194. številka. Ljubljana, v petek 24. avgusta XX L leto, 1888. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt, leta 4 gld., za jadan mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lfubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiriBtopne pttit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvoje v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Izbornici kotara koparskoga! Dne 30. t. m, birati ćete usljed punomoći, koju vam dadoše birači vašega kotara, jeanoga zastupnika na zemaljskom saboru u Poreču. Toga dana izvršiti ćete najliepŠu, nu ujedno najtežu i najodgovorniju državljansku dužnost. Radi toga valja vam triezno i ozbiljno promisliti, koga izaberete vašim zastupnikom koji da bude vriedan, dostojan i sposoban zastupati interese eiele pokrajine, a napose probitku vaše i vašega naroda. Svim vam se je težko o tomu dogovoriti i sporazumiti, jer ste razdaleko ter nedolazite često u doticaj niti obćina sa obćinom, a kamo li izbornik sa izbornikom. No, ono što bijaše svim vnm težko, postigoše vaši prvaci, naši prijatelji i povjerenici. Ovi se spo-razumiše medju sobom glede (»sobe, koja bi vas imala zastupati na zemaljskom saboru i kojoj ćete vi bez dvojbe vaše glasove dati. Osoba ta je rodjena, odgojena i živuća u vašem kotaru. Vaše je krvi i vašega jezika. U narodnom našom pokretu sudjelovala je vazda riečju i činom. Neima velika bogatstva ni visokih naukah, al je zato imućna, poštena i značajna, zdrava uma, bistrih mislih i liepog izkustva. Rodoljubje njegovo i pošteno mu ime poznato je širom ciele Istre, ter je njegova najveća z»Bluga, da je oBlobodjena jedna od najvećih obćinah Istre izpod tudjinstva i privedena u krilo hrvatskih i slovenskih sestricah. Značajnik, poštenjak i rodoljub taj jest gospodin FRANE FLEGO, občinski načelnik u Buzetu, kojega vam podpisani prepovućaju kano vašega zastupnika na zemaljskom saboru u Poreču, i koji će zabran, muževno, dostojno i odlučno braniti i zagovarati vaše interese! Da živi dakle narodni kandidat za izvanjske obćine koparskoga kotara, gospodin Frane F 1e g o ! Odbor pol. družtva „Edinosti". Uredničtvo „Edinosti". Uredničtvo „Naše Slogo". V JKjuIftljaiii 25. avgusta. Dobro pomoč proti Slovanom imajo naši politični nasprotniki Nemci v židovstvu. Zid se navadno drži gospodujočega naroda, gospodujoče stranke. Ker pri nas gospoduje nemštvo se tudi židovstvo le nemštva drži Na Ogerskem se je pa židovstvo oklenilo madjarstva. Židovstvo je Nemcem že zaradi tega dobra pomoč, ker je jako bogato, denar je pa sveta vladar. Žid seveda nikogar ne podpira zastonj, ampak da si podporo dobro plačati in to Nemci že čutijo, od tod pa izvira protiseinitizem. Skoro vse večje Časnike v Avstriji pa tudi drugod na kontinentu imajo židje v rokah in po njih delajo za židovstvo in za nemštvo. Časniki pa imajo silno moč, zlasti v današnjem času, ko vse čita. Znani ruski pisatelj Tolstoj se je na svojem potovanji preveril, da na Francoskem časniki in bralna društva več store za izomiko naroda nego šole. Videl je, da so učenci zapustivši ljudske šole jedva znali pisati in čitati, o kakem drugej znanosti pa niti pravega pojma neso imeli, pri tridesetletnih delavcih je pa spoznal, da so čudovito veliko vedeli iz zgodovine in mnogih druzih znanstev in vse to so se naučili iz časnikov. Tem večji upliv pa imajo listi na čitatelja, če jedno in isto stvar čita blizu jednako v raznih listih, ki so sicer na videz različne politične barve. To opazujemo po vseh večjih nemških listih, naj bodo že zmerni ali radikalni, kadar gre za kako stvar, ki se tiče slovanstva. Xz\ gibajo, kako bi Slovana očrnili pred svetom. V tem oziru so kaj spretni židovski časnikarji. Da tem ljudem ni za resnico, je že davno znano Na i večje laži in obrekovanja jih n« sram, da le dosežejo svoj namen. Ljudje jim slepo verujejo in to ne le taki, ki še ne poznajo njihovih zvijač, temveč celo omikanci, ki so že imeli priliko prepričati se, kako da ti židovski časnikarji lažejo. Večkrat na videz samo resnico pišejo, pa jo znajo tako zaviti, da bralec dobi napačne pojme. Jako nevarna so poročila, katera so na videz jako nepristranska in čitatelj ne opazi konjskega kopita, ki se skriva v njem. Marsikdo izinej naših čitatelje v je že čital oddelek tacega nemškega lista, v katerem poroča o raznih sodnijskih obravnavah. Vsaj včasih najde kaj zanimivega baš v tem oddelku in ga torej rad pogleda. Na prvi pogled ne najdeš prav nič nepristranskega v tem oddelku, ki s politiko nema nič opraviti. Same obravnave o tatviuah, vlačugarstvu, goljufijah itd. Vse je popisano, kakor se je v resnici godilo, včasih malo obširneje, včasih bolj na kratko. A vender je baš ta oddelek večkrat prav po židovski zvito urejen na škodo slovanski ve'javi in časti. Posebno mnogokrat najdeš češka imena v tem oddelku in pa pristavljeno „rojen s Češkega" ali „z Moravskega". Če mnogokrat take vesti Čitaš, dobiš utis kakor bi vsi tatje