Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj4 po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana sa leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXXI. V Ljubljani 26. mal. serpana 1878. List 30. Poročilo bratovščine presv. Resnfega Telesa za leto 1879/98. Neizrekljivi čudež ljubezni, da si je izvolil naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus svoje stanovaiiš^e sredi med človeškimi otroci, da prebiva v vsaki duhov-niji, opominja in vabi brez prenehanja vse vernike, da se zbirajo okoli naj svetejšega Zakramenta, in mu darujejo božjo čast in hvalo. V naj svetejšem Zakramentu je Jezus Kristu* bistveno in resnično pričujoč, kakor na prestolu vsih milost in dobrot. Dajo se na to skrivnost obračati besede apostolove: Pristopimo tedaj z zaupanjem k tronu gnade, da najdemo usmiljenjo, kadar pomoči potrebujemo. (Hebr., 4, 16.) Ali ne bo Gospod posebne ljubezni skazoval tistim, ki ga radi obiskujejo in z angeli vred njegov tabernakelj obdajajo? Mar jim ce bode delil bogatih milosti? Ali pa nismo tudi dolžni, s takim posebnim počeševanjem, kolikor je moč, zadostovati za neštevilne žaljenja in skrunjenja, ki se gode Gospodu v naj svetejšem Zakramentu? Ali ni sveta dolžnost, po vsaki ceni skerbeti, da se skazuje naj sve-tejšemu Zakramentu tudi vsa mogoča vnanja čast, da se v naših cerkvah shranuje z naj večjo dostojnostjo in sijajnostjo in obdaja z vsim kinčem in svitom, kar je moč? Taki in enaki premisliki, polni žive vere in goreče ljubezni, so obrodili našo prelepo in prekoristno bratovščino vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa in lepšanja ubožnih cerkva; pripeljavajo ji pa tudi vedno novih udov, in ohranujejo gorečnost in darežljivost starih družbenikov. V preteklem bratovskem letu (od lanske do letošnje velike noči) je k naši bratovščini pristopilo 1356 novih udov, ter je bilo v velikih bratovskih bukvah dotlej 28.876 vpisanih. Miloščine v prid revnišim cerkvam je bilo darovane v tem času 4010 gl. Pri mesečni službi Božji in pri razstavi cerkvenih oblačil se je nabralo v isti namen 127 gl. 29'/2 sold. Posebnih daril je pa bratovščini v preteklem letu došlo: Iz Sorice 4 gl., iz Dov-jega 16 gl. 30 kr., iz Šmihela pri Novem mestu 15 gl., iz Strug 30 gl., iz Sostrega 30 gl., iz Mavčič zapuščina 15 gl., iz Komende 30 gl., iz Trebelnega 10 gl., iz Logatca 40 gl., iz Cešnjic 34 gl., s Trate 35 gl., iz Šent-Lamperta 15 gl., iz Litijo 1 gl., s Polja zapuščina 53 gl. Priserčno zahvalo naznanjamo vsem dobrotnikom naše bratovščine, in zlasti prečastitim gg. duhovnim pa stirjem, kteri so z marljivim pobiranjem in pošiljanjem letnih doneskov bratovskih udov najbolj pripomogli, da je bratovščini bilo mogoče spoinovati svojo nalogo v prid revnišim cerkvam. Kakor je kazala očitna razstava bratovskih daril, ki je bila letos od 29. junija do 8. julija, je neutrud-Ijivo karde ce preblagih ženskih družbenic s pomočjo imenovanih milih darov v preteklem letu izdelalo 5 belib, 1 vijoličen in l čern pluvijal, 16 belih, 13 rudečih, 6 vijoličnih in 4 čeme maŠDe plašče, izmed kterih je bilo 6 s svilo vezenih, 7 antipendij, s svilo in pravim zlatom tkanih, 20 velumov, 20 atol za litanije in pridige, izmed kterih je 5 s svilo in zlatom vezenih, 27 štol za litanije, 24 vezenih burz za obhajila, 26 vezenih oltarnih biazinic, 3 oltarne perte, 3 vezene potezaje za zvonček ob zakristiji, 42 mašnih srajc, 128 humeralov, 43 pre-pasov, 38 koretljev, 100 korporalov, 106 pal (izmed kterih 3 vezene), 412 purifikatorjev, 206 rutic pri „La-vabo". Ti paramenti so se razdelili med naslednje potrebne cerkve šofije nase, da je namreč dobila: 1. Cerkev sv. Jurija na gradu Ljubljanskem: 1 bel masni plašč. 2. Kapela v hiralnici ljubljanski pri sv. Jožefu: 1 obhajilno burz 3. Kapela v sirotisnici usmiljenih sester v Ljubljani: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorjev, 6 rutic. 4. Ig: 1 zelen mašni plašč. 5. Šent-Vid nad Ljubljano: 2 koretlja, 1 rudečo vezeno štolo. 6. Polje: 1 bel mašni plašč, 1 cingulum. 7. Dobrova: 1 bel mašni plašč. 8. Jezica: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum. 9. Sv. Jakob pri Savi: 1 rudeč mašni plašč. 10. Rudnik: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorjev, 6 rutic. 11. Golo: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorjev, 6 rutic. 12. Zelimlje: 1 čern mašni plašč. 13. Zabnica: 1 zelen mašni plašč. 14. Skofja Loka: 1 vijolični mašni plašč. 15. Selca: 1 burzo in 2 Štoli za obhajila. * 16. Poljane: 1 velurn. 17. Železnike: 2 koretlja, 2 burzi in 2 štoli za obhajila. 18. Sorica: 2 oltarni blazinici. 19. Leskovica: 5 korporalov, 5 pal, 20 purifikatorjev, 10 rutic, 1 štolo za obhajila. 20. Javorje: 1 bel pluvijal. 21. Sent-Lenart: 1 velum, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorjev, 6 rutic. 22. Cerklje pri Kranji: 2 oltarni blazinici. 23. Ldhoviče: 1 bel mašni plašč. 24. Sentjuri pri Kranji: 5 korporalov, 5 pal, 20 purifikatorjev, 10 rutic, 1 štolo za litanije. 25. Voglje: 1 rudeč masni plašč. 26. Smlednik: 1 velum. 27. Predoslje: 1 rudeč mašni plašč. 28. Krizi pri TeržiČu: 1 čem mašni plašč. 29. Mavče: 1 bel mašni plašč. 30. Terstenik: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj, 1 štolo za litanije, 1 potezaj. 31. Zapoge: 1 obhajilno burzo in štolo, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum. 32. Bet niča: 1 bel mašni plašč. 33. Breznica: 2 oltarni blazinici. 34. Dovje: 1 antipendij, 1 štolo za litanije. 35. Lesce: 0 puriiikatorjev. 36. Zasp: 1 bel pluvijal. 