257. stevilkn. Ljubljana, petrk 11. novembra. XIV. leto, IH8I SLOVENSKI NAROD. Iz!*.aja vsak dan, izvxeuiši ponedeljke m dneve po praznikih, ter velja po pošti pieieiuan /.a ;i \ s11 «• • o a t' r > <■ ,»l !«-ia S pl., ca četrt leta 4 gt — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto l.'l yllu;.i:iov"j bili .gledališka stolba-. Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati juiročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adroii*iatraii\ ic st\ari, j« \ .N;>rodiiej tiskarni" v Kolraanovrj liiii. Še nekaj o znanem nasvetu! (Spisal dr. Janko Srnec v Mariboru.) (Konec.) Morda si pa naš kmet še sam lehko nekaj pomaga? To bi bilo najbolje in najbolj izdatno. Poglejmo si ga nekoliko! Delavnosti ravno nijma premalo — Če go vorimo povprek. — So kraji, kjer je naš kmet pravi lenuh. V Šmarijskem okraji n. pr. sem slišal, da se delo na polji začne navadno še le mej 9. in 10. uro dopoludue. V Kozjanskem je boljše, ali ne dosti! Prav delaven je Pohorec, Goričan in Polja nec okolo Maribora. Le poglejte, koliko truda zahteva vinska trta; kako široka je zemijp. na Ptujskem polji in kako male (zrase na njej; kako težko delo imajo Pohorei na strmih njivah in z lesom! Kar se tiče marljivosti, izboljšati bi se dalo nekaj tu in tam, ali v obče ne dosti. Tudi kar se tiče razuma pri delu, zado-voljni smemo biti povprek. „ Novice" in drugi naši gospodarski in narodni listi zbudili so našega kmeta; izgledi boljše obdelovunih zemljišč so napravljali dobre nasledke; in malokdaj še slišiš tujca naše obdelovanje grajati, svoje domače pa hvaliti, kakor se je to često slišalo pred 30 leti. Ali spoznajmo se! Naš kmet ima ve liko napako, on je navadno z a p r a v-1 j i v e c , zlasti tam, kjer obdeluje vinograde. Koliko se v dobrej jeseni poje in popije, to je težko verjeti! Ne samo o branji, kedar je mošt v kleti, mora gospodinja sj>eči gos ali vsaj pogačo! Potem pa najdi v sosednji klet! Drugi dan k drugemu sosedu, in tako po vrsti naprej! V Pesničkej dolini sem našel tako družbo (v njej tudi ženske) leta 1877 in letina je bila slaba! Ženske pa so hvalile gospodarja, ftešj da se pri njem vino ne bode postaralo, ker ga „daje piti". To je bila hvala, mestu — graje! Hrvatska sicer, ali tudi na marsikaterem kraji za Slovence rabljiva, je tista neumnica: Nije nikad Zagorac Prodal IVOga vina, Več je njega popila Vesela družina. Tudi inače naš kmet rad jo mnogo in rad najboljše reči. Večkrat se mi je pripetilo, da mi nijso hoteli prodati iz malih hišic gosi iz velike črede — rekoč, da vse sami pojedo. Z a p r a v 1 j i v o s t in z o p e t z a p r a v 1 j i v o s t j e p o m o j i h m i s 1 i h najhujša rana na našem narodnem životu. Kjer še blago použije, ne more se prodati; kjer se ne proda, ne more nrihajati denar v hišo, ne za tekoče potrebe, niti ne, da se ga, kaj prihrani. Potem pa pridejo časi hude potrebe, pridejo tožbe po-B rvo gre na bobni itd. Kdo pa pokupi posestva pri nas na dražbi ? Večji del Nemec, ker on in uže pradedje njegovi bili so vajeni bolj zmernega življenja. Prihranili so denar za deco svojo, zidali so jim hiše, nakupili jim Še druga posestva. Mesta so 86 razširila le s prihranjenim denarjem, ver nemških otrok kot naših se je Izšolalo le s tem, kur so si nemški Btariši na ustih pr.tr-gavali. Zato imajo kleti in velike sode, nakupijo naše vino in prodajajo je čez nekoliko let za dvojno in trojno ceno. Zato izdelujejo vsako vrstno blago v velikih fabrika h, v katerih jim služijo Nemci in Slovenci. Zato imajo skoro vse rudne jame in malo da ne vse premogo« kope od Konjic do Zidanega mosta v svojih rokah. Zato imajo tudi leto za letom, več volilcev poslati najav na volišča, ker volilec je le tisti, ki davke pla-č u j e I Vender ne smemo obupali. Tudi mej Nemci, zlasti mej mladimi meščani ju dosti /apre.vljiv-cev, in če se neš na.od /.drami tudi v tej zadevi, lehko so tudi pi idemo naprej, Zrno do zrno pogača, kamen do Kantona palači! To zdravo geslo moramo poslušati ne le pri našem duševnem narodnem delu, nego naj prej v s a k g o s p o d a r sam za-se pri svojem gospodarstvu! Politični razgled« jtfotvcja-iife cl«»Ž4»a<*. V Ljubljani 10. novembra Na novinarske glasove, ki so trdili, da je presvitli Cesar grofu /%n«ira»»y|n ponudil iz courtoisije mesto minUtra /a vn me zadeve, odgovarja kratko in precizno vGzasu tako-le: .Tako važni portfelj nij čašica <'"na ali vizita, katera se iz courtoisije komu ponudi ali a tudi jedenkri t Btajarska 6uje, da je nemštvo v Avstriji