SI. 415.
V torek, četi '< in soboto izlitja in velja v Mariboru brez posilja-
nja na doin k a m   leto 8 g. — k. h pol   Ista 4 „ — „ ' „ četrt   „   2 „ jo
Po pošli: sa vae   leto 10 g. — k pol   leta    ' „ — „ „   četrt _     '1 m 60 .
V
vlorek 4. oktobra.
III tečaj. 1870.
Oznanila*.
Za navadno triBtopno
vrsto sa placnje : i kr. će ae tiska Ikrat, ** u >> n 11 2krat, 4 „ „ Škrat, veče pismenke ae plačujejo po prostoru.
VredniitTo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) h iS. it.
179.
Za vsak tisek je plačati kolek (sterapelj) za SO kr.
Rokopisi te ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno frankujejo
Vzhodno vprašanje.
V vsej Evropi, v vsem tem stoletji ni političnega vprašanja, ki bi tako gotovo, tako neogibno čakalo za ves svet o.lločmga rešenja, nego je vzhodno ali orijbutalsko vprašanje. Amerika, ki se do zdaj ni vtikala v evropske odnošaje in razmere, čaka in pripravlja, da bode tačas, ko bo govor o osvoditvi južnih Slovanov, o priraštaji ruske slovanske moči, ves svoj vpljiv na vago vrgla. Zato vidimo, da so ruski diplomati znali Ameriko za-se pridobije vati. V vsej Evropi pa velike oblasti ni, ki bi že od nekdaj ne imela računajoč obrnene oči na vzhod, dasiravno je marsiktera, na pr. Avstrija z reprnvimi številkami začela in si tako račun zmedla.
V novejšem času , zlasti zdaj med vojno, sosebno rnagjarski listi s strahljivo pazoostju v vzhod gledajo, dobro čuteč, da se bo rodila tam moč slovanska, ki magjarsketnu napuhu konec stori. In predno so še Prusi Pariz dobili, imajo milijarde vojne odškodnine v žepu ter potlačeno Francosko pred nogami , že je preplašen Magjar pogled obrnil k sicer neljubljencmu bratu „Švabua, da bi se pod pazuho vzela proti slovanski nevarnosti za njih nezasluženo veličanstvo.
Iz Carigrada se pišejo raagjarskim uovinain dolgi dopisi polni skrbi. Pripoveduje se, kako se Turkom glave povešsjo, ker je republika na Francoskem raz-klicana, ter Napoleonovo pomoči več ne bode. Vzne-mirjuje jih .rovanje" med turškimi Slovani, nezadovoljci rumunski, ki so v Ploještu Mino mignili, na kuj namera vajo. —
S strahom preže na  ruski vojni tabor ob Prutu Ruski general Ignatiev jim ondan pred odhodom iz Ca rigrada baje ni dul  dobre tolažbe,  ker interpelirau, zakaj Rusija zbira vojake, ni tajil, tomuč hladno odgovoril : Ker ste vi vso svojo vojsko 150.000 mož poslali v tabor pri Šumi i, je dosti da tudi mi (Rusi) ue opre zujemo.
Posebno na Srbijo,  ki ima nalog nekdaj na jugu vodstvo prevzeti, bili sn Magjari takoj, ko so prišli
do svoje veljave v Avstriji, svoje oči vrgli in z vsakovrstno navidezno prijaznostjo (sosebno ob času knje/.c-vega ubojstva) srbsko vlado na svojo stran potegniti izkušali. Ponekoliko jim je to posrečilo se, in neodvisni ognjeni srbski rodoljubi, zlasti omladina in jako mogočna dr. Miletičeva stranka med ogerskimi Srbi, so brez okolišev na srbski vladi grajali koketiranje z ogersko vlado, poudarjaj« po pravici, da le odločna politika pelje Srbijo do svršetka vzvišenega njenega naloga.
Kolikor bolj se je pa karana in grajana regencija mladega knjeza utrdila, vrača se zopet bolj in bolj k narodni politiki in se za Pešto munj meni.
Torej se hudujejo roagjarske novine tudi na Srbijo, ne samo vladni nego tudi glasniki neodvisne levice. ,N. f. Lloydu piše: „ Dosedanji dogodjaji tičoći se knježevega potovanja so vredni , da jih na tanko opazujemo. Srbske deputacije (ktere po Srbiji potujočega knjeza z nagovori pozdravljajo) brez okolišajev poživljajo knjeza, naj prevzame kraljevski naslov, ter zahtevajo, naj dela na to, da se zedinijo vse srbske zemlje, naj knjez stopi na polje akcije. Ti govori so govorjeni na dosti mestih od službenih osob in so cenzurirani od regencije. Take izjave, ktere so popularne vseh vrstah srbskega naroda, interosirajo avstro-oger-sko državo, sosebno* pak Ogersko samo, ker bi njih izpolnjenje moralo podnetiti v jasen plamen pod pepelom neprestauo tlečo žrjavjco vzhodnega vprašanja. Službini ti govori, ua primer oni prefekta v Valjevu izrecno naglasujo tudi pridobljenje in pridru-ženje srbskih delov onkraj Save. Tukaj torej neha za Ogersko vsa dobročednost, ker stojimo vseskozi proti programu, ki našo državo napada. — Nikakor se mi ^Magjari) ne podajeino črnoglednim nazorom, ako se bojimo, da ne bi prevračevanje v Srbiji našlo ogersko vlado nepripravljeno."
Ravno  tako kakor magjarske govore tudi druge nemške novine zadnje dni o orijentaluem vprašanji, ka-
kor da utegne še pred koncem vojne na Francoskem vzbukniti. Zunanji vzrok Rusija baje išče v tem, da zahteva v splošnem kongresu odveza od onih naloženj, ki so jej naložene po krimski vojski, t. j. Rusija hoče dobiti oblast v črnem morji, kar bi ne brez protesta Turčije in Anglije zvršilo se.
H p o ni e n i <• u
Četvorice mariborskih profesorjev na slav. c. kr. minister s t v o prosvete in uka. (Konec.)
V predstojećem smo našteli po svojih večletnih skušnjah spoznane škode, ki izvirajo slovenskim dijakom iz izključljivo nemškega podučevanja ; poskusili smo razložiti s kakimi težavami se imajo boriti učenci na poti svojega izobraževanja; zaznamovali smo škodo, ktero mora slovensko prebivaljstvo vsled toga trpeti v dušnem in materijalnem oziru, in ob enem smo iz svojih pedagogičnih skušenj pokazali, da je proti temu zaukazana pomoč didaktično nezadostna j pedagogično celo škodljiva.
Iz vsega tega samo ob sebi sledi, da je pri pod-učevanji slovenskih učencev slovenski učni jezik potreben, in da se torej mora vpeljati.
