GLAS NARODA lisi slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian D the United States. every day except Si and legrff Holidays* 75,000 TELEFON: CHelaea 3—3878 No. 267. — Stev. 267. Entered as Second Olasa Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: GHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, NOVEMEBER 14, 1935. — ČETRTEK, 14. NOVEMBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIIi. KRVAVE DEMONSTRACIJE PROTI ANGLEŽEM V EGIPTU Bojna fronta v Abesiniji je dolga nad sto milj TIHOTAPSTVO S PREMOGOM Tihotapci prodajo na leto za $20,000,000 premoga. — Premogarske družbe tega ne morejo preprečiti. POTTSVILLE, Pa., 13. nov. Navzlic skupnemu prizadevanju vladnih agentov in premo-^arskih družb ni mogoče preprečiti tihotapcem, da ne bi na leto prodali za $:>0,000,k!adiščib. • V celi Pennsylvaniji ni mogoče najti porote, ki bi obdolžila katerega izmed teh premogarjev. 44Kaj pa naj store; ali naj lakote umro?" je rekel neki vodilni trgovec v Pottsville. AVSTRIJA JE ZA SANKCIJE PROTI ITALIJANOM CENZURA JAPONSKEGA ČASOPISJA TOKIO, Japonska, 13. nov. Vlada je prepovedala časopisom poročati o vojaštvu, ki bi morebiti bilo poslano na Kitajsko, razun, kar vlada uradno naznani. Iz t<*ga sklepajo politi čni krogi, da bo Japonska v napetih odnošajih s Kitajsko nastopila z oboroženo silo. Zunanji urad pa naznanja, da zaradi proti japonskih izgredov v Sanghaju Japonska je .namerava nikakega vojaškega nastopa. Zunanji urad tudi naznanja, da bo Japonska mogoče posvarila kitajsko vlado v Nankingu, da pa upa, da bo mogoče zadevo poravnati z oblastmi v Šan-gliaju. Nek japonski časopis v San-ghaju trdi, da je nek mlad Kitajec metal kamenje na neko japonsko deklico. Japonski konzul je tudi vložil protest, ker so Kitajci razbili izložbeno okno neke japonske trgovine. Obenem je konzul tudi se enkrat spomnil župana Wu Teh-o kateri morejo delodajalci dajati prednost domačinom pred tujci. PRIPRAVE ZA SPREJEM GRŠKEGA KRALJA ATENE, 12. nov. — Grška vlada je izdala stroge odredbe proti nemirom, ki bi se mogli dogoditi, ko se kralj Jurij II. vrne na Grško 24. novembra. Vlada je celo prepovedala metati cvetlice na ulice, koder HAUPTMANN0V SLUČAJ PRED SODIŠČEM Predlaga zavrnitev smrtne obsodbe. — Kršene so mu bile ustavne pravice. — Sodišče bo odločilo prihodnji mesec. WASHINGTON, D. C., 13. novembra. — Bruno Riehard Ilauptmann, ki je bil pred sodiščem v Flemingtonu zaradi odvedbe in umora Lindbergho-vega sina obsojen na smrt, je vložil pri najvišjem zveznem sodišču priziv, v katerem prosi, da sodišče smrtno obsodbo razveljavi. Poleg tega je bil stavljen nenavaden predlog, «la najvišje sodišče imenuje posebno komisijo, ki naj na podlagi novih dokazov dožene, da so bile pri obravnavi v Flemingtonu kršene Ilauptmannove u-stavne pravice. Priziv, ki obsega 32 strani, je najvišjemu sodišču izročil zagovornik Egbert Rosecrans, ki vtemeljuje svoj priziv s tem, da je bil proces v Flemingtonu cirkus in da Ilauptmann ni i-mel pravičnega procesa. Najvišje sodišče devetih sodnikov bo o tem prizivu raz. sodilo 23. decembra, ako sploii sprejme zadevo v pretres. Zato bo Hauptmanii do Božiča prejel slabo ali pa veselo sporočilo. Ako se sodišče odloči, da sprejme priziv, tedaj bo razpravljalo o njem v februarji*, ali marcu in odločitev bi sledila nato v nekaj tednih. Ak o najvišje sodišče zavrne priziv in o njem ne mara razpravljati, mora biti Ilauptmann po postavi nanovo obsojen na smrt. Izvršitev smrtne kazni je bila odgodena za čas odločitve najvišjega sodišča. — Ako najvišje sodišče razsodi proti Hauptmannu, ima llaupt-mann še pravico vložiti prošnjo na oblasti države New Jersey za pomilostitev. Pole^ tega pa morejo zagovorniki predlagati novo sodnijsko obravnavo, ako najdejo nove razbremenilne dokaze. VELIK OBISK NA RAZSTAVI SAN DIEGO, Cal., 13. nov.— Predsednik finančnega odbora Julius Wangenheim je naznanil, da je razstavo v San Diego, ki je bila v torek zaprta, obiskalo 4,784,811 ljudi. Razstava bo zopet otvorjena 15. januarja 1936. se bo vozil vladar do kraljeve palače. Na bojnih ladjah, ki bodo v spremstvu ladje, s katero se bo vozil kralj v domovino, so nastavljeni detektivi. Francoska in italijanska policija sta jamčili varnost za kraljevo spij^rnstvo. SEN. BORAH PROTI TRUST0M ■■ ■ ■ . ■.. Kupovati ni mogoče, če monopoli določajo cene Senator pravi, da bodo republikanci postavili liberalnega predsedniškega kandidata. CHICAGO, 111., 13. nov. — Senator William K. Borah, ki je na potu v Washington, je rekel, da je treba postave, ki so naperjene proti trustom, strogo izvesti da je mogoče obnoviti blagostanje dežele. Depresijo je mogoče odpraviti samo, ako se dvigne kupna moč naroda. Toda na večjo kupno moč ni mogoče računati, dokler monopoli določajo čenč. Borah je napovedal, da bo republikanska stranka postavila liberalnega predsedniškega kandidata in bo sprejela liberalen program. Ko so ga vprašali, ako je pripravljen biti voditelj svoje stranke, je odgovoril: 4'Za seboj nimam nikake organizacije