as kraj
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
letnik XII., št. 3
31. marec 2006
Občni zbori občinskih društev in zvez
V februarju in marcu so društva ter zveze na svojih občnih zborih ocenila opravljeno delo v preteklem letu in sprejela programe za letošnje leto.
Fotografija zgoraj: Občni zbor gasilske zveze Dobrepolje je obiskal tudi podpredsednik gasilske zveze Slovenije Toni Košir.
Fotografija spodaj: Športno društvo Dobrepolje je na občnem zboru proslavilo 10-letnico delovanja in ob tej priložnosti podelilo svojim članom priznanja za večletno prizadevno delo na področju športa.
^ strani 14, 31
Rezultati ankete o uporabi dovoljenih in prepovedanih drog v naši občini
Na zadnjem sestanku Lokalne akcijske skupine LAS Dobrepolje so člani sprejeli program dela za letošnje leto in se seznanili z rezultati ankete, ki je bila opravljena med 431 mladimi v naši občini v preteklem letu. Anketa bo objavljena v celoti, in sicer v dveh delih. V tej številki vas seznanjamo s prvim delom.
^ stran 19
Po dolgi zimi je upanje na pomlad še bolj živo in še bolj neučakano. Prebujanje narave v pomladnem času nas nekako simbolično spominja na to, da smrt ni večna, večno je življenje, večna Ljubezen. Kristus je vstal, to je velikonočno sporočilo, ki nas vse navdaja z velikim upanjem. Življenje je močnejše od smrti, smrt je prehod, življenje zmaguje, veselimo se ga.
Vsem občankam in občanom želim zares vesele in doživete velikonočne praznike.
Vaš župan Anton Jakopič
Voščilu se pridružuje tudi uredništvo.
X STOIARNA DOBREPOLJE
80 let med vami
Scdnj z novo blagovno znamko DOM
POHIŠTVO PO MERI
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 25. 4. 2006. Prispevke sprejemamo do 12. 4. 2006
Demokracija, kaj je to?
Piše: župan Anton Jakopič
Vedno sem v dilemi, ko se spravim k pisanju za Naš kraj, kaj je tisto, kar naj bi bilo sedaj najbolj aktualno. Še zlasti pred velikimi prazniki, kot je božič ali velika noč, ki mi osebno zelo veliko pomenita. Ali naj napišem nekaj svojih misli iz svoje notranjosti(to sem že večkrat storil, vendar je o tem pisati bistveno težje in se ne da kar na migljaj), ali naj površinsko in jezno odgovorim na klevete, ki si jih je nekdo v zadnjem času ali v prejšnji številki privoščil na moj račun (to je mnogo lažje, in ne zahteva velike koncentracije). Nekateri namreč vehementno omenjajo moje ime in me tlačijo v vse mogoče odnose in mi prilep-ljajo takšne in drugačne nagibe in si pri tem morda mislijo, da ne »kapiram« vseh teh podlih podtikanj. Moram reči, da sem tudi že napisal celo vrsto odgovorov, ki sem jih na koncu raztrgal in vrgel v koš. Ko sem jih prespal, sem običajno ugotovil, če ga ne morem pohvaliti, ga tudi grajal ne bom, saj z zmerjanjem in blatenjem vsak okarakterizira predvsem sam sebe, občani pa tudi zelo dobro veste, kdo kaj in zakaj piše ali govori, saj smo vsi pismeni. Po opravljenem delu pa se tudi vidi, kdo kaj naredi. Zelo redko se tudi zgodi, da sem koga osebno imenoval ali napadal in tega se bom skušal držati še naprej, pa čeprav so nekateri že v polni volilni kampanji in streljajo z vsemi topovi, namesto da bi pokazali, česa so zmožni. Streljajte previdno, če v »minobacaču« obrneš granato narobe, te raznese.
Pa tokrat malo poglejmo današnje stanje pojmovanja demokracije v državi in v naši občini.
Z osamosvojitvijo smo prestopili tudi iz totalitarne v demokratično obliko družbe in vladavine iz enopartijskega sistema, ki je deloval na zastraševanju, in prešli v večstrankarski sistem. Demokracija pomeni v originalu vlado ljudi, vlado ljudstva. Toda to ne pomeni, da sedaj vsak dela po svoje, kot se mu zljubi. V demokraciji so v celoti demokratične predvsem volitve, takrat je res vsak vprašan za mnenje. Če ga hoče izkoristiti, ga izkoristi, če ne, pa ne. Vendar če ne gre na volitve, je popolnoma sam kriv in nihče drug. Od volitev dalje pa deluje sistem po izvoljenih predstavnikih. V svetu in pri nas se je uveljavil večstrankarski sistem. Prek strank lahko volivci izbirajo svoje predstavnike. Stranke zbi-
rajo somišljenike, oblikujejo svoje programe in jih ponudijo volivcem. Volivci jih izvolijo in potem ti izbrani predstavniki polnopravno odgovarjajo za odločitve. O odločitvah običajno glasujejo, odloči pa večina in na ta način posredno odločajo volivci. Odločitev večine je obvezna za vse, tudi za tiste, ki so glasovali proti. Za posebne primere pa so možni tudi referendumi, kjer vsi volivci odločajo o neki stvari direktno. Tako je v okviru države in v okviru občine. Po naši ustavni ureditvi so tudi samo ti dve instituciji, ki lahko o čemer koli odločajo, torej občina in država. Regij trenutno nimamo, so samo na papirju. Če bodo ustanovljene, bodo tudi te imele svoje organe. Da demokracija lahko sploh funkcionira, se običajno delajo določene formalne ali neformalne koalicije, ki potem usklajujejo odločitve in jih sprejemajo. Če se neki predstavnik ali cela stranka izneveri opciji, ki ga je izvolila, običajno izgubi zaupanje teh volivcev. Tudi to se dogaja in volivci ostanejo opeharjeni. Tudi je dejstvo, da pozicija običajno manj govori, pa več dela, opozicija pa predvsem vpije in opozarja na resnične in tudi neresnične napake, saj ji ni potrebno pripravljati strateških odločitev. V poziciji se da narediti več, vendar pozicija pomeni tudi odločitve z odgovornostjo. Opozicija običajno ne odgovarja prav veliko, zato je biti v opoziciji mnogo bolj enostavno. Samo ustavo in druge temeljne listine, ki so pomembne za vse, se običajno sprejemajo z dvotretjinsko večino, da je zagotovljen tudi vpliv manjšine. V občini je to le statut in poslovnik. V vseh ostalih primerih pa govorimo o navadni večini, ki je splošno priznan način odločanja v demokraciji.
Biti v poziciji seveda pomeni tudi odgovornost. Pomeni tudi sprejemati odločitve, ki jih ljudje ne sprejemajo radi. To so predvsem davki, prispevki in tudi različne prepovedi. Še posebej je to občutljiva tema za župana, ki je v občini izvršilni organ v eni osebi, po drugi strani pa edina direktno od ljudi izvoljena funkcija. Torej vlada v eni osebi. In edini, ki v občini resnično nekaj odgovarja. Osebno se mi velikokrat dogaja, da pridejo k meni ljudje pa pravijo. Župan, udari po mizi, tu je potrebno narediti red. Ko pa res hočeš udariti ali narediti red pri prav tisti osebi, je pa zadeva postavljena na
glavo, takoj je ogenj v strehi in iz prijatelja postane sovražnik. Hitro te pa obsodijo za absolutista in nedemokrata. Kje je sedaj prava mera? Če hočeš, da se kaj premakne, je odločitev potrebna in to včasih zelo na hitro. Odločitve pa, na normativni, zakonodajni ravni, sprejema v občini občinski svet, na izvedbeni pa župan. Pa ne zato, ker bi bil to ta in ta oseba in ker je domišljav, pač pa zato, ker je dobil mandat od volivcev in ker je tako uzakonjeno. Tako je in nič drugače in drugače niti biti ne more. Če odločitve ni ali ni pravočasna, zadeva ne deluje. Neodločen človek ne more vladati. Lahko se o kakšni stvari prerekamo v nedogled, če ni na koncu odločitve, je vse brez veze. Zraven tega pa je danes birokracija tako zapletena, da je zares prava umetnost zadovoljiti vse detajle posameznih predpisov. Seveda je možno, da človek pogreši, toda brez odločitve ne gre. Mnogo lažje je biti brezobziren in vpiti, češ da župan laže, krade, zakone krši, saj je Računsko sodišče ugotovilo, pa v časopisu je pisalo, zatira nas itd, kot pa trezno in odgovorno izpeljati neki projekt. Vpijejo običajno tisti, ki še nobene resne stvari niso v življenju počeli. Pri vseh odločitvah pa morata tako občinski svet kot župan imeti v vidu celo občino in ne samo posameznika ali eno vas. Morda je kaj za eno osebo ali eno vas slabo, za celo občino pa dobro. Predvsem pa delati tako, da iz čim manj denarja narediš čim več in po možnosti pridobiš še kakšna dodatna sredstva.
Očitno pa je, da si nekateri demokracijo razlagajo popolnoma po svoje. Nekateri mislijo, da je demokracija to, da lahko vsak govori kar hoče tudi, če ni res in tudi, če s tem nekoga žali ali mu krade dobro ime. Tako na primer demokracijo razume tudi del naših novinarjev in celih medijskih hiš. Od tod tak vrišč okoli tega, da ne bi uzakonili pravice do popravka. S tem zakonom bo namreč dopuščena pravica ugovarjati nekemu novinarskemu mnenju. Navada je pri nas namreč taka, da se lahko človeka kar -meni nič, tebi nič -, oblati, se mu nalepi neke slabe stvari, podtika laži, se ga ogovarja in je za vse večne čase zapečaten. V demokraciji ima seveda vsak pravico povedati svoje mnenje, ne more pa govoriti laži in podtikati neresnice. Jasno je tudi, kdo je tisti, ki odloča. Če bi odločal vsak zase, bi bila to anarhije, ne demokracija. Tudi ne more biti, da bo nižji organ diktiral višjemu. Občinski svet ne more sprejeti odločitve, ki bo obvezna za državo, obratno pa lahko. Lah-
marec 2006
Iz občine
3
ko ji da le predloge. Vaški odbor v občini ne more diktirati občinskemu svetu, kaj naj sprejme in kako mpra odločiti, lahko mu samo predlaga. Še manj je to lahko kakšno društvo ali posameznik. Predloge in pobude pa lahko dajejo vsi, to je res in za to imajo zakonsko pravico in ta jim mora biti omogočena.
Prav ti pojmi so se v naši občini v zadnjem času nekoliko pomešali, zato in je prav, da si jih vsi skupaj nekoliko osvežimo in trezno in odgovorno povemo drug drugemu, brez kričanja in nesramnih pridevnikov. Jasno je, da ne moremo
vsi misliti enako, vendar povejmo to drug drugemu, brez nalepk in omalovaževanja in brez neprestanega izsiljevanja nekih odločitev, ki so bile že demokratično sprejete. Nujno je tudi, da se vsi skupaj vprašamo, kakšna je raven naših demokratičnih pogovorov. Raven nekaterih razprav in politična manipulacija, tako v občinskem svetu, kot tudi na nekaterih vaških sestankih v zadnjem času, presega vsako normalno obnašanje in z demokracijo nima nič skupnega. Vnaša med nas samo razdor in nepotrebno razburjanje. Mnogo lažje je namreč zmani-pulirati veliko množico, kot pa z argu-
menti prepričati posameznika. To so vedeli že Hitler, Tito in Miloševič. Za vsemi so drle zavedene množice in skandirale.
Smo občina, ki se ponaša z bogato kulturno tradicijo, potrudimo se vsi skupaj, da bomo del te kulture vnesli tudi v naše medosebne odnose in v naš politični dialog. Za demokracijo in zato, da se bomo res lahko kaj dogovorili.
Vaš župan Anton Jakopič
Občina Dobrepolje objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in na podlagi 5. člena Pravilnika o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04)
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV SPORTA ZA LETO 2006 V OBČINI DOBREPOLJE
1.	Naziv in sedež naročnika:
Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje.
2.	Predmet javnega razpisa so naslednje vsebine programov športa:
I.	Športna vzgoja otrok in mladine
1.	gibalna in športna vzgoja predšolskih otrok,
2.	športna vzgoja šoloobveznih otrok,
3.	športna vzgoja mladine,
4.	športna dejavnost študentov,
II.	Športna rekreacija,
II.	Šport invalidov,
III.	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
IV.	Delovanje društev in občinske zveze,
V.	Vzdrževanje športnih objektov,
VI.	Promocijske športne prireditve. Sofinancirajo se vsebine programov športa, ki so natančno opredeljene v Letnem programu športa v Občini Dobrepolje za leto 2006, ki je bil sprejet na 31. redni seji občinskega sveta občine Dobrepolje, dne 15.02.2006.
3.	Na razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov:
•	športna društva in klubi,
•	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športa društva za posamezna območja oziroma športne panoge,
•	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
•	javni zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja iz Občine Dobrepolje, osnovna šola in vrtec,
•	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa pred drugimi izvajalci programov športa.
4.	Pogoji sofinanciranja:
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, navedene v Pravilniku o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04)
•	da so registrirani v skladu z veljavno zakonodajo oziroma imajo organizacije v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost,
•	da imajo sedež v Občini Dobrepolje,
•	da imajo društva urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih,
•	da imajo za določene športne programe zagotovljeno organizirano vadbo, v katero je vključenih odgovarjajoče število športnikov,
•	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,
•	da vsako leto redno dostavijo občinski upravi ali zvezi športnih organizacij poročila o članstvu, realizaciji programov in doseženih rezultatih, planu aktivnosti za prihodnje leto.
5.	Pogoji, merila, kriteriji in normativi, po katerih se izberejo izvajalci letnega programa športa v občini Dobrepolje za leto 2006, so za razpisane predvidene vsebine določene v Letnem programu športa v Občini Dobrepolje za leto 2006 in v Pravilniku o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04) Kandidati pa morajo razpisni dokumentaciji priložiti:
1.	Ime oz. naziv ter naslov,
2.	Dokazilo o registraciji dejavnosti,
3.	Izjavo o zagotovljenih materialnih, prostorskih in organizacijskih pogojih za izvajanje programa,
4.	Izjavo o organiziranju redne vadbe najmanj 36 tednov v letu in izjavo o dostavljenih poročilih delovanja in programih delovanja,
5.	Predstavitev vsebine programa športa v skladu s Letnim programom športa v Občini Dobrepolje za leto 2006 in Pravilnikom o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Do-brepolje,
6.	Številko transakcijskega računa,
7.	Registracijo članstva in seznam pobrane članarine(v primeru društev, zasebnikov, ustanov in drugih organizacij).
6.	Okvirna višina razpisanih sredstev, ki je na
razpolago za sofinanciranje navedenih predvidenih programov športa, je 7.000.000,00 SIT, proračunska postavka 18059001 Programi športa.
7.	Obdobje za porabo proračunskih sredstev:
Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2006, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna.
8.	Dokumentacija javnega razpisa vsebuje:
-	Besedilo javnega razpisa,
-	Pravilnik o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04),
-	Letni programu športa v Občini Dobrepolje za leto 2006,
Razpisno dokumentacijo javnega razpisa lahko kandidati dobijo osebno na Občini Dobrepolje, na ponedeljek, torek in četrtek med 8.00 in 15.00 uro, na sredo med 8.00 in 17.00 uro, na petek med 8.00 in 13.00 uro, in sicer od 01.04.2006 do 13.04.2006 ali prek elektronske pošte (dejavnosti@dobrepolje.si).
9.	Razpisni rok:
Rok za prijavo na razpis se zaključi 14.04.2006 do 9.00 ure.
10.	Oddaja in dostava ponudb:
Ponudbe lahko kandidati pošljejo po pošti priporočeno, da je na kuverti odtisnjen žig z zadnjim datumom 14.04.2006 ali osebno dostavijo v zapečatenih kuvertah na naslov: Občina
4
Iz Razvojnega centra Kočevje Ribnica
marec 2006
Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepo-Ije, oznako »PROGRAMI ŠPORTA 2006 - Ne odpiraj«.
Na hrbtni strani kuverte mora biti označen polni naslov pošiljatelja.
Oddaja ponudbe pomeni, da se kandidat strinja z vsemi pogoji javnega razpisa.
11. Postopek obravnavanja vlog:
Javno odpiranje vlog bo 18.04.2006, ob 10.00 uri v prostorih Občine Dobrepolje. Prisotni predstavniki ponudnikov morajo strokovni komisiji predložiti pisno pooblastilo za zastopanje na odpiranju ponudb. Strokovna komisija za šport bo odprla pravočasno prispele ponudbe in ugotovila ali izpolnjujejo razpisne po-
goje. Odpiranje vlog bo javno. Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba ali vloge, ki ne bodo pravočasne in napačne oz. netočno izpolnjene ponudbe, bodo izločene iz nadaljnjega postopka.
Če komisija ugotovi, da vloga ne vsebuje vseh zahtevanih dokazil o izpolnjevanju pogojev, obvesti predlagatelja, ki mora vlogo v 5-dneh dopolniti, drugače bo izločena kot nepopolna. O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni najkasneje v 30. dneh od datuma, ko se zaključi razpisni rok. Strokovna komisija za šport bo predlog za razdelitev sredstev posredovala županu, ki o delitvi sredstev odloči s sklepom. Zoper ta sklep je možno podati pritožbo na
Ministrstvo za šolstvo in šport najkasneje v roku 15 dni od prejetega sklepa. Zoper odločbo ministrstva ni pritožbe. Možen je upravni spor pri pristojnem sodišču. Z izbranimi izvajalci bo župan sklenil letno pogodbo o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini v letu 2006.
12. Dodatne informacije:
Informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občini Dobrepolje pri ga. Andreji Babič, tel.: 01-7880 283 ali po e-pošti: dejavnosti@dobre-polje.si.
Datum: 13.03.2006 OBČINA DOBREPOLJE, župan Anton Jakopič
Podjetniške informacije
Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.jap-ti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe
-	povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436233 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
Program vavčerskega svetovanja (izvaja JAPTI javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev strukturne politike, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje): možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 1.000.000 SIT. Preko programa vavčerskega svetovanja Vam npr. lahko pomagamo tudi pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, pomoč pri izdelavi poslovnega načrta...).
Javni poziv delodajalcem za izvedbo programa usposabljanja na delovnem mestu za obdobje 2005
-	2007.
Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=2911.
Javni razpis za pomoč za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk, Ur.l. RS št.78/05. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/index.php?id=3094.
Javni razpis za projekte netržnih zaposlitvenih programov, Ur.list RS št.78/05. Sofinanciranje zaposlitev brezposelnih oseb, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=3095. Rok: 14.4.06.
Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja starejših (starejši od 50 let-subvencije), Ur.list RS št.78/05. Roki: 17.03. in 14.4.06. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/index.php?id=3096.
Objava o podaljšanju javnega razpisa za sredstva za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005, projekt GEF (Ur. l. RS, št. 87/05)., Kontakt: da-mir.stanicic@gov.si ali lojze.subic@gov.si. Rok: do porabe sredst. oziroma najkasneje do 30. 6. 06.
Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v RS za leto 2006, Uradni list RS št. 97/2005. Razpisnik: Zavod RS za zaposlovanje. Rok: do razdelitve sredstev, oziroma najkasneje do
5.10.06, v letu 2006 vsak 5. v mesecu. Podrobnosti: http://pmmg.japti.si/ mainframe.php?id=203#contents.
Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 35PO06A, UI rs št. 1-2/06, Informacije: Ekološki sklad RS, Ljubljana, tel.: 01/241 48 20, www.ekos-klad.si. Predmet razpisa so krediti za okoljske naložbe v RS (znesek: 6 milijard Sit). Rok: do porabe oz. do 30.12.06. Podrobnosti: http://www.japti.si/in-dex.php?id=3578.
Javni razpis za zbiranje vlog za državno nagrado za kakovost Priznanje RS za poslovno odličnost za leto 2006, Ul RS št. 9/06, Informacije: 01/478 83 65, e-pošta: alenka.krebs@gov.si. Lahko se prijavijo slovenske gospodarske družbe, zavodi, državni organi in druge pravne osebe. Rok: 5.5.06. Podrobnosti: Spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/in-dex.php?id=3657.
Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2006. Ul RS št. 13/06, inf.: 01/478 35 57, bojan.celar@japti.si in 01/478 37 03, rok.tom-sic@gov.si. Predmet: dodelitev spodbud za začetne investicije, ki jih bodo tuji investitorji izvajali na ozemlju RS (investicije v osnovna sredstva za ustanovitev novega obrata ali za razširitev obstoječega, v smislu bistvenih sprememb proizvoda ali proizvodnega procesa obstoječega obrata v RS (s pomočjo racionalizacije, diverzifikacije ali posodobitve) v predelovalni, storitveni ali razvojno-raziskovalni dejavnosti). Kot začetna investicija se ne šteje povečanje obstoječe proizvodnje. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Rok: 12.9.06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3704
Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, Ukrep 1.2: spodbujanje razvoja turističnih destinacij Turistična infrastruktura III, Ul RS št. 15-17/06, inf.: Ministrstvo za gospodarstvo, 01/478 36 00, infoerdf2.mg-@gov.si. Predmet: sofinanciranje izvedbe posameznih ključnih investicij na področju turistične infrastrukture, ki bodo pomembno vplivale na razvoj turistične destinacije, kamor sodijo: - nastanitvene zmogljivosti 3* ali več, - bazeni in bazenski kompleksi kot del ponudbe že obstoječih hotelskih naselij prijavitelja. Rok: 3.4.06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3749.
Za naslednje razpise: Uradni list RS št. 19-20/06, Informacije: Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad), tel.: 02/234 12 74, 02/234 12 76, e-pošta: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih in-
vesticijskih kreditov v letu 2006 za mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z določenimi bankami. Rok: 10.03. in vsakega 10.-ega v naslednjem mesecu, do odobritve sredstev razpisa oz. do 10.11.06. Sredstva: 2.000 mio SIT, max višina kredita 90 mio SIT (do 75% investicije), 6m euribor+0,4%, 1-10 let z do 2 leti moratorija na glavnico, ... Podrobnosti: Spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/index.php?id=3790.
Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu
2006,
Na razpis se lahko prijavijo nova podjetja (gospodarske družbe, samostojni podjetniki), z od 1 do 9 zaposlenih, ki niso registrirana več kot 42 mesecev od dneva vložitve vloge in izplačujejo plače več kot 3 mesece. Rok: 25.03. in vsak 25.-ti v naslednjem mescu do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25.10.06. Sredstva: 200 mio SIT, kreditni pogoji: max 22,5 mio kredita (do 75% investicije), obresti 3% nominalno, do 7 let z do 2 letnim moratorijem na glavnico. Podrobnosti: Spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/index.php?id=3792.
Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite najete pri bankah v RS v letu 2006, za materialne in nematerialne investicije, za mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z določenimi bankami. Rok: od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 6.11.2006.Podrob-nosti: Spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/in-dex.php?id=3795.
Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2006. Sredstev 100 mio SIT, kredit: do 6 mio (največ 75% investicije), obr. 3,8% nominalna, vračanje do 5 let, z do 6 mesečnim moratorijem na glavnico. Rok: 25.03. in vsakega 25.-tega v mesecu, do skupne odobritve sredstev oz. najkasneje do vključno 25.10.06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3797.
Javni razpis za dodeljevanje spodbud na programu Eureka, Objavljeno: Uradni list RS št. 19-20/06, , Informacije: MVŠZT, g. Erik Potočar, tel.: 01/478 46 00, e-pošta: erik.potocar@gov.si. Predmet razpisa je potrditev Eureka projekta na zasedanjih programa Eureka s strani Visokih predstavnikov in s tem možnost pridobitve sofinanciranja stroškov slovenskih partnerjev za potrjen projekt. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Podrobnosti: Spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/in-dex.php?id=3789.
Javni razpis za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006, Ul RS št.
