jpuizMOü J5* OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 CELJE, p.p. 17 Ü 1 5 5 5 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3310 ŽALEC AVGUST-SEPTEMBER 1997, ŽALEC, S. 113 - 136 ISSN 1318 - 6138 VSEBINA FOTOKRONIKA..............................................................115 IZ SEJ TRETJA REDNA SEJA SKUPŠČINE HMELJARSKEGA ZDRUŽENJA SLOVENIJE.............116 ZABELEŽKA................................................................117 ZAPISNIK S SESTANKA......................................................118 VSTOP IN BIVANJE TUJCEV, SEZONSKIH DELAVCEV V KMETIJSTVU - NOVOSTI.......121 IZ URADNIH LISTOV........................................................121 IZ 17. SEJE HMELJNE KOMISIJE........................................... 722 45. MEDNARODNI HMELJARSKI KONGRES......................................v.123 STROKOVNI NASVETI IN POGOVORI POSPRAVITI IN OHRANITI KAKOVOST HMEUA....................................124 OPOZORILO HMELJARJEM.....................................................125 PENOLOGIJA............................................................. 126 JEMANJE VZORCEV ZA DOLOČITEV TEHNOLOŠKE ZRELOSTI HMEUA...................127 PREVZEM HMEUA V HMEZAD EXPORT IMPORT V LETU 1997....................... 128 EKONOMIKA NEPOSREDNI STROŠKI PRIDELOVANJA HMEUA V LETU 1997....................... 131 MED HMEUA RJI PRI MARINČEVIH...........................................................133 IZPRED 60 LET......................................................... 134 foto: M. Zupančič Hudi vetrovi v juliju so potrgali veliko tekačev in vodil. foto: M. Zupančič V začetku avgusta je padla letos prva žičnica. Bodite pozorni in po vsakem dežju skrbno pregledujte žičnice. Revija Hmeljar Žalskega tabora 2, 3310 Žalec Izdajatelj in založnik: Hmeljarsko združenje Slovenije Glavni in odgovorni urednik: Martina Zupančič; Urednik strokovne priloge: Vlasta Knapič; Člani uredniškega odbora: Marjana Natek, Franc Puklavec, Marjan Drobne, Janez Luževič, dr. Lojze Četina, mag. Iztok Košir, mag. Marta Dolinar, Jože Brežnik, Drago Gajšek, Vinko Drča, Irena Friškovec; Lektor: Anka Krčmar Tisk: HARI tisk, Dobriša vas 36, Petrovče; Frekvenca: 12 - krat letno Revija je po mnenju št. 23/40 pristojnega organa uvrščena med proizvode informativnega značaja, za katerega se plačuje davek od prometa proizvoda po 5 % stopnji. Naklada: 700 izvodov FOTOKRONIKA 35. DAN HMELJARJEV V BRASLOVČAH foto: M. Zupančič 35. hmeljarski praznik v Braslovčah je popestHla letos res lepa in zanimiva povorka. foto: M. Zupančič Zaradi močne plohe, kipe je razdivjala, so vsi hitro iskali čimveč strehe nad glavo. foto: M. Zupančič Dosedanja spremljevalka Urška Marovt in starešina Peter Serdoner pred predajo svojih dolžnosti naslednikoma. foto: M. Zupančič Skupaj s starešinami so se letos pripeljale na prizorišče tudi dosedanje princese oz. spremljevalke. foto: M. Zupančič Nasmejani pa so bili samo na vozu, ki je prikazoval hmeljarsko malico pod streho kozolca. Ti so se močili le od znotraj... foto: M. Zupančič Vreme novi spremljevalki in starešinu na začetku res ni bilo naklonjeno, upajmo pa na več sonca med opravljanjem njune dolžnosti IZ SEJ TRETJA REDNA SEJA SKUPŠČINE HMELJARSKEGA ZDRUŽENJA SLOVENIJE Dne 20. junija 1997 je bila v terasni dvorani HMEZAD EXPORT-IMPORT 3. redna skupščina HMELJARSKEGA ZDRUŽENJA SLOVENIJE. Od skupnih članov s 146,88 glasovi je bilo prisotnih članov s 107,29 glasovi, kar pomeni 73,05 % glasov. Poleg nekaterih vabljenih je seji prisostvovala tudi ga. Spela Terpin, svetovalka ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kije pozdravila vse prisotne in opravičila odsotnost g. ministra Cirila Smerkolja in ostale vabljene z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V verifikacijsko komisijo so bili imenovani: Martina Zupančič, Janez Luževič in Franc Gajšek, za zapisnikarja je bila imenovana Milena Serdoner, za overitelja zapisnika pa Slavko Šalej in Drago Gajšek. V nadaljevanju je skupščina: - potrdila uresničevanje sklepov in zapisnika 2. redne in druge izredne seje skupščine HZS, - sprejela končni obračun hmelja letnika 1995, s tem, da bremepis HMEZAD EXPORT-IMPORT v višini 46.100 DEM, ki izvira iz kritnega nakupa KZ Radlje miruje do konca razsodbe na sodišču - do takrat ni veljaven noben sklep glede kritnega nakupa za KZ Radlje. - imenovala skupino za usklajevanje problemov in pripravo predlogov za MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO in druge državne institucije v sestavi: Jože Brežnik, Marjeta Bizjak, Slavko Leskovšek, Jože Čas, Iztok Košir, Andrej Natek, Rudi Janežič, Vinko Drča in Anton Rančigaj. Koordinator skupine je Jože Brežnik - potrdila poročilo o delu upravnega odbora HZS za leto 1996, - potrdila poročilo o delu HZS za leto 1996, - sprejela poročilo o finančnem poslovanju HZS in zaključni račun za leto 1996, - sprejela poročilo o delu INŠTITUTA ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO za leto 1996, - potrdila program dela INŠTITUTA ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO za leto 1997, - sprejela program dela HMELJARSKEGA ZDRUŽENJA SLOVENIJE za leto 1997, - sprejela predračun prihodkov in odhodkov HMELJARSKEGA ZDRUŽENJA za leto 1997, - sprejela višino pristopnine za nove člane HMELJARSKEGA ZDRUŽENJA, ki znaša 100.000,00 SIT. - sprejela sklep, da je nosilec promocije slovenskega hmeljarstva na sejmu Interbrau 97 - Drinktec v imenu vseh slovenskih hmeljarjev HMELJARSKO ZDRUŽENJE SLOVENIJE. - sprejela sklep, da za promocijo slovenskega hmeljarstva prispevajo vsi slovenski proizvajalci hmelja 1,00 SIT po kg pridelanega oz. prodanega hmelja letnika 1996. - imenovala za nadzor finančnega poslovanja in vodenje poslovnih knjig za leto 1997 firmo Plus revizija, d.o.o. iz Ljubljane, - razrešila je dosedanjega predsednika skupščine HZS g. Albina Ješelnika in podpredsednika skupščine g. Antona Rančigaja. - izvolila za predsednika skupščine HZS g. Antona Rančigaja z Gomilskega in za podpredsednika g. Franca Puklavca iz Ormoža. Podane so bile še informacije: - o problemih prodaje hmelja in zalogah hmelja letnika 1996 pri HEI (A Natek), - o pripravah katastra za nov popis površin po kulturah (M. Zupančič), - o občinskem odloku glede uporabe vrvice (M. Zupančič), - o problemu financiranja revije Hmeljar (M. Zupančič), - o močnem pojavu rdečega pajka in začetku škropljenja (M. Žolnir). Mag. Milan Žolnir je zaprosil, naj hmeljarji vrnejo anketne liste, ki jih je poslal IHP in se redno v čim večjem številu udeležujejo strokovnih sestankov za hmeljaije. G. Maijan Drobne pa je podal poročilo in priporočila hmeljne komisije. Jože BREŽNIK foto: J. Brežnik Letošnje srečanje hmeljarskih starešin pri Ivanu Možicu v Sevnici je bilo zelo prijetno. ZABELEŽKA razgovora o problematiki hmeljskih vodil, ki je bil 15. Julija 1997 v prostorih HMELJARSKEGA ZDRUŽENJA SLOVENIJE, Žalskega tabora 1, Žalec. Uvodoma je bilo povedano, daje bil v Uradnem listu 4. Aprila 1997 objavljen Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Žalec, ki v 20. členu (ravnanje s hmeljevino) med drugim določa, da morajo pridelovalci hmelja v roku 3 let po uveljavitvi tega odloka zagotoviti izvajanje odstranjevanja polipropilenske vrvice iz hmeljevine, oziroma pričeti z uporabo biorazgradljive vrvice. Hmeljarji se zavedamo, da so ostanki vrvice na njivi in v hmeljevini velik problem. Poskušali smo vrvico nadomestiti z drugimi materiali, a brezuspešno, ker so vsi drugi materiali dražji ali tehnološko nesprejemljivi. Menimo, da se morajo v reševanje problematike poleg hmeljarjev vključiti tudi trgovci, zlasti pa proizvajalec polipropilenske vrvice Tekstilna tovarna Motvoz in platno. Mag. Iztok Košir je prisotne informiral, da IHP izvaja poizkuse za uporabo kokosove vrvice za vodila, kjer pa so težave zaradi tehnologije obešanja vodil. Cena kokosove vrvice je po ha trikrat višja od polipropilenske. Pripravljajo poskus o odstranjevanju vrvice iz hmeljevine oziroma komposta. Nadaljnji postopek bi bil uničenje te vrvice (sežig - kar je zelo drago) oz. reciklaže. Ocenil je, da še nekaj let ne bo biorazgradljive vrvice, da pa Belgija dela poskuse s termorazgradljivo vrvico. Anton Omejc je poudaril, daje razgradnja polipropilena svetovni problem zaradi inertne molekule, ki jo je zelo težko razbiti. Reciklaža bo pa tudi problem zaradi umazanosti ostankov vrvice (potrebno bi bilo pranje). Oba predstavnika TT Motvoz in platno pa sta izrazila interes in pripravljenost sodelovanja pri reševanju problematike hmeljskih vodil. Rudi Janežič je predlagal poskus “zbiranja -odstranjevanja” vrvice iz trt pred slamoreznico. Po krajši nadaljnji razpravi so bili sprejeti sklepi: 1. HMELJARSKO ZDRUŽENJE SLOVENIJE prevzame vlogo koordinatoija. 2. Hmeljarji naj pridobijo informacije, kakšne vrvice se še uporabljajo v svetu za vodila. 3. Tekstilna tovarna Motvoz in platno naj pridobiva infonnacije o novih materialih, primernih za vodila, in o razvoju na področju biorazgradljive oziroma termorazgradljive vrvice - vodil. 4. Trgovina išče nove materiale za vodila. 