in nisem še kandidat." Bivši zvezni zakladničar O. L. Mills je rekel, da narod ne more priti do blagostanja, dokler brezposelnost ni odpravljena. In po njegovem m ne ju je vlada položaj še poslabšala, mesto da bi ga izboljšala. WASHINGTON, D. C., 13. nov. — Kongresni k Coffee iz Nebraske, ki je obiskal Belo hišo, je rekel, da je predsednik mnenja, da demokrati v Nebra-ski ne smejo trpeti, da bi senator George W. Norris stopil s političnega odra. Istega mnenja je t tuli predsednik narodnega demokratskega odbora, generalni poštar Farley. Norris je pravzaprav republikanec je pa pred dvema letoma nastopil za Roosevelta in je rekel, da podpira zopetno izvolitev Roosevelta. Poljedelski tajnik Wallace se pritožuje, da mu očitajo, da je bila na njegovo odredbo po-klana velika množina prašičev, pri tem pa pozabijo, da je jeklarski trust leta 1933 pridelek surovega železa znižal za 80 odstotkov, da je obvarovala de lavce pred lakoto. Klanje pra šieev je znižalo produkeijo mesa samo za 3 odstotke, sedaj pa je vlada produkcijo uredila tako, da so zaloge svinjskega mesa v sorazmerju s popraševa-njem. NIČ VEČ DOLCE FAR MENTF RIM, Italija, 12. nov.-^Sank-cije Lige narodov so Italijanom vzele tradicjonalni počitek. Benito Mussolini je odredil, da morajo vsi Italijani delati od 9 dopoldne pa do 4.30 popoldne : za obed imajo samo pol ure časa. Skozi stoletja so bili Italijani navajeni opoldne počivati najmanj dve uri za obed in* dremanje. u ZOB ZA ZOB!" JE NAJNOVEJŠE GESLO BENITA MUSS0LINIJA - POGAJANJA SE NADALJUJEJO NEMIRI V EGIPTU V egiptskem mestu Kairo so izbruhnili veliki nemiri, ko so nasprotniki ministrskega predsednika Nessim paše zahtevali, naj resignira. V Kairo in drugih mestih je prišlo do prelivanja krvi. Proti demonstrantom so bili poslani vojaki in policisti. Ena oseba je bila usmrčena, štiriinosemdeset pa ranjenih. Nahas paša, voditelj nacionalistične stranke, je govoril na skupščni, ki se je je udeležilo nad petdeset tisoč oseb. Poslušalci so začeli kričati: — Raje umremo kot da bi še nadalje živeli pod angleško peto. Nacijonalisti smatrajo Nessim pašo za slepo o-rodje Angležev ter zahtevajo za Egipt večjo avtonomijo in zopet vzpostavitev parlamentarne vlade. V sporu med Anglijo in Italijo za nadvlado v Sredozemskem morju se je postavil ministr. predsednik Nessim paša na stran Angležev. Odkar se je povečala napetost med Anglijo, je slednja koncentrirala v tukajšnji okolici veliko vojaštva in letal, v pristanišče Aleksandrije je pa poslala par svojih največjih bojnih ladij. Egipčane je silno razburila izjava Sir Samuela Hoare-a, da se Angliji prav nič ne mudi obnoviti egiptsko ustavo. Nacijonalisti, ki bolj simpatizirajo e Italijo nego z Anglijo, zahtevajo odstop Nessim paše. BOJNA FRONTA Italijani poročajo, da je njihova severna fronta v Abesiniji, vsled italijanskega prodiranja v zapa-dno in vzhodno smer, dolga nad sto milj. Tudi južna armada je obnovila svoje prodiranje proti Hararu. Severna armada je prodrla petdeset milj vzhodno od Makale, dočim je dosegla na zapadu reko Takkaze. "ZOB ZA ZOB!" Napram državam, ki se bodo udeležile sankcij proti Italiji, se bo poslužil Mussolini gesla: "Zob za zob! Oko za oko!" Kaj hoče s tem reči, se ne* ve natančno, kajti Italija ne more nobeni državi kaj prida škodovati, dočim članice Lige narodov lahko spravijo Italijo na rob gospodarskega propada. Pogajanja med Mussolini jem in angleškim poslanikom Sir Eric Drummondom se nadaljujejo. Italija se še vedno smatra za ogorčeno vsled angleškega brodovja v Sredozemskem morju. BOJI ZA FRONTO Abesinska guerilla vojna je v polnem teku. Danes se je završil vroč boj petdeset milj za Makale. Močni oddelki Abesinccev so se skrili ob obeh straneh karavanske ceste. Ko so jim šli Italijani nič hudega sluteč v past, so planili nanje. Kdor jim ni ubežal, je obležal mrtev na bojišču. Ko je včeraj dospel v Makale general de Bono, je mesto formalno anektiral. Nato je imenoval za začasnega governerja cesarjevega zeta Guksa, kateri se je bil ko j po izbruhu vojne pridružil Italija- nom. ._ BLUZ SIL B O DA" New York, Thursday, November 14, 1935 t « Glas Naroda" J Owspfl and PnMUtad ky BLOVENIC PUBLISHING COMPANY i A Oonwrntt—) IMI w. Uth afc^A Ik« corporation and Biwoih ift of tbort otfiotn: Mew Xoric City, N. X. 6 L A 8 NABODA (Vsfae of fee People) Day fcxocpt Spadaj« .and Holiday w p P mm • • ••••••••••■.aw o aa o«|« Mo .... 97.00 9U0 97.00 Subscription Yearly 96.00 Naroda" nedelj la prasalkor. .bra podpiM la osebnosti aa aa prlobCuieJo. Denai naj aa felagotoU MW*" Po Mwu Order. Pri epreaaemM krtjt urotelkor, prarino, da ee W t** biTaMMe naMtaal, 4a bltreje aejdemo paaUmiika. "flUfl NABODA". 