23/06. Predmet: neposredne subvencije za nakup nove tehnološke opreme malim in srednje velikim
marec 2006
Iz UE; politične stranke sporočajo
5
podjetjem. Upravičeni stroški so tisti, ki se nanašajo na zaključen tehnološki proces: - materialnih investicij (nakup novih strojev in programske opreme, ki predstavljajo zaokroženo tehnol. celoto), - nematerialnih investicij (prenos tehnologij v obliki patentiranih pravic, licenc). Projekt mora izpolnjevati predpisane pogoje. Subvencija v višini do 55% (50% za Osrednjesloven-sko regijo). Obseg razpisanih sredstev: 5.002 mio SIT. Min. upravičeni stroški 13,6 (15,0) mio SIT za mala in 27,2 (30,0) mio SIT za srednja podjetja. Rok: 05.04.06 in do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma e do vključno 20.6.2006. Informacije: Slovenski podjetniški sklad, Tel: 02/234-12-74, 02/234-12-72, 02/234-12-76 in 02/234-12-64, bost-jan.vidovic@podjetniskisklad.si. Podrobnosti: http://www.japti.si/in-dex.php?id=3829.
Javni razpis za sofinanciranje raziskovalcev v gospodarstvu (okrepitev razvojnih enot podjetij z novimi magistri in doktorji), Ul. 23/06, Podrobnosti : http://www.japti.si/index.php?id=3826.
OBVESTILO
NOSILCEM KMETIJSKIH GOSPODARSTEV,
KI MORAJO ODPRAVITI POMANJKLJIVOSTI ALI VNESTI SPREMEMBE NA GERK-ih
Podatke morate obvezno uskladiti najkasneje en dan pred elektronskim vnosom zbirne vloge za subvencije 2006.
Za termin usklajevanja GERK-ov (Grafičnih Enot Rabe zemljišč Kmetijskih gospodarstev) se vnaprej dogovorite:
-	do 28.02.2006 na instituciji, kjer ste že do sedaj urejali GERK-e (Upravna enota, Kmetijsko svetovalna služba, Geodetska uprava, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, Zavod za gozdove Slovenije),
-	od 01.03.2006 dalje pa na Upravni enoti, zakupniki zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pa na tej instituciji.
Opozarjamo predvsem na:
-	ZAČASNE TRAVNIKE IN NJIVE:
•	vsa zemljišča, ki so začasno zasejana s travo ali travno deteljnimi mešanicami, morajo imeti vrsto dejanske rabe 1130 - Začasni travnik;
•	vsa zemljišča, na katerih nameravate uveljavljati poljščine, morajo imeti vrsto dejanske rabe 1100 - Njiva ali 1160 - Hmeljišče, če je v premeni;
-	NOVE LETALSKE POSNETKE na določenih območjih, zaradi katerih lahko pride do odstopanj, kjer so se GERK-i vrisovali še po starih letalskih posnetkih;
-	ODSTOPAnJa GERK-ov zaradi vnosa po digitalnem katastrskem načrtu.
Pozivamo vas, da preverite podatke o GERK-ih na grafičnih predlogah, ki ste jih prejeli na dom kot grafični del pred-tiska za subvencije 2006 in podatke čimprej uredite. Podatki so dostopni tudi v spletni aplikaciji GERK in RABA: pregledovalnik podatkov na naslovu: http:\\rkg.gov.si\GERK\.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
RO MSi Zahodna Dolenjska
Regijski odbor MSi Zahodna Dolenjska
predsednica Andreja Rajh e-mail: zahodna.dolenjska-@mladaslovenija.org gsm 031 647 021 www.mladaslovenija.org
Izjava za javnost
RO MSi Zahodna Dolenjska za aktivnejšo in večjo vlogo mladih pri letošnjih lokalnih volitvah
Dobrepolje, 18. februar 2006 - Regijski odbor MSi Zahodna Dolenjska si bo pod novim vodstvom, v letošnjem letu prizadeval za večjo vključenost mladih oziroma podmladka v aktivnosti NSi pri lokalnih volitvah. RO MSi Zahodna Dolenjska želi in si tudi bo prizadeval za aktivno vlogo mladih pri volilni kampanji in predvsem nastopanje mladih na kandidatnih listah v občinske svete.
Naprošamo vse predsednike OO NSi, še posebno pa predsednike na območju regije Zahodna Dolenjska, da vključijo na kandidacijske liste v občinske svete, na višja in izvoljiva mesta več mladih - starih do 30 let. Menimo namreč, da smo mladi dovolj sposobni in odgovorni in kot taki pripravljeni za pomembnejšo vlogo in organe odločanja v lokalnih skupnostih.
RO MSi Zahodna Dolenjska
SDS
Želimo vam vesele velikonočne praznike, naj vas velikonočno sporočilo navdaja z upanjem.
Občinski odbor SDS
Mow fifOVCflOff
Vesele in doživete velikonočne praznike vam želi
Občinski odbor NSi Dobrepolje
Občni zbor SLS Dobrepolje v
prijetnem in ustvarjalnem vzdušju
Tina Shawish
SLS je največja stranka v občini. Druženje članov, njihovih družin in simpa-tizerjev stranke je vedno konstruktivno in prijetno. Že kar tradicionalno se meseca februarja pripravi občni zbor stranke in tudi letos je bilo tako. Zbrali smo se 23. februarja. Na lokalni SLS vedno pravimo, da se ne gremo visoke politike, saj nam je pri našem delu vsem jasen cilj, čim več in kar se da dobro narediti za naš skupni dobro. Vedno se analizirajo opravljena dela in pripravijo plani za naprej. Zbor vedno popestrijo razni gosti in letos so bili med nami; Franci Rokavec, državni sekretar iz vladne službe za lokalno samoupravo, g. Rok Ravnikar predsednik Nove generacije SLS in tiskovni predstavnik SLS, g. Košir, predsednik OO SLS Kočevje in g. Kralj, predstavnik OO SLS Grosuplje.
Predsednik Anton Jakopič je najprej orisal delo stranke v občini oziroma v občinskem svetu. Stranka dobro deluje in izpolnjuje zastavljene cilje, dobro sodeluje s SDS, medtem ko je sodelovanje z NSi manj uspešno, z LDS pa skoraj nemogoče. Pred zadnjimi lokalnimi volitvami si je stranka zadala nalogo pripeljati vodo v vse vasi. To je trd oreh, vendar gre v zastavljenem cilju. V Tisovcu bo voda pritekla že letos, za Hočevje, kamor bo napeljana voda iz Ilove Gore, se pripravljajo projekti in urejajo soglasja za glavni vod, medtem ko so na Vodicah izdelani vsi projekti, pa se je nekoliko zapletlo zaradi pridobivanja zemljišč. Povedal je tudi, da občina podpira gradnjo doma za starejše, ki ga gradi župnija in poudaril, da bo tu potrebnih še veliko truda in sredstev. Jakličev dom, katerega gradnjo smo ves čas podpirali, je v glavnem kon-
čan in nanj smo lahko ponosni, saj ga tisti, ki pridejo k nam od drugod, znajo mnogo bolj ceniti kot mi sami. V obdobju treh mandatov je tudi uspela izenačitev v osnovnih življenjskih potrebah vseh območij v občini, kar je bil poglavitni cilj naše stranke.
Izmed gostov je prvi spregovoril g. Franci Rokavec in pohvalil delo stranke v občini, predsednika stranke in našega župana in delo občine. Pohvalil je tudi organiziranost stranke na občinskem nivoju, stranka pa je tudi na državnem nivoju enakovreden partner v koaliciji, vendar si mora ponovno vzpostaviti verodostojnost tudi s predstavitvijo svojih jasnih stališč do vladnih reform (sociala, enotna davčna stopnja). Prek novega zakona o financiranju občin je potrebno zagotoviti decentralizacijo in nato enakomeren regionalni razvoj in ob tem je povedal, da so v ta namen že zagotovljena dodatna sredstva, ki jih bo mogoče koristiti za ustrezne projekte (nadomestek za bivša demografska sredstva). Rezultati sodelovanja v koaliciji se kažejo tudi pri oblikovanju prometne politike. Povedal je, da je bila SLS na prejšnjih lokalnih volitvah zelo uspešna, zato je potrebno narediti vse, da stranka uspeh ponovi, kar z dobrimi kandidati, ki jih imamo, lahko stori.
G. Košir, predsednik OO SLS Kočevje, je prav tako pohvalil delo in dosežke v občini Dobrepolje, še posebej je izpostavil novo zgrajeni Jakličev dom, ki zagotavlja odlične pogoje za delo društev s področja kulture, športa in drugih skupin. Kot predsednik kočevske godbe je bil mnenja, da takšnih pogojev za vajo godbe nimajo nikjer v Sloveniji. Dobre želje nam je zaželel tudi gospod Kralj.
Sledilo je kar nekaj vprašanj. G. Zr-
nec je vprašal, kaj bo država oziroma Služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj storila glede kmetijske politike, saj vemo, da je EU na tem področju neusmiljena, zato naše razdrobljeno kmetijstvo ne bo moglo slediti zahtevam.
G. Rokavec je povedal, da SLS ne pokriva več kmetijskega resorja, je pa SLS v preteklem obdobju s pogajanji z EU dosegla nekatere ugodnosti. SLS je in bo naredila vse za slovenskega kmeta in slovensko podeželje. Kmetijstvu bo potrebno pomagati tudi z ustrezno davčno politiko in s programom razvoja podeželja, prek katerega bo mogoče črpati dodatna evropska sredstva.
G. Ravnikar je povedal, da se stranka SLS ukvarja s pripravami na lokalne volitve, ob tem pa ne sme zanemariti ostale projekte, ki tečejo in se mora do njih opredeliti (reforme, davčna politika, DDV, dohodnina, enotna davčna stopnja, razvoj podeželja, obdavčitev vinarjev, plačila cene vrtcev staršev, ki imajo kmetije).
Na koncu so bili sprejeti sledeči sklepi:
1.	Podpiramo pobudo županov zahodno dolenjskih občin za vzpostavitev 3A razvojne osi;
2.	Pri spodbujanju enakomernega razvoja države zahtevamo posebno obravnavo nerazvitih občin znotraj razvitih regij;
3.	Zahtevamo spremembo pravilnika o izračunu prispevkov staršev za ceno vrtca za kmečke starše in pravično ugotavljanje dohodka na kmetijah;
4.	Občni zbor tudi nalaga občinskemu odboru, da vloži vse napore in v najkrajšem času izdela program za lokalne volitve in oblikuje kandidatno listo za nastop na jesenskih volitvah.
Po končanem uradnem smo se udeleženci, kot je navada za zaključek občnega zbora, zadržali še na prijateljskem klepetu ob prigrizku in kozarčku. ♦
Slovenska ljudska stranka
Praznujemo največji krščanski praznik VELIKO NOČ. V tej noči se je dopolnilo odrešenje Kristus je po prestanem trpljenju vstal od mrtvih. Nedoumljiva, vendar veličastna resnica, ki je temelj krščanskega verovanja, nas napolnjuje z radostjo. Prepustimo se tej radosti. V luči vstajenja je vsako delo vrednejše, vsake odločitve trajnejše, upi bolj uresničljivi, smrt je premagana.
Vsem občankam in občanom Občine Dobrepolje želimo vesele velikonočne praznike.
Veselimo se skupaj v zaupanju v vstalega Kristusa.
Občinski odbor
Slovenske ljudske stranke Dobrepolje
marec 2006
Iz zgodovine in gospodarstva
7
Ob 110-letnici Kmetijske zadruge v Dobrepolju
Ob 110-letnici Kmetijske zadruge v Dobrepolju objavljamo poročilo iz tedanjega časopisa »Vaterland« o delu Kmetijske zadruge v Dobrepolju v prvih letih njenega obstoja. Članek je iz leta 1899, priimek avtorja je Podgorc. Prevod je posredoval Jakličev vnuk g. Tadej Sluga, dipl. ing.agr. Za objavo je prispevek pripravila etnologinja Anka Novak.
Nekaj opomb k besedilu:
Prva »rajfajznovka« na Kranjskem je bila ustanovljena 1. 6. 1894 in je vpisana v zadružni register na sodišču v Novem mestu, z dne 28. 12. 1894.
Kmetijsko društvo v Dobrepoljah je bilo registrirano 2. 6. 1896. V okviru tega društva je bila 1898 ustanovljena zadružna mlekarna in sirarna in leta 1902 še živinorejski odbor, ki je kasneje prera-stel v živinorejsko selekcijsko zadrugo na Vidmu.
V besedilu: dr. K. pomeni dr. Krek, J. se nanaša na Jakliča.
Kmetijska zadruga
Dr. K. mi je dal pismo svojega prijatelja J., učitelja v neki preprosti vasici na Dolenjskem. Berite. Vzel sem list: »Ne vem, kolikokrat sem Vas že iskal, pa Vas nisem našel; zdaj nimam nobenega upanja več, da bi Vas dobil, in vendar bi imel toliko povedati in toliko vprašati! Zopet je leto naokrog. Zdaj lahko rečem, da je za prerojenje naše okolice ne toliko navzven kot navznoter izrednega pomena. To mi daje upanje in pogum za nadaljnje delo. Trenutni neuspehi in ovire, ki so posledica nesporazumov, me ne strašijo. Previdnosti, poštenosti in neustrašnosti se mora vse umakniti. Kot pokrovitelju zadruge Vam moram poročati o uspehih preteklega leta. Naša posojilnica je imela 150.000 fl. Prometa in 310 članov: Zadruga je ustanovila mlekarno, ki nam obeta lepe uspehe in kaže, da bo postala znaten vir prihodka za kmetovalca. Izvažamo: maslo, sir in mleko, vse, kar lahko razpečamo. Od poljskih pridelkov smo izvozili nad 25 vagonov, in sicer v Trst, na Dunaj, v Munc-hen. Vrednost prodanega blaga je znašala ca. 35.000 fl. To leto začenjamo izvažati jajca in zobotrebce (kajti tudi domača obrt se je močno razvila) in razen tega dobavljamo tudi šiške. 2. decembra smo odprli skladišče v K. Zdaj ima zadruga ravno 300 članov. Kot podporo
smo od ministrstva prejeli 400 fl.
Čitalnico bomo reorganizirali tako, da bo dostopnejša in bo imela več ljudskega čtiva. Zdaj se mi zdi premrtva in uspehi premajhni. Ravno zdaj so v teku razgovori glede zadružnega poslopja. Če nam S. ne da svoje hiše, bomo zgradili vzorno poslopje z velikimi skladiščnimi prostori. To delo je moje veselje in moja sreča, vendar pri tem grenko občutim, kako močno mi manjka praktičnega znanja in izkustva ... Kaj vse bi se dalo narediti, če bi država in dežela imeli razumevanje za potrebe ljudstva, z majhnimi denarnimi pomočmi bi lahko uredili naprave, ki bi najučinkoviteje pospeševale moralni in materialni napredek. Več kot denar bi ljudstvu koristila zavest, da mu hočejo res pomagati, to bi ljudem ponovno vlilo pogum!«
Pisec tega pisma bo oprostil, da smo te vrstice privatnega pisma dali časopisu. So tako značilne in poučne, da jih je vredno objaviti. Izvoz kmetijskih pridelkov, mlekarna, domača obrt, posojilnica, čitalnica: vse združeno v eni zadrugi, tega ne najdeš tako hitro, to bi si hotel ogledati.
Ob kočevski progi leži vas Dobrepo-lje. Med griči, poraslimi z bukovjem, se razprostira ne preveč veliko rodovitno polje, ki ga oživlja več vasi z neznatnimi, s slamo kritimi hišami. Samo cerkev, šo-
la, župnišče in ena gostilna nosijo svet-ski pečat. Kmečke hiše pa stojijo tam kot že pred stoletji. Kar pomnijo ljudje, ni bilo požara in tako ljudje niso imeli razloga, da bi staro spreminjali. En del gostilne je pred 4 leti najel učitelj iz tega kraja. Čemu? Izveski povedo: čitalnica, posojilnica, zadružno združenje, mlekarna! Izvesek za izveskom in sredi tega kompleksa se mogočno dviga drog za zastavo, kjer ob praznikih pozdravljajo zastavo kot znak gospodarske zmage, dobljene pod praporom enotnega delovanja.
Kakšna pa je zgodba tega socialnega dela?
Suhoparne številke letnega poročila povedo: 1896 - prodana roba v vrednosti 6772 fl. Čisti dobiček znaša 152 fl., ob koncu tega leta je bilo 113 članov.
Prvo letno poročilo pove med drugim naslednje: »Naša zadruga temelji na širši podlagi kot običajna konsumna združenja. Medtem ko ta nabavljajo samo blago za svoje člane, naša zadruga prodaja tudi proizvode zadružnikov. S tem hočemo doseči, da dobiček, ki ga naš kmet daje posredniku, ostane kmetu samemu ... V silosih imamo otrobe, moko, usnje, vino, prekajeno meso, maščobo, koruzo, krmilno apno, umetna gnojila, deteljo in seme sladkorne pese, olje, riž, kis in sol za živino. Naši člani so nabavili dva vagona umetnih gnojil in so z uspehom zadovoljni. Prodali smo tri vagone fižola in en vagon šišk, in sicer za boljšo ceno, kot bi bilo sicer mogoče. Zadruga lahko vsestransko zabeleži ugodne uspehe in to vliva predsedniku pogum, da odločno dela naprej, ker se veseli zaupanja velike večine zadružnikov. Tako poročilo prvega leta. Drugo letno poročilo (1897( izkazuje celoten prihodek v znesku 25.380 fl. In čisti dobiček 376 fl., število članov se je povečalo na 213. ♦
(se nadaljuje)
Sonetni venec — velika mojstrovina
V torek, 6. marca, smo se zbrali na literarnem večeru, ki je bil posvečen Sonetnemu vencu. Po uvodni pesmi »Dekletom« Franceta Prešerna, ki jo je zapela Vokalna skupina Mavrica, smo prisluhnili sporočilu, ki ga nosi znamenito literarno delo. V goste smo povabili slavistko prof. Nevo Pirnat iz Ljubljane.
Za Društvo KOMA 750 — sekcija Razgledi Martina Šuštar_
Po kratkem orisu glavnih značilnosti romantike in sestave Sonetnega venca, smo si podrobneje pogledali posamezne sonete. Tekst Venca, ki ga je vsak udeleženec prejel na začetku večera, smo spremljali ob poslušanju recitacij, ki so se spontano oblikovale med občinstvom. Za poglobljeno in jedrnato razlago pomena pa je poskrbela prof. Pirnat. Odkrili smo izjemno lepoto Prešernove besede, pravo mojstrstvo prepletanja pesniške rahločutnosti, domovinske tematike ter pesnikov neuresničen ljubezenski sen do Primicove Julije.
Navdušenim nad večerom, se nam je porodila ideja, da bi podobna srečanja pripravili za različna literarna dela. Osebje Knjižnice Dobrepolje ter sekcija Razgledi pri Društvu KOMA 750, ki so večer pripravili, imamo namen oblikovati literarni krožek. Srečanja, ki se bi pričela v jesenskem času, bi potekala na podlagi prebranega knjižnega dela, skupaj pa bi odkrivali sporočila, ki jih avtorji besednih stvaritev vdahnejo v knjižna dela. Povabilo na uvodno srečanje sledi.
Aktivnosti Zveze kulturnih društev Občine Dobrepolje
Ko tehtam, kaj se je od novembra 2005, ko je bil ustanovni občni zbor Zveze kulturnih društev Občine Dobrepolje, zgodilo, ugotavljam, da je prišlo do kar nekaj premikov. Lahko bi rekli, Zveza se prebuja.
Martina Šuštar
Po izpeljavi osnovnih formalnosti za nemoteno delovanje Zveze (odprtje transakcijskega računa, razpis za izbiro računovodskega servisa), so sedaj v teku pogovori o pridobitvi ustreznega mesta za oglaševanje kulturnih prireditev ter pisarne, kjer bi imela Zveza prostor za sestanke. V organizaciji Zveze je bila prvič izvedena proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Bila je vzoren prikaz sodelovanja med obstoječimi društvi.
Seveda je pričakovanj od zveze še veliko (od bogatitve kulturnega življenja, povezovanja društev, spodbujanja kulturne ustvarjalnosti, skrb za ohranjanje tradicije kulturnega delovanja naših prednikov). Tu pa se poslanstvo še ne konča.
Zveza si želi v krog kulture privabiti mlade, nadebudne, željne po kulturni ustvarjalnosti, tudi v novih oblikah in zvrsteh izražanja. Prijazno vabim ustvarjalno usmerjene, da se nam pridružijo. Vse pobude so dobrodošle, potrudili se bomo, da jih spravimo v življenje.
Zelo pomembna naloga Zveze pa je tudi oblikovanje meril za delitev sredstev, ki je podlaga finančnemu obstoju kulturnih društev.
Delo na tem segmentu že poteka:
-	na mesečnih sestankih Upravnega odbora Zveze, ki se podrobno ukvarja z določbami pravil za delitev,
-	z zbiranjem letnih programov po društvih,
-	z oblikovanjem celotnega finančnega načrta zveze.
Zavedam se, da je za čim bolj pravično razdelitev proračunske pogače, ki je odmerjena kulturi, potreb-
no skrbno pretresti vsako določilo, da bi tako za vsa društva zagotovili primerno višino sredstev. Postopek za sprejem teh meril je dolgotrajen, zato bo potrebn a velika mera stpnosti vseh udeleženih. ♦
Predsednica Zveze kulturnih društev Dobrepolje.
Dramska skupina Ambrus
vabi
na ogled komedije
Niti tat ne more pošteno krasti
1. aprila 2006 ob 20. uri
v Jakličevem domu na Vidmu
Igro je režiral Robert Bradač.
Igrajo: Prvi tat: Sašo Tratar Drugi tat: Jaka Mirtič Tatova žena: Maja Hrovat
Moški: Robert Bradač Njegova žena: Irena Godec Antonio: Janez Godec Gulia: Sonja Bradač
Zagotavljamo vam eno uro dobre zabave ob norčijah in peripetijah stanovalcev in tatu.
Vstopnina za predšolske otroke je zastonj, za osnovnošolce in mladino do 18 let 500 sit, za odrasle pa 1000 sit.
VABLJENI!
POGOVOR S SASO STRNAD
Življenje ti da samo toliko, kolikor si upaš vzeti
Da v življenju dosežeš čim več, moraš imeti samozavest, samozaupanje in pozitivno naravnanost. In zaupati moraš tudi drugim, kajti brez tega ne moreš zaupati niti sebi.
To je delček življenjskih spoznanj moje sogovornice Saše Strnad iz Pod-gore. Pri izbiri ciljev njen nemirni duh nenehno sledi odkrivanju novih idej, iskanju novih izzivov in snovanju izvirnih projektov. Rezultat njenega nenehnega ustvarjanja je pesem, beseda, slika ... Ali pa zamisel o slikarskih srečanjih v idilični vasici. Pa impresivna kulturna prireditev za praznik. O tem in še o marsičem drugim govori njena pripoved.
Pripravila Mihaela Steklasa_
Pred nekaj meseci je bila ustanovljena ZKD Občine Dobrepolje. Na kratko me zanima način dela Zveze, njena vizija, v kaj bo usmerjen program delovanja. Katere bodo prioritete, kratkoročni in dolgoročni cilji?
Vsako naravnanost za nove priložnosti pozdravljam in se veselim sodelovanja z vsemi vpletenimi.
Vizija Zveze je utrditev svojega položaja za komunikacijsko upravljanje kulturnih in sorodnih drugih javnih tem. Teme in z njimi povezane projekte, ki vplivajo na kakovost kulturnega življenja danes, bomo skupaj s člani upravljali družbeno odgovorno in učinkovito ter tako zagotovili njihov dolgoročno pozitiven odtis tudi za jutri.