na Dunaji bili Čehi, seveda je vselej zraven pristavljeno, daje dotičnik „kristijans. To pa prihaja od tod, ker se obravnava o najmanjej tatvini ali kakem drugem prestopku, če ga je izvršil Slovan, objavlja; obravnave o večjih zločinih pa za-molčujejo, ako je zločinec bil Nemec ali pa še celo žid. Če pa je dogodek tako zanimiv, da se zamol čati ne da, pa sodnjo obravnavo objavijo, a Če le moč prikrijejo narodnost vsekako pa veroizpovedanje dotičnika. Ravno tako je s poročili, ki jih dobivajo nemški listi iz druzih krajev o zločinstvih. Dogodki iz slovanskih krajev obešajo se na veliki zvon, iz nemških se pa zamo'če ali pa le prav kratko omenijo. Semtertja svojo zlobno nakano že pokažejo v naslovu, nedavno smo Čitali naslov „Bohmiseher Cirkel" pri jednej takej notici, navadno je pa še ne povedo, ker še napravi večji utis, če na videz nepristranski pišejo. Tako je z vsemi drugim' poroči H. 7»dnj» čae posebno mnogo vedo Usti povedati o roparjih v Srbiji io Bolgariji ali pa v Črnigori. Vselej pa, Če le morejo, spravijo roparje v zvezo s kako politično stranko. Ni dolgo, kar so Dunajski listi poročali, da ima srbska opozicija zvezo z roparji ter je je najela, da so ubili že nekaj uradnikov ali požgali hiše vladnim pristašem. Ko so bili roparji ujeli dva Žida v Bolgariji pri Belovi in je pozneje izpustili za veliko odkupnino, so nemški listi pisali, da so roparji le organi ruske stranke v Bolgariji in s»j nadejajo, da bodo pomiloščeni, če se stvari v Bolgariji za Rusijo ugodneje obrnejo. Večkrat so pa že tudi poročali, da „Slovanska blagotvoriteljna društva" na Balkanu najemajo roparje v svoje namene. Taka poročila imajo v prvi vrsti namen očrniti v očeh omikana Evrope slovanstvo zlasti pa pa Rusijo. Mnogokrat je vest o roparjih izmišljena včasih pa v vsem tiči kaka židovska zvijača, kakor v Belovi. ali pa se navadni tolovaji proglase za politične delovatelje, ter se vsa stvar, kolikor se da LISTEK. Lušanje. VII. Ozriva se bistro okrog sebe, gospod urednik, in razglejva še druge možake Tam le v kotu za mizo sedi vrl vaščan: Am-brožič je. Trden kmet je on: Toliko repov ima v hlevu, da še Bosed ne ve zmirom, koliko. Kdor se misli oženiti, svetujem Vam, da stopi k njemu. Tri hčerke ima še. Pravo ženko bode si dobil, ne kako bledolično mestno jarebičico nego močno in pridno ženo, katera bode vedela, kako se kuhalnica suče in kruh peče. In prav pameten mož je Ambrožič: da je to res, kaže že to, da rad popije malo vinčka, keiar pride pripravna prilika. Ženica njegova s tem ni zadovoljna, kakor je pri ženicah to že v navadi. „Ti res nikol) uesi vina sit", zago-druala je nedavno, ko se je nekam kesno prigugal domov. A pravemu volu se ne more do rog. „ Večkrat sem ga sit, nego ti", zavrne jo namreč on modro in razumno. »Kdor še nikoli ni bil pijan", govori včasi, „ou ne zabavljaj vinu, ker ga še ne pozna. A kdor je bil že kedaj pijan, tiho molči in se raje sam sebe trkaj na prsi, nego da bi drugim pridige delal!" To je mož, je-li, da ga je Bog vesel. Samo jedno napako ima, namreč da v krčmi nikoli ne moli vere — on namreč navadno moli naprej. A tudi zato ima svoj dober razlog: zato ne moli vere, ker vere v gostilni še ni ne, ampak samo upanje. Poleg Ambrožiča tist mladi človek je Pustot-nik. On je jedini gospodar v Luši, o katerem lehko prisežem, da še nikol i ni pretepel žene. A vedeti je treba, da je prav za prav še nema ne. »Dokler nesem še oženjen", govori večkrat, „vsaka deklica je še kolikor toliko moja; a kedar se oženim, bode samo jedua moja in še tista Bog ve kakšna. Čemu bi torej hitel v zakonski jarem?" Hm, hm, razumen fant, je-li? Poleg njega Bedi Rebernikov Joža. To je vesel človek, kakor ga je Bag ustvaril; samo malo kap Ijice treba, da ima zmirom pred seboj. In danes ima pri sebi tudi ženico. Zadnjo nedeljo ga je bila dobro okregala, ker je sam tičal pri Starmanu v kesno noč in očitala mu ie, kako ga je „žrl". A danes mu ne bode jezna, če prav da za kake tri litre še več. Prav zadovoljno se mu bode jutri smejala in mu pravila vsa prijazna in sladka, kakor cuker in med: „ Včeraj sva ga pa malo „srebčkala", Jožica. Prav prijetno je bilo, je-li?" A že se ga je za silo nalezel. Že odpira usta, da nam zakroži pesen o nemškem kralji, katero prav rad poje. A drugi mu pripevajo kakor zbor Čujva! Svoj čas je za vladarja HH Nemcem korenjak On pil je, kakor more Samo ga cel možak. Zbor: O slavni kralj: Kdor bolj je pil, dobil je MastnejSo službico, Da je Imel kraj sobo Veselo đruibioot Zbor: 0 modri kralj ! bodo odpustili tudi polovico vojakov 1885. leta. To dokazuje, da Rusija ne misli na vojno. CJrškega kralja jako prezirajo v Peterburgu. Carjeva rodbina ga nikamor ne povabi. Govori se, da car ni zadovoljen s kraljevim postopanjem v bolgarskem vprašanji. Car bi rad videl, da bi pod nekimi pogoji princ Valdenn-r prevzel bolgarski prestol. Kralj Jurij se je pa odločno izrekel proti temu. Ru sija bi rada, da bi