindikat džute v Nemčiji. Med nemškim sndikatom džute in nekaterimi veletrgovci džutnih fabrikatov je bil sklenjen trgovski dogovor, ki je stopil v veljavo 15. avgusta. S tem je končano dolgoletno brezpogodbeno razmerje med veletrgovci in sindikatom, ki združuje do 90 odstotkov vse nemške industrije džute. Menda se bodo novemu dogovoru priključile še nadaljne veletrgovske t\ rdke. Svetovna avomobilna produkcija. Po statistiki ameriškega trgovskega urada so producirale USA leta 1929 skoraj prav toliko avtomobilov, kolikor jih je bilo v začetku leta 1927 po vsem ostalem svetu v obratu. Ameriška in kanadska av-tomobilna industrija je producirala lani 5,620.000 avtomobilov, za ca. 1 milijon več kot leta 1928. V USA je bilo izdelanih 4,600.000 osebnih in nad 750.000 tovornih avtomobilov in avtobusov. — Eksport je znašal 537.000 voz. Evropske dežele so producirale 5,330.000 osebnih ter 961.000 tovornih avtomobilov in avtobusov; import je znašal 212.000 voz, eksport 766.000. V ameriškem ekspertu je eksport avtomobilov na tretjem mestu. Izvoz "osebnih voz je padei lani za 8 odstotkov, izvoz tovornih voz in avtobusov je narasel za 42 odstotkov. Kanadski eksport tovornih voz je narasel za več kot 50 odstotkov. Panika na trgu kavčuka. Guverner Straits Settlements, angleške kolonije v Zadnji Indiji, je sporočil v London, da ne more ne britanska uprava in ne vlada Nizozemske Indije oficielno dati svojo podporo omejitvenemu načrtu v kavčukovi produkciji. S tem je upanje na uspešno izvedbo prisilnega gospodarstva pokopano. Mnenje nizozemske vlade se opira na to, da domačini ne bodo prostovoljno dopustili nobene restrikcije ter da se prisilna restrikcija domače produkcije praktično ne da izvesti. Polom vseli restrikcijskih ukrepov glede kavčukove produkcije je povzročil na londonskem trgu pravo paniko. Cena je rapidno padla. Panika se je pomnožila še vsled zadnjih statističnih podatkov o razpoložljivih zalogah. Cena kavčuka je bila pred tednom s 37/„ pence tako nizka, da bi mogla najmanj polovica plantažnih družb producirati le z zgubo. V slučaju,, da bi moralo v britanskem produkcijskem središču, torej v omenjenih Straits Settlements, kjer so dobavni stroški najvišji in kjer znese produkcija domačinov več kot tretjino skupne produkcije, kapitulirati veiiko število plantažnih družb, kar je prav zelo mogoče, bi bila Amerikancem odprta vrata na stežaj in bi si mogli osvojiti kavčukov monopol, čeprav se vrši produkcija na britanskem in holandskem ozemlju. In na to komaj čakajo, kar je spričo ogromne porabe kavčuka v njih avto-mobilni in drugi industriji tudi prav umevno. Notacije rublja oziroma červonca v iz-venborznem prometu je tako nizka, kakor ni bila doslej še nikoli. 