Kratkoročni cilji so usmerjeni v zagotovitev delovanja društev, sekcij in z njimi povezanimi projekti glede na oddani finančni in vsebinski plan aktivnosti.
Dolgoročni cilji pa imajo nalogo zasnove Strategije delovanja Zveze na kulturnem področju, ki je trenutno v implementaciji in se bo dokončno formirala konec leta za prihodnja tri leta. Pripravljamo pa tudi predlog izobraževalnih delavnic.
V čem vidite prednost nove organiziranosti v Zvezo pred dosedanjim načinom, ko so obstajala le društva?
Vrtove, ki smo jih sedaj obdelovali vsak posebej, bomo združili v unijo znanj, iz nje črpali izkušnje in povezave z novimi informacijami. Navsezadnje smo z združitvijo dobili veliko več — odločitve, ki jih sprejemamo, so medsebojno usklajene, predvsem pa ustvarjamo atmosfero strpnosti, raznovrstnosti in inovativnosti.
Moramo se zavedati, da je kultura hrbtenica, ne pa oklep slovenske identitete in se mora aktivno zoperstavi-ti slehernemu dogmatizmu.
V vodstvu ZKD je nekaj znanih imen, ki so se že potrdila s svojim delom. Ali ste zadovoljni s sestavo Upravnega odbora, s predsednico, itd? Se vam zdi, da ste dobra ekipa?
Vsi smo čudovita bitja. Življenje je svobodno in lahko. Samo zaradi naših misli postane težko, omejeno, osnovano na sramoti in ne dovolj dobro. Če domnevamo, da nam je že vse znano, ne rastemo in ne moremo sprejeti nič novega.
Če si ne bi dala priložnosti, da verjamem v ljudi, ki so mi poslani na mojo življenjsko pot, ne bi pristopila v Zvezo. Pravijo, da tisti, ki ne zaupa drugim ljudem, ne zaupa niti sam sebi. Jaz zaupam sestavi Upravnega odbora s predsednico Martino na čelu Zveze. Vsem izbranim je zaupano pomembno in odgovorno delo.
Uspešno ste organizirali proslavo za kulturni praznik. Ali ste v tem
času sprejeli tudi kaj pomembnih odločitev in sklepov za nadaljnje delo?
Letošnja organizacija prireditve in svobodna zasnova scenarija z vsemi teksti, izborom nastopajočih, je bila vloga, ki mi je bila v tako kratkem času pravi izziv. Srečala sem se pred vrati, kako preprostemu človeku prikazati življenje Prešerna, ne samo skozi njegove mojstrske stvaritve, ampak tudi skozi njegov pogled in doživljanje življenja, ki ga je v romantičnem duhu nenehno premleval. Zato je bil na prireditvi tako širok izbor nastopajočih.
V novoletni zgodbi, ki smo jo v moji družini letos pošiljali namesto voščilnice, sem zapisala: »V življenju niso pomembna pričakovanja, ampak doživetja.«
S tem se želim navezati tudi na omenjeno prireditev, in sicer; kdor je prišel na prireditev s pričakovanji, se je v času prireditve izgubil, saj je nenehno nekaj iskal in čakal. Na koncu pa je spoznal, da ni nič novega — morda zanj res ne, za druge pa veliko. Slednji so si dovolili doživeti in doživeli so, kar je bilo tisti čas za njih namenjeno in podarjeno s strani vseh nastopajočih.
Na proslavi za kulturni praznik je prišlo na dan, da se v občini precej ljudi ukvarja s pesnikovanjem. Za nekatere od njih smo vedeli že prej, za druge smo slišali prvič. Ali nameravate ustanoviti literarni klub ali kakšno združenje?
Obstaja veliko talentov v naši občini, vsak dan sem prijetno presenečena, koliko bogastva je v bližini nas. Ta srčna dušica potrebuje samo nekoga, da ga sliši in mu poda priložnost, da se odkrije in pokaže.
Včasih je za to potreben čas, saj vsi, ki us-
tvarjamo, imamo zelo radi intimo — ne želimo odkriti in razgaliti naših razmišljanj ali pogledov vsakemu, ki pride mimo.
Da ponazorim: Abeceda je zaporedje črk. Od nje bi se lahko marsikaj naučili. Vsaka črka dobro ve, kje je njeno mesto. Podobno je pri odločitvah umetnikov. Avtor potrebuje lastno odločitev in pogum za izpostavitev misli v določenem času, za določen namen in izbrani publiki. Takrat se razgrne njegova duša - na odru, pesmi ali v sliki zapleše avto-biografija.
V okviru kulturne sekcije TD Podgo-ra delujemo avtorji, ki se ukvarjamo s slikarstvom, kiparstvom, fotografijo in poezijo. V pripravi imamo 4 interaktivne večere poezije ob vinu, domačem kruhu in soli, tridnevno slikarsko kolonijo in otroške ter odrasle delavnice ustvarjanja.
Omenili ste kulturno sekcijo pri TD Podgora. Pobudnica in ustanoviteljica ste vi. Do zdaj ste organizirali nekaj uspešnih slikarskih srečanj. Kakšen je cilj srečanj, kako ocenjujete dosedanja srečanja in kakšne načrte imate glede teh v prihodnje?
Cilj likovnih srečanj je kulturno sre-diščenje, izmenjava izkušenj, mnenj, učenja in pridobitve novih znanj. Dosedanja srečanja ocenjujem zelo uspešno, navsezadnje imamo projekt podprt s strokovnimi ljudmi, priznanimi umetniki, obiskanimi razstavami in vaščani, ki vsako leto sodelujejo pri tem.
Načrti segajo v prihodnost, zato je ta v povojih, ki se nekako odkrivajo v viziji pomanjšane Kostanjevice. Vas in pot do Korita želimo opremiti tudi s kiparskimi eksponati ter v prihodnje sodelovati tudi s fotografi.
Kako ocenjujete projekte za ohranitev naravne, stavbarske in druge kulturne dediščine (stare običaje, ljudske pesmi itd)?
Ne samo slovenska politika, ampak tudi podjetja in vzgojno varstveni zavodi v občini se morajo zavedati, da nastaja nov kulturni zemljevid Evrope in morajo pomagati, da bodo na njem tudi naša kulturna središča.
Iz leta v leto pridobivam informacije, da je sploh na področju podjetništva neurejena politika sponzoriranja in pokroviteljstva, saj ne ena ne druga stran ne poznata dovolj priložnosti in koristi v omenjenem odnosu. Finančna podpora pa je velikokrat odvisna za kvaliteto realizacije projekta oz. uresničitev zastavljenega.
Nekateri pravijo, da je Jakličev dom
dobrepoljski Cankarjev dom. Bojim se, da mnogi občani sploh ne vedo, kaj vse se v tej stavbi nahaja in koliko možnosti za različne kulturne ter druge dejavnosti nudi. Vaše mnenje o Jakličevem domu?
Jakličev dom nam nudi zelo veliko, vendar je od vsakega posameznika odvisno, kaj v njem vidi kot priložnost. Če je nekdo naravnan tako, da se mu mora vse postreči na pladnju, potem takim ni najbolj zadovoljeno. Žalostno pa je to, da politika vzdrževanja, delovanja in vodenja ni usklajena tako, kot bi morala biti. Kako že gre tisti pregovor: »5 babic ne more kuhati kosila«, oz. nekaj podobnega. Tu je vsekakor nujna priložnost za ureditev tega področja, vendar mora za to poskrbeti pristojna oseba in jaz s svojo iniciativo nisem dovolj.
Ali se namerava ZKD povezovati tudi s šolo? Če se bo, na kakšen način?
Želja Zveze se je povezati s šolo, vrtcem in mladinskimi organizacijami. Vendar bi se to sodelovanje usmerilo na konkretne projekte in v plemenitenje obojestranskega delovanja.
Če se vrneva na splošno oceno kulturnega delovanja v občini — kakšno je vaša mnenje?
Ne želim uporabljati izrazov slabo ali dobro, jaz uporabljam dva izraza: bilo je zanimivo ali dolgočasno. Dejstvo je, da če človek veliko bere, razmišlja, spremlja prireditve in dogodke v občini in izven nje: lahko lažje primerja ali opisuje,
nikakor pa ne more soditi.
Nemirnost v meni mi spodbujata dve stvari: velikokrat izrečeni stavek: »Dobre-poljci« niso zahtevna publika, imajo radi samo preproste, njim znane stvari. S tem se ne strinjam. Dobrepoljci so zelo zahtevna, posebna in lojalna publika. In druga poteza, ki je postala zelo pogosta na prireditvah: da se vse preveč dogodkov in prireditev želi predstaviti preveč komercialno — potrošniško usmerjeno, brez kakršnekoli vsebine oz. se ta vsebina izgubi pred pričetkom dogodka. Zakaj? Vsebine prireditev niso pravilno zasnovane glede na to, v katerem okolju jih prirejamo. Dobrepolje je okolje velikih družin z drugačnim načinom dnevnega življenja kot v mestu. Zato je nujno potrebna segmentacija trga potencialnih obiskovalcev in primeren zaporedni izbor tem s stranskimi vložki pri zasnovi prireditve.
Vsako dejanje ima svoj namen in posledico. Zato je še kako potrebno vedeti, kaj delaš, komu je namenjeno, kaj želiš s tem doseči in kaj želiš, da ostane za tem.
Ali se strinjate, da je kultura gibalo lokalnega razvoja? Katerim skupinam ali posameznikom bi pripisali največ zaslug pri razvoju kulture v občini. V preteklosti in sedaj?
Nikogar ne bi želela izpostavljati posebej, ampak bi rada odgovorila na to vprašanje z naslednjim:
»Nikoli se nam ne sme muditi, saj imamo čas vse življenje. Predvsem pa moramo vse delati s srcem za druga srca.«
Glede na to, da je ljubiteljska kulturna dejavnost v občini zelo raznovrstna, ali se vam zdi, da je katera od dejavnosti premalo zastopana? Ali je morda katero zaradi neizpolnjenih pogojev po vašem mnenju nesmiselno podpirati?
Zastopan je vsak toliko, kolikor želi biti zastopan, temu ne bi rada pripisala, da je kdo zaradi neznanja komuniciranja z mediji manj izpostavljen. Čas izoblikuje in naravna hrbtenico. Pri tem je zelo pomemben faktor samozavesti, sa-mozaupanja in pozitivne naravnanosti — s tem je približno tako kot z iskanjem službe. Ko se boš pri sebi odločil, da jo želiš imeti in si namenjen, kaj za to narediti, jo boš dobil. Življenje ti da samo toliko, kolikor si upaš vzeti.
Ali se vam zdi pomembno, da ljudje, ki se ukvarjajo s kulturo v občini, delujejo povezovalno in ne izključeval-no?
Odvisno od prioritet in namena delovanja. Morda kakšno delo ne potrebuje sodelovanja. Je samemu sebi dovolj. Morda je to del zdravilne terapije. Osebna molitev ali vesoljno raziskovanje užitkov znotraj nas. Tudi to nas mora doleteti v našem življenju. Srečanje s seboj. Pa ne enkrat; velikokrat — saj se s tem razvija naša osebna rast. In ko smo pripravljeni na okolje to delimo z njim.
Kako ste zadovoljni z obiskom kulturnih prireditev? Kakšen je trend glede tega?
V svetu marketinga je trend dogod-kovnega managementa. Primeren prostor, scenografija, animacija, tehnična oprema in efekti ter povezovanje različnih skupin za uresničitev celostne predstavitve kreativne ideje. Predstaviti in deliti zgodbo.
Takšno serijo 4 zgodb bomo poskusili predstavili s poezijo ob vinu, domačem kruhu in soli v Jami Zijalka v Tisov-cu, kasneje v Lipovem gaju v Zdenski vasi, ob Rašci v Ponikvah in koči pri Koritu v Podgori. Štirje letni časi, vsakokrat drugačno okolje, vsebina in skupno sporočilo: »Dotik vonja, besede in okolja naj poda vam misel, ki seže do vas in vašega srca.«
Glede na to, da ste se v to občino za stalno preselili pred nekaj leti, kako ste se vključili v vaški način življenja in kako se počutite med ljudmi, s katerimi sodelujete?
Moram priznati, da se v petih letih in pol nisem popolnoma privadila na vaško okolje. Mesto me je za vedno zaznamovalo s svojim utripom, zato si niti ne želim, da ga izpustim iz rok. Navsezadnje je Ljubljana moje rojstno mesto.
Dobrepoljska dolina ali Podgora pa sta nekaj drugačnega od mesta. Ne moreš jih niti primerjati, vendar skozi raznotere izkušnje plujem neobremenjeno in vedoželjno. Življenje je pustolovščina in je vedno na naši strani. Ne glede, kje smo: v Ljubljani ali Podgori.
Na slikarskih srečanjih v Podgori smo videli med razstavljenimi tudi vaše slike. Prav tako smo slišali, da pišete pesmi. Ali lahko poveste kaj več o svojem lastnem ustvarjanju?
Nekateri hodijo v športne centre, jaz pa upodabljam različne motive v slikarskih delih, nakitu, fotografiji ali poeziji. Moje motive oblikujejo misli, tako kot lončar glino oblikuje v posodo, vazo, krožnik ali skodelico. Dela, ki nastanejo, so besede, ki jih mislim in izgovarjam. Ustvarjam zato, ker me to pomirja, razveseli in napolni z energijo.
Služba: Z več kot 10 letnimi izkušnjami na področju tržnega komuniciranja, event managementa in odnosov z javnostmi, imam danes krasne izkušnje in si v prihodnje lažje izbiram službo.
Kraj: S svojimi projekti sem pripeljala sonce v Podgoro.
Hvala za pogovor, z željo po čim več lepih doživetjih pri nadaljnjem ustvarjanju.
Ko razmišljam, sedem in se vprašam: »Kaj moram vedeti?« Odgovor dobim še isti dan. Čeravno je to sredi predstave ali na sestanku ali vožnji z avtomobilom -si odgovor zapišem in iz tega nastane poezija v pesmi ali sliki, ki lahko nekega dne krasi vašo steno v dnevni sobi ali pesem v knjigi na polici nočne lučke.
Kaj je vaše vodilo v življenju? Morda bi nam zaupali kakšno življenjsko spoznanje?
Edina stalnica v našem življenju so spremembe. »Biti pripravljen je veliko, znati čakati je še več, toda izkoristiti pravi trenutek je vse!«
Čeprav ste mladi, ste dosegli že veliko. Kaj štejete za svoj največji dosedanji uspeh (na osebnem področju, v službi, v kraju)?
Predvsem spoznanja:
Osebno področje: »Ljubezen do sebe in drugih mi omogoča, da sem vse, kar sem lahko.«
Služba: »Za dober zaslužek, se mi ni potrebno brezmejno naprezati«
Kraj:«Kar vidimo, je odsev v naših mislih.«
Opredmeten uspeh:
Osebno področje: Imam krasnega partnerja, hči in prijetno družinsko ozračje.
Podgori
Pesem sedaj pojem ti, zato prosim, prisluhni mi.
Od Triglava pa vse tja do Vardara, mimo moje rojstne Šar planine naj slišijo meni tvoje "veličine".
Drug drugega presenetimo in si v roke sežimo, saj prijatelji postajamo.
Govorili so jim, da tam upanja ni, zato si jim drugi dom dala ti.
Od nekdaj bohoti, bohoti se tvoje ime, saj priznanje smo ti dali mi in drugi ljudje.
Res tam ni
reke velike,
je pa korito,
kar ni bistvene razlike.
In sedaj sredi vasi, hiška stara stoji, podira se že,
a v njej moje otroštvo živi.
(Avtorica pesmi, ki je bila prebrana na občnem zboru, je Alenka Bajrami)
Andrej Debeljak
Po devetih letih je namreč Srečko, ki sam zase pravi, da ni umetnik, pač pa ljubiteljski slikar v prostorih PŠ Struge pripravil svojo drugo samostojno razstavo v domačem kraju. (Sicer svojo že četrto; eno samostojno je imel lani na ogled v Delavski knjižnici v Ljubljani, ter pred tem še eno skupno s Sandi Zalar na Vidmu). Dvakratni dobitnik nagrade likovnih delavnic ex tempore je za tokratno razstavo izbral sedeminštirideset od svojih stopetdesetih likovnih del, kolikor jih obsega njegov celoten opus. O razstavljenih slikah, v večini domačega kraja, pokrajin, nekaj portretov, pa tudi primeri tihožitij in slik z družbeno aktualno noto, ki vse po vrsti izžarevajo Sreč-kovo neizmerno ljubezen do narave, je Ljubo Zidar, akademski kipar, restavra-tor in magister umetnosti, med drugim zapisal tole:
»Lep dokaz so slikarska dela Srečka Ferkulja, v katerih vidimo, da slikar, ki je čisti samouk, pozna likovni svet in vse osnovne zakonitosti likovnih prvin. Vidi se, da je odličen opazovalec okolja, kar zna s svojim neizmernim talentom prenesti na slikarsko ploskev. Razume iluzijo prostora, motivi so natančno postavljeni v kompozicijsko ravnotežje, ponekod skoraj v čisto simetrijo, kar mnogi drugi slikarji (ljubitelji) radi zanemarjajo. Razume igro svetlobe in sence. Slike z motivi domačega okolja ali kopirane reprodukcije krajin kažejo, da Srečko obvlada barvno harmonijo, risba pa se čuti kot osnovna konstrukcija in nosilec slike.Tako nam slike pokrajin resnično pričarajo pravo vzdušje naslikanega motiva.
Portreti ljudi, ki jih Srečko slika z enako ljubeznijo kot pokrajine, pa so seveda poglavje zase. Kot samouk odlično obvlada iluzijo volumna, risbo in kar je najpomembnejše, portretne značilnosti upodobljenca, ne samo v smislu videnega, ampak tudi duhovno.«; konec citata.
Seveda pa strokovna recenzija čeprav
Druga samostojna razstava Srečka Ferkulja v Strugah
Še dobro se ni polegel prah vseh visokozvenečih besed, ki so kakor vsako leto ob kulturnem prazniku s svojo prazno slamo do onemoglosti namučile naša ušesa in oči, ko nam je o njej v Strugah spregovoril domačin Srečko Ferkulj. Spregovoril ne kot tisti, ki so z bliščem in bedo svojega besednega zaklada napihovali svoj odnos do kulture, marveč kot tisti, ki ima do nje večjo pravico kakor vsi ostali - kot njen ustvarjalec.
polna komplimentov, laiku sama ne more dati nobene predstave, kaj šele vizualnega ugodja in estetskega užitka, ki ga je nudil sam ogled razstave. Prva priložnost zanj je bila na blizko, skorajda intimno zastavljeni otvoritvi, ki se jo je v soboto, 18. 2., udeležilo lepo število ljubiteljev Srečkovih likovnih del. Po kratkem predstavitvenem nagovoru, ki ga je prebrala Karmen Perko, ter avtorski pesmi Andreja Debeljaka, je Srečko s kratkim pozdravom vse prisotne povabil k ogledu. Z namenom, da bi bilo razvaja-nih čim več čutil in občutij, je pri ogledu vsem udeležencem postregel s pijačo in pecivom, s čimer je ogled razstave ob prepletenosti večjega števila občutkov dobil še večje razsežnosti. Po otvoritvi je bila razstava na ogled še cel teden do 25. 2., ko so si tisti, ki se niso mogli udeležiti otvoritve, ali pa so si jo želeli ogledati ponovno, imeli to priložnost vsak dan med 18. in 20. uro. Po Srečkovih besedah tudi teh ni bilo malo, tako da je bilo končno število vseh obiskovalcev celo nad njegovim pričakovanjem.
Na žalost pa vam tudi moje, čisto poljudne besede ne morejo dati nobene predstave o razstavi. Razstave se ne da opisati, moraš si jo pač ogledati. Pa tudi nasploh bi bilo potrebno tako na državni kakor na lokalni ravni veliko manj govoriti in predvsem več finančno, organizacijsko, moralno in še kako podpirati tiste, zaradi katerih naša tako opevana kultura ni še čisto padla na izpitu iz lastne eksistence. Podpirati njene ustvarjalce! ♦
Iz naše knjižnice
Med zimskimi počitnicami smo na delavnicah v Knjižnici Dobrepolje preživljali zabavne in ustvarjalne trenutke. Kratkočasili smo se z ...
... izdelovanjem svečnikov,
marec 2006
Iz društev
13
obeskov za ključe,
pustnih klobukov.
Manjkalo pa ni tudi družabnih, namiznih in računalniških iger. Veliko smo se smejali, malo peli, malo plesali in si želeli,
da bi počitnice kar trajale, trajale, trajale ...

Dragi otroci! V petek, 14. in 28. aprila,
ob 18. uri vas vabimo v Knjižnico Dobrepolje na pravljične dogodivščine.

Pomlad je pred vrati in kmalu bomo razmišljali, kako bi »ozaljšali« naše domove.
Po nove ideje lahko pridete v Knjižnico Dobrepolje, kjer vam bo v sredo, 5. aprila 2006, ob 19. uri, svetovala avtorica številnih knjig o vrtnarjenju Ruth Podgornik Reš.
Občni zbor TD Podgora
Občni zbor TD Podgora se je začel s počastitvijo spomina na pokojnega Janeza Škantlja, ki je umrl v letu 2005. Člani društva se ga bodo spominjali kot ustanovnega člana in enega najaktivnejših članov.
Člani društva so se zahvalili dosedanjemu predsedniku Franciju Adamiču za prizadevno in uspešno vodenje društva.
M. Steklasa_
TD Podgora je v letu 2005 v celoti izpolnilo svoj program. Izvedli so vse tradicionalne prireditve, kot so »Golaževa nedelja« pri Koritu, Srečanje družin in prijateljev, slikarsko srečanje in pohod z baklami na Kamen vrh. Na začetku leta so organizirali očiščevalno akcijo in skrbeli za dežurstvo v koči. Sodelovali so pri organizaciji koncerta Mavrice v cerkvi sv. Miklavža in sodelovali pri dveh pogostitvah v koči.
V letu 2005 je začela pod vodstvom Saše Strnad aktivno delati kulturna sekcija. Izvedli so tridnevno srečanje slikarjev. Za letošnje leto ima sekcija še obširnejši program. Poleg extempor v avgustu imajo v programu štiri interaktivne predstavitve poezije v jami Zijal-ki, ob potoku Rašca, v Lipovem gaju in v koči pri Koritu. V sekciji nameravajo izdati tudi pesniško zbirko in organizirati otroško delavnico v času extem-por, po možnosti pa tudi delavnico za mladino.
Tudi ostali program TD Podgora je obsežen, in sicer:
•	Sanacija greznice in ureditev meteornih voda;
•	Ureditev kuhinje v pomožnem objektu koče;
•	Skrb za vodne vire in naravoslovno pot;
•	Vzdrževalna dela na objektih in celotnem območju Naravovarstvenega centra;
•	Nadaljevanje z zbiranjem starega kmečkega orodja;
•	Promocija vasi in društva
•	Organizacija prireditev (»Golaževa nedelja«, Srečanje družin in prijateljev, extempore, adventno-Miklavžev sejem in pohod z baklami na predvečer samostojnosti).
Na dnevnem redu so bile tudi volitve. Za novo predsednico je bila izvoljena Pavlina Novak. Kot je dejala, je program dela dovolj obsežen, zato ga ne namerava širiti, cilj njenega dela bo odpreti Podgoro in Dobrepolje navzven, kar pomeni, da si bo prizadevala pripeljati čim več obiskovalcev v to dolino. V upravnem odboru so še: Marija Kastelic (tajnik), Jože Klun (blagajnik), Franci Adamič, Klemen Babič, Janez Nose, Stane Škoda, Marko Babič, Saša Strnad, Zvone Šušteršič, Franc Meglen, Albin Kralj in Tadeja Novak. Nadzorni odbor sestavljajo Janez Gačnik, Meta Šušteršič in Darko Vodičar, disciplinsko komisijo pa Anton Novak, Alojz Strnad in Anton Gač-nik.