To tirja v prvi vrsti narodna individualnost učencev, na ktero se mora pri poduČevanji po pedagogičnih načelih najpoprej paziti; to tirja ozir na že dane, a ne izvršene določbe pozitivnih postav, zlasti učnega načrta za gimnazije §. 17, ki tudi nenemške jezike dopušča kot učne jezike; to mora slediti tudi iz državnih osnovnih postav leta 18G7, zlasti iz čl. 19, po kterom ima vsak narod v državi pravico tirjati, da se narodno izobražuje; to sledi iz vrhovne postave pravno države, kteri je kaj mar za to, da zadosti željam svojih državljanov ; to sledi iz humanitarnega stališča našega stoletja in konečno iz posebne sostave naše države, ki zapoveljno zahteva, da se posameznim v njej bivajoči m
Jezikoslovna razmialjavanja
IV. I? 1 a s r v slovenščini. Mlajše slovensko leposlovje je tako solzami pre-kisano, in tako samih oh-ov t in ah-ov ! razpuhneuo, da se človek čita je dušne proizvode naših mladih VVer-therov ne more dosta ne nazevati, ne dosta nnzdohati. Celo naravno je, da človek stoječ že bolj v resnih letih ue mara za tako preoslastno in preopresno berilo, ki je le bolj za mladino izpod mature ; iz pedagogič-nega obzira pa tudi za njo ne, kajti denašnji časi zahtevajo železne duše in jeklene zuačaje, ne pa sentimentalne vehovce, ki niso za nobeno rabo, za nobeno resno delo ; za nas Slovence je bolje, da smo denes Špartanci nego Atenci. — Rekel bi še kaj več, če se ne bi bal, da bo gospod vrednik v strahu, ka se ne bi neki koteriji zameril, te vrstice s črvonko prekrižal, in tako svoj censorski „non impriinatur* na nje udaril. Toliko sem pa vendar moral reči, in sicer zato, da se opravičim, zakaj sem mesto leposlovnih spisov začel slovarje prebirati.
Hrepeneč po viitku zdrave dušne hrane, prišla mi je čudna slast po branji slovarjev. In res prebral tem po redu Jarnikn, Murka, Janežiča, prebral Belo-
stenca, Miklošiča, Vuku, in — da so bo čitatelj komu nasmehniti imel — celo Scbmidov francoski rcčuik, ker mi je bilo nazadnje že drugih zmanjkalo.
Branje slovarjev obudilo jo v meni marsiktero misel, ki se inače obudila no bi bila. Tako mi je med drugim misel prišla: kako bi bilo, če bi se besede ne po alfabetičnem redu vslovarile, ampak če bi se vse besede, ki imajo v k o r e n i k i iste glasove, po teh glasovih razredilo. Vse besede namreč, ki imajo glas r v koreniki zn sebe ; ki imajo glas I, za sebe ; ki imajo glas k, zopet za sobe itd. V tako sestavljenem slovarji bi se ve da vsaka beseda tolikokrat ponavljala se, kolikor glasov so v njenoj koroniki nahaja. Beseda krt n. pr. ponavljalu bi se pod glasovi k, r in t, tedaj bi bila trikrat vslovarjena.
Vprašanje je le: na kakšnem temelji besede razrediti itnajoče isti glas v koreniki. Ta temelj, ta modus ali ratio distribueudi najti, na tem je vse ležeče. V denašnjih slovarjih razredjene bo besede po svojej v n a n j e j , rekel bi, pismenoj obliki; — v slovarji pa, kakoršnjega si jaz mislim, razredjene bi bile besede po svojem notranjem glasovnem bitji. Bosedijn red v denašnjih slovarjih je umeten, v slovarji pa, kakoršnjega si jaz mislim, bil bi naraven.
V svojem III. jezikoslovnem razmišljavanji sem rekel,  da morajo, logično  mišljeno, vse tiste
besede, ki imajo v koreniki en obči glas, tudi v svojem pomenu nekaj vsem občega imeti. To občuost v pomenu velja najti! — Je ta občnost najdena, potem je ž njo tudi ratio distribuendi najdena
Slovar, kakoršnjega si jaz mislim, bil bi samo e n o j e z i č e n, tedaj pravi in čisti 1 o g i k o n. Vsak jezik mora »e dati sam skoz sebe raztolmačiti. Besede enega jezika v drug jezik prevajati, to se nikoli popolnoma ue da. Naš „boga u. pr. ni to kar je latinski „deus", kajti v našem „bog" so bitje zaznanivuje, ki ima skoz druge lastnosti ua sebi, nego jih ima tisto bitje, ki ga Latin z imenom „deus" imenuje1, in zato ni res, da sta latinski „deusu, in slovenski „bogu glede notranjega pomena kongruontna. Da! no eno lastnost nimata občo, ker v njijuh imenih „bogu in „dous" ni ne eden glas občen. S tem pa še ni rečeno, da bitje, ki ga Slovenec z besedo „bogB zaznamvuje, nima tudi tiste lastnosti na sebi, ki s > v glasovih d+e+u+s povedane; ono more tudi te lastnosti na sebi imeti, samo ka jih Slovenec v ovojem „bog" ne pove ; to bitje more tudi še druge lastnosti na sebi imeti, ki niso ne v „bogtt, ne v „deus* povedane, n. pr. tiste, ki jih nemški ,gottB zaznamvuje. Slovenec pod glasovno hrpo ,bogM v svojej domišljiji celo drugo sliko vidi, nego Latin pod glasovno hrpo „deus", ali Nemec pod glasovno hrpo  .gott".   Prestava „deus" v »bog"
1012
narodnostim ponudijo omikalni pripomočki po r.jih po-'krat vpeljavale ,  dasiravno jo pomanjkavalo učnih pri
sobnih potrebah in lastnostih.
Vse to podpira gotovo ugodna okoliščina, da je Njegovo Veličastvo naš premilostivi cesar blagovolil zaukazati, da naj se na graškem vseučilišči judicielni predmeti podučujejo tudi t slovenskem jeziku. Tako podučevanje na visokih šolah že samo na sebi tirja slovenskih srednjih kot pripravljajočih učilišč. ako sploh nimajo take in enake naredbe ostati brez vse dejanske vrednosti.
