7y*/ \ gŠh.
-■/koMet \ “ £
/ *,<rV \ a¥j
GLASILO DELOVNIH LJUDI DO BETI, KOMET
Postanimo še boljši gospodarji
Poslovno leto 1977 je dejansko za nami, a čeprav vsi kazalci poslovanja TOZD in delovne organizacije še niso povsem znani, lahko ob zaldjučku bilance pričakujemo dokaj ugoden končni rezultat.
Najbrž celotnega prihodka 42,5 milijarde starih dinarjev, kot smo si to začrtali z gospodarskim načrtom 1977, v celoti ne bomo uresničili. Toda -tudi to ni najbolj pomembno. Bolj nas morajo pritegniti materialno fiksni stroški, ki so znani in v večini primerov presegajo načrtovane. Gotovo je vsem jasno, da preseganje teh stroškov zmanjšuje dohodek TOZD in delovne organizacije, da smo torej ustvarili manj sredstev, ki pa bi jih nujno potrebovali za normalno poslovanje v trajajočem letu. To pa pomeni tudi manj denarja petnajstega v mesecu. Vzroke zato preseganje moramo iskati v slabem gospodarjenju z razpoložljivimi sred-
stvi ali bolje rečeno: nosilci stroškovnih mest se niso dovolj poglabljali oziroma niso v celoti spremljali vzrokov za hitrejše naraščanje fiksnih stroškov od celotnega dohodka. Mislim, da bo treba v bodoče posvečati tem problemom več pozornosti.
Pomembno vlogo pri uresničevanju začrtanih ciljev bodo morale prevzeti družbenopolitične organizacije, predvsem osnovne organizacije Zveze komunistov in sindikata. Komunisti bomo morali biti tisti, ki bomo morali biti za vzor na slehernem delovnem mestu. Seveda ne mislim, da bi morala prevzeti Zveza komunistov nase strokovni del nalog. Ne, člani osnovnih organizacij Zveze komunistov v TOZD se bodo morali postaviti v položaj, ki jim pripada, ustreza. Spremljati bodo morali rezultate poslovanja v vsaki TOZD, sprotno bodo morali reagirati na nega-
tivna odstopanja ter zahtevati od strokovnih služb, da bodo sproti odpravljale odklone. Komunisti-delegati bodo morali več storiti, da bo napravil naš delegatski sistem korak naprej. Preko delegatov bo treba prenašati vse več oblasti na najširše delovne množice. Delegatski sistem mora pritegniti vse delovne ljudi k uresničevanju nalog in ciljev. Delegati bodo morali še bolj zastopati stališča svoje sredine. Delovanje tega sistema morajo spremljati družbenopolitične organizacije, ki naj predlagajo tudi zamenjavo nedelavnega delegata. In podobno.
Pred kratkim so bile v Beti volilne konference osnovnih organizacij ZK. Izvoljeni so bili tudi novi izvršilni organi, na ravni podjetja pa nov svet ZK. S tem je bilo zadovoljeno fomral-nostim. Bolj pomembno pa je brez dvoma, da bi bilo delo plodnejše. Pričakujem, da bo
dogovoijen obseg nalog pripada DSSS dogovorjena soudeležba pri dohodku TOZD;
b)v načrtu za 1978 doseči načrtovani obseg proizvodnje in prodaje v časovni dinamiki, kot to zahteva dejstvo, da smo modna industrija, ki ima izrazito dva cikla prodaje — pomlad-jesen.
Spoznane pomankljivosti iz leta 1977, zahteva po zadovoljivem reševanju nadaljnjega razvoja TOZD, potreba delavcev Beti po večjem osebnem standardu, izobraževanju, stanovanjih, itd. zahteva za leto 1978 preudarno ambiciozen načrt in sicer:
a) povečati načrt proizvodnje, prodaje in dohodka za 25 % ob nebistvenem povečanju zaposlenih;
b) končati izgracnjo obrata -Zakanje;
vsa politična aktivnost usmerjena k enotnemu cilju: k doseganju večjih proizvodnih rezultatov tako v pogledu storilnosti, kvalitete, ekonomičnosti in tako dalje. Osnovne organizacije ZK se bodo morale še bolj zavzemati za še hitrejše uveljavljanje našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Vrsti priznanj, ki jih dobivamo zadnje čase na najrazličnejših sejmih, se je letos pridružil še Ljubljanski zmaj. To visoko priznanje smo prejeli tudi lani, letos pa je podeljeno kolekciji pižam in spalnih srajc, razstavljenih na Gospodarskem razstavišču. Našim mbdim in vedno uspešnejšim krea-torkam iskreno čestitamo. Priznanje pa je tudi obveza za še kvalitetnejše delo slehernega izmed nas.
V   /
Sekretariati OOZK naj tesno sodelujejo s strokovnimi službami v TOZD. Prav tako sodelovanje pa pričakujemo tudi z izvršnimi odbori sindikata, mladine. Cas je, da pričnemo s plodnim delom in da prekinemo jalovo sestankovanje. To od nas delovni ljudje tudi pričakujejo. Mar ne?
TONE MATJAŠIČ
c) pričeti z izgradnjo kodranke;
d) skupaj z Intertrade-Ljublja-na razširiti program Jockey;
e) urediti tehnološko dokumentacijo in tehnološko pripravo dela;
f) urediti in vpeljati nov sistem kontrole kvalitete;
g) zastaviti in izvesti program izobraževanja ob delu.
Čeprav so naloge v 1978
velike, se ne bojimo, da jih ne bi uresničili. V preteklih letih smo delavci Beti kljub težavam znali poprijeti za delo. Tudi v letu 1978 bomo sledili naši tradiciji, prizadevali si bomo, da bo naše poslovanje še boljše. Enotno bomo morali poprijeti za delo, ki nas čaka. Težave nam bo pomagalo prebroditi zaupanje v nas same. Naše geslo ob 20-letnici ,,zagon—polet— hotenje" naj nas spremlja tudi v 1978. letu.
MIROSLAV ŠTIMAC
Letu 1978 naproti
Leto 1977 je za nami, še prezgodaj je, da bi dajali kompleksno analizo uspešnosti, čas pa je, da ocenimo poslovanje v preteklem letu. V primerjavi z letom 1976 smo bili uspešni, v primerjavi s načrtom za 1977 pa ne smemo biti zadovoljni zlasti v naslednjih prvinah poslovanja:
a) obsega realizacije nismo dosegli v načrtovani velikosti;
b) planska in tehnološka disciplina je bila tudi v preteklem letu tema, o kateri je na vseh ravneh najpogosteje tekla beseda;
Za razliko od zgoraj navedenega smo uspešno uresničili naslednje cilje:
a) dosežen je načrtovan obseg
izvoza;
b) dosežena je načrtovana raven
osebnih dohodkov;
c) prenovili smo tehnološko opremo v TOZD Pletilnica, deloma v TOZD Barvama in v TOZD Konfekcije;
d) izvršili smo rekonstrukcijo skladišč;
e) pripravili smo dokumentacijo za razvojne programe;
0 pričeli smo intenzivno uvajati v DO sodobne metode organizacije dela.