37. Kamna Gorica: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 k(.retel), 1 štolo za obhajila. (Konec nasl.) „ Ti ar i j n oti iBrevitva bojev budila so vebk strah, in komurkoli je bilo mogoče, bežal je iz mesta. Tudi Mariji so prigovarjali, naj se s celo svojo družino poda na beg; a ona je kazala na pokorščino. Kajti o. Olivaint je djal: tukaj so potrebne karmelitaricc, da bodo molile, ter mmiljene sestre in pomočuice, da bodo stregle bolnikom in ranjencem. Tedaj je Mar ja polovico samostana prepustila za bolnišnico, in čez nekoliko časa se je vidilo, da je pridobila zopet svojo nekdanjo gibčnost. Toda kmalo so bile v^e njene misli pri mertvih, razodevala je ginljivo boi utje l žertvami te nesrečne vojske. Pokanje topov zti. lo se ji je odmev, ki se je glasil iz vic, in vabil k molitvi za ubite vr.jake. Čim glasnejši je bil vojni ropot iu potres, tim bolj je klicala: Moj Bog, ob, koliko duš gre zdaj pred tvoje obličje! O Jezus — usmili se! 1. novembra zapisala je v svoj dnevnik: komuna (aivja ljudovlada) je proglašeua! A nočem se vznemiriti, zanašam se na serce Jezusovo. On bo mojo družino varoval. .., terpim veliko muko ..., na tihem obhajani danes sedemnajsto obletnico svoje vstanove, kajti pred 17 leti mi je Bog na misel da!, da naj bi sprejela skerb za verne duše. Oj koliko milosti mi je odslej podelil! Ko bi imeli živo vero..., o kolika milost je ta bolezen! Zdi se mi, da imam ogenj v rokah, — da gorim! O Jezus, m.čem druzega nič, razun, kar je tvoja volja!... O Jezus, vsaka moja bolečina ti naj razodeva mojo ljubezen, in naj prosi, da rešiš mojo revno dušo! 7. novembra je zapisala: ,,Vsak dan molim, o Bog, naj bi mi Križ dal ljubezen! Že 28 lčt tako molim, a pomena teh besed nisem prav pomislila. O. Olivaint mi je rekel: „že je preteklo 18 mescev, kar vam je Gospod naložil svoj Križ, šest mescev je tega, kar je težji postal, — o naj bi vam oznanoval Gospodovo ljubezen!" Ljubezen, terpljenje do smerti, — zaupanje! Mesec gruden mine — mučeništvo brez konca in kraja, — vsak dan in tako rekoč vsako uro se je terpljenje povečalo, a ž njim tudi upanje; včasih je djala: Za me ni več praznika in veselja, razven — v večnosti; na zemlji nimam druge naloge več, ko spustiti se v globočino volje Božje! Na novega leta dan 1871 zbrale so se pri njeni smertni postelji vse redovnice, razodevaje nji prežalost-nega serca svojo otročjo ljubezen in sočutje. Ona odgovori: Vprimo svoje oči vse v Križ, on nam je edino upanje, — življenje je tako kratko, večnosti pa ne bo nikoli konec! Živimo torej tako, ko bi že v večnosti bile! Ker so vračniki naznanili, da utegne Marija vsled neke hude bolezni naglo umreti, podelil ji je o. Olivaint D. prosinca sv. olje. To djanje se je veršilo resno in ginljivo, iz obličja Marijinega sijal je nebeški mir, — njene duhovne hčeri, kleče okoli postelje, odgovarjale so na cerkvene molitve bolj s sercem kot z jezikom, kajti žalost jim je dušila glas; o. Olivaint govoril je o neskončni ljubezni Božji in o večnem miru,..., in v tem so letale od vseh strani po zraku pruske bombe in kroglje, imert in pogin prinašajo okoli samostana. Zares strašen — iu lep prizor! Po pravilih reda prosila je zdaj Marija vse tovar-šice odpuŠčenja, ako je ktero razžalila, ali kaj dobrega zanemarila; govorila je razumljivo, a z oslabelim glasom. Po žel i i o. Olivaint a dala jim je tudi uektere nauke in opomine, vzlasti, da bi naj čedalje z večo gorečnostjo skerbele za verne duše, in vedno zložne bile v sv. ljubezni; „Kitajsko, Nantes, Bruselj in Pariz hodijo naj vedno enega serca in ene duše!" tako je djala, in o. Olivaint je prijazno pristavil: „pa tudi vse prihodnje naselbine!" Se enkrat ponovila je Marija be-Bede: priporočam vam nad vse ljubezen... ljubezen... ljubezen! Odslej prejela je do dneva pred smertjo vsak dan sv. Obhajilo, iz njega zajemaje moči, da je mogla terpljenje stanovitno prenašati. 19. prosinca se spomni, da je od vstanovljenia reda že 15 let preteklo; in reče hvaležno: ,,Prdjube.znjivi Bog je to družino obilno blagoslovil ; t-,rej je potreba, da jaz terpim — mnogo terpim. Oj ko bi čutde, kakor jaz, da j-j to Božje delo, ne moje! Izvolil si je naj revnejše orodje, da bi služilo njegovi volji. Moj Bog, vekomaj ti bodi hvala!" — Vračniki se uiso mogli prečuditi, da je tako dolgo živela in terpela; pričakovali so smerti dan za dnevom, a bol niča jo najhujše napade terpljenja prebila. Pogostoma ponavljala je besede, ktere je govoril Izveličar v svoji smertni bridkosti: „Zgodi se Tvoja vol|a!" Dan pred njeno smertjo došli so ji listi iz Kine, iz Nantesa in Bruselja; prej namreč niso mogii v mesto, ker je bilo po sovražnih vojakih zaperto. Kako so jo razveselile poročila, da se njene duhovne hčere dobro imajo, da se samostani razcvetajo; kako so ji segle v serce mile besede, s kterimi so hčere jemale od nje slovč! Djala je: Moram še terpeti, da se zahvalim za toliko milosti! 7. svečana zjutraj, dasi je želela, vsled strašne tesnobe in kerčev ni mogla več sprejeti sv. Obhajila. Katoliška Cerkev obhajala je ta dan praznik smertne bridkosti Jezusove na oljski gori, kteri je Mariji vedno drag bil. To jutro ji je čedalje slabše prihajalo, prišla je večkrat ob zavest, a se spet predramila. Redovnicam, ktere bo pri postelji stale, rekla je, da bo ob treh prišel o. Olivaint. One so vedile, da je navadno pozneje prihajal, in tedaj so mislile, da je bolnici bil obljubil jo danes prej obiskati. Ob eni popoldne djaa je spet: o. Olivaint pride ob treh. Vprašajo jo: ali vam je to povedal? Ne, odgovori Marija in omedli. Zdaj ura bije tri; bolnica, prebudivši se spet, reče: idite doli, o. Olivaint je blizo- In zares, kmalo potem stopi spovednik v hišo. Spove jo še enkrat, moli, in čez pol ure odide. Umirajoča obernila je zdaj vse misli k Bogu, kterega je tako goreče ljubila, in kteremu v Čast je toliko storila in preterpola; čedalje redkeje je dihala — in med tem, ko so sestre opravljale molitve za umirajoče, zaspala je v Begu mimo, stara blizo 46 let. Kdo popiše žalost redovnic, ktere so jo tako ljubile in spoštovale! Nje pogreb je bil velikansk, kajti obče je slovela po svojih odličnih čednostih. Pokopali so jo ua pokopališu Mont Parnasse na prostoru, ki je bil pomočnicam odmerjen. Prost spominek kaže mesto, kjer njen prah p'čiva, in na njem se berč besede: ,.Ex-spectans exspectavi Dominum" (željno pričakujem Gospoda). (Psalm 391.) Verh njenega imena pa je dal o. Olivaint vdoibsti besede: ,,Corde ina^tio et aniraa va-lenti" (v ljubezni goreče setce in krepka duša)! (2. Macch. 