Kakor pa pravica in pravičnost tirja, da se pri višem šolskem podučevanji ozir jemlje na Slovence, ravno tako pa je tudi mogoče, da *o tej pravični želji ustreže. Slovenski jezik, v kterem se £e več kot 300 let knjige tiskajo, je toliko izobražen, da so morejo učena in znanstvena prednašanja v tem jeziku imeti in pisati, kar se v dejanski rabi kaže v šoli — kolikor to postave dopuščajo —, v deželnih zborih, pred sodnijo, v znanstvenih društvih itd. kakor tudi v literaturi. Kar je v šolski literaturi do zdaj še pomanjkljivega, to se bode hitro popravilo, ako se izreče, da se ima slovenski jezik vpeljati v šole. Tudi glede izprašanih in sposobnih učiteljev že zdaj ni ne le nobenega pomanjkanja, ampak jih je več nego jih je za zdaj treba, torej v tem dvojnem oziru ni nobene ovire.
Ostaj« nam le še pokasati, kako bi se dalo pn našem mnenji najbolje ustreči potrebi po slovenskih prednaianjih za slovensko šolsko mladino.
Po naših mislih bi zadostila slovenska niža gimnazija v Mariboru. Ta naj bi bila samostojna in čisto neodvisno od sedanje gimnazije, ki naj bi v bistvu to ostala, kar je. Prav naravnost ae moramo izrekati proti paralelnim razredom kot polovičarskim uaredbam. Sicsr bi bilo nemogoče napravi jat i paralelke, ker manjka prostorov, in bi to tudi dejansko le malo ko ristilo, ker bi bilo treba iskati novih , sposobnih učiteljev, glede na vodstvo in šolsko disciplino pa bi bile paralelke naravnost škodljive.
Učni jezik za vse razrede ih predmete bi moral biti slovenski; nemščini pa bi se moralo odločiti več ur kskor zdaj, da bi nekoliko učenci imeli priliko tega jezika popolnem se naučiti in da bi nekoliko mogli na viši gimnaziji nemške nauke brez težave poslušati. Pri stavljamo še, da naj bi sj posamezni razredi napravili drug za drugim , prvo leto I. in II. razred itd. S tem mislimo, da smo v glavnem iu bistvenem oziru svoje nasvete dovolj podprli.
Kar se tiče pomanjkanja nekterih učnih pripomočkov, ne sme se iz njega sklepati, da bi se sploh slovenske gimnazije ne smele napravljati. Dobro znani historični dogodjajt na polji avstrijskega šolstva kažejo da so se sistematične spremembe v tem oziru ž« več-
pomočkov.
To zlasti velja o vpeljavi učnega načrta , ki je mahoma in brezozirno dobil dejansko veljavo , enako se je postopalo, ko so se poprej nemške gimnazije na Ogerskom in Hrvaškem spreminjale v narodne — pomanjkanje učnih pripomočkov ni delalo nobene ovire. Ravno tako je znano , da so se takoj spisale tam potrebne šolske knjige, ko jo bil narodni jezik vpeljan. Dobri učitelji si bodo s začetka prav lahko znali pomagati, če tudi ne bodo imeli slovenskih šolskih knjig.
Kar se konečno tičo potrebnega denarja — naj se ti že izplačujejo iz deželne ali državno blagajnice — 9me se na nje tem manj gledati, ako se pomisli, da tli gre za izobraženje dolgo zaneumrjonega naroda in da je ta zavod namenjen za precej veliko prebivatelj-stvo, namreč za mariborski in okolično okraje, neglede na to, da se mora s stališča pravice in pravičnosti popolnoma pozabiti na financijelne premislike.
Podpisani se nadejajo, da bodo slavno c. k. mi-nisterstro pri razsojevauji naš h nasvetov gotovo vodila le načela pedagogične vednosti, državnega blagra in pravega avstrijskega domoljubja, ki vse dežele in narode obsega z isto ljubeznijo in skrbnostjo, in podajamo to iz najčistejega prepričanja in nagibov izvirajočo spomenico slavnemu ministerstvu, ktero naj jo milostivo in primerno presodi in uvaži.
Udano in spoštljivo podpisani: Dr. Fr. Žagar, c. k. profesor.   Janko Pajk, c. k. profesor. Jos. Šuinan, c. k. profesor. Jan. Majcinger, c. k. profesor.
Dopisi.
Is Gorenjskega, l. okt. [Izv. dop.] će človek pogleda po raznih okrajinah slovenske zemlje, vidi skoraj povsod veselo narodno gibanje, ljudstvo se vedno bolj in bolj svojih pravic zaveda, se zbuja iz dolzega spanja, zahteva na podlagi nravne in cesarske postave vpeljavo slovenskega jezika v urade. Tako tirjatve se slišijo vedno bolj pogosto in neustrašeno, posamezui stari birokrati in sovražniki slovenščino so že sera ter tje začeli glave povešati in premišljevati, da jo njihov pašaliku odklenkalo , da bo treba kopita pobrati iu v dobro zasluženi pokoj se podati.
Da se je pa zavest med narodom tako hitro iz-budila in da ta vspešni sad rodi, k temu so najbolj zdatno tabori pripomogli. Ozrimo se na Goriško, Primorsko, Notranjsko, Štirsko in Koroško in videli bomo sad ljudskega poduka na taborih. Ker j« slovenski na rod v omiki sploh in posamezno tudi v narodni zavesti memo druzih narodov zaradi tiaČenja po tujstvu zaostal.
in „gottB je le formalna ne pa stvarna prestava. Tolmačenje tedaj da je naš „bogM — latinskemu „deustt ali nemškemu „gott", ni resnično. V tem leži to, kar se pod filofijo jezikov razumeva.
Naslovu pričujočega jezikoslovnega rnzmišljavanja : „glas r v slovenščini" imam samo še pridodati: „in sicer v koroniki". Kakšne narave je glas r v končnicah, o tem bom pozneje enkrat nrazmišljevalu, kader bom o končnicah sploh govoril.
Vse besede imajoče gin s r V koreniki, morajo v svojem pomenu nekaj občega imeti. Resničnost te tbeze bom poskusil v sledečem dokazati.
Preden pa začnem, Še to-le: Grimm pravi: man iuuss auch den muth des fehlens hahen I Mene ni strah tudi kaj napčnega povedati; saj beseda ni konj, saj se da popraviti, sicer pa: kdor zna bolje, široko mu polje f — Novo misel izmisliti ni težko ; — novo misel ps do zadnjega konca in kraja nesti, to je peza, pod ktero so že drugim skušenitn junakom kolena ki u kala. kaj ne bi meni klecala kot nestrokovnjaku.
Kot prvi glav, vzel sem glas r v razmišlja vanje. Zakaj ? — Morebiti zato, ker je ž njim najmanj težave? Nak I — Ampak ravno nasprotno zato, ker je, kolikor do sedaj skušnje imam, izmed vseh glasov iiaj-težavneji. Nobenega glasu namreč ni toliko v korenikab
našega jezika nego glasa r; in gotovo je težavnejo tisto občnost najti, ki je čez več besedi raztegnjena, metno tiste, ki je v manjem številu besedi zadržana. Če mi bi bilo do toga stalo si prvi „debut" zagotoviti, vzel bi bil glas h, kterega je menim đa, najmanje v korenikah našega jezika, iu kterega fi/.iologičen pomen tako rekoč na dlanu leži.