Smo na začetku poslovnega leta in končujejo se intenzivne razprave o načrtu za leto 1978. Javna razprava je pokazala, da sta v načrtu 1978 pravilno izpostavljeni naslednji načeli:
a)	za enako delo enako plačilo vsaki TOZD in DSSS. V uvajanju dohodkovnih odnosov med TOZD in DSSS pa naslednja načela: — za
O SLOVENSKI IZDAJI KOMUNISTA - O SLOVENSKI IZDAJI KOMUNISTA - O SLOVENSKI IZDAJI KO
Predstavljamo Vam sloven-izdajo
v 80.000 izvodih, razen tega pa
sko izdajo Komunista, ki izhaja
vano	„Teden	Komunista'1.
Doslej je zelo uspešno organiziral dva, prav zdaj pa se je začel tretji	„Teden	Komunista‘“
V okviru letošnjega tedna Komunista se bo s številnimi	akcijami	vključila tudi
slovenska izdaja. Tako pripravlja razne simpozije, okrogle mize,	tribune,	tim. panelne
razprave, pogovore o raznih temah iz našega socialističnega razvoja ter še z drugih področij našega življenja in dela.
V časniku sodeluje trenutno nad 250 dopisnikov iz vse Slovenije, s časnikom in založbo pa je povezanih nad 2.000 poverjenikov Komunista v osnovnih organizacijah ZK.
Vam predstavljamo tudi njegovo založniško dejavnost. Na leto izda kakih 30 knjig in brošur. Glasilo Zveze komunistov Slovenije in Zveze komu nistov Jugoslavije prinaša v vsaki številki sestavke o najbolj aktualnih problemih razvoja in aktivnosti naše samoupravne družbe in njenih subjektivnih sil ter o aktualnih mednarodnih dogajanjih in gibanjih tako v posameznih delih sveta kakor tudi v mednarodnem delavskem gibanju. V njem so nadalje sestavki iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije.
Kakor je znano, sproži časnik vsako leto akcijo, imeno-
Založba Komunist je izdala doslej naslednje knjige, ki bodo prišle prav vsakemu našemu delovnemu človeku in občanu, posebno pa tistim, ki so aktivni in odgovorni za sedanji in prihodnji družbeni razvoj. To so naslednje knjige:
1. Zgodovina revolucije XX. stoletja - II., III., IV. knjiga 125,00
2. O minulem delu	8,00
3. Minulo delo	10,00
4. Pomen ustavnih pravic iz minulega dela in doh. odnosi 20,00
5. Prešernova Zdravljica	35,00
6. VII. kongres ZKS	150,00
7. Po meri našega človeka	65,00
8. Kako vzgajati za socializem kljub idej. razlikam	30,00
9. Statut ZKJ in ZKS	5,00
10. Program ZKJ	25,00
11. Spomeniki revolucije in NOB — I. knjižica	6,00
12. Kultura in SLO	90,00
13. Enotni trg	525,00
14. Zasedanje ustavodajne skupščine	500,00
15. Tito pred nalogami zgodovine	100,00
16. Idejnopolitične osnove novega sistema planiranja	7,00
17. V areni življenja	200,00
18. Dialektika	130,00
19. Kumrovec—Trebče	25,00
20. Na poti od vizije do stvarnosti	45,00
21. Vprašanja obrambe in varnosti neuvrščenih držav	15,00
22. Marksizem in vojaštvo	35,00
23. ZKJ in socialistično samoupravljanje	140,00
24. Misel in akcija ZK	130,00
25. Idjeno delo in politična praksa	50,00
26. ZBIRKA TEMELJI MARKSIZMA (8 knjig)	289,00
I. Komunistični manifest	24,00
IV. Osemnajsti Brumaire	10,00
VI. Mezda, cena in profit	15,00
VII. Socializem in osvoboditev žensk	55,00
VIII. Marksist, pojmov, polit, partije delavskega razreda 50,00
IX. Kritika gothskega in erfurtskega programa	30,00
X. Izkušnje in nauki pariške komune	45,00
XII. Nova ekonomska politika	60,00
27. III. zasedanje AVNOJ-a	200,00
28. Velikani kapitala	50,00
29. Delavci in kultura	20,00
30. Smeri razvoja političnega sistema soc. samoupravljanja 17,00
31. Dokumenti o kulturi	15,00
32. Konf. komunist, in delavskih partij Evrope	50,00
33. Sodobni svet in mi	180,00
34. Moralnopolitična in druga vpraš. kad. politike v vis. šol. 18,00
35. Značke posamezne (Človek, delo, kultura)	10,00
36. Značke kompleti (Človek, delo, kultura)	50,00
37. Spričevala	2,00
38. Colombo	50,00
39. Vloga in delo komunistov v krajevni skupnosti	35,00
40. Temelji delegatskega sistema	35,00
41. Uresničevanje ustavne zasnove združenega dela	200,00
42. Razglednice ob 40-letnici KPS	2,00
Letos bo založba Komunist za naslednje leto sestavila program, v katerem bodo imela glavno mesto Titova zbrana dela. Na to akcijo založbe Komunist ne smemo pozabiti.
Te dni so direktor naše delovne organizacije in drirek-torji tozdov, kakor tudi predsedniki sindikalnih in mladinskih organizacij dobili pismo glavnega in odgovornega urednika slovenske izdaje Komunista, ki se nanaša na razširjanje časnika med delovne ljudi in občane. Pomagajmo jim, da bo ta akcija uspela.
Prav tako smo pooblaščeni, da tudi naše glasilo vključimo v to akcijo kakor tudi v vse druge
akcije glasila ZKS in ZKJ. Zato pozivamo naše delovne ljudi, da izpolnijo priložene naročilnice in jih pošljejo našemu uredništvu.
Cena tednika Komunist je trenutno 2,00 dinarja za izvod ali 100,00 dinarjev na leto. Od 1. januarja 1978 bo časnik po sklepu vseh izdajateljskih svetov vseh izdaj Komunista veljal
3.00 dinarje za izvod oziroma
150.00 dinarjev na leto.
Naročnike časnika ter knjig in brošur, ki bodo izpolnili spodnje naročilnice, čaka presenečenje, ki ga pripravlja uredništvo Komunista in njegova založba. Pohitite.
NAROČILNICA ZA SLOVENSKO IZDAJO KOMUNISTA Nepreklicno se naročam na slovensko izdajo Komunista, ki mi ga z dnem...........začnite	pošiljati na naslov: ..................
Račun bom poravnal v enem ali dveh delih (neustrezno prečrtaj).
V...............dne.......
Lastnoročni podpis:
NAROČILNICA ZA KNJIGE IN BROŠURE KOMUNISTA
Naročam naslednje knjige in brošure, ki so izšle pri založbi Komunist, in sicerr:
Knjige (brošure) pošljite na naslov:
Račun bo poravnan v enem ali dveh delih (neustrezno prečrtaj)
Vdne...............