211 W. 18th Street, New Vac*. N. I. i: CHelsea »-9879 DOBRA SOSEDA Predsednik Roosevelt je v imenu Združenih držav sklenil s kanadskim ministrskim predsednikom pogodbo, s katero bodo odstranjeni razni nesporazumi ter trgovske omejitve med Združenimi državami in Kanado. Med sosednjima deželama bo zopet zavladalo staro prijateljstvo. Pogodba s Kanado je dokaz, da si Združene države, navzlic nasprotovanju raznih ameriških industrijalcev, prizadevajo utrditi in razširiti trgovske od nosa j o na podlagi med seboj no s ti z vsemi deželami sveta. Povsem naravno je, da je bila sklenjena tako daleko-sežna pogodba predvsem s Kanado, kajti Kanada je Združenim državam v zemljepisnem pogledu najbližja ter ji je tudi duševno najbolj sorodna. Združenim državam se je s tem odprl trg, ki bo tekom prihodnjih let zelo velikega pomena. Ogromna Kanada je še vedno v razvojnem stanju. Ako bodo razmere ugodne, se obetajo v bodočnosti silne možnosti. Ponovno moramo poudariti, da je predsednikova tr govska politika naletela pri ameriških industrijalcih na velik odpor. Kongres je dal predsedniku precejšnjo oblast za sklepanje trgovskih pogodb. Industrijalci hočejo spraviti zadevo pred sodišče in žele, da bi najvišje sodišče odločilo, če jo ta oblast v soglasju z ameriško ustavo ali ne. Upajo, da bo najvišje sodišče proglasilo to oblast za neustavno in da bo predsednikova trgovska j»olitika zadela ista usoda kot je naprimer zadela NKA. Trgovina med Združenimi državami in Kanado je znašala leta 3929 tisoč štiristo milijonov dolarjev. V tekočem letu je pa padla na petsto milijonov dolarjev. Vzrok tega nazadovanja je deloma splošna depresija, deloma pa tiha trgovska jiojna, ki je zadnja leta v teku med obema sosedama. To vojno je pa končala pogodba med predsednikom Rooseveltom in ministrskim predsednikom Mackenzie Kingom. Nezanesljivi kanadski carinski tarif je v prvi vrsti 0-grožal stabilnost ameriško-kanadskih trgovskih odnošajev. Trgovci no morejo uspesno poslovati pod sistemom, ki omogoča brez napovedi kar preko noči izpreminjati carinske pristojbine. Na ta način jim ni mogoče postaviti trdnega temelja za urejeno trgovanje. V prvi vrsti bodo naročale Združene države iz Kanade časopisni papir, Kanado bodo pa preskrbovale s premogom, oljem, železom, jeklom, stroji, avtomobili in radio-aparati. Predsednik Roosevelt hoče s to pogodbo dokazati, kako je mogoče uspešno rešiti sporna vprašanja. Dober vzgled je ena največjih sil. Dober vzgled je u-spešnejši kot vse pridige. Boljši je kot vsi dobri sklepi in neizmerno boljši kot neizpolnjene obljube. Važno sa potovanje. Kdor i« namenjen potovati v stari kraj ali dobili koga tam, je potrebno, da $e poučen v vseh stvarsh. VšUd naš« dolgoletne skuinje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vi« potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno 4n hitro. Zato »o taupno obrnite na nas ta vsa pojasnit*. Mi prstkrbmo vse, bodiH prošnje 9a povratna dovoljenja, potne liste, viae je «n sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem Sašu, in kar je glavno, ea najmanjša ftrofro. jfedriavljani naj ne. odlašajo do »odnjega trenutka, ker prodno se dobi te Washingtona povratno dovoljenje, RE-EN-TET PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej tajsoj ta breepladna navodila In maotavija-mO Tam, da boste poceni in udobno potoval. SLOVENK PUBLISHING CO. {TRAVEL1 BUREAU 216 West 16th Street New York, N. Y. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 'A, SKADARSKO JEZERO SE ŠIRI PODGORTCA, 31. okt.—Med važnimi problemi zetske banovine je tudi izsušenje Skader-skega jezera, ki se neprestano širi na našem področju. Deroča Morača prinaša zlasti pozi-mi v jezero velike količine peska, blata in tudi kamenja in se zaradi stalnega povečavanja teh iiaslag Skadersko jezero širi v veliko škodo zetske ravnine. Mnogim posestnikom iz Zete je vodovje jezera že »lavno pokrilo in rozoralo zemljišča. Jezero pa tudi 11a drug način uničuje plodno zemljo zetske ravnine. Reka Maroča so ob svojem izlivu v jezero deli v rokave, ki so na vse strani globoko razorali zemljišča, deroča voda, ki točo po njih pa meče na hreojasnila dam in tudi sliko pošljem, da vsak lahko vidi, kaj pr0sit[. pa vse skupaj ne bo bo kupil. Naslov: M. KLUN, 1>oniH0-„]0 2926 II il Iger Ave., Detroit, Mich. lx ALI STE ZAVAROVANI aSA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM) PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKOJEDNOTO V AMERIKI, k«k uJNUto jugoslovansko bra tako zavarovalnico, ki plačuje najbolj liberalne podpore svojim članom Ima iHje padruinlce skoro v vsaki slovenski naselbini t Ameriki. , Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad f1,500,006.00. — Za vstanovitev norega droitra kadostnje 8 odraslih oseb. . Vprašajte za pojaa&na našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J. 8. K. J., ELY, MINNESOTA PAR NASVETOV Večkrat se pripeti, dragi rojak, da si malo neroden, da nerodno stopiš in padeš ali se pa kam butneš, eesar posledica jt: velika buška na čelu, opraskan nos ali pa podpluta koža okrog oči. Ženi st* seveda smiliš in stori zate vse, kar more. Mrzle ob-kladke ti polaga na ranjeno ali iiidarjeno mesto, v apoteko gre po mazilo in ti sploh pomaga kot usmiljena Samaritanka. < 'ast in hvala ji! Naslednjega dne se pa prepričaš, da vse skupaj ni dosti pomagalo; maroga na čelu je dosti b. I j vijoličasta, okrog oči se pa barve kar spreminjajo. Ko t«- bodo tovariši z glasnim smehom pozdravili, jim že vnaprej pre igra v jesenskem somraku na cestah ali trgih zadaj za hišami. Novembra jo bilo. Dnevi .