Na občnem zboru so člani društva tudi uradno ustanovili kulturno sekcijo in sekcijo zelene patrulje.
V razpravi so izpostavili problem ad-ventno-Miklavževega sejma, ki edini od akcij ni uresničil pričakovanj, zato se bodo na sestanku upravnega odbora odločili, ali ga ukiniti ali preoblikovati. Pogovarjali so se tudi o turistični pisarni v Jakličevem domu, o kolesarski stezi in se zavzeli za projekt »Od Korita do Korita«. Zaradi zahteve Računskega sodišča bo po besedah župana še pred razdelitvijo finančnih sredstev iz proračuna potrebno izdelati merila za delitev.
Občni zbor je je potekal konstruktivno, zanj je bila značilna velika udeležba in velika prisotnost mladih, ki se tudi sicer resno vključujejo v delo društva. ♦
Nova predsednica TD Podgo-ra je Pavlina Novak
Spodaj: del udeležencev občnega zbora
Občni zbor Gasilske zveze Dobrepolje
Občnega zbora GZ Dobrepolje, ki je bil 4. marca 2006, se je udeležilo 30 predstavnikov sedmih gasilskih društev na območju občine Dobrepolje, predstavniki komisij, od gostov pa podpredsednik GZS Toni Koren, Bogomir Samsa in predstavniki gasilskih zvez Velike Lašče, Ribnica, Ivančna Gorica, Kočevje, Loški Potok ter Jože Zrnec kot častni poveljnik GZ Dobrepolje.
imeli na področju občine dve večji intervenciji, bilo pa je tudi nekaj dimniških požarov, poleg tega so se gasilci vključili tudi v iskalno akcijo pogrešane osebe. Pri vseh intervencijah so ugotavljali, da so se sodelujoča društva in posamezniki obnašali disciplinirano in strokovno. Tudi uporaba radijskih zvez in druge opreme je bila na primerni ravni. Dobro in strokovno delo gasilcev je tudi posledica stalnega izobraževanja, tako obstoječih operativcev kot tudi novih mlajših članov, V mesecu oktobru so društva organizirala različne aktivnosti.
Program dela za letošnje leto bodo izvajali v skladu z zakoni, statutom in s pogodbo o opravljanju javne gasilske službe v občini. Delo so razdelili na sledeča področja:
•	Izvajanje strokovno-tehničnih nalog na področju organizacije, operative in preventive;
•	Organizacija letnega posveta predsednikov in poveljnikov vseh društev;
•	Skrb za strokovno usposabljanje članov;
•	Stalna skrb za vključevanje mladine in žensk v gasilske vrste;
•	Izvajanje pregleda in ocenjevanja društev ter njihova stimulčacija na podlagi sprejetega točkovnika;
•	Preverjanje siren in radijskih zvez;
•	Za mesec oktober bo poveljstvo izdelalo poseben program aktivnosti;
•	Organizacija gasilskega tekmovanja;
•	Sofinanciranje zaščitne opreme v skladu s potrjenim finančnim načrtom,
Častni poveljnik jože Zrnec s predstavniki sosednjih gasilskih zvez
M. Steklasa_
O delovanju GZ v preteklem letu je podal poročilo njen predsednik Jože Lenarčič, o operativnem delovanju poveljnik Janko Tomšič, o realizaciji finančnega načrta Jože Prijatelj in Jože Gran-dovec kot predstavnik nadzornega odbora.
V letu 2005 so svečano obeležili nekaj pomembnih jubilejev: 80-letnico PGD Kompolje in PGD Struge ter 75-let-nico PGD Ponikve. Pripravili so tradicionalno slovesnost v Ponikvah na Florja-novo nedeljo, udeleževali so se občnih zborov gasilskih zvez v regiji in domačih društev ter se udeleževali sej regijskega sveta in raznih posvetov. Predsednik GZ je z zadovoljstvom ugotavljal, da so v preteklem letu večino del realizirali. Veliko zastavljenega plana so operativno opravili prek organov zveze in desetih komisij. Skrbeli so za nemoteno delovanje redne dejavnosti v društvih, sofinancirali pa^ so tudi vzdrževanje gasilskih domov. Že nekaj let se ukvarjajo s programom nabave gasilske zaščitne in reševalne opreme, saj je leto 2009 rok za uskladitev minimalnih pogojev za nabavo opreme. Veliko pozornosti in časa so namenili pripravam in organizaciji medobčinskega in regijskega tekmovanja, ki sta pomenila največji zalogaj za zvezo.
Kljub temu, da v zadnjem času na našem področju ni veliko požarov ali drugih naravnih nesreč, leto ni minilo popolnoma brez intervencij. Gasilci so
ki je usklajen na podlagi potreb vseh sedmih društev;
•	Sofinanciranje vozila GVM 1 - PGD Videm.
•	Sodelovanje na gasilskih obletnicah (Zdenska vas - 80 let, Zagorica - 75 let in Florjanova nedelja v Ponikvah)
•	Sodelovanje s sosednjimi zvezami in z GZS pri izvajanju njenega programa;
•	Sodelovanje z lokalno skupnostjo in organizacijami na področju zaščite in reševanja.
Poročila in program je bil soglasno sprejet, prav tako finančni načrt.
Prisotne je nagovoril tudi podpredsednik GZS Toni Koren, Bogomir Sam-sa in vsi prisotni predstavniki sosednjih zvez, prav tako pa tudi častni poveljnik GZ Dobrepolje Jože Zrnec st.
Na občnem zboru so bile tudi nadomestne volitve. V nadzorni odbor je bil izvoljen Aleš Strnad. ♦
Delovno predsedstvo občnega zbora
V A B I L O Vabimo vas na sejem, ki bo 2. aprila -
Tiha nedelja
ob 10. uri na ZDENSKI REBRI
Maša v cerkvi sv. Antona bo ob 10. uri. Tudi letos bomo postavile stojnice in
poskrbele, da od tod ne boste šli praznih rok. Prisrčno dobrodošli!
DPŽ nOBRFPOIIF — STRMGF
marec 2006
Iz društev; turizem
15
Občni zbor DPŽ Dobrepolje Struge
M. Steklasa
Občni zbor DPŽ Dobrepolje - Struge je eden tistih dogodkov v društvu, ko članice vsaj za en večer v letu brezskrbno posedijo v družbi, ne da bi jih preganjalo delo. Letos je bil tak večer 24. februarja. Seveda je bil prvi del večera namenjen analizi opravljenega dela v letu 2005 in programu za letošnje leto.
Predsednica društva Marija Zrnec je v svojem poročilu poudarila, da so bili vsi zastavljeni cilji za leto 2005 uresničeni. Že vrsto let zapored je društvo organiziralo sejem na tiho ter razstavo na zahvalno nedeljo. Pomemben del njihove dejavnosti je bilo sodelovanje s podružnično šolo v Kompoljah, s TD Dobrepolje in občino pri organizaciji pogostitev ali pripravi spremljajočih razstav. V lanskem letu so članice dobile 15 novih uniform.
Program društva za letošnje leto, ki je bil sprejet na občnem zboru, pa obsega naslednje dejavnosti:
•	sejem na tiho nedeljo,
•	strokovna ekskurzija v Benečijo s prof. Kokmanom,
•	praznovanje sv. Marte - zaščitnice kmečkih gospodinj,
•	sodelovanje s TD Dobrepolje
•	organizacija medobčinskega srečanja društev Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, ki bo 14. oktobra,
•	razstava na zahvalno nedeljo.
Udeleženke občnega zbora je nagovoril tudi župan Anton Jakopič, udeležile pa so se ga tudi predstavnici iz DPŽ Grosuplje in Ivančna Gorica ter strokovna sodelavka Irma Lekan. ♦
Turistično društvo Grmada Velike Poljane — Ortnek
išče najemnika za dom na Grmadi.
Interesenti naj se javijo na naslov:
Turistično društvo Grmada, Praproče pri Ortneku 1 1316 Ortnek
Vse informacije dobite na telefonu: GSM 041 663 972; 788 10 28 ali 780 72 04 (g. Andolšek)
Prevzem koče je možen takoj!
Turizem med Idrijco in Kolpo
Promocijski film Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe
V prejšnjem mesecu smo na Zavodu PO-PPD Od Idrijce do Kolpe ob sodelovanju Studia Natura, dokončali 10 minutni promocijski film, ki je namenjen predstavitvi naravne in kulturne dediščine območja med Idrijco do Kolpo. Čudovite prizore iz narave, ustvarjanja ljudskih rok in življenja ljudi, dopolnjuje posebej prirejena glasbena podlaga, polna ljudskega izročila Krajši 2,5 minutni izsek filma je predstavljen tudi na DVD Slovenija - Odkrijte Slovenijo, ki ga je v prodajne turistične namene izdal Digital Studio, Slak d.o.o. Film Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe bo z nami potoval na vse sejme, na voljo bo po predhodnem
naročilu tudi za vse zainteresirane.
»»»
DOKUMENTARNI FILM Presihajoče jezero — Zadnji čoln
Čudež je Cerkniško jezero. Čudežnost je vedno sprva v nedoumljivo-sti
naravnega pojava, ko ga doumemo, je čudežnost v lepoti. Jezero, ki ga ni in ki je, ki je puščava, travnik, njiva žita in njiva rib, ki je ledeno hladno ogledalo zimskega sonca. Nekaj več kot 53 minut dolgi film, je v letu 2004 dobil posebno priznanje na 7. festivalu slovenskega filma in so ga pri Videoprodukciji Kre-gar ustvarjali kar celih sedem let. Sedem let je premalo,da bi ujeli vse skrivnosti, vendar ravno prav, da je nastala resnična zgodba o jezeru, Jezerkah in Jezercih, ki smo jo lahko videli na predstavitvi v Cerknici 15. februarja. Ljoba Jenče, ki je pri filmu sodelovala kot svetovalka za ljudsko izročilo, v njem tudi nastopa in poje, je na predstavitvi vodila pogovor z ustvarjalci filma in glavnimi nastopajočimi mojstroma izdelovanja drevaka in mojstrom izdelovanja jezerskih mrež. Ne le, da so v filmu uspeli ujeti lepote Cerkniškega jezera, utrip vode, podzemnega sveta, sušnih obdobij, živalskega in rastlinskega sveta, temveč so uspeli zabeležiti tudi vsakdanjo človekovo dejavnost v tem pomemben prostoru. Poleg ribolova, reševanja rib, košnje trave in mojstrskega izdelovanja jezerskega drevaka, so tu še ljudske šege in obredja, otroške igre, ljudsko petje Jezerk, poznavanje in uporaba rastlin, gozda in lesa, vraže,... Iz obsežnega gradiva, ki je nastal
ob snemanju filma, nameravajo v Videoprodukciji Kregar narediti še dva krajša filma, ki bosta poučne narave. Tako se nam v kratkem obeta film o vodi in kraškem svetu ter malo kasneje še film o človekovi kulturi in ljudskih običajih na jezeru.
»»»
Razvojni program podeželja 2007 — 2013
V Ribnici in Cerknici sta 16. in 24. februarja potekali delavnici za strokovne službe iz območja občin Kostel, Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Velike Lašče, Dobrepolje, Bloke, Loška dolina, Cerknica in Logatec z namenom pridobitve prednostnih programov in projektov strokovnih služb, s pomočjo katerih bi lahko za posamezne vsebinske sklope definirali cilje in napravili nabor skupnih prednostnih projektov. Zbrane podatke bomo uporabiti za definiranje osnutka Regionalnega razvojnega programa podeželja za območje 'Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe', ki ga bomo dopolnili s predlogi delavnic s predstavniki lokalnih okolij, posameznih društev in posameznikov.
»»»
Delavnice za lokalna okolja, društva, posameznike, bodo potekale konec meseca marca, in sicer:
17.03.2006 za območje občin Loška dolina, in Bloke ob 17.00 uri v sejni sobi Občine Loška dolina
21.03.2006 za območje občin Kostel, Kočevje ob 17.00 uri v Gostilni Fajfar, Mozelj 1a, Kočevje
30.03.2006 za območje občin Velike Lašče, Dobrepolje, Ribnica, So-dražica, Loški Potok ob 17.00 uri v Galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji, Rašica
31.03.2006 za območje občin Cerknica in Logatec ob 17.00 uri v Prešernovi dvorani Narodnega doma v Logatcu, Tržaška 44.
Na delavnice vljudno vabljeni vsi, ki želite s svojimi projekti sodelovati v razvojnem programu podeželja za obdobje 2007-2013. V primeru da se delavnice za svoje območje ne morete udeležiti v predvidenem terminu, se lahko udeležite katerekoli od ostalih delavnic.
Zavod PO-PPD Od Idrijce do Kolpe, Alenka Henigman
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Psihološki principi pri ptičji gripi
Virus je v ovojnico ovit genetski zapis, ki po različnih poteh išče svojo žrtev, da se zabubi v njenih tarčnih celicah in porodi na tisoče novih genskih zapisov, ki so njegovi kloni. Le-ti napadeno tarčno celico popolnoma izčrpajo in ko gostiteljica odmre, sprosti v bližnjo ali daljno okolico nove in nove viruse, ki napadajo nove in nove celice. Matematično gledano bi šlo pri neoviranem razmnoževanju za strahotno številčno prirast že v najkrajšem možnem času. Virusi so torej tako uničujoči prav zaradi izredne razmnoževalne sposobnosti, pa čeprav so tako majhni, da jih težko vidimo tudi z zelo natančnimi mikroskopi. Kljub njihovi majhnosti se jih ljudje zelo bojimo, ali pa morda ravno zaradi nje? Vemo, da je strah od znotraj votel, od zunaj ga pa nič ni, zato lahko rečemo, da se ljudje bolj bojimo nevidnih virusov kot pa nečesa, kar vidimo, pa naj bo to videno še tako strašno in mogočno. Virus zaživi šele v napadeni celici, do takrat pa predstavlja tavajoče delno zaščiteno navodilo, ki prepuščeno vetru, vodi ali kakim drugim prenosnim dejavnikom kot cvetni prah išče leglo celic za vzburjenje iskrice življenjskih funkcij, oziroma razmnožitve. Prav zaradi tega ljudje neaktivnega virusa ne moremo zaslediti v naravi, saj zaenkrat še nimamo naprav, ki bi, kot radarji zaznajo letala, ti naši »virosledniki« zasledovali gibanje in selitve virusov. Na prisotnost virusov nas opozori šele njihova aktivnost: bolezenski znaki obolelega, skupine obolelih ali posamezniki oziroma skupine pomrlih živali ali ljudi na določenem področju. Takrat zavlada v tistem področju panika, še posebej če gre za nevarno obliko virusa, v današnjem času predvsem virusa gripe. Zakaj pa predstavlja prav ptičja gripa tak strah in trepet? Na to vplivata predvsem dva glavna razloga, šele nato ostali. Najprej moramo omeniti stopnjo smrtnosti pri ptičih, ki zaenkrat pri ljudeh in drugih sesalcih hvala Bogu ni tako ubijalska. Bolj nas skrbi dejstvo, da so ptiči živali, ki se hitro selijo iz kraja v kraj in če gre za selitev okuženih ptic, predstavljajo le-te pre-našalce virusov na nova in nova področja. Ko njihove obolele celice odmirajo, se na tistem področju v zrak sproščajo
milijoni in milijoni novih virusnih delcev ki se po zraku in vodi prenesejo na najbližjo žrtev. Zato smo ljudje sklepali, da je najbolje takemu področju določiti varnostni obroč, ki bi naj bil čimbolj hermetično zaprt, tako da ne bi spuščal v svojo okolico novih virusov, ki bi se nemoteno širili izza blokade, oziroma izven nekaj kilometrskega varnostnega pasu. Znotraj tega pasu, oziroma obroča pa je seveda treba zdraviti obolele živali, včasih ljudi, žal pa tudi odvzeti življenja perutnini, za katero smatramo, da je okužena ali je bila v stiku, bližini z okuženo živaljo. Ko namreč okužena ži-
Stara prijatelja, soseda Erni (na levi) in Karči (na desni). Ko je Erni povedal, kaj se mu je sanjalo, mu Karči odvrne: »Midva se nisva in se ne bova nikoli prepirala, kaj šele tepla. Nisva kriva ne za ptičjo gripo, ne za nore krave, ne za lubadarja, zakaj bi se potem jezila drug na drugega; a zato, ker se na drugega ne moreva, oziroma ker sva pač soseda in se vsak dan gledava? Potem že boljše, da si v nesreči pomagava, kot doslej. O sami gripi in podobnih obolenjih pa takole mislim. Če bo, Bog ne daj, prišel čas, da bomo ljudje prisiljeni nositi gasmaske in polivinil, hkrati pa bomo kot zaporniki ločeni bolni od zdravih, potem meni na takem svetu ni več za živeti. Potem se mi zdi, da je boljše, če zgradim in utrdim obrambo proti gripi v svojem lastnem telesu, zaradi česar bom šel jutri k zdravniku, da mi da kakšne koristne nasvete.« Erni odgovori: »Samo, da mi ne boš rekel tako, kot gre v tistem vicu o Gruntovča-nih. Veli Ivek Dudeku: »Dudek, ak Bog da zdravlja, sutra ću ići na bolovanje.«
val umre, umre z njo tudi ogromno število virusnih delcev, ki jim je tako preprečeno širjenje v okolico in na nove žrtve.
Kot vidimo, je zelo težko obvladovati nevidnega sovražnika. Prav zato moramo biti pošteni in razumevajoči do države, lokalnih oblasti, veterine in zdravstva, kadar presojamo njihovo uspešnost v boju proti ptičji gripi. Stvari niso enostavne, težko jih je napovedati, verjamem in vidim pa, da zaenkrat vse navedene strukture pri svojih odločitvah v veliki meri upoštevajo možnost najslabšega scenarija, to je prenosa bolezni na človeka. Jasno pa je, da dokler ptičje gripe pri ljudeh v naših krajih ni, mora iti naše življenje naprej po normalnih tirih; če bomo namreč panični že sedaj, nas lahko doleti tudi kakšna hujša usoda, saj bomo zaradi ptičje gripe pozabljali na preventivo proti drugim hudim obolenjem, pozabljali bomo na naše delovne navade, šolske obveznosti, poslabšali se bodo odnosi v našem družinskem krogu, odnosi med sodelavci, sokrajani in nenazadnje nam bo pretiran panični strah pobiral našo lastno odpornost in bomo lahko namesto za ptičjo gripo zboleli za kakšno drugo vnetno boleznijo, morda celo pljučnico.
Poglejmo, kaj se je sanjalo stricu Er-niju, ko je slišal, da je ptičja gripa prišla v Slovenijo. Takole pravi: »Zbudil sem se nekega jutra, ko je megla segala do vrha mojega senika, petelin je kikirikal, krave so mukale in pes Muri je drgetal pod mojo posteljo. Potem, ko sem zakuril peč v kuhinji, kar naenkrat zaslišim kovinsko zveneč glas iz megle, ojačan preko prenosnega zvočnika: "Družina Raj-nar, vemo da ste trije v hiši. Tukaj elitna enota protiinfluenčnega oddelka za razstrupljanje na relaciji perutnina - človek. Dobili smo informacijo, da na vašem dvorišču razsaja ptičja gripa. Zasegli smo vse vaše kokoši, piščance, peteline, race, zamrznili vse perutninske klobase in salame, zaprli mačke in z mini protiletalsko obrambo preprečili dostop vrabcem in drugim ptičem iz okolice. Pridite ven iz hiše, ne kašljajte in ne ki-hajte, na nos in usta si pritisnite kuhinjske krpe, namočene v domače žganje. Prosim, če brez upiranja vstopite v naš blindiran kombi, ki je pred vašim vhodom. To so ravnanja v skladu s pravilnikom o nacionalni epidemiološki strategiji." Prebledel sem od strahu, zagrabil sem ženo za roko in privezal psa k postelji. Pokukal sem skozi okno in skozi meglo zagledal pet ljudi, zamaskiranih kot astronavti v bele skafandre. Bili so grozni. Eden od njih se je obrnil in šel nekaj korakov nazaj proti človeku, ki ni
marec 2006
Veterinarski nasveti
17
imel nobene zaščitne obleke. Le kdo pa je to? V tistem se je megla naenkrat dvignila in lahko sem ugotovil, da je to naš sosed Karči. Takoj sem posumil,da nas je on prijavil in si izmislil, da imamo okužene piščance, saj mi je pred dnevi, ko mu je moj petelin do krvi okljuval njegovega psa, ki je napadal naše kokoši, zagrozil, da se mi bo že maščeval. "Ne poslušajte ga, sosed se vam je zlagal, pri nas ni ptičje gripe", sem zavpil. "Maščuje se nam, ker smo lani prodali za petnajst procentov več jajc kot oni in ker je njihov gozd napadel lubadar, našega pa ne." V naslednjem trenutku steče sosed do mene, vpije na ves glas in prepričuje higienike, da me je včeraj videl, kako sem zakopaval mrtvo perjad. Seveda mu nisem ostal dolžan, besede so se kmalu sprevrgle v pesti, na koncu sva si skočila v lase in se začela pretepati. V tistem trenutku pa se dva higienika spremenita v policista, ki naju v sekundi spravita narazen, potem ko sva se že pretepla do krvi, dva higienika se spremenita v reševalca, blindiran kombi pa v marico, ki naju odpelje na policijsko postajo. Tam sva šele čutila hude bolečine zaradi poškodb, ki sva si jih zadala, zato naju odpeljejo v bolnico, kjer sva ostala na opazovanju. Drugo jutro pa sem ugotovil, da sva celo v isti sobi. Oba sva imela bolečine in kaj kmalu sva se začela prav prijateljsko pogovarjati. Na koncu sva ugotovila, da bi skoraj prej umrla od poškodb, ki sva si jih zadala, kot pa od ptičje gripe, ki se je vsi tako bojimo. Takoj zatem sem se zbudil iz morečih sanj. Ta dan sem se popoldne odpravil k sosedu Karčiju, šla sva v našo gostilno na jabolčni sok in bila sva prijatelja, saj so sanje na srečo bile samo sanje. Modrovala sva o ptičji gripi in skupaj ugotavljala, da naj nas težave, ki se zgrinjajo nad nami ljudmi, združujejo, ne pa ločujejo in vzbujajo v nas sovraštvo do bližnjega. Tako bomo vse stvari lažje premagovali. Spomnim se, da sem v sanjah videl grdo ravnanje higienikov z živalmi. Kar žive so jih vlekli, dvigali za peruti in jih metali v kontejnerje. Bodimo človeški do živali, zavedajmo se dejstva, da nečloveške stvari do živih bitij zavestno lahko počne le človek, zato prepričajmo to našo zavest, da če že moramo pobijati živali, da bi preživeli ljudje in druge živali, počnimo to na human način.« ♦
Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.

Aviarna influenca - »ptičja gripa«
Kljub temu, da smo upali, da ptičja gripa ne bo prišla v naše kraje, se je nismo izognili. Ker je to še vedno in bo v bodoče aktualna tema, je prav, da kljub opisom bolezni v javnih občilih strnemo nekaj osnovnih podatkov o njej.
Aviarna influenca (AI) je nfekcijska bolezen ptic, ki se lahko odraža na več načinov, odvisno od patogenosti virusa in vrste ptic. Bolezen je bila prvič zabeležena pred več kot 100 leti v Italiji, danes se pojavlja tudi drugod po svetu. Okužba z virusom AI povzroča lahko različne bolezenske znake, od najbolj blage oblike do visoko kužne z visokim odstotkom obolevnosti in smrtnosti (tudi do 100%). Ta oblika se imenuje visoko patogena AI. Nizko patogena AI povzroča blago obliko obolenja. V nekaterih primerih se lahko virus nizko patogene AI spremeni (mutira) v visoko patogeno obliko.
Za bolezen je najbolj dovzetna domača perutnina, medtem ko so divje ptice predvsem vodne običajno naravno odporne in ne kažejo bolezenskih znakov. Kot take predstavljajo rezervoar bolezni in so vir okužbe za domačo perutnino.