Lastnoročni podpis:
Ob stavbi v Rosalnicah rastejo novi poslovni prostori. Kljub mrazu delo lepo napreduje, izvajalec del je Transportno gradbeno podjetje iz Metlike.
\
Konfekcija v Žakanju
Kdor sledi sklepom samoupravnih organov Beti, razvojnemu programu in kratkoročnim investicijam, je lahko zasledil sklep o gradnji konfekcije v Žakanju na območju občine Ozalj. Drugi so se lahko prepričali o investiciji tako, da so zasledili začetek gradnje. Res je: investicija je potijena in gradnja je začeta. Novi obrat je plod prizadevanj občine Ozalj in naše organizacije združenega dela. Interesi so vsekakor obojestranski.
Občina Ozalj, konkretneje, Žakanje z okolico bo tako pridobilo možnost za zaposlitev, Beti pa svoj interes z
\
Bojevati se za samoupravo
\ J
Ustava je opredelila krajevno skupnost kot obvezno temeljno samoupravno skupnost naše družbe, v kateri se delovni ljudje in občani za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb samoupravno organiziairajo in s samoupravnim sporazumevanjem ali na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje oziroma dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb.
V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresniču-
ozirom na delitev proizvodnega programa in tehnologije dela, kot je začrtano v srednjeročnem razvoju na področju konfekcijske proizvodnje.
V obratu se bo zaposlilo dvesto petdeset ljudi. Objekt je načrtovan tako, da zagotavlja s svojimi proizvodnimi in pomožnimi prostori nemoten proizvodni proces in temelji na moderni tehnlogiji in organizaciji dela. Kot proizvodni program je predvidena otroška konfekcija. To bo naš dodatni program, zelo iskan na tržišču.
Po načrtu gradnje mora biti objekt dokončan do konca maja. Zaposlovanje in vključevanje proizvodnih kapacitet bo potekalo po fazah in načrtovano. Priprave potekajo na področju opreme proizvodnih prostorov, strojne opreme, strokovnega kadra in proizvodnih delavcev.
V prvi fazi nameravamo v aprilu izvesti tečaj za trideset novih šivilj. Tečaj bo v našem izobraževalnem centru, tako teoretični kot tudi praktični del, bolje rečeno, tečaj bo potekal po urniku in načrtu
jejo posamične in skupne interese.
Občani, organizirani v krajevni skupnosti, so ena od bistvenih sestavin sistema samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov v krajevni skupnosti kakor tudi v TOZD, od česar je odvisno dosledno uresničevanje ustave in zakona o združenem delu.
Delovnim
ljudem in občanom so dane z ustavo možnosti, da uresničujejo v krajveni skupnosti na samoupraven način svoje interese in solidno zadovoljujejo skupne potrebe na vseh področjih dela in življenja.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo neposredno in skupno prek delegatskega sistema tudi pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Področja, na katerih delovni ljudje in občani uresničujejo svoje in skupne interese v krajevni skupnosti, so: medsebojni odnosi v naselju, urejanje naselij in drugih prostorov za bivanje, upravljanje s stanovanji, otroško varstvo in socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, kultura, telesna kultura in rekreacija, komunalne in druge dejavnosti, splošni ljudski
izobraževalnega centra. Priuče-vanje bo dalje potekalo po skupinah. Po našem načrtu nameravamo nanovo zaposliti polovico delavcev, drugo polovico pa bodo predstavljali delavci, zaposleni v TOZD Konfekcija Metlika, ki stalno bivajo na območju občine Ozalj. Tako bo obrat kombinacija izkušenih in novih delavcev, kar gotovo zagotavlja dobro produktivnost in kvaliteto dela, kakršna je pač predpisana z našimi normami. Po predvidevanjih bo dosegel obrat optimalno zasedbo v drugi polovici leta 1979.
In v čem se kaže pridobitev za Beti?
Skladno s to investicjo bo potekala tudi nova organizacija dela v TOZD Konfekcija Metlika, ki zajema postavitev konfekcijskih transportejev, novo ureditev in organizacijo v prikrojevalnici, kjer bodo tudi opravljali krojenje za potrebe obrata v Žakanju. Tako bomo pridobili glede na obstoječe delovne prostore pogoje, ki bodo zagotavljali popolnejšo organizacijo in tehnologijo dela in normalne pogoje za delo.
odpor in družbena samozaščita, varstvo okolja in še vrsta drugih interesov skupnega življenja in dela občanov.
Skupne interese in naloge na posameznih področjih opredelijo uresničujejo v krajevni skupnosti na samoupraven način svoje interese in solidarno in je usklajen z ustavo, s statutom občine in z vsemi drugimi zakoni. V programih in načrtih razvoja, ki so letni in srednjeročni, določi krajevna skupnost razen konkretnih nalog tudi prednost posamezne naloge in tudi način združevanja in
Razširitev ali gradnja nove konfekcije v Metliki bi bila predraga glede na teren, na drugi strani pa primanjkuje tudi delovne sile. Z investicijo v Žakanju sta tako oba prolema ustrezno rešena.
Odpiranje novega obrata je v prvi vrsti posledica pomanjkanja konfekcijskih zmogljivosti, kar je posebno pereče v zadnjih dveh letih. Tako bodo tvorile sk pne konfekcijske zmogljivosti na ravni delovne organizacije zaokroženo tehnološko celoto tudi po delitvi proizvodnih programov po TOZD, kakor imamo začrtano v razvojnem programu.
Konfekcijski obrat v Žakanju bo vsekakor velika pridobitev za ta kraj in širšo okolico, za Beti pa rešen problem prostorske stiske v Metliki in nezadostnih konfekcijskih zmogljivosti. Nove zmogljivosti bodo zagotovile zaposlitev in zaslužek prebivalcem tega kraja, naši delovni organizaciji pa večji skupni prihodek in ne nazadnje tudi pogoje za večje osebne dohodke.
STANE MRVAR
uporabe sredstev in dela za uresničitev le-teh.
Zavest samoupravljalcev v združenem delu in v krajevni skupnosti mora posegati na vsa področja, truditi se morajo, da bi ustvarili čim širše možnosti za nadaljnji samoupravni razvoj te temeljne družbene celice, zato moraio aktivno sodelovati pri določanju takšnega družbenoekonomskega in političnega položaja občanov, ki bo ustrezal slehrnemu, ter se boriti za čim učinkovitejšo samoupravo v svoji krajevni skupnosti. O tem pa v prihodnji številki.
JOŽE GERKŠIČ
To je Kometova krojilnica. V Kometu delajo predvsem nedrčke, steznike in steznik hlačke.
V belem mestu so majhni prostori
Nekdaj bela Ljubljana je Branka in mene pozdravila z do kosti pihajočo burjo in z oblaki, ki so viseli skoraj do las, čakajoč prve priložnosti, da se izlijejo po hitečih ljudeh. Predstavništvo na Tolstojevi 16 nama je nudilo zatočišče, vendar le vremensko, kajti ženske so bile, četudi je bilo pred novim letom, razjarjene.