=o bili še sončni skoraj topli; polja so bila modro zavešena; siv-kastomodra v bledem soncu. Tine je šol vsako popoldne po Šoli iz mesta, navkreber na griček, kjer so še vrtovi in nekaj hiš sredi temnih, šumljajoči h vrtov. Nekega oktoberskega dne je bil šel tam mimo in je obstal | pri nekem vrtu in je pogledal1 notri v polt« mo, kjer je odpadalo listje in polzelo drugo za drugim na rumene peščene stezice. Videl je zadaj za obletavajoč im i se drevesi hišo, ki je bila bela in lepa v popoldanskem soncu. In nato je zagledal otroka v beli, skoraj poletni obleki, ki je hodil po stezicah. Ali je bil to še otrok? Mogoče je bila že gospodična. Njena obleka je bila napol dolga in bela. Do;al si je v mislih: "Otrok," čeprav se mu jo njena postava kesm'je zazdela velika in vitk ;. Obraz ji je bil bled. lasje pa plavi in v njih so bile modre pentlje. Obstal je in videl, kako prihaja nasproti, sem ml hiš<» in nato kr g gredie«» pod visokimi rdeče varečiini javorji in potem je šla nazaj do druge strani hiše. S»> dolgo jo stal ondi, da hi jo še videla je ni bilo več nazaj. Vbak dan, če je le utegnil, je napjv.vil to pot in jo jo časih videl, č.jsih pa ne. Vedel jo, čigava je hiša; bogat 'ga trgovca. A čigav jo bil otrok, t 'ga ni vedel; bil je tuj. (''ntil j«' ,da ne bo nikoli zvedel tega* zakaj vprašati ni mogel nikogar bi irn bilo preveč sram. Zardel bi bil ob tem vprašanju, izdal bi bil skrivnost. Zato je skrivši hodil tjakaj in je čakal a!i jo bo videl. Pa so prišli novemberski dnevi. pa :ve lie tisti medli, ki težko jezijo na človeku, ki so sivi in strah ovni in polni žalosti, ko so vse daljave in vos razgled zavešoni z zagrinjali samote. Ti dnevi novembra so bili prijetni, sončni, beli in listje, dasi ga je lrlo malo, jo bilo ko zlato in počasi je list za listom odpadal na tla. mlada ljubezen ('asih se je ulegel v travo kraj poti, prav na popoldansko sonce, da bi ne stal ko obupan človek, ki zaman čaka, da bi ne bil videti ko berač, ki gloda na bogate darove. Delal se je ko da lenari in tjavendan uživa sence in razgled. A njegove oe so so venomer umikale razgledu in soncu in so bile u-prte v somrak na vrtu. (V je tedaj zagledal otroka, je bil srečen ves dan in še ponoči v sanjah. Nekoga dne. ko je tako ležal in strmel, se je prestrašil glasu, ki je zadaj za njim tiho dejal: "Ti!" Ozrl se je in še enkrat je rek-klo: "Ti!" Vstal jo in ji šel nasproti: "KajV ' "Znnraj prihajaš semkaj Zakaj pa?" Za strmel se je vairj.". Kekla je: "Ali zato, ker rad gledaš v park? Ali pa zaradi meno?" "Zandi — zaradi —" kaj \\-r ni mogel povedati. "Tak govori vendar!" "Jaz — to glodam." "Zakaj? Zakaj me glodaš?" Ondi je mesto, ki ima mnogo stolpov, ki se visoko dvigajo in so še jarbola velikih ladij, Jeseni in pozimi je ondi vse sivo in vlažno, časih tudi modro, kadar posije solnce. Pa se vendar veselim, da bom spet ondi." Za hip je umolknila in dodala: "A!i boš ti žalosten, ko me ne bo več?" Ničesar ni odvrnil, le poki-mal je in brada se mu je po-meknila naprej. "Tako si molčeč in le malo poveš. Ali si zmeraj tak?" Spet je prikimal. "Ali ves, kdo som?" "No." "Tine mi je ITennina." Tiho jo ponovil: "Hermina". "Tn i:?" "Sem Tine!" "Dnbro, zdaj se poznava. Pojdi. bom vse razkazal;«. Ali imate tudi vi park in vrt?" t4Xe!" Tn tise je dostavil: "Moj oče m bogat, jo čevljar. Imamo !e majhen vrtiček pred hišo. nekaj jablan, češnjo in ril ezoj. tudi brozgovito in vrtnico. ('<• posije sonce na nas vrt. jo jako let). A tu jo vse 'Nič ne vem." Vedel ,i.« ž«'.1 temnejše, bolj polno a ni našel izraza, da bi bil «1« jal da i o ima rad. Ona pa jo to čutila in je rekla: "Pojdi noter!" Zelo -o je začudil, ne le zato, ker ga j<* povabila, marveč tudi zato. da -o se dala vrata tako izlabka odpreti, da je mogel vstopit' na vrt. Saj si je bil dotlej zmeraj mislil, da so vrata težka i;: močno zaklenjena in jo nekaj, kar ju za vedno loči. Stopil je na vrt in spet je tiho zaprla vrata. "Ali me poznaš?" je vprašala. Odkimal je. "Ti nisi iz tega kraja." "Nist-m. In bom tudi spet kmalu odšla, se kmalu odpeljala. < V se bom še kdaj vrnila, pa ne vem." P-.gb-clal jo je in ona jo nadaljevala: "Tako je. Veliko več vem, kakor si pa ljudje mislijo, in zave«.a jo." Nasmehnila se je. "Bolna sem." "Ros si bleda," je rekel. "A saj se lahko pozdraviš?" "Tudi drugi pravijo tako. So bom ozdravela, tudi zdravnik jo dejal!" "Kaj ti pa je?" "Oh. kaj bi ti pravila. Bolna som in se spet kmalu odpeljem." "Kam pa?" "Tja. dol, daleč, k morju. prazn.ie. "Le pojdi z menoj, saj ni nikogar. Sorodniki se ne vrnejo pred večerom." S< 1 j« z njo. Pokazala mu je poslednje astro na gredicah, zadnje \ rtnice. Kno je utrgala; bila je rumena in je močno dišala. Povedala mu je ime, a pozabil ga jo od razburjenja. Li.