5. IHP, bo opravil poizkuse: - kompostiranje hmeljevine - odstranjevanje vrvice iz komposta oziroma hmeljskih trt pred slamoreznico - preizkušal bo nove materiale za vodila in opravil vse potrebne analize. 6. Skupina se bo ponovno sestala po hmeljskem obiranju, oziroma zaključenih poizkusih in analizah IHP. Jože BREŽNIK foto: M. Zupančič Na inštitutu so postavili poskus z več tipi vodil (polipropilenska vrvica, kokosova vrvica). foto: M. Zupančič Nova, termorazgradljiva polipropilenska vrvica ima veliko napako. Zaradi svoje strukture zajame vsak veter in se nenehno trese, zato se je hmelj po njej slabše ovijal in je zaostal v rasti. foto: I. Friškovec Na inštitutu so dobili nov Mayers, ki je vzbudil veliko zanimanja. ZAPISNIK S SESTANKA predstavnikov Uprave za notranje zadeve Celje, Postaje policije Žalec, Podjetja za vzdrževanje in varstvo cest Celje, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žalec in Kmetijstva Žalec, ki je bil dne 1. julija 1997 ob 12.00 uri v prostorih Kmetijstva Žalec, Vrečeijeva 8. Na sestanku ni bilo predstavnikov vabljenih Kmetijskih zadrug. Na sestanku smo razpravljali o prometno-varnostnih ukrepih za sezono obiranja hmelja, ki bo trajala predvidoma od 15. avgusta do 20. septembra 1997. I SPLOŠNA NAVODILA V. času obiranja in sušenja hmelja je hoja sezonskih delavcev po magistralnih in regionalnih cestah prepovedana. Zaradi tega je potrebno izhod iz gospodarskega dvorišča v Šempetru na M-10 zapreti z ograjo in postaviti tablo “PREHOD PREPOVEDAN”. Sezonske delavce je potrebno usmeijati na lokalno cesto Podlog-Šempeter. Za premik večjih skupin delavcev je potrebno uporabljati lokalne ceste. Posebna previdnost je potrebna še zlasti v času zmanjšane vidljivosti in ponoči, takrat morajo vsi na vidnem mestu nositi svetleče kresničke, kar pa velja za ceste izven naselij. Delavci morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje, drug za drugim. Delavec mora prečkati vozišče pazljivo in po najkrajši poti, preden pa stopi na vozišče, se mora prepričati, da lahko to varno stori. Na cesti, ki ima zaznamovane prehode za pešce, mora delavec prečkati cesto na takšnem prehodu, če prehod ni oddaljen več kot 100 m. Če je prehod oddaljen več kot 100 m od delavca, potem delavci prečkajo prehode na tistih mestih, ki so določeni tudi za prehode s traktorji. Prepovedano je nošenje različnih predmetov ob cesti, ki ovirajo delavce pri hoji (hmeljske palice). Na dovoljenih mestih za prečkanje magistralnih in regionalnih cest s traktorji je potrebno na teh mestih prečkanja določiti čuvaja, ki opozarja voznike traktorjev, kdaj lahko varno prečkajo cesto. Čuvaj je vozniku samo v pomoč, ne sme ustavljati prometa, odgovornost za morebitno nezgodo ali prometni prekršek pa nosi traktorist sam. Čuvaj mora na sebi nositi svetleč (odbojni) telovnik, mora biti spočit in trezen. Na rokavu leve roke mora nositi rdeč trak z napisom “REDITELJ”. Imeti mora tudi svetlečo zastavico - zeleno in rdečo - za opozarjanje traktoristov. Vsi traktorji morajo biti evidentirani, imeti morajo varnostno kabino ali varnostni lok in biti predpisano opremljeni ter tehnično brezhibni. Pri prevozih po M-10 je obvezna rumena rotacijska luč. Za prevoz hmeljskih trt se izjemoma uporabljajo neevidentirane prikolice in vozovi, predelani za traktorsko vleko. Niso pa dovoljeni “lojtrski vozovi” in podobno. Vsaka prikolica mora biti predpisano opremljena z zaključnimi lučmi, odbojnimi stekli in ostalimi signalnimi napravami - v skladu s pravilnikom, jasno vidni z več sto metrov tudi takrat, ko je prikolica naložena. Traktor lahko vozijo le vozniki, ki so stari nad 18 let in imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo traktorjev ali F kategorijo (tujci lahko vozijo traktor, če imajo vozniško dovoljenje za traktor po predpisih RS). Vodje enot in kooperanti morajo svoje delavce pred pričetkom dela seznaniti s prometnimi navodili. O seznanitvi s tem delavci podpišejo posebno izjavo. Delavci “tujci” morajo imeti ustrezna dovoljenja za bivanje. Posebno pozornost je potrebno nameniti čiščenju blata z vozišč zaradi nevarnosti prometnih nesreč. Blatno cesto je potrebno očistiti, po potrebi tudi oprati. Cesto očisti vsak uporabnik sproti. Če uporabnik ni očistil ceste, opravi storitev Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje. Stroške čiščenja plača uporabnik, ki ceste ni očistil. Nadzor nad cestami opravlja Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje, če se dogovorijo, pa tudi policija. Čiščenje cest se mora izvajati dosledno. Policija bo poostreno izvajala kontrolo. Odgovorne osebe - vodje izmen so dostopne 24 ur na dan pri obiralnih strojih -seznam odgovornih oseb je treba poslati na UNZ -Inšpektorat za promet Celje takoj na začetku obiranja. II. OMEJITEV PROMETA TRAKTORJEV IN PRIKOLIC Na osnovi 4. člena Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 15/95) velja prepoved vožnje vsak dan od mraka do popolne zdanitve za traktorje, delovne stroje, motokultivatorie in vprežna vozila tudi na magistralni cesti št. 10 Šentilj - Maribor -Hoče in Arja vas - Ljubljana - Postojna - Koper. Promet je za našteta vozila prepovedan vse leto tudi: od 6. do 22. ure vsako nedeljo, državni praznik ali dela prost dan Promet je za našteta vozila prepovedan od 15. junija do 5. septembra od 6. do 13. ure vsako soboto. Na osnovi 11. člena odredbe v času prepovedi prometa smejo biti našteta vozila v prometu na cestah oziroma odsekih cest, če imajo vozniki dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve. Vsak voznik mora imeti fotokopijo dovoljenja pri sebi in ga na zahtevo pooblaščene uradne osebe Ministrstva za notranje zadeve pokazati. Na dovoljenju mora biti napisana registrska številka traktorja in prek nje odtisnjen originalni žig družbe. Sprejet je predlog, da vse zainteresirane organizacije pošljejo vlogo na Ministrstvo za notranje zadeve - oddelek za notranje zadeve Ljubljana - za izdajo dovoljenja za nujne prevoze v nočnem času. Izdana bi bila samo ena odločba, ki bi se fotokopirala in fotokopijo bi moral imeti vsak voznik (traktorist) pri sebi na cesti ter jo pokazati pri kontroli prometne policije. Traktoristi morajo občasno spuščati naprej hitrejša vozila, če se začne nabirati kolona. Posebno morajo biti previdni pri ponovni vključitvi v promet. Če je le mogoče, se izgibajte prevozom ob sobotah in nedeljah, ko je na cestah velika gneča. Prevoz delavcev na hmeliskih prikolicah ie prepovedan. Enaka opozorila veljajo za prevoznike kmetijskih zadrug, tudi za te bo poostrena kontrola. III. DOVOUENI PREHODI PREK MAGISTRALNIH CEST VRANSKO - VOJNIK IN ARJA VAS - VELENJE 1. Prevoz trt od drevoreda na Vranskem (pri pokopališču) po M-10 do Prekope oz. Tabora. Teh relacij se je treba izogibati, če se le da. Pri prevozu po tej cesti je potrebno skrbeti, da je svetlobna signalizacija na traktorjih in traktorskih priklopnikih brezhibna in dobro vidna. Vozniki traktorjev morajo občasno spuščati naprej hitrejša vozila in ne smejo ustvariti kolon, zato morajo voziti skrajno ob desnem robu vozišča in po potrebi spustiti kolono naprej. Prazne prikolice se vračajo skozi Brode na Vransko, nato po drevoredu in prečkajo M-10 na označenem prehodu. V primeru, da pride do sprememb v režimu prometa zaradi graditve avtoceste, bo potreben dnevni dogovor vodstva Obrata Latkova vas in IP UNZ Celje. Promet se bo takrat odvijal po dogovoru glede na trenutno situacijo na terenu. V dogovor je po potrebi treba vključiti DARS - g. Brodnika. 2. Prečkanje ceste v Brodeh (pri mostu) na odcep stare ceste na Vransko. 3. Prečkanje ceste na odcepu za Tabor (Pihlbirt) se izvede na preglednem delu ceste pri avtobusnem postajališču. 4. Prevoz trt iz hmeljišča Šentrupert (Žerjavke) po M-10 v Tabor oz. Prekopo ni dovoljen, razen v nujnih primerih. 5. Prečkanje ceste M-10 med Latkovo vasjo in odcepom za Mozirje za prevoz trt na obiralni stroj pri Plevčaku in križišče Jančič - Gmajner (cca. 50 m) po M-10. 6. Prevoz hmeljskih bal na relaciji Latkova vas -Šempeter (odcep za Aero), prečkanje obvoznice Žalec, to je prevoz hmeljskih bal na odsekih Vransko - Žalec, je dovoljeno, vendar pa se je potrebno izogibati prometnih konic. 7. Prečkanje ceste M-10 v Šempetru pri zadružnem domu na lokalno cesto proti Podlogu in Rojam za prevoz trt in bal. Prečkanje je dovoljeno le v izjemnih primerih. Opozorite traktoriste. Obvezno postaviti čuvaja, 8. Prečkanje na obvoznici Žalec - gotoveljsko križišče pri Joštu. Obvezen reditelj v primeru okvare na semaforju. 9. Prečkanje na križišču Alja vas - Petrovče. 10. Prečkanje ceste M-10 v Drešinji vasi, obvezen reditelj. Poskusiti z dodatno tablo - priporočljiva hitrost 60 kmlh ali s prenosnim semaforjem. Po možnosti naj podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje postavi tablo - omejitev 60 km/h prej (15. avgust 1997 - predvideno zaradi šole). 11. Prevoz hmelja v balah po M-10 iz Vojnika in Smagete v Levec ter prevoz zelenega hmelja iz Levca v Šmaijeto se sme opravljati le ob delavnikih. Prevozi potekajo po obvoznici Medlog in po Dečkovi cesti. Prevoz hmelja v balah na isti relaciji je dovoljen tudi v mesecih november in december. V času prevozov je potrebno obvestiti IP UNZ Celje - če je obseg prevoza večji. 