Na našem predstavništvu je zaposlenih devetindvajset ljudi, od tega je petnajst šivilj, ki delajo prve vzorce pomlad-no-poletne in jesensko-zimske kolekcije pa naročila za Jugo-tekstil, Centrotekstil in Uniteks, šivajo modele za sejme v Ljubljani, Beogradu, Sarajevu, Zagrebu, zgodi pa se tudi, da delajo serijsko, vendar le manjša naročila. Dela jim ne manjka, šiviljam ne. Zato pa pogrešajo prostor, zrak, svetlobo.
Šivalnica je v klemih prostorih hiše na Tolstojevi 16. Dva manjša prostora, v katerih so stari in kot so rekle ženske, dotrajani stroji Razbito šipo so zamašili s kartonom, tako da je v prostoru še manj svetlobe kot sicer. Stroji večkrat odpovedo, na mehanika pa je treba čakati tudi štirinajst dni, da se pripelje iz Metlike. Prav bi bilo, so rekle ženske, ako bi bil mehanik bolj pri roki
V Beti imamo mizarja, a jadikujejo ženske nad tem, da jim nima kdo narediti polic, na katerih bi stalo metražno blago, sicer se bo še naprej valjalo po mizah, pod njimi, po kotih, premetavanje nima ne konca ne kraja.
Za življenje v Ljubljani so po mnenju delavk osebni dohodki premajhni. Osnovna postavka za šiviljo je tri tisoč sto dinarjev, s čimer težko shajajo, še posebno tiste, ki so same na svetu.
V glavnem so v belem mestu zaposlene starejše tovarišice, le redka med njimi je, ki ne bi imela dvajset let delovne dobe. Nekatere skrbi tudi že to, da bo zavoljo slabega osebnega dohodka tudi pokojnina bolj žalostna, na njihove prošnje in pritožbe pa iz Metlike razen površnih obljub ni posebnega odmeva Gotovo bi morali biti bolj zgovorni ljubljanski delegati v delavskem svetu delovne organizacije, saj se, če še tako napenjam možgane, težko spomnim, da bi kdaj razgrnili pred ljudmi težave, s katerimi se srečujejo v Ljubljani
Osnovne organizacije sindikata na našem predstavništvu nimajo ali pa spi tako trden spanec, da zanjo delavke ne vedo. Rade bi dobile jeseni vsaj ozimnico ceneje, če jim že kaj dmgega ne bi uspelo narediti. Lani jim je nekdo obljubljal izlet, potem pa nenadoma ni bilo denarja za izvedba Ne bi bilo slabo, da bi bila povezava Ljubljana-Metlika trdnejša od telefonskih pogovorov, kajti z osebnimi stiki in razjasnjevanji se razblini marsikatera nejasnost. Morda bi celo močneje zasvetile žarnice, ki zdaj neonsko brlijo ob strojih tako slabo, da delavke komaj vidijo šivati.
TONI GAŠPERIC
Delavke v Ljubljani delajo v težkih delovnih razmerah: prostori so majhni, razsvetljava ni najboljša, a tudi s prezračevanjem se ne morejo pohvaliti. Razen tega jih spremlja občutek, da so velikokrat pozabljene.
Kljub vremenskim nevšečnostim dela v Žakanju lepo napredujejo. Že ta mesec bodo pričeli postavljati montažno konstrukcijo, dela pa naj bi bila končana maja. (Foto: Branko Herak)
Žakanje: obrat nared 15. maja
O gradnji obrata konfekcije v Žkanju je bilo v našem Vezilu doslej zelo malo napisanega, četudi delavci Transportno gradbenega podjetja iz Metlike delajo kljub temu, da kaže termometer ob jutrih tudi minus deset in več stopinj. Po Celziju.
Takole je:	11. novembra
1977. leta so pričeli nedaleč od Jurovskega Broda riti v zemljo. Odvozili so preko pet tisoč kubičnih metrov zemlje, vgradili v temelje dvajset ton železa in ogromno betona. Gradbena dela bodo veljala, po besedah predstavnikov TCP, tri milijone osemsto tisoč dinarjev, obrtniške storitve s konstrukcijo vred pet milijonov, prav toliko pa tudi strojne instalacije. Montažno konstrukcijo bo prispevalo gradbeno industrijsko podjetje Gradis iz Ljubljane, z montažo pa bi morah pričeti že četrtega januarja, a se je zaradi zime vse skupaj zavleklo.
No, devetega januarja so pričeli voziti elemente konstrukcije, ki naj bi stala v grobem 1. februarja. Dela nameravajo zaključiti 15. maja. Skupna površina stavbe je dva tisoč dvainšestdeset kvadratnih metrov, od tega bodo zasedb proizvodni prostori tisoč sedemsto dvainšestdeset kvadratnih metrov, pomožni prostori pa tristo.
T. G.
V
Žepna knjiga
Kdor se zanima za knjige, je mogoče opazil novo knjižno zbirko, v kateri so zanimive knjge vseh vrst po za današnje čase presenetljivo nizkih cenah. Mogoče jo je opazil tudi kdo, ki sicer ne zahaja po knjigarnah, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah, kioskih itd. na 250 prodajnih mestih po vsej Sleveniji.
Gre za novo zbirko v moderni žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst: romani in povesti znanih tujih in domačih pisateljev, vojno dokumentarne zgodbe, fantastika, priročniki, vmes je celo Ivačičeva kuharska knjiga. Kaže, da skušajo slovenske založbe (nove žepne zbirke ne izdaja samo ena, ampak skupno 7 slovenskih založb) tokrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah: večinoma so po 30, 40 in 50 din, najcenejše celo po 20 din. Ker so vmes obsežni romani, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami istega obsega pokaže, da so te nove žepne knjige naprodaj za četrtino do tretjino običajne cene.
Založniki nove žepne knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z novimi zanimivimi knjigami še pred pomladjo in jo po izbiri razširli še na nova področja, ki zanimajo bralce.
Bil je že skrajni čas, da tudi slovenci dobimo moder-
.*■«£* !Y“i;
evropskih deželah že dolgo uveljavljena. Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober obet za to, da bodo bralci knjige njihova nizka upati, da jih bo arsikdo, ki sicer
Mladi v Kometu
Naš kolektiv je zelo mlad. Sestavljajo ga predvsem mladinke, ki prihajajo na delo iz domačih krajev, a tudi iz sosednje Hrvatske, zato sem se
odločila, da napišem nekaj o delu naše mladinske organizacije.
Naša osnovna organizacija ZSM šteje šestdeset članic, za katere lahko trdimo, da so aktivne, žal pa so tudi izjeme, ki bi sicer lahko veliko naredile, pa ne.
Obtoževati pa jih ne smemo preveč, saj se morda izkažejo na kakem drugem delovnem področju.
Četudi ni ne vem koliko časa, smo v preteklosti, lahko zapišem, veliko naredile. Predvsem smo delale na kulturnem področju.