zatirano, povabili so se k temu shodu zopet ustavoverni kričafii in hoteli prepričati udeležence, da rez nekaj let ne bode vrč N mcev, ker jih bodo Slovani pobili. O tej priložnosti se je tudi krepko zabavljalo vl uli in nekov Walz je v navdušenji za povj-digo kmetijstva In v ljubezni do kmetov povz« digni] glas in dejal, „da od /danje veČine in zda njega ministerstva nij pričakovati pomoči1. In tako dalje so se trudili dokazati nezmožnost zdanje vlade. Mi se mio ramo tem političnim krieaČein le čuditi, da so tako kratkovidni, «la ne pridejo do prepričanja, da Ijud- Faust. (Spisal Ivan Turgenjev, preložil M. Malovrh.) Entbehren solist du, solist entbohren. Faust, I. Theil. Deveto pismo. (Dalje.) Ona me srpo pogleda ter jame brzo govoriti : — Jutri, jutri na večer, samo denes ne! Prosim Vas — idite koj domov. Jutri zvečer čakajte me pri vrtnih vratih k jezeru vodenih, — Jaz pridem tje . . . . Prisezati Ti, da pridem! — reče z nekim ponosom in oči so jej bliščele...... Prisezam Ti, da me nobena moč ne zadrži .... Tedaj povedala Ti bodem vse, samo denes me pusti .... Predno sem jej kaj odgovoriti mogel, izginila je. Ostal sem povsem pretresen sam. V glavi se mi je vrtelo. Čutil sem sladko mi j lino, a neki nemir začel me je napadati. Pogledal sem okolo sebe. liilo mi je ! čudno pri srci v tej mracnej, Boparnej sobici z nizkim stropom in t.nuniini zidovi. Zapustil sem paviljon ter s težkimi ko raki odšel. Vera čakala me je na hišnem pragu, ali ko sem se jej približal, odšla je v svojo sobo. Brzo povrnil sem se domov. Ne morem Ti povedati, kako sem preživel noč in drugi dan. — Pale so mi na pamet tudi besede, katere je gospa Eljčeva nekdaj Veri rekla, m ona |ib meni povedala. „Ti si" — rekla jej je mati — nkakor led: dokler se ne začne topiti, je tvrd ko kamen; ali kadar se raztopi niti sledu nij za njim". — — Čemu se je preplašila? vprašal sem se sam .... Ali je res svojo majko videla? To je bila igra njene fantazije in nič druzega, mislil sem si ter se zopet nemirnemu pričakovanju udal. Taisti dan — ah, ali so tO zame mučni spomini — pisal sem Ti svoje slednje, i/miš* I j eno pismo. Na večer, še pred Bolndnim zahodom bil sem kakšnih petdegel korakov od vrta v grmu pri obali jezera skrit. Došel sem bil peš in na svojo sramoto naj priznani, da sem se b. I, bal kakor dete, a žal ini vender nij bilo. V grmovje skrit gledal sem neprestano v mala vrtna vrata, a ta se nikakor nijso odprla. Tudi sobice je bilo uže zašlo in nastajala je vse večja temina. Zvezde jele so vzhajati, a nihče nij prišel. Tresel sem se, kakor da me je ni.-y.iiea popala. Noč bila je uže svoja krila razširilu. Nemogoče mi je bilo dalje v gnnovji ostati. Pazljivo bližal sem se vratom. N« vrtu bilo je vse mirno. Tihim glasom klical sem Vero z imenom. Trikrat sem to storil, a no- datvo dobro ve, da ministerstvu Taffejevemu nij možno v dveh letih vse popraviti, kar sta I. in II. Auersperg zakrivila. Češki liati z velikim veseljem pozdravljajo imenovanje c. kr. deželnega namestnika za .*lora% «*lt«», grofa Schouborna. „Politik" pravi, da je to najodločnejše politično delo TaaflFejevega ministerstva, a tem, da je pokazalo avojo moč. „Pokroku se nadeje, da bode grof TaafTe dnlje stopal na tej poti in da se bodo imenovanja, kakor Belcred'jevo in Schou-bornovo večkrat ponavljala. Ustavoverne gospode listi pa skoro kakor škorpijon sami sebe ujedajo o tem imenovanji. Cvallšlti obrtniki čutijo potrebo po reformi obrtnega zakona, za to se je podala deputacija delavcev na Dunaj k grofu Taafteju, ki ga bode prosila reforme obrtnega zakona. Službeni list bosenske zemeljske vlade „Serajevski list" prinaša naredbo zemeljske vlade povodom objavljenja provizornega zakona za obrano Homic in Hercegovine. V naredbi tej ae ljudstvo prijazno nagovarja, nuj voljno ukloni se jej, naj pošilja svoje sinove v obrano domovine, ker nikjer nij zemlje, da bi ne imela svojih vojnikov. „Do zdaj vas je po potrebi čuvala cesarska vojaka, zdaj je na vaa, da izvišite dolžnost, katera pripada vsakemu sinu otačbine za obrano." Upa se, da se bode ljudstvo voljno uklonilo tej naredbi. Kar se tiče prisege na zastavo, se tudi goji nada, da ne bode prevelikega upora, kajti uže skozi stoletja prisegajo protestantje in židje na belo vojno zastavo, ki ima na jednej strani Marijino podobo, na drugej pa avstrijskega dvojnega orla. — Ta naredba objavljena je v vladnem 1 stu „Sarajevski list" na prvej strani najprej v nemškem jeziku, katerega narod ni besedice ne ume, potem