12. Prevoz zelenega hmelja po lokalnih cestah prek Zaloga do Čulka po Dečkovi cesti in Cesti v Trnovlje, mimo Mesnin in mimo Veterinarske postaje v smeri Šmaijete. Enako velja za prevoz trt z žičnice v Babnem (Joštov mlin). 13. Prečkanje ceste M-10 in prevoz trt z žičnice Arclin (Joštova kapela). O prevozih obvestiti IP UNZ Celje. 14. Prevoz trt na obiralni stroj v Vojnik iz smeri Strmca poteka skozi Vojnik (Mrakotna), prazne prikolice pa se vračajo mimo stare papirnice v smeri Višnje vasi (samo desni krožni promet). 15. Dovoz hmelja v sušilnico Medlog in odvoz hmelja v balah poteka iz Alje vasi in Drešinje vasi po obvozni cesti do Levca, od Levca do Medloga in obratno po M-10. 16. Arja vas - Velenje: prevoz iz Petrovč skozi arjo vas proti odcepu za Zalog. 17. Cesta Aga vas - Velenje - prečkanje na dvorišče posestva. Določiti čuvaja. JV. DOVOUENI PREHODI PO OSTALIH REGIONALNIH CESTAH a) Šentrupert - Moziije: prečkanje ceste pri zadružnem domu v Trnavi; prevoz trt in zelenega hmelja na relaciji Letuš - Male Braslovče - Žovnek. b) Dobrna - Vojnik: pri prevozu trt in zelenega hmelja se izogibati prometnih konic. c) Latkova vas - Prebold: prečkanje ter prevoz trt in zelenega hmelja Latkova vas - Prebold d) V mestu Celju je dovoljeno opravljati le najnujnejše prevoze. Vozniki traktorjev se morajo izogibati prometnih konic - posebej v času sejma MOS 97. Po možnosti obirati v Arji vasi. Uporabniki cest se morajo izogibati prometnih konic ob delavnikih me 6. in 8. uro ter med 13.30 in 15.30 in ob sobotah med 5. in 11. uro. V PREVOZI PO LOKALNIH CESTAH - prečkanje in prevoz pocesti Ločica - Polzela - prečkanje in prevozi po cesti Poljče - Kamenče -Braslovče - prečkanje in prevozi po cesti Gornja vas - Dolenja vas - prečkanje in prevoz po cesti Šempeter - Podlog -Gotovlje, Šempeter - Vrbje - Griže - Žalec - Novo Celje - Petrovče - Arja vas - prevoz trt Socka - Strmec - Dobrna VI. NAMESTITEV OPOZORILNIH TABEL - PROMETNIH ZNAKOV 1. Namestitev opozorilnih tabel, na katerih je v več jezikih napisano opozorilo: - pri vhodu v dolino na Vranskem - pred Levcem iz smeri Celja - pred Arjo vasjo iz smeri Velenja (pri Mlekarni) - na obvoznici v Žalcu iz smeri Maribora. 2. Table z vrisanim simbolom traktorja namestiti: IZ SMERI LJUBLJANE: - v Grajski vasi, z omejitvijo 60 km/h (postaviti na novo lokacijo v dogovoru z vodstvom Latkova vas) - pred križiščem v Drešinji vasi in omejitev 60 km/h - pred Letušem - 500 m za opuščenim kamnolomom, gledano iz smeri Moziija - v Škofji vasi pri trgovini Medved. IZ SMERI MARIBORA: - v Drešinji vasi in omejitev 60 km/h - v Žeijavkah - pred Prekopo (pred odcepom za obiralni stroj) - v Višnji vasi. Za postavitev dodatnih prometnih znakov sta odgovorna Inšpektorat za promet (določanje mesta) in Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest (pravilna postavitev). OPOZORILO ! V primeru sprememb pri omejitvah bodo vsi udeleženci prometa takoj obveščeni. Spremembe prometne signalizacije pripravi po potrebi Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest v sodelovanju z IP UNZ Celje in predstavniki Hmezada. Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest pripravi tudi predračun po novi specifikaciji. Zaradi izredno visokih stroškov postavitve in odstranitve prometne signalizacije, se poskusi dogovoriti, da Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest določi strokovno osebo za nadzor postavitve signalizacije; podjetje Hmezad Kmetijstvo, p.o. Žalec, pa da delavce in prevoz. Poslani je potrebno zahtevek za pomoč pri plačilu postavitve in odstranitve prometne signalizacije v imenu Hmeljarske družbe Slovenije. Ker Hmezad Kmetijstvo Žalec, d.d., ne more več samo plačevati teh stroškov. Zahtevek poslati na naslove: /Čep Min epublika Slovenija Ministrstvo za promet in zveze Direkcija republike Slovenije za ceste Tržaška cesta 19 1000 Ljubljana VII. Družba za državne ceste ga. Barbara Klemen Tržaška cesta 19/a 1000 Ljubljana obiranja hmelja obvešča in opozarja voznike motornih vozil o pričetku obiranja hmelja in povečanega prometa traktorjev (poskušati prek AMZS). Takoj po sklepu kolegija Kmetijstva Žalec o začetku obiranja obvestiti IP UNZ Celje. O prevozih hmeljskih bal skozi mesto Celje - redno obveščati IP UNZ Celje (zadolžene strokovne službe DE Celje). VIII. OSTALE DOLOČBE Po končanem obiranju hmelja se prične siliranje koruze. Za prevoz silaže veljajo ista navodila kot za prevoz hmelja. Ker pa je v tem času gostota prometa že precej zmanjšana, takoj po končanem obiranju hmelja odstrani Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest vso odvečno signalizacijo. Nadzor nad prometno signalizacijo opravlja Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje. O vseh pomanjkljivostih glede prometne signalizacije je potrebno obveščati Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje. Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje je dolžno postaviti prometno signalizacijo pravočasno, pred obiranjem hmelja (2 dni pred začetkom obiranja), če ne bo drugače dogovoijeno. Za vse kršitve prometnih predpisov in za posledice prometnih nezgod v času prevozov hmelja so odgovorni vozniki, v določenih primerih pa tudi odgovorne in pravne osebe v skladu z ZVCP. Policija bo redno nadzirala čuvaje in traktoriste (psihofizično stanje, brezhibnost vozil in priključkov ter spoštovanje predpisanih navodil). Predlagamo krajši tečaj za čuvaje. Če pa to ne bo možno, se morajo čuvaji obvezno usposobiti za opravljanje tega dela. Na koncu usposabljanja morajo podpisati izjavo, da so seznanjeni z nalogami čuvaja. Čuvaj mora imeti veljavno vozniško dovoljenje F, B ali višje kategorije. Sezonski delavci morajo obvezno imeti delovno dovoljenje in prijavo. Na UNZ - Inšpektorat za promet -poslati seznam vseh traktoijev za prevoze z registrskimi številkami še pred pričetkom obiranja. VII. OBVEŠČANJE Po Radiu Ljubljana se najmanj 3 dni pred pričetkom foto: M. Zupančič Prikolice in vozovi morajo biti lepo naloženi in predpisano opremljeni, da so jasno vidni z več 100 m tudi takrat, ko so naloženi. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC VSTOP IN BIVANJE TUJCEV, SEZONSKIH DELAVCEV V KMETIJSTVU - NOVOSTI Letošnje leto so se ponovno pojavili problemi pri pridobivanju delovnih dovoljenj in vizumov za sezonske delavce v kmetijstvu. Zato seje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z Ministrstvom za notranje zadeve dogovorilo za način vstopanja, predvsem Hrvaških državljanov, v Republiko Slovenijo zaradi seznoskega deia v kmetijstvu. Hrvaški državljani, ki prihajajo v Republiko Slovenijo z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti, v skladu z 1. točko SporazUliia med Vlado R&Hüblike Slovenije ter Vlado Republike Hrvaške o ukinitvi vizumov, pridobijo delovni vizum na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini. V primeru, da vizuma na diplomatsko konzularnem predstavništvu pravočasno ne morejo pridobiti, lahko hrvaški državljani na mejnem prehodu pridobijo prihodno - odhodni vizum. Ta vizum je možno pridobiti le na podlagi veljavnega delovnega dovoljenja. Po prihodu v državo Slovenijo se morajo tujci z izdanim prihodno-odhodnim vizumom v skladu z 58. členom zakona o tujcih prijaviti na policijski postaji v kraju bivanja. Z navedenim postopkom ukinja Ministrstvo za notranje zadeve obvezno prijavo hrvaških državljanov za sezonska dela v kmetijstvu na pristojni upravni enoti. S tem želi sezonskim delavcem omogočiti hitrejšo pridobitev vizuma za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji v primerih, ko vizumi na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije, ne bi bili pravočasno izdani, sezonska dela pa so nujna. Miran Krajšek Vodja oddelka za upravne notranje zadeve IZ URADNIH LISTOV Uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v prvih devet mesecih leta 1997 (Uradni list RS, št. 42/97) Javni razpis zbiranja zahtevkov za dodelitev nepovratnih sredstev z naslova intervencij za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za leto 1997 (Uradni list RS, št. 43/97) Javni razpis za zbiranje ponudb programov pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov (Uradni list RS, št. 45/97) ■ : p. : ■ -%. ■ «ts „ • : v OGLASI - OGLASI - OGLASI - OGLASI * PRODAM REZERVNE DELEŽA OB1RALNI STROJ ALLAYS ... INFORMACIJE: SLAVKO ŠALEJ, DREŠINJA VAS 16 ... TELEFON: 063 / 707 - 291 UGODNO PRODAM PEČ ZA SUŠILNICO (9 m2) ... INFORMACIJE: PETER PEČOVNIK, PREKOPA 18 OBIRALNI STROJ ALLAYS IN BOČNI REZALNIK UGODNO PRODAM ALI MENJAM ZA ŽIVINO ... INFORMACIJE: 063 / 713 - 893 IZ 17. SEJE HMELJNE KOMISIJE PRIDELAVA HMELJA V LETU 1997 V tem letu pridelujejo hmeljaiji hmelj na 2.318 hektarjih in pričakujejo 3.917 ton pridelka. Primeijalno s preteklim letom so na sedemintridesetih kmetijah opustili pridelavo hmelja. Tudi zaradi tega je letos šestinštirideset hektarjev hmeljišč manj kot lani. Največ je bilo izkrčenega savinjskega