Ob dnevu žena smo pripravile pestro proslavo, sodelovale smo z garnizijo iz Črnomlja, na kvizu ob štiridesetletnici KPS in petinosemde-setletnici tovariša Tita, pripravljale smo proslave ob praznikih, izvedle smo tudi več delovnih akcij, kot so čiščenje okolja, ureditev delovnih prostorov in tako dalje. Priredile
smo tudi razstavo ročnih del, ki je bila zelo obiskana in pohvaljena. Za dan republike in ob občinskem prazniku smo v sodelovanju z mladinci iz krajevne skupnosti Rosalnice priredile zanimivo razstavo ter se z njimi dogovorile za nadaljnje sodelovanje.
Člani naše organizacije sodelujejo bolj ali manj uspešno tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi, saj imamo delegate v delavskem svetu, Zvezi komunistov, sindikatu.
Ko trdim, da sodelujemo bolj ali manj, mislim, da je mladina pri vsej stvari le malce odrinjena. Vzrokov za to je več: od same zadržanosti mladih do nezaupanja vodstvenih in vodilnih organov, morda pa je temu kriva tudi nepoučenost in zaviranje tistih, ki mislijo, seveda napak, da ima mladina z vključevanjem v razpravo in delo zanje nesprejemljive zahteve.
Mislim, da bi se morali odnosi izboljšati, saj je tudi mladina tista, ki veliko ustvarja in s svojim delom gradi jutri nas vseh.
Naj pripomnim še to, da smo v pretečenem letu poskrbeli tudi za zabavo in razvedrilo s prirejanjem izletov ter z drugimi družabnimi oblikami.
Za vnaprej smo si zadali nekaj nalog, napravili smo načrte. Naše delovanje nameravamo okrepiti predvsem v kolektivu, mlade bomo še bolj usmerjali v sodelovanje pri samoupravljanju, skrbeli bomo za izboljšavo medsebojnih odnosov. Razširiti mislimo tudi delovanje na kultumo-družbe-nem področju, še tesneje pa bomo sodelovali z osnovno organizacijo ZSM Rosalnice.
Želimo pa tudi, da bi tesneje sodelovali z mladino iz Beti. Naše delo in težave so gotovo podobne, zato sodelovanje ne bo težko.
CVETKA BADOVINAC
N.
Sindikat in ,mala’ ustava y
Pomembno mesto in vlogo ima sindikat pri varstvu pravic in obveznosti iz združenega dela. Tu se bomo zadržali le pri nekaterih določilih 203. in 204. člena Zakona o združenem delu, s katerimi so urejene obveznosti organa, ki vodi disciplinski postopek proti organiza-
Sporazumevanje in solidarnost ,
V tem članku želim opozoriti le na negativna nagnjenja, ki se v zadnjem času pojavljajo v samoupravnem sporazumevanju glede na solidarnost in obratno. Dejstvo je, da so solidarnosti zlasti deležne večina samoupravnih interesnih skupnosti
ciji sindikata, in pravice sindikata, ki jih ima pred organom v disciplinskem postopku.
Med drugim je v 203. členu določilo, da o postopku pred disciplinsko komisijo mora biti obveščen sindikat.
Kot vidimo, je ta norma brezpogojno izvršljiva. Kaj se bo zgodilo, če organ, ki vodi postopek, ne obvesti sindikata, da pred njim teče postopek zoper delavca? Organ lahko postopek izvede in odloči o zadevi, vendar je postopek pomanjkljiv. To pomeni, da postopek ni bil izveden v predpisani obliki in da bo takšen postopek v pritožbenem postopku (če do njega pride) razveljavljen.
Kakšno nalogo ima sindikat, ko je obveščen o uvedbi po-
(skupna poraba) pa tudi del splošne porabe. Tukaj ne bi govoril o tem, da je solidarnost ustavna kategorija ter daje njen namen predvsem, da vsem zagotovi enako izhodišče za nadaljnji razvoj v ožji in širši družbeni skupnosti, ne pa da izravnava potrebe za vse.
Za kaj gre? Za izvrševanje nalog iz sprejetih samoupravnih sporazumov posamezne samoupravne interesne skupnosti bodisi na ravni občine ali republike; zlasti slednji v svojih utemeljitvah pri sprejemu novih sporazumov izhajajo iz stališča, da se sporazum mora sprejeti z ozirom na to, ker je posameznik deležen sredstev iz naslova solidarnosti. V kolikor se pred-
stopka? Kot smo povedali, gre sindikatu pravica varstva pravic in obveznosti in da bi to nalogo mogel sindikat uresničiti, mora problem vsestransko obravnavati kot: kakšnega pomena je kršitev delovne dolžnosti za medsebojne odnose v organizaciji, kakšne posledice je imela za delo in organizacijo, potrebno je tudi obravnavati osebo-domnevnega kršilca (njegovo dosedanje delo in podobno). Težko je dati splošen recept, kakšno naj bo stališče oziroma odgovor sindikata. Ta naj bi bil odvisen od vsakokratnega primera. Odgovor oziroma stališče sindikata bo v veliko pomoč oziroma korist organu, ki vodi postopek v iskanju materialne resnice oziroma vsestranske razsvetlitve problema, ki vodi h končni odločitvi.
lagani sporazum ne sprejme, grozi nevarnost, da se solidarnostna pomoč ukine, oziroma da se bo ukinila. Nesmisel. V kolikor bi delavci v združenem delu bili sposobni sprejeti večje obveznosti, kot jih predlagatelji predvidevajo v ..posebnih * sporazumih, bi te glede na svoje zmožnosti sprejeli v „temelj-nem“ sporazumu, upoštevajoč realne materialne možnosti. Ker tega delavci objektivno niso mogli sprejeti, kako naj potem sprejmejo obveznosti za dodatna sredstva?
S takšnimi razlagami in stališči s strani posameznih predlagateljev samoupravno sporazumevanje kot nova kvaliteta urejanja medsebojnih odnosov
Glede udeležbe sindikata v postopku je v 204. členu vsebovano določilo, po katerem sindikat lahko zastopa delavca v postopku pred disciplinsko komisijo, če to zahteva ali v to privoli. Udeležba sindikata je tukaj odvisna od volje same organizacije in volje delavca. Nekoliko drugače je urejena udeležba sindikata v 223. členu ZZD, ko gre za varstvo pravic delavca oziroma ko gre za kršitev samoupravne pravice nasploh.
V prihodnje bo torej imel pred organizacijami sindikat pomembne naloge. Te bodo uspešno opravljene, če se bodo organizacije aktivno vključile v spoznavanje delovnega procesa v TOZD in problematiko, ki tare TOZD in poznavanje zaposlenih.
izgublja oziroma ji grozi nevarnost, da izgubi pomembno sestavino samoupravnega sporazumevanja, to je enakopravnost.
Zato tisti, ki prejemajo solidarnostna sredstva, čutijo solidarnost kot nekakšno breme, čeprav prav tako oni prispevajo oziroma so prispevali sredstva v solidarnostni sklad.
Tukaj ne vprašujemo: sprejeti ali ne sprejeti določen samoupravni sporazum, temveč, na kakšen način ljudem predstaviti, da je in zakaj je sprejem posameznih sporazumov nujen. Le tako delavci ne bodo izgubljali volje za realno oceno, aktivno udeležbo, poglabljanje in smotrnost.