Ljudje redko zbolijo za AI. ^Kljub temu pa je v nekaterih primerih okužbe z visoko patogemo AI izid lahko tudi smrten. Zaradi tega se bolezni namenja veliko pozornosti in se izvajajo vsi preventivni ukrepi z namenom preprečitve širjenje bolezni.
Povzročitelj
Virus influence spada v družino Orthomyxoviridae. Glede na antigen-ske značilnosti jih delimo v tipe A, B in C. Tip A lahko povzroča obolenja tudi pri prašičih, konjih, govedu, morskih sesalcih, kožuharjih in ljudeh. Poleg omenjenih tipov je poznanih še 15 H in 9 N podtipov, ki se lahko pojavljajo v različnih kombinacijah. Do danes je ugotovljeno, da samo pod-tipi H5 in H7 povzročajo zelo patogeno AI, kljub temu pa niso vsi podtipi virusov H5 in H7 visoko patogeni.
Znaki bolezni
Bolezen je očitna predvsem pri visoko patogeni AI. Kažejo se v obliki potrtosti, pomanjkanju apetita, opazen je padec nesno-sti, živčne motnje, oteklost in modra obarvanost rože, podbradkov in kože nog, izcedek iz oči, kašljanje in kihanje ter driska. Pogosto se pojavi nenadna smrt brez predhodnih bolezenskih znakov. Pri blažji obliki bolezni se pojavi blago obolenje dihal, potrtost in padec nesnosti. Inkubacijska doba znaša od nekaj ur do tri dni oz. do treh tednov, ko se bolezen razširi po celi jati. Pred pojavom bolezni pa okužene živali že izločajo virus z izločki (izcedek iz oči, iztrebki).
Slika; Glava kokoši pri AI; modra obravanost rože in podbradkov.
Prenos bolezni
Najpogosteje se domača perutnina okuži z virusom od divje perutnine, predvsem vodne. Okužba lahko poteka neposredno (neposreden stik z okuženo perutnino) ali pa posredno prek iztrebkov okuženih ptic. Le te lahko zanesemo v rejo tudi s čevlji, prevoznimi sredstvi ali pa se z njimi okuži voda in hrana, ki je namenjena domači pe-rutnnini oz. do katere ima le ta dostop (enako velja tudi za okužene potoke in mlake). V jati se bolezen širi z neposrednim stikom ali pa preko okužene opreme ipd. Bolezen se lahko poleg opisanih načinov prenaša tudi s surovim mesom in jajci. Med posameznimi gospodarstvi se bolezen najpogosteje prenaša z iztrebki (mehanski prenos npr. s čevlji), v katerih je virus prisoten v velikih koncentracijah in je kot tak tudi dlje časa obstojen. Za prenos bolezni je nevarna tudi perutnina, ki je bolezen prebo-
lela, saj izloča virus še 10 dni.
Tesen stik z okuženo perutnino je lahko tudi vzrok okužbe človeka. Trenutno aktualen je podtip virusa H5N1, ki je najverjetneje prišel v Evropo prek ptic selivk. Vsekakor pa prenos bolezni ni možen s termično obdelanim mesom ali jajci perutnine.
Prenos bolezni na mačke (odkrito v Nemčiji) je možen na več načinov. Eden možnih načinov je s hranjenjem surovega mesa perutnine, okužene z virusom AI. Na ta način okuženi mački lahko prenašajo okužbo na druge mačke: z direktnim kontaktom ali prek svojih izločkov (blato, urin, izločkov dihal). Trenutno še ni dokazov o možnosti prenosa bolezni z bolnih muc na človeka. V smislu izogibanja tovrstne okužbe mačk je vsekakor na mestu, da se vsako meso predhodno termnično obdela na temperaturi večji od 70 st. C ali pa se preide na hranjenje s tovarniško pripravljeno briketirano hrano. Poleg omenjene možnosti prenosa se navaja tudi možnost okužbe mačk prek poginulih ptic oz. okuženih ptic, ki jih mačka ujame in poje.
Priporočila VURS
V zvezi z AI so bila na Veterinarski upravi Republike Slovenije (VURS) izdelana tudi priporočila rejcem perutnine, katere na kratko tudi predstavljam. Vse dodatne informacije so na voljo na spletni strani VURS.
1.	Zagotovite zdravstveno neoporečno vodo in krmo za živali;
2.	Zagotovite primerne zoohigienske razmere v objektih oz. povsod, kjer se zadržujejo živali (obleka, obutev dezinfekcija rok, omeijtev števila osrkbovalcev idr.);
3.	Omejujte nepotrebne stike ljudi z vašo jato;
4.	Onemogočiti je potrebno posreden ali neposreden kontakt med domačo perutnino in prostoživečimi vrstami ptic, predvsem vodnimi pticam;
5.	Perutnino in ostale domače ptice, ki se redijo na prostem, je potrebno zapreti v hleve;
6.	Prepovedano je gojenje perutnine in drugih ptic na prostem. VURS lahko dovoli gojenje perutnine na prostem, če se perutnina oskrbuje s krmo in vodo v zaprtih prostorih oz. je preprečen dostop do hrane in vode divjim pticam. Dovoljena je reja nojev in fazanov na prostem, v kolikor imetnik izpolni zahteve glede krmljenja in napajanja;
7.	Vodna zajetja na prostem, ki so nujno potrebna za dobro počutje nekaterih vrst perutnine, je potrebno zaščiti na način, ki preprečuje dostop divjim
pticam.
8.	Perutnino je prepovedano napajati z vodo iz površinskih zajetij, do katerih imajo dostop divje ptice;
9.	Prepovedano je zbiranje ptic - sejmi, razstave.
Vzpostavljen je sistem zgodnjega obveščanja za rejce perutnine nad 350 živali. Lastnik živali mora v vseh spodaj navedenih primerih obvestiti uradnega veterinarja:
• Če opazi zmanjšanje porabe vode in
hrane za več kot 20 %,
•	Padec nesnosti , ki je večji od 5 % in traja več kot 2 dni,
•	Smrtnost večja od 3 % v enem tednu,
•	Kakršnikoli klinični ali patoanatom-ski zanki, ki bi kazali na AI.
Obveščanje v primeru povečanega pogina (velja za vsa ostala gospodarstva, kjer se redi perutnina); V kolikor rejec opazi povečan pogin v jati, in sicer pogin vsaj 10 % oz. najmanj 5 živali iste vrste v 2 dneh ob prisotnosti še drugih bolezenskih znakov, mora o tem obvestiti veterinarja, ki je odgovoren za gospodarstvo. ♦
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
razpisuje akcijo v občini Dobrepolje
Urejena domačija 2006
Cilj akcije je prispevati h kvaliteti bivanja in urejenosti okolja.
Ocenjevalo se bo
POMLADANSKO CVETJE NA VRTOVIH IN DVORIŠČIH
Občane naprošamo, da se na razpis prijavijo sami, in sicer na naslov: Turistično društvo Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje.
Prijave pošljite do 25. aprila 2006. Komisija bo opravila ogled v mesecu maju. Fotografije bodo razstavljene na zaključni prireditvi, na kateri bodo podeljena tudi priznanja.
Poleg ocenjevanja pomladanskega cvetja bo komisija v sklopu ohranjanja stavbarske in arhitekturne dediščine poiskala in fotografirala trončke na objektih in fotografije razstavila.
Turistično društvo Dobrepolje
Lovska družina Dobrepolje
Obvešča imetnike kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju LD Dobrepolje, da lahko škodo, ki jo povzroči divjad (razen po medvedu) na teh zemljiščih, pisno prijavijo v treh dneh (glej 56. člen Zakona o divjadi in lovstvu) na naslov cenilca škode: Škantelj Janez, Podpeč 24, 1312 Videm Dobrepolje (telefon 780-71-14, mobitel 041 990-103).
Za LD Dobrepolje: Marjan Miklič
marec 2006
LAS Dobrepolje
19
Sestanek Lokalne akcijske skupine LAS Dobrepolje
Prvega sestanka LAS-a Dobrepolje, dne 28. februarja 2006, se je udeležilo dvajset članov in gostov. Med njimi sta bila tudi višji svetovalec na Uradu za droge Matej Košir in policist Robert Bradač. Sestanek je bil namenjen pregledu dela v letu 2005 in obravnavi ter sprejemu programa za leto 2006. Na sestanku je bila za novo predsednico izvoljena Alenka Novak.
M. Steklasa_
V letu 2005 je LAS v celoti realiziral plan dela. Organizirani sta bili dve okrogli mizi s priznanima strokovnjakoma, žal sta bili slabo obiskani. Tudi na predavanjih za starše je bila udeležba slaba, razen na predavanju pred roditeljskim sestankom, zaradi tega so v vodstvu LASa sprejeli sklep, da se bodo v prihodnje še bolj povezali s šolo, vrtcem in župnijo ter organizirali predavanja in aktivnosti za ciljne skupine (predavanja pred roditeljskimi sestanki in podobno). Člani LAS-a so delovali tudi na medijskem področju (sodelovanje v oddaji radia Zeleni val, redna rubrika v glasilu Naš kraj) in objavljali informacije na spletni strani. Med drugim so povabili tudi k obisku filma »Slepilo«, ki je obravnaval temo drog. Sodelovali so v humanitarni akciji »Veter v laseh — s športom proti drogi«. Člani so se udeleževali izobraževanja in bili na različne načine dejavni vse leto.
Ena od najpomembnejših dejavnosti preteklega leta je bila izvedba raziskave o razširjenosti dovoljenih in prepovedanih drog v občini, ki so jo izvedli skupaj s šolo in mladinskim društvom. Pri pripravi ankete in analizi rezultatov je sodeloval Matej Košir z Urada za droge, ki je analizo rezultatov predstavil tudi udeležencem sestanka. Iz nje je bilo mogoče razbrati, da so podatki o uživanju dovoljenih drog, posebno alkohola, tudi v naši občini čedalje bolj zaskrbljujoči, pa tudi podatki o uporabi prepovedanih drog, posebno kanabisa, so za podežel-
ski okoliš precej visoki. Rezultate ankete objavljamo v nadaljevanju, v pripravi za objavo v naslednjih številkah pa je analiza rezultatov po ciljnih skupinah. Z dobljenimi rezultati bodo seznanjeni učitelji, člani sveta staršev in starši na skupnem roditeljskem sestanku.
Udeleženci sestanka so menili, da so izhodišča za nadaljnje delo dobra, vendar pa je potrebno še več naporov vložiti v preventivno dejavnost, ki pa naj bi bila namesto na splošno populacijo bolj usmerjena na osnovnošolsko mladino in tudi že v vrtec.
Trenutno se zaključujejo priprave za izdajo zgibanke, za prihodnje šolsko leto pa skupaj z mladinskim društvom načrtujejo izdajo kataloga s seznamom vseh prostočasnih dejavnosti, namenjene mladim. Na šoli bo v mesecu marcu organiziran naravoslovni dan o drogah, v LAS-u pa bodo naredili tudi seznam predavanj za starše. Uredili bodo spletno stran in nadaljevali z medijskimi aktivnostmi. Predlagali so tudi, da bodo za področje Strug organizirali predavanja v sklopu roditeljskih sestankov na njihovi šoli. Tudi letos bodo sodelovali s športnim društvom pri akciji »Veter v laseh — s športom proti drogi«.
Med udeleženci sestanka je bilo čutiti odločenost, da s številnimi preventivnimi dejavnostmi odvrnejo mlade od uživanja drog in jih usmerijo k športnim, kulturnim in različnim drugim pro-stočasnim aktivnostim. ♦
Nova predsednica LAS-a Dobrepolje je Alenka Novak
REZULTATI RAZISKAVE
Raziskava je bila izvedena na območju občine Dobrepolje v letu 2005. Anketiranih je bilo 431 posameznikov, od tega osnovnošolcev 111, dijakov 174, študentov 130 ter 16 mladih brezposelnih. Anketa je zajela starostno skupino letnikov 1977 do 1994. Vzorec je reprezentativen, anketiranih je bilo veliko število mladih, zajeta je bila ciljna populacija različne starostne strukture, zato so tudi rezultati po mnenju višjega svetovalca na Uradu za droge Mateja Koširja, ki je tudi pripravil analizo, verodostojni. V nadaljevanju objavljamo splošne rezultate ankete, podrobnejšo analizo bo avtor posredoval v eni od naslednjih številk Našega kraja.
STRUKTURA ANKETIRANCEV
Med anketiranci je bilo 45, 2 % moških in 52,9 % žensk, 1,9 % anketirancev ni odgovorilo na vprašanje o spolu. Iz območja Dobrepolja je bilo zajetih 84 % anketiranih, iz Strug 13,9 %, 2,1 % na vprašanje o kraju prebivanja ni odgovorilo.
Anketiranci preživljajo prosti čas z druženjem s prijatelji (25,1 %), gledanjem TV oziroma poslušanjem radia (24,8 %), igranjem računalniških igric (19,0 %), branjem knjig za zabavo (10,2 %), večernimi zabavami (8,4 %) in ukvarjanjem s športom (4,2 %). 8,4 % anketirancev ni odgovorila na to vprašanje. Kar je zanimivo in drugače od nekaterih drugih raziskav, je to, da zelo malo anketirancev prosti čas preživlja z ukvarjanjem s športom.
Svoj uspeh v šoli so anketiranci ocenili kot odličen (17,4 %), prav dober (33,2 %), dober (32,3 %) in zadosten (8,1 %). 1,9 anketirancev se ne izobražuje oziroma delajo, 2,6 % anketirancev pa se ne izobražuje in so nezaposleni. 4,6 % anketirancev ni odgovorilo na to vprašanje.
Pri največjem deležu anketirancev (64,0 %) starši vedno vedo, kje preživljajo prosti čas ob vikendih zvečer, pri 22,0 % anketirancev precej pogosto vedo, pri 7,7 % včasih vedo, pri 2,3 % ponavadi ne vedo in pri 1,2 % skoraj nikoli ne vedo. Ostali (2,6 %) niso odgovorili na to vprašanje.
20
LAS Dobrepolje - anketa
marec 2006
PRVA DROGA V ŽIVLJENJU
Najprej so bili anketiranci vprašani, katero dovoljeno ali prepovedano drogo so poskusili kot prvo življenju. Odgovori:
17,2 % anketirancev ni poskusilo nobene od drog. Daleč najbolj pogosto se kot prva droga v življenju pojavljata alkohol (63,3%) in tobak (13,2 %). Kanabis (marihuana ali hašiš) se kot prva droga pojavlja zelo redko (1,2 %) Tablete (npr. pomirjevala) se kot prva droga (v tem primeru gre za zlorabo, ne pa za predpisovanje z receptom s strani zdravnika za lajšanje ali odpravljanje bolezenskih stanj) pojavljajo še redkeje (0,2 %). 4,9 % anketirancev ni odgovorilo na to vprašanje.
Na vprašanje, kdo jim je ponudil prvo drogo v življenju, je največ anketiranih, ki so že kdaj poskusili katero koli drogo, odgovorilo, da je bil prijatelj/prijateljica njihove starosti ali mlajši (21,1 %) in eden od staršev (18,3 %). 7,6 % anketirancev pa je prvo drogo vzelo doma, kar pomeni, da je kar 25,9 % anketiranih, ki so že kdaj poskusili katero koli drogo, prvo drogo dobilo v sklopu družine ali doma (gre seveda za pretežno alkohol in tobak). 14,7 % si je prvo drogo razdelilo v skupini, 11,3 % anketirancev pa je prvo drogo dobilo od starejšega prijatelja/prijateljice itd.
Od tistih anketirancev, ki so že kdaj poskusili katero koli drogo, jih je največ prvo drogo poskusilo zaradi praznovanja (silvestrovanje ali rojstni dan), in sicer 44,3 %, ter iz radovednosti 32,0 %. 8,6 % anketirancev se razloga ne spomni, med ostalimi razlogi pa velja omeniti še željo biti pijan ali zadet (4,3 %).
TOBAK
V raziskavi je bila posebna pozornost namenjena uporabi/zlorabi dovoljenih drog, kot so npr. tobak, alkohol in tablete (pomirjevala ipd.). Na vprašanje, ali so kdaj kadili tobak (cigarete, cigare ali pipo), je 53,6 anketirancev odgovorilo z »da«.
Med tistimi anketiranci, ki so že kdaj poskusili tobak, jih je največ (65,0 %) tistih, ki so tobak zgolj poskusili, 20,1 % pa je takšnih, ki pokadijo več cigaret na dan.
Povprečna starost anketirancev ob prvem tobaku je 13,5 let.
Na vprašanje, kje najpogosteje kadijo tobak, je največ anketirancev, ki ga še vedno uporabljajo, odgovorilo, da se to zgodi v baru ali gostilni (43,1 %), zunaj - npr. na cesti, v parku itd. - (24,4 %), v disku (9,8 %), doma (5,7 %), v šoli (5,7 %) itd.
ALKOHOL
Vprašanja glede uporabe/zlorabe alkohola so bila razdeljena na 3 najpogostejše alkoholne pijače, t.j. pivo, vino in žganje. Ugotovili smo, da mladi pogosteje pijejo pivo in vino ter nekoliko manj žgane pijače. Na vprašanje, ali si že kdaj pil pivo, je 83,3 % vseh anketirancev odgovorilo z »da«, pri vinu je ta odstotek nekoliko nižji (79,6 %), pri žganju pa še nižji (64,5 %).
Največ anketirancev, ki so že kdaj poskusili pivo (39,1 %), ga pije enkrat na mesec ali redkeje, 30,3 % ga je zgolj poskusilo, 16,9 % dvakrat do štirikrat na mesec, 9,1 % dvakrat do trikrat na teden in 4,7 % štirikrat na teden ali večkrat.
43,0 % anketirancev, ki so že kdaj poskusili vino, ga pije enkrat na mesec ali redkeje, 32,0 % ga je zgolj poskusilo, 15,7 % dvakrat do štirikrat na mesec, 6,0 % dvakrat do trikrat na teden in 3,3 % štirikrat na teden ali večkrat. 41,8 % anketirancev, ki je že kdaj pilo žganje, ga je zgolj poskusilo, 36,9 % ga pije enkrat na mesec ali redkeje, 15,3 % dvakrat do štirikrat na mesec, 4,0 % dvakrat do trikrat na teden in 2,0 štirikrat na teden ali večkrat.
Povprečna starost tistih anketirancev, ki so že kdaj pili alkohol, je ob prvem zaužitju alkohola 12,4 let.
Na vprašanje, kje najpogosteje piješ al-
koholne pijače, jih je 42,4 % vseh anketirancev, ki so že kdaj poskusili alkohol, odgovorilo, da to počnejo v baru ali gostilni, 13,9 % pa jih to počne doma. 22,5 % anketirancev, ki so že kdaj poskusili alkohol, ga je zgolj poskusilo.
TABLETE
Zloraba tablet (kot so npr. pomirjevala, analgetiki in podobno), ki jih sicer povsem zakonito lahko predpiše zdravnik za lajšanje ali odpravljanje bolezenskih stanj, se ni izkazala kot posebno velik problem. Na vprašanje, ali si že je-mal(a) tablete (npr. pomirjevala) je 7,0 % anketirancev odgovorilo z »da«.
Pri odgovorih na vprašanje, kako pogosto jemlješ tablete, se je izkazalo, da so zlorabe zelo redke. Od tistih, ki so že kdaj zlorabljali tablete, jih 87,9 % to počne enkrat na mesec ali redkeje. Številni so verjetno zlasti tisti, ki so to storili morda enkrat ali nekajkrat v življenju.
Pri vprašanju, na kakšen način si nazadnje prišel do tablet, jih je od tistih, ki so že zlorabili tablete, največ odgovorilo, da jim jih je predpisal zdravnik z receptom (31,4 %), 17,1 % pa so jih dobili od znane osebe. 14,3 % anketirancev, ki so že kdaj zlorabili tablete, je kupilo tablete brez recepta v lekarni.
(se nadaljuje)
LAS Dobrepolje
Pripravlja se katalog prostočasnih dejavnosti v naši občini!
V želji spodbujanja aktivnega udejstvovanja mladih v občini smo v Lokalni akcijski skupini za boj proti drogam -LAS Dobrepolje začeli projekt oblikovanja kataloga mladinskih ponudb društev, zvez in organizacij, ki delujejo v naši občini. Menimo, da je poznavanje zanimivih prostočasnih aktivnosti za mlade bistvenega pomena tako pri preprečevanju širjenja drog kot pri vključevanju mladine v kulturo ter druge družbene dejavnosti. Katalog bi obsegal tako opis interesnih aktivnosti v okviru osnovne šole, kot tudi opise raznih kulturnih, športnih, dramskih, pevskih, gasilskih, ter drugih družabnih dogajanj pri nas.
V okvir projekta želimo vključiti tudi promocijsko predstavitev vseh zainteresiranih društev oz. dejavnosti v osnovni šoli.
Vabimo predstavnike vseh društev in drugih organizacij, ki želijo predstaviti svojo dejavnost v katalogu oz. na promocijski prireditvi, da se udeležijo sestanka, ki bo v sredo, 19. aprila, ob 19.00, v sejni sobi občine Dobrepolje.
marec 2006
CSD — nasilje v družini
21
Koordinatorica za obravnavo nasilja v regiji
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v letu 2004 pričelo z zaposlovanjem koordinatoric za obravnavo nasilja v regijah, zaposlenih je 12 koordinatoric, ki pokrivajo celotno območje države.
Od 01.10.2005 deluje tudi na CSD Kočevje koordinatorica za obravnavo nasilja za II. obljubljansko regijo (CSD Kočevje, CSD Ribnica, CSD Cerknica, CSD Grosuplje, CSD Vrhnika, CSD Logatec) - Helena Vidic Bizjak, univ.dipl.pravnica (Ljubljanska 25, tel. 893 83 91, helena.vidic-bizjak@gov.si)
Dejavnost regijskih koordinatoric je ciljno usmerjena v spremljanje in ustvarjanje ter dopolnjevanje sistema pomoči vsem, ki preživljajo nasilje, s poudarkom na najbolj ogroženih skupinah prebivalstva (otroci, invalidi, ostareli, ženske...).
Njihova naloga je vzdrževanje in razvijanje mreže med vladnimi in nevladnimi institucijami, ki delujejo v regiji na področju zaščite pred nasiljem, usklajevanje postopkov delovanja in sodelovanje med njimi, strokovna podpora in usposabljanje ter senzibiliziranje strokovne in laične javnosti, analiziranje stanja na področju nasilja v regiji ter povezovanje in koordiniranje dela na državnem nivoju.
V okviru svojih nalog koordinatorica:
•	organizira in vzdržuje mrežo sodelovanja med centri za socialno delo, policijo, pravosodjem, zdravstvom, šolstvom, nevladnimi organizacijami z pripravo skupnih posvetov, izdelavo protokolov o medsebojnem sodelovanju;
•	vodi evidenco zaznanega nasilja v regiji, analizira stanje, ugotavlja potrebe;
•	vodi intervizijsko skupino strokovnih delavcev centrov za socialno delo v regiji;
•	sodeluje v intervizijski skupini koordinatorjev na državnem nivoju;
•	nudi strokovno podporo delavcem - nosilcem primera in kot zunanji strokovnjak po potrebi sodeluje na kriznih timih;
•	koordinira in po potrebi izvaja naloge po Pravilniku o prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi, v primeru izreka prepovedi koordinira delo interventne službe;
•	prenaša nova znanja, organizira in načrtuje potrebe po specializiranih oblikah usposabljanja strokovnih delavcev;
•	senzibilizira in vpliva na strokovno in laično javnost glede pojava različnih oblik nasilja;
•	koordinira in evalvira razvojne programe za storilce in žrtve nasilja:;
•	pripravlja in vzpostavlja nove možnosti za kratkotrajne namestitve, vključno z organizacijo splošnega območnega kriznega centra.