še le v brvatsko-srbskem prevodu z latinskimi in ciril skimi črkami. Ta okoliščina nam jedina kaže — če bi ne bilo druzih — kaka je smer okupacije. VII Milje driiMe. V 17. dan t. m. bodo v ftofiji volitve v državni svet. Uradno objavljeni imenik razglaša one može, ki imajo sposobnost biti voljenim v ta svet; mej temi kandidati so tudi Cankov, Slavejkov in Karavelov; Turka nij nobenega mej temi za državni svet imenovanimi kandidati. V francoske j zbornici ae nadaljuje interpelacijska debata o tunezijskem vprašanji, vlada se ostro napadu; Gambetta se baje ne bode udeležil te debate, želi pa, da bi se kabinet Ju les Ferrvjev pred odstopom interpeliral o splošnej politiki, da bi on (Gambetta) o tej priliki imel priložnost razviti svoj program. Če se pa ne zgodi taka interpelaciju, konstitujiral bode Gambetta ministerstVO, ne da bi bil prej pred zbornico razvil poli tične svoje načrte. — Prebitek indirektnih davkov v meseci oktobru znašajo 17 */a m''»* jona, s čemer se cela svota prebitka indirekt-nik davkov nad proračun do 1701/a milijona vzdiguje. To ponavlja se pri Francozih leto benega odgovora dobil .... Prešlo je pol ure, prešla je cela ura. Mej tem nastala je povsem noč. Čakanje me je utrudilo. Odprl sem po-lahkem vrata in se hiši bližal, počasi na prstih, kakor tat. Prišedši do lip sem se ustavil Videl sem, da se po sobah sem ter tja pohaja. V hiši razsvetljena so bila gotovo vsa okna. Temu sem se začudil. Na mojej uri bilo je poludvanajstih, kolikor sem mogel pri br-lenji zvezd videti. Ravno tedaj nastalo je ro-potanje za hišo in malo potem sem čul da se voz iz dvorišča popelje. Obiakal jih je kdo, mislil sem sam pri sebi. In ne nadejajofi se, da bodem Vero še videti mogel, zapustil sem vrt in brzo domov korakal. Bila je mračna, a tiha in topla sep-temberska noč. Čuvstva v meni poskrbi in jezi vzbujena, utolažila ao se počasi. Toda dospel sem domov, res, da nekoliko utrujen od brze hoje ali vesel in miren. Koj rečem Timotiji, da ame spat iti, a jaz ae oblečen vležem na posteljo in se zaglobim v misli. za letom ; Francija je bogu ta in močna v njej ••vete kupčija in obrt. — Avstro francoska kupčijaka pogodba od 1. 1879 se je nespremenjena podaljšala za tri mesece. Knezu Blaniarltii se je v svojej mogočnosti zopet dopalo, da preti s svojim odstopom. „Post" namreč piše, da Bismark nij mož, ki bi mogel z večino, katera je nastala vsled slednjih volitev, vladati. On bode torej cesarju o prihodnjem položaji dal pojaanenje, potem pa zaznam eno val moža, ki bode nastopil nove poti. Kneza Biamarka, pravi „Post", so zapustili liberalci, on je uže utrujen, ne more dalje prenašati, da bi vae njegovo prizadevanje bdo plačano le z nehvaležnostjo ljudstva. Ali je „Post" pisala to po navdihn^nji Bismarko-vem ali ne, se ne ve, in če je tudi izrazila njegove misli, kdo bi upal v resnici verjeti, da bode Bismark odstopil, ker preti z odsto pom, saj se to ne bi zgodilo zdaj prvikrat. Dopisi. Iz Borovnic«' dne 6. novembra [Izv. dop.] (Odprta prošnja do južne železnice alavnega vodstva.) Sinoči peljal aem se z „mešanim vlakom" št. 98 iz Ljubljane tu sem. Pred odhodom prosil je na Ijub-ljanakem kolodvoru sopotnik moj, baje učitelj s Krasa, za se in za svojo sestro primernega prostora. Govoriti si je upal v slovenskem jeziku! To pa je bilo dovolj, da je kondukter sapo v se potegnil in se napel kot kovaški meh! Potem pa js, ves srdit letaje z jednega konca v druzega, rohnel in divjal, da ž njim se mora nemški govoriti, da „slovanskega" on ne ume itd. Ker pa se omenjeni g. popotnik nikakor ne gane s svojega slovenskega stališča, odkaže mu konečno kondukter prostora, ker se je ravno o pravem času še spomnil, da on nij druzega, nego hlapec, ki mora p o a t r e č i najnižjemu gorjanske m u h 1 a p c u , če je h v o j o v o ž n i n o plačal. Predno se pa kondukter poslovi, nam hrumeče še zatrdi, da ž njim se mora obče vati nemški ali pa francoski, — in potem dveri zaloputne. Žal nam je, da tega moža nij-sino vrgli v francoske skušnjave ! A tedaj smo mislili le na razburjenost navzočnega občinstva in pa na razburjenost svojo, da l:i upa kondukter svojo jezo stresati nad nedolžnimi dvermi in sicer samo zaradi tega, ker se je tu slovenski govorilo! Priobčuje te vrste, nečemo ravno dotič-nega kondukterja devati na obtožno klop, češ, da se je pregrešil proti §. 