Besede som vzel iz Murka, in sicer samo kore-ničue besede, kajti derivata se samo od sebe podajajo. Le tu pa tam sem kakšno besedo iz svoje zbirčice vzel ali razjasnil. Pri douašnjem stanu slovenske leksikografije je težavno etimologizirati; za to bi trebalo prvič historičnega leksikona, to jest leksikona, ki bi povedal, kakšne metamorfoze jo vsaka poedinn beseda v teku časa pretrpela, in kako se je z besedo tudi pojem, kterega nositeljica je bila inje še, ž njo vred modificiral;— in drugič frazeologijo denes živečega jezika, iz ktere bi se njen denašnji pomen ua tanko posneti mogel.
Glas r je v indoevropskem prajeziku nekaj dro b-nega pomenil. Ta svoj prvotni pomen ima še denes, ter ga bo ohranil na vse veke v vseli indoevropskih jezikih, naj bo v teku časov Še tako spreinonjavajo. Vse besede, v kterih se glas r v koreniki nahaja, morajo v obsegu svojega pojema ali neposredno nekaj drobnega zadržano imeti, ali posredno s „drobuino" v logičnej zvezi biti.   Da vidimo 1
treba je to napako odstraniti, to pa se zamore najpo-pred po poti javnih ljudskih shodov storiti; sklicujmo in napravljajmo ljudske shode ali tabore. Kakor je že omenjeno, se je zavest narodnosti posebno tam pokazala, kjer jo bili tabori, tedaj ta dogodlaj kaže, da so jako koristni, napravljaj so tedaj tabore, kjer le moremo, zato pa je eedaj najbolj silna potreba za gorenjski kraj. Mi Gorenjci posebno v obsegu političnega o-kraja Radoljskega propadamo od dne do dne bolj germanizmu, ne le slovonščine nezmožni uradniki, nego tudi obrtniki in celo kmetje, če ti le količkaj nemščino tolčejo, germanizirajo tukaj deloma v svojej hudobiji ali pa v novednosti. Ali bomo mi Še dolgo to ravnanje molče ogledovali in se tako sami pregrehe na narodu udeležili, ali bomo čakali do popolnega propada naroda v našem kraji? Ne, nikakor ne, to se ne sme zgoditi, treba je to nesrečo odstraniti, z zdatnim pripomočkom, s taborom J zdramimo se in napravimo tedaj tabor in sicer v Lescah, to je farna vas med Radoljco in Bleškim gradom. Kraj je zato naj bolj ugoden, ker je tu središče naj bolj obljudnega kraja, ker je tukaj železniška postaja in ker so nahaja tudi pripravni prostor za to, gotovo bolj ugoden še kakor oni pri Vižmarjih. Pri lepem vremenu bi se v Lescah na dve ure hoda na okrog sešlo gotovo blizo do 10.000 ljudi, koliko pa bi jih prišlo iz daljnih krajev ; naravna krasota našega kraja posebno pa Bleškega jezera slovi daleč po svetu, slovela bo še bolj, ako tudi oddaljeue Slovence in Slovane sploh s taborom privabimo jo množno občudovat. Od Ljubljane do Trbiža je železnica dodelana in se bo kakor se pripoveduje prihodnji mesec odprla. Ni Ljubljančanji ni Korošci ne bodo 3 ure v Lesce potrebovali, tedaj so je mnogega udeleževanja nadejati. Pri taboru bomo imeli prvikrat priliko bo v množini pozdravljati in poljubovati z našimi koroškimi brati, od kterih so nas do sedaj visoke gore iu težavna pota ločila. Še se ne čuje glas o izvršenju Slovenije, toda djansko se vendarle vedno družimo, in če bomo ne-ustrašljivo in složno za njo naše moči napenjali, kmalu bomo imeli v resnici zedinjono Slovenijo in potem bo tudi za nas Gorenjce odpadla nevarnost germaniziranja. Mi Gorenjci imamo gotovo tako zdatne duševne moči, da bi se za mogle z onimi drugih krajev meriti, toda mi jih motamo še le zbuditi, to Brno mi stvari dolžni, to moramo storiti, sicer ne storimo tega, kar smo za narod storiti dolžni. Veljavni možje zdramite se, pogo* vorite se in napravite na prihodnjo pomlad tabor v Lescah in praznujmo z njim spomin našega rajnega, neprestrašenega boritelja za slovensko narodnost, vrlega deželnega in državnega poslanca dr. Tomana, kteremu človeške zmote odpuščamo in ga za najizvrstnega zastopnika slovenskega naroda čestimo. Živela zedinjena Slovenija!
Glas r najdemo v imenih drobnih stvarij : drob, drobiž, drobtinn, brebir, rosa, sraga, srce, iskrra, zrno, ftprih (sebrott), proso, rž, pira, ber, bar, grah, sirek, oreh. jedrc«', ikra, mrest (tisehlaich) krak (frosehlaich), okrak (vvasserlinse), arlice (kirschengattung), prah, prhalj (lođerasehe), prst(dammerde) škrob (starkmehl).
Drobnih A je relativna, in zato najdemo glas r ne samo v imenih absolut drobnih stvareh, ampak tudi v relativno drobnih, dasiravno so same na sebi krupno in grobo, pojem drobnine le to zahteva, da so se iz kakšne veče celine razdrobile; take stvari so: prod, gruda, ruda, gruča.
Glas r najdemo nadalje v imenih takih stvari, ki zaznauiMijejo veči broj, veči zbor, večo gručo, absolut ali relativnu drobnih delov, taka imena so : iruina, čreda, roj, armada, tropa, drhal, krdelo, vršelo, korušelj (schaar), berke (weggeworfene dingo), krama, roba, šara, čorba, drva, ('rova, birsa, Treslo,  drač, breme.
Glas r najdemo nadalje v imenih takih stvari, ki se po svojej rabi drobiti morajo, take stvari so : brašno (vegezehroag), hrana, lip, red, (v starej slovenščini cibus, od tod rediti),  krma, mrva, drma (schaffutter).
Glas r naidemo nadalje v imenih takih stvaiij, ki Sicer nekaj celega zaznamujejo, ktero „celow je pa na delce razdrobljeno. Tako stvari so: mrena, mreža, rešeto, pero, protje, grm, griva, grozd, ohrodje, trava.