1 'o^poroauy Devizno tržišče. Kupčijska rezerviranost na deviznem tržišču traja trdovratno dalje in je bil promet v prošlem tednu približno isto tako velik, kakor v predzadnjem tednu če upoštevamo, da je radi pondeljkove-ga praznika (8. t. m.) odpadel en borzni sestanek. Radi tega je zaključil minuli teden na Ijubijainsiki borzi s skupnim deviznim prometom Din 11,905.157-69. Na posamezne borzne dneve odpade: dne 9. septembra Din 4,548.922-65 Cu-rih—Berlin, dne 10. septembra Din 3,731.710-01 Curih—London, dne 11. septembra Din 2,317.543-38 London—Curih, dne 12. septembra Din 1,306.981-65 London—Curih, pri čemur moramo omeniti zlasti dejstvo, da tvorijo vsakodnevni glavni promet zaključki v devizi Curih in London, ker znašajo njuni zaključki skoro dve tretjini celotedenskega prometa. Narodna banka je dokaj manj intervenirala in sicer prvenstveno v Pragi in Dunaju, katerih deviz je dala na razpolago za 1.006 milj. dinarjev^ vseli ostalih deviz — v katerih je bilo njeno posredovanje potrebno — pa za 2.076 milj. dinarjev, tako da odpade na zaključke v privatnem blagu skupno 9.829 milj. dinarjev. V pogledu višine v poedinih devizah doseženega deviznega prometa je v prošlem tednu razvrstitev sledeča (vse v milijonih dinarjev); Curih 3.775, London 3-494, Trst 1-391, Berlin 0-875, Dunaj 0-655, Praga 0-528, Newyork 0-443, Oslo 0-302, Budimpešta 0-252, Amsterdam 0-124 in končno par zaključkov Pariza. Če primerjamo devizne tečaje od petka v prezadnjem tednu z istimi v pretečenem tedinu, tedaj vidimo, da je bila večina tečajev v stalnem dvigu izvzemši Curiha, ki je ostal dosleden dosedanjim notacijam, in pa Berlina, ki je 9. t. m. beležil 13-46, torej tako kat dne 5. t. m. od torka do petka pa ob nekoliko nižjem tečaju — 13-455. Izmed ostalih deviz so popustile v svojih noticah (navajamo torkov in petkov intervencijski 'tečaj) še naslednje: Bruselj 7-8817 do 7-8796, Praga 167-68—167-62, deloma tudi Budimpešta, Dunaj ter Pariz z edino razliko, da so oscilirale ter slabele med tednom, v petek za zopet dosegle svoj prvotni (torkov) tečaj in sicer Budimpešta 9-8905, Dunaj 7-9793, Pariz pa 221-79. Nasprotno pa so notirale devize London (274-58 do ‘274-61), New York (56-37 do 56-38) in Trst (295-60 do 295-70) skozi ves minuli teden z dvigajočo se tendenco, dočim je Amsterdam od torka do petka notiral nespremenjeno 22-74 ter šele v petek okrepil svoj tečaj na 22-745. V sredo 10. t. m. je bil zaključen tudi Oslo po 1511-80. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. V prošlem tednu ni bilo nobenih iz-prememb; edino pri Kranjski industrijski družbi je omeniti notico od 12. t. m, in sicer 312-— za denar, brez blaga. Zaključkov ni bilo niti v Blairovih posojilih, katera so beležila nastopno: 8% 98-—, le v petek 12. t. m. 97-75 in 7% pa 87*25 skozi vse borzne dneve pretečenega tedna. Tendenca in zanimanje skrajno mlač- na. Lesno tržišče. Pričakovanja, da se bode situacija na lesnem tržišču v jesenski sezoni obrnila na 'boljše, se niso izpolnila. Vzroke te vstrajno trajajoče stagnacije moramo iskati v glavnem dejstvu, da povsodi primanjkuje denarja, deloma pa vpliva tudi ruska konkurenca že neugodno na izvoz našega lesa v sosednje države. Karakteristično je, da se vrši na tukajšnji borzi v letošnji sezoni mnogo več prisilnih prodaj oziroma nakupov kakor prejšnja leta. Cene, ki se dosegajo pri prisilnih prodajah oziroma cene, katere se morajo plačati pri pokritih nakupih, se