1. „Betriebs-Regle-mentau, ki govori o dolžnostih železničnih služabnikov, rekše njih pohlevnosti in uljudnosti. Iz začetka sanjaril sem lepo in prijetno, toda brž izpremenilo se je vse. Nekaj mi je začelo srce težiti, neki nemir se me je polastil in vedno bolj in bolj mučil. Povoda nij-sem mogel najti ali nekaj me je jako bolelo. Dozdevalo se mi je, da mi preti nesreča in da me jeden mojih milih in dragih v pomoč zove. Na mizi gorela je voščena sveča alabim brlečim plamenom. Ura je zmirom jednako ti-katakala. Naslonil sem glavo na roko, a pogledi hiteli ao mi po aamo na pol razsvetlje-nej sobi, sem ter tja. Mislil sem na Vero in jadi začeli so mi dušo moriti. Vse, česar aem se kdaj veselil, se mi je zdaj videlo kot nesreča, kot p.-opaat, katerej ne morem uteči. Plašil sem sem se bolj in bolj . . . kar se mi zazdi, da me nekdo tožnim glasom zove . . . Ves prestašen vzdignem glavo .... Res, nij-sem se bil prevaril. Čul sem zdihovanje iz daljine dohajajoče. Groza me je popala. Skočim raz postelje in odprem okno. Neko toženje, Temu poročilu bodi namen pač drug in sicer dvojen! Prvič hvalimo in rojakom v izgled in posnemanje priporočamo obnašanje omenjenega gospoda, ki je tedaj v dostojnih mejah hotel izhajati v domovini svojej z domačim slovenskim svojim jezikom. Kdor v tacih in jednacih slučajih ne ravna takisto, vreden nij, da nosi slovensko ime! In ret niča je: kolikor dolgo mi sami slovenskega jezika priznavali in govorili ne bodemo, toliko časa tudi tujec slovenskega našega jezika pri-poznaval in čestil ne bode! Videant! Drugič pa — in to je poglavitno — daje nam opisana dogodba priliko, obrniti se javno do južne železnice slavnega vodstva. Kakor uže večkrat na tem mestu, oglašamo z nova povodom omenjene nerednosti, pritožbe, da se slovenskemu našemu jeziku godi na južnej železnici od stiani službujočega in uradujočega personala krivica, surova krivica! Ali to je sila krivično in neprimerno! Mi vemo sicer, da je južna železnica privatno podjetje in zato tudi ne zahtevamo ravno, da bi bilo južne železnice slavno vodstvo prešinjeno s tistimi načeli, ki jih narekuje duh časa, duh narodnosti in pa pravica, odmerjajoča vsakemu jeziku naravno veljavo, — mi ne zahtevamo, da bi to isto slavno vodstvo v očigled teh istih načel nasprotujoče elemente kot anahronizme in „staro šaro" odstavljalo in prestavljalo. Ali zatiranje in preziranje katerega koli jezika — torej tudi slovenskega — na južnej železnici nij primerno in nij umestno iz druzih ozirov! Ti oziri so pa zgolj realni, kupčijski! In pri kupčijskih podjetjih velja od najožje branjevine gori do najširj« „kupčijske družbe" pravilo, da ae ljudem, ki plačajo, postreže, kar najbolj postreže. Le tako postane kupčija trdna in priljubljena! Zato pa mislimo, da bode uže z a teg a deli južne železnice slavno vodstvo, o čegar šar-mantnosti in previdnosti smo živo prepričani, milostno se oziralo tudi na zahteve in potrebe slovenskega našega ljudstva: da bode s kratka po vseh postajah od Spiel-felda do Trsta blagovolilo nastavljati uradnike in sluge, ki so tudi slovenskega jezika v občevanji zmožni, ter da bode aploh varovalo pravice potujočega slovenskega občinstva. V nadejali, da se to uresniči, prošnjo svojo sklepamo ! D—o. Iz Jflafenjc vasi poleg Postojne. 7. nov. flzv. dop.] 15. sep. t. 1. je „Slov. Nar." objavil, da je deželni odbor podaril Maki je tudi po mojej sobi odjekovalo, ae je slišalo. Od strahu se tresoč slušal sem, ko so slednji glasci izgubljali se v daljini. Ali je to bilo vpitje sovino ali kacega druzega stvorenja, nijsem v onem hipu samemu sebi razjasniti znal in tako nehote vzkliknil : — Vera, Vera! Ali me Ti zoveš? Moj glas prebudi Timotija. Začuden in vznemirjen pride k meni in vpraša, kaj mi treba V Brž sem se kolikor mogoče umiril. Popil sem kozarec hladne vode in v drugo sobo šel, ali spanje mi nij očes zatisnilo. Srce tolklo mi je krčevito, ako tudi ne hitro. O sreči nijsem smel dalje sanjariti, niti nanjo misliti. Drugi dan v jutro poiskal sem Prijmkova. Ves skrben mi nasproti pride. — Žena mi je bolna, — reče on, — leži. Poslal sem po zdravnika. — Kaj jej je? ... . — Ne vem. Sinoči šla je na vrt, a kmalu se, od strahu izven sebe, vrnila. Služkinja je teojskim pogorelcem 200 gld., toda do denea nij še došla darovana svota v Matenjo vas, tako, da je isto vest gotovo po pomoti pri-občena. — Ker dohajajo vsled navedenega objavljenja k županstvo pogorelci ter popra-Šujtjo po darovanih novcih, prosi podpisani občinski urad naj blagovoli .Slov. Nar." preklicati ono vest o darovanih 200 gld.