Is Trnovega na Notranjskem, l.okt. [Izv. dop.l Železnico iz Št. Petra v Reko, ki hode tuknj imela postajo, kaj počasno delajo, kajti delalcev manjka. Pričeta je že v muozih krajih, a povsod vidiš le kacih 10—15 delalcev in še manj. Sicer so oddelki, kjer jih nahajaš po več; a ti so redki. Tu je velika zmes raznih narodnosti: Slovencev, Hrvatov, Fra D C0 SOV, Lahov, Nemcev itd.; zidanje je prevzela francoska družba „Gobert, Rotnand, Levjr & Comp." Sliši se tudi n roparjih, ki bi bili med Novim gradom in Harijami iu prihajali celo k kmetom, ter od njih tirjali jedil in dru-zega blaga. 27. dan preteklega mesca je bila po noči tukajšnja cerkev sv. Trojice okradena, in vzeto je bilo kolikor je do zdaj znano, še precej vrednosti. So li bili prej omenjeni ali kaki drugi potepuhi, še ni znano. — V nedeljo bodo tukaj kmetijski tabor. — Lanski tabor na Kalcu zbudil je marsikterega v narodno življenje in z veseljem gledamo razvitek narodnega čutja v riaŠej dolini. Majhen kupček nemčurjev pojema že v valovih slovenskih in kmalo bode zginil; — upajmo! 0 Bistriškem „Lesevereinu" ni dnha ne sluha, akoravno še obstoji. Najbrže ima edinega uda , ki se enoglasno voli za predsednika in kake stare časnike prebira. Trnovski fanje imajo narodno zastavo že od kalškejra tabora — dar vrlega narodnjaka Trnovčana g. Š. J. Reki. Sodaj Bi so naročili tribarveno zastavo tudi „Doljni Zemonci" iskreni Slovenci, ktero bodo v nedeljo 2. t. m. z "veliko svečanostjo po  vasi nosili. Živeli l
Is Hrvaškega 30. sept. [Izv. dop.] Kako blizo skupaj sta pri nas ogenj in slama, pokazalo se je primorji, kjer se je narod malo da ne spuntal samo zavolj tega , ker je magjarska vi ula vpeljala oficielno ime „ogersko primorje". V Brebiru bila je vslcd tega resna halabuka, taka da je morala celo oborožena sila mir narediti, in je nekoliko odličnih Brebircov v kajhe na Reci odpeljanih. Magjaronstvo nima nikjer v celem obsegu trojedine kraljevine tako nerodovitna tla, kakor ravno v Primorji. Rečani niso bili, niso in ne bodo nikdar iskreni in zdušni magjarski privrženici, oni so magjarsko nadvlado nad Hrvaško kraljevino samo v to upotrebili, da se dependencije od Zagreba rele, in kot .separatum corpus regni HungarisB," tem lagljo prek Adrije škilijo.
Zelo se je našiin magjnronom podkndila adresa dalmatinskega deželnega zbora , v kterej je narodna večina dcnašnjo politično stanje na Hrvaškem obsodila in z Magjari sklopljeno nagodbo celo ignorirala. Magjarouoin bi mnogo ljubše bilo, da bi v dalmatinskem deželnem zboru kakor popreje lahonski avtono-maši večino imeli, in če bi kdaj Dalmacija pod Mag-jarossng prišla, bi tudi za to skrbela, da so narodna-štvo lahonstvu pod noge položi.   Drugo kar jo naše
magjarone neugodno dirnulo je to, da sta, kakor se tuje Miškatović in Mrazovič . ktera je baron Rauch zavolj člankov natisnjenih v „Zatočniku" o izsušenji Lonjakega polja tožil bil, od voioiške sod nije -ieknva proglašena.
Sicer pa gro pri nas vse rakovo pot. Mi smo de dato pogodbe, kakor magjaruni pravijo „srečno sklopljene" v kulturnem pogledu več kot za petdeset let nazaj potisneni. Fevdalizem je v najlepšem cvetji. V vsakem sodnem okraji )e po en veliki posestnik. Ta nta okrajnega sodca, ki razen sodnijskih tudi politične posle upravlja, celo v svojej oblasti , in če on veleva : sic volo sic jubeo, ga kotarski sodeč lepo uboga, kakor la bi bil njegov inoš. Bog ne zadeni, da bi se mu ustavljal. „Spaja", tako naš narod ravno kakor raja v Bosni naše grofe in barone imenuje, piše malo pisemce barone Rauchu, Ranoh pihne, in — kotarskega sodca ni nikjer več I —
Kakor baron „Nathan" Rauch svoje dostojanstvo v to zlorabi, da narodu žepe prazni in svoje polni, ravno isto delajo pod njim stojeći služabniki dole do zadnjega „amtsdienera." Vsak skubo v svojem krogu kolikor le more. Kaj ne bi! A bove majore discit arare mmor. Pe.sern : „Lepa naša domovina" itd. se samo v ironičnem smislu popeva.
Naš sabor se bo, če je res kakor se čuje, okoli 20. oktobra zopet sklical , da proračun za leto 1871. odobri; — iu tako bo vladina mašina zopet za eno leto s potrebnim oljem preskrbljena.
Će bo res grof Andraši na Beustovo mesto stopil, potem naj šo našega Rauch u za namestnika v Prago ali v Ljubljano pošljejo , tako bi se najlaglje cela Avstrija v magjarorsag pretvorila, in zapadni svet bi se imel saj komu smejati, posebno danes ko je Evropa tako silno smeha potrebna. Grof Andraši na Beusto vem mesti , to bi pomenilo drugo naklado „fcederis Arnulfo - Szoltani" naperenega proti — nam Slova uom ! —
Politični razgled.
Glas r najdemo nadalje v imenih takih stvari, ki so iz drobiža sestavljene in zrnute (korniger aggregat-zustand). Take stvari so: marbelj, kreda, ah.Ta (schut-terfels, brecoie), stržen. svrg (holzmark). s;r. sren, srež, drože, stremen (blasengrieas), strd, ttoskn, prgn (iilku-chen, ruski bluthei.stauh).
Glas r najdemo nadalje v imenih mer (hohlmasse) in shramb, v kterih so drobne zrnate stvari merijo in hranjujejo, s kterimi se zajemajo, v kterih so prenašajo itd. Tnke stvari so ! drevenka, koree. ali koruŠ, *) torba, (tvorba tovor), brenta, star, vrč, grod (schieb-trube), vreča, kripa (getlochtener korb), prgišče; škrinja — tukaj bem bi se dala morebiti tudi uvrstiti imena: brahor, brej (nabreknen, uabrehan), prsa, trebuh.