pa ne smejo smatrati kot borzne ali tržne cene, kakor se to pogosto pomotoma tolmači. Pokritni nakupi oziroma prodaje se vrše po borznih sestankih na javni dražbi in sicer iz razloga, da se potom prodaje oziroma nakupa doseže pravni naslov za poznejše razprave v odnosnih pravdah. Pretečeni teden se je prodalo: 1 vagon brodarskega poda, 1 vagon bukovih drv, 2 vagona oglja in 1 vagon hlodov. Prisilno se je pa prodalo 3 vagone smrekovih desk in 35 vagonov drv. Povpraševanja: Hrastovi in bukovi pragovi v dimenzijah ‘2-60 X 24 X 14 X 15 cm in ‘2‘60 X 21 X 13 X 13 cm. Cena za bukove I. Din 40-— za komad, tl. Din 34-— za komad; cena za hrastove I. Din 62-— za komad, II. Din 54 — za komad. Gornje cene se razumejo franko vagon Sušak pristanišče. — Najmanjša količina, katera se lahko zaključi, je 15-000 komadov. Ca. 480 m* smrekovih in jelovih desk, strugane na obe strani, ‘22 111111 debele, 4 111' dolge, za dobavo v 2—3 mesecih. Cena naj se glasi franko vagon Sušak pristanišče. 100 vagonov bukovih, zdravih, suhih, 1 m dolžina, brez okroglic in brez klad. Cena naj se glasi franko vagon prihod Zagreb-Sava. 2 vagona lepega bukovega 80% kanello z 20% kosovnega oglja za takojšnjo dobavo. — Cena naj se glasi franko vagon meja via Dostojna tranzit. Bukovi 11 ©obrobljeni plohi: ca. 5 vagonov v dimenzijah od 80 in 130 mm, z malo od 100 mm, od 2 111 dolžine najprej, teža 900 kg za m". Cena franko vagon meja Podbrdo ali Postojna. Hrastovi brzojavni drogovi: večina: 9 do 10 111 dolžine, debelina v sredini 30—32 cm; 10 do 11 m dolžine, debelina v sredini 32 do 34 cm; 11 do 12 m dolžine, debelina v sredini 34—37 cm; nekaj: 8 do 9 m dolžine, debelina v sredini 27—30 cm; 12 do 13 m dolžine, debelina v sredini 35—37 cm; 13 do 14 m dolžine, debelina v sredini 35 do 40 cm. — Cena naj se glasi franko (italijanska meja za 100 kg. Hrastove deske, dolžina od 3 80 do 8 m. od 20 do 160 mm debeline. Smrekove deske, I., Tl., ID., ca. 500 m", paralelno žagane, in sicer: 70% v debelini 24 mm in 30% v debelini 18 nun; dobava bi se vršila v treh mesecih. Plačljivo v 30 dneh po prejemu blaga. Cena franko vagon meja Postojna tranzit. 1 vagon in oralo v in polmoralov: debeline 34/68, dolžine od 250 — 3 — 350 — 4 ni ca. 15 m3; debeline 38/78, dolžine od 2 50 — 3 — 3-50 — 4 m, ca. 15 m8; kar se tiče dolžin, naj bo iste največ od 4 m; nadalje morali: 34/68 mm, dolžina 5 m, 2 do 3 m3-78/78 mm, dolžina 5 m, 2 in3; 08/68 mm! dolžina 5 m, ‘2 m3. V slučaju, da se ne bi razpolagalo z morali 34/68, se lahko iste izvzame. — Cena franko vagon meja via Postojna tranzit. 3 vagone smrekovih kratic, konične, 25 mm, v dolžinah od 1 do 3-50 m, od 8 do 10 cm naprej. — Cena naj se glasi za 100 kg tianko vagon italijanska meja, gorenjska proveniijenca. I ramiči: 10/10 cm, od 5 do .6 m dolžine, blago mora biti suho, letošnje produkcije. Nadalje 1 vagon tramičev, in sicer: 150 kom. 5 m dolžine, 8/8 cm in 100 kom. 6 m dolžine, 8/8 cin. — Cena naj se glasi franko vagon meja Djevdjelije. Smrekove letvice, več vagonov: 12/24 mm, v dolžinah od ‘2, 250, 3, 3-50 in 4 m. — Cena