-tje jo vse pisano ležalo na tleh. Zgoraj jo bilo skozi golo vejevje videti nebo, kakor skozi streho hiše, ki so jo razkrili. Na verandi os bile posode z brš-Ijanom Vstopila sta v hišo, kjer je bila velika, temna, tiha \<ža in odprla je bela vrata, vstopila sta v sobo in hodila osameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in dru^o narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SestavU dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— BURSKA VOJSKA. »5 strani. Cena .......... .40 BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 181 str. Cena .80 BONTON. 280 strani. Cena ....................1.50 Knjiga o lejiein vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjižico — ' 'How to become a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnita in zakoni sta naseljence. Cona .................. MALA KNJIŽICA Z VPRAŠANJU Cena BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos. Tičnr. 155 strani. Cena .................. Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami. CERKNIŠKO .JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kahaj. Trda vez. 7.~» strani. Cena ...... V knjigi je 21 slik in en zemljevid. xlovi-na in prijMivedke o naravnem čudu. kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari Engliš. li'Mi strani. Cena ........................ Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar-ski strokovnjak, je razširil svoje f^elo tako. da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju. DOMAČI VRT. Spisal M. Humc-k. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo: i»osebno vrtnarstvo: sadno drevje: kako vrt krasimo: navodila za sobne rastline. 1<»2 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trda vez. Cena ......1J»0 Iiroš. cena 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis tKilezni. Slike. LM) ORH1DA DO BITOLJA. IGO strani. Cena .70 Zanimiv i»otopi.s s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal It. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................1.50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 2H! strani. Cena ....................U60 Knjiga se odlikuje im> svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam iu dekletom v vseh vprašanjih gositodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... .C0 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestollce. GRŠKA MITOLOGIJA. :tll strani. Cena ......1.— Opis božanstev, v katera so- verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena ---- .50 Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. --D strani. Cena ................ I.evstik. 2^0 strani. Cena broš. ..JO ve«. JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. I>el.....80....H. Tiel Zemljepisni pregled: natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvo. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 05 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse Književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslovca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................ Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja.* MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer- melj. S slikami. 190 strani. Cena .......... Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. Cena ........................L— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1,— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec ▼ vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ..... .40 Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. niegove šege in navade. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel vlere. 60 strani. Trda vez. Cena .................. .75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriSklh učnih knjig. S slikami. Primerno aa otroke, katere hočete nančltl slovenskega pravopisa. .90 .60 .50 .25 .50 .SO M .75 .65 .70 .75 .75 .30 .90 1.10 .80 .30 .SO 1.25 .50 .75 .70 .70 .50 1.— 1.25 NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena---- .75 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženitnih pisem. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA strani. Cena ....................-.....1-5® To je najpoi>olnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih In egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami. 236. strani. Cena ............................ SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 04 strani. Cena .......................... Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami usjieSno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zollvarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trije deli: 102. 141, 133 strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljudeu in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se cita kakor zanimiva iK»vost ter je sestavljen i>o najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 107 strani. Cena ........................ V knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nao^n najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. 