Tam kjer razdrobljene stvari leže, je površina : robata (rob), brbotasta, gorasto, grčasta, grbava, rta-stn, brdovita, bregovita, bribustn, gričusttr, gorata, grani-pasta, kršovita (kras), škrbasta, škrilasta (škrlo schiffer), krevljasta, skrapasta, zvtrižeoa, krastava, kofastu, škor-jasta, Trapasta, rnšinasta (ruša. erdwasen), škrlupasta (rindig) rudasta (gekrauselt) krišpava (crispatus) bras lava (rauch). **) (Dalje prih.)
") „Potom tomi driigotui erče: ti  pu kuliko bi diižeu? On
pa erčt? : atfi kor uho v pšenice itd. kuztn Fin. **) »2daj je tvoja rouku
Mehka gingava,
Skori ti gor Bpouka
Bode bris lavu" itd  aarud. pet. Jfia
brani Pariz in da  bodo ti vojaki Pruse kar s kratka
pozobali. Na vsem tem ni nič Francozi zgubljajo jako lahkomišljeno in nerazumljivo eno pozicijo za rugo. Pariz je ves obdan in PruBi imajo v rokah jako važne višine. Pariška bramba je sicer hotela Pruso pregnati iz nekterih gospodujočih pozicij, a se je morala nazaj umakniti in je zgubila precej svojih vojakov. Telegrami, ki so pripovedovali , da so Francozi nazaj dobili zgubljene višine, so bili zlagani.
Volitve za irancosko konstituanto so zopet preložene na 16. dan t. m. Vlada pravi, da bodo volitve čisto svobodne.
Iz Metza se poroča, da je Đazaine Prusom napravil dosti škode. Pravijo, da je z vsem dobro preskrbljen in da ima 100 000 vojakov.
Elzas in Loiringen ima postati posebna nemška zavezna država, ki ne bode dajala niti vojakov, pa tudi ne volilcev v nemški parlament. Veliki vojvoda Meklonburški jej bode nekakšen glavar, zdaj je imenovan za civilnega governerja.
Thiera   je   bil   tudi   v Petorburgu brez Bpehft.   Ruska vlada pravi, da za Francijo zdaj ne moro nič storiti.   Thiers je  sam brzojavil francoskemu poročnika   na   Dunaji,   da   se je zastonj potrudil v Peterburg.
Italijani se skušajo v Rimu prav po domače vseliti. Bili BO jako raznenadjeni, ko so v rimskih bla-gajnicah naši' blizo tri milijone gotovega denarja. Riska vlada menda ni našla časa, spraviti gotovino v varnost. Poleg tega je vzela italijanska vlada pod svojo posebno hrambo vse cerkveno posestvo, samostansko imetje, javne muzeje, da bi ne mogel ta ali oni ktere narodne dragocenosti na svoj dobiček prodati. Vlada je zaukazala, da se take stvari ne smejo niti prodati niti se no sme na nje jemati posojil.
Kazne stvari.
Ceski deželni zbor bodo poslal novo adreso na cesarja. V državni zbor menda ne bode volil. Ćeski list) vsaj so odločno proti pošiljanju in morebiti pojasnimo češko javno mnenje, ako tu priobčimo uektere stavke iz uvoduega članka „Politike" 1. oktobra, ki piše : „Prodreti in obveljati more samo trdna volja, ki ostro pazi na vso doslednosti, ona trdna volja, ki pravi: „Dali hočem ves in cel biti, ali pa naj ae bom!"" S kompromisi si noben narod ue more sestaviti svoje prihodnosti, kompromisi bo bili marveč tista kamenja, s kterih so se skladali nadgrobni spominki na ljudskih grobovih. Ali zaupamo lastni moči, potem ue trebauio kompromisov, ali pa smo si svesti svoje nemoči, potem pa nam ne pomaga noben kompromis. Edina politika, ktero moremo imeti, je ta, da m tako na Dunaji, kakor v Petorburgu in v Berohnu priborimo spoštovanje. Kdor tega političnega abb ne ume, utgao pri najbolji volji največ škodovali našemu narodu. Bojazen, polovičarija in omeoovanje to jo troiui glavni strup, ki podkopuje samostojnost narodov." Tako smejo govoriti Cehi. Mi pri nas smo s tem urokom obsojen), pri nas smo polni omecovanju. brez samosvesti in doslednost!, zatorej pa se nam tudi tako godi. Kompromisi nam no morejo pomagati.
če bi človek po ošabnih besedah sodil francoske razmere, moral bi misliti, da je vse v najboljem redu. Tako republikanska vlada oklicuje, da Prus ne smo dobiti niti oola iranooske zemlje, niti kamna francoskih trdnjav. In Gamhetta piše: „Mi imamo nepremagljive moči, s tem kar imamo , moremo shajati vso zimo." Francoska vlada jo zdai vse može od 21. do 40. leta postavila pod orožje. Snmo da je menda vse že prekasno, kajti bolj iu bolj se kaže, da je vse sleparija, kar frnncoska vlada govori o ljudskem navdušenji iu o vojnih močeh. Parižanom vlada na-tveza, da je vsa dežela vojaško organizirana in da bode na tisoče in tisoče Francozov prišlo Pariz tešit. Deželi  pa  se  lažnjivo  pripoveduje, da 250.000 vojakov
* (Slovenske pravniške stolice na graškem vseučilišči.) Kako prav smo imeli, ko nismo hoteli verovati, da ima vlada resno voljo napraviti nam obljubljene stolice na graškem vseučilišči, kaže se prej nego smo sami mislili. Eden tistih treh gospodov, ki so bili pripravljeni lotiti se slovenskega predavanja na graškem vseučilišči, obrnil se je do enoga slovenskih državnih poslancev prose ga, naj skuša poizvediti, ali bodo kaj iz ministerske obljube ali ne. Državni poslanec — Kranjec — odgovori, da sic^r s svojega stališča ne more in noče v tej zadevi ničesa storiti, ker so Kranjci, ki zahtevajo polno slovensko vseučilišče v Ljubljani, že sami na sebi nasprotniki graških htolic. Vendar se je gospod državni poslanec iz uljudnosti do našega učenega pravnika potrudil k g. ministru Stremavru. In kaj je zvedel? Vse ali pa nič I Stremnvr je rekel, da se letos ne morejo še odpreti slovensko stolico v Gradcu — — — ker državni zbor ne bode votiral budgeta in ker torej ministerstvo ne bode imelo dovoljenega denarja. Naj kdo sodi o tem izreku, kar hoče, naj se proračun prihodnjega leta dovoli ali ne, dvojno ostane faktura: 1. Ako se proračun sploh no bode votiral, potem se z isto pravico vse leto ne sme izdati noben krajcar, s ktero se ne bode izdal za slov. stolice v Gradcu; 2. ministerstvo je zopet enkrat zlorabilo cesarjevo ime in slovensko zaupanje. Ministerstvo je bilo namreč o zadevah slov-stolić v Gradcu oklicalo: „Njegovo Veličastvo jo dovolilo 3(J00 fl. za slov. prednašanja 8 pridržkom, da te strošk.; kasneje državni zbor prizna." Državni zbor o tej atveri ni Mil vprašan, Njegovo Veličastvo pak je vendar dovolilo 3(>0U ti. Vprašanje le še ostane: Koliko časa bodo gg. ministri nečimurili s cesarjevim imenom in s slovenskim narodom V
? (Čudno vprašanje!) Iz Idrijo se nam piše: Skozi Poljane po to vaje prido prečestiti ljubljanski škof s župnikom i/. Cerknega skupaj. O različnih rečeh se pogovarjajo praša knjezoškof (pa se ve da nemški) župnika : Kakšen jezik pa se govori prav za prav v Cerknah V Župnik se ne začudi malo, pa vendar mirno odgovori:  Slovenski,  kakor v vseh  drugih slovenskih
Iz Ljubljane se dodelala še pohode v kratkem
krajih. Slovenski? reče škof, kakor da bi se mu bilo čudno zdelo, kako da je to mogoče. — Kaj mislite prečast. knjezoškof, da je pri nas že vse furlansko ; ali morda nas celo že med mameluke štejete?! Res žalostni časi. ako človek pomisli, da rojen Slovenec za svoje bližnje rojake vedel ni — in tudi še zdaj ne ve. Hvala bogu, to v prihodnje ne bo več tako. Rekel bi, da se dandenes ne najde Slovenec, koji je gimnazijo dovršil in bi ne vedel, kako da se govori v Oerknah na Primorskem.