*) — Ravno tako naj bi preklicali notico o podrtem stropu v Matenjej vasi, kar ste v št. od 1. nov. objsvili. Tu nihče ne ve, da bi se bil kakov obok udri, ter se je objavljena nesreča gotovo kje drugodi dogodila. Županstvo slavinske občine. Iz Preatrmilta 8. nov. [Izv. dop.] < „S lov. Narod" na potovanji.) Mislil sem napisati „Nar.M na potovanji okolo zemlje, kajti| „gugal" se je uže, ne a la Koseški na „prožnej postelji", nego na Adrijanskem morji. Kakor svedoči na priloženem listu poštni pečat, bil je „Slov. Nar.u od 30. sept. 2. oktobra v Dalmaciji v Zadru, od koder je ves oslabljen in upehan 7. t. m. srečno v našo vas nazaj prispel. Kaj je vse prestal in kje je še romal' molči njegovo poročilo**) — Toda v resnici poln srda povprašujem, kdo takove burke uganja z našimi listi, kajti, kakor druga dva napisa v prilogi svedočita, bil je jeden meni namenjeni „Nar." v St. Pavlu, a drugi v Ptujem. A dokaj listov roma mimo Prestranka dalje, mislim do obrežja Adrijanskoga morja potem še le se vrnejo nazaj. Na Prestranku dobivamo štirje naročniki „Slov. Narod", Udaj si lehko mislite našo pravično jezo pri tako-vem nerednem prejemanji lista. Naposled imamo Se trdega Švaba za poštnega uradnika na Pre stranku, ki ne razume niti jedne besedice slovenske. — Isti uradnik potem še naše liste premenjene in kar je za Orehek, pošlje v Ma tenjo vas, kar je za Matenjo vas, v Slavino, k sv. Ivanu itd. Res „zmešnjava na zmešnjavo", toda poštno vodstvo se neče na naše pravične tožoe, koje smo zadnjič tudi v „Edinosti" objavili, ozreti. Torej v imenu ubozih slovenskih kmetov poživljamo slavno c. kr. poštno direkcijo naj odtsrani te nerede! A vsem bode ustreženo in nehale bodo tiste vedne reklamacije. ■— *) (Mi prepuščamo to stvar si. dež. odboru. Ur.) **) 38 dni je rabil tedaj „Nar.u iz Ljubljane do Prestranka. Domače stvari. — (Naši državni poslanci) odšli so uže na Dunaj. Da bi bil blagoslovljen ta po me prišla. Šel sem k njej in jo izpraševal, kaj je. Odgovorila mi nij nič; od tedaj leži v postelji. Nocoj je fantazirala. Bog sveti zna, kaj je vse brbljala. Govorila je tudi o Vas. Nekaj čudnega povedala mi je služkinja. Mojej Veri zdelo se je, da je videla na vrtu svojo majko, ki jej je z razširjenimi rokami nasproti šla. Kaj sem čutil slušajoč te besede, si lehko misliš. — To je nekaj naravnega — nadaljeval je Prijmkov ali priznati moram, da je moja žena v podobnih slučajih doživela čudne stvari. — Ali recite mi, je-li Vaša žena nevarno bolna? — In kako še! Noč sprovela je slabo. Zdaj dremlje. — Kaj veli zdravnik? — Da bolezen še nobenega značaja nijma. (Konec prih.) pot, da bi mm prinesli, ko se vrnejo, seboj , ukaz naučnega ministra, da se upelje slovenščina v naših srednjih šolah! — (Knezoškof dr. Pogač ar) povrnil se je v sredo 9. t. m. ob šestih zvečer srečno domov. Sprejem je bil ganljiv. Pozdravit so ga bili pri Mi na kolodvor: deželni predsednik, nekaj kanonikov, vodja bogoslovnih ved z dvema profesorjema, vodstvo semeniško z 8 bogoslovci in škofova domača kapelana. Gospod deželni predseduik je knezoškofa Ijube-znjivo nagovoril iu mu voščil, da bi še dolgo užival srečo zdravih očij. Pokazala se je pri tej priložnosti lepa vzajemnost mej cerkvijo in vlado ožje domovine naše. — (Tržaški škof,) g. Jurij Dobrila, je nekoliko boljši, nevarnost bolezni je odlegla. Po cerkvah so se opravljale zanj molitve, katerih se je udeleževalo obilo ljudstva. Vse tržaško prebivalstvo, želi da bi občespoštovani in rodoljubni gospod prav kmalu okreval. (Gospoda Kreuzherga) rana je vender življenju nevarna. Bolnik je menda uže nekaj časa sem brez zavesti; in tudi meša se mu. — (V blaznici studenški), v ka-terej je upeljano načelo angleških zdravnikov „norestraint", po naše rečeno „ozdravljevanje brez vsake sile", vršila se je on teden neka domača ganljiva slovesnost, katera je znamenje prijaznega občevanja mej zdravniki in pa bolniki onega zavoda. Bolniki hoteli so kazati primari j u blaznice, g. dr Karlu Bleiweisu, svojo udanost s tem, da so mu o njegovem godu izročili lopo sestavljeno voščilo, stvarjeno o momentih, ko se njih um razvedri. Po prebranem voščilu stopil je tercet blaznih žensk v kolo in v pričo velike množice druzih blaznih zapeb' so lepoglasno sledečo, od neke blazne ženske sestavljeno iu uglasbeno pesnico, katero priobčimo zategadelj, di deželani spoznajo dobro-dejni način, s kopni se z bolniki ravna, in da se seznanijo z življenjem in občutki v tem zavodu bivajočih bolnikov. Pesnica se tako-le glasi: Našemu čeatltcmu gospodu pri »ta rij uhu. Mi nesrečni skupaj /.brani In v