1, 3.) Omenimo še h koncu, da je Bog nekterim hčeram, ki so pokojno svojo mater prcsiie za pomoč, na nedvom-ljiv način milosti podelil; a ta udisanja se še niso razglasile, in čaka se, da bo Bog svojo zvesto služabnico poveličal z očitnimi čudeži. O Oozjiii politi. (I)alje.) 3. Kristjani so sami meji seboj razcepljeni; božje pota jih morejo zediniti. Ker je svet popustil Bog* in njegovo sv. cerkev, stergal je s tem, ali vsaj natergal vez edinstva ne samo med kristjani sploh, ampak tudi med katoliki posebej. Skoraj V3e je razcepljeno na premnogo čepov, ločeno na mnogo strank, ki si vsled načel sovražno nasproti stoje, na vse mogoče načine se napadajo in pobijajo, skoraj ne najdeš miru, prijaznosti in ljubezni več; vse je nekako tako, kakor v ognjeniku, v čegar drobu vedno vre in buči, včasih tudi iz sebe bruha in meče, ter s tem pokončuje mesta in vasi, in pokonča po več tisoč ljudi. Koliko se govori in piše o zedinjevanji in edin-stvu narodov in narodnosti, o vseobčni ljudovladi, o svobodnosti in enakosti vseh ljudi! Ali čim iskrenejše in krepkeje se dela na to, da se ta načert tudi vresniči, tem bolj robata nasprotja prihajajo na dan, tem silovi-tiše se tergajo vezi družbenega življenja, tem huje Be grizejo casprotne stranke, s tem večo silo in okrutnostjo se razvija vojska vseh proti vsem. Od zgoraj doli stra-huje liberalizem, od spodaj gori ruje internacijonala (rudečkarstvo), od vseh strani pa grozi duhovni in ma-terijal c i polom človeštvu. Ta vsesplošna hujava, ta kuga, seza že dotlej, da jo človeška moč in sila bode javaljne mogla ustaviti. In to zato ne, ker je dandanašnja zunanja borba se bila razvila iz notranje borbe, in kdor bi hotel zunanjo borbo ustaviti, mora prej ustaviti notranjo borbo; in kdo ima moč jo ustaviti? To more samo božja vera, cerkev Kristusova, katoliška ljubezen. Da je res tako, prepričamo se, če pogledamo notranjo borbo, iz ktere izvira zunanja. Kakosna je ta notranja borba? Ta notranja borba duhove v nered spravlja, um z resnico v razpor žene, voljo od pravice terga, čuvstvo razberzdava, vest ruši, ob kratkem : notranja borba podira lepo zložnost duhov. No in kdo bi mogel, kdo bi znal ta notranji razpor poravnati? Ne človeška sila in moč, to zamore samo božja vera, cerkev Kristusova, in katoliška ljubezen; ona more duhove vrediti, um z resnico sprijazniti, voljo s pravico zvezati, Čuvatvo berzdati, vest vravnati, ob kratkem: duhovom potrebno zložn- it, harmonijo poverniti. Tu in iamo tu je doma edin6tvo djanja, edinstvo volje, ver-*, jezika, življenja, edinstvo duhov; tu so shranjene dogme, ki jih verujemo, postave in zapovedi, ki jih spolnujemo, posvečujoča sredstva, ki jih rabimo, ena in ista daritev za vse brez razločka, isti cilj, po kterem hrepenimo, in ista pot, po kteri hodimo. Res je, kar terdi sv. pismo: „Množica vernih pa je bila enega serca in enega duha." In zbog tega se neprenehoma dela na to, da se vresniči še drug izrek 3V. pisma: ,,In bo en hlev in en pastir." To edinstvo, ta družeča moč, ta katoliška ljubezen, kteri je vsak človek otrok Božji, br*t in sestra v Kristusu, to jc pravo življenie katoliške cerkve. Ali škoda, da temu življenju katoliške cerkve se grozi dan danes, zlasti od njenih lastnih »vrHenih otrok. Ce pa se še v edinstvo sv. cerkve dreza, potem se mora ves svet grozno zbegati, in kako hi mogla še kaka lepo vravnana človeška družba več obetati? Ali ni po vsem tem posebno in v obče čudovito delo previdnosti božje, da se ves katoliški svet čedalje tesneje in krepkeie oklep i središča ie »a edinstva. da se oklepa Leona XIII, čim bolj ss sovražne sile pehajo, da ga od njega odterjjajo; ali ni posebno in v obče čudovito delo previdnosti božje, da se škofje papeža tako stanovitno deržč, da škofje z duhovni v to borbo hite in se borijo na življenje in sraert; ali ni kaj posebno delo previdnosti božje, da se verniki, kot pravi otroci sv. cerkve, tesno zbirajo okrog hierarhije, cerkvene vlade, njej nepreiomljivo vdanost in zvestobo prisezajo, ter jo tudi pri vsaki priliki pokazujejo? Borha proti cerkvenemu edinstvu je to edinstvo še le prav posebno vter-dila. Eden glavnih pripomoč cov pa so tudi očitne in slovesne božje pota. Take očitne in slovesne božje pota spominjajo sinove in hčere sv. cerkve, da imajo vsi 3kup »»n i«ti namen, da jim grozi ena ista nevarnost; da imajo skupne dolžnosti, skupen boj, ki zadeva vse ude, in ne t'*rpi nikakega nobenostranst^a, n^godbe, premirja, v kterem gre za časni in večni blagor, ali pa za časno in večno pogubljenje. Te in take božje pota vežejo ljudi in duhovne v eno isto mišljenje, vodijo jih k eni i->ti sverhi, k fnim istim bogoslužnim opravilom na enih istih mestih: v vsem tem pa se prav lepo kaže edinstvo sv. cerkve, edinstvo v notranjem in zunanjem življenju. Božje p«>ta zedinjajo vse stanove in narode v katoliški ljubezni, soznanjajo ljudi, ki se popred niso poznali, in vežejo vse v medsebojni ljubezni z Bogom, ki je začetek, s-edo-točje in cilj vseh bitij. Ti tako zedinjeni ljudje imajo vsi dovolj prostora v b< žjem Sercu Jezusovem, v kterem zajemajo eno isto mišljenje, eno isto čuvstvo, ene iste koristi, skupno sverho, in večno življenje. Tako se na božjih potih razcveta katoliška ljubezen in katoliško življenje, ki naposled privabi in ogreje tudi mmg«*, ki brez Boga v merzli oterpnjenosti samotarijo. Ali niso tedaj božje pota krepko sredstvo, s kterim se more razkol, sovraštvo in vojska med ljudmi ugnati, ter v ljubezni in edinosti poravnati vse, kar si odurno, serpo, osorno in sovražno nasproti st«iji? Ako bi veliko vodniki to sprevideli in razumeli, koliko iagije bi shajale! (Dalje nar, kot zastopnik naše dežele Kranjske, je za dolžnost