goldinga: 114 hektaijev, potem aurore: 51 hektarjev in skupaj sorte apolon, atlas, blisk, buket, neoplanta in vojvodina: 34 hektaijev. Nasproti temu je bilo obnovljenih hmeljišč s sortami: aurora 116 hektaijev, bobka 23 hektaijev, in magnuma 13 hektaijev. Ob upoštevanju hektaija krčitve in saditve različnih sort v poskusne namene pri IHP, manj kot hektar krčitve in saditve sorte celea in zaokroževanja arov na hektaije, je bilanca površin naslednja: pridelava v letu 1996 2364 ha, krčitve v letu 1997 200 ha, obnova v letu 1997 153 ha, pridelava v letu 1997 2318 ha in zmanjšanje nasadov 46 ha. Hmeljaiji so letos od 153 hektaijev prvega letnika zasadili 51 hektaijev s kakovostnim sadilnim materialom, s sadikami “A” in “B” certifikata. To je le 1/3 vse obnove nasadov, kar še daleč ne ustreza umnemu hmeljaijenju. Planiran povprečni pridelek 1690 kg/ha je za 11 % višji kot je bil dosežen v letu 1996. Najvišji povprečni pridelek pričakujejo pri CE sortah, 1900-2000 kg/ha, nato pri foto: M. Veronek Za večjo količino alfa kislin je odločilna oskrba hmelja z vlago v drugi polovici vegetacije, izgube in staranje hmelja pa od pravilnosti spravila in skladiščenja. bobku in aurori 1800 kg/ha, bistveno pa zaostaja pričakovani povprečni pridelek savinjskega goldinga, ki znaša 1240 kg/ha. Ta planirana pridelava je ambiciozna in zahteva polno mobilizacijo vseh moči pridelovalcev, prav tako pa tudi komercialistov. Ob vsem tem je še pomemben dejavnik narava, ki sedaj ne kaže prav prijaznega obraza. FINANČNO POSLOVANJE HMELJNE KOMISIJE Že pred koncem leta 1996 je bilo opazno, da prodaja hmelja ne bo dosegla pridelanih ton hmelja. Zato je Hmeljna komisija ob skrajnih ukrepih varčevanja pokrila stroške s prispevki za certificiranje hmelja po ceni 2,-SIT/kg, ki jo je določilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V času od septembra 1995 do avgusta 1997 je Hmeljna komisija realizirala: stroškov: 7.603 tisoč SIT, prihodkov: od certificiranja 6.236 tisoč SIT in iz prihodkov leta 95/96 za vzorčenje letnika 1996 1.305 tisoč SIT. Negativna razlika 62 tisoč SIT bo najbrž do konca avgusta pokrita s prispevki od certificiranja hmelja, letnika 1996, oznamkovanega od 1.6. do 31.8.1997. Finančni plan za čas od septembra 1997 do avgusta 1998 predvideva 7. 260 tisoč SIT stroškov. Za pokrivanje teh stroškov bo ob slabi napovedi prodaje hmelja potrebno zvišati ceno certificiranja hmelja od 2,- SIT za letnik 1996 na 2,2 SIT za letnik 1997. To je le predlog Hmeljne komisije, končno ceno pa bo z odredbo določilo Mimistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. VZORČENJE HMELJA LETNIKA 1997 Za vzorčenje hmelja letnika 1997 bo Hmeljna komisija, kot vsako leto, izdelala načrt pridelovalcev, pri katerih bodo pobrani vzorci za vzorčenje. Načrt bo upošteval teritorialno razšiijenost nasadov, to pomeni en vzorec na približno deset hektaijev hmeljišč, in strukturo pomembnejših sort, ki so v pridelavi: savinjski golding, aurora, bobek, celea in magnum. Vzorce bodo pobirali od 1. do 9. septembra. V zvezi s pobiranjem vzorcev, prosim za razumevanje in sodelovanje vseh pridelovalcev, pri katerih se bodo oglasili pobiralci s pooblastilom Hmeljne komisije, saj vzorčenje koristi vsem pridelovalcem. Vzorčenje bo izvedel odbor za vzorčenje, v katerem bodo naslednji strokovnjaki s tega področja: mag. MILAN ŽOLNIR, kot predsednik odbora, ter člani mag. IZTOK KOŠIR, ANDREJ NATEK, dipl. oec.; MARKO GOMINŠEK, kmet. ing.; JOŽE ČAS, FRANC SILAK kmet. ing.; JOŽE IRMANČNIK kmet. ing.; MARJAN RIBIČ, dipl. ing. agr.; in MARIJAN DROBNE, dipl. ing. agr. kot tajnik. Vzorčenje bo opravljeno 12. septembra 1997, ob 10. uri v prostorih Hmezad E-I v Žalcu. TIM L LIAR. H - DRUŽBA Seja hmeljne komisije je potekala isti dan, kot je bila sklicana seja skupščine Hmeljarskega združenja Slovenije in ker so bili vsi člani HK seznanjeni z materiali za skupščino, je tudi tu stekla beseda o preteklem in prihodnjem delu HZS. Za zaključek obravnave Hmeljna komisija priporoča HZS, naj pri državnih organih in občinah v interesu hmeljarjev posreduje: - začetek postopka za sprejem zakona o hmelju - znižanje obdavčitev katastrskega dohodka in - subvencije za uporabo okolju prijaznih materialov za oporo hmelju. Maijan Drobne 45. MEDNARODNI HMELJARSKI KONGRES Potekal je od 3. do 6. avgusta 1997 v Pragi. Istočasno je bil tudi 43.kongres evropske zveze trgovcev. V okviru hmeljarskega kongresa so bile naslednje seje: 1. seja ekonomske komisije 2. seja tehnične komisije 3. seja predsedstva Mednarodne hmeljarske zveze 4. skupno zasedanje predsedstva Mednarodne hmeljarske zveze in Zveze evropskih trgovcev 5. skupščina Mednarodne hmeljarske zveze. foto: M. Zupančič Češka hmeljišča so precej drugačna od naših. En danje bil namenjen ogledom hmeljišč, hmeljarskega instituta v Žatcu, hmeljarske mehanizacije in hmeljarskega muzeja v Žatcu, ki je bil odprt prav v času kongresa. Pred kongresom pa je od 29.7. do 1. 8. 1997 zasedala znanstvena komisija Mednarodne hmeljarske zveze. Iz pisnih in ustnih poročil in diskusij na omenjenih sejah je mogoče povzeti naslednje zaključke: 1. V letu 1996 se je pri članicah hmelj prideloval na 66.758 ha, kar je za 1462 ha manj kot leta 1995. 2. Prvoletnikov je bilo 2670 ha, kar je 659 ha več kakor leto poprej 3. Skupna proizvodnja je bila v letu 1996 108.217 ton, kar pomeni 5.606 ton več kot v letu 1995. 4. Skupna proizvodnja alfa kislin je bila 38.993 ton, kar je 15% več kot leto prej. 5. Letnika 1996 je neprodanega okoli 2400 ton. 6. Največ neprodanega hmelja imajo vzhodne države in Velika Britanija. 7. V Nemčiji so uničili preko 500 ton hmelja letnik 1996. 8. V letu 1997 se hmelj prideluje na 62.350 ha, kar pomeni zmanjšanje za 4408 ha glede na leto 1996. 9. Največje zmanjšanje je naredila Češka republika (1555 ha), Ukrajina (1345 ha) in Rusija (898 ha). 10. Za leto 1997 se ocenjuje, da bo pridelka okoli 100.400 ton, kar bi bilo okoli 8.000 ton manj kot leta 1996. 11. Hmeljarji v ZDA imajo probleme s peronosporo in pepelasto plesnijo. 12. Proizvodnja piva v svetu stagnira. 13. Poraba alfa kislin po hi piva seje zmanjšala iz 6,9 na 6,3 grame. 14. Zaradi zalog hmelja pri proizvajalcih in trgovcih, ter neprodanih količin pri hmeljaijih, trgovanje miruje. Vsi čakajo na dejansko letino 1997. 15. Na tehnični komisiji so bili predstavljeni štirje referati: O novih tehnikah pri vzgoji novih sort, O določenih parametrih za določitev optimalnega časa obiranja (2 referata) in o tehniki škropljenja. 16. Skupna seja predsedstva Mednarodne hmeljarske zveze in predstavnikov Zveze evropskih trgovcev ni dala nobene rešitve glede zalog hmelja letnik 1996 in ne glede prevelikih površin hmelja v svetu. Hmeljarji posameznih državši postajamo vse bolj konkurenti. Samo ekonomika bo odločala, kdo bo to krizo vzdržal. 17. Na področju harmonizacije uporabe pesticidov, so doseženi določeni rezultati. 18. Znanstvena komisija bo izdelala kriterije za delitev sort na aromatične, grenčične in supergrenčične. 19. Na predlog Mednarodne hmeljarske zveze je prejel odlikovanje viteza prve stopnje g. Janez Luževič, dipl. ing. agr. iz Kmetijstva Žalec. 20. Na predlog predsedstva MHZ pa je prejel odlikovanje druge stopnje (oficir) g. prof. dr. Lojze Čerina. Jože Brežnik foto: M. Zupančič Dr. Cetina Lojze pri prejemu odlikovanja druge stopnje (oficir). Več o kongresu pa v naslednjih Številkah! foto: J. Breznik Novi slovenski vitez za leto 1997 dipl.ing. Janez Luževič. Joto: M. Zupančič Sredi mesta Žatec je namesto cvetja postavljen mini hmeljni nasad. Ideja za razmislek tudi mestu Žalec. STROKOVNI NASVETI IN POGOVORI POSPRAVITI IN OHRANITI KAKOVOST HMELJA Za hmelj bi lahko rekli, da je rastlina presenečenj in manj, ko jo poznamo, tem večja so. Zahteve pivovaijev po večji kakovosti hmelja in večji vsebnosti najpomembnejših substanc storžka, alfa kislin, vedno bolj obremenjujejo hmeljarja tudi pri spravilu pridelka. Kako kakovosten pridelek pospraviti in kakovost v čimvečji meri ohraniti do prodaje, je v naprednih hmeljarskih deželah predmet številnih obravnavanj. Golo garanje ne zadošča več, ampak mora biti le to podprto ž vedno več strokovnimi dognanji. Novejše tuje raziskave kažejo, daje mogoče s pravilnim obiranjem, sušenjem, dovlaževanjem in skladiščenjem hmelja bolj ohraniti pridelano količino alfa kislin in v večji meri preprečiti izgube aktivnih substanc storžka in staranje hmelja. Pri strojnem obiranju je hmelj podvržen številnim mehanskim poškodbam, ki se negativno odražajo na količino alfa kislin tudi v času skladiščenja, saj procesi staranja hitreje tečejo na poškodovanem hmelju. Večje izgube lupolina pri obiranju nastanejo zaradi obiranja nezrelega in tudi prezrelega hmelja ter ovelega hmelja z že odprtimi storžki. Prisotnost primesi kakovost poslabša v vseh primerih. Alfa kisline se pri sušenju izgubljajo v manjši meri. Nepravilno sušenje izgube poveča, večje izgube alfa kislin pa nastajajo tudi zaradi pospešenega staranja v času skladiščenja hmelja, posebno še, če je bil hmelj sušen pri visoki temperaturi ali presušen in so zaradi