M. D.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ANTONA Kočevaija se iskreno zahvaljujem delovni organizaciji Beti za izkazano pomoč, sožalje in vence. Posebna zahvala gre sindikalni organizaciji in TOZD Pletilnica, hvala Jožetu Štruclju za poslovilne besede in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala slehernemu, ki je sočustvoval z nami in ki je imel našega Antona Kočevaija rad.
ŽENA PEPCA Z DRUŽINO
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage stare mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz TOZD Konfekcija Metlika za izrečeno sožalje in pomoč. Lepa hvala.
HERMINA BRAClKA
ZAHVALA
Ob težki in nenadni smrti očeta Urbana Vukšiniča se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji in kolektivu Beti za podarjene vence. Lepa hvala sodelavkam iz konfekcije za podaijeni denar ter za izraze sožalja.
Dragica Čulig, Kamanje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta Mata Tuškana se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Pletilnice, sindikalni organizaciji Beti ter vsem, ki so mi kakor koli stali ob strani, mi izrekli sožalje in pospremili očeta na njegovi zadnji poti.
Drago Tuškan
Rekreacija je zdravje
Sodobni način življenja, pogojen z napredkom tehnike in mehanizacije, zavira in zmanjšuje telesno aktivnost človekovega organizma. Posebno se to čuti v industrijsko razvitih predelih, kjer so stroji tudi do devetindevetdeset odstotkov zamenjali delo mišic. Torej je vse več ljudi, ki si obremenjujejo na delovnem mestu predvsem živčni sistem, medtem ko so mišice povsem neaktivne. xPomanjkanje gibanja med delom in v prostem času pa vodi človeka v postopno propadanje — zmanjšuje se njegova delovna storilnost, slabi mu zdravje, pridobiva na teži, slabi obrambna sposobnost telesa in tako naprej.
Da bi se tej nevšečnosti izognili in da bi svoje telo kar najbolje pripravili za delo ter daljše in zdravo življenje, je potrebno telo rekreirati. In kaj
je rekreacija?
Rekreacija je, po eni od opredelitev, tista svobodna in organizirana aktivnost, ki telesno, duševno in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestra-no razvito osebnost.
Namen rekreacije ni le povečanje produktivnosti in da zdravimo posamezniku in družbi škodljive pojave, ampak da bi bil človek pri delu, pa tudi
V konfekciji v Kometu delajo mlada dekleta. Veliko mladih deklet. Njihova proizvodna hala je moderna, pri delu jim pomagajo tekoči trakovi.
takrat, ko ne dela, srečen, da bi bil z moralnimi, telesnimi in duševnimi sposobnostmi vreden in aktiven član družbe.
Ena od osnovnih funkcij rekreacije je urejanje razmerja med pridobljeno in oddano energijo. Na primer: človek, ki porabi več energije, kot jo je s hrano zaužil, slabi in opeša, če pa je porabi manj, se redi in izpostavlja nevarnosti, da zboli ali zaradi srčnega infarkta prezgodaj umre. Druga osnovna funkcija je zadovoljevanje osebnih interesov. Pri rekreaciji se giblje človek svobodno, misli s svojo glavo, se veseli, tekmuje, se sprošča Pri delu ga nadzoruje nadrejeni, ritem gibanja mu dirigira stroj.
Kje, kdaj, kolikokrat, v, kakšni obliki, s katero aktivnostjo naj se človek ukvarja, je odvisno od okolja, v katerem delavec živi in dela, a tudi od njegovega lastnega zanimanja. Nekje je možnosti za rekreacijo več, drugje manj. Najpomembnejše pa je, kolikšno je človekovo zanimanje za rekreacijo oziroma v kolikšni meri je spoznal, da mu je rekreacija nujno potrebna. Možnosti za neorganizirano aktivnost je dovolj (jutranja telovadba, hoja in tek v naravi, izleti v planine, kolesarjenje, plavanje itd.). Opozorim naj tiste, ki mislijo, da so naredili dovolj za svoje telo, če se enkrat tedensko malce pr egibajo, ves preostali čas pa pozabijo na gibanje. Malo ali pa skoraj nič store zase ljudje, ki vsakodnevno nekaj minut krilijo z rokami. Vedeti moramo da vaje, ki ne izzovejo vsaj sto petdeset srčnih utripov v minuti, in ki ne trajajo več kot pet minut, nimajo posebnega učinka na telo. Vpliv telesnih vaj na telo je lahko pozitiven ali negativen.
Upoštevati moramo splošno pravilo - postopnost telesne in
psihične obremenitve. Sprva naj bodo vaje lahke po vsebini in času trajanja, postopoma naj njihova teža narašča. Prevelika obremenitev lahko povzroči številne okvare organizma ter tako ne dosežemo želenega cilja.
Nadalje moramo prilagajati vaje tudi starosti. Mnogokrat ljudje pozabijo, da leta prinesejo svoje in se zato znajdejo z roko ali z nogo v mavcu. Tudi takrat, ko naslednji dan stokajo zaradi bolečin v mišicah, niso ravnali prav. Namesto z novimi močmi pridejo na delo do kraja izmučeni. To se pogostokrat dogaja. Seveda le tistim, ki še niso spoznali nujnosti redne vadbe in pravilne obremenitve, skratka - rekreacije. Mogoče jih bo na to opozoril zdravnik. Toda takrat je navadno že prepozno. Vsi vemo, daje bolje preprečiti kot zdraviti. In ravno v preprečevanju obolenj in v ohranitvi zdravega telesa ima rekreacija svoj pomen. Skratka: rekreacija je sredstvo za ohranitev zdravja, ki pa ni le odsotnost bolezni in invalidnosti, temveč je stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja.
CVETO RUS
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA
Ko smo povprašali namestnika predsednice OOS tovarišico Zinko Mišmaš, Id vodi in dela namesto predsednice (je na porodniškem dopustu), kako živi in kaj dela osnovna organizacija sindikata v Kometu, me je namesto odgovora povabila na letno skupščino.
„Zdaj smo v polni pripravi gradiva za skupščino. O delu bomo več povedali, ko bo naše delo ocenjeno."
Pa v naslednji številki.
voi/oijetto
MG/V/T/
-'f MUJ
Takole piše na tabli v naši menzi. Zlobni jeziki trdijo, da bi bilo bolj umestno, če bi napisali na tablo: Prosimo delavce, da dvigneio VSAJ eno malico. (Foto: B. Herak)
/   \
Kako v tozd konfekcija
\_______________________J
Novo leto je mimo in začeli smo realizirati delovni načrt, ki smo si ga zastavili v letu 1978. Letošnje obveznosti so velike, zato se bomo morali toliko bolj potruditi, da bomo dosegli plan.