* (G o r e n j s k a železnica.) poroča, da se je gorenjska Železnica prej nego v enem letu, tako da se odpeljal prvi vlak iz Ljubljane v Kranjtko goro. Železnica od Ljubljane do Radolice je že popolnoma dodelana, ona iz Radolice v Lesce bode kmalu, struga od Lesc do Most je tudi že čisto dokončana, v Mostah se delajo samo še zadnja dela pri mostu, med Javernikom in Mostami je le majhen kos pri Soteski nedodelan, naprej pa je do Korena že vse končano. Od Kranjske gore do Trbiža, kjer je bilo premagati mnogo težav, je do zdaj še nedodelano in bode stalo še precej truda.
* („Slovenski Pravnik") prinaša v združeni svoji 9 in 10 številki sledeči bogati zadržaj : O delu in njegovi plači. — Nekaj o motenji posesti. — Državna sprevidnost v nasprotji med pravom in moralo. — Žuganje z rubežnijo je samolastna moč in kažnjiva po §. 19 obč. drž. zakonika. — I. Prisodnim odlokom ne zadobe se nikakor posest stvari, ampak samo pravo na isto. — II. Sodnije nimajo postopati zaradi motjene posesti, ako je vtoženi čin politična oblast izvesti ukazala. — O prestopku vtikanja v izvršbo javnih služeb. — Odškodovanje iz kažnjivoga dejanja se le sme pripoznati, ako je toženec bil kazensko obsojen. Dogodki kažnjivoga dejanja niso predmet do-ločilne (glavne) prisege. (Dvor. dekr. od 6. marca 1821, št. 1743.) — Prisega maloletuiin prostovoljnim nameatovalcem ni dopuščena. — Zemljiščne knjige. — Črtice.
* (Iz Slov. Bistrice) se nam piše: V Ponedeljek 26. sept. t. 1. zvečer ob osmih je gosp. L . . ., (tukajšnega mestjana) neki hlapec z nožem na ulici napal, in ga na 4" v dolgost v levem licu ranil. L . . . je prosil v vtorek po tem in tudi v sredo pri sodniji, da mu to pritožbo zapišejo in preiskavo začno, pa niso ga hoteli vsliŠati, ter so ga odpravili vsakokrat in sicer s tem, — da tega ne utegnejo zarad pomanjkanja časa, da naj tedaj nek drugi dan pride. — Ko bi bil g. L .. . napal kak Slovenec, gotovo bi že vse gomezelo krvavih sodnikov po Bistrici.
* (Policija.) Nedavno je policija na Dunaji konfiscirala 4 različne liste; ker pa jih je bilo med temi že mnogo po železnici odšlo, je pustila policija v Murz-zuschlagu vso južno pošto ustaviti, tako da so zadržali tudi nekonfiscirane časnike in pisma.
♦(Duhovne spremembe vlavantinski školi j i:) Gosp. Jan. Aleš Simonie je postal provizor pri sv. Bolfgangu na Kogi. Gosp. Jožo Hrovat jo za kaplana k sv. Magdaleni v Kapeli, gosp. Andrej Vodeb za kaplana k sv. Štefanu, gosp. Simon Pihler za kaplana k sv. Vidu pri Ponkvi prestavljen.
Dunajska boraa 3. oktobra.
Enotni drž. dolg ▼ bankovcih .   .   .   50 H. — kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .  .   .   •   65 „ 90 „
1860 dri. posojilo.......90 „ «0 „
Akcije narod, banke......70? n n
Kreditne akcij«........**• » *° „
London...........124 „ 75
Srebro...........122 „ 50 „
Napol........... 9 „ M „
P
(1)
rav lepi novi orehi, tenkih lupin, na zraku, ne na peči posušeni, dobro suhe kolikor mogoče ne-dimnate slive, in velike suhe tepke po najbolji ceni zmerom kupujejo
ttoman Pachncr in sinovi
v Mariboru.
; v.
Dobro došla!
Varoriim-gosnodarski duh rasa pozdravlja kupcijsko hišo
TRAUGOTT-A FEITEL-A
r* na I>uii^ji, veriangerte   Kiintnerstrasse 57, Karnlnerring Nr. 2.
1L
mm
H
Posebno priporočljiva je ta iz najboljega masivnega dunajskega bronsa izdelana garnitura za pisna mize, vsled risov sestavljena iz 10 kosov, samo za tri f, ; francoska garnitura f. 5; b cizeliranimi in pozlačenimi robovi f. 12 ; posamezni kosi po 20 kr. do f. 1.
Najlepše stvari is litega bronsa: Par miznih svečnikov kr. so, f. l.so, 1.80, 2, 2.50, s j
detto dvoročen par f. 3.50, 4. Ročni svečniki 20, 80, 4 5, 50, 00 kr., detto r. netilom 30 kr. J pepelnik v mnogih licih 20, 30, 40, 50 kr. Držaj za ure 30, 55, 65, 80 kr. Držaj za cigare z netilom f. 1, 1.50. — 1 hranilnica 25, 80 kr.: detto velika 90 kr., 1 gorkomer za sobe 80 kr., f. 1.20, 100. Teža za pisma v figurah in živalih 36, 50 krM f. 1. Peresni ročnik 25, 50, 00 kr., f. 1.    Tintnik 35, 45, 80, 90 kr. detto velik b peresnim ročnikom f. 1.60, 2.