tega nastale notranje poškodbe storžka. Drobljenje hmelja je občutno večje pri presušenem hmelju, ki gaje brez posledic za kakovost težje enakomerno navlažiti. Cilj dovlaževanja hmelja je, če je to potrebno, vrniti storžkom prožnost in preprečiti drobljenje hmelja pri basanju. Več vlage, kot jo je nujno potrebno za basanje, je škodljivo. Uspešnost pravilne priprave hmelja za basanje je v veliki meri odvisna od pravilnosti sušenja hmelja. Nemški napotki priporočajo pred dovlaževanjem daljše počivanje - odležavanje hmelja, da se vlaga med storžki in v njih enakomerno porazdeli. V komorah za dovlaževanje priporočajo v ta namen večurno prepihovanje s suhim zrakom, da pri poznejšem dovlaževanju ne bi prišlo do prevlažnosti posameznih plasti ali prej bolj vlažnega hmelja, kar bi lahko povzročilo večjo izgubo barve in alfa kislin v času skladiščenja. Vlažen in močno stisnjen hmelj se v bali hitreje kvari, prevlažen pa tudi vname. Kakovost skladiščnih prostorov zelo vpliva na ohranjanje kakovosti hmelja. Alfa kisline se hitreje zgubljajo v bolj odprtih provizoričnih skladiščih, v katere je bolj ali manj neovirano možen vdor zunanjega zraka. Izgub praktično ni, če je hmelj po obiranju spravljen v hladilnice (ZDA), s katerimi se ne morejo primerjati tudi dobro zaprta skladišča. Nepravilnosti pri spravilu hmelja se v času skladiščenja seštevajo in stopnjujejo, zato najbrž tudi pogosto različni rezultati pri ugotavljanju skladiščne obstojnosti hmelja. Skrb za kakovost hmelja do prodaje daje pridelovalcu več upanja in možnosti za prodajo in obstoj na tržišču. Žal se to odrazi skoraj prepozno, pa zato tudi bolj trdo. Milan Veronek OPOZORILO HMELJARJEM na zadnja opravila v nizu pridelave hmelja Približuje sc čas zadnjih faz pridelave hmelja, ki kot finiš pred ciljem v hitrostni tekmi, terja od hmeljarja polno zaposlitev umskih in fizičnih zmogljivosti. Tudi na videz nepomembna podrobnost, če je spregledana, je lahko kot v Liebigovem zakonu o minimumu usodna za pridelek letnika, zato naj to opozorilo ne bo odveč. 1. OBIRALNE STROJE, SUŠILNICE, TRAKTORJE, TRAKTORSKE PRILJ UČKE IN OSTALA PREVOZNA SREDSTVA pravočasno pripravite za brezhibno delovanje, saj preluknjana zračnica, “zariban” ležaj ali pregorela električna varovalka povzročajo neželjene zastoje. 2. OBIRATI ZAČNITE, ko so storžki tehnološko zreli. Zorenje spremlja IHR, zato se ravnajte po njihovih navodilih. 3. Začetek obiranja morate prilagoditi tudi KARENCI ŠKROPIV, s katerimi ste nazadnje pred obiranjem varovali rastlino pred boleznimi in škodljivci. 4. SORTNO ČISTOST boste ohranili s po sortah ločenim obiranjem, sušenjem in shranjevanjem hmelja. 5. OBIRALNE STROJE med obiranjem uravnavajte tako, da bo njihovo delovanje prilagojeno sortam in vremenskim razmeram. Če le morete, se izogibajte obiranju v neprimernem vremenu. 6. Pri PREVOZIH hmelja dosledno upoštevajte prometne predpise in navodila ustreznih organov. 7. Pri ravnanju s svežim hmeljem upoštevajte ČAS, ki mine od obiranja do sušenja, ko je sveži hmelj v različnih embalažah! 8. Upoštevajte navodila IHP o TEMPERATURI sušenja pri posameznih sortah in o VLAŽNOSTI pri vlaženju in basanju. 9. Pri določanju vlage se ne zanašajte na lastne občutke, pač pa določajte vlago z MERILNIMI NAPRAVAMI. 10. PROSTORI za shranjevanje suhega hmelja morajo ustrezati pogojem, da se hmelj ne bo vlažil čez dopustno mejo. 11. Pri basanju suhega hmelja v vreče morate paziti, da ne presežete predpisane TEŽE - 50 do 75 kg, različno po sortah. Pri KAKOVOSTI hmelja morate upoštevati ob minimalnih zahtevah iz pravilnika o kakovosti hmelja še DODATNE ZAHTEVE KUPCEV, ki so običajno ostrejša, kot določila pravilnika. Zahteve pravilnika so, da vsebnosti NE SMEJO PRESEGATI: - VLAGE v suhem hmelju 11% - LISTOV IN PECLJEV 2% - ODPADKOV v hmelju 3% - KROVNIH in CVETNIH LISTIČEV, ločenih od vretenca 25% in SEMENA 2%. 12. Pri priglasitvi pridelka morate predložiti kopijo PRIJAVE PRIDELAVE za tekoče leto, s katero izkažete poreklo pridelanega hmelja po kraju, sorti in količini. 13. Dosledno upoštevajte navodila in predpise o obratovanju posameznih strojev in naprav in predpise o varstvu pri delu, da bo “likof’ hmeljevega obiranja tudi letos potekal v vedrem razpoloženju. Količina in kakovost pridelka sta v veliki meri odvisna prav od teh zadnjih faz dela v hmelju, zato želim, da bi vam bilo to opozorilo v pomoč. Za HK Maijan Drobne PENOLOGIJA Uvod Zapiski prvih fenoloških opazovanj segajo v leto 812, kjer so zabeleženi datumi cvetenja češenj na Japonskem. Tam je ta dan obeležen tudi kot tradicionalni praznik. V Evropi je na prehodu iz 14. v 15. stoletje opazoval olistanje in cvetenje zdravilnih rastlin nek lekarnar iz Krakova. Švedski botanik Carl von Linne pa je na podlagi dvoletnih opazovanj (1750 - 1752) olistanja, cvetenja, zorenja in odpadanja listov, v povezavi z vremenskimi vplivi, sestavil t.i. rastlinski koledar, ki je bil iztočnica za vrsto fenoloških opazovanj. Od semena do nastanka novih semen opazimo na rastlinah številne zunanje spremembe kot so: vznik, razvoj listov, pričetek cvetenja ter nastajanje plodov. Kulturne rastline praviloma pospravimo z njive ali nasada, ko dosežejo optimalno uporabno vrednost, če pa opazujemo določeno rastlinsko vrsto v naravi, lahko spremljamo tudi potek njenega staranja in odmiranja. Nastop posamezne morfološke spremembe na določeni rastlinski vrsti je odvisen od njenega genotipa in vpliva okolja. Od okoliških dejavnikov je za nastop določenih fenofaz najpomembnejši dejavnik temperatura oz. seštevki srednjih dnevnih temperaturnih vrednosti (vsote). V današnjem času so fenološka opazovanja sestavni del opazovanj na vseh agrometeoroloških postajah, ki so članice Svetovne meteorološke organizacije. Objekti opazovanj so razdeljeni v več razredov: divje zeleno rastlinje (mali zvonček, regrat ...), gozdno drevje in gnnovje (divji kostanj, breza, črni bezek ...), detelje in trave, poljski posevki, sadno drevje in vinska trta. Datumi nastopov fenofaz hmelja so v fenološkem poročilu Hidrometeorološkega zavoda RS na žalost zabeleženi zelo redko. Za potrebe poljedelcev je fenologija kulturnih rastlin obdelana precej natančno. Tako so na primer pri pšenici izdelani različni sistemi npr. po Kupermanovi, Lisenku, Feekesu, Zadoksu (z zdajšnjo oznako EC), s katerimi so opredeljene posamezne faze oblikovanja organov. Podobno kot pri pšenici pa so opisane morfološke faze tudi za druge kulturne rastline. Fenologija hmelja Fenologijo hmelja je proučevalo več različnih avtoijev, ki so razdelili rastno dobo na različno število razvojnih faz. Tako je npr. Rybaček (1963, 1968) razdelil letni razvojni cilkel hmelja na dve periode (mirovanje, vegetacija), štiri podperiode (latentna, vegetativna, generativna in regenerativna), šest stadijev (prikrita vegetacija, prvi poganjki, oblikovanje vegetativnega dela, cvetenje, oblikovanje storžkov in odmiranje fenofaz) in 15 fenofaz. Sovjetski agroekolog Nečiporčuk (1955) je vegetacijski ciklus razdelil na deset fenofaz, na Češkem pa ga je Vent s sod. (1963) razčlenil na šest fenofaz. V našem prostoru je Kraljeva (1962) določila šest glavnih razvojnih stopenj, pri čemer sta vegetativna in generativna stopnja še dodatno razčlenjeni. To so: - razvoj pred rezjo - rast od rezi do vznika - vegetativni razvoj od vznika do cvetnih nastavkov - od vznika do ovijanja okoli svoje osi - od ovijanja do primarnih zalistnikov - od primarnih do sekundarnih zalistnikov - od sekundarnih zalistnikov do cvetnega nastavka - generativni razvoj - od pojava cvetnih nastavkov do osipa - od osipanja do fonniranja storžkov - od formiranja storžkov do komercialne zrelosti - fiziološko dozorevanje hmelja - prezimovanje. V Nemčiji je Rossbauer s sod. (1995) razdelal letni razvojni cikel hmelja po BBCH skali, pri kateri so glavne razvojne faze označene s številkami od 0 do 9, podfaze pa so razvrščene s pomočjo dvomestnih števil (razpredelnica 1). Tak način zapisovanja je enostavnejši in lažje primerljiv. Poleg tega pa je opis posameznih fenofaz pri tej razvrstitvi v tesni povezavi z agrotehničnimi ukrepi, ki jih izvajamo pri pridelavi hmelja. Na inštitutu spremljamo fenologijo hmelja že vrsto let. Razvojni cikel je razdeljen na devet fenofaz, ki so zaradi primerjave z nemško klasifikacijo navedene v razpredelnici 1. Zaradi poenotenja sistema označevanja fenofaz smo v letošnjem letu pristopili k spremljanju razvoja hmelja po nemški metodi. Ta se v principu od naše metode bistveno ne razlikuje. Pri tem je treba dodati, da fenofazo, s katero opredeljuje nemški sistem, rast glavnih poganjkov (3) spremljamo pri nas z merjenjem višin, na vnaprej naključno izbranih rastlinah v dnevnem časovnem intervalu. Tak način nam omogoča poleg določanja višine tudi spremljanje dinamike rasti hmelja. Fazo, ki določa stopnjo morfološkega razvoja storžka (7) do sedaj, zaradi načina spremljanja tehnološke zrelosti, nismo beležili. Poleg številnih analiz, kijih zahtevajo trgovci s hmeljem, se v zadnjem času pojavljajo tudi zahteve o datumih nastopa fenofaz pridelanega hmelja. Datumi nastopov fenofaze omogočajo namreč odlično primerjavo rastnih pogojev med različnimi pridelovalnimi območji. Iz tega lahko sklepamo, da fenologija skupaj z ostalimi parametri okolja ne služi le boljšemu razumevanju odnosov med rastlino in okoljem, temveč je lahko tudi dejavnik, ki vodi do popolnejšega trženja s hmeljem. Viri in bibliografija so na razpolago pri avtorju. Marko Zmrzlak Razpredelnica 1: Opredelitev fenofaz hmelja Slovenija Nemčija (po Rossbauerju) 0 Odganjanje - vznik 00 Dormanca (mirovanje): Korenika z nadzemni deli (neobrezani) 01 Dormanca (mirovanje): Korenika z nadzemnimi deli (obrezani) Prvi vznik 07 Korenika s poganjki (neobrezana) Rez hemlja 08 Pričetek rasti poganjkov (rez koreninskega sistema) Drugi vznik 09 Poganjanje: Na površini tal se prikažejo prvi poganjki 1 Razvoj listov 11 Razvitje prvi par listov Trta se ovija 12 Razvitje drugi par listov (razvoj parnih listov se nadaljuje do ... ) 19 Razvitih je 9 ali več parov listov 2 Oblikovanje stranskih poganjkov 21 Viden je I. par stranskih poganjkov Zalistniki prvega reda 22 Viden je prvi par stranskih poganjkov; faza se ponavlja vse do ... 