svojo spoznal, staviti se na čelo biag-mu delovanju s tem, da za najsilnejšc potrebščine nabira pripomočkov in nabrane deli zapuščenim. V ta cilj io konec je &am odloč.l avoto iz deželnega zaklada, razen tega pa obeinil se do c. k. deželnega predsedstva, ki mu je z odlokom od današnjega one dovoliio nabirati po vat) deželi miiodaiov za zapuščene rodovine k vojakom poklicanih rojakov naših. iS tem poziv»,m se tedaj obračamo do sočutja vseh prebivalcev dežele Kraujske in poterkamo na dobrotljivo njihovo serce: naj vsak pripomore, kolikor mu je po ujegovi moči mogoče! S tem bo olajšal žalostno serce vojakov, ki so zapustiti morali svoj dom, pa retš ino življenja olajšal zapuščenim. Ce pomagamo vsi, bo iz malega naraatlo veliko, in podpora bo zdatna. Darovi naj se pod tem napisom pošiljajo ali kar naravnost ali pa po najbližjih c. k. okrajnih glavarstvih ali po dotičnih župaoijah podpisanemu deželnemu odboru v Lj ubijajo, ki bo po časnikih naznanjal milodare, katere prejme, pa tudi dobrotnike, ki so jih darovali, in bode objavil, kaj se je zgodilo z denarjem. Naj gre ta naš glas po vsej deželi in najde v sercu vseh domoljubov oni odmev, ki ga pričakujemo s polnim zaupanjem! V Ljubljani 14. julija 1878. Deželni odbor kranjski. Ii Ljubljane. {Šolsko — dalje.) O ljubljanski gimnaziji na] še omenimo, da prav veliko ubožoih dijakov je dobivalo mnogotero pomoč od dobrotnih mestnih prebivalcev, tako živež: pri oo. Frančiškanih, pri gg. Ur-šulinsk.h, pri usmiljenih sestrah, v škofijskem semenišu, v Aiojzijevišu in po mnogih privatnih hišah. Naj bi se ne naveličali preblagi Ljubljančani podpirati šolske mladine in še zlaBti latinskih šolcev, ker s tira posredoma skrrbijo tudi za duhovski stan, da bi pomanjkanje ne nastalo vse prehudo. Ces. kr. profesorji naj bi ne bili preveč ojstri, da pridni mladenči, kakor svoje dni tako tudi zdaj naprej pridejo, ker v v tih stanovih so srednje s talenti obdarovani dijaki še vselej skorej naj rabniši in roanjkrat zajdejo na razpotja, kakor pa posebno zmožni. Serce )e pokalo mnogim prijatlom ljudstva lansko leto, ko jih je čez trideset zapisanih bilo odpahnjenih, da ni3o smeli v gimnazijo! V Terstu naj višji cesarski in mestni vradniki, posestniki, tergovci, advokati, gospodje in gospč velike zneske denarja skladajo ravno sa podporo gimoazijalnih učencev is tega namena, da bi se pomanjkanju duhovstva v okove prišlo; v Ljubljani kakor v Novem mestu pa naj bi se po ravno omenjenih potih blagoserčno delalo v ravno ta namen. To je ae tudi poaebno zato potrebno, ker se v veliko žslost domoljubov odpravlja gimnazija v Kranju, ki je bila s težkim trudom blagih Kranjcev in druzih gospodov vsta- novljena. Kedaj bomo začeli iti zopet naprej, in ne povsod nazaj? — Za napolnovanje gimnazij, kakor sredstev k više oliki, pa more katoličan govoriti le pod po-gojo, da mladina dobiva zdravega nauka, da se na gimnaziji ne podira to, kar so starši in duhovni s trudom sadili v mlade serca, m kar edino jih srečne dela, namreč naj potrebniši vsih naukov: nauk sv. vere. V tem oziru se po pravici sliši splošna pritožba zoper spis v letošnjem letniku o učenostnem materijalizmu. Ker je pa *pis nemšk, prinese današnja „Danica" v prilogi pretres io overženje tega spisa — za to okolišino v nemškem jeziku, naj ga ložej berejo, ktere tiče, ako jim je mar resnica. V Novomeški realni in viši gimnaziji je bii akl-p 14. t. m. Kilo je ob koncu šolskega leta 124 eimn.»zija'cev, namreč 120 Slovanov in H Nemcev. — Po rr.in«-»»trškem ukasu od 28. rožn. 1*78 se realna gimnazija spremeni v čisto gimnazijo. — Veliko dobrega je storilla sa podporo ubožnih študentov družba, ki šteje 81 družnikov. Šolske bukve in drugo šolsko robo, obleko in obutaia jim je dajala, učnino in vpisnino za nje plačevala in pripomogla tudi nekoliko za živež in stanovanje. Več jih je tudi v frančiškanskem samostanu dobivalo živež — V učnem oziru je zn »menit nekak po-seben , tellurium", iznajdba profesorja P. Rafaela Kle-menčiča, priprava, s ktere pomočjo se učencem posebno lahko pojasnujejo 12 mesci in obnebne zverske znamnja, dnevna dojema in odjema in dolgost dneva o posameznih mescih, vstop solnca v zadevno obnebno znamnje in tek zemlje skozi leto in dan. Ljubljanska realka je ob koncu leta v sedmerih razredih imela 358 učencev, in sicer 114 Ljubljančanov, 110 Kranjcev zunaj Ljubljane, sicer iz Avstrije 105, 7 Italijanov in 4 iz druzih krajev. Po veri so zunaj 6 vsi katoličani (vendar je med učeniki tudi 1 protestant, ki mora učence boje tudi pri sv. maši po postavi nadzorovati! *) Drugi red v napredku jih ima samo 9, tretjega 25, in popravljati jih sme 46. Učni jezik je nemšk, le pri nauku slovenšine je slovenšina v 3 višjih razredih. Sv. mašo so imeli le samo ob nedeljah in praznikih pri sv. Florijanu, trikrat skozi leto spoved in sv. Obhajilo in vdeležili so se procesije sv. K. Telesa. Veroznanstvo ima v 4 pervih razredih po 2 uri, v petem 4, v šestem in sedmem pa le po 1 uro na teden. Iz Štajarskega, 14. mal. serp. (Toča in slaba letina. Č trtici o r. škofu Slomšeku. [Konec.]) Naj še pristavim dve čertici o našem nepozabijenem knezo-škofu Antonu Martinu Slomšeku. 1. Dostikrat se Bog posluži prav priprostih ljudi, da izpolni svoje preizverstne namene; in to je bilo tudi o zadevi Slomšekovi. Prečastiti knezo-škof Ignacij Ci-merman bivajoči na birmovanju pri sv. Petru na Medvedovem selu, kjer so bili priprosti pa odkritoserčni župnik gosp. Jožef Žafran, drugi Natanael (pozneje ao bili moj župnik v Orižah v Savinski dolini), so pričujoče župnika nagovorili: dve imenitni stopinii ste v moji škofiji prazni; potrebujem špirituala v Celovški du-hovšnici, in svojega dvornega kaplana; kateri duhoven se vam za to ali uno stopnjo naj sposobnejši zdi? Kjer vse molči, se domači župnik Žafran oglaai: Milostljiv i knezo-škof! sa špiritvala je g. Anton Slomšek nai pri-pravnejši, kajti on je pobožna, modra in učena duša, da mu ga ni enacega. Za dvornega kaplana je pa g. *) Pri ..nadzorovanji" se profezoiji menda verstč, kar jc tudi posebno znamnje nove ere; primčrniše bi pač bilo, ako bi veljalo n. pr.: gg. profesoiji hodijo z učenci vred k Božji službi. Žiga Juvančič naj bolj sposoben, kajti on je poleg du-kovskih tudi v svetnih vedah izversten, je priljuden, in je tudi izurjen v šegah in spodobnem obnašanju pričo vsakega gospoda. In rea, Juvančič je bil izvoljen dvorni kaplan, in Slomšek na stopnjo semeniškega špi-ritvala, s katere stopnje je do škof »ve časti dospel; in tako na svečoik postavljen, je bil luč milim Slovencem, za katere je živel in umeri. 