franko vagon meja Djevdjelije.. Smrekove, jelkove deske v sledečih fiksnih širinah: 20—25 m3, 24 mm, 19, 22, 25, .28, 30, 33, 36, 38, 40 cm; 25—36 m3 18 nun, 19, 22, 25, 28, 30, 33, 36 cm; 10-15 m3 12 nun, 19, 22, 25, 28, 30, 33 cm; blago mora biti I., II., z malo III. — Plačljivo takoj po prejemu robe. — Cena naj se glasi franko vagon Sušak pristanišče. Jelove letve: 10 m3 6X24 mm, od 2 do 4 m dolžine z največ 7% od 1-50 m; ‘20 m3 parjene bukovine, od 140 do 1-90 m z največ 2% od 1 do 130 m, debeline 27 mm, Surine od 13 cm naprej, L, II. — Cena franko vagon Sušak. Bukova rnetlišča, I., brez grč, debeline -7/27 nun, dolžine 1, 110 m. — Cena franko vagon meja Postojna tranzit. I. sveže javorjeve hlode, brez grč, od 50 cm srednjega premera naprej, v dolžuni od 1-70 m, oziroma 3-40 m. — Cena franko vagon nakladalna postaja. Remeljni: ca. 50 m3, dolžine 5 m, in sicer: ca. 30 m3 od 78/78 mm in ca 20 m3 od 68/68 m, blago ostrorobo, očeljeno, prirezane glave, L, II., III., brez razpok in črvivosti, ker se bode rabilo za stavimo svrlie. — Cena franko vagon nakladalna postaja. Madrieri borovi: ca. 16 m3, 75 nnn debeline, od 20 cm širine, od 3-20 m do 8 m ali v razmahu od 80 cm, blago nionte, popolnoma zdravo, brez razpok. — Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja. Bukovi naravni plohi, neohrobljeni, suhi, dolžina od ‘2 m do 4 m, širna od 16 cm naprej (tudi široka roba) kot sledi: ca. 4 m3 20 mm debeline, ca. ‘2 m3 25 mm debeline, ca 8 m3 35 mm debeline, ca. 2 m3 40 mm debeline, ca. 2 m3 50 mm debeline. Kvaliteta L, II., z ne več kot 15% III. Blago zdravo. Dobava takojšnja. Navesti je treba težo, kub. metra in ceno franko vagon meja Postojna. PONUDBE: Hrastovi jamski les ca. 50 vagonov od 2'50 m dolžine do 4 m, ter od 13 do 20 cm debeline. Cena franko vagon nakladalna postaja. Ca. 1003 suhih, lepo tesanih tramov. 1 vagon lepega, belega javorja (plohi) od 27 do 100 mm. 1 dopion brzojavnih drogov, dohava takojšnja. Jelo vina, konična roba: 13 mm, I., II., III., 130 m3, medija 21/20 cm; 18 mm, 1., 11., UL, 25 m3, medija 26 cm; 24 mm, L, II., III., 100 m3, medija 20/27 cm; 50 mm 1., II., 111, 28 m3, medija 25 cm. Morali (remeljni): 68/68 mm, 4 m, 23 m3; 68/68 mm, 4—6 m, 2 m3; 34/68 mm, 4 m, 4 m3; 78/78 mm, 4 m, 23 m3; 78/78 mm, 4—6 m, 2 m3; 39/78 mm, 4 m, 2 m3. Bukovi plohi: 41 m3 od 40 do 100 mm debeline, toda brez 90 mm, od 2 do 6 m dolžine s ca. 80% od 450 m, medija 28 cm. Testom: 20 mm, 2-25 m, medija 23 cm, ca. 47 m3. Cene franko vagon meja Postojna tranzit. Trami ca. 1000 m3, cena franko vagon meja Postojna tranzit, Hrastovi nežamani plohi ca. 30 m3 od 50—100 mm debeline, 2 do 4 m dolžine, blago suho zdravo — Cena franko vagon nakladalna postaja. Trami: 55 m3 5/6, 6/7, 6/8, 7/8, 4, 5, 6, 7, 8 m. Suho, teža m3 500 leg. Prano vugo nakladalna postaja pri Boh. Bistrici. 6 vagonov jelovine, same lepe III., 4 m, od 15 cm naprej, s sledečimi debelinami: 12, 18, 24, 28, 38, 45, 48 in 58 mm. — Franko vagon nakladalna postaja. Žitni trg. Tendenca za pšenico je tudi v minulem tednu ostala mirna in bilo je opažali pri nas kot na vseh inozemskih borzah popuščanje cen. Kupčija je bila popolnoma mrtva in ni bilo nobenega interesa za nakup od strani mlinov, ker je tudi oddaja moke slaba sedaj v jesenskih mesecih, ko ima dežela svoje lastne poljske pridelke. — Splošno pomanjkanje denarja sili kmeta, da kupuje le najnujnejše potrebščine, ki jih potrebuje pri svojem gospodarstvu in mu ne preostaja sredstev za pšenično moko. — Dovozi pšenice so v Vojvodini ravno tako slabi kot je interes za pšenico slab, ker producent vedno upa na izboljšanje cene in vidi v sedanjih nizkih cenah pšenice propast svojega gospodarstva. Enako je s kupčijo koruze, za katero tudi ni skoraj prav nobenega interesa. — Novo koruzo so pričeli pobirati, trguje se pa v prav malenkostnih množinah ali sploh ne, ker so zaloge stare koruze še velike in je cena stare koruze tako nizka, da se nove koruze, ki je popolnoma svežia din lahko pokvarljiva, ne izplača kupovati. — Tudi z ostalimi poljskimi pridelki je prav malo kupčije in konzum se je v minulem mesecu celo preskrbel zadostno z pšenično moko, tako, da tudi kupčija s pšenico nularico popolnoma stagnira. Na ljubljanski borzi je bilo v minulem tednu zaključeno dva vagona pšenice in dva vagona ječmena. Cene so ostale neizpremenjene. XjuMjatialra Urj Tečaj 17. septembra 1930- Povpra- ševanje Din Ponudbe Din •■VIZI: tmsterrtssn 1 h. prid. , , 22-75 Bariton IM 13-445 13-475 Bruselj 1 betga —•— 7-8796 Budimpešta 1 psa«« , . 9-8755 9-9055 Barih 100 tr 1094-40 1097-40 Dunaj 1 UUna ...... 7 9632 7-9932 London 1 tonit 274-20 275- - ]fowyork 1 dolar < . » ■ . . 56-375 22187 Paru 100 tr • Praga 100 kron 167-28 168-08 Trat IM Ur 294-70 296-70 MOTORNA VOZILA NA SVETU. Zadnje mednarodne statistike govorijo že o 35 milijonih motornih vozil; to so pa samo ona, ki so sedaj v uporabi, brez onih, ki so že izgotovljena in čakajo na prodajo. Od prvega uradnega štetja v letu 1922 z 12,589.000 vozili se je število pomnožilo za 176 odstotkov. Od sedanjih skoraj 35 milijonov avtomobilov jih je v USA v rabi nad 26 milijonov 500.000, torej ca. tri četrtine. Na drugem mestu je daleč zadaj Anglija z 1,370.000 avtomobili; takoj za njo sta Francija in Kanada, za njima Nemčija. — Število motornih koles je 2,566.000. Najbolj se je pomnožilo v Češkoslovaški, od 4133 v letu 1922 na 65.000 v sredi leta 1930. Največ motornih koles ima Anglija, nad 2 milijona, Nemčija jih je imela leta 1922 91.400 in jih ima sedaj nad 610.000. VANDALIZEM V SVILOPREJSTVU. Neugodni svetovnotržni položaj je zelo neugodno vplival tudi na porabo svile. Poraba je močno padla, in ker so ponudbe obilne, padajo cene neprestano. Ta pocenitev je zadela zlasti Italijo in Japonsko, vodilni svilenoprodukcijski deželi; uvedli sta že razne oporne akcije, pa niso imele nobenega uspeha. Na Japonskem so prišli sedaj na novo misel. Po uradno določeni prisilni restrikciji hočejo omejiti produkcijo na ta način, da bodo morali sviloprejci oddati 30 do 40 odstotkov jajčec sviloprejke državni centrali, ki jih bo nato vse sežgala. S to posebnovrstno omejitvijo produkcije, ki nas živo spominja na sežiganje žita v USA in v Kanadi, upajo, da bodo dvignili ceno svile. O rezultatih teh odredb bomo poročali. COLUMBIA GRAMOPIIONE. Letno poročilo te družbe za 1929/30 izkazuje čisti dobiček 580.000 funtov proti 505.000 funtom v letu 1928/29. Dividenda na zvišano osnovno glavnico je določena s 40 odstotki proti 45 odstotkom v prejšnjem letu. Rezervni zaklad je narasel za 1 milijon na 2,750.000 funtov, skupna aktiva za 2 milj. na 5,500.000 f. Nova tovarna v Franciji je skoraj dograjena, podružnica v Grčiji se gradi. — Ameriška podružnica je zaključila z zgubo, ki so jo odpisali s pribitkom angleške osnovne družbe. Raziskovanje pozicij vseh podružnic je dognalo, da je njih vrednost veliko večja kot je navedeno v bilanci. NAJBOLJŠI ODJEMALEC NEMČIJE JE FRANCIJA. Nemškemu eksportu se je letos posrečilo, da je zavzel prvo mesto v seznamu francoskega uvoza. Po vrsti je prekosil uvoz belgijsko-luksemburške carinske zveze, Anglije in sedaj tudi uvoz U.S. A. Po pravkar priobčenih podatkih francoske carinske statistike je uvozila Francija v prvih sedmih letošnjih mesecih za 4700 milijonov frankov nemškega blaga proti 3600 milijonom v istih mesecih lanskega leta. Prirastek znaša torej nič manj kot 1100 milijonov ali 30 odstotkov. V istih mesecih je padel angleški uvoz od 3500 na 3200 milijonov, ameriški pa od 4300 na 3700 milijonov f rankov. Nasprotno je pa med odjemalci Francije Nemčija slej ko prej na tretjem mestu. Francoski izvoz v Francijo v omenjenih mesecih je znašal 2600 milijonov frankov in je bil za ca. 200 milijonov frankov manjši kot lani. Opazimo velikansko aktivnost Nemčije v trgovskem razmerju do Francije. Kot drugod si je znala Nemčija tudi v Franciji popolnoma zopet osvojiti predvojne prodajne trge ob istočasnem ne baš majhnem dvigu prej doseženega prometa. USTANOVITEV MEDNARODNE HIPOTEKARNE BANKE V AMSTERDAMU. Ta banka se ustanovi te dni. Glavnica v znesku 10 milijonov hol. goldinarjev bo najbrž le deloma vplačana. Predmet bančnega poslovanja bo financiranje hipotekarno varnih posojil in sicer za zasebna podjetja, javnopravne družbe in podobno. Krediti bi prišli v prvi vrsti Srednji Evropi v dobro. Namerav-no je tudi dovoljevanje kreditov poljedelstvu. Hipotekarne obligacije bodo prišle na trg na vseh velikih evropskih borzah. 16 NOVIH TOVARN UMETNE SVILE V RUSIJI. V petletnem načrtu Sovjetske Rusije je tudi gradba 16 tovarn za izdelovanje umetne svile; stroški so proračunjeni na 290 milijonov rubljev, letna produkcija na 35.000 ton. Enajst teh tovarn naj prične obratovati v tekoči petletni dobi. Tri tovarne že gradijo, med njimi eno v Leningradu z dnevno kapaciteto 4500 kilogramov, ki bo otvorjena v bodočem poletju. Kmalu bodo pričeli graditi tudi tovarno v Moskvi, koje kapaciteta je proračunjena na 8000 kg dnevno. ODREDBE PROTI REPARACIJSKIM DAJATVAM. Berlinski list »Der Deutsche Aussen-handel« piše v svoji zadnji številki: Jugoslovanska industrija se je zmeraj branila proti temu, da prihajajo iz Nemčije stvarne dobave, ki pomenijo konkurenco za domačo industrijo. V resnici obstoji