29 Razvitih je devet ali več parov stranskih poganjkov (pojavljajo se sekundami stranski poganjki) 3 Rast glavnih pogankov 31 Poganjki so dosegli 10 % višine žičnice 32 Poganki so dosegli 20 % višine žičnice; rast se nadaljuje do ... 38 Rastline so dosegle vrh žičnice 39 Rast v višino je zaključena 4 Ni opredeljeno 5 Pojav generativnih organov Prvi cvetni nastavek 51 Vidni so cvetni brsti 55 Cvetni brsti se povečujejo 6 Cvetenje 61 Začetek cvetenja; odprtih je približno 10 % cvetov Hmelj cveti 65 Polno cvetenje: odprtih je približno 50 % cvetov 69 Konec cvetenja 7 Razvoj storžkov 71 Začetek razvoja storžkov; 10 % cvetov je že storžkov 75 Napol razviti storžki; vsi storžki so vidni in mehki, prisotne so še stigme 79 Dokončno razviti storžki; storžki so dosegli končno velikost, so razprti, travnatozeleni 8 Dozorevanje storžkov 81 Začetek dozorevanja; kompaktnih je 10 % storžkov Storžki so oblikovani 85 Nadaljevanje dozorevanja; kompaktnih je 50 % storžkov 87 Kompaktnih je 70 % storžkov Storžki so zreli 89 Storžki so primerni za obiranje; so zaprti z zlatorumenim lupolinom in popolnima razviti 9 Staranje in vstopanje v dormanco 92 Fiziol. zrelost; storžki se obarvajo rumeno rjavo, aroma pokvarjena 97 Mirovanje; Listi in poganjki so odmrli JEMANJE VZORCEV ZA DOLOČITEV TEHNOLOŠKE ZRELOSTI HMELJA Tudi letos potekajo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu aktivnosti v zvezi s spremljanjem dinamike dozorevanja hmelja. Poleg nabiranja vzorcev v hmeljiščih inštitutskega poskusnega posestva, kjer je posajenih večino slovenskih kultivarjev hmelja, nabiramo vzorce tudi na terenu. Poleg Spodnje Savinjske doline smo letos v obravnavanja vključili tudi ostala hmeljarska podroja. Informacije o stanju vsebnosti alfa kislin in vlage v storžkih hmelja, vam bomo posredovali, po posameznih kultivarjih, preko avtomatskega telefonskega odzivnika, hmeljarskih informacij, lahko pa pokličete tudi na inštitut. Zaradi neizenačenih rastnih pogojev ali kakšnihkoli drugih razlogov, pričakujemo, da se boste težko odločili za začetek obiranja. Zato vam svetujemo, da v naslednjih dneh prinesete v ta namen, v analizo vzorec hmelja, ki ga boste sami nabrali. Z namenom, da bodo rezultati opravljenih analiz nabranih vzorcev čimbolj verodostojni vam posredujemo metodiko jemanja vzorca v hmeljišču. Embalaža za vzorce: Storžke za določitev alfa kislin lahko nabirate v 2-3 1 polietilenske vrečke, za vlago pa so najprimernejše pločevinaste posode, ker so hermetično zaprte (te posode dobite na inštitutu na oddelku za agrokemijo). Pribor. Storžke hmelja nabirano po celi rastlini. Zato potrebujemo za trganje poganjkov iz rastline dovolj dolgo palico, ki ima na enem koncu pritrjen kaveljček (najprimernejša je za ta namen posebno prirejena teleskopska ribiška palica, ki jo lahko uporabite tudi za trganje listov pri ugotavljanju prisotnosti škodljivcev). Čas vzorčenja: Pri nabiranju vzorcev za določitev vlage moramo biti posebno pozorni, da so rastline v času vzorčenja suhe. Način vzorčenja: Po diagonali hmeljišča izberemo na različnih mestih najmanj 10 rastlin (zaželjeno je, da je število rastlin iz katerih vzorčimo, čim večje). Na vsaki izbrani rastlini odtrgamo iz vsake tretjine po en poganjek, iz katerega ne potrgamo vseh storžkov. Posebno pozorni moramo biti na število odtrganih storžkov iz posamezne tretjine. Delež, ki ga v skupnem pridelku prispeva posamezna tretjina, ni enak po celi rastlini (zgornji in sredinski del rastline prispevata k skupnem pridelku bistveno več kot spodnji del). Za analizo na alfa kisline zadostuje prostornina 1,5 - 2 litra nabranih storžkov, pri kultivarjih z večjo nasipno gostoto (večji storžki) pa mora biti ta količina nekoliko večja. Ravnanje z vzorcem: Vzorec označimo smiselno in s čitljivo pisavo. Pri označevanju uporabimo kvalitetva in neizbrisljiva pisala. Oznaka mora biti napisana nä etiketi oz. lističu, ki je pritijen na zunanji strani embalaže. Nabran vzorec prinesite čim prej v analizo. Cena: Stroški kemične analize za določitev vlage znašajo 13 DEM, alfa kislin pa 58 DEM. Marko ZMRZLAK PREVZEM HMELJA V HMEZAD EXPORT IMPORT V LETU 1997 Bliža se čas spravila hmelja, ene najbolj zahtevnih faz v pridelavi hmelja. Želimo si, da bi jo čim bolje opravili. V času, ko je v svetu hmelja več kot dovolj, je vprašanje kvalitete še bolj na udara. Potrebne vreče za dovoz hmelja bo možno dvigniti od 18. avgusta dalje po dosedaj ustaljenem sistemu. Hmeljarjem, ki sušijo doma, priporočamo, naj sami dvignejo vreče, za ostale, ki pa jim storitev opravlja zadruga, naj le-ta tudi dvigne vreče. Vreče se s prevzemom razknjižijo in vpišejo dodatno vrnjene prazne vreče. Za manjkajoče vreče materialno odgovarja vsak posameznik sam. Prosimo, da upoštevate priporočene teže stisnjenega hmelja in jih ne povečujete zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora ali števila vreč. Tudi pozneje lahko dvignete vreče, če ste jih vzeli premalo. Za proizvajalce, ki nimajo dovolj svojih skladiščnih kapacitet, bo prevzem tekel že med obiranjem. Ker pa je na zalogi še nekaj lanskega letnika, bo vsakoletni obseg zaradi potrebnega manipulativnega prostora letos manjši za cca 40 - 50 %. Zato je nujno, da se za letošnje skladiščenje med sezono predhodno dogovorimo, najkasneje do 20. avgusta 1997. Glede na pogodbo vas prosimo, da nam letos posredujete čim bolj natančno oceno letine po sortah, in sicer že najkasneje do 10. septembra. O natančnem razporedu dovoza boste po datumih in proizvajalcih obveščeni septembra. Če se boste razporeda držali, ne bo prihajalo do konic in neljubega čakanja. Zaradi narave dela dodelave in prodaje moramo prevzemati vse sorte. Upamo, da boste to sprejeli z razumevanjem. Prevzem bo potekal kot lani. Poleg že utečenega sistema mora proizvajalec, tako kot lani, ob prvi oddaji hmelja prinesti s sabo izpolnjeno IZJAVO O UPORABLJENIH FITOFARMACEVTSKIH SREDSTVIH PRI VARSTVU HMELJA V LETU 1997. V ta namen smo vam spomladi posredovali delovni koledar, ki vam bo izpolnitev te izjave olajšal. Za hmeljarje, ki jim opravlja varstvo zadruga, podpiše izjavo le-ta. Izjavo odrežite iz Hmeljarja in jo izpolnjeno prinesite s seboj. Pazite na iztečenost karenc in pravilno število uporab dovoljenih fitofannacevtskih pripravkov. V letošnjem letu smo morali kupce že med sezono obveščati o uporabi pesticidov in vzetih je bilo že celo nekaj vzorcev listja hmelja v ta namen. Prav tako kupci pred nakupom že nekaj let preverijo v naključno vzetih vzorcih ostanke pesticidov. Upamo, da bo tudi letos hmelj v skladu z navodili IHR Opravljeno pa bo tudi nekaj naključnih kontrol. V hmeljni trgovini postaja vsebnost alfa kislin vse bolj pomembna. Zato vam svetujemo, da se o začetku obiranja posvetujete in upoštevate navodila IHR Ob dobri letini, ki se obeta v večini hmeljarskih področij po svetu in lanskih zalogah, bo vprašanje kvalitete še bolj v ospredju. Na njivi je pridelek lep, poskusimo takšnega spraviti tudi v vreče, posebno še, če se bo deževno vreme nadaljevalo tudi med obiranjem. Pazite tudi na pravo temperaturo sušenja in zdrobljenost in ne nazadnje tudi na navlaževanje včasih pretoplega hmelja. Bale savinjskega goldinga ne smejo preseči 55 kg, ostale sorte pa 75 kg. Ta priporočila res ponavljamo že nekaj let, pa se jih vsi še vedno ne drže. Zadnja leta je tudi pri kupcih vse več zahtev po lahkem pakiranju, ker ne vedo vedno za nadaljnji namen v verigi prodaje. Temu je zato med drugim, tudi namenjeno novo pakiranje v kocke, težke med 60 - max. 65 kg. Ob koncu vam želimo dobro avgustovsko vreme in čim boljše spravilo letine. Svet vse bolj stremi za kakovostjo, ki mora biti tudi naš adut za uspešno prodajo, ki zagotovo ne bo lahka. Ne pozabimo, da s kvaliteto enega letnika vplivamo tudi na prodajo naslednjih. Ob dobrem skupnem sodelovanju in razumevanju pa bomo gotovo uspeli. Hmezad Export Import Izjava o uporabljenih fitofarmacevtskih sredstvih pri varstvu hmelja v letu 1997 (Izjava se odda pri oznamkovanju inje priloga priloga tehtnemu listu!) Pridelovalec:.......................... Naslov: Evidenčna številka pri Hmeljni komisiji Slovenije: Sorta:................... Čas obiranja na posestvu: od..........do.......1997 Škropilni program: ’nemški’ ’ameriški’ ... \ ■ A. PRIPRAVKI ZA VARSTVO HMELJA PRED BOLEZNIMI 1. Hmeljeva peronospora (Pseudoperonospora humuli) Pripravek Koncentracija (%) Poraba vode (1/ha) Datum uporabe 1. 