Kot že vemo, se proizvodni program dela deli na dve kolekciji: zimsko in letno. Letna kolekcija je že v proizvodnji. Predvsem smo začeli z izdelavo kopalk, ki morajo biti gotove do konca aprila. Poleg kopalk, ki jih delamo iz doma narejene
in tudi iz uvožene lycre, imamo še velike količine ženskih, moških in otroških bombažnih majic. To so predvsem majice z ovratniki in žepi, katerih izdelava zahteva veliko delovnega časa. Poleg	stoodstotnega
bombaža je nekaj materiala tudi iz mešanice	bombaža in
polyestra, ki daje izdelku večjo stabilnost in boljšo kvaliteto. Naš stalni program — spalne srajce — je tudi v delu, predvsem enobarvni in tiskani polsa-ten. Naslendji	mesec bomo
pričeli delati tudi bombažne spalne srajce.
Delovna organizacija Beti se zadnje čase vse bolj uveljavlja z otroškim programom — to so izdelki iz blue jeansa in pajaci za dojenčke. Ta del programa je že ves pv proizvodnji in bo gotov konec februarja.
Kombineže predstavjajo zadnja leta v našem programu le majhen odstotek.
Letos se je močno povečal Jockej program, ki se sestoji iz moškega spodnjega perila in vrhnjih majic.
Letna kolekcija bo realizirana v maju, del majskih zmogljivosti pa bo že zaseden s kolekcijo jesen-zima 78. Večji del modelov jesensko-zimske kolekcije je že sprejetih, zadnji izbor pa je bil 17. januarja. Ta kolekcija je sestavljena iz toplih modelov spalnih srajc in pižam, pulijev, otroških igralnih hlač, bluz, kombinež, ženskih in moških majic z dolgimi rokavi in spodnjih hlačk in majic.
Letos smo osvajali jesensko-zimsko kolekcijo mesec dni prej, kot je v navadi, zato bodo količine modelov prej gotove, saj bo ostalo več časa za naročila in za dobavo raznih materialov, predvsem pletiv, za katera nimamo dovolj zmogljivosti.
ANICA CEJ
Novosti iz pletilnice
v_______________________J
Mislim, da ne bo odveč, če napišemo nekaj tudi o delu v pletilnici, o kateri vemo malo, četudi je to naša najstarejša TOZD, ki šteje sto dvajset delavcev ... Najbrž ni potrebno pisati, kaj izdelujemo, saj gredo naši izdelki skozi roke slehernega delavca v delovni organizaciji. Dotaknil se bom predvsem dela v naši TOZD v zadnjem času.
TOZD Pletilnica posodabljamo in razširjamo. Kupili smo več novih strojev, ki so
prihajali v delovno organizacijo zadnje dni. Dobili smo nekaj snutkovnih strojev Mayer, namenjenih za izdelavo visoko-elastičnega pletiva, ter večje število krožno pletilnih strojev za izdelavo finejših pletiv iz Jockej programa. Stroji so torej tu, z njimi pa so nastopile tudi težave. Kako rešiti problem s prostorom? Rachel pletilnico smo skupaj s snovali preselili v kletne prostore, ki pa so le zasilni, saj niso najbolj primerni za delo. Nove stroje pa montiramo v izpraznjenih prostorih.
Vse to: selitev, dovoz strojev, montaža in tako naprej pa niso lahka opravila. Veliko truda delavcev, mehanikov in vodstva TOZD je bilo potrebno vložiti za izvedbo naloge. Po valiti moramo prav vse ki so sodelovali pri tem, lahko zapišem, težaškem delu, tudi izven delovnega časa, saj se domala vsi zavedamo, da bomo dosegali z novimi stroji večji delovni učinek pa tudi delo bo lažje.
Pri delu ni bilo vse tako, kot je takrat, ko so pogoji normal-
ni, vendar ne gre iz tega delati cirkusa. Vsakdo je napravil, kar je le mogel, manjše spodrsljaje lahko mirne duše spregledamo. Tako lahko pozabimo na premajhen red in čistočo, delavce pa potrepljamo po rami. Trepljanje je znak spodbude, kije marsikomu potrebna in zaleže veliko več kot graja in neprimerno medsebojno obračunavanje.
Naj ošvrknem še letošnjo inventuro. Ne zanima me toliko izvedba, uspeh, kot to, da za izvajalce inventure ni bila priskrbljena topla malica. Če so ljudje delali ves dan, bi se lahko kdo zmigal in jim poskrbel topel obrok. Izgovor, da je treba posebej plačevati kuharja, se mi zdi jalov, ker menim, da je skrb za človeka le več kot puhlo izgovarjanje, ovinkarjenje in končno pozaba na tiste, ki so delali tudi med novoletnimi prazniki.
Toliko. Kajne, da bomo imeli v bodoče več posluha drug za drugega?
STANE BRODARIČ
KRONIKA ZA MESEC DECEMBER 1977
PRIŠLI:
TOZD BARVARNA
1. Sopčič Mijo
2. Gršič Jože
TOZD KOD RAN KA
1. Pezdirc Ivan
PREDSTAVNIŠTVO Bg.
1. Ignjatovič Draško
DSSS
Nemanič Sonja
TOZD KONFEKCIJA MIRNA PEČ
1. Šmalc Rozalija
2. Starič Ljudmila
ODŠLI:
TOZD KODRANKA VOLNA
1. Črnič Marija
2. Štulac Verica
DSSS
1. Podrebarac Stanka
2. Stanojevič Kruna
3. Kapušin Ivann
TOZD KONF. MIRNA PEČ
1. Rozman Marija
TOZD KONFEKCIJA Črnomelj
1. Ivanič Alojz
Betko ima besedo
DOČAKAL JE
- Hej, stari, le kam se ti tako mudi?
- Domov. Pravkar se vračam s silvestrovanja.
- Kako to, človek, saj je danes že vendar 20. januar.
- Prav zato hitim. Žena je že gotovo ponorela.
ŽEJA
Lahko me žejnega prepeljete preko vode, skozi vinsko klet vam to ne bo uspeh.
MESO
Tudi volk bi postal vegetarijanec, če bi se hranil v menzi Beti.
VPRAŠANJE NOGOMETNIM NA VIJ A ČEM
Boste leta 1978 raje poslušali španski capriccio ali argentinski tango ?
S. H.
Res skrbimo za čisto in zdravo okolje?	.....	.	_
Posnetek je narejen na tovarniškem dvorišču in nemo da kje daleč od nas. (Foto: B. Herak)
KOMET - KOMET - KOMET - KOMET - KOMET - KOMET - KOMET - KOMET - KOMET - KOMET - KO
Sad naporov je Komet
'c  __________________________/
Približno 420 nas je, ki vsak delavnik vstopamo skozi tovarniška vrata v Rosalnicah, v Starem trgu in v poslovne prostore v Metliki. Sestavljamo delovni kolektiv organizacije združenega dela Konfekcije ,,KOMET" Metlika.
Zametki današnje organizacije združenega dela segajo v leto 1959. Takrat je bil z odločbo občinskega ljudskega odbora Metlika ustanovljen zavod, ki je pričel z delom v letu 1960. Zaposlenih je bilo 6 ljudi.
V desetih letih se je takratni zavod že tako razširil, da je konec leta 1970 dobil status podjetja. Proizvodna usmeritev se je pričela kristalizirati. Vedno več poudarka je bilo na izdelavi intimnega ženskega perila.