balkanske narodnosti ne nasprotovale si druga drugi in da bi prepire mej njimi odločevala Rusija kot zaščitnica pravoslavnega sveta. Grki bi pa radi dobili prvenstvo na Balkanu v roke in bi potem Rusom obrnili hrbet kakor ho ga Bolgari. Opomniti treba, da smo to Peterburško vest posneli iz nemških virov. Sedaj s«' svet povprašuje, kaj bode sedaj storil general Boulanger. Nekateri zatrjujejo, da bode obdržal le mandat departementa „Nord", druga dva bode pa odložil. Če bi se v Parizu letos še izpraznil kak mandat za zbornico francosko, bode zopet kandidoval. Pri prihodnjih občnih volitvah pa baje misli napovedati kandidaturo v vseh departe-mentib. Tedaj se bode pa pokazalo, kako soili narod sploh o njem. Po dosedanjih uspehih soditi, ni nemogoče, da prodre* v večini departementov. Boulan-gerjev uspeh v nedeljo pa utegne imeti še to posledico, da bode palo sedanje mmisterstvo, ko se snideta zbornici. Vsi listi ugibajo, čemu je šel italijanski ministerski predsednik Crispi v Fridricbsrub. Neka teri trdijo, da se bode z Bismarckom posvetoval o bolgarskih zadevah, drugi pa, da si Italija hoče le zagotoviti pomoč Nemčije v Masavskej zadevi Po časopisih čitajo se sem ter tja kaj smešne kombinacije, ker ni kdo nič gotovega ne ve. Kakor Be poroča iz Carigrada, bode se turško ministerstvo v kratkem jako premenilo. Munir paša, ki je sedaj minister notranjih zadev, bode finančni minister, sedanji pravosodni minister, Djev-det paša, minister notranjih zadev. Riza paša pa pravosodnji in naučni minister. Tudi minister vna njih zadev bode nov Zadnji čas so se večkrat širile novice o premembah v turškem ministerstvu, pa se neso potrdile in moramo zatorej tudi sedaj počakati, se li ta vest obistini. Skoro vsi angleški listi trdijo, da Italija pravilno postopa v vprašanji zastran Jlaaave. Ofici-jozna „Morning Post" pa celo trdi, da Francija je le „agent provocateur" Rusije. Slednja bila bi sama rada prisvojila si Masavo, pa jo je Italija prehitela. Po poročilih, ki jih je dobila angleška vlada, buknil je ostanek v severnem A l;gaiiis<:iiiii. Balski guverner Izak hau je baje zamotan v to ustajo, morda je on celo prouzročitelj njen. Vlada je že poslala iz Herata čete proti ustajnikom. Ker je ustaja blizu ruske meje, utegne dati še povoda kakim diploraatičnim konfliktom. Rusija tudi ne more trpeti, da bi bili vedno nemiri ob njeni meji. Prisiljena bode nazadnje narediti red v Afganistanu. Dopisi. Vm. šeut Itujperl a 22. avgusta. [Izv. dop.] Kako daleč sega nemškutarska olikanost, na kojo dandanes nekateri tako močno bobna jo, pokazal je pred kratkim časom zagrizeni nemčur, župan Šent-rupertski Ferd. Dular Povodom zlate maše prišlo je namreč na predvečer precej goBpode iz vseh sosednih krajev; tu so se ustavili v krčmi, kamor je prišel tudi g. župan Šentruperski Tu zagleda dva gospoda, izmej katerih je bil jeden c. kr. uradnik, da imata klobuka na glavi. Gosp Dolar pa se približa k tema gospodoma ter jo v pričo vse gospode na glas vpraša: „Haben Sie Liluse auf dem Kopf ?" Mislim, da je na to robato vprašanje dobil tudi robat odgovor, kar je popolnoma prav, in bi tudi ne pisal teh vrstic, ker znavajo po mnogih krajih ro- batost tega toli olikanega g. župana, da prav nič ne škoduje, ako se ga na to nekoliko opomni, in g. županu Šent Rupertskemu ne treba misliti, da ima samo neolikane ljudi pod seboj. Tudi mu ne treba bahati Be: „Die Gemeinde von Ruprecht hat Geld genug!", kedar se dela na to, da se občiua obvaruje prevelikih stroškov. So Vam li g. župan tako pri srci Vaši občani? Ne veste li, kako teško plačujejo občiuske naklade? Vi kot posestnik in graščak pač tako ne čutite jarma, kateri žuli nas kmete. Namesto da hočete s svojo nemškutarijo povsod na dan, bi raje gledali na to, da se ubogim občanom pomaga. Za dan s povedal sem Vam dovolj, povem pa le še občanom, da naj se pred svojim županom že č trt ure preje odkrivajo, ker bi znal sicer še na drug način pokazati, kaj se pravi pred njim pokrit biti. Vrhnike 22. avgusta. [Izv. dop.] Dne 15. t. m. so nam domači vrli dijaki s prijaznim sodelovanjem gosp. Št. Primožča, goi-podičin Mici in Anici Pet riče ve in gospd. Mirni Urbančičeve priredili v čitalničnih prostorih na korist Vrhniški podružnici sv. Cirila in Metoda jako zabaven večer. Gosp. Fran Kotnik, mlajši, je pozdravil navzočne goste z laskavimi besedami ter izrekel v imenu odbora konečno presrčno zahvalo za mnogobrojni pohod. Čistega dohodka bilo je okoli 40 gld. Gluma „Štempihar mlajši" je bila po vsem dobro izvršena. „Vodja šol na kmetih" (g. Primožič) je pokazal, da je bil popolnoma kos svojej nalogi „Cenka" (g. A. Petričeva) bila je kaj ljubka v svojem obnašanji. „Ernestina" (g. TJrbančičeva) predstavljala je kaj dobro „hčerko". Kazala je „zvesto dete" ljubljenega svojega očeta. „Pomožni učitelj" (g. Krištof) predstavljal je dobro bojazljivega človeka. Za tem je deklamoval g. Opeka „Blagovestnikom" (zložil Gregorčič) tako