2. 3- 4. 5. 6. 2. Hmeljeva pepelasta plesen (Sphaerotheca humuli) Pripravek Koncentracija (%) Poraba vode (1/ha) Datum uporabe 1. 2. 3. 4. 5. B. PRIPRAVKI ZA VARSTVO HMELJA PRED ŠKODLJIVCI 3. Hmeljeva listna uš (Phorodon humuli) Pripravek Koncentracija (%) Poraba vode (1/ha) Datum uporabe 1. 2. 3. 4. 4. Hmeljeva listna pršica - /rdeči pajk/ (Tetranychus urticae) Pripravek Koncentracija (%) Poraba vode (1/ha) Datum uporabe 1. 2. 3. 4. C. Pripravki za zatiranje plevela IN odvečnih poganjkov Herbicid Odmerek Datum uporabe 1. 2. 3. D. OSTALO Namen: Pripravek Koncentraciia (%) Poraba vode (1/ha) Datum tretiranja E. IZPOLNI PRI OZNAMKOVANJU! Zgoraj navedeni podatki veljajo za: Število bal hmelja:............ Označbe bal:..................... Neto teža v kg:.............. Kraj in datum:...................... Podpisani izjavljam, da pri pridelovanju hmelja, razen zgoraj navedenih sredstev, niso bila uporabljena nobena druga fitofarmacevtska sredstva, da sem upošteval karence (čas, ki mora miniti od škropljenja do obiranja) in da sem fitofarmacevtska sredstva uporabil v skladu z navodili za njihovo uporabo. V nasprotnem primeru sem odškodninsko odgovoren za nastalo škodo. Kraj in datum:............... Podpis pridelovalca:................... Ip?' ■ : EKONOMIKA INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO ŽALEC NEPOSREDNI STROŠKI PRIDELOVANJA HMELJA V LETU 1997 Faza dela Poraba ur Stroški dela SIT/ha Stroški Skupaj Rh Th ročnega strojnega materiala neposredni v SIT/ha stroški po fazah SIT/ha l.Temeljna obdelava - podrahljavanje 1,8 5.698,53 - temeljna obdelava 2,1 6.648,28 - nakladanje, prevoz hmeljevine - ure traktoristov 6,4 2,5 5.063,68 6.682,12 Skupaj 6,4 6,4 5.063,68 19.028,93 24.092,61 2.Gnojenje s hlevskim gnojem - nakladanje in prevoz gnoja 5,8 24.328,74 - razkladanje na depo - nakladanje in trošenje, 3,5 15.972,63 2000 ton 4,4 20.079,88 36.000,00 - ure traktoristov 13,7 10.825,74 Skupaj 13,7 13,7 10.825,74 60.381,25 36.000,00 107.206,99 3. Odgrinjanje in rez - bran a nje 1,6 0,8 842,04 2.483,08 - odoravanje 13,8 3,5 7.262,66 14.898,35 - rez 5,3 2,6 2.789,28 11.750,99 - nakladanje, odvoz odpadkov od rezi 8,0 2,0 4.210,24 5.345,70 - ure traktoristov 8,9 7.041,68 Skupaj 37,6 8,9 22.145,90 34.478,12 56.624,02 4. Napeljava vodil - obešanje s stolpom 62 kg 17,7 4,4 9.315,15 12.716,00 22.987,70 - zabadanje vivice 44,3 23.314,20 - ročno obešanje 12,8 6.736,38 - popravljanje obešanja 5,0 2.631,40 - ure traktoristov 4,4 3.481,28 Skupaj 84,2 4,4 45.478,41 12.716,00 22.987,70 81.182,11 5. Oskrba rastlin - izbira in I. napeljava poganjkov 80,0 42.102,40 - II. napeljava poganjkov 45,7 24.050,99 - odstranjevanje zalistnikov 66,7 35.102,87 - nadzor 4,0 4.800,00 Skupaj 196,4 106.056,26 106.056,26 Faza dela Poraba ur Stroški dela SIT/ha Stroški Skupaj Rh Th ročnega strojnega materiala neposredni v SIT/ha stroški po fazah SIT/ha 6. Gnojenje z rudninskimi gnojili - nakladanje in prevoz gnoja - 1,8 1,0 947,30 2.672,29 - trošenje, 450 kg - ure traktoristov 0,8 0,7 632,96 2.076,79 13.356,00 Skupaj 2,6 1,7 1.580,26 4.749,08 13.356,00 19.685,34 7. Letna obdelava z dognojevanjem - kultiviranje - kultiviranje z dogno- 2,7 8.547,79 jevanjem 3,8 14.644,63 28.196,63 - nakladanje rudninskega gnoja in prevoz 0,3 0,2 157,88 534,57 - osipanje - ure traktoristov 8,2 1,5 6.487,84 6.385,00 Skupaj 8,5 8,2 6.645,72 30.111,99 28.196,00 64.953,71 8. Varstvo rastlin - škropljenje s pripravo - škropljenje s pršilnikom 4,0 8,5 2.105,12 51.100,81 60.320,00 - ure traktoristov 8,5 6.725,20 Skupaj 12,5 8,5 8.830,32 51.100,81 60.320,00 120.251,13 9. Namakanje 15,0 4,5 7.894,20 14.036,71 - ure traktoristov 4,5 3.560,40 Skupaj 19,5 4,5 11.454,60 14.036,71 25.491,31 10. Spravilo pridelka - obiranje in sušenje 385,5 27,0 202.880,94 84.220,29 56.208,00 - ure traktoristov 27,0 21.362,40 Skupaj 412,5 27,0 224.243,34 84.220,29 56.208,00 364.671,63 SKUPAJ 442.324,23 310.823,18 217.067,70 970.215,11 Ob doseženi prodajni ceni 546 SIT/kg so neposredni stroški pridelovanja pokrili pri 1776 kg/ha. Pri tem pridelku imamo pokrite stroške materialnih vlaganj, ki znašajo 217.067 SIT/ ha in pomenijo 23 %-ni delež skupnih stroškov, stroške strojnih storitev v znesku 310.823 SlT/haz32%-nim deležem in stroške ročnega dela, ki pomenijo najvišji delež v skupnih stroških - 45 % v znesku 442.324 SIT/ha. Pri tako visokih stroških pridelovanja in neugodnih možnostih doseganja višjih prodajnih cen na svetovnem tržišču ostane možnost ustvarjanja dobička samo še ob zniževanju stroškov pridelovanja in ob doseganju maksimalno možnih pridelkov, seveda ob zahtevani tržni kvaliteti. To pomeni za vsakega pridelovalca in za vse ostale udeležence, tako za razvojni del kot tudi za ostale, ki tržijo hmelj, nadpovprečne napore s primernimi rezultati, ki bodo povratno vplivali na uspešnost hmeljarske panoge - tako na višje dobičke kot tudi dolgoročno, kar pomeni, da bo vsak najmanjši ukrep vplival samo pozitivno na končno uspešnost pridelovanja. Ob takšnih ugotovitvah in pogojih za razvoj hmeljarstva, ki trajajo že kar nekaj časa, ni druge možnosti kot: narediti vse za učinkovitejše trženje hmelja poskrbeti za razvojno uporabo takšne tehnologije pridelovanja, ki bo pozitivno vplivala na stroške pridelovanja oz. njihovega zniževanja narediti vse za kvaliteto pridelka ob doseženih optimalnih če ne maksimalnih pridelkov. Uporabiti moramo vse možne rezerve: višjo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, višjo produktivnost dela, kar je pri neugodnih makroekonomskih pogojih za pridelovanje hmelja še bolj pomembno in trenutno tudi edini možni način, ki nam lahko zmanjša njihov negativen vpliv na uspešnost poslovanja. Dolgoročno pa moramo narediti vse potrebno, da bi izboljšali makroekonomske pogoje za razvoj hmeljarstva v Sloveniji. Helena Gajšek, dipl.oec. MED HMELJARJI PRI MARINČEVIH foto: M. Zupančič Nasmejana Anita skupaj z mamo in očetom v brezviroznem nasadu hmelja. Tokrat smo se ustavili pri Marinčevih v Sv. Lovrencu. Hmeljarijo na 2 ha hmeljišč, ki pa so vsa zasajena z brezviroznim materialom in temu primerni so tudi pridelki. Za delo poprimejo Marjan Kupec z ženo in dvema hčerkama Moniko in Anito. Za nasvete pri hiši pa še vedno poskrbi 85-letna mama Kati. Dolga leta je sama hmeljarila na kmetiji in že pred 25 leti dobila tudi priznanje za kvaliteten hmelj in dolgoletno hmeljaijenje, ki ji je zelo pri srcu. Zato, seve, ni čudno, da sta tudi sin in vnukinja Anita zakorakala po njeni poti. In zakaj vam jih danes predstavljamo ? Običajno je v tej številki predstavljen bodoči starešina. Ker pa smo letošnjega, g. Draga Gajška, že predstavili foto: M. Zupančič Nova sušilnica že štiri leta zelo dobro služi svojemu namenu. konec lanskega leta, je prav, da vam tokrat predstavimo letošnjo spremljevalko. Anita je tik pred polnoletnostjo in je končala vrtnarsko šolo v Medlogu - cvetličarsko smer. Je prijetno dekle, zato je pogovor z lahkoto stekel. Že od otroštva je imela veliko veselja z rožami, ki pa zahtevajo tudi precej trdega dela, tega pa se je naučila v hmelju. Poleg šole ji je največ znanja dalo praktično delo v cvetličarni Jerman v Preboldu. Je še med redkimi mladimi, ki ji nobeno delo na kmetiji ni tuje in težko, tudi delo z motiko ne. Ker je oče še v službi, tudi pri spravilu hmelja poprime za vsa dela. Celo sušenje ji gre od rok. To pa ni več tako težko, saj imajo novo sušilnico že 4 leta in gre veliko lažje. Pri pogovoru sta sodelovala tudi mama in oče in vsi so si bili edini, da tako lepega hmelja kot je letos, še niso imeli. “Dež mu idealno streže”, kot rečemo Savinjčani. Sedaj vegetilo kar nekaj ljudi skrbi, ali bodo težo pridelka zdržale tudi žičnice. Zato je skrb vseh pri hiši, da po vsakem dežju pregledajo vsa sidra in žične vrvi. Poleg hmeljaijenja se ukvarjajo, kot večina kmetij, tudi s pitanjem govedi in prirejo mleka. Vendar zaenkrat pridobivajo še največ prihodka pri hmelju in bodo pri njem še naprej vztrajali, posebno še, ker imajo naslednike, ki bodo delo nadaljevali. Zanimivo je, da v nekoč čisto kmečki vasi sv. Lovrenc z relativno veliko hmelja, danes hmeljarita le še dve kmetiji. Zato je vztrajanje pohvale vredno. Če ne bi imeli svoje sušilnice, bi verjetno že zdavnaj nehali. Tako pa imajo sedaj še namen kupiti pršilnik in povečati površine, zato se za prihodnost hmeljarstva ni bati. Spremljevalki Aniti pa želimo, da bi starešini Gajšku “dobro stala ob strani” v letu 1997/98 in mu pomagala ob reševanju hmeljarskih problemov, saj se ob lepih deklicah, srca laže ogrejejo, tudi za delo. Martina Zupančič IZPRED 60 LET Poštnina plačana v gotovini. Slo/enikl