menda neka odredba, po kateri naj se taka naročila ne oddajajo več na repa-racijski račun. To se razvidi že iz nabavnega programa vlade itd. — Poleg tega se bavijo sedaj v min. za trgovino in industrijo z vprašanjem, kateri stroji, orodje in nadomestni deli se smejo v bodoče uvažati brez carine. Tudi tu se ostro izločijo vsi stroji, ki se izdelujejo v Jugoslaviji sami. — Dalje zbira industrijska centrala v Beogradu material, v koliko se pri uvozu inozemskih izdelkov izvaja dumping. POPRAVEK K ČLANKU: ČILSKI SOLITER BO CENEJŠI. V 96. številki »Trgovskega listat od It), avgusta je bil pod gorenjim naslo-ivom objavljen članek. Vanj se je pa giLede ceai vrinila neljuba pomota, ki jo centrala v Londonu e tem popravlja. — Cene v ujemi označene za čilski soliter »postavljen na postajo Sušak«, glasiti bi se .pa moralo »cif Sušak«. To pomeni, da se navedene cene zvišajo še za razkladanje iz ladje in nakladanje v vagon, za carinjenje in za druge drobne stroške, kar vse skupaj znese okrog 6 do 7 Din pri 100 kg. Za ta znesek treba torej zvišati prej navedene cene od 252 do 260 Din. Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 1920 kg slame in 4870 kg slamnatih vrvi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 29. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kilogramov bencina, 30.000 kg portland-cementa, 1000 kg vulkan olja, 300 kub. metrov jamskega lesa, 10.000 komadov krajnikov in 258 m jeklene žične vrvi. (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 30. septembra t. 1. se bo vršila pri tehničnem oddelku Sreskega načelstva na Sušaku licitacija glede dobave pohištva za železniško postajo Bakar. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in načrti pa pri istem odelku.) Prodaja lesa in drv. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 27. septembra t. 1. pismene ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Najboljši šivalni stroji za obrt in industrijo so samo ,GRITZNER* in ,ADLER* pisalni stroji ,URANIA* in pletilni stroji ,DUBIED*C Znižane cene, najlepše opreme edino le pd JOSIP PETELINCU Radtetnovega spomenika, ob vodi. Telet št. 2915. \KUVERTA DRUŽBA Z O. Z. Tvornica kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA Vožarsld pot 1 Karlovška c 2 Trgovci! Naročajte in širite Trgovski list nSKARNII Merkur TRG.-IND. D. D. LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552 se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake i. t. d. Knjigoveška dela ia-vršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI FflFF šivalne stroje | U C H kolesa po ugodni ceni in tudi na obroke, dobite le pri tvrdki Ign. VOK Ljubljana, TavCarJeva ulica 7. PODRUŽNICI: NOVO MESTO V KRANJ n Veletrgovina >1. ^uMjcma priporo!« Špecerijsko blago raznovrstno SganJ«, moko in doiatn« pri. cinika • Rasnovratno rudninsko vodo Lastna praiarna aa kavo In mlin za dišava a alaktr. obratom Conlki Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovske- industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja la tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana \