Va rova In i zid v Lučah je bil N a m arti n o vanj u v Moz j rj u Na j atleti nja sezo n e zgrajen na napačnem mestu poskrbeli za spremenjenje Mozirjanka Maja Mihalinec mošta v mlado vino STRAN 8 STRAN 12 STRAN 18 Oglasi OlimTkk.Vt. tJKOV. IH.H h'- H i,m i-i m rtvu on p ns i i m i nj^iiijF.oitKi F«ri>ii možno« ruuč FH 1 h KO J' 2 Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 Iz vsebine: Gornji Grad, Luče: Davčne blagajne sprožajo številna vprašanja..............................6 JP Komunala Mozirje: Novi prostori so v neposredni bližini dosedanjih...........................7 Občinski svet Nazarje: Skoraj tretjino proračunskih sredstev za investicije..........................................7 Galerija Mozirje: Predstavitev knjige Antona Komata Potniki na ladji norcev.......10 Tretja stran Žalec: Oktet Žetev domov z zlatim priznanjem...... 11 Muzej Vrbovec: Razstava ob mednarodnem letu tal . 11 Starejši za starejše: V Savinjski pokrajinski koordinaciji aktivnih sto prostovoljcev.........16 Gorsko kolesarstvo: Sezona četrtih mest in dveh naslovov državne prvakinje za Moniko Hrastnik.........18 T JiMŠM Vse zdravje na enem mestu Nacionalni projekt eZdravje, ki se je začel v letu 2008, z elektronskimi rešitvami prinaša večjo varnost in kakovost izvajanja zdravstvenih storitev. Danes v okviru eZdravja deluje 17 aplikacij, ki so že uspešno prestale pilotne faze in se postopoma širijo v uporabo po celotni državi. Projekt eZdravje dolgoročno prinaša zmanjšanje administrativnih stroškov in učinkovito obvladovanje zajetnih zdravstvenih in z zdravstvom povezanih podatkov ter informacij. Informatizacija omogoča hitro komunikacijo in varno ter sledljivo izmenjavo podatkov med izvajalci zdravstvene dejavnosti. V okviru projekta eZdravje je uporabnikom na voljo spletni portal zVem, ki tako pacientom kot zdravstvenim delavcem omogoča varen dostop do storitev eZdravja. Portal zVem (zdravjeVse-NaEnemMestu) v prvi fazi omogoča dostop do storitev eRecept in eNaročanje, njegov cilj pa je, da bodo preko tega portala uporabniki postopoma dostopali do vseh storitev eZdravja in vseh svojih zdravstvenih podatkov. Za registracijo na portalu uporabniki potrebujejo digitalno potrdilo eZdravja. Digitalno potrdilo je sodobna alternativa klasičnim osebnim dokumentom, kot so osebna izkaznica, potni list, zdravstvena kartica ..., ki zagotavlja varno in legitimno elektronsko poslovanje, kar pomeni tudi popolno zasebnost in zaupnost. V Sloveniji je več izdajateljev digitalnih potrdil, postopek pridobitve pa je enostaven. eRecept nadomešča celoten proces predpisovanja in izdaje zdravil na zelenem in belem receptu, ki se je pred tem izvajal v papirni obliki. Elektronska aplikacija zdravniku omogoča izdelavo elektronskega recepta, ki je elektronsko podpisan in po varni poti poslan v sistem, od koder ga pridobi farmacevt v lekarni ob izdaji zdravila na zahtevo pacienta. Uradna spletna stran projekta eZdravja je www.ezdrav.si, ki ponuja vse informacije o projektu in omogoča povezovanje na posamezne storitve. Za uporabnike je pomembno tudi navodilo, kako ravnati v primerih, ko nimajo dostopa do spleta, bi pa želeli izvesti elektronsko naročanje. V takih primerih se lahko uporabniki pri zdravniku, ki jih napotuje, dogovorijo, da jih naroči preko sistema eNaročanje. Prav tako lahko elektronsko naročanje na podlagi že izdane napotnice izvede tudi medicinska sestra. Nekateri zdravstveni domovi bodo zagotovili tudi posebne točke, na katerih bodo sodelavci pomagali uporabnikom pri nadaljnjem naročanju. Uporabnikom bo v pomoč tudi telefonski center, prek katerega se bodo lahko naročili s številko napotnice in kartice zdravstvenega zavarovanja. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 47, 20. november 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 3 Tema tedna VPELJAVA ERECEPTOV V OKVIRU PROJEKTA EZDRAVJE USPESNA Večja preglednost podatkov prinaša večjo varnost pacientov Že lani predvidena vpeljava elektronskih receptov je pred nekaj tedni pričela veljati, s 1. novembrom pa so bili papirnati recepti dokončno ukinjeni. Zdravstveno ministrstvo težav z omenjenim projektom ni pričakovalo, so se pa v medijih vendarle pojavljale pritožbe, da je sistem počasen in nezanesljiv. V Zgor-njesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje takšnih izkušenj nimajo, ravno obratno, zdravniki in ostalo osebje so z uvedbo eRecepta zadovoljni. Omembe vrednih težav ob zagonu sistema ni bilo, poleg tega prinaša nekaj prednosti tako pacientom kot zdravstvenemu osebju. V ZGORNJESAVINJSKEM ZDRAVSTVENEM DOMU ZADOVOLJNI Vpeljava eReceptov je ena izmed storitev projekta eZdravje, ki prinaša kar nekaj novosti tako zdravnikom kot pacientom. Vsako na novo predpisano zdravilo je zapisano na zdravstveni kartici, mogoče ga je dvigniti v katerikoli lekarni v državi, seveda le ob predložitvi zdravstvene kartice. Za uvedbo eRecepta so bile potrebne nadgradnje računalniških sistemov. Kakšnih težav zaradi sprotnega odpravljanja napak v sistemu zdravstveno ministrstvo ni pričakovalo. Preverili smo, kako so novost pri delu sprejeli strokovni delavci v ambulantah Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje in s katerimi težavami se tam srečujejo. Direktorica zavoda Darja Es je V Javnem zavodu Lekarna Mozirje težav, ki ne bi bile odpravljive, do sedaj niso zaznali. (Foto: Tatiana Golob) povedala, da so z novim sistemom jah Luče in Solčava in še te so bile pri njih zadovoljni. Kakšnih posebnih težav od začetka delovanja niso zaznali, bilo je le nekaj tehničnih težav na njihovih oddaljenih lokaci- hitro odpravljene. »Sicer pa smo z uvedbo eRecepta zadovoljni,« pravi Esova, »naši zdravniki so vsi del generacije, ki Naša anketa Kakšne so prve izkušnje z elektronskimi recepti? V novembru so zdravniki začeli izdajati recepte za zdravila v elektronski obliki. V naši dolini so s projektom začeli oktobra in pri bolnikih doživeli pozitiven odziv. Mnogi namreč ugotavljajo, da bo zmanjšal birokracijo in skrajšal poti bolnikom, saj bo mogoče nekatera zdravila naročiti tudi preko telefona. Kaj menijo o tem naši tokratni sogovorniki? Tinka Savodnik, Mozirje V tem mesecu še nisem bila pri zdravniku, uporabljam nekaj zdravil, ki sem jih v preteklosti dobila z letnim receptom. Ljudje bi morali biti malo bolj strpni, saj pri pisanju eReceptov še ugotavljajo šibke točke sistema. Ivan Rop, Bočna Sam imam samo pozitivne izkušnje z elektronskimi recepti. Tega sem dobil pri zdravniku v poskusnem obdobju v oktobru in na njem so bila zapisana zdravila za celo leto. Verjamem, da se bo sedaj zmanjšal osebni stik z zdravnikom, tega bodo verjetno pogrešali predvsem starejši ljudje. Pogovor z njim je nemalokrat odtehtal tudi kakšno zdravilo manj. Verjamem tudi, da se bodo skrajšale čakalne vrste v ambulantah in znižali stroški zdravstvenih domov, saj so papirnati recepti predstavljali velik strošek. Marta Orešnik, Solčava Za sistem eReceptov sem že slišala. Ali so z njim kakšne težave, težko rečem. Imam namreč srečo, da sem zdrava in mi še ni bilo treba k zdravniku. Novega sistema ne poznam, zato težko rečem, ali dobro rešujejo težave, ko do njih prihaja. Sicer pa bi ljudje morali malo potrpeti, saj so vsi začetki težki. Janja Ivanovič, Nