C. C. Post ale. Esce ogni mercoledi e venerdi 17 novembre 1926. Posamezna številka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Siane /.a celo leto 15 L. j» pol leta 8 » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez dot poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. &. 67 V Gorki, v sredo 17. novembra 1926. Leto IX. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi s-e računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Sira^ že«. — Tisk Katoliske tiskarne v Gorici. Ri' vu Piazzutta st. 18. Uprava in urednistvo: ulica Mameli Stev. 5. (prej Scuole). Teles, int. stev. 308. Čliateljem in dopisnikom! Z današnjo številko smo začeli zopet dvakrat na tcden izhajati. Rad' tehničnih ovir smo izdali das našnjo »Stražo« sicer še samo na skromnih dveh straneh, toda vna; prej bomo, če bodo razmere do; puščale, zopet redno izdajali list na najmanj štirih straneh. Upamo, da bo ta naš ukrep naše drage na* ročnike in čitatelje razveselil in ogret. Težko nam je bilo, ko smo morali pred meseci omejiti izdaja; nje nase »Gor. Straže«, ki je posta; la ze prava duševna potreba naše; ga Ijudstva. §e neprijetnejše nam je bilo, ko smo morali v obrambo njenega obstanka razpisati zbirko za njen sklad. Ostali pa nismo razočarani in osvamočeni. Kljub ubijajočim gospocttirskim razme* ram, katere so se razgrnile v zad; njem času čez nas, je našel naš klic po pomoči krepak odmev. Skoda, da so ravno nekatere neprilike zad; njih mesecev preprečile, da bi sklad rodil sadove, kakoršne smo si že; leli: razjedle so ga ze v poganjkih. Zato trkamo še nadalje na prija; teljska srca in jim iskreno pravi; mo: pošteni odločnosti in pozrtvo; valni ljubezni bo vedno odprta bo; dočnost! Ravnoiiiko tudi omejitev izdiijanja ni ohladila ljubezni, ki vlada med »Gor. Stražo« in tisoči njenih prijateljev. Marsikdo je sh cer bridko pogrešal drugo tedensko številko in nesteii so nam tožili in z grenkobo vpraševali: »Kdaj bo »Siraža« zopet dvakrai,« toda ostali so ji zvesti. Še bolj so pri; i kovali svoja srca na svojo ljublje; no spremljevulko skozi vcscle in težke dneve. Hvala vam, prijatelji, za to udano in nesebično zvestobo. Naj ostane tako tudi danes in vse prihodnje dni! Sedaj pa še besedo dopisnikom! Z dvakrat no izdajo na teden se potrebe lista precej razsirijo. Ako hočemo, da je list pester, prikup; Ijiv in vabljiv mora poleg drugega redno prinašati iz vseh kotov naše lepe domačije in tudi od drugod izvirne dopise. S tern se pa ne dviga samo zanimivost lista, tern; več se širi tudi poznavanje naših krajev in naših podeželskih prilik. Dopisi iz tujine pa odprejo marsh komu oči, da iz čisto drugega v\; dika kakor dosedaj premotriva razmere v tej ali oni tuji deželi. Kako je vse to potrebno, nam ni treba še posebej poudarjati. Dopisi naj bodo kolikor mogoče kratki, jedrnati, točni in resnični. 2.e radi obsega lista se mora vsak dopisnik zavedati, da mora svoje poručilo kolikor mogoče skrčiti na najvažnejše. Kolikokrat smo čuli y.e nevoljno besedo, ker smo pri; občili kakšen dolgovezen članek, ki se je spuščal v razne nepomemb; ne podrobnosii. Zato naj se do; pisniki ne hudujejo, če bomo vsa brezpolrebna besedičenja črtali. Pomislijo naj samo, kako vse dni; gače izgleda list, če prinese 10 je; drnatih dopisov, mesto petih doh gih brozg. Poudarjati potrebo točnosti in resničnosli, se nam zdi skoro nepolrebno. Saj vsi, žal, le predobro vemo, v kakšne sliske in nesreče lahko pahnemo list in nje; nega uredniku, če bi začeli pisati neresnfčnosti. $e pri todiem in vestnem poročanju se lahko kaj spregteda in pridemo pri sedanjih strogih predpisih lahko v ostre spore z oblastvom. Pri poročanju bodimo zato točni in previdni. Dopisovanje je pa za dopisnika tudi nekaka sola. Ko skusa spraviti svoje misli na papir dela duševno in jezikovne vaje. V prvi vrsti se uči dosledno in pravilno vspore; jail svoje misli, v drugi vrsti se pa vežba v svojem materinem jeziku. Kdor pa zna v pravilnem, lepem jeziku sestavljati. dopise, ta obvla; da svojo ljubo materinsčino v vfe soki meri in on velja v krogu svoA jih sosedov za odličnega, ugledne; ga moža. Kdor tedaj le nekoliko r-'More, naj včasih prime za pero in nam piše. Podpira s tern svojo »Siražo« in širi svoje znanje ter iitrjuje našo bodočnost. Kaj se godi po svetu? Dolgo časa smo pisali, da vzdi* huje zemlja svobodnih Helcnov pod krutim nasilstvom. General Pangalos je Grški vsiljeval svojo voljo, ki je posegla celo v naj bolj osebne človekove pravice. Ljud? stvo, ki je trepetalo pred njegovo samovoljo, je moralo po sili hvali? sati vse njegove odrcdbe, eeprav so bile naperjene proti ljudskim pras vicam. Danes na tronu — jutri v ječi. Toda mogočnik, ki je že kar mo* do začel predpisovati Grkinjam, je zabil na babilonsko noc Nabukad? nezarjevo. »Mene, tekel upharsim>« je tudi njcmu pisala na stcno ne? vidna roka.;Pangalos, ki jc od stops nje do stopnje jemal za se večjo oblast, se ;i.e žc videl v duhu na pre* stolu. Izbr?hnila je pa v Atenah čez noe revol-jcija. Pangalos je skušal uiti s torp^dovko v tuje dežele. Po kratki bitki na visokem morju se je pa udalin ista torpedovka, ki je še pred par urami izvesila njemu na cast admiralsko zastavo, je padle* ga vladarja Grčije odpeljala mi mo Aten in Pireja na Krcto — v ječo. Tarn na Kreti se dviga siaro, na= pol razpalo ozidje nekdanjc mo* gočne trdnjave Isedin. Globoko spodaj pod zemljo premišljuje neks danji močni Pangalos svojo usodo. Nekateri atenski listi pišejo. da je Pangalos zblaznel. V mračnih tre* nurkih si domneva, da je bizantin* ski car. Na ves glas vpijc, naj ga peljejo v Carigrad, v nckdanji sta* ri Bizanc, da se ogrne s carskim škrlatom. Političtri Babilon. Pa pustimo nesrečnika njegovi usodi.. Vrnimo se nazaj v Grčijo, kjer so po Pangalosovem padcu ustvarjali novo dobo grške repu* blike. Republike? Ne; ni še bilo gotovo ali zmaga republikanska smer ali monarhisti. Med mnogi* mi Grki, zkisti med vojaštvom, je še /ivo v spominu nekdanja mo? narhija. Sicer je prejšnji predsed* nik republike brž prevzel vso oblast spct v svoje roke. Toda trebalo se jc pripraviti za 7. novembsa na državnozborskc volitvc. Znova je začelo vreti po dežcli. Oba tabora monarhir.tov in njih nasprotnikov sta si približno ena? ko močna. Politični boj jc obetal biti zelo vioč. To pa. še ni bilo do? volj. Oba tabora sta se še cepila na celo vrsto strančic. Za 286 po? slanskih sedežev se je teplo kakih 60 strank. To je negotovost še po? večalo. Vendar je v glavnem šlo le za monarhijo ali republiko. Iz svojih skritih bi valise sta se pred volitvami začela približcvati domovini dva moža, ki sta z moč? no roko posegala v državne posle. Iz Jugoslav!je je prišel v Atene polkovnik Plastiras, začetnik revo- lucije, ki je kralja pahnila s pre? /istola. Republikanci so pa pozvali jdomov še enega moža, ki je vedno ! visoko dvigal prapor grške republi? 1 kc; ta je Venizelos. Volivno bor? bo sta vodila dva bloka: venizelis? tovska Unijrt in antivenizelisti. Republika se utrdi. Prcdsednik Kondylis jc zajrdno obljubil, da bo skrbel za svobodnc volitve. V nedeljo 7. novembra si vidcl po vseh voliščih močnc od? delke vojnštva in oklopne avtomo^ bile, ki so čuvali, da se ni ljudska volja potvarjala s kakimi nasilji. Volitve so se tudi res mirno izvr? šile. Le na otokih v Jonskem mor* ju in na Peloponezu, kjer imajo monarhlisti večino, je p/-i.slo do vie? kih izf.srcdov. Vlada pa jet vzburje? ne duhove brž ukrotila kar s tor? pedovkami. Listi so žc dan pred volitvami obetali zmago republikancem, ki so tudi odloeni demokrati. Njih vodje Papanastaziju,, Kafandaris, Mihalakopulos in ostali so morali prestati pod Pangalosovo vladavino pregnanstvo, izgubo državljanstva in še marsikaj. Po zadnjih poročilih so dobili re* publikanci preko 60 odstotkov od* danih glasov in kakih 140 poslan? cev izmed 286. Torej je ze tu sko? raj polovica. Rojalisti ali monar? histi, ki se zovejo tudi ljudska stranka in stoji pod Tsaldarisem imajo po zadnjih računih 61 po? slancev. Jcziček na tehtnici je pa stranka gcnerala Metaxasa, ki je dobila okrog 45.000 glasov in men? da 47 poslanccv. Metaxas pa ni na nobeno plat močno pobarvan. Škili hkrati k venizelistom in nas? protnikom. Kafandaris ? Mihaloko? pulosova liberalna unija s 140 po? slanci nima v parlamentu trdne večinc. Zato bo najbrže iskala oslombc pri Metaxasu, ki zadnje dneve izpoveduje republikansko prcpričanje. Gotovo pa je, da so monarhističnc stranke in skriti Pangalosovi privrženci igro iz* gubili. Morda bo od zdaj naprej na nemirnih grških tleh napočila nova doba mini in ljudske zado* voljnosti. DNEVNE VEST I Smrt. V četrtck zjutraj je umrl v go? riški bolnišnici g. Velikonja. Rajni jc očc znanega slovenskcga pripo? j vednika Narteta V7elikonjc. Druži? na jc bila pred vojno na Dolu v Tr? novskem lesu, kjer je bil rajni go? zdar. Zmolimo očenaš za rajnega, družini, posebno g. Nartctu, pa iz? rckamo našc sožalje. V Neblem v Brdih je pa izdihnil svojo blago dušo g. Mihael Kodcr? mac, oče g. Alojzija Kodermaca, župnika iz Vole pri Tolminu. N. p. v m.i G. župnika in ostale naj to? Iaži Bog ob prcbridki izgubi. Šolska vest. Dnc 30. oktobra je bil uradno premeščcn g. učitelj Lenardič Pero iz Slivnega pri Nabrežini v Gočc na Vipavskcm. Opravičilo. Nedcljski »Piccolo« pise, da jc italijanski poslanik v Bclgradu za? hteval od jugoslovanske vladc o? pravičilo. kcr je Radič v nekem Uovoru silovito napadel fašistovsko It ali jo. Prefektje v Rimu. Novi notranji minister Mussolini jc pozval k scbi v Rim vse pre? Ickte. Dobili bodo posebna navo? dila za svoje delo. Pričakuje se pa tudi, da se bodo zvršile kake spre? membe na prefektovskih mestih. Legitimacije. Uradni list (Gazzetta Ufficiale) že objavlja ministrski odlok, da bo vsak državljan odslcj moral imcti j pri sebi posebno legitimacijo. Legi? timacija bo iz belega kartona, s so? iografijo in po potrcbi tudi s prst? nim odtisom ter popisom vseh zna? kov nosilcevih. Legitimacije bodo ! izdajalc občine proti pristojbini j \ lire. I Kazen za žaljivko. 26?letni delavcc Henrik Lipizer, ki dela v cementnih tvornicah v Saloni, je žalil z besedami načclni? ka vhide. Zato je bil obsojen na 10 mesecev ječe in 1000 lir globe. Pašič čaka. Stari vodja Pašic je že par tednov v Belgradu, a politika je tarn, kjer je bila. Prav verjetno je, kakor vsi pravi jo, da bo počakal ugodnega trenutka in sestavil vlado trch »še? fov« (načelnikov strank): Pašiča, Korošca in Radica. Slaba trgatev. Vinska letina v Sloveniji se je letos slabo izkazala. Ponekod je pridelka za cno četrtino manj od lani. So' tudi kraji, kjer ga ic pa komaj desetina od lanskega. Kako? vost jc pa na splošno boljša. Med nespravljivimi sovražniki. Znamenja kažcjo, da se sku.ša nasprotstvu med Nemci in Frinco? zi konec narediti. Zveza jeklarn in žclezarn je žc sklcnjena. List »Ave? nir« pa priporoča zdaj še celo vo? jaško zvezo. Gre še celo tako da? lee, da priporoča skupno armadno vodstvo. Od ncmskc strani se baje tudi čujcjo podobni glasovi. Koli? ko kruha bo iz tc moke, je pa še ncgotovo. Dr. Wilfan aretiran. V sredo dne 10. t. m. je bil po? slanec dr. Wilfan. ki je bival v Ri? mu, tarn aretiran in odveden na po? licijo. Ko jc za ta korak varnost? nega oblastva zvcdcl min. predsed? nik Mussolini, je dal, kakor se uradno poroča, takoj ukaz, da se mora posl. Wilfan spustiti na svo? bodo. Tako je dr. Wilfan po neko? liko urah bil zopet prost. Vzrok a? retacijc, ki je vzbudila mnogo po? zornosti, ni znan. Baje jo je zagre? šila prevclika vnema varnostnih organov. Tako poroča »Kdinost« na podlagi uradnih izjav. Stran 2. »GORIŠKA STRAŽA« Sprava med brati. Iz Čehoslovaške prihajajo razve* seljive vesti, da so se Slovaki in njih bratjc Čehi zmirili. Hlinkova slovaška ljudska stranka bo vstopi* la v vlado. S tem činom bo bratska država položila trden temclj svoji moči. Za vratarje ih čuvaje. Tukajšnja podprefektura nam pošilja v priobeitev: Po novem za* konu o javni varnosti je predpisa* no, da morajo vratarji hiš, stano* vanj in gostilen ter čuvaji skladišč, industrijskih zavodov in uradov biti vpisani v tozadcvne imcnikc pri policijskem oblastvu. Vsi last* niki ali najcmniki ztforaj označcnih prostorov morajo na navadnem pa* pirju pismcno izpolniti oscbni po* pis svojih vratarjev in čuvajev tcr jim naročiti, da se zpjlase pri poli* cijskcm komisarjatu v Gorici, kjer dobe potrcbna anvodila. Hrvaški katoliški dnevnik. Hrvatski katoličani se prav prid* no i^ibljcjo, da pridejo do dncvnika. Nabrali so že skoraj en miljon di* narjev v U\ namen. Dncvnik bo začcl izhajati že okoli vclike noči, ker upajo, da bodo do tedaj na= brali 1,500.000 dinar jev in vsaj 4000 naročnikov. Tak dnevnik bo silne važnosti za Hrvate, kcr ka.* toliška politična zavest pri njih ni bila dosti razvita. Za poplavljence. O občini Banjšiee so nabrali za poplavljence 370 lir. Denar je od* poslan v Videm. Odbor za poplav* ljence v St. Petru pri Gorici je na* bral med občinarji 610 lir za po* plavljence. Denar so poslali v Vi* dem. Šolska spričevala za veronauk. Katoliška knjij4arna je izdala šol? ska spričevala, ki jih bodo odslej rabili sobratje, da jih ob koncu leta razdele učenccm, ki se bodo udelcževali verouka v cerkvi in zakristiji. Spričevalo podpišeta ve* roučitelj in dekan. Lična spričcvala na lepenki 16X24 cm se prodajajo po 30 stotink komad. Narodni borci. V Belgrad so prepeljali trupla v tujini in med svetovno vojno umr* lib srbskih politikov in iavnih de* lavcev. Med temi jc tudi vojvoda Putnik in še pet drugih, ki šele po smrti prihajajo v naročje svobodnc domovine. Šam kralj je poeastil mrtve borce. Delo za bližnjega. Preteklo nedeljo je Vincencijcva družba v Ljubljani obhajala 50*let* nico. V stolnici je bila zahvalna služba božja, popoldne pa v Mari* janišču majhna slovesnost, kjer jc prevzv. #. škof pohvalil to človeko* ljubno društvo in sc posebej prve* Lja delavca L. prošta Kalana. Mednarodno odlikovanje. Naši bravci že vedo, kaj so to Noblove nagrade. Nekoe smo ob* širneje to ustanovo popisali. Letos je dobil nagrado za literaturo pisa* telj Bernard Shaw, Anglež. Znan* stveno nagrado pa kemik Zsigmon* dy na univerzi v Göttingenu. Po rodu je Madžar. MW\m - Mrhorjanom. Prav brž menim povedati, kar mi je v mislih. Zadnjič jc nekdo v Straži Koledar pohvalil. Vsa časf, kar je res, je res. Lctosnji Koledar zasluži pohvalo. Toliko žive in zanimive vsebine je še malokateri imel. En svet pa le dajmo gospodu uredniku: Obliko le kar brez stra* hu zmanjšajte. Bo bolj priročna kot je sedanja. Tudi se knjiga laž* je spravi na polico ali kamorkoli, če otroci že prvi mesec vsega ne razcefrajo. Pa bolj skromni smo tudi lahko. Res je, če bi bil Koledar lepše oblečen, bi pia bilii 3}e bolj veseli, a pri sreu nam je naša družba. Zategadelj štedimo, saj za* glavja pri mesecih bodo tudi v eno^ barvnem tisku prav lepa. Pohvaliti je pa treba letos družbo, ker je iz* dala tako lep ljudski roman kot je »Jelk'in nageljcekw. Mladi svet ga bo prav ve.sel, ker na tako nežen naein opiše pot dveh ljubečih src in pokaže pravo ljubezen, od Boga blagoslovljeüo. Takih po vesti nam je še treba. Prevod se gladko bere. »Luč v temini« je naslov moder* no opremljeni knjigi Križarjevi (za tem imenom se nekclo skriva), ki sežc do srea. To je pridiga, pa nc take suhoparne sorte, pred ka* tero mlad, nebrzdan fant beži. Na čudovit način in skozi blesteč slog gledaš pred sabo pet slik o neskončno nepojmljivih poteh bo* žje Luči, ki si izbira za božjo tru> mo bojevnike iz vseh vrst. Ta knjiga bo od Ietošnjih ncmara najbolj blagoslovljena. Meško.vc »Legende o sv. Franz eišku« so tako srčne in mehkobne, da jih vživaš kot škrlatno zarjo, ko objemlje stvarstvo božje. Pe* sniku Mešku smo Mohorjani za ta dar lahko hvaležni. Zunanja oblika te knjige mi pa ne dopade. Hej, Kolačke, Kolačkc, in s slad* korčkom potresenc je tudi napekla Družba. Pa so res pravi kolački to; za mlade zobe kot nalašč. Še stari Mohorjani smo jih veseli! To so bukvice, ki bodo krajšale našim malčkom zimske vcčcre! Take so moje misli o letošnjih peterih knjigah. Vaše tudi bržeas ne bodo drugačne, ko si jih ogleda* tc. Jn kaj jc pa za naprej naša dol/nost; to pa menda vsi že veste: udnino placati, novih udov nabi* rati, pa sv. Mohorju se priporoeati., naj našo Družbo varje in blagoslo* vi v prid veri naši in ljudstvu na* semu! R. B. Li$tnica uredništva. Dopisnik Tomaj. Ker smo o zade* vi že zadnjič poročali, se nam nc zdi več imestno stvar še pogre* vati. Prosiino za kaj drugega. Po* zdrave! Darovi. Za Alojzijevišče: Vcleč. g. Ivan Semič, župnik v Čepovanu 25 L. — Bog stotero poplačaj! VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Stavbne zadruge v Desklah, vpis. zadr. z omej. zav., ki se bo vr* šil dne 19. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne v društvenem prostoru s slcdcčim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev lctnega računa. 4. Razpravljanje o razpustu zadru* ge. 5. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi načelstvo. NAZNANILO. Manufakturna trgovina Jakoba Tauša v Cerknem, ki nekaj časa ni dclovala, je sedaj na novo otvorje* na ter sc priporoča cenj. občinstvu za obilcn obisk. Lahko službo išče delavec, ki si je pokvaril v podgorski tovarni desno nogo in je bil pred dvema letoma odpuščen iz službe. — Naslov pri upravi. Zgubljeno — najdeno. — Pred 15 dnevi se je našla na Sv. gori pri Gorici knjiga z večjo svoto denar* i ja, dva dežnika in ena šoferska ka* \ pa. — Od lanskega leta je še tudi j vcč predmetov, za katere se do da* nes še nihčc ni oglasil. Kdor je kaj I >;gubil, naj sc zglasi v samostanu n-i ' Sv, gori. Manufakturna trgovina v goriški okolici sc odda takoj v najem. Na* slov pove uprava lista. Ugledna družina sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pri upravi »Goriške Straže«. Priden, pošten mladenič dobi službo v zavodu v Gorici. Naslov pri upravi lista. Zatekel se je lovski pes bele dlakc s Ornimi ušesi in lisami. Kdor | ga ;je zgubil, naj sc zglasi v Renčah ! St. 350. v teku 15 dni. Po preteku I tega roka bo pes prodan. \ Spalnica za eno osebo in druga j mobilija je na prodaj po ugodni ( ceni; od 11 do 16 ure Via Ascoli i St. 10*1. Zah-väläiL'".................. Podpisani'se tem potoin"najprisrčncjše zahvaljujcjo, vsem, ki so na kakršenkoli način dali izraza čustvovanju ob;'prilike smrti nepozabnega c. g. Franca S. Smid-a, župnika v Gor. Branici Predvsem se prav prisrčno zahvaljujemo g. drju Pavllcu, zdravniku v Vipavi za njegovo požrtvovalno skrb; gg. žup. I. Kosu in A. Kralju, ki sta blagopokojnemu stala v smrtnem boju ob strani s tolažili sv. vere; na- dalje g. I. Draščeku, žup. v Kobjeglavi in g. Al. Makucu, žup. na Marijinem Celju za vso ogromno pomoč in skrb, ki sta jo izkazala napram rajnemn v dneh največje potrebe. Najsrčnejža zahvala veleč. g. Ig. Nemcu, dekanu v Komnu; g. K. O- blaku, žup. za krasen govor v braniski cerkvi in vsem veieč. gg. žiipnikom komenskega, devinskega in vipavskega dekanata za zadnje spremstvo. Prisrčno se zahvaljujemo vsem Braničarjem, posebno Mar. Družbi za vence in govor, g. uč. Cotar in sol. ml.; Prosvet. društvu za ubrane ža- lostinke, govor in vence, vsem govornikom sploh, vsem darovalcem vencev in prav vsem onim, ki so ga spremljali na poti k večnemu počitku. Prav prisrčno se nadalje zativaljujemo preč. g. dekanu Venc. Beletu za posprem iz Kanala na Marijino Celje in vsem gg. žup. kanalskega de- kanata. Kanalskim pevcem za žalostinke, g. drju Cannonieru, Mar. družbi in Prosvet. drustvu na Marijinem Celju za spremstvo, cvetje in prenos, gg. uč. Fr. Mavriču in A. Cudru in sol. mlad. ta vsem Kanalcem Marijinocelja- nom, ki so kljub pozni uri spremljali kvečnemu pocitku njega, ki jih je tako ljubii, da si je izvolil §e nirtev bivati med njimi. Bog povrni tisočero vseni. Franc, Francka in Ančka Bajt. Gor. Branica-Marijino Celje 10. nov. 1926. Kahvala. Podpisani se najiskrenejše zahvaljujem č. gg. duhovnim sobratom, vsem drugim udeležencem, ki so se iz več župnij, zlasti iz Bukovega v veli- častnem številu udeležili pogreba moje drage, nepozabne sestre \ Marlje. Posebno hvaležnost ču^ m tudi do svojih dragih sosedov in g. župana na Gori, ki so mi v bridkih urah bolezni in smrti pokojne zvesto stnli ob strani tcr mi pomagali lajsati bridkosti težke izgube. Bog vam povrni! Št. Viška gora, rfncjs. nov. 1926. Franc HHŠ, župnik ZAHVALA. Čut hvaležnosti nas sili, da se tem potom prisrčno zahvalimo vsem, ki so našo preljubo POLDINO kakorkoli tolažili in pomagali v njeni tnučni bolezni, kakor tudi onim, ki so pokazali toliko sočutja^ob pogrebu, ko so jo spremljali na njeni zadnji poti. — Posebna zahvala Steverjanskim dekletom, fantom in mozem, kakor tudi darovalcem prekrasnih vencev. Gorica, dne 10. nov. 1926. Družina Terpin in sorodniki Naznanilo in zahvala. """ " """"" V neizmerni tugi sporočamo, da je umrla naša zlata mama KAROL9MA P&VLIÖ roj. SLEJKO Ob tej priliki nam je doslo toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam je težko se vsakemu posebej zahvaliti. Prisrčna zahvala vsem sorodnikom, t\ g. J. Rejcu za požrtvovalnost, vsem sovašCanom in župljanom, ki so nas tolažili v ten težkih dneh, ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti tcr jo obsuli s cvetjem. Cesta-Ljubljana, dne 13. nov. 1926. Nentolažljivl 'družinl PAVLIČ - LIPOGLAVŠEK Za vse dokaze sočutja ob smrti nasega ljubljenega, predragega so- proga, očeta, tasta i. t. d. gospoda MIhaela Kodermaca izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo preč. g žup- niku Remecu iz Šlovrenca za tolažbo in skrb v bolezni, preč, g. vikarjn Iv. Podobniku in preč. g. vikarju Iv. Spitzerju za spremstvo in tolažilo na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu zdravniku Jakondču, ki se je mnogo trudil za zdravje pokojnika, Prisrčna zahvala domačcmu pevskemu zboru pod vodstvom g. Simonitija iz Fojam: za ginljivc žalostinke in vsem, ki so spremili blagega pokojnika v tako častntMii številu k poslednjemu počitku. Bog vam povrni vsem z obilnimi dobrotami! Neblo, 9. nov. 1926. Žallljoči OStali.