2. Mene nagajanje in nespodobno postopanje mariborskega župana pri razkritju Slomšekovega spominka kar nič ni osupnilo, ker mislim, da se je vse to godilo po Siomšekovem duhu. Jaz se prederznem reči, da sem Slomšeka poznal, kajti bil je moj špiritval v Celovcu, bil je moj nadžupnik in dekan v Vozet ici, bil je pa tudi moj škofijski šolski ogleda in moj škof; tedaj mi je biio znano njegovo življenje na vseh stopnjah. Za cerkvene slovesnosti je bil ves vnet. pa povsod je v času, ko ie po jozetinizmu dišalo, nahajal tudi prav hude za prese, c«*!o tožbe; pa na zadnje je le zmagal, dostikrat po terdem boju. Tako se je tudi zdaj godilo; čeravno prepovedana, se je vendar cerkvena slovesnost izverstno veršiia. — Očitnih svetnih veselic pa Slomšek ni nikoli ljubil: in če je bil ravno kterikrat primoram se jih vdeležiti, so bile njegove misli vselej drugje in ga je kmalo zmanjkalo; ali pri domačih veselicah ;e bil Slomšek med svojimi prijatli zmeraj vesel, in brez 1« pega petja ni minulo; kaj lepo so donele p"smiee iz njegovega čistega gerla, res kakor bi rožice sadil; vsaki teden poleti smo šli kakšnega soseda obiskat, in kjer je Slomšek bil, je biio vse pošteno veselo. Pravo veselje so bile nedelje. Dopoldne, se ve, da smo b;li v cerkvi, ali ko je poldne zvonilo, smo hitro kaj malega povžili in hajdi vsi trije v nedeljsko šolo (nadžupnik Slomšek in oba kapiana), v katero so tudi oarašeni, celo zakouski hodili, da so bile sobe pretesne; vesele pripovedke in kratkečasne pesmice so šolske mnogo-verstne nauke medile; ob dveh je bil keršanski nauk v cerkvi, Slomšek je imel pri velikem altarju slovenski, in jaz v stranski kapelici nemški keršanski nauk. in na zadnje pesem: ,,Srečen, srečen, kdor ohrani" — se je kaj izverstno po celi cerkvi pela; po litanijah je bilo kosilo in večerja skupaj. Ob 7 je prišla vsa družina in tudi drugi v Slomšekovo sobo, katerim so kaj lepega brali, jih podučevali, in potem so sedli k fortepijaui, in pesme so se začele do terde noči. Tako se je godilo tudi pri odkritju Slomšekovega spominka. Očitne veselice ni bilo, in jaz mislim, Slomšek sam bi jo bil prepovedal, ako bi ga bili prašali. Ali potem so se pa prijatli na več krajih združili, in se prav po Slomšekovo razveseljevali in sladko radostne pesmice prepevali, — kakor nekdaj Slomšek — do noči. Ravno tako je bil Slomšek ves goreč za omiko in oliko ljubljenih Slovencev. V ta namen je domače pesmice zlagal, iu tudi knjižice za svoj rod pisati začel; ali tudi tukaj je imel marsikatero sitnost. Ko je hotel pervo slovensko knjižico dati v natis, ni mogel tiskarja dobiti, da bi delo prevzel; ali potem so se pa tiskarji kar pulili za tisk Slomšekovih knjižic. Hotel je napra viti društvo za izdajanje Slovenskih knjig, pa precej dolgo ni šlo itd. Tedaj so se okolišine in svečanosti o razkritju Slomšekovega spominka tako izverševale, kakor Slomšeku samemu, dokler je na zemlji živel; toraj so se gotovo v njegovem duhu in po njegovih željah godile v čast Bogu in v veselje in mir milega od njega iskreno ljubljenega slovenskega naroda; in to je tolažba moja, pa tudi vsih Slovencev, kateri so Slomšekovega duha. J. V. Z Goriškega, 14. mal. serp. (Kerian»lce in neker-šanske hiše; prodaja svetih in pa nravnost žaljivih podob, pa današnje s^lesovanje po lepi goriški kronovini.) Kedar stopi človek v kako hišo, po njej se oziraje i pazi kmali, kakšen duh po njej veje, jeli keršanski ali pa svetni duh. V keršanski hiši najdeš podobe, ki nas spominjajo na resnice sv. vere. Tam visi sv. razpelo na steni, tam sv. Trojica, tam zopet kaka podoba Marije Device, drugje zopet ali podoba angelja varha ali kakega drugega nebeščana. Vse te in enake sv. podobe vidiš, dragi čitatelj, v sleherni količkaj keršanski hiši in vsakemu vernemu katoličanu posebno dobro v sercu de, stopiv-šerou v tako hišo. Hvala Bogu, da ta lepa navada pri ogromni večini slovenskih hišnih gospodarjev dosihmal še vedno biva in če hočemo v resnici tudi naprej za prave Slovence in katoličaue veljati, moramo to lepo šego s ss. podobami po hišah veuno ohraniti, kakor jo tudi vsim družinam priporočevati. Ali kaj pa vid mo po mn zih kerčmah, gostilnieati, brivnicah in stanovatijin bolj omikanih ljudi po stenah visitiV Se ae sicer najdejo, pa le bolj priproste kerčine, v kterih je \iuiti kako sv. podobo; ali po večiui današnjih gostilnic, ki so le za boli ,,omikane" ljudi (to je. brezverce) namenjene, viditi je sem ter tje po stenah ostudne, ver«» iu nravuost žaljive slike, in te so mnogokrat prav drage cene. Te baže slike se uahajajo nt-kaj časa že tudi v dveh prodajalnicah v Gorici v veliki množini in se dragoceno prodajajo. Kar je pa za serce in oko naj veče in Čudno nasprotje pri tej prodaji, je to, da je berž poleg ene ali druge sv. podobe viditi, tudi one nesramne baže, z eno besedo s'ike predstavljajoče v obče take reči, ktere so v 6. in 9. božji zapovedi prepovedane in ktere dajejo netivo mesenih strasti in podkurjajo peklenski ogenj. Nečem a tim reči, da se morajo zgolj ss. podobe za prodajo na ogledu imeti, marveč je pri-puščeno imeti tudi svetnih podob, pa takih, ki ne žalijo lepega nravnega keršanskega vedenja, n. pr. podobe svojih prijatlov in znancev v dragi spomin, podobe junakov, slavnih domorodcev itd. V eni