Pripravila:
Helena Vidic Bizjak, univ.dipl.pravnica Koordinatorica za obravnavo nasilja v regiji
Kam se obrniti po pomoč v primerih nasilja v družini?
Center za socialno delo lahko odrasli žrtvi nasilja, kakor tudi osebi, ki povzroča nasilje v družini, in ki se s tem strinjata, nudi storitev prve socialne pomoči, ki obsega:
•	pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave,
•	oceno možnih rešitev,
•	seznanitev z možnimi oblikami socialno varstvenih storitev in dajatev,
•	seznanitev z mrežo in programi izvajalcev, ki nudijo socialno varstvene storitve in dajatve.
Možnih je več oblik pomoči, ki jih nudijo različne organizacije:
•	zavetišča/varne hiše so namenjene ženskam (samskim ali z otroki), ki so žrtve nasilja in potrebujejo takojšen umik v varno okolje, bivanje traja od treh mesecev do enega leta,
•	krizni center je prostor, kamor se lahko zatečejo žrtve nasilja vse dni v letu, 24 ur na dan,
•	materinski domovi so namenjeni nosečnicam, porodnicam z dojenčki, materam z mlajšimi otroki, pri katerih prevladuje socialna in ekonomska ogroženost, bivanje traja do dveh let,
•	svetovalna in terapevtska pomoč tako žrtvam, kot tudi povzročiteljem nasilja, ki jo nudijo društva, zavodi in združenja.
V	primerih, ko gre za ogroženost otrok, pa ima Center za socialno delo javna pooblastila, da spremlja, skrbi in zavaruje koristi in pravice otroka, če nima ustrezne podpore starševoziroma če je žrtev nasilja. Za zagotavljanje pravic in varovanje koristi otroka, ki potrebuje zaščito, je nujno medsebojno sodelovanje vseh institucij, ki prihajajo v stik z otrokom oziroma družino. Običajno se v teh primerih skliče medinstitucionalni tim (strokovni delavci centra za socialno delo, svetovalne delavke šole ali vrtca, predstavnik policije, državni tožilec, zdravnik, psiholog ...) zaradi posredovanja, zbiranja in analiziranja informacij, ocene ogroženosti otroka, ocene celotne situacije otroka in družine, načrtovanja in izvajanja pomoči, spremljanja obravnave, kar vse je podlaga za odločanje o ukrepih za zaščito otroka.
V	hujših primerih nasilja, ko gre za dejanja, ki so prekrški ali kazniva dejanja, policisti sprožijo ustrezne postopke pri državnem tožilstvu ali pred sodiščem. Policisti imajo tudi možnost, da na podlagi Zakona o policiji kršitelju izrečejo ukrep prepovedi približevanju določenemu kraju ali osebi.
(nadaljevanje na str. 26)
PD Dobrepolje
Pohodi 2006
Alojz Nučič
V novejšem času se izjemno povečuje število pohodov, objavljenih v Koledarju PZS, kot tudi število udeležencev s srečanji na teh pohodih. Z njimi želijo kraji predstaviti svoje posebnosti, da bi bili predvsem turistično čim bolj prepoznavni.
Zanimivo je, da na teh pohodih srečuješ mnogo več odseljenih rojakov iz doline kot domačih. Pohodnike privlači neprisiljen test vzdržljivosti, kot srečanja z različnimi znanci.
8. februarja je kakih 400 pohodnikov bilo na tradicionalnem pohodu na Jelenov studenec, kjer je Osnovna šola Kočevje priredila priložnostni program ob kulturnem prazniku.
Na 13. Jurčičevi poti pa jih je prišlo kar okrog 5000. Osnovna šola Velike Lašče kar z dvema razredoma. Redni so tudi na poti Trubarja, Levstika, Stritarja, verjetno se da kombinirati s športnimi dnevi ... Veliko šol namreč poskuša vzgojiti filozofijo, danes tako potrebne fizične vztrajnosti in vzdržljivosti, še kako pomembne v življenju. Tu v zahodno dolenjskem področju smo zaradi bedaste hvale EU, da imamo številne medvede, turizem zagotovo uničili. Smo že zreli za foto safarije v Afriki.
Zaradi možnosti pristopa starejših bo ob letošnji zimi občni zbor Planinskega društva kasneje. ♦
Informacije na 01/5198631, 01/7807434 Pohod se lahko spremeni, prilagodi ali odpade zaradi vremenskih razmer. Pohodi z oznako * so v Koledarju akcij PZS Pohodi so na lastno odgovornost.
DATUM	KRAJ	ČAS HOJE
8. februar, sreda	Tradicionalni pohod ob kulturnem prazniku na Jelenov studenec, mestni vrh — Kočevje	3 ure*
4. marec, sobota	13. pohod po Jurčičevi poti, Višnja Gora — Muljava	3 ure*
1. april, sobota	Sv. Anton — Stari grad — Limberk — Vodice	4 ure
22. april, sobota	27. pohod Štampetov most ali Ribniška planinska pot III. del	5 ur*
27. april, četrtek	Pohod Rašca — Kurešček	3 ure
13. maj, sobota	Mačkovec, srečanje evropohodnikov	5 ur*
27. maj, sobota	36. tabor planincev MDO Ljubljane — PD Loški Potok, koča na Kamen griču	2 uri*
4. junij, nedelja	14. pohod po velikolaški kulturni poti	4 ure*
11. julij, nedelja	Srečanje na Uršlji gori	4 ure*
22. julij, sobota	8. spominski pohod Draga Bregarja, Fužinske planine	6 ur*
27. avgust, nedelja	15. tradicionalno srečanje planinskih prijateljev na Kamen vrhu	
3. september, sobota	Društveni izlet s pohodom	
9. september, sobota	Dan slovenskih planincev	3 ure*
14. oktober, sobota	7. pohod po Steklasovi poti, Šentru-pert — Vesela gora — Koromandija — Vrhe	6 ur*
21. oktober, sobota	Tradicionalni pohod po Vorančevi potiMokronog — Malkovec — Pijana gora	4 ure
25. december, nedelja	14. pohod z baklami na Kamen vrh, soorganizacija s TD Podgora	3 ure
8. februar, 2007	Tradicionalni pohod ob kulturnem prazniku na Jelenov studenec, mestni vrh — Kočevje	
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE

Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
Pravijo, da vse lepo hitro mine. Pa še res je! Teden oddiha v hotelu »Delfin« v Izoli je minil, kot bi pihnil. Kaj je pa lepše kot to, da te nihče ne priganja in določa, kaj moraš početi. Plavanje in namakanje v bazenih, sprehodi v naravi (vreme je bilo kar naklonjeno), zvečer pa razne prireditve, ki jih prirejajo v tem hotelu. Tudi TV nadaljevank ni bilo mogoče zamuditi. Pa vendar sedmi dan je vsak pri sebi mislil: »Povsod je lepo, a doma je najlepše.«
Naslednje leto imamo rezervirano od 10. do 17. marca.
26. marca smo imeli občni zbor. Vse člane smo pisno obvestili in povabili.
Meseci se držijo skupaj in naj vas še enkrat spomnim, da imamo 22. aprila srečanje s prijatelji iz Dragomerja. Danes sem se pogovarjala s predsednico Angelco, ki mi je zaupala, da se veselijo snidenja z nami. ♦
POPRAVEK
V februarski številki Našega kraja je prišlo v članku "Alojz Miklič -čebelar z dušo in srcem" na strani 13 in 14 do nekaterih napak, in sicer:
Stavek "Vendar je bil zadovoljen, ker ni bil zadovoljen, ker iz tega izhaja prevelika odgovornost." se pravilno glasi: Vendar je bil zadovoljen, ker ni bil izvoljen, saj iz tega izhaja velika odgovornost.
Stavek izdeluje panje, okvirje, manjše pršilce in podobne stvari za čebelarstvo." se pravilno glasi: _ izdeluje panje, okvirje, manjše prašilce in podobne stvari za čebelarstvo.
Stavek: "Pa ne samo to, čebele s tem, ko oprašujejo rastline, nabirajo tudi medičino in cvetni prah, ki pa sta hrana za čebele, presežek pa čebela odvzame in to so praktično naravna zdravila." se pravilno glasi: Pa ne samo to, čebele s tem, ko oprašu-jejo rastline, nabirajo tudi medičino in cvetni prah, ki pa sta hrana za čebele, presežek pa čebelar odvzame in to so praktično naravna zdravila. Za napake se iskreno opravičujemo.
marec 2006
Zelnik
23
http://www.zelnik.net
Zelnik je kraj, kjer se najde veliko različnih stvari. od črvov, hroščev, zajedav-cev, voluharjev, krtov, deževnikov, do plevela, solate, včasih tudi kakšnih kumaric, buč, paradižnikov, paprik, fižola, pozabljenih motik, lopat in ne nazadnje tudi zelja. Zelnik je prostor, kjer se neposredno srečujeta dva svetova: narava in človek. Na zelniku se srečujejo različni ljudje, živali in rastline. Majhen prostor, ki kar vabi v prispodobo o velikem svetu, ki nas obdaja.
Preden zelnik zaživi je potrebno veliko priprav. Najprej je treba zaorati, potem povleči, narediti plan, posejati. In tako smo tudi mi v zadnjem času pripravili zemljo, posadili, posejali in naflan-cali, kar je bilo treba. Zdaj je zelnik pripravljen, da zaživi. K temu pa lahko pripomore vsak. Ne boste verjeli. Vse nekoliko olajša dejstvo, da je zelnik, o katerem govorimo, virtualen, naflancan v medmrežje.
http://www.zelnik.net je naslov spletne strani namenjene predvsem dobre-poljski mladini. Njen namen je povezovati mlade in jih seznanjati z dogajanjem v Dobrepolju in zunaj njega. Povezovanje mladih pomeni v veliki meri povezovanje formalnih in neformalnih skupin, v katerih mladi sodelujejo, zato vabimo vse skupine in organizacije, ki imajo kakršnokoli povezavo z mladino, da pomagajo pri okopavanju spletnega Zelnika.
Zdi se nam pomembno, da se informacije, ki se tičejo iste skupine ljudi (za kar nedvomno gre pri raznih interesnih dejavnostih v nekem kraju), predstavijo na skupnem mestu, saj se s tem zagotovi primeren obisk strani, zaradi česar dobro deluje tudi koledar aktivnosti ter je ažurno obveščanje o dogodkih. Če imate količkaj izkušenj s spletom, ste zagotovo že pristali na kakšni strani, kjer nekdo vabi na prireditev, ki »bo« npr. 4.5.1999. To je tipičen problem začetnega navdušenja za spletno predstavitev, ki pa ne vključuje pomisleka o ažurnosti strani, zaradi česar je taka stran povsem neuporabna. Namesto ozke spletne predstavitve torej ponudimo pravi spletni portal, kjer se bo nabralo toliko različ-
nih stvari, da bo vsaj vsak teden nekaj novega in se bo splačalo pokukati nanj. Dosedanja izkušnja z zelnika to potrjuje.
Z razširitvijo hitrega dostopa do interneta se je velikemu številu mladih odprl pogled v svetovni splet, katerega bistveni problem je največkrat njegova izredna virtualnost, skorajda nerealnost. Mladi brskajo po straneh, ki nimajo nobene povezave z realnim življenjem, kar gledano v celoti zgolj krade njihovo pozornost, jih odvrača od pravih prijateljstev. Zato se nam zdi zelo primerno us-
tvariti nekakšen virtualni center, na katerem se mladi v prvi vrsti informirajo o dogajanju v lastnem kraju, izmenjujejo mnenja v domačem okolju ter se učijo uporabljati svetovni splet v korist njihovemu osebnostnemu razvoju ter ohranjanju zdravih življenjskih vrednot, ki se sicer zelo rade izgubijo v poplavi različnih informacij. Sama tehnična izvedba strani je še daleč od tega namena. Dokončno bo stran kot center zaživela šele, če oz. ko jo boste vzeli za svojo. Če boste (tudi starejši) ponudili svojo izkušnjo mladim, jim približali svoje poglede na moderen in privlačen način. Zato vas vabimo, da sodelujete pri našem spletnem vrtnarjenju, da okopavate, zalivate ali vsaj hodite opazovat, kako stvar raste, na zanemarjenem zelniku namreč zraste marsikaj, najraje plevel, dandanes pa marsikje vzklijejo tudi raznovrstna sumljiva semena ...
Dovolj flancanja. Preidimo k stvari. Poglejmo podrobneje, kaj vse se najde na Zelniku:
NASLOVNA STRAN
•	NOVICE, ČLANKI, OBVESTILA - Na naslovni strani najdemo vesti o dogajanju. Posebnost novic je, da jih lahko napiše vsak, zato vas vse vabimo, da v kolikor bi kdo želel kaj objaviti, predstaviti kakšen dogodek, da napiše novico na Zelnik. Tako bo več ljudi izvedelo za vašo stvar in na strani bo moč najti več informacij. Učinek bo vzajemen.
•	MENI — vam postreže z povezavami do vseh funkcij na Zelniku.
•	KOLEDAR — pokaže naslednjih pet stvari iz koledarja dogodkov.
•	ZADNJE NA FORUMU — pokaže povezave do zadnjih petih objav na forumu.
•	FOTKA — pokaže naključno fotografijo iz galerije.
•	ANKETA — Vsake toliko časa se vprašanje zamenja.
•	VREME — grafični prikaz vremenske napovedi za naslednje tri dni
•	NOVICE — povezave do novic iz spletne strani http://www.24ur.com
•	INFORMACIJE O UPORABNIKIH — nam povedo, koliko je vseh registriranih uporabnikov, koliko jih trenutno brska po strani in če je uporabnik registriran nam tudi povedo, kdo trenutno brska po strani.
•	STARE NOVICE — povezave do starejših objav na strani.
KOLEDAR DOGODKOV — To je
koledar v katerega lahko vsak napiše, kaj se kdaj dogaja. Njegov namen je predvsem večja koordinacija med društvi in tudi neformalnimi skupinami. Praktičen primer: Če v koledarju piše, da je tega in tega dan godbe, torej takrat ne bo veselice v Zdenski vasi, ker bi bilo nesmiselno, da bi bile ob istem času dve veselici. Spletni koledar ima tako velik potencial. Več ko ga bomo uporabljali, večji bo njegov pomen, lažje se bomo usklajevali in tudi lažje sodelovali in manj bomo hodili drug drugemu v »zelje.«
FORUM — Spletni forumi so posebne strani, na katerih si lahko obiskovalci izmenjujejo mnenja, debatirajo ali pa samo čvekajo. Stvar je zasnovana tako: Najprej nekdo objavi nek članek, s katerim odpre temo in na to lahko vsak objavi svojo repliko. V teh debatah lahko sodeluje res vsak, zato vas va-
bimo, da se jih tudi udeležujete. Seveda je na forumu poskrbljeno tudi za kulturo debatiranja, za kar skrbi ekipa moderatorjev.
Teme so zaradi preglednosti razdeljene v več tematskih sklopov: »Pozor smehoak-tivnost«, »Kako iztrebljate dolgčas«, »Težke debate«, »Čvekarije«. Poleg teh ima svoj tematski sklop tudi šest skupin (Scena, MDD, LAS, Skavti, veroučna skupina in animatorji). Če bi kdo hotel imeti tematski sklop za svojo skupino, naj stopi v stik z administratorsko ekipo (ekipa@zelnik.net) in dobil ga bo.
Forum omogoča tudi pošiljanje zasebnih sporočil med uporabniki.
KLEPET — Stran ponuja možnost takojšnega sporočanja med dvema osebama, ki brskata po strani. Princip je ta, da nekomu nekaj napišeš in skoraj v istem trenutku se bo to pri njemu pokazalo in poslal ti bo odgovor, če je količkaj vzgojen.
GALERIJA — V njej lahko najdete fotografije iz najrazličnejših dogodkov in prireditev, ki jih lahko tudi komentirate. Če imate vi kakšne fotografije s prireditev, ki so vsaj malo povezane z mladino in bi jih želeli predstaviti na spletu, jih lahko mirne vesti pošljete na e-poštni naslov: ekipa@zelnik.net in znašle se bodo v galeriji.
KINOSPORED — Na Zelniku je objavljen spored kino predstav za naslednji mesec.
REGISTRACIJA — Na strani se je možno registrirati. To je dobro, saj lahko le kot registrirani uporabnik dostopate do vseh funkcij, ki jih stran ponuja.
POVEZAVE — Ravno zdaj se oblikuje seznam uporabnih spletnih povezav. Tu vas zopet naprošamo, da nam sporočite povezavo vaše spletne strani, če pa je še nimate, pa lahko pošljete predstavitev svoje skupine in jo bomo oblikovali kot pod-stran na Zelniku.
POMOČ — Oblikujejo se navodila za lažjo uporabo spletne strani.
Na zelniku je vedno veliko dela. In za to vedno prav pride tisti ki hoče pomagati. Če bi se kdo rad pridružil ekipi Zelnika, ga zanima oblikovanje spletnih strani, obdelava slik, programiranje ali pa ima kakšno dobro idejo, kako kaj na Zelniku urediti, mu je treba le stopiti v kontakt (ekipa@zelnik.net ali GSM: 031 420-502 (Andrej) in takoj mu bomo dali motiko v roke.
Na koncu vas vse še enkrat povabim, tako posameznike, kot neformalne skupine in organizacije, da se dejavno vključite v obdelovanje Zelnika. Več ko nas bo delalo, kvalitetnejše bo obdelano in boljše zelje bo zraslo na koncu. Saj veste, kako se le to prileže h klobasam ...
marec 2006
Mladinska stran
25
Mladinsko društvo Dobrepolje
Ejt zbud' se kon'c je zimskega spanja!
Irena Zakrajšek_
Mesec marec, ki ga lahko označimo kot prvega v pomladanskem obdobju, čeprav bela odeja kar noče izginiti. Zdi se, da letos pust in bil ravno uspešen. Vseeno pa se začenja se nova zgodba, zgodba življenja. Tako tudi v društvu po občnem zboru začenjamo z novimi cilji in idejami o čemer si lahko tudi spodaj preberete. Za spomladansko željo pa samo, radi se imejte!
Sestri sta soglasno sklenili, da tole ne bo dobro ...
tos ni bilo nič drugače. No, razlika je bila ta, da je bilo letošnje število udeležencev kar dvakrat večje od števila v prejšnjih letih, temu primerno pa je bilo tudi vzdušje na smučišču in v koči. Čez dan je bilo v navadi intenzivno smučanje, bordanje ter drugi načini spuščanja po zasneženi strmini (peljanje po zadnji potem ko padeš, vlakci, ruženje snega z glavo navzdol, itd...), zvečer pa po obilni večerji partija taroka, riska ali zgolj intenzivne komunikacijske aktivnosti, ki so le redko zamrle ob primernem času. Po treh dneh intenzivnega pozitivnega dogajanja smo se odpeljali domov, spotoma smo se še enkrat usedli za mizo in pospravili 8 družinskih pic. Izlet je bil fantastičen, prepričan pa sem, da se je naslednje jutro štirideset postelj spraznilo precej kasneje kot ponavadi...
MDD
Po hribu navzdol — Cerkno 2006
Peter Jakopič_
Že od nekdaj se tam nekje v začetku februarja dobrepoljska mladina odpravi smučat. Ponavadi kar med tednom, da ni gužve, študenti med počitnicami, srednješolci pa na »Gabrove« dneve. Tudi le-
Prejmite pozdrave iz najlepše kočiče...
S svojo strategijo poskušajo zavzeti svet..
Iz življenja skavtov
Srednjeveško zimovanje skavtov
Od 18. do 20. svečana leta Gospodovega 2006, smo se vsi dobrepoljski skavti odpravili na zimovanje, ki je tokrat bilo na Štajerskem.
V soboto dopoldne smo se zbrali na glavni železniški postaji v Ljubljani in se nato z vlakom odpeljali proti Rimskim Toplicam. Tako se je začelo naše srednjeveško potovanje v okolici Miklavža nad Rimskih toplicah. Z vso svojo bojno opremo smo dospeli do nekdanjega župnišča, ki je resnično zgledal srednjeveško. V trenutku, ko smo si jo ogledali, nam ni bila simpatična, a kmalu je postala naša vila in pravo prizorišče našega dogajanja, od katerega smo se na koncu kar težko ločili.
Kot vitez smo bili dolžni s svojim življenjem braniti našo kraljico, ki so jo ugrabili v noči na nedeljo. Odpeljal jo je nek nepridiprav, vendar nam jo je uspelo rešiti.
Z željo, da bi vsi postali pravi vitezi, smo se podali na urjenje, ki je zahtevalo dokazovanje marsikatere viteške lastnosti - neustrašnost, plemenitost, pogum, dobro voljo,čast pa tudi pesniško žilico ... kar smo na koncu potrdili z viteško obljubo. Za
26
CSD — nasilje v družini
marec 2006
tako slovesnost se spodobi, da jo še olepšamo s praznovanjem. Tako sta nas kralj in kraljica ter baron in baronica pogostila v eni od svojih dvoran. Verjamem, da se nam bo ta večerja in ples četvorke trajno vtisnil v spomin, sicer mogoče ne toliko zaradi samega presenečenja, ampak zaradi nenavadnosti. Kajti le redko ima človek priložnosti brez slabega občutka jesti hrano s prsti.
Celotno zimovanje je bilo prežeto s smehom, igranjem taroka, pogovorom, masažo ...
Po takem zanimive potovanju v srednji vek se je gotovo najbolj prilegla udobna domača postelja ter miren spanec (bili smo ga zelo veseli).
Za vas sta dogajanje povzeli Neustrašna golobica in Zagnana grlica.
(nadaljevanje s str. 21)
UKREP PREPOVEDI
PRIBLIŽEVANJA DOLOČENEMU
KRAJU ALI OSEBI
po Zakonu o policiji 1 (Ur.l. RS
110/2003, 50/2004)
Na podlagi 39.a in 39.b člena Zakona o policiji lahko policija, v kolikor je podan utemeljen sum, da je oseba storila prekršek z elementi nasilja ali je bila zalotena pri takem prekršku in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju, odredi prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi.
Policist kršitelju ustno izreče ukrep PP, v roku 6 ur pa mu vroči še pisno odredbo o ukrepu. Policist določi kršitelju razdaljo od kraja oziroma osebe, kjer se kršitelj ne sme gibati (razpon od najmanj 50 metrov do največ 200 metrov). Kraj prepovedi približevanja je kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. PP zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih.
Kršitelj, ki mu je izrečen ukrep PP, mora območje prepovedi takoj zapustiti. Pred zapustitvijo prebivališča se mu pod nadzorom policije omogoči, da vzame svoje osebne dokumente, svoja finančna in plačilna sredstva, svoje osebne stvari (obutev, oblačila, osebne stvari, pripomočke za osebno higieno).
Policistu mora izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Kršitelja ob neupoštevanju odredbe nemudoma odstrani policist. Policija izreče ukrep PP za 48 ur, v roku 6 ur izda pisno odredbo, ki jo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča. Pisno odredbo prejmete tudi oškodovanec in kršitelj. Preiskovalni sodnik mora odločiti o ukrepu v roku 24 ur, ukrep lahko potrdi, spremeni ali razveljavi. V primeru potrditve ukrepa lahko preiskovalni sodnik ukrep izreče za čas do 10 dni.
Če obstajajo utemeljeni sumi, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku 10 dni, lahko 3 dni pred iztekom ukrepa OŠKODOVANEC predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa do 60 dni. Preiskovalni sodnik o vlogi odloči z odločbo. Zoper to odločbo je v 3 dneh dovoljena pritožba na izven obravnavni senat okrožnega sodišča, ki mora o pritožbi odlo-
čiti v 3 dneh od prejema pritožbe.