251 str... Priročna knjižica. ki vsebuje vse. kar je pri nakupu in prodaji »otrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... Nasveti in navodila, kako se je tr«ba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena ____ Knjigo toplo pri izročamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI PODLAGI. Spisal Ivan Robida. 1S3 strani. Cena Strokovnjaška razprava o i»osledi<-ab preobi-lega aa uživanja alkohola. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ............................ V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. -44 strani. Cena ................... j 75 K.b.r se zanima za radio aparate, ne more te knjige |N,grešati. Spisal j„ je strokovnjak, profesor Andree. s slikami RAČUNA R. 266 strani. Vezano. Cena ....... 5 iMimočjo te knjige vam je mogoče naglo Izračunati obresti «*1 p«»l odstotka do dvanaj-stih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži. STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 24.1 strani. Cena......1.50 » tej knjiri obuja naš znani potopisa- župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna »- / tovanja. ,STAREr'A ™ NOVEGA ZAKONA. 790 in 233 strani. Trda voz. Cena 3.- SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. .9© SLOVENSKO-NEMŠK1 SLOVAR 143 str. Cena .40 Druca polovica knjige vseliuje neinško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezikn. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. Kalinšek. OSMA roMNOŽKNA IZDAJA, 72S strani, lej»o t rilo vezana. Cena ..................6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL. LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... .50 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti Štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ .25 Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- niea in slovar. 205 strani. Cena broš.......1.25 Vezano......L50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1.50 VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. Vezano. Cena ..........................1.25 Zbirka pisem, listin in vl;g za zasebnike, trgovce in obrtnike. VGŠČILNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... -M Zbirka vosčilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... .50 VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Cena ........................ «3® VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, governika, glasbenika in Časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKL 128 strani. Cena---- .60 Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož, ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani Cena.. JS Zanimivosti iz ruske zgodovine in aatan£en opis vojaške republike zaporočkih koaakov. "QL7LV WART) DZ** New York, Thursday, November 14, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 5. 2. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih Za Glas Naroda priredil I. H. 84 PRVI ZVEZEK. POŽAR UNIČIL HOTEL Tedaj vstanem — in primem obe njeni roki — in molčim. Kako sem mogel v upanja polnem srcu kruto uničiti vse upanje. Smeje se obrne od mene in nekaj časa gleda skozi visoko okno gori k podečiin se oblakom. Nato pa odpre klavir in pod njenimi lepimi rokami šumi vrisk Hendelsohnove pomladne pesmi. Naenkrat pa zvoki utihnejo. — Kako sem le mogla pozabiti — pravi Marta pred se in položi roke v naročje. — Igram, mati pa spi! Še pozno ponoči in nekaterikrat naslednje jutro sem se oglasil v Rihardovem stanovanju. Še vedno ga ni b;!o. Poldne poteče, bilo je že pet, bilo je šest.. Slednjič vendar dobim sporočilo, da je ravnokar prišel s postaje. Tečem k njemu ter ga že najdem oblečenega za gledališče. — No, vendar enkrat! — mu zakličem nasproti. — Od včeraj sem bil že v skrbeli zaradi tebe. — Ali si hud na mene? — vpraša prisrčno. — Ne samo zaradi danes. — Jazi In hud? Neumnost! Toda sedaj se nama mudi v gledališče. Ali pa boš zamudil svoj uspen. — Uspeh ? — Čudno se zasmeje. Nato pa vzame svoj J klobuk. 1 — In kako je kaj s pisateljsko nervoznostjo? — se smejem. — Daj mi roko! Sedaj pa misli na svoje delo in na sodbo, ki jo bo po tvojem mnenju izreklo občinstvo. Vidiš, kako se treses Naglo mi vzame roko. — Kaj pa ti je, Rihard? Tega razburjenja se ti ni treba sramovati. To je vendar zelo kočljiva stvar: stati pred uro, ki bo odločila o delu, ki je bilo stvarjano s srcem in duhom, pred uro, v kateri boš slavljen, ali pa izžvižgan. — Ko bi saj bilo samo to! — mi odvrne raztresen in resen. — Toda pojdiva! Ko prideva na ulico, gre nekaj časa tiho poleg mene. Nato pa me nenadoma pogleda in pravi: — Zakaj me vprašaš, kam sem sel, ko sem te zapustil ? — Veš da nimam navade mnogo izpraševati. Ti sam si hvalil to mojo lastnost. Nejevoljno zamahne z roko in v razburjenju, ki je dušilo njegov glas pravi: r — Iskal sem svojega otroka in ga nisem našel. — Nisi ga našel? Saj si vendar vedel, kje ga moraš iskati? SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ■1« Will lltk STRUT NIW IOKK, M. X. Piton NAM ZA CEHE VOZNIH LISTOV, RS-EZRVACUO SABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJI iinniiiiimir«Tii.i:i;i;i3i;in:mii?iniiiiiiiiniig«iiii»iiin»mmg Nedavno je uničil požar zgodovinski hotel "Tacoma" v Taeoma, Wash. Sedem gostov je bilo ranjenih, 128 se jih je pa pravočasno rešilo. Hotel je bil zgrajen 1. 