norlšaloo odpeljani, Gospod primarijus milostni Bodite oce usmiljeni. Bog vas obvar'! Mnogo, mnogo nas bolnikov In zdihovanja je veliko; Al' ko vid'mo priti Vas, Srce se utolaži v nas. Bog Vas obvar'! Gospod primarnim nam odbrani, Bog nam zdrave Vas obrani, Mnogo, mnogo let Vam daj Enkrat priti v sveti raj. Bog Vas obvar'! Sestre so nam pomoćnice In skrbijo za sirotice; One so res božji dar, Jih sovražit' Bog obvar'. Bog Vas obvar'! Zdaj pa mi se Vam zročinio In se Vam srčno zahvalimo Za preobilnih nam dobrot, Prejeli smo jih z Vaših rok. Bog Vas obvar'! („Nov.") — (Godišniča potresa v Zagrebu.) Iz Zagreba uam piše prijatelj od 9. t. in. „Denes, na obletnico grozne katastrofe lanskega leta v 9. dan novembra opravljala se je po vseh tukajšnjih ceikvah, koje nij potres uničil svečana, služba božja. Te službe božje se je udeležilo toliko pobožnega ljudstva, do pozneje došli nijso uže več dobili prostora. Čudno je, da ho se te svečane službe božje tako malo ude« ie/.ili naši dostojanstveniki, in vender se vedno trdi, da so eminentno katoliškega mišljenja. Da bi ne doživeli več jednacega dne, kot je bil 9. november prošlega leta! — Denašnja „Agramer Ztg." prinaša jedno polo priloge, na katerej so reminiscence o lanskem potresu1*. — (Novi vojaški poveljnik v Trstu,) lml. baron Schbnfeld, nastopil je zadaje dni svoje mesto. — (Nemci v Gorici) čutili so tudi v sebi potrebo, da ustanovijo nemški „sehul-verain." Kaj bode počel „schulverein" v Gorici, menda si ustanovitelji sami nijso v svesti, kajti vsakemu je znano, da Goriški Nemci se lehko na prste seštejejo. — (Samomor.) Prijatelj našemu listu nam piše iz Litije: V 29. dan m. m. našel je pastir v gozdu Zarebrnice obešenca. Ta ne srečnež je bil Damijan Prijatelj iz Žalne. Služil je v vojakih v Ljubljani, a tam se mu najbrže nij dopalo pod vojaško suknjo, ubezal je in se potikal po naših gozdih, dokler mu nij zadrgnila zaujka vratu in mu ustavila sapo za večno. Pravijo, da se je nesrečnežu časih malo mešalo. — (Čudna smrt.) Iz Trsta se poroča, da je v 8. dan t. m. v parnem mlinu g. Eco-noma delavec Anton Nagič iz Bistrice padel v moko in se zadušil, ker mu je prepozno prišla pomoč. — (Vodo za Trat) so kupili Trža-čani od Bistričanov. Vsak Bistričan, ki ima pravico do reke, dobi IG.000 gld. Ker Trža-čani ne bodo vse vode potrebovali, ostalo je bode prej ko ne še vedno dovelj za mline in Kage. Bistričauje skupaj dobijo po takem 160.000 gld. — (Svarilo.) Neko francosko društvo je spravilo več delalcev z Goriškega in Notranjskega v kamenolome v Patras ter jim plačuje na dan 4 franke, to je 1 gld. 6'0 kr. S to plačo pa tam, ker je silna dragimi, še živeti ne morejo. Najbrž vsled slabega življenja so začele mej temi delalci razsajati strašne bolezni, tako celo, da so še zdravi delalci silno prestrašili in da jih je Llovdov par-nik na polu iz usmiljeua iz Pa trasa nazaj pripeljal, ker nijso mog!i potniue plačati. Gospodje župani in duhovniki, svarite nevedne ljudi, naj ne hodijo v tuje dežele, dokler nijso vprašali za svet pametnih mož. Izpred sodišča. (Projni zahm.) V lij ubijani dne 9. novembra. Sodišču predseduje deželne sodnije svetnik g. Saitz, votanti so deželne sodnije svetniki RibitsJi, dr. Vidic iu Czeh. Državno pmvdništvo zastopa državnega pravdnika namestnik, g. Pajk, zagovornik je advokat dr. Alf. Mosche. Na zatožnej klopi sedi Alfred Meninger vitez Lerchenthal, 45 let star, doma iz Krapine na Hrvatskem, sedaj zasebnik v Mahren-burgu na Štajerskem. Zatoženec je videti jako potrt. Zatožen je vitez Meninger hudodelstva dvojnega zakona po §. 206 k. z., kaznjivega po §. 208 k. z. Tega hudodelstva ga dolži zatožba tako-le: Alfred Meninger vitez Lerchenthal pridružil se je leta 1863. avstrijskim prostovoljcem za Meksiko. Tam je služil pri topničarjih kot ognjičar, potem pa od 15. februvarja do 16. novembra 1866. 