dovršeno, da mu moramo iz srca ča-stitati. Šaloigra „Nemški ne znajo" izpeljana bila je pohvalno. Župan (gospod Primožič) bil je popolnoma na svojem mestu. „RezikaM (g. M. Petričeva) vzbudila je glede obleke občno pozornost ter izvršila svojo nalogo častno. Gosp. Cukale predočil nam je kmetskega človeka v vsej njegovej obliki. „Nadpotočnik" (g. Maver) bil je v polnem zmislu vojak. No — in kaj hočemo reči „rihtuemu slugi" (g. Grampovčan)? Druzega ne, nego to, da smo v obče mislili po odri šeta v resnici „omtsdinar" — „in seiner Allgevvalt" S tem večerom so storili Vrhniški diletantje mogočen korak. Dosedaj se je le malo moglo igrati, kajti ženskih močij je primankovalo. Ne da se tajiti, da bi jih ne bilo najti; vender do tega večera se vkljubu vsem prizadevanju ni posrečilo takih pridobiti. Želeti bi bilo, da priredi v prihodnjem zimskem tečaji čitalnica već iger, da se ne bode tožilo rekoč: „Vrhniška čitalnica je zaspana." Upajmo, da ostanejo omenjene gospodičiue zveste hčerke „Ta-lije". V to svrho jim z naudušeujem zakličem: „Slava vrlim rodoljubkinjam!" F. C. Iz Loškega potoka 21. avgusta. [Izvirni dopis.] V nedeljo 19. t. m. imela je podružnica ss. Cirila in Metoda svoj občni zbor in ob jednem praznovala, kolikor tukajšnje okoliščine pripuščajo, štiridesetletnico cesarjevo. Že poprej ta dan čul se je strel iz možnarjev in se prižigal umetalni ogenj. olepša in povekša. Da so po jugoslovanskih deželah roparji, je naravno, vsaj tudi v Nemčiji neso brez njih. Da jih je morda na Balkanu kai več, si lahko tolmačimo, ker je tam kraj zanje ugodnejši, ker neso tako gesta sela in so še večji go/di. Mnogo roparjev pa tudi ni slovanske krvi. Čitatelji, ki čitajo židovske liste, imajo torej kaj napčne pojme o Slovanih in je imajo za podivjano ljudstvo, to tembolj, ker take vesti iz večjih listov prehajajo v manjše, ki polnijo predale svoje le z izstrižki. Rusijo, katerej podtikajo, da se za svoje politične namene poslužuje roparjev, imajo pa za barbarsko državo. Dobro bi bilo. da bi se na Dunaji osnoval večji nemški list, ki bi bil nezavisen od židovstva in bi gladil pot resnici, kakor jo je „Tribune", to bi bilo v interesu vsega slovanstva. Na Dunaji trebalo bi močnega slovanskega glasila, kajti razmere so sedaj že take, da v prvostolnici glede časnikarstva Slovani neso prav nič zastopani, dasi imajo v državi večino. Velik slovansk list na Dunaji je nujna življenska potreba in zadnji čas bi bil, da se ustanovi. Politični razgled. .\«»ir«ifii<' dežele« V Ljubljani 24. avgusta. Deželni zbori bodo letos imeli mnogo važnega posla. V več zborih se bode zopet sprožilo vprašanje o deželnih zavarovalnicah proti ognju. Za to zadevo se zanimajo skoro po vseh avstrijskih kionoviuah. Nekateri trdijo, da bode prebivalstvo in de?ele imele korist od tacega zavarovanja, drugi pa nasprotno dokazujejo. Razen tega se bode deželnim zborom baviti tudi z druzimi narodnogospodarskimi vprašanji. V deželnih zborih, kjer imajo konservativci večino, se bode najbrž sprožilo vprašanje o verski šoli in se bodeta vlada in državuozborska večino pozvali, da kaj storita o tej zadevi. V ga liškem deželnem zboru utegne biti živahna debata o vladni predlogi zakona o odkupu propinacij. V češkem deželnem zboru pride tudi jezikovno vpraša nje v razgovor, v moravskem po reforma deželno-zborskega volilnega reda. Nasledki zuanib demonstraciji povodom Kutinove disponibilitete se že nekaj čutijo. Generalni major Sclnvitzer prestavljen je v Bosno, cesarja ne bode k manevrom na Štajersko. Misli se pa, da Be bode tudi pri novemberskem avanaamentu še bolj pokazalo kak utis so napravile v višjih krogih dotične demonstracije! \ iia.,*;«" države« Mej srbskimi liberalci in radikalci vrše se pogajanja, da bi skupno postopali pri bodočih volitvah v skupščino. Upanje je, da se bode doseglo sporazumljenje, ker sicer nobena teh dveh strank ne bude dosegla posebnih u>pehov pri volitvah, kajti vladni pritisk bode velik. Ristič" se še ni izrekel za sporazumljenje, kajti sedaj biva v inozemstvu in bode povedal svoje mnenje, ko se vrne v Beligrad. V Ilolgariji zaprli so več roparjev, jednega v Sofiji, jednega v Trnovem, druge pa v Sofijskej okolici. Ujeti so baje povedali imena svojih tovarišev. Opozicija pa trdi, da osobe, katere so zaprli, neso bili roparji, temveč jih je vlada le dala v zapor, ker so njeni politični nasprotniki ter so se jej zdeli nevarni. V kratkem morda kaj točnejšega izvemo, kajti roparji pridejo baje pred vojaško sodišče. V ICiisijj bodo več vojakov odpustili na dopust, ko bodo vojaški manevri končani. Na dopust pojde moštvo 1884. leta, ki bi sicer imelo iti na dopust še le v februvarji druzega leta. Nadalje Šest Hiočnib litrov vina ln tolsta kračica Bilo mu za kosilce Je kar igračica. Zbor: O žejni kralj! Nabral je silno vojsko, A kaj je ž njo začel? Vsak iuož dva vedra vinca Na mesec je prejel. Zbor: O dobri kralj! Zelo je bil prijazen, Priljuden vsem j« bil: Če kdo je dal za vino, Pri vs;ikem rad je pil. Zbor: O družni kralj! Će bil je prave volje, Zapel je: »Bratec moj ! Le pij: če vse zapijeui, Zastavim tronček svoj". Zbor: O umni kralj! Svoj čas je za vladarja Bil Nemcem korenjak: On pil je, kakor more Suiuo ga cel možak. Zbor: O slavni kralj! A lejte, ravno je ustopil Podgrivar, naš čev Ijar. Vsi ga odzravljajo in mu napijajo; kar veseli so ga. Ker njegov jeziček ima moč, da VBakega prisili v smeh, če bi bil Še taka kislica. Nikoli ne pride šalam do konca. Pripoveduje se o njem nekatera prav zanimiva dogndbica. Besede še nikoli ni ostal nikomur dolžan. Nekdaj je imel o hudi plohi prav slab dežebran, da je kar lilo skozenj. Sreča ga sosed, nasmeje se mu in ga vpraša: A, Podgrivar, kako da nosi vzel s soboj boljše strehe?" „E, dragec", zavrne ga modro on, „e, dragec, za tako vreme je še taka prelepa". Če kdo zavzdihne, kako hudo je na svetu, reče mu on veselo: „1, bratec ne toži se na svet! Nikodar se nam še ni godilo bolje " Neke nedelje se mu je nekako zamfldilo, da je prišel k maši še le, ko je bila že končana in bo ljudje že iz cerkve šli Malo sitno je bilo to zanj, a on ni izgubil blažene svoje veselosti: „Hm, najbolje bi bilo, če bi se mi vselej tako naglo minulo", reče sosedom in se obrne nazaj proti domu ž njimi. A že je šel gori za mizo in sedel. H komu? K našemu lovcu. Da, tudi svojega lovca ima naša vas. Samo nekam nesrečo ima ta sicer vse časti vreden mož, Črnivec. Zadeue sicer vselej, Bamo nikoli ne tja, kamor meri. Prvič zadene tja, kjer ga ni, drugič tja, kjer je prej bil in tako gre stvar naprej, da je on zmirom nekoliko zadi, ali če se zjezi in ga na vsak način hoče ustreliti, nekoliko Bpredi. Zato še nikoli ni vračajoč se domov omagal pod pretežkim tovorom ujetih zverij. Nekateri mu zavoljo tega radi nagajajo, če prazen hodi nazaj iz gozda; a meni se zdi, da ni temu kriva samo njegova neokretnost, nego da je tudi zelo milega srca in se mu živali smilijo Zato sta prav dobra prijatelja :n včasi prazniva litre, da je kaj. A dosti za danes. Toliko sem Vam že napisal, da že sam ne vera več koliko. Zelo mi je treba že malo počitka. Zato se Vam prav lepo priporočam, dokler se z nova ne oglasim. Muhoder. Dne 19. avg. je bila slovesna sv. maša z zahvalno pesnijo. Popoludne ob 6. uri zbrali so se udje podružnice Ciril-Metodove in občinski zastop v z zastavami, podobo cesarjevo in Ciril-Metodovo — okin-čanih prostorih Dominika Lušina na Hribu. Tu je nagovoril g. župnik kut predsednik zbrane, jim razložil pomen tega shoda in končal svoj govor z besedami: „Vse za vero, dom, cesarja", kar se je z burnimi živio klici odobravalo. Temu je sledil slavnostui govor nadučitelja, v katerem je posebno našteval dobrote in očetovsko skrb našega presvetlega vladarja, z nado, da bi mu Bog dal še novih 40 let doživeti in sklenil z besedami cesarske pesni: Živi, ceaar, domovina, Večna bodi Avstrija; na kar so zopet zadoneli živio-klici, streli iz mož-narjev in se zapela cesarska pesen. Temu so sledile razne napitnice, tombola in potem prosta zabava, mej vednim gromenjem mož-narjev in prižiganjem umetalnega ognja; tako da bo se udeleženci še le pozno v noč razšli. Te slovesnosti so se tudi udeležili g. L Alimonda, trgovec v Trstu in posestnik parne pile na Hribu, g. župnik iz Drage, tukajšnji c kr. poštar in še več druzih. Da t^e je ta slovesnost mogla izvršiti, je zasluga odbora Ciril-Metodove družbe in občinskega odbora, kateri je zato zdatno svoto dovolil. Mej vso šolsko mladino pa se ob konci šolskega leta razdelila knjižica „Naš cesar" in „Spomenica 1848 do 1888", kar je nakupil tukajšnji krajni Šolski svet, kateremu naj bo izrečena tu primerna zahvala. Iz (motii jcgagr-Mla 22. avgusta. [Izv. dop.] Dolgo smo odlagali, ali konečno moramo vender priobčiti nekaj o slavnosti, katero smo priredili dne 5. avgusta v proslavo 40letnega vladanja Njega velečastva cesarja Frana Josipa I. Vsakteri izmej nas se še živo spominja, kako gibanje in tekanje je bilo zadnja dva dni pred 5. avgustom. Posamezni so tekmovali mej sabo, kojega hiša bi bila lepše okinčana, in tako so dosegli zares, da je bil naš trg tedaj ovenčan, kakor še nikoli poprej. Cesarske, narodne in deželne zastave vihrale so raz hiš ter pričale došlim, da je trg povsem naroden in zvesto udan preblagi rodovini cesarski. Krasna je bila zvečer 4. avg. razsvetljava trga, a krasnejše se je še vršil program slavnostnega dne. Koj ko se je prikazula rumena zarja na vzhodu, že nam je oznanila naša godba pričetek veselega dne in s tem tudi konec kratkemu počitku. Po dolgem času vzšlo je zopet solnce na jasnem nebu, vse je kazalo, da bo lep dan, posebuo ugoden uašej slavnosti. Največ poBla imela je sedaj naša požarna hramba, ker se je na ta dan blagoslavljala nje zastava, katero so jej bile podarile naše gospe. Kar se je čez dan godilo, preidemo, ker se je to že poročalo od druge struni in omenjamo še samo, da je bila tudi večerna veselica jako obiskana in se je plešoča mladež prav dobro zabavala do ranega jutra. V obilnem številu počastile so nas s svojim pohodom požarne brambe iz Kamnika, z Vranskega, iz Rečice, Ljubnega in pa deputacija Savinjskega „Sokola", kojim bodi izrečena najtoplejša zalivala. Sosebno pa se zahvaljujemo gospej Schwarzenbergovi, ki je blagovolila prevzeti mesto kumice, in vsem drugim gospem. Hkratu lahko poročamo, da se je proslavljal tudi rojstveni dan našega presvetlega cesarja prav slovesno. Ob 9. uri bila je božja služba, pri katerej so bili navzoči vsi tukajšnji uradniki, tržani in učitelji s šolsko mladino in požarna hramba z zastavo. Šolska mladina seje popoludne prav imenitno pogostila na kegljišči, kjer se je tudi pelo in deklamo-valo v splošuo zadovoljuost občinstva. Naj bode tukaj tudi omenjeno, da je pri razsvetljavi trga dne 4. avg. samo jedna hiša se odlikovala s tem, da je bila temna od zunaj in znotraj, zmotil sem se „dve sveči v celi hiši za oknami" — to je hiša tukajšnjega zdravnika in občinskega so-vetnika, kateri se je tudi nekako neotesano o slavnosti izrazil in požarna hramba mu je bila primo-raua zato poslati podano ji podporo nazaj. Iz Medvod 23. avgusta. [Izv. dop.] V nedeljo dne 19. t. m. je Pudska šola v Preski slovesno praznovalo rojstni dan in 40 letnico vladanja presvetlega cesarja, katere slavnosti se je udeleževali tudi mnogoštevilno občinstvo in nekaj zunanjih gostov. Ob deseti uri je bila slovesna sv. maša z zahvalno pesnijo. Sv. mašo je služil g. Žitnik, ki je tudi vernim v prav dobrem govoru razložil pomen današnje slavnosti; pelo je pa pet povabljenih pevcev. Ob 3, uri popoludne se je šolska mladina zbrala v šolski sobi in po slovesnem nagovoru g. učitelja se je podala s šolsko zastavo v bližnje Medvode, kjer je bil za veselico pripravljen prostor z napisi, venci in in zastavami lepo okrašen. Sedaj je gospod L. Kavčič c. kr. poštar in predsednik krajnemu šolskemu' svetu v kratkem a jedrnatim govoru slavil preblagega vladarja, na kar je vse občinstvo navdušeno Slava klicalo presvetlemu cesarju, pevci pa zapeli cesarsko pesen. Na to je g. Praprotnik, učitelj v Preski, v daljšem govoru opisaval cesarjevo življenje in njegove zasluge in je njegovo mladostno življenje šolski mladini prav ganljivo v posnemanje priporočal. Šolarji so potem zapeli cesarsko pesen in pognalo se jim je, da |e govor g. učitelja globoko v srce segel. Sledile so potem razne otroške igre, deklamacije in petje, Z živahnim odobravanjem so bile vsprejete napitnice občanom Medvoškim in Slovencem vedno se odlikujočim v zvestobi do svojega vladarja in preslavne habsburške dinastije. Po prizadevanji g. Kavčiča in trudoljubive go spice U. Zore, poštne odpraviteljiee, se je omogočilo, da je bila šolska mladina dobro pogoščena. Veselica, katero so sladili pevci s svojim izbornim petjem, se je na planem do večera vršila in končaval jo je lep umetaljni ogenj. Mladina in sploh vsi, ki so se te slavnosti udeležili, se bodo vedno z veseljem spominjali dne, kateri so slavili 40 letno vladanje pre svetlega cesarja. Domače stvari. — (Presvetli ces»r) podaril je krajnemu Šolskemu svetu pri sv. Janži pri Dolenjem Dravogradu 250 gld. za zgradbo šole. — (Deželni predsednik baron Win-kler) povrnil se je včeraj zvečer iz Radovljice v Ljubljano. — (Češki Sokoli) zastopani bodo jako mnogobrojno pri 251etnici Sokola Ljubljanskega. Doslej oglasili so se: „Sokol" iz Tabora, Plznja, Mel-nika, Češkega Broda, Vinogradov, Vamberca. Odbor pogaja se z znanim Červeny-jem iz Kraljevega Hradca, da bode za ta izlet sestavil posebno godbo izvrstnih godcev, čisto sokolski opravljenih. Izletni češki vlak odpeljal se bode iz Prage s sredo 5. septembra ob 10. uri 30 min. po Fran Josipovi železnici. Vožnja pojde preko sv. Valentina, Reiflinga, sv. Mihela, čez Beljak in Trbiž, od koder bode kratek stranski izlet v Pontebo. Na Trbiži vsprejela bode Češke brate deputacija Sokola Ljubljanskega v petek dne 7. septembra. Iz Trbiža odpeljejo se ob 1. uri 10 min. popoludne in dospo v Ljubljano ob 5. uri popoludne. V Ljubljani ostanejo pri slavnostih dva dni , v ponedeljek pojdejo na Bled', v torek vPostojino, v sredo v Trst in v M i r a m a r e. — (Sokolova petindvajsetletnica.) Dramatično društvo v Ljubljani priredi dne 9. septembra t. 1. slavnostno predstavo na čast gostom 25letnice „Ljubljanskega Sokola". Igral se bode „Revček Andrejček", katerega je društveni odbor dal krajšati za 8 pol. — (Od družbe sv. Cirila in Metoda.) V nekaterih dneh zagleda svetlo nova knjižica za 40letno vladanje cesarja Frana Josipa I. Izda jo šolska družba sv. Cirila in Metoda in spisal jo je Graški profesor Fran Hubad. Tako krasna je, tako patrijotično pisana in tako vzbujajoča dinastične in blage čute sploh — sosebno še mladostnim srcem — in tako obilih spominov je o naših avstrijskih vojakih, viših in nižih, da ne poznamo jednake slavnostne knjige tudi ne v drugih jezjkih. Družba sv. Cirila in Metoda sme ponosna biti na tega svojega pisatelja, ki jej bo prirejeval od slej zaporedoma knjige tako, da je začel s cesarjem Fran Josipom prvi zvezek „knjižice družbe sv. Cirila in Metoda". — („T ages post") je glede zadnjih imenovanj v pravosodstvu na slovenskem Štajerskem zelo vesela in trdi, da so rečena imenovanja Slovence zelo osupnila. Mi smo to veselje Tagespostino vzeli na znanje in veselilo bi nas, ko bi si tudi poslanci slovenski to stvar zarezali na rovaš. — (Volitve volilnih mož) za deželno-zborsko volitev na Primorskem vršile so se povsod za nas povoljno. V Miljah izvoljenih je 7 „fiduei-jarjev", ki so še vedno glasovali narodno in bodo gotovo tudi dne 30. t. m. Tudi v Dolini in v Dekanih izvoljeni so narodnjaki in izvolitev narodnega deželnega poslanca je gotova. — (Državni gimnazij v Pulji) otvoril se hode s šolskim letom 1890—91. Gimnazij hode imel vseh 8 razredov, poučni jezik bode nemški. O kateremkoli slovanskem jeziku ne čuje se niti črkice, ko je vender vsa Istra večinoma hrvatska in slovenska, o nemštvu pa izimši Pulj ni ne sluha ne duha. — (Bogata zapuščina.) Pod tem naslovom čitamo v „Slov. Gospodarji" : Dne 14. julija je prevzel novi okrajni odbor na Ptuji upravo tega zastopa v svoje roke V blagajnici je našel pa samo 43 gld. 37 kr. in tem nasproti je bilo 14.645 gld. dolga To je bilo tedaj tisto lepo gospodarstvo gg. Piska iu tovarišev ! — (Raca.) V raznih nemških listih čita se govorica, da bode vladika J. J. Strossmaver pr-vzel „Agramer Tagblatt", ker se hočeta grofa Draškovića umakniti iz političnega življenja. Vest ta je izmišljena in uredništvo rečenega lista izjavlja v včerajšnjej številki, da mu o takej nakani nič znanega ni. — (Nov odvetnik.) Pričetkom meseca septembra otvoril bode v svojem rodnem mestu, v Vo-loskem, g. dr. Stanger, vrl rodoljub, svojo odvetniško pisarno. — (Imenovanje) Gosp. P o r e k a r , pod-učitelj v okolici Ptujski, v slovenskih krogih jako dobro poznat kot izvrsten pevec, učitelj in rodoljub, imenovan je nadučiteljem na Holmu pri Ormuži. — (Stritarjevih zbranih spisov) izšla sta 55. in 56. snopič. Vsebina: Nova knjiga. — Preširnu na spomin. — Glasba. — Župnik Wake-fieldski. — Slovenska imena. — Šestomer slovenski. — Zona. — (V bogoslovje Mariborsko) so vspre-jeti g J. Kanskv iz Opočna v II., in I. leto pa gg.: Alojzij Cizerlj ud sv. Marka pri Ptuji, J. Do-beršek s Sladke gore, Al. Glažar iz Skal, Fr. Golob iz Ruš, P. Gregorec od sv. Vida pri Ptuji, J. Horjak od sv. Ruperta nad Laškim, J. Jodelj od sv. Lovrenca na kor. žel., Jos. Kardinar od sv. Križa pri Ljutomeru, Anton LamišiČ od sv. Martina v Rožni dolini, J. Medvešček iz Sevnice, Ant. Podvinski iz Pisec, J. Renier iz Celja, A. Šebat od sv. Kungote na Pok., Jos. Štebih iz Ormoža, M. Valpotič iz Ormoža, Jos. Vajkselj iz Hoč, Bal. Vo-grinc iz sv. Vida pri Ptuji in J. Živko od sv. Lenarta v slov. gor. — (Cvetoč divji kostanj.) V krakovskem predmestji vidi se divji kostanj, ki je pognal nove cvetke, katerih jedna leži na naši mizi. — (Obesila) se je pred kakimi tremi dnevi v tukajšnji gledališki podrtiji IG letna hči sprevodnika Grajžarja, Albina Grajžar, stanujoč na Židovski stezi št. 4. Obesila se je na okvir nekega okna za vrvico, katero je odparala od svoje obleke. Vsled teže izruval se je žrebelj, na katerem je okvir visel, in samomorilka pala je z obrazom na tla, roke široko razprostrte. Samomorilka ni bila veliko prida. Dečki, igrajoči ob ograji, so jo danes dopoludno zapazili in stvar objavili policiji. — (Požar.) V Podovi pri Račjem pogorelo je v sredo zjutraj ob 1. uri 7 gospodarjev. Na pomoč prihitele so požarne brambe iz Frama, Račjega, Št. Janža in iz Spodnje Poljska ve ter omejile požar. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Budimpešta 23. avgusta. Grof Julij Andrassv, sedaj na Dobrinski graščini bivajoč, obolel je nevarno. Stara bolezen se pohujšala. Iz Budimpešte poklicali so hišnega zdravnika. Pariz 23. avgusta. Danes zjutraj odposlalo se je v Toulon povelje, da se imajo v podkrepljenje brodovja v Sredozemskem morji takoj oborožiti tri oklopnice. Pariz 23. avgusta. Oboroženje 8 oklopnic je le poskus mobilizacije. Po desetdnevnih vajah pojdejo oklopnice zopet v reservo. Novi York 23. avgustu. V dolini ob reki Oliio razdejali so hudi viharji mnogo mostov železnice Ohio-Baltimorske. Mnogo tovarn je razdejanih in več osob je nekda poginilo. Na vzhodni obali bih so tudi hudi viharji. Dunaj 24. avgusta. Časniki javljajo: Nadvojvoda Albrecht vsprejel je cesarja Viljema povabilo k velikim cesarskim manevrom. Po končanih manevrih na Češkem pojde v Berolin. Razne vesti. * (Oddaljenost zvezd) poučuje „Journal du Ciel" jako dobro tako: Mislimo si velikana, če- gar roka bi sezala od zemlje do soluca. Stegne li roko ter se dotakne goreče krogle, občutil bode pekočo bol stoprav rez 157 It t, kajti skušnja uii, da se občutki v človeškem telesu v jedni sekundi lil niitrov daleč prevajajo. Ko In velikan čez 157 let, ko se opekel, saJnričal svoj: „As!", čul bi se ta klic še le čez 13 let na »olnci, ker preleti glas v jedni sekundi 340 metrov. Ko bi pa roka velikanova bila tolike, do bi jo stegnil do zvezde „alta" v skupim Centaura, čutil bi veiikau bolečino opekline, prizadete vsled dotike s tem ognjenim svetom stoprav čez fJO milijouov iet. * (Pozabi ji v diplomat.) 0 svojem času so listi mnogo pisali, da nemški odposlanec. ki je »mel naznaniti kraljici angleškej nastop cesarja Viljema, ni bil posebno prijazno Vlprejet. Kakor angleški listi pišejo, zameril se je bil s tem kraljici angleški, ker je bil taka zmešan, da ni nič omenil smrti cesarja Friderika, temveč j<- kar začel: „Čast imam Vam naznanjati, da je cesar Viljem zašel prestol". Da to cesarici Viktoriji, ki je bila tašča cesarju Frideriku, ni ugajalo, si labko mislimo. * (Rt> par s k napad na železni e i.) Na vlaku vozečemu iz Genove, v vagonu druzega razreda, napalo je te dni sedem z nožmi oboroženih mladih ljudij nekega popotnika, da bi ga oropali. Napadeni potovalec se je pogumno branil, naposled posrečilo se mu je pognati se skozi okno. Grozno razbit obležal je na železničnem nasipu. Izm-j roparjev so dva prijeli. * (Krokodili v Hamburgu.) Na neki la-diji v pristanišči Hamburškem ušlo je 13 mladih za menažerije namenjenih krokodilov ti poskakalo v Labo. Ker so krokodili že po poldrugi meter dolgi, ter kolikor toliko nevarni nabila so ^e po vseh kopališčih svarila. Jednega ubeglib krokodilov so mej tem že ujeli. *(Čudn o svatbeno na v ado )ji majo v Pre-tagni. Ko sta ženin in nevesta poročena in prideta iz cerkve, da ženin uevesti /uušnico rekši: „Tako di;i. če me ujeziš", potem jo pa poljubi z besedami: „Tako, če z mano lepo ravnaš". Nek Bretagnec je pa vzel Nemko za ženo, ki pa ni vedela za ta narodni običaj. Ko jej ženin da zaušnico, mu hitro tudi ona tako gorko priloži, da se je kar opotekel, rekši: „Kaj tacega si pa že ne pustim". Mladi mož je takoj prvi dan spoznal, do se ni šaliti ž njegovo ženo. Znuosljlvo Minu ilii<> MredMtro. Osobe a slabim prebavljenjeui, ki trpe M pomanjkanji slasti, napenjanji, tiSčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, aadobe zopet zdravje, će rabijo pristni „Moll-ov S ei d 1 i t z - p ra še ka. Skutljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in e. kr. dvorni založnik, na Du naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli ov preparat i njegovo varstveno znamko in podpisom. H (3l_H) „LJUBLJANSKI ZVON" 13 *toj)i (331—194) za vse leto gld. 4.60; za pol leta 3ld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. . . .••u.----c^r-a—.;--e-;.fej T iiJ o i : 21. avgusta. Pri m: Dlman iz Dunaja. — StraBberger /. Dunaja. — Romhand iz Monakava. — Zeppich iz Gorice. — Michitfoh iz Trsta Pri .Slonu : Liebman iz Trsta. — Bun I Dunaja. Vukelič, iz Drežnika. — Bonetti iz Malega Lušinja. — Scb\vab i/. (Jradca. Pri avstrijskem cesarji: Supan iz Mirne. — llollbacb iz Gradca. Aleteorologieno poročilo. i « i <=> Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-krina v mm. > ti 7. zjutraj 2. popol. 9, zvečer 736'3 mm. 786'6 mm. 73s 3 m,n. 13- 6° C zl-4"C 14- 4° 0 •1. svz. si. svz. hI sv/. jas. jas. a. jas. 0-OCmm. dežja. 1 Srednja temperaturi 16'5", za 180 pod :iormnloiu. jD"U-nsLJsls:£L borza dne 24 avgusta I I ^Izvirno tele^raficnu poročilo.) vćera i — 81*66 S-J-Co 111-7 97 50 869 — 909 7f> 123*70 Papirna renta Srebrna renta .... Zlata renta ..... 5 marčna renta . Akcije narodne banke. Kreditne akcije .... London. .... Srebro .... Napol......... „ 9-8 k/, — l C kr. cekini .... . 5'H7'/, — „ Nemške marke ... „ 60-37«', — 47 državne srećke iz I. L854 250 gld. 18d gld Državne srečke iz 1. 1*64 10') , 1*18 „ O^erska zlata renta 4°;0 . . . . 100 „ Ogerska papirna renta 5°/„ . .91 5*/t štajerske zemljifič. odvez, oblig. . 105 '„ Dunava reg. srečke 5°/0 . loo gld. 120 Zemlj. obč. avstr. 4V?0/0 zlati zast. listi .' 12"» " Prior, oblig. Eltzabetine zapad, železnice __ Prior, oblig. Ferdinandove sev. žjI :znice 100 |, Kreditne srečke.....100 glr> 182 Rudolfove srečke ... 10 ,, 21 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 ,, 109 \, Trammway-druSt. velj. 170 gld. a v. . 226 danes 81-8"> 82 60 111 80 97-70 871 312*40 12360 9-79 5-JSK 60 32«/, 50 kr. 75 90 05 5(> 25 20 75 25 25 V„Narodni Tiskarni" v Ljubljani je izšla knjiga: Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. Turjtenev. Preložil Ivan Clornlk. Mala 8», 357 stranij. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. PfttJ se ponuja pri vseh boleznih, zlasti onih, ki izvirajo iz Hpridene krvi, nadalje pri padlol, živrnili heleznih, ušesnih bolečinah, plinnih In želodčnih boleznih, naduhi, slabosti, |»rotiiiu, trganji in pri vseh ženskih boleznih. Trakulja odpravi se v ja, kralj, profesorja na kralj, vseučilišči v Vratislavi in \^ dr. ICimI. IJene