goriških proda-jalnic je viditi vse križem, svete in nesvete, pripuščene kakor nepripuščene nesramne podobe, po okusu raznoterega keršansko pa nekersansko mislečega občinstva. *) Tu je viditi r. Viktorija Emanvela s kozlovo brado, poleg njega njegovo še živečo vdovo, glasovito Rozino, tamburmajorjevo hčer, berž blizo le-tč starega, eivo-kosmatega (v dvojnem pomenu besede!) glasovitega Ga-ribaldija. Poleg te čudne trojke pa stoji (ali je stala tačas) r. sv. Očeta Pija podoba in oi-a sedanjega papeža Leona XIII. Na drugi strani je bila podoba jugoslovanskega Mičo Ljubibratiča io druge slike iz tran-cosko-nemške vojne 1870-71. Kakor tudi razne slike iz Ladine sorodovine. **) Zares prava zmes in silni kontrasti v eni in isti sobani! Pač bi bilo treba društva, kakor ga imajo po „Slov." sporočilu (glej 74. list) v Londonu v oziru nesramnih podob. Se drugod prooa-jaici fotografične nesramne podobe vsakterrrou, kdor hoče, s povekšalnim steklom gledati dajejo! Ostudne mesnice! Nezapopadljivo je, kako višji dopustijo ubogo občinstvo pačiti! So mar zastonj paragrafi, ki prepovedujejo nravnost žaleče slike prodajati in na ogled občinstvu izpostavljati? O tempora, o moreš, mora prijatelj vere in naroda tu sdihniti! *) Tudi v Ljubljani ni včasi brez take p«lastnosti. Vred. **) To je take, ki žalijo »Icbem? količkaj br.-imožliivo oko. Venus ali rimska Venera se je pri starih Slovanih z vala „Lada", malikiuja lepote in poltnepa poželenja, ktere pa. »e ve, da ni bilo nikjer, razun v domišljiji od Boga odpadlem t, razkošnega in poltnega človeškega rodu itd. Pis Iz Adrijanopola, 13. mal. Berp. (Katoliški misijon in silo znamenite dogodbe tega mesta ob vojnem času) Prečastiti gospod! Za vsako našemu misijonu (po „Da-ničinih" bralcih) dosedaj skazano blagovoljnost in podeljeno milosnjo naj priserčniši zahvala! Prosim, ohranite nam pervo, dobrotno pomnožite drugo, posebno zda), ko je bolj ko kdaj sila, da se nam hitro pomaga Ne le, da ao bile potrebšine našega misijona dosihmal zadosti velike, so se zdaj med vojsko pomnožile tako silno, da daleč presegajo naše moči. Zakaj ubegli, vdove in sirote, ranjeni in bolniki so na trume od nas pomoč zai tevali. In verbi tega je že precej davno, odkar je cena vsega k življenju potrebnega veliko več kot na p .l poskočila. Odkar se je bila vojska začela, so se tukaj nenavadne reči godile, torej me dolžnost veže dobrotnikom in prijatlom našega misijona, razun vsakoletnih misijon skih in šolskih sporočil, v naslednjem poslati še p' -sebr.e sporočila. Po pravici vse stermi, da je Božja previdnost sk» rej po čudežu odvernila nevarnosti, ki so žug*U- mes;u Drinopolju (Adrijanopolu). Po svojem vterjenji bi b.lo moglu postati druga Plevna, in ker bi ga bilo t^ž j premagati kakor Plevno, bi bile prebivalcem nastaie še dalji in t*.raj veči stiske. Ta srečni nasledek pripisujemo čveterim mučencem, ss. Filipu, Severu; Evzebiju in Hermu, ki so ob času Julijana odpadnika v Drinopolju prejeli spričevalske krone, in kterim na čast smo že dve leti na njih god (22. vinot.) sv. mašo opravljali Berž ko so bili Rusi vdrugič Balkan prestopih ter je bil Suiejman paša premagan, je Turke po Traciji vs- splošno strah prepade!, vsi so bežaii v Carigrad in za njimi tudi vsi Turki, ki so prebivali v Drinopolju. Ravno tako so z Balkana razkropljene in prihajoče pa v Drinrpolju stoječe turške vojne trume v$e gnali v glavno mesto. In da je pri tem naše mesto bilo ot«'« o denjenja, ki mu je žugalo, je to za Bogcm pripisovati serčr.osti velikega poglavarja Džemil paša in delavnosti tukajšnih evropejskih konzulov, kteri so se tako edino obnašali v teh okolišinah. Nadvišerost Džemil paša bašibozukom in Cerke-sm, ki so prihajali od časa do časa in j:n j« bilo že velika troma, ni dopustil v mestu se mu-iip, temuč za-povedal jim je mesto zapustiti in korakati v Carigrad. Ali zm°raj bolj so se bližal Rusi, in še se m vediio, če se b<» Adrijanopol branil, ali ne. Tujcem so med tem zadevni konzuli napovedal', da naj il previdnosti mesto zapustijo. Kmali potem je napovedal tplegr:.m, da mesto se bore branilo in vsi okopi (šanc-*) se morajo • >borc>žiti. To je zbudilo med prebivalci splošen stra^, in pa toliko bolj, ker po neki nesreči je bilo pretergano železnično občenje med Adrijanopolom in Carigradom. Drugi ^eiegram pa je zdajci vm ril prebivalce z naznanilom, da Adrijanopol se ne bo branil in da morajo Turki mesto zapustiti. Poglavar je precj izročil mestno vodstvo keršanskemu komisarju, ki ga je sam izvolil, in pred^nj je odšel v ali paša (pervi paša), je vojni p'ac-komandan? zapovedal sežgati vso bojno zalogo, kar se ni dalo seboj vzeti. Bilo je proti večeru, kar neprevi-doma ee zasliši strel v oddelkih zmešan s topovskimi p ki; vsi smo mislili in verjeli, da to ni druzega. kakor da zdaj se začenja borba med Turki in Rusi. Naš P. Ratael Terirgno pa, ki se je bil ravno iz mesta vernil, nas ie umiril z naznanilom, da to je bilo od zaloge, ki so jo sedaj zažgali, in pristavil je še, da tam blizo po goriša so smodniski hrami (roagazini). ki tudi utegnejo kviško puhniti; in res — komaj četert ure pozneje, se je ra*legel tako strahovit izbruh, da so se naše hiše v podslombah pretreslp in več oken se je razletelo. Ta razpuh je več stoletij 3tari in pred kratkim a siinim denarcm popravljeni sultanin „vertni dvor" spremenil v popolne groblje; ob enem je pa tudi pogasil ves ogenj in tako nas je obvaroval se strašnejšega razdjanja; zakaj bilo je blizo še več in prav velikih smodniških hramov, tudi ti bi se lahko vnčli in storili strahovito po-lomastenje. Hvala Bogu, to se ni zgodilo; opravili smo s strahom, ki nam je tri dolge dni prehudo grozo delal. (Dalje nasl.) Grnclomoljstvo ali materijalizem. I. Po več krajih se zlasti med takimi šolskimi o*eb-stvi, ki kljubujejo sv. Cerkvi, začenja vriš z materija-lizmom, ter je potrebno, da nektere besede spregovorimo v pojasntio tega „Kurentovega sužnja". Kdo. kaj