1. pri palatinalnej gardi, katera je imela nalog stražiti cesarske palače in graščine v meksiki. V tem času seznanil se je zatoženee z neko natakarico t kavarni glavnega mesta Meksike z imenom Kozarija Perez in sklenil je z isto, kar je po aktih dokazano dne 22. septembra 1806 najprvo civilni zakon z dovoljenjem cesarja Maksa. Dvorni kaplan ranjkega cesarja Maksa, g. Joahim Pa-lacios, je potem izvršil cerkveni zakon mej vitez Meninger-Lerchenthnlom in Roearijo Perei dne 4. oktobra 1866, v kapeli cesarske župe v Meksiki, in sicer popolnem po posebnih slovesnih običajih sv. rimsko katoliške cerkve, o navzočnosti prič Karola Wagnerja in Regine Perez. Sklep zakona se je tudi zabeležil v poročno knjigo cesarske župe v Meksiki, v katero sta se podpisala zaroženca in priči. Ostal je zatoženi Meninger vitez Lerchenthal potem v Meksiki tako dolgo, da se je cesarstvo tam zrušilo. Potem se mu je godilo jako slabo in uložil je potem pri nemškem podpornem društvu, obstoječem v glavnem mestu Meksike, „kot Nemec", prošnjo za pod poro. Priložil je v dokaz, kako je podpore po treben, tudi svoj poročni list z Roziirijo Perez. Podporo je dobil in kmalu potem odšel s prostovoljno legijo Avstrijcev v Evropo, kjer se je naselil v Novem mestu. Svojo poročeno ženo Rozarijo Perez pa je pustil v Meksiki, ter jej nekaj Časa prav ljubeznjivo dopisaval. Imenuje jo v pismih „svojo drago ženo", „svoje življenje" itd. Posebno ljubeznjivo odgovarja svojej ženi tedaj, ko mu je bila naznanila, da mu je porodila sina, jako lepega in močnega. Mej tem časom se je seznanil zatoženec vitez Meninger-Lerchenthal v Novem mestu s tainošnjo uč teljico Marijo Konschegg, hčerjo ljubljanskega gimnazijalnega profesorja g. Kon-schegga Njej je popolnem utajil, da se je uže v Meksiki oženil, in ko je le ta vender dvo mila, pisal je na polkovnika g. Leiserja, kateri je imel posel z ra?puščenjom avstrijske meksikanske legije, da naj mu izvoli potrditi, da nij oženjen. V tej prošnji pravi, da išče povsod službe, pa je ne more dobiti, ker se je raznesla povsod govorica, da je oženjen v Meksiki. Polkovnik Leiser, ki nij bil v Meksiki in je le v Avstriji prevzel popolno zmedene spise avstrijske legije, pošlje mu potrdilo, da je še samec. Veselo pokaže to pismo, takoj ko ga odpre pismonošu, in ge pooblasti, naj vsakemu pove", da nij oženjen, nego samec; potem pa teče zinagOnosne k svojej ljubici in jej pokaže dotični spis, ter jo snubi UsliSala ga je in 22. septembra 1868 je potem vitez Meninger-Lerchenthal sklenil v sv. Jakoba cerkvi v Ljubljani novi zakon z gdč. učiteljico Marijo Konschegg. A veselje zakonsko je trajalo malo časa. Prva žena, Kozarija Perez, je bila brez vse podpore, posebno pa je njeno stanje postalo jako žalostno tedaj, ko jej je umrl svak, ki jo je nekaj podpiral. Nemško podpiralno društvo, katero nij mog'o več dajati ženi Menin-gerjevej podpore, obrnilo se je do avstrijskih uradov, da naj poiščejo moža Rozarije Perez, da jej pošlje kaj podpore. Uradi so zatoženca našli, ob jednem pa se je tudi konstatiralo, da je tu oženjen. Poročalo se je to načelniku nemškega podpornega društva v mestu Meksiki, a ta je odločno trdil, da se je Meninger uže v Meksiki oženil. Vsled tega je bil Meninger zaprt in pričela se je proti njemu sodnijska preiskava. Poslanstvo severno-nemške zveze, naprošeno po avstrij-skej vladi, zbralo je vsa pisma, po katerih je bilo dokazano, da se je zatoženi vitez Lerchen- thal v Meksiki civilno in cerkveno oženil. Vsled tega obsodila je ljubljanska deželna sodnija vitez Meninger-Lerchenthala zaradi hudodelstva dvojnega zakona, na petnajst mesecev težke ječe, poostreno s postom in z izgubo plemstva. A zagovornik zdo>encev, n.njki odvetnik dr. Razlag, tačas v Ljubljani bivajoč, napravil je proti tej razsodbi priziv na deželno nad-sodnijo v Gradci. Ta je razsodbo ljubljanske deželne sodnije proglasila ničevo in ukazala, da se ima najprej vršiti civilna pravda, ali je zakon viteza Meningerja z Rozarijo Perez v Meksiki veljaven ali ne. Pravda ta je trajala do deset let in stoprav 16. avgusta t. I. je najvišje sodišče na Dunaji, popolnem jednako prvej in drugej instanci, izreklo, da je zakon zatoženca viteza Meninger-Lerchenthala z Rozarijo Perez v Meksiki veljaven, zakon pa, katerega je sklenil z g. učiteljico Marijo Konschegg v Ljubljani pa neveljaven. Vsled te razsodbe začela se je zopet sodnijska preiskava proti vitezu Meninger-Lerchen-thalu in denes se je imel zagovarjati pred ljubljanske deželne sodnije sodiščem zaradi hudodelstva dvojnega zakona. Zatoženec vitez Meninger-Lerchenthal zagovarja se zelo zmedeno, vse drugače kakor pri prvej kazenskej obravnavi in v preiskavi. Zatoženec trdi, da nij smatral ceremonije, katere so se v cesarskej župnej kapeli v Meksiki vršile, kot zakon, ampak samo za obljubo, da si vzame za ženo Rozarijo Perez, če ostanejo od-nošaji za meksikansko cesarstvo ugodni. Z drugo ženo, g. učiteljico Marijo Konschegg, pravi, da živi jako zadovoljno, da zaslužita oba vkupaj kakih 60 gld. na mesec in da imata sedem otrok, od katerih je jeden umrl, šest pa jih še žrvi in šteje najstarejši jednajst let, najmlajši