1884. Povzročena škoda znaša pol milijona dolarjev. IZPRED GORIŠKEGA TRIBUNALA 22. oktobra je bilo na goriškem tiibunalu več kazenskih razprav, ponajveč radi raznih tihotap-tev. Padlo je nekaj obsodb, n.-ka.j obtožencev pa je bilo oproščenih. Josip Mravlje iz cerkljanske okolice je bil obsojen na ,';.">0 lir globe, ker je kupil in kadil tihotapske cigarete. Marija Kofol tudi odnekod blizu Cerknega doma, je dobila globe 900 lir, ker je iz Jugoslavije tihotapila cigarete "Drava." Z a prenašanje moke in sladkorja črez mejo sta dobili Neža Zaje in Ana Mlakar iz — Da in ne. Vedel sem sicer, da je otrok v oskrbi pri Oerkne«ra znatno manjšo kazen materinih stariših v neki švabski vasi. Toda vse za te ljudi — vsaka po 50 lir, kar se tiče obtožbe samolastnega prehoda preko meje, pa sta bili obe o-proščer.i radi pomanjkanja dokazov. Na 900 lir denarne kazni so bili obsojeni Josip Saksi-da, Josip Mlečnik in Josip Co-tič: ker so lovili na tujem lo-I viščii s prepovedanimi sredstvi. ni prodajala žganje tihotapske ga izvora ter vsokoodstotne alkoholno pijače brez predpisanega posebnega dovoljenja. Na sodišču se je izkazalo, da sta plačala vso predpisane takso in da sta točila le dovoljeno alkoholno pijače ter sta bila oproščena, ker nista ničesar zakrivila. Ovadba proti njima je bila neosnovana. namenjene pošiljat ve so šle skozi roke nekega augsburgškega odvetnika. Moj oče je takoj spočetka stvar tako uredil in tako sem tudi dalje držal. Predložil mi je pisma onili ljudi. V teh pismih sem vedno našel zagotovila, da se otrok nahaja v najboljši oskrbi in da je zdrav. Zadnje pismo je bilo pisano začetkom tega meseca. Prebil sem nemirno noč. Zjutraj sem se pel\al v mesto in sem. po peturni vožnji z vozom našel vas, v kateri je bil cilj moje poti kmalu najden: umazana najemniška hišica sredi slabo obdelanega vrta — podoba, Najhujšo je bil sojen Miha Pavki mi je rezala v dušo. S težkim srcem sem prestopil leseni iz Plavi, ker jo vzel Karlu prag in sem v umazani sobi, polni muh, našel dva stara člo- Mervicu srebrno uro z zlato veka, katerih zunanjost je bila v soglasju z njihovim bivali-' verižico dobil je 8 mesecev stro-žčem. Grlo mi je bilo kot zadrgnjeno. Najprej, ko sta ine zapora in 800 lir denarne vprašala, kaj iščem, sem jima rekel, da želim videti otroka kazni. Najbolje sta na sodišču njihove hčere. In nato se k meni primaje žena: "Tako, tako,"' opravila zakonska Miha in da, katerega otroka pa, gospod?" 1 Marija Med veš s kobaridskega, \r„ , ,, . obtožena, da sta v svoji 2;ostil- — Ne posebno spodbudljivo vprašanje, kaj? J n — Kako potrebno pa je bilo, sem takoj izvedel. Na vratih temne sobe se prikažeta dva otroka, dekletce kakih treh let in deček približno devetih let. In kako sta oba izgledala bolehna in zanemarjena! Umazanost je kar visela od njih. Ta pogled me je pretresel, da mi ni prišla nobena beseda iz grla. Žena, ki me je nezaupljivo opazovala, je morala vprašanje nakolUtokrat ponoviti, predno sem mogel imenovati ime svojega otroka. — Kako je otroku ime? — Tekla — kot materi, — In dalje? — Ko sem povedal ime, ne dobim odgovora. Nato pa me mož vpraša s kako pravico poizvedujem po otroku. Povedal sem mu, da me je poslal oni odvetnik, da se prepričam, ako so tudi obilna sredstva, ki jih prejemajo, porabljena za otroka. Tedaj pa pričneta oba govoriti vse križem in pripovedujeta o cvetočem zdravju, o živahnosti otroka, dokler mi mož po dolgih ovinkih ne pove, da otroka ne morem videti. Rekel je, da je bila hči pred nekaj dnevi doma in je dekleta za nekaj časa vzela s seboj v neko oddaljeno vas. Da me je nalagal, sem takoj opazil. Kaj sem hotel storiti? Kazal sem se, kot da me je njegovo pojasnilo zadovoljilo. In sem šel. Ko pridem iz zatohle sobe na prosto, se me oprime omotica. V gostilni, pred katero je čakal moj voz, sem skušal kaj izvedeti iz zgovorne krčmarice. Tedaj pa sem slišal slabe stvari. Ona dva človeka že več let nista prijela za nikako delo in sta lepo živela ob denarju,, ki sta ga prejemala za otroke. Otroci so bili seveda prikrajšani in je samo dobro, da dobra srca sosedov store kaj za nje. Poleg tega pa si ljudje pripovedujejo marsikaj. Bil je še tretji otrok v starosti med drugima dvema. Pred poldrugim letom pa je bil otrok naglo odnešen k "neki teti v mestu", kakor sta oba stara človeka raznesla. V vasi pa nikdo ni vedel o tej teti. Da pa bi mati sama otroka izročila v boljšo oskrbo, tega nikno ni hotel verjeti. Matere že tudi tri leta ni bilo doma in se tudi za otroke nikdar ni brigala. —- Mamica, ti.sladko ime! — pravim. — Da, narodna pesem! Vedno je tako resnična in ganljiva (Dalje prihodnjič.). MLADA LJUBEZEN Nadaljevanje s 3. *tram. umivalnik in stol — vse čisto