tedaj je ta materijalizem? Materijalizem je rauk nekih, rekel bi, sitih modrijanov, kteri se na to izhaja, da vse kar biva v vesoljnosti, je zgolj materija, telesna tvarina, kakoršna prostor spolnuje in je počutkom kakor si bodi dosegljiva. Tudi človek z vsimi imenitnimi in lepimi darovi jim je zgolj tvarina, telesnost, gruda; duh, duša jim ni nič, ali pa le kaj telesnega, grudnega. Zato pravi dr. Aib. Stockl: ».Materijalizem je 3amomorstvo človeškega duha, ker človeški duh v materijalistiških misiih o svetu taji samega sebe." Materija!. zero ne dopuša, da bi svet imel svoj začetek od kacega višega, nadsvetnega bitja, od Boga. Kaj še? To se je samo tako skupaj speštalo in scmokalo iz neke tenke megle, ki je povsod po prostoru rahlo stala! Se \e, da to ga maio briga, od kod je pa ta megla? Kaj pa je tisti prostor? itd. Po tem brezbožnem nauku Bog nima nič pri vremenu, hudi uri itd.; gruda sama sebe ,,komandira"! Materijalisti tedaj svoje nauke, svoje zi-steme stavijo na „meglo", na „opice" in „žabe"! Ta nauk tedaj je golo brezverstvo, ateizem, ker zunaj grude, materije vse taji. Njegove resnice, dogme, =•0 menitve, hipoteze, uganke, ktere neprenehoma naklada in kopiči; in kdor grudomoljcem tega „megie-r.ega'- nauka ne verjame, ga psujejo za nevedneža. Vse, kaaor koli se godi, je materijalizmu gola telesna potreba, sila, ve3 človeški nameu toraj le počutnost in telesno vživan;e. Smert bi tedaj bila človekovega bitja kon-c! Vsak lahko previdi, kako strahovite nasledke bi moral taki nauk imeti za človeško občinstvo, ako bi obveljal! Ko je očitno, da tudi deržavne postave mo-ten e vere prepovedujejo in narodom med drugimi dobrotami varujejo tudi vero, ki je naj viši dobro a, je prašanje, kfcko je take baže spis zašel tudi v gimnazijalni program? Kako se to zlaga z namenom na gimnaziji, ako se 24 strani napolni s hipotezami, ne da bi se mladini dalo kaj stalnega in koristnega? Nravno zdravega ljudstva se sicer ne prime lahko ta kuga, pravijo umni možje. Materijalizem, ako se kje vgnjezduje, kaže, da je ondi v družbinstvu že visoka st' pinia spačeno3ti. Le kjer je družbinstvo zaverglo višji duhovne dobrote, kjer se je zgubilo čedno življenje in kjer je versko-nravna moč oterpnila, tam se iz hlapa te gnjilobe utegne dvigati materijalizem. On je potlej le naučni izraz tega, kar se je djanjsko že vstanovilo. Ljudje, kterim je po besedah sv. Pavla bog njih trebuh, strežejo le počutkom in poželjivosti; zato se bojč sodbe pravega Boga in ga taje, v nič devajo. Pa to jim ne bo nič pomagalo: za nje še le bo sodba prav ojstra in strašna. Materijalistiško poganstvo ni nič novega. Znano je bilo že pri Indih, Grekib, Rimljanih itd. Indi so imeli svoje Džajme, Červake, Lokajatike, — Greki svojega Demukrita (ta že je terdil to, kar Gartenauer o praznem prostoru, atomih in večnosti tvarine), — imeli so Rimljani svoje Epikureje (lepa čast za nase grudarje!), — veliko pozneje Angleži svojega H jbbes-a, John-Locke ta, — Francozi svojega Condillac-a, Helvetiua a in La Metrie, — pa tudi Nemci svojega Feuerbach-a, Karola Vogt-a, Jak. Moleschott-a, posiednjič vsi žabarji in opi-čarji skup svojega Darvina! Vse to so stare, pogrete, na novo precverte vraže, ajdovske bajke in zmote. Sple tene so res zdaj v učeno obleko, veržene vmes med naravoslovske nove znajdbe, da bi jim ložej verjetnost pridobili: niso pa zato nič manj neumne, kakor je bilo drugo srovo maiikovanje. Razgled po »vetu. Drobne novice. ,, Teiegraph" angleški h če vediti, da obravnave med Avstrijo in Turčijo ne napredujejo. Dunajski listi pravijo, da se nadaljujejo. — Pruska gerdobnost še zmeraj preganja redovnice iz dežele. — V Carigradu je nezadovoljnost zarad sklepov na kongresu in zarad zguoe otoka Cipra. Prav;jo. ua sultan se je dal okleniti v Berlinu, zdaj pa baranta za prodajo ostaLkov otomanakega cesarstva. Boje ae lvgo-vilstva, zasačili in zaperii so 15 zarotnikov. — Tudi iz Algerije tiše misijonarji v srednjo Afriko proti ravniku. V velikem shodu katoliških misijonskih prijatl;v v Pa rizu je č. g. Durand, zemljeznan^ki profesor, razkazal, da od 14. stoletja daije so se misijonarji odpravljali v notranjo Afriko in so se bili ondi vstanovili. V našem Času je Cerkev v teh krajih vstanovila 31 apostoljskih vikarij, v kterih je 25o-gublo nja. G. Kristusovo spremenienje na Taboru. Priporoč.: \ -i katoliški milijonarji za obilen sad. Pokiicanje po ga;.'»v v sv. Cerkev. Gospodarji in gospodinje v časnih »n dušnih ... -trebah. Listek za raznoterosti. U Ljubljane. (Dnhovske posvečena nja., V sredo, 24. t m., so milgosp. knez iu škot deliii poddi jakonstvo, L« d jakonstvo, iu 27. bodo delili mašniško posvečen je. Pervo a««- e p-svečenje je dobilo 7 gg. bogosloven v IV. it; štirje III. leta. Mašniško posvečenje jih prejme za z-iaj U, ker gg. Kregar in Merčun sta nekoliko premlada iu torej prejmeta zadnje posveeenje 14. vel. serp. Glasi katoliške drnžbe. Teh podučnih in vedriinih i.-nj ž c je ravnokar prišel na svitlo ze šesti (VI.) zvez čič — s pod bo sedanjega papeža na čelu. Družniki ga dobijo zastonj, drugi pa po 10 kr. Herders Conversations-Lexicon, Erk arung des \Vis-ser.swiird:gsten aus der Ueiigion, Philosopliie, Geschichte, Geograpbie, Spracbe, Literatur itd. itd. je dospel do besede , Lichtscheue '. Naročuje se nanj v ,,Ulrich Mo-ser's Buchh«ndlung in Graz, Bischofspiatz". Iz Rimskih toplic piše 19. t. m. prijatel prijatlu v Ljubljano o smerti č. g. Mati ja Zank-a, župnika ondi pri sv. Margareti. Umeri je 18. t. m. o zvečer po tem ko je bil bolan komaj 23 ur. V sredo ob 6 zvečer se ga je lotil kerč v želodcu, potem hudo bljuvanje doli v doč ; takrat so zdravniki jeli mcrfin vanj sikati, in se je zopet zavedil, in naslednji dan mu je oiio veliko bolje, ter je čez uro dolgo se pomenkoval s prijatom. Povedal mu je, da je jedel arovo klobaso, ktera mu je tolike težave delala v želodcu. Do 6 zvečer ni bilo nič hudega, takrat