O izrečenem ukrepu PP policija obvesti center za socialno delo oziroma izven poslovnega časa centra za socialno delo obvesti dežurno interventno službo za določeno krajevno območje. Center z oškodovancem naveže stik in ga seznani z možnimi oblikami pomoči, ki jih lahko ponudi center in z možnostmi pomoči pri drugih organizacijah, ki izvajajo materialno in nematerialno pomoč.
Če je oškodovanec mlajši od 18 let in je ob izreku ukrepa prepovedi približevanja sam s kršiteljem oziroma nima ob sebi druge odrasle osebe, ki bi ga lahko zaščitila, strokovni delavec centra za socialno delo poskrbi za varnost in varstvo.
Pristojni center za socialno delo naveže stik s kršiteljem in ga seznani s svojimi storitvami in storitvami drugih organizacij, namenjenim zagotavljanju pomoči za odpravo vzrokov kršiteljeve-ga ravnanja. Policist ali strokovni delavec centra lahko seznanita kršitelja tudi z možnimi naslovi, kjer lahko prenoči.
Policija nadzira spoštovanje prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi s strani kršitelja. Če je kršitelj zaloten na območju prepovedi približevanja, ga policija takoj odstrani s tega območja. Če kršitelj s kršitvijo prepovedi približevanja ne preneha, se ga privede v takojšen postopek pristojnemu sodišču za prekrške in se ga lahko kaznuje za prekršek z globo najmanj 100 000 tolarjev.
Od začetka veljavnosti Pravilnika o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi v septembru 2004 do sredine novembra 2005 je bilo v Sloveniji izrečenih 140 ukrepov PP, 29 ukrepov je bilo ustavljenih po 48 urah, 94 jih je bilo podaljšanih na 10 dni, 16 pa podaljšanih na 60 dni. Na območju 2. obljubljanske regije (Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Cerknica, Vrhnika, Logatec) sta bila izrečena 2 ukrepa PP. Pričakuje se, da bo v letošnjem letu izrečenih precej več ukrepov PP.
Helena Vidic Bizjak,
univ.dipl.pravnica
Koordinatorica za obravnavo
nasilja v regiji
1 Potrebno ga je ločevati od ukrepa prepovedi približevanja po Zakonu o kazenskem postopku (Ur.l. RS, št. 96/200$), ki ga lahko izreče sodišče v kazenskem postopku kot alternativo priporu
marec 2006
Pisma bralcev
27
Zmote in zdrahe na občinskem dvoru
Jože Samec
Župan pogosto na svoji strani v lokalnem časopisu moralizira in deli nauke, kako bi morali živeti v razumevanju in spoštovanju drug drugega, pripravljenosti na dogovore, strpnosti ... Istočasno skoraj v vsakem svojem prispevku poskuša disciplinirati in utišati vse tiste, ki si drznejo misliti drugače, kot misli trenutna oblast in pri tem ne izbira metod in sredstev za dosego svojih ciljev. V njegovih prispevkih mrgoli izrazov, kot so: nergači, kritizerji, zaviralci, dvomljivci, neotesanost, v predzadnjem časopisu pa si je privoščil pritožnike zaradi pluženja . V zadnjem času so glavna tarča županovih napadov opozicijski svetniki, najbolj pa Slavc Palčar in Jože Samec, ki očitno zelo motiva županovo nedotakljivo vladanje.
V svojih prizadevanjih, da se znebi vseh, ki občasno opozarjajo na napake pri poslovanju občine, se poslužuje obtoževanj, podtikanj, grdih laži, manipulira z mnenji izrečenimi na občinskem svetu, tako da so njemu v korist. Očitno ga zelo moti, da se ljudje srečujejo, sosedje razumejo, zato deluje zdraharsko in razdiralno in bi rad napravil razprtije še tam, kjer jih še ni. V zadnjem času pogosto poudarja, da je volilno leto. Res je volilno leto, ki bo predvsem pomembno za župana, saj jaz nisem poročen s politiko in življenjsko odvisen od nje. Težka je borba za oblast, da se človek ne more držati niti minimalnih osnov etike. Ali je mogoče videti, da župan živi v skladu z nauki, ki jih neprestano deli drugim?
Vendar je vsaka stvar za nekaj dobra in tudi naš pregovor »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade« še kako drži, čeprav se tega mnogokrat ne zavedamo, saj so ravno županova natolcevanja pripeljala do odkritja, da občina nepravilno obračunava davek pri prodaji zemljišč občanom v višini 20% od prodajne vrednosti. V zado-
voljstvo mi je, da nekaterim občanom ni bilo treba plačati 20% davka, ki jim ga je hotela občina neupravičeno zaraču nati.
V zadnjem času je ponovno aktualno odločanje o razširitvi kamnoloma, kar bo imelo daljnosežne posledice, tako na sedanjo kot na prihodnje generacije vseh Dobrepoljcev, najbolj pa prebivalcev Predstrug, Ponikev pa tudi Ceste in Zden-ske vasi. S skrajno neodgovornimi izjavami na prostorski konferenci na Vidmu in na sestanku v Ponikvah, je župan očitno želel preusmeriti pozornost in prisotne odvrniti od bistva problema. Njegove izjave v smislu, da je odpor proti kamnolomu politični projekt LDS, da so ljudje nahujskani s strani mene in Palčarja, da čez trideset let mene in njega več ne bo, mu res niso v prid in jasno kažejo na to, da mu je malo mar, kaj bomo pustili zanamcem. Velika večina ljudi je ekološko osveščenih in jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo in kaj bodo zapustili zanamcem, zato kakršno koli hujskanje sploh ni potrebno. Ustava daje državljanom pravico do varnega in zdravega življenjskega okolja, pa tudi ostali naši zakoni in predpisi omogočajo sodelovanje ogrožene javnosti pri sprejemanju odločitev na področju prostorskega urejanja. V tem primeru so to lahko tisti prebivalci, ki s kamnolomom živijo in se z njegovimi negativnimi učinki vsakodnevno neposredno srečujejo.
Županu bi vsekakor najbolj odgovarjalo, da bi o vsem odločal kar sam in peščica njegovih lakajev, ki v teh projektih lahko vidi predvsem trenutne finančne koristi (verjetno ne samo občinske). Vsi imamo pravico videti vse plati medalje, z medalje tudi odstraniti lak in celofan, se o problemu pogovoriti in končno odločiti vsak po svoji vesti in prepričanju. To je naša naloga in dolžnost ter dediščina našim vnukom.
Na koncu pa še par besed o revizijskem poročilu. Kljub temu, da je Računsko sodišče ugotovilo kup nepravilnosti pri poslovanju občine in izdalo negativno mnenje, je župan očitno kar zadovoljen z njim. Ne čuti niti kančka sramu ali moralne odgovornosti zaradi očitanih nepravilnosti, glavno je, da ni bilo oškodovanja premoženja. Vendar tudi s tem zavaja javnost, saj v svojem prispevku ni navedel vseh nepravilnosti, ki so bile ugotovljene. Tako med drugim tudi ni navedel, da je bila enemu uslužbencu izplačana previsoka plača. Računsko sodišče je pregledalo samo leto 2004, koliko pa je bilo preveč izplačanih sredstev v enajstih letih? Ali bodo morda vrnjena v občinski proračun, da ne bo oškodovanja? Skoraj pri vseh investicijah, ki jih je
občina izvedla v letu 2004, so ugotovljene nepravilnosti. Glede na to, da je izvajalce izbirala kar sama občinska uprava in so ponavadi eni in isti, se lahko tudi vprašamo, ali so bili le-ti res najboljši in najcenejši. Če se davkoplačevalci (občani) ne držijo predpisov, jim sledijo visoke kazni, za občino, ki pa po »domače« troši davko-plačevalski denar, pa ni kazni, je le moralna odgovornost, ki je pa tako in tako na našem občinskem dvoru nimajo.
Župana javno pozivam, da preneha z zlonamernimi izjavami in vsesplošnimi obtoževanji vseh tistih, ki ne razmišljajo tako kot on in se posveti dejanskim problemom občine, branju in spoštovanju zakonov, da bo v bodoče manj nepravilnosti pri občinskem poslovanju. ♦
Zahvala?!
Križmanovi iz Ceteža
V drugi številki občinskega glasila, februar 2006, je bilo veliko brati o kulturi. Ker pa h kulturi spadajo tudi »ZAHVALE?«, bi se s tega mesta radi zahvalili vsem, ki so kar koli pomagali in sodelovali, da so pri naši garaži razbili propust, v katerega je cestna voda tekla od leta 1946. Propust sem kot fantiček pomagal graditi tudi jaz sam takratnemu cestarju, sedaj že pokojnemu Kralju iz Kolenče vasi. Odvodnjavanje cestnih voda je bilo urejeno brez težav. Začeli pa so se problemi. Kočevska občina je poslala dvakrat cestarje in ves propadajoči material za ponovno izgradnjo tega propusta. Obakrat se je pojavila močna »kulturna« delegacija, delo cestarjev uničila, cestarje nagnala, material pa pozneje pokradla — cevi, pesek in cement. Ko smo stopili v občino Dobrepolje, pa so se »kulturniki« začeli z vso silo upirati cestni vodi, da bi tekla dol. Stari propust, ki pa je kljub svoji starosti še vedno služil svojemu namenu, pa so razbili in tako dolgo vozili »šoder« nanj, da so cestno vodo obrnili v breg in še in še ...
Pot ali »cesta«, kakor že, naj bi bila enaka priključku iz struške strani v vas Četež, kot mimo našega poslopja in hiše. Razlika je le v tem, da so jo iz struške strani v vas Če-tež vsaj trikrat razbili in uradno ponovno zgradili — kot poprava uradnika lastnega dela.
Priključek v vas Četež mimo našega poslopja in hiše pa najmanj desetkrat razbili in še in še ... tudi na uradno povelja pristojnih. Zgradili pa, kot je stanje na istem mestu.
Zato se vsem udeležencem za tako opravljeno delo in čast, kar je pokazatelj »kulture«, zahvaljujemo!???
Svojega ne damo, tujega nočemo! Prav pa bi bilo, da bi se ureditev vasi Četež ogledal tudi občinski inšpektor, če si sam ne upa, pa naj si poišče pomoč na republiškem nivoju. Več jih bo, lažje bo. Če ...! ♦
Vprašanje vaše bralke in občanke Občine Dobrepolje - TRETJIČ!
Majda Žnidaršič
Ker še do danes, 7. 3. 2006, nisem dobila odgovora na moje vprašanje v 10. številki Naš kraj, november 2005, se sprašujem, ali sploh obstaja oddelek računovodstva v naši občini, ali pa na vprašanje vaše občanke ni vredno odgovoriti in je treba tako vprašanje gladko ignorirati. Kdo pa je potem pripravil tako podroben proračun občine Dobrepolje za leto 2006, če meni ne morete posredovati čisto enostavnega podatka o porabi sredstev telefoniranja.
Pričakujem odgovor, za katerega sem zaprosila. ♦
Otoki - ločeno zbiranje odpadkov
Majda Žnidaršič
Štiri mesece je, kar pri nas leži sneg in nisi mogel do otoka za ločeno zbiranje odpadkov, ker dostop ni očiščen, zato sortirane odpadke hraniš kar v garaži. Sedaj pa se je vsega nabralo že preveč, vendar pa ne moreš do otoka, ker je do njega narinjen sneg s ceste. Ali moraš poleg odpadkov prinesti s seboj še lopato in si sam očistiti dostop? Kdo je odgovoren za čiščenje poti do otoka? Zakaj pa potem sploh ločeno zbiramo odpadke, če do otoka sploh ne moreš?
Smetarji med rednim odvozom le-teh ločenih odpadkov sploh nočejo pobrati. Ali bomo sedaj, ko »naj bi bil« odvoz smeti urejen in tudi dobro plačan, kar sami odvažali te ločene odpadke v Špajo dolino in tam ponovno plačali odvzem? ♦
Valentinovo je mimo
Sedaj je čas za stare in mlade, da se imajo radi. Ne trkaj mi dragi in ne tečnari, saj boš mojo mamo predramil.
V mračnem gozdičku se dobiva,
pred mojo mamo se bova skrila.
Dolgo v noč se bova ljubila,
prisotna bo luna in njena svetla mesečina.
Joj, kako sva bila vesela, ko sva se objela. Neusahljiva sila je kipela, kri po žilah je blaznela.
Božansko delo sva počela, novo življenje sva spočela. Sedaj tudi moja mama bo vesela, ko vnuka ali vnučko bo imela.
Z njim se bo igrala in dolgčas preganjala, saj babica je postala. Dragi, sedaj je moderen čas, saj ti ne bo treba pleničke prat.
Prej si meni hlačke dol dajal in se z menoj ljubil in igral. Sedaj boš našim otročičkom pamperske gor dajal.
Jože Prijatelj, Škofljica
+
KRI REŠUJE ŽIVLJENTA.
MOJA KRI—varNa Kri
ZAME, ZATE, ZA VSAKOGAR.
Daj majhen delček sebe za dobro drugega.
RKS Območno združenje Grosuplje Vas vljudno vabi, da se udeležite krvodajalske akcije dne:
•	V ČETRTEK, 13. 04. 2006, OD 7. DO 13. URE, V KULTURNEM DOMU IVANČNA GORICA
•	V PETEK, 14. 04. 2006, OD 7. DO 13. URE, V OŠ LOUIS ADAMIČ GROSUPLJE
•	13. in 14. aprila sta izredni krvodajalski akciji in krvodajalcem ne bomo pošiljali osebnih vabil.
V jesenskem roku imamo redne krvodajalske akcije po naslednjem razporedu:
•	v torek, 12. 09. 2006, od 7. do 13. ure, v Kulturnem domu Ivančna Gorica
•	v sredo, 13. 09. 2006, od 7. do 12. ure, v OŠ Ferdo Vesel - Šentvid pri Stični
•	v četrtek, 14. 09. 2006, od 7. do 13. ure, v OŠ Louis Adamič - Grosuplje
•	v petek, 15. 09. 2006, od 7. do 12. ure, v OŠ Videm-Dobrepolje
marec 2006
Iz PŠ Struge
29
Utrinki iz Sodražice in veselo pustno rajanje v Strugah
Tudi letos so otroci uživali na smučarskem tečaju v Sodražici, ki je otrokom pustil lepe spomine. Vsako jutro so komaj čakali, da jih pride iskat šolski kombi, da so hitro odšli novim doživetjem naproti. Hvaležni so vsem učiteljem, spremljevalcem in mislim, da otroci ne bodo nikoli pozabili, kdo jih je naučil smučati. To je enkratna izkušnja in priložnost, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so sodelovali pri izvedbi smučarskega tečaja. Bilo je zelo lepo doživetje, kar so dokazale tudi iskrice sreče v očeh otrok, ko so v šolo prinesli pokazat kolajne in diplome.
Naše najmlajše in malo večje pustne
mačkare so se v torek zjutraj zbrale v OŠ Struge. Videli smo veliko različnih pustnih mask, prevladovale so princeske, čarovnice, Pike Nogavičke, klovni, male živalce, med fanti pa stražarji, razni heroji, klovni in hudički. Po predstavitvi smo obiskali učence in učitelje na predmetni stopnji ter jim zapeli pesmice. Sledil je sprevod po Strugah. Obiskali smo gostilno Pri Petru, trgovini gospe Gregorič in gospe Pelc in odšli še k Str-nadovim pogledat ogromnega snežaka. Vsi so nas prijazno sprejeli, za kar se jim iskreno zahvaljujemo in hkrati obljubimo, da se prihodnje leto spet oglasimo s pesmijo in znanim pustnim vprašanjem: »Imate kaj za pusta hrusta?« V šo-
li so otroke čakali pustni krofi. Sledile so še ustvarjalne likovne delavnice in zabava. Ob vsem tem naj zaključimo z mislijo: »So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi, so trenutki, ko je treba na novo začeti in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti.«
Zapisale učiteljice Karmen Perko, Mojca Pugelj in Petra Andoljšek Žagar
JOGA — pogled iz krščanskega zornega kota
Tina Shawish
Že večkrat sem imela namen pisati o mojem pogledu na jogo, dokončna odločitev pa je bil članek Joga v vsakdanjem življenju na str. 29 v Našem kraju, meseca februarja 2006. Članek je v imenu ŠD Kompolje napisala ga. Mira Grm, kar je gotovo vabilo oz. spodbuda za pridobivanje novih interesentov za učenje ali vadbo joge. Takšnih in podobnih reklam je po različnih medijih zelo veliko, pa tudi napisanih vabil po panojih, raznih deblih dreves je veliko.
Gotovo je veliko povedanega v omenjenem članku resnica, vendar pa ne omenja duhovnega vpliva joge na človeško dušo in duha. Osebno se nisem nikoli ukvarjala z jogo, prebiram pa že vrsto let literaturo, ki jo je, žal, malo, in članke na to temo, pa tudi napisane iz-
jave pričevalcev o škodi, ki jim jih je povzročila joga. Dejstvo je, da joge ni brez hinduizma in hinduizma brez joge. Kristjan ne more manipulirati z jogo, ker to pomeni vstopanje v svet hinduizma, pravi duhovnik g. Marjan Veternik, eksor-cist (izganjalec hudega duha) mariborske škofije (upam, da nas bo veliko prisotnih na njegovem postnem predavanju v žup-nišču, ki je predvideno 12.3.2006!). Podobno utemeljuje g. V. Bizjak, ki pravi, »tako joga kot hinduizem, ki temeljita na panteističnem pojmovanju Boga, nista združljivi s krščanskim osebnim pojmovanjem Boga — Očeta. Joga in vzhodne borilne veščine obsegajo veliko več kot samo telesne vaje, pravi avtorica B. Skyr-me v svoji knjigi Krščanski pogled na borilne veščine in jogo. Pri izvajanju teh vaj se poleg športa vnaša tudi verski vpliv, ki se ga v začetni stopnji sicer ne
odkrije, ampak se počasi z miselnostjo voditeljev vpija v celoten način življenja, kar pa je groba manipulacija s svobodo človeka. Vsi gibi pri jogi so simbolne geste, vzete iz narave ali določenega filozofskega pogleda na svet, kar učenec niti ne ve in ga tako vodi v nehoteno duhovno preobrazbo. Krščanska etika v nasprotju s takšnim prikritim pristopom zahteva, da se za tako pomembne spremembe človek odloča zavestno, hote in svobodno, pravi dr. M. Turnšek. O filozofiji joge in hinduizma najbolje povedo indijski duhovniki, med katerimi je znani karizmatični duhovnik James Manjackal, ki zgovorno pravi: »Joga je v najboljšem primeru poganska, v najslabšem pa okultna praksa.« Potrebno je ljudi seznaniti in jih pri tem opozoriti na nevarnosti, ki pretijo pri koriščenju hinduizma in krščanstva, kajti hinduizem je zgrajen na drugačni filozofski osnovi kot krščanstvo. Kdor veruje resnicam hinduizma, ne more biti hkrati kristjan in obratno. Prakticiranje joge lahko resno ogroža zdravje ljudi tako na telesnem, duševnem, predvsem
pa na duhovnem področju, pravi V. Bizjak. Zanimivo je razmišljanje francoskega redovnika p. J. M. Verlinde o nezdružljivosti joge s krščanstvom. On sam je najprej uporabil te vzhodnjaške tehnike kot mlad znanstvenik v Himalaji, dokler se ni osebno srečal s Kristusom in postal redovnik v KC. »Krščanska molitev je dialoška in kot takšna izključuje zatekanje k raznim tehnikam. Še posebno takšnim, ki kot joga vodijo k spremenjenim stanjem zavesti, kjer se človek izniči v anonimen jaz », pravi.
Prav tako je o jogi in drugih vzhodnjaških tehnikah RKC podala jasno mnenje v Cerkvenem dokumentu št. 104, Jezus
Kristus, prinašalec žive vode, ki jo je izdal Papeški svet za kulturo in Papeški svet za medverski dialog. O nezdružljivosti krščanske molitve in meditacije z vzhodnjaškimi tehnikami je že l. 1989 opozoril tudi današnji papež Benedikt XVI. Zelo poučna in vsaj za mene zelo pretresljiva knjiga Izganjalčeva pripoved znanega rimskega eksorcista Gabriela Amortha opisuje vpliv zla na človeka in obramba pred tem. Za kristjane je posebno pomembno, da ne posegamo po drugih oblikah duhovnosti, saj je Jezus edini odrešenik, ki ne potrebuje dopolnjevanja s tehnikami in pogansko religijo. Če se izogibamo grehu in redno naj-
demo čas za molitev, post, spoved, branje sv. pisma in evharistijo, se nam ni treba bati, svetuje Amorth.
Ne pozabimo še na nekaj, kar nas spominja g. Veternik ; » Joga je starejša od krščanstva, a je Jezus ni učil in tudi apostolom ni naročal, da bi jo učili.«
Vsak človek izbira svojo pot, saj nam je Bog dal svobodno voljo. Osebno verujem, da je Jezus moj edini Odrešenik,« zakaj pod nebom nam ni dano nobeno drugo ime, po katerem bi se ljudje lahko rešili.« (Apd 4,12) ♦
Javno komunalno podjetje Grosuplje TELEFON: 01-788 89 31 FAX: 01 - 786 13 89
ODVOZ KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV
IZ GOSPODINJSTEV — POMLAD 2006
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v pomladanskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:
Plan kosovnega odvoza:
Ponedeljek	10.04.2006	naselja Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zdenska vas, Hočevje
Torek	11.04.2006	območje Strug, naselja Kompolje, Podgora, Bruhanja vas, Podpeč
Sreda	12.04.2006	naselja Videm in Mala vas, Podgorica, Zagorica
Med kosovne odpadke sodijo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske in traktorske gume ne sodijo med kosovne odpadke.
Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojnikih, kjer običajno pobiramo odpadke.
Plan zbiranja nevarnih odpadkov:
DATUM:		NASELJE:	STOJNO MESTO:	CAS ZBIRANJA:
				
četrtek	13.04.2006	Struge	Parkirišče pri gasilnem domu	13,00 - 14,00 h
četrtek	13.04.2006	Kompolje	Parkirišče pri gasilnem domu	14,30 - 15,30 h
četrtek	13.04.2006	Videm	Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge	16,00 - 17,30 h
četrtek	13.04.2006	Ponikve	Parkirišče pri gasilnem domu	18,00 - 19,00 h
Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno.
Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov.
Naša prihodnost je čisto okolje!
marec 2006
Občni zbori športnih društev
31
Občni zbor ŠD Dobrepolje
24. februarja je ŠD Dobrepolje pripravilo deseti redni občni zbor. Na jubilejnem občnem zboru so Izvolili nove organe društva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Alojz Kuplenk
Stanka Kuplenk, Miro Petrušen, Aleš Pugelj in predsednik ŠD Alojz Kuplenk
M. Steklasa_
Ob jubilejni obletnici ustanovitve je predsednik društva Alojz Kuplenk spomnil na okoliščine, ki so leta 1996 vodile k ustanovitvi ŠD Dobrepolje. Ustanovitelji so želeli ponuditi občanom organizirano vadbo, predvsem pa v društvo privabiti mladino, ki je zaključila osnovno šolo.
Po ustanovitvi so najprej mladim ponudili vadbo malega nogometa, košarke in namiznega tenisa. Že na samem začetku so izvedli nekaj odmevnih akcij, od katerih je bila najodmevnejša udeležba na Igrah brez meja v Torinu. Razmeroma hitro so se vključili v vseslovensko humanitarno akcijo Veter v laseh — s športom proti drogi. V vseh teh letih so organizirali turnirje v nogometu, odbojki in košarki. Povezali so se s šolsko mladino. Izpopolnili so treninge in povečali število članov, trenutno jih je v društvu že 180, od tega kar 86 žensk. Najbolj opazen napredek so v društvu po zaslugi prizadevnih vaditeljic dosegli prav pri vadbi žensk, saj se število žensk, ki so vključene v rekreacijo, iz leta v leto povečuje. Napredek je opazen tudi pri košarki in odbojki.