belo, in dalje — miza s knjigami in pripravami za pisanje. Čez stol je visela obleka, dalje so bili klobuki in trakovi na majhni mizici. "Tu bivaš ti?" "Jaz Veliko sem sama." Nato sta odšla spet ven. Ko sta se bližala vrtnim vratom, je dejala smehljaje se: "Nekaj ti bom povedala: veš, meni se zdi, da me imaš ti rad." Zdrznil se je. "Ali sem jaz lepa?" "Si." "Vendar se ne bi nikoli mogel poročiti z menoj, čeprav .iaz tudi ne bi bila bolna." "Saj dobro vem." Globoko je zavzdihnil. "Reven sem. Moj oče je reven. Saj vem. Vendar — nič se ne ve, kaj bi lahko še jaz dosegel." "Veš, saj nisem liuda, da me imaš rad." je rekla ona. Vznemirjen je bil in se ni zge-nil. Prijela ga za roke. Ona je dejala: "PojutrŠnjim ob desetih dopoldne se odpeljem. Ali moreš priti še enkrat?" "Bon." "Toir j pridi ob devetih, za uro prej." Mislil si je: tedaj je šola, rekel pa i o nič. Vprašala je še "Koliko si pa star?" "Trinajst — in ti?" "Petnajst Pa zbogom." "Zbogom " Zunaj je bil somrak. Šel je domov ni ničesar ne videl ne slišal. Ulegel se je, nobeno na- nj. novembra: lie nte tli Savoia v Genoa hitra direktna služba PO MILI JUŽNI PROGI NA SLAVNIH LADJAH ITALIAN LINE Poskusite to privlačno pot, ki je izretliio mirna in prijetna vse leto. Pa tudi IKrt-eni. V pražil j te svi'jtBii potniSkeini s«k« iiUi in se sami prepriO« jtc. I zborna, kuhinja z obilico vina pri jedi. potujte na. teli modemih ladjah, ki so med najhitrejšimi in najbolj modernimi na svetu, llitre železniške zveze naravnost iz <;«c/>ve in Trsta z vašo domovino. ALI STE ROJENI MED LETI 1859—1919? Viltateljlee in State! j i tega lista rojeni med leti 1 ST»0—101f>. se iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje ime in natančni datum rojenja. Sijajni grofolog in astrolog propli. Karinali, katerega znanstvena raziskavanja so spit»šno priznana in obsežno komentirana v vsem t.isku. se je odločil, da bo f-itateljieam in eitateljem tega lista napravil svoje senzacijonalne študije, na podlagi katere morejo generacije, rojene meti leti 18,1»—1!H0. zboljšati svoje eksistenco in doseči srečo, zdravje, ljubezen ete. Ta objava je največje vwKnosti ter nudi vsem bralkam in bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje in dosežejo srečo. Brezjiogrešna jasnovidnost grafologije in astrologije. Vam bo razjasnila : Vas karakter, njegove kvalitete in njegove naiMike, Vaše izglede v ljubezni. Vaše izglede v kupčijah in zaslužku. Vaše izglede v podedovan ju In smrtni slučaji v rodbini. Dolgost Vašega življenja. Vase prijatelje in protektorje. Vaše sovražnike, zalirbtnosti, krivične o!>-dolžitve itd. Potovanja, izpremembe bivališča. Zadeve v rotlhini in vzgoja otrok. Vse. kar želite zvedeti o denarnih uspeh Hi. Citiramo eno izmed tisoč »alivalnie. katere sprejema ta odlični znanstvenik iz vseh krajev sveta: " Mr. Rene Robin iz Brooklyna se zahvaljuje na j prisrčne je, ker je v najtežjih fi-nancijskih neprilikah poslušal njegov nasvet, in dosegel velik finančni uspeli. Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstne podatke ter honorar 2 dolarja za Vašo psihanalizo in horoskop. — Pošljite vse skupaj na tačno in stalno adreso: Proph. KARMAH — Studio ŽALEC, Drav. banovina — Jugoslavija. loge in napisal, odprtih oči je sanjal, strmel v temo in slednjič zaspal. Prišel je tisti dan. Ob osmih bi bil moral iti v šolo. Vzel je nahrbtnik in odšel. Naravnost proti gričku se je napotil. Postavil se je k meji blizu vrat in je čakal. Vedel je, da bo prišla tod mimo a odpeljala se bo po oni strani iz vrta, kjer je glavna cesta. Xi bilo še deset, ko je ze prišla. Nasmehnila se je: 44Ti si pa že tu." "Iz šole sem izostal.'* "Glej, 110! Tak si ti! Tako molčeč, pa kaj takega znaš?* "Znam." "Veš, ne smem dolgo biti s teboj, ker pazijo name. Prišla pa zares 110 bom nikoli več. Sanjalo so mi je." "Kaj pa?" "Nič ne povem. Ni bilo lopo." Zajeelajal je: "A ko bo spet pomlad in bo sonce in vse zeleno, ali 110 bi spet prišla?" "Ne. Kar pozabi name. Saj si zdrav. Toje vrtnico si vzemi. Ko bo usehla, pa jo stran vrzi. Dotlej pa še laliko misliš liamo." Nato je počasi in žalostno odšel in sc ni ozrl nazaj. Prišel je k šoli; četrt ure je manjkalo do desetih. Stopil je v poslopje. Strah ga je bilo po vsem telesu ga jo mrazilo. Tiho je odprl vrata v razred. VstojHl je in obstal. Nekateri so so zasmejal i. Učitelj je stal pri klopeh. "No, Tine, odkod Da ti T" Molčrl je. "Ali si bolan?" je vprašal učitelj. "Ne." "Kje si pa bil?" Rad bi bil odvrnil, da se je od nekoga poslovil, pa ni mogel. Sai bi bil učitelj vprašal, od kogs se je poslovil. "Ali so te starši tako pozno poslali v šblo? Ali ste zaspali?" "Ne." "Zakaj si pa prišel tako pozno?" Molčal je. Učitelj se je raz-hndil. "Tak odgovori vendar! "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. ODPLUTJA ZA BOZlC CONTE DI R E X SAVOIA 30. novembra 14. decembra Preko Genove — 15 ur do Jugoslavije NARAVNOST V JUGOSLAVIJO VULCANIA ... U. januarja PREKO GENOVE — 15 UR DO JUGOSLAVIJE -p« V (Xajhltrniftt la.lja ,, i- a\VOT\