20 kr. 10 kr 80 kr 40 kr 40 k
30 kr. kineško-srebrna žličica, garantirana.
60 kr. kineško-srehrna žlicn, garant. 90 kr. kineško - srebrne vilice  in nož,
angleška Klinja. f. 8. album z muzike , igra 3 igri. 10 kr. lakiran pas. 35 kr. usnjat pas, močan. 8 kr. praktična mašina za vtikanje niti. 10 kr. pletna korhica iz srebr. drat a. 8 kr. igra otročjih k var t. pakfonasta /lica. pakfonaBta žličica, pakfonasta, velika žlica za juho. pakfonasta velika žlica za mleko pakfonast rnzsipavec za poper. 00 kr. pakfonast razsipavec za sladkor, f. 1.20 čedna pisna mapa. f. 1.90 taka z pisnim orodjem.
5 kr. ducent peresnih ročnikov. 10 kr. glavni urni ključ za vsako uro. 60 kr. polna toaletna kaseta, veča f. 1, 1.50.
f. 1.30 šah s kostenimi figurami.
15 kr. rcšln sekanih koravd, pravih.
f. 1 lepa   znpirljiva šatula za rokovice
in šiv, iz palisandra. 15 kr. par mnnšetnih gumb novozlatih. 30 kr. cela garnitura šmizetnih in mau-
šetnih gumb, novozlatih. 80 kr. pozlačeua napestnica, eleg. f. 1,
1.50.
pozlačena hroša za fotografijo, iz granata hroša in uhani, elegantna igla zn gosposke za-vratnike, najfineje kr. 25, 30. pušpanove vilice in žlica za salato, gospoek z.avratnik v barvah, f. 2.50 punca,  ki kriči papa in mama, veča 3 i.
10 kr. 100 pravili angleških šivanj k. 10 kr. karton iglic za pletenje. 40 kr. gosposka veriga uovozlatu.
30
BO
45 kr. 90 kr. 10 kr.
25 kr. 10 kr.
00
kr. nežno pozlačen medalijon za fotografije.
kr. dekliški lovec, velika burka,
kr. listnica, veča kr. 8, In.
kr. pozlačen bronsast rob, zlat ob-rezek s listnica z olovko , elegantna juftovina.
1.20 lipuer-service za 8 oseb.
kr. kaledar za na steno.
kr. centimeter.
kr. knjižica papirja za smodke.
kr. strgulja za jezik.
kr. pila za nohte, jeklena.
kr. verižica za škarje.
kr. kleščice za orehe.
kr. pošet.
kr. škatlica jeklenih perea. kr. ročni svečnik, masivna lironsa. kr. nožui bruz  iz  poroznega oglja, kr. električen brisač za lampe, prav
praktičen, kr. fina škarje za šlinganje. kr. čed< n ustnjat ettui ,  za šivanje
napolnjen, kr. risavno   orodje,   veče   f. 1.20,
1.50, 2.
kr. pozlaćena šivna blazina privrtljiva. kr. usnjntn gosposka torbica , veča kr. 70, 90, f. 1.20. Jcr. globus za učence   r podnožjem, kr. novozlata broša in uhani I! kr. morsko -penasta cev h fotografijo, kr. auglešk ščipavec zn cigare. 1.   nož, 8 klinj želvedinoplatičeu. kr. angležknjuftinska mošnjica usnje-
podšita. kr. otročja ura i bilom. kr. jako  zanimiva družlnnska igra veča in zanimivejša kr. 00, 80, f. 1-4.
kr. lep karton pečatnega vozka. 1,30 prava   morskopenasta   pipa z
jantarjevo cevjo, turška, kr. kos gliseri nakega mjilu.
f. 2. 20 kr
8 kr.
15 kr.
35 kr.
65 kr.
8 kr.
10 kr.
8 kr.
10 kr.
3 kr.
4 kr.
30 kr.
5 kr.
80 kr.
35 kr.
20 kr.
25 kr.
4 kr.
40 kr.
20 kr.
80 kr.
20 kr.
30 kr.
65 kr.
mjilo v obliki sadja, vsakojako ,
brezkve, jahelka, kumare itd. mjilo v obliki sadja v elegantnih
korbičih, veče sorte 90 f. 1, 1.20. Anglež na samokotu, isto z uro. lepo pisana kositarjeva skude-
lica, veče po kr. 80, 40, 50. lepo  tnal neto  zrcalo s zapirlji-
vo miznico.
isto napolnjeno z mjilom in vonjavo.
fino jeklena veriga za ure. fina jeklena verižica, fina verižica z jeklenimi koral -dami.
100 angleških pismenih papirjev s gumiranimi ovitki, fino zobna pasta, fino zobna krtača, ostri vec za olovke, angležke škarje, veče 18, 20 kr. zn petni k za rokovice. novozlata   gumba   za bele za-vratkinke. žalostinsk kinč.
krasen umeten ogenj v sobi, veči 10, 15 kr.
čarobna iglena škatlica, z iglami napolnjena.
burkast prstan škropnik.
fino svilnat  gosposk  za vratnik,
najfineji 80, 40 kr.
Wertheimova hranilnica.
lepo rezljan okvir za fotografije.
lino portemonnaie, z bronsasttm robom," Se elegantneji 50,60,80 kr.
kovana možnjica   za cigaretni
tabak z usnjem preoblečena.
Netilo i lun t o.
par otročjih hlačnikov.
par za odrastle, najfineji 40, 50 kr.
natanko regulirana vremenska ura.
(4)
Proti poštnemu povzetju se hitro pošilja po pošti.
Slawisches Verscliickuiigsgestliikll mul \V aamiliaiis Traugott Feifela in VVieii, Kiiriilerriiig t Kftrnliierslrassft 57.
Oznanil o.
Podpisani čestitemu občinstvu naznanja, daje dobil veliko partijo jesenske in zimske obleke za gospodo in otroke iz c. k. priv. Preaburgske fabrike za naožko obleko. On ai dela upanje, da bode obilo obiskovan, ter obeta prav po ceni prodajati, in tudi moderno krojn ter solidno delano irišno blago.
VGorici  '20 septembra 1870. 0) S spoštovanjem udani
Jožef Potatsk.1.
Iidatel) in vrednik Anton Tovile.
Lastniki- Dr. Jože Vodnjak In dragi.
Tiskar Eduard Janschtta.