hmeljar * Pr«i strokovni list za hmeljarstvo * Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje. Cankarjeva ul.4, telefon 196 Leto ¥131 Celje, dne 20. avgusta 1937 Štev. 17 K vnovčenju hmelja Obiramo in polagoma bo prišla tudi kupčija v tek. S tem pa pričenja za hmeljarja najtežji čas, ker se težko odloči, kako bi ukrenil, da bi pravo zadel in čim bolje odrezal. Z vnovčenjem pa pride za hmeljarja tudi najbolj veseli čas, seveda če je kupčija živahna in cena dobra, ker tako končno pride do svojega izkupička in s lern plačila za vso skrb, delo in trud. Pri vnovčenju hmelja je treba predvsem m i r -n i h živcev, i r e z n e g a presojanja položaj a in pa p r e v i d n o s t i ter p o -š t e n o s ti. Nič strahu, da bi morali dati hmelj na pol zasloni. Pridelek žlahtnega hmelja vsekakor obeta dali bolj pičlo kol lani in četudi bo Amerika pridelala več, gotovo eelokupnj svetovni pridelek hmelja ne bo večji ko lani in ne bo prekašal potrebe. Presojajmo trezno poročila o gibanju cen ter prodajajmo počasi in p r e v i d n o. Kdor 'ima večji pridelek, naj proda v več partijah, da na ta način doseže zdravo, povprečno srednjo ceno. Ne nasedajmo razburljivim vestem, ki gredo za tem, Pravilno sušenje je mogoče le s stalno kontrolo toplote v sušilnici. Z navadnim toplomerom pa gre to težko. Natančno in enostavno kontrolira toploto stalno le lermosignal, ki ga imajo na Češkem že skoro v vsaki sušilnici in katerega nudi tudi Vam ' HMELJARSKA ZADRUGA, r. z. z o. z., v Žalcu Vzorčni sejem hmelja priredi tudi letos HMELJARSKA ZADRUGA, r. z. z o. z., v Žalcu. Sejem, nad katerim je zopet prevzel pokroviteljstvo g. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, bo slovesno otvorjen v nedeljo dne 29. avgusta'4.1. ob 9. uri dopoldne. Vsi hmeljarji se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže slavnostne otvoritve in da čimprej razstavijo na sejmu vzorec svojega pridelka, da bodo lažje in bolje prodali. da mehčajo hmeljarje in tlačijo ceno, temveč vsakega, ki jih širi, nemudoma prijavimo. Bodimo previdni pri prodaji in prodajmo le takemu kupcu ali njegovemu nakupovalcu, o katerem vemo, da bo hmelj ludi prevzel in ga v primeru, da se ga bo k temu moralo prisiliti, imel tudi s čim plačati. Zahtevajmo od nakupovalca vedno legitimacijo, da si bomo na ‘jasnem, za koga kupuje. Ne prodajajmo nikdar prekupcem, ki kupujejo na svoie ime, pa razen obrtnice- nimajo nič in delajo le za razliko; pri tem je seveda na-brisan vedno le hmeljar. Ne ponujajmo in ne silimo s prodajo ter odločno zahtevajmo vedno- za vsako blago tudi primerno ceno! Bodimo odločni, kadar smatramo čas ugoden zn prodajo ter z večnim odlašanjem ne grenimo živlienia sebi in svoji družini! Zahtevajmo vedno od kupca že pri sklepu kupčije, da vpiše v pogodbo tudi pripombo, da nam povrne pristojbino za plombiranje, ki znaša 1 dinar od vreče! Ne pozabimo nikdar poklicali poverjenika ali njegovega namestnika, da plombira vreče, ko je hmelj pobasan in preden ga odpeljemo z doma. Med potom ali šele pozneje pred hmeljarno ali v hmeljarni se vreče ne bodo več plombirale, temveč izključno le doma pri dotiertem 'hmeljarju. Bodimo pošteni v kupčiji in dobavimo kupcu vedno v redu to in tako, kar in kakor smo prodali. Z isto pravico kakor mi od kupca zahteva namreč tudi on od nas popolno poštenost v vsakem oziru. Prijavimo vse primere nereelne kupčije in sploh vse nepravilnosti v kupčiji vedno takoj v pisarni Banovinske hmeljske komisije v Žalcu, kjer bo v sezoni uradoval tudi banovinski hmeljarski nadzornik, ki bo nudil prizadeti stranki potrebno zaščito in pomoč. Hmeljarji, čas vnovčenja našega pridelka je tu.. Postavimo na trg čim boljše blago, ne ponujajmo in ne silimo s prodajo, temveč ohranimo mirno kri ter prodajajmo počasi in previdno, da bomo dosegli čim boljšo ceno! Pustimo hmelj dozoreti O pravilni zrelosti hmelja v pravem smislu ne moremo govoriti, pač pa v življenju pri vsakem plodit smatramo, da je zrel tedaj, ko je najbolje sposoben za porabo, kateri je namenjen. Prav tako je tudi pri hmelju. Stari hmeljarji se še dobro spominjajo, da smo v prejšnjih časih obirali hmelj navadno precej pozneje. To je bilo tedaj, ko se še ni polagalo toliko važnosti na barvo pridelka, temveč predvsem na težko kakovost blaga .V teku zadnjih let, ko se kot prvovrstno zahteva predvsem v barvi gladko zeleno blago, pa se hmelj obira vedno manj zrel. Preveč zrel hmelj že itak izgubi svojo gladko zeleno barvo, poleg tega pa ga v času zorenja najraje napade peronospora v kobule, da porjavi ali vsaj poslane lisast. Tako blago pa je potem seveda pri današnjih zahtevah glede barve težko vnovčiti. Zato se hmelj dandanes vedno bolj predčasno obira. Toda vsaka stvar do gotove meje, pravi star pregovor! Saj je prav, da skrbimo za barvo in hmelj tudi nekoliko prej oberemo. Toda preveč pretiravati tozadevno tudi ne smemo, ker s tem škodujemo v prvi vrsti sebi samemu, pa tudi slovesu našega hmelja sploh. Zato pa moramo obirati ob ip rave m času. Če obiramo hmelj prezgodaj, so kobule res zelene ko trava, toda to ni tista prava in vedno zaželjena zlatozelena h meljska barva. Poleg tega take kobule še niso zaprte, temveč režijo, vsebujejo le malo lupulina in zato tudi niso težke. Kdor obira prezgodaj, torej nima pravilno zelenega hmelja In tudi izgubi mnogo na teži, ker je prezgodaj obrano blago vedno dosti lažje. Seveda pa ludi ni dober hmelj, ki že prezori. Pri prezrelem hmelju se namreč kobule zopet odprejo in obilo lupulina izpade pri tem, barva prezrelega hmelja Pa postane najprej lisasta in potem rdečkasta tudi brez peronospore. Obirajmo torej o pravem času, ko je hmelj pravilno dozorel. To spoznamo po lem, da prej ko trava zelena barva kobul udari na zlatozeleno, kobule pa so stisnjene, čvrsto zbite, se mastno otipljejo m šumijo, če jih stisnemo. Če pravilno dozorele sveže ‘kobule hmelja stisnemo v pesti, ne ostanejo zmečkane, ko odpremo dlan, temveč zavzamejo polagoma zopet svojo prvotno obliko, dlan pa ostane mastna in lepljiva. Tak hmelj je pravilno dozorel ter je polnovredne kakovosti in tedaj ga je treba obirati! Tudi dandanes poleg barve igra -teža odločilno vlogo pri določanju vrednosti ter cene hmelja, na kar v svojem lastnem interesu ne smemo pozabiti. Kupcu in pivovarni ni za zeleno štajersko travo, temveč le gladko zelen, težek in polnovreden štajerski hmelj je iskano ‘blago, ki vedno najde kupca in tudi dobro ceno. Pustimo torej hmelj pravilno dozoreti, hmeljarji! Preveč strahu pred porjavenjem pridelka nam te škoduje, -seveda, previdnosti je pač treba. Če preti nevarnost peronospore v kobule, jih vedno lahko poškropimo z raztopino bakrenega apna ter s tem zaščitimo barvo. Med zorenjem hmelja že v nekaj dneh mnogo pridobimo na teži blaga in kakovosti ter vrednosti sploh. Preveč hiteti z obiranjem torej nikakor ne kaže. Seveda pa prav tako ne smemo nikdar pustiti hmelja pre-zoreti, ker-tedaj zopet izgubimo na vrednosti in barvi ter utrpimo s tern znatno škodo. Ne obirajmo torej prezgodaj, še manj pa prepozno, ne pretiravajmo tozadevno ne na eno in ne na drugo stran, temveč obirajmo o pravem času, ko je limelj pravilno dozorel, pa bona vse strani prav. Seveda se je tozadevno treba prilagoditi v vsakem primeru okolnosti m. toda brez dvoma bo vedno bolje obirati nekoliko prezgodaj kakor pa prepozno, le pretiravati ne smemo. Lepo obirajte, skrbno prebirajte In sušite, da boste lažje In bolje prodalll Celje - skladišče D-Per V SLOVENIJI - PRVI V SLOVENIJI - 70/1997 111 5000004376,8/9 cobiss RENTNO VARČEVANJE 1 SIT + RENTNO VARČEVANJE = 3,99 SIT Če 19 let varčujete po 15.000 SIT mesečno, lahko prejmete pri izplačilu rente za vsak vložen tolar še 2,99 SIT realnih obresti. V izračunu ni upoštevana temeljna obrestna mera ( T ), zato je rezultat varčevanja bistveno višji, saj v dejanskih obračunih tolarskega varčevanja le-to upoštevamo. Informacije: HMEZAD BANKA Žalec tel.: 063 / 715 - 602 int. 123 MODRA ODLOČITEV DANES ZA VAREN JUTRI f---------------------------N HMELJARJI, OBVEŠČAM VAS, DA IMAM NA ZALOGI REZERVNE DELE ZA OBIRALNE STROJE, UGODNO: OBIRALNE LATE -KOMPLET, OBIRALNI PRSTI. MARJAN POVŠE PODLOG 46A 3311 ŠEMPETER TELEFON: 063-701-373 <___________________________> /---------------------------\ INO-Brežice p.o. Krška vas 34/b, 8262 KRŠKA VAS tel.: 0608 59233, fax: 0608 59151 V INO SMO VAM PRIPRAVILI PESTRO PONUDBO KMETIJSKE MEHANIZACIJE Lastni proizvodni program: - razsipalniki umetnih gnojil tip FERTI od 300 -1000 kg - sadjarski, vinogradniški, poljedelski, hmeljarski in komunalni mulčarji delovne širine od 60 cm do 300 cm Zastopniški program: - razsipalniki umetnih gnojil AGREX od 300 kg do 2000 kg - sušilnice za žita - AGREX - mlini in mašalnice - AGREX - rotovatorji, freze, vrtavkaste brane PEGORARO - kosilnice z dvojno rezjo GASPARDO - rotobalirke in ovijalci FORT - mulčarji za komunalo in terase FERRI - lopatarji in trak. viličarji FALO - kardanske gredi EG-COMER Nudimo vam še: mešalne prikolice za silažo STORTI, mlini za žitarice ZANON, vrstne kosilnice... v________________________________________________________/