pa šest mesecev. Zagovornik edvokat dr. Mosche zagovarja svojega klijenta v izvrstnem govoru. On pravi, da nij imel zatoženec kot vojak po vojaških postavah predpisanega dovoljenja vojaške ob-lastnije, da se nij izvršil oklic zaročeuja, ki je po postavi potreben in da se tudi nijso menjavali prstani, kar se ima ugoditi pri po roki po pri nas veljavnih obredih sv. rimskokatoliške cerkve. Zatoženec, ko je prišel v Evropo, je začel premišljevati, jeli ga veže obljuba ali zakon v Meksiki. Bila mu je tako zvana pogodba neznosna težu, kajti za njega nij imela nikako koristi. Ko jo v Meksiki bival in se je tam ustanovila ljudovlada pod predsedstvom Juareza, slišal je, da je vse, kar se je sklepalo pod cesarstvom cesarja Maksa, neveljavno. Zategadelj obrnil se je do polkovnika Leiserja in ta mu je dostaviti dal potrdilo, da nij oženjen. Kar je potem storil, delal je vse le v zmotnjavi (Irrthum), ker mu je kompetentna gospoda dala izkaz, da nij oženjen. Zagovornik tedaj misli, da se ima obračati na zatožen&i §. 2. 1. c. k. z., ker je dejanje, ukoravno je kažnjivo, izvršil v zmotnjavi. Da se je zatoženec zagovarjal raznovrstno in napačno, to ne izvira iz zlobnosti, ampak iz tega, ker je mož uže popolnoma potrt in zme-šan. Dvanajst let uže ima s to tožbo opraviti in zatoženec je tako pobit, da ne ve, kaj bi govoril. Zagovornik prosi sodišče, naj povrne moža svojej pravej ženi, očeta šesterim otrokom ! (Zatoženec se mej govorom dr. Moscheta bridko joka.) Sodišče spozna A. viteza Meninger-Ler- chenthala hudodelstva dvojnega zakona krivega in ga obsodi zaradi mnozih olajševalnih razlogov na dva mescea težke jeće, poostrene vsak teden z jednim postom in obsejenec izgubi plemstvo. Dunajska borza 10. septembra i Izvirno telegratično poročilo.) Enotni drž., dolg v bankovcib . . 76 gld. 70 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 77 „ 70 „ Zlata renta....... 5)4 _ 1860 drž. posojilo . . . 133 „ 8'J t Akcije narodne banke..... 826 Kreditne akcije....... 361 . 80 l London .......... 118 ,56 „ Srebro .......... „ Nnpol........... 3 „ 37»/, l G. kr. cekini........ 5 ., 60 „ Državn ma ke....... 58 „ — „ Metliško vino! V metliške] profttljl na Dolenjskem je kacib 112 hektolitrov ali 200 avstrijskih veder dobrega letošnjega >iiut po eeni na prodaj. O. Trček, (6*2—2) profit. Prodaja vina. Iz 1881. leta belo vino .... gld. 11.— H 1880' n n „ • • . . n 12.— k 1879. „ „ „ . . . . „ 15.- „ 1880. „ pravo vinsko žganje „ 32.— „ 1880. „ prava slivovka . . „ 38.— Oferira se pr. hektoliter. Josip K&sbTr&srazLSb* (625—2) v Ptuji, Štajerska. črve, Marij inceljske kapljice za želodec, nepreseŽno izvrstno zdra> llo zoper vse bolezni v želodci in nepreaeino zoper ne-alast do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihnenje kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pfieno in slez, /oper zlatenioo, gnjusj in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečimi i/, žeindeai, /.oper krč v želodci, preobložen je želodca z jedjo ali pijačo, oper bolezni na vraniol, jetrah in soper zlato žilo. (il;t vii i : Lokar C. ICraU.v. Kreinsior, Moravsko. Jedna sklenica /. navodilom, kako se rabi, staue jjsjr- :t.i ftt% Prave Una samo: V Ljubljani: lekarna (iabriel Piccoli, na dunajskuj cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prcširnovoni trgu, V Novo m in e s t n: lekarna D o m. K i k z o 1 i; lekarna J o h. lie rgmann. V Postojni: Anton Le lian. V (Joriei: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovfičini: lekarna M i o b, (I n g I i e 1 ni o. C e 1 j e: lekar J. K u -r. le i-schiuied- Kranj: lekar Prag. Sav ni k j K i ni n i k : lekar Josip Močnik. W" Svaritev! Ker se v zadnjem časa naš Izdelek posnendje in ponareja, zato prosimo, naj se kupnje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj ae osobito na ta znamenja: Prave Marijiuceljsko kapljice za želodcu morajo imeti v sklcnico vtisnene besede: Echte Muria-/.tdler Magentropfen — Brady & Dostal — Apo-ihoker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilo za rabo iu pa zavitku, na katerem je podoba Marijineeljske matere božje, mora biti poleg te podobo ntis-nono sodnijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varsl vemlm auaiuenjein. Izdelki podobnega ali istega imena, ki netnajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki »lučaji takoj naznanijo, da bodo sodmjski kaznovani izdelovalo! in prodajalci. (487—10) Loureij is odgovorni urednik Makuo Armit Lastnina in tisk -Narodne tiskarno1