pa se je ponovil stan popres-njega večera in ni bilo več moč pomagati, ter je kmali sklenil. Splošna je žalost za njim kakor izverstnim duhovnim pastirjem, naj boljšim pridigarjem in ljubljenim po vsi škofiji. R. I. P. Pridiga preč. g. kanonika Fr. Kosarja, ki jo je imel pri razkritju Slomšekovega spominka, pride kmali na svitlo tudi v slovenskem jeziku (v nemškem je že natisnjena). Dobivala se bode v knjigarni Klerove vdove po 10 kr. Cesarjevič Rudolf je daroval 10( 0 ffold. za ubožne vojaške družine, kterih 2*'0 gl. zadene Kranjsko. Iz Zagreba, 20. mal. serp. (Poterdilo.) Nas pre-častiti gosp. veliki prednik (general-superior — kan. H"pperger) so se pred dvema dnevoma vernili bolni iz Dalmacije, — v njih imenu poterjamo sprejemo 14 gl. s cenjenim pisanjem vred od 2. t. m. Darovi se bodi obernili natanko po naročilu. Iz samostana usmiljenih sester. Za mladenšbo semeniše zoper pomanjkanje duhovnov v teržaško-koperski škofiji katoliški Teržačani skladajo neprenehoma. Darovali so zopet: Baron Pino 200 gold.: vradniki c. kr. poglavarstva 200 gold.; iz Kopra gospa Sofija baronovka Puthom 100 gl.; g. vit. Baseggio 100 gl.; g. Fr. Vičič 100 gl.; g. dr. Viktor Rumer 10 gl.; g. dr. Zak. Lion 10 gl.; g. Al. Polli 25 gl.; g. Fr. Solinger 100 gl.: g. G. A. Spinotti 50 gl.; gospa Kat. Garusa 50 gl. — V blagajnico bratovšine „sv. Družine" so daii: G. Jož. Zakotnik 5 gl.; razni verniki 6 gl.; dekan g. Šloker 10 gl.; dekan g. Sjariba 25 gl.; g. R. Jelušič 5 gl.; g. M. Zimmerman 15 gl.; B. Ovelber 5 gl.; g. Dragovina 5 gl.; g. G. Jelovšek 5 gl.; g. F. Peculič 5 gl.; g. G. Sila za perve kvatrel2gl.; g. Alf. Z«mli<: 5 gl.; g. Fr. Čeme 5 gl.; g. Fil. V'ončina4gl.; N. N. 5 gl.; g. J. Lupetina za več tovaršev 18 gl.; g. Jož. L^ncin 10 gl. V Terstu se je tudi vstanovil odbor, ki zbira darove za ubožne družine teržaške, kterih možje so šli k vojakom. Iz Tettta. Cerkveno obiskovanje in sv. birma bode od 20. avgusta do 10. septembra v Jelšanski in Ka-stavski dekaniji. Protest zoper materijalizem. Pod tem napisom naznanja Predarlski „Volksblatt" 16. t. m., da je prečast. gosp. generalvikar Amberg pri deželnem odboru in pri c. kr. deželnem šolskem svetu vložil protest proti zoperverskemu govoru profesorja Teimer-ja v učiteljskem velikem zboru v Dombirn u 18. majnika t. I. Ta protest omenja, da šolska postava učitelju ne daje piavice, da bi svojo službo zlorabil ter za nevero in zaničevanje vere propagando delal; vendar pa da se množi število učiteljev, kteri to hudobijo z vedno veči prederznostjo počenjajo nad mladino in občinstvom. Dalje našteva nektere stavke iz omenjenega govora, kako je govornik terdil večnost materije, izvir življenja vsih žival s človekom vred iz srove grude. Privatno naznanilo pravi, da taki protesti niso brez vapeha. Spreobračanja k katoliški Cerkvi. Trideset anglikanskih pricigarjev je prestopilo v katoliško Cerkev: vsi so se odpovedali bogatim duhovskim službam. Eden je vdovec z 18 sinovi; trije le-tih so se krivoverstvu odpovedali v Rokhampen-u v kapeli gospej presv. Serca, kjer se je spreobemila tudi mlada protestantinja. Mladi pridigar Juri TVithefield je sprejet v sv. Cerkev od g. Feuton-a, duhovnega pastirja pri sv. Janezu Jeruzalemskem v Londonu. — Tu se vidi, koliko premore človek žertvovati za resnico, kadar ga je prešinila v globočiDi serca. Pokaž te pa kacega liberalca, kteri bi bil pripravljen toliko zgubo terpeti za svoje grudomoljstvo! Koliko molitev pomaga. V mestu Seyne med Tulo-nom in Marsilijo na Francoskem se je zgodilo to-le: Protestanšk pastor je bil prišel v mesto trosit med ne-številne delavce svoje zmote. Neki dan, sam ne vč, kako se je to zgodilo, je bil neutegoma tako osramoten zarad svojega napačnega nauka, da — ne da bi druge spreobračal k krivoverstvu, se je sam spreobernil k katoličanstvu ter je nasledoval svojo mater, ki je teden pred njim se spreobemila in je molila neprenehoma za spreobernjenje sina. Odpovedal se je zmoti v kapeli Marist v. Mala knežijca Monako, s 3127 prebivalci, si je dala v Parizu kovati zlate denare po 100 do 20 lir. Denari imajo podobo svojega kneza Dragotina III, in sprejemali se bodo v očitniu blagajnicah na Avstrijskem, Btf l-giškem, Francoskem in Laškem. Poslednje novice. Politikarji se prepirajo o nasledkih rusko turške vojske in berolinskega kongresa. Ru-dečkarsKi Lahoni so strašno jezni in se derejo na mno-zih taborjih, ker jim kongres ni kakih mest in dežel v nenasiteno žrelo vergel. Avstrija je temu nasproti odpravila opomin do „laške vlade", da prijazne razmere med obema vladama ne dopušajo, da bi bili privoljeni taborji v tem pomenu, da naj se Avstriji odtergate dve okrajini. Laška boje ni naravnost odgovorila na pritožbo, rekla je, da postava dopuša take shode, da pa obžaluje in graja take prazne početja, da jih hoče tudi s silo zatreti, ako bi mejo prestopile. Kakošno malopridno fa-rizejstvo ima prusaštvo v sebi, kaže zopet o tej priliki časnik „Post" v Berlinu, ki omenjene laške taborje pripisuje ,,ultramontancem", med tem ko laška ,,Perseve-ranza" 21. jul. zagotovlja ravno nasprotno, da to gibanje namreč je čisto republikansko. Duhovske spremembe. V TerŽaŠki škofiji: C. g. Jakob Leben gre v Gra-dinjo za kaplana; č. g. Sebastijan Marchio v Kopar za stolnega vikarja in dub. pom. — Razpisani ste župniji: Berdo in Keršan do 31. avgusta t. 1. Dobrotni darovi. Za škofa Daniela Kombonia in misij one v srednji Afriki: P. n. gosp. kan. P. Urh 5 gl. — Gospa Terezija Božja 5 gl. — F. Sch. 1 gl. sr. Za misijon v Adrijanopolu: Preč. g. kan. P. Urh Sgld._ Pogovori z gg. dopisovalci. G. M. Erj.: Sv. m. se je oprav. — G. Fr. J. v Kopr.: „Dan.u je bila naročena do konca decembra 1878. jf^P Današnjemu listu je pridjana priloga : , j Kini je Worte gegen člen Artikel: der naturuis-senschaftlielie Materialismus" itd. Odgovorni vrednik: Lnfca Jeran. - Tiskarji in ea.ozniki: jo*5! Hi;Uiii'» >vi nasledniki v Ljubljani.