Pogoji takratne proizvodnje niso bili lahki. Obrati, tako proizvodni kot pomožni, so bili raztreseni po vsej Metliki. Z napori, vztrajnostjo in odrekanji pa je kolektiv premagal tudi to težavo. V letu 1972 je bila zgrajena 3.780 m2 velika proizvodna hala v Rosalnicah. S tem je bil združen proizvodni
Ze dalj časa smo se priprav Ijali, dogovarjali za to. Za skupno številko Vezila namreč. Zdaj je, dragi bralci, pred vami. Za začetek smo se odločili predstaviti Komet, s katerim smo v sestavljeni organizaciji združenega dela. V samoupravnem sporazumu o združitvi stoji črno na belem,
da bomo imeli med drugim
tudi skupno obveščanje. Tu je
začetek tega skupnega dela.
„Pri nas v Kometu nimamo glede tega skoraj nikakršnih izkušenjso potožile članice
proces v enem prostoru in omogočen prehod na sodoben način industrijske proizvodnje.
V istem letu je podjetje odprlo proizvodni obrat v Starem trgu ob Kolpi. To tovarno so zgradili prebivalci Starega trga sami, „Komet“ pa jo je opremil s stroji, priskrbel začetne kadre in izdelal organizacijo ter tehnologijo dela. Trenutno je tam zaposlenih okrog 40 delavcev.
Kaj predstavljamo na tržišču? Poznajo nas predvsem ženske. Proizvodni program za to leto vključuje 20 modelov
našega uredniškega odbora, predstavnice Kometa.
pomagali bomo," so jih vzpodbudili naši, iz Beti Steklo bo, mora. Na zadnjem sestanku uredniškega odbora smo se dogovorili, da se bomo redno sestajali, načrtovali naslednje številke. Zmotno je misliti, da so člani uredniškega odbora tisti, ki bodo pisali članke. Ne, uredniški odbor je za to, da vodi, načrtuje, ustvarja posamezne številke Vezila, da zadolži odgovorne, ki potem te zadolžitve prenesejo na papir. Res
nedrčkov, 2 modela kompletov nedrčkov s hlačkami, 7 modelov steznik-pasov in 8 modelov steznik-hlačk. Količinsko prevladuje proizvodnja nedrčkov. V skupaj predvideni količini vseh artiklov za to leto, so nedrčki zastopani z 90 odstotki, kar pomeni, da imamo ozko specializiran proizvodni program.
Trudimo se, da bi naše izdelke poznali tudi zunaj meja naše domovine. Na tujem tržišču se pojavljamo že več kot 10 let. Začeli smo s tako imenovanimi ,,LOHN“—posli.
kljub večkratnim prošnjam in opozorilom, pa vendarle.
Vztrajnost je lepa navada.
Vztrajni bodo morali biti tudi člani uredniškega odbora iz Kometa. V svoji sredini bodo morali poiskati ljudi, ki znajo sukati pero, ki poznajo probleme, načrte, ki vedo, kako njihova delovna organizacija diha, s kakšnimi problemi se srečujejo delegati v samoupravnih organih, kaj je treba še storiti za izboljšanje delegatskega sistema, so družbeno politične organizacije dovolj aktivne in tako naprej.
V Beti se o obveščanju v delovni organizaciji dosti pogovarjamo, morda več, kot potem tudi naredimo. Iščemo, zgrešimo, zadenemo. Mar
In kakšne rezultate poslovanja pričakujemo letos? Celotni prihodek smo planirali za 20 odstotkov več kot v letu 1977. Predvideni dohodek je v takšni višini, ki zagotavlja solidno osnovo za pokritje vseh obveznosti, za osebne dohodke in za sklade. Povprečni osebni dohodki na zaposlenega se bodo po načrtu povečali za 20 odstotkov glede na 1977. leto. Število zaposlenih bo večje za 4 odstotke. To pomeni, da nas bo še letos namesto 420 vstopalo v naše delovne prostore 435.
S. Z.
ni prav iskanje tisto, ki pokaže pot k cilju?
Vezilo izhaja trinajsto leto, od januarja 1978 ga bodo prejemali tudi delavci Kometa. To je glasilo delavcev, zato ima vsakdo pravico, če ne že celo dolžnost, da tudi sam prispeva k vsebinski obogatitvi lista. Zal smo v preteklosti vse prepogosto ugotavljali, da se
malo oglašajo delavci iz neposredne proizvodnje. Gotovo bo, četudi tega ne želimo, tako tudi v Kometu. Če bo drugače, bomo samo veseli.
Skratka: list bo takšen, kakršnega bomo sami ustvarili Če sadiš krompir, ne more zrasti pšenica To ve vsak kmet.
T. G,
Začetek skupnega dela
Komunisti v Kometu
Pred dvema mesecema je dala osnovna organizacija ZK Komet svoje delo na rešeto.
Ocenili so svoje delo v obdobju od minulih kongresov, se dogovorili o novih nalogah in načinu, kako jih bodo uresničevali. Izvolili so novo vodstvo osnovne oiga-nizacije	in delegate za
občinsko	konferenco.
Uspešno so opravili prvo in izredno	pomembno fazo
celotnega	volilnega procesa
za izvolitev vseh vodilnih organov	ZK, upoštevajoč
dogovoijena	merila o
kadrovanju in izbiri vodstva.
V ospredje so prišle številne teme. Ko so razčlenjevali prehojeno pot, so komunisti med drugim razpravljali o
tem, v kolikšni meri so bili v svojih delovnih in življenjskih okoljih aktivni pri spodbujanju združevanja dela in sredstev, kakšna je raven samoupravnih družbenih odnosov, kako deluje delegatski sistem, kako delajo delagati, kako ustvarjajo in delijo dohodek, ali deluje delavska kontrola in kako učinkovita je.
Pomembno mesto v razpravah je imelo vprašanje, kako komunisti posamično in kot organizacija delujejo med delavci, v organih samoupravljanja in v drugih družbenopolitičnih organizacijah. A tudi kakšna je organizacijska, idejna in akcijska sposobnost OOZK.
Enotni so si bili v oceni, da je osnovna organizacija dojela, da je za uspešno izvajanje politike ZK v tem obdobju graditve naše socialistične samoupravne družbe
odločilna prav njena vloga ter vsebina in metode njenega dela.
Za doseganje teh ciljev je sprejela usmeritve za izvrševanje nalog v razvijanju takšnih samoupravnih odnosov, da bo delavec prek organov samoupravljanja in delegacij imel vpogled v vsa dogajanja in možnosti odločanja o vseh ključnih vprašanjih.
Ocenili so, da morajo kljub uspehom na področju idejnopolitičnega usposabljanja članstva še veliko več narediti za kvalitetnejšo ter trajno idejno politično dejavnost, preseči nezadostno idejnopolitično usposobljenost nekaterih komunistov in tako odstraniti bistveno oviro za hitrejši proces preobrazbe Zveze komunistov in njeno učinkovito idejno vlogo.
ALBINCA TOŠESKI