Predsednik društva Alojz Kuplenk je podrobneje predstavil delo društva v letu 2005. Njihovo delo je bilo razdeljeno na več področij, in sicer športna vzgoja šoloobveznih otrok (vključenih je bilo 28 dečkov), interesna športna vzgoja mladine (organizirana vadba v odbojki, nogometu, košarki, aerobiki in fitnesu, v katero je bilo vključenih 100 članov), športna rekreacija (vadba za starejše članice), izobraževanje in usposabljanje, delovanje društev (vseh vadečih v druš-
tvu je bilo 143) in promocijske športne prireditve s tremi prireditvami: Veter v laseh - s športom proti drogi, turnir v odbojki in nogometni turnir na travi.
Program za letošnje leto se že uresničuje, zajema pa ista področja kot v lanskem letu. Od novosti velja omeniti turnir dvojic v odbojki, ki bo potekal istočasno z nogometnim turnirjem na travi v Bruhanji vasi.
Za obsežen program bodo finančna sredstva dobili iz proračuna občine, nekaj pa iz članarine in od sponzorjev.
V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da mora biti dolgoročni cilj občine izgradnja športne dvorane, saj bi le tako lahko prišlo do večjega napredka v športu. Župan je načeloma predlog podprl, vendar zaradi drugih potreb občine ni optimističen in pravi, da bo brez samoprispevka predlog zelo težko uresničljiv, saj je država pripravljena prispevati le 10 % sredstev. Županu pa je društvo že posredovalo predlog, da se pozanima za zemljišče med obstoječim igriščem in novim parkirnim prostorom, kjer naj bi se uredilo za odbojko na mivki. V kratkem bo društvo nabavilo kvalitetnejši radio z ojačevalcem in mikrofonom za aerobiko. V društvu razmišljajo tudi o ureditvi proge za tek na smučeh.
Na občnem zboru so bile tudi volitve v organe društva. Po razrešitvi dosedanjega vodstva so prisotni izvolili nove organe in nekoliko razširili število članov v upravnem odboru. Upravni odbor tako sestavljajo Alojz Kuplenk (predsednik), Aleš Pugelj (podpredsednik), Stanka Kuplenk (tajnica), Miro Petrušen, Damjan Strnad, Franci Strnad, Tomaž Blatnik ml., Bojan Novak in Janja Ku-plenk.
Del udeležencev občnega zbora
Slovesnejši del občnega zbora je bila podelitev priznanj članom društva za njihovo dolgoletno in uspešno delo. Priznanja so prejeli: Aleš Pugelj, Damjan Strnad, Franci Strnad, Miro Petrušen, Tomaž Blatnik, Stanka Kuplenk, Alojz Ku-plenk, Danilo Drobnič, Bojan Novak, Janja Kuplenk in Bojan Zabukovec.
Priznanje je dobil tudi strokovni sodelavec Andrej Cevc ter Občina Dobre-polje, OŠ Dobrepolje in Pekarna Blat-nik.^
Občni zbor ŠD Zagorica
Jože Babič_
Letos smo imeli občni zbor nekoliko hitreje kot prejšnja leta, in sicer v soboto 11.2.. Udeležilo se ga je 25 članov.
Poleg poročil predsednika ter blagajnika je bila letos glavna tema pogovora seveda igrišče v Zagorici. Usklajevanja napredujejo in projekt je v fazi gradbenega dovoljenja. Sicer pa je kot že rečeno predsednik poročal o dejavnostih v prejšnjem letu.
Če omenimo glavne: sankanje v Za-gorici, sodelovanje nogometne in košarkarske ekipe v ligah; v nogometni ekipi čakamo na boljše čase, košarkarska ekipa pa je zasedla odlično drugo mesto. Potem je tu še rekreacija v gasilskem domu, kjer igramo namizni tenis ali pa malo starejšim članom bolj priljubljen šport- tarok in pa seveda za nas nepogrešljiva tekma STARI-MLADI na žegnanjsko nedeljo v septembru.
V	jeseni smo kot vsako leto pričeli z zimsko rekreacijo (nogomet, košarka) ob četrtkih in pa rekreacija za male dečke ob sobotah popoldne.
V	prihodnje nameravamo vse dejavnosti ohranjati, seveda smo pri nekaterih odvisni od vremenskih razmer in še kakšno zanimivost dodati. npr. pogovarjali smo se o organizaciji smučanja, pohodov v hribe, obisk kakšne zanimive tekme ipd.
Cilj vsega skupaj pri nas je prijateljsko druženje, zato je gotovo v planu tudi piknik na Jauhah, katerega nam je lani preprečilo slabo vreme v jeseni.
Sprejeli smo enega novega člana in še nekaj konkretnih predlogov glede termina rekreacije in višine članarine. Po uradnem delu smo pogovore nadaljevali pozno v noč. ♦
32
Občni zbori športnih društev; šport
marec 2006
Občni zbor Šd Kompolje 2006
Za ŠD Kompolje: Janez NOVAK_
V nedeljo .12 2.2006 smo se člani ŠD Kompolje zbrali na rednem občnem zboru društva, na katerem je bilo prisotnih 56 članov.
Po izvolitvi delovnega predsedstva občnega zbora in verifikacijske komisije je poročilo o delu v letu 2005 najprej podal predsednik društva Boštjan Gran-dovec. Poudaril je da je bilo društvo poleg aktivnega in uspešnega delovanja na športnem področju zelo dejavno tudi na drugih področjih, posebej pri izgradnji slačilnic, tako da je objekt v lanskem letu začel dobivati celovitejšo podobo. Za omenjeno investicijo je občina v letu 2005 namenila 2.000.000 SIT, vendar to ne bo dovolj za dokončanje objekta. V lanskem letu se je iz teh sredstev kupilo stavbno pohištvo, vodovodni in elek-troinštalacijski material, keramiko, gradbeni material za notranje in zunanje omete. Člani društva pa smo s prostovoljnim delom opravili cca. 500 ur(zunanji in notranji ometi, elektroinštalacija, urejanje okolice ...).
Na športnem področju smo v februarju organizirali smučanje v Cerknem, ki se ga je udeležilo prek 80 članov društva, marca smo organizirali ogled smučarskih poletov v Planici, junija pa tradicionalni mesec športa, ki vključuje naslednje športne panoge: mali nogomet, košarko in kolesarjenje. Poleg tega smo v mesecu juniju sodelovali pri organizaciji gasilske veselice. Skupaj z občino Dobrepolje smo meseca decembra organizirali dvodnevni turnir v namiznem tenisu v počastitev občinskega praznika. Vodja namiznoteniške sekcije, Marjan Prijatelj je ob tem poudaril, da so se člani sekcije letos udeležili veliko turnirjev, kar pripomore k izboljševanju rezultatov, in takšen nivo bodo poskušali ohraniti tudi v prihodnje. V letu 2005 smo članice in člani dosegli veliko dobrih rezultatov, med najodmevnejše pa zagotovo sodijo: prvo mesto v občinski ligi v malem nogometu in košarki, ter tretje mesto v medobčinski košarkarski ligi, kar pa še posebej razveseljuje je več odmevnejših rezultatov osnovnošolskih sekcij v malem nogometu.
Poročilo o finančnem delovanju društva je podal blagajnik Tadej Buščaj, nadzorni odbor pa je na čelu s predsedni-
kom Robertom Brodnikom poročal, da pri pregledu finančnega poslovanja ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.
Občni zbor je tudi soglasno sprejel nove člane, društvo pa bo tudi letos povabilo k članstvu še preostale dijake prvega letnika srednje šole, tako pa tudi vse ostale, ki se želijo včlaniti v naše društvo.
Za leto 2006 je bil sprejet naslednji plan:
Na področju namiznega tenisa bosta delovali dve vadbeni skupini starejših od 15 let, poleg teh dveh pa bo tudi v letošnjem letu delovala skupina šoloobveznih otrok. Omeniti velja, da se z namiznim tenisom ukvarja še veliko drugih članov in članic društva, zato bo pričela delovati tudi ženska sekcija namiznega tenisa. Cilji v letošnjem letu na področju namiznega tenisa pa so: organizacija turnirja v počastitev občinskega praznika v sodelovanju z občino in organizacija odprtega prvenstva Kompolj
V malem nogometu bosta tudi letos dve ekipi zastopali društvo v občini in tudi izven nje (članska in srednješolska).
Na osnovnošolskem nivoju letos pod vodstvom Mareta Straha delujejo tri vadbene skupine, in sicer dečki U10, U12 in U14.
Na tem področju ima ŠD v letu 2006 v planu organizacijo memorialnega turnirja Marjana Straha, osnovnošolski turnir in turnir veteranov.
V košarki bosta letos nastopili v občinski ligi dve ekipi, organizirala pa bo tudi tradicionalni turnir trojk za prehodni pokal Kompolj.
S svojim delom bosta nadaljevali tudi sekciji aerobike in joge.
Sprejet je bil tudi sklep, da se ustanovi kolesarska sekcija, ki naj bi organizirala kolesarski maraton v okviru meseca športa in različne kolesarske izlete.
Na športnem področju bo organiziran še mesec športa v juniju ter smučanje v Cerknem, ogled smučarskih poletov v Planici.
Poleg športnih aktivnosti si je društvo zadalo za letos tudi dokončanje slačilnic in ureditev bankin okoli igrišča za mali nogomet.. V planu je tudi ureditev dvorane nad gasilnim domom in organizacija veselice ob dnevu godbe.
Uradni del se je po dveh urah končal, po njem pa je sledilo druženje v bolj sproščenem ozračju. ♦
Sport
Zimsko prvenstvo v malem nogometu v Grosupljem
KONČNA LESTVICA:
		št. tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani goli : prejeti goli		gol razlika
1	DELTA NEW WAVE	9	7	2	0	23	23	: 12	11
2	MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA	9	5	2	2	17	29	: 14	15
3	MIX BAR	9	4	2	3	14	23	: 22	1
4	KMN MOLECULA	9	4	1	4	13	25	: 28	-3
5	VIŠNJA GORA	9	3	3	3	12	27	: 25	2
6	VELIKI SNEZAK	9	3	3	3	12	30	: 25	5
7	SD PONIKVE	9	3	1	5	10	19	: 25	-6
8	ŠMD TURJAK	9	3	1	5	10	17	: 24	-7
9	RACNA	9	2	4	3	10	18	: 23	-5
10	ADI TEAM - AVTOSERVIS PRPIC	9	1	1	7	4	22	: 35	-13
Zimsko prvenstvo v malem nogometu je zaključeno. Iz Dobrepolja sta sodelovali dve ekipi. Lahko rečemo dokaj uspešno. Zasedli sta 6. in 7. mesto od 20 sodelujočih ekip. Po prvem delu je kazalo celo bolje. Seveda je v marsikateri tekmi malo odvisno tudi od sreče, ki mnogokrat kroji končni rezultat. Obe ekipi sta že sodelovali na prvenstvu, vendar obstaja velika razlika med eno in drugo. Medtem ko je prva ekipa izredno mlada (po igralcih), je druga veliko izkušenejša. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti. Obe ekipi sta bili izredno disciplinirani, saj sta zasedli v ocenjevanju - fair -playu - kar tretjo in četrto pozicijo. Torej čestitke obema ekipama z željo, da tudi v bodoče zastopata Dobrepolje izven meja občine.
Pripravil: Alojz Kuplenk
marec 2006
Šport; oglasi
33
Krpanov pokal za
Dejana
Nevtralia klub, TŠD Jazbec, SK Ribnica in KTŠ Krpan so v sredo, 25. 1. 2006 na Mali Slevici z župani štirih občin: Loški Potok, Sodražica, Ribnica in Velike Lašče podpisali sporazum o tekmah štirih skakalnic za pokal »Martina Krpana«.
Razpored posamičnih tekem: Sodražica: 29. 1. 2006 Ribnica (Sv. Frančišek): 11. 2. 2006 (nočna tekma)
Loški Potok (Retje): 19. 2. 2006 Dvorska vas: 5. 3. 2006
Tekma v Dvorski vasi je v nedeljo, 5. 3. 2006, zaradi slabega vremena odpadla. Namesto tekmovanja se je izvedla samo podelitev pokalov in nagrad tekmovalcem, ki so tekmovali za pokal »Martina Krpana«, šteli pa so se rezultati treh tekem, ki so bile v Sodražici, Ribnici in Loškem Potoku.
Tekmovanja na teh štirih skakalnicah se je udeležil tudi Dejan Pugelj iz naše občine, ki skače in trenira pri SSK Račna. Tekmovali so dečki, stari od 14 do 18 let.
Na prvi tekmi v Sodražici je osvojil prvo mesto in s tem je bil že korak proti osvojenemu skupnemu prvemu mestu in osvojitvi Krpanovega pokala.
Na drugi, nočni tekmi, ki je potekala v Ribnici (Sv. Frančišek) je osvojil 3. mesto in s tem samo potrdil dobro formo ter zastavljeni cilj, da osvoji končno prvo mesto.
Na tretji tekmi, ki je bila v Loškem Potoku, pa je osvojil 4. mesto in le za las so mu ušle stopničke. Vseeno pa je še vedno s precejšnjim naskokom vodoil v skupnem seštevku po treh tekmah.
Bližala se je četrta tekma in pričakovanje je bilo veliko, tako s strani skakalca Dejana, njegovih domačih ter SSK Račna. Žal pa je tekma zaradi slabih vremenskih razmer odpadla in izvedena je bila samopodelitev Krpanovega pokala. Z nadušenjem smo pričakovali rezultate, saj smo sedaj že vedeli, da je osvojil že skupno prvo mesto. Vsi skupaj smo ga navdušeno pozdravili, ko je stopil na zmagovalno stopničko in dvignil Krpanov pokal. (Darja P.) ♦
V	A B I L O
VABIMO VAS NA GOBARSKO PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI
V	SEJNO SOBO OBČINE DOBREPOLJE V PETEK, 21. APRILA 2006.
Predaval bo član MZS in član GD Ljubljana gospod BOGDAN TRATNIK, poznavalec gob (determinator) in avtor treh knjig o gobah.
Predsednik DGŠŠ-Hočevje Vekoslav PAJNTAR
Z A H V A L A
Ob smrti drage mame, babice
FRANCKE BABIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, njenim prijateljicam za pogoste obiske v času njene bolezni, sorodnikom,
sosedom in znancem za podarjeno cvetje in sveče. Bivšim sodelavcem JVIZ OŠ Dobrepolje se iskreno zahvaljujem za poslovilne besede ob slovesu. Posebno se zahvaljujem osebju DSO KOLEZIJA. Hvala vsem, ki ste se udeležili žalne slovesnosti.
Sonja z družino
KINOPROGRAM ZA APRIL 2006
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY- DIGITAL ZVOK
PETEK, 31. MAREC, OB 20.30
slovenska uspešnica - drama
KRATKA OZNAKA: Uradnik Peter (Peter Musev-ski) se sooča s krizo srednjih let, predvsem ker pri ženi Katarini (Nataša Burger) že dolgo ne najde več prave romance. Dodatno preizkušnjo za njun zakon predstavlja Petrova nekdanja sošolka Manca (Polona Juh), Katarini pa se skuša približati sodelavec in pesnik Matjaž (Andraž Polič). DOLŽINA: 71 MINUT.
NEDELJA, 2. APRIL, OB 15. uri in 20.30
ameriška uspešnica - srhljivka
krvavi hostel
KRATKA OZNAKA: Quentin Tarantino nam tokrat v vlogi producenta predstavlja brutalno zgodbo o dveh ameriških mladeničih in njunemu prijatelju iz Islandije, ki se podajo na vese-ljačenje po Evropi. Na Nizozemskem izvejo za kraj na Slovaškem, kjer ne manjka lepih deklet in možnosti za divje zabave. Toda ko prispejo tja, se znajdejo sredi najhujše nočne more, v kateri sami postanejo atrakcija za krvi in umorov željne turiste. DOLŽINA 107minut.
PETEK, 7. APRIL, OB 20.30
ameriška uspešnica - film za otroke(v slovenščini)
zathura — vesoljska a.
KRATKA OZNAKA: Bratska ljubezen je nekaj neprecenljivega, toda včasih je treba prepotovati pol vesolja, da to spoznamo. Brata Danny in Walter se že dolgo ne razumeta najbolje, njun vedno zaposleni oče (oskarejevec Tim Robbins) pa ima bolj malo časa za glajenje njunih sporov. Stvar se spremeni, ko Danny v kleti odkrije staro igro Zathura, kajti ko jo enkrat poženeta, se znajdeta v resnični vesoljski avanturi, polni nevarnih asteroidov, zlobnih vesoljcev, nasilnih robotov in težkih ugank, ki jih morata razrešiti, če se želita vrniti do-mov.DOLŽINA: 113 MINUT.
NEDELJA, 9. APRIL,
OB 15. uri in 20.30
ameriška uspešnica - akcijski triler
usodna prevara
KRATKA OZNAKA: Poslovnež Charles (Clive Owen - Mesto greha, Bližnji odnosi) se na vlaku zaplete v razmerje s čedno Lucindo (Jennifer Aniston - In prišla je Polly, Vsemogočni Bruce), kar pa postane nevarno, ko ju prične izsiljevati zlobni LaRoche (Vincent Cassel). Charles in Lucinda se kmalu znajdeta v začaranem krogu laži, prevar, izsiljevanja in kriminala, njuno nekdaj brezskrbno življenje pa je le še oddaljen spomin. DOLŽINA 107minut.
NEDELJA, 16. APRIL, OB 15. uri
ameriška uspešnica - glasbeni film
hoja po robu
KRATKA OZNAKA: Režiser James Mangold (Kate in Leopold, Identiteta, Nore in svobodne) nam v biografiji leta 2003 umrlega Johnnyja Casha predstavi življenjsko pot legendarnega pevca, ki je za vedno zaznamoval glasbeni svet in osvojil kar 14 grammyjev. Življenje, polno vzponov in padcev, prvih ljubezni, obdobij zasvojenosti z mamili in soočanja z usodno boleznijo, nam bosta skušala v glavnih vlogah prikazati Joaquin Phoenix (Vas ob gozdu, Gladiator) in Reese Witherspoon (Kot v nebesih, Blondinka s Harvarda). DOLŽINA 139 minut.
NEDELJA, 16. APRIL, OB 20.30
ameriška uspešnica - avanturistični
Robert nemočno opazuje manjšanje sredstev, vmešavanje politike in zanemarjanje opozorilnih signalov, vse do trenutka, ko zaradi tragedije naftnega mogotca (Matt Damon) in njegove žene (Amanda Peet) stvar tudi za Roberta postane osebna. DOLŽINA: 126 MINUT
NEDELJA, 23. APRIL, OB 15. uri in 20.30
ameriška uspešnica - komedija
KRATKA OZNAKA: Zgodba o enem najbolj razvpitih osvajalcev ženskih src je pod režijsko taktirko Lasseja Hallstroma (Ladijske novice, Čokolada, Hišni red) znova zaživela na velikem platnu. Toda tokrat se Casanova (Heath Ledger) znajde pred največjim izzivom v svojem življenju, saj skuša osvojiti srce Francesce Bruni (Sienna Miller), najbolj strastne pisateljice tistega časa in hkrati ubežati surovemu ink-vizitorju Pucciju (Jeremy Irons), ki mu streže po življenju. DOLŽINA: 108 MINUT.
PETEK, 21. APRIL, OB 20.30
ameriška uspešnica - akcijski film
siriana
KRATKA OZNAKA: Robert Baer (George Cloo-ney) je z 21 leti delovnih izkušenj eden od veteranov ameriške obveščevalne službe CIA, vso svojo energijo pa posveča zatiranju svetovnega terorizma. Ob naraščajočem nasilju
KRATKA OZNAKA: Tom (Steve Martin) in Kate (Bonnie Hunt) se veselita prihajajočih poletnih počitnic, ki jih nameravata skupaj z dvanajstimi otroki preživeti v naravi. Načrte jim pokvari tekmovalni Jimmy (Eugene Levy), ki s svojo prav tako številno družino tabori nedaleč stran. Stare zamere med Tomom in Jimmyjem povzročijo, da sta si obe družini kmalu v laseh, toda tokrat nobena stran ne namerava popustiti! DOLŽINA: 94 min.
PETEK, 28. APRIL, OB 20.30
ameriška uspešnica - romantična drama
šušlja se
KRATKA OZNAKA: Tik pred poroko se verjetno vsak sprašuje, če je to res pametna poteza. Nič drugače ni z ambiciozno Sarah (Jennifer Aniston - In prišla je Polly, Vsemogočni Bruce), ki ni povsem prepričana, če bi želela vse življenje preživeti z Jeffom (Mark Ruffalo - Kot v nebesih). Dodaten čas za razmislek ji ponudi poroka sestre Annie (Mena Suvari - Lepota po ameriško), toda ob druženju z babico spozna
veliko družinsko skrivnost..... DOLŽINA: 96
MINUT
NEDELJA, 30. APRIL, OB 15. uri in 20.30
ameriška uspešnica - akcijska drama
usodna nesreča
KRATKA OZNAKA: Verižna prometna nesreča na avtocesti v Los Angelesu združi usodo, strahove in predsodke zelo različnih ljudi, zaznamovanih s terorističnimi napadi 11. septembra: temnopolti detektiv (Don Cheadle) z materjo, ki se predaja mamilom, dva tatova avtomobilov, ki rada polemizirata o družbi, raztreseni tožilec in njegova histerična žena (Sandra Bullock), rasistični policist s partnerko, ki vse težje prenaša njegovo obnašanje, uspešen, toda zaradi barve kože vedno diskriminirani hollywoodski režiser, imigrant iz Bližnjega Vzhoda, ki si je kupil puško, da bi zavaroval svojo trgovino, mehiški orodjar s hčerko, ki ne prenaša orožja in številni drugi. Film je prejel 6 nominacij za oskarje. DOLŽINA: 97 min.
marec 2006
Oglasi
35
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
Kaj pomeni roža rdeča, kaj pomeni rožmarin? Roža rdeča je ljubezen, rožmarin je za spomin.
narodna
Spoštovani ljubitelji cvetja,
Pomlad bo prej ali slej prišla in z njo čas, ko bomo spet zasadili korita in gredice. V naši vrtnariji smo pripravili bogato izbiro sadik.
Vabimo vas na obisk.
Pri nas tudi zasadimo vaša korita in viseče posode. Prosimo vas, da pomite posode prinesete do konca marca, da boste imeli maja že vse v| cvetju.
Elanda d.o.o.
Plosovo 1, 1315 Velike Lašče
Oglasi
CVETLICARNA TRGOVINA
SERVIS
Marjan PeUrlfn s.p., DoličakI lOa, 1314 Rob
GOSPODINJSKIH APARATOV
a®

lOt®^
tel.: 01/7881-456 mobi: 051/648-783
Bambič Danica ■ Videm 32b ■ 1312 Videm-Dobrepolje
Ob smrti svojih najbližjih navadno ne vemo, kam naj se obrnemo in kaj naj storimo.
Če pokličete nas, je to vse, kar vam je potrebno narediti.
V.
Telefonske številke:
01/7807-257 041/836-249 041/745-291
Ob izgubi vaših najdražjih vam priskočimo na pomoč in vam v celoti opravimo
kompletno pogrebno storitev.
❖❖❖
Poleg nove dejavnosti vam nudimo tudi:
•	SVEČE (okrasne in nagrobne)
•	LONČNICE
•	REZANO CVETJE	-
•	DARILNI PROGRAM (kristal, keramika, različni dekorativni izdelki
•	IGRAČE	—^
•	PARFUMI (moški in ženski)	^	/-S
•	BIŽUTERIJA	y *
•	TEKSTIL ZA OTROKE, MLADINO IN STAREJŠE V.'
•	RAZLIČNO ZUNANJE CVETJE ZA OKOLICO IN BALKON	•	^
•	ZEMLJO	"i
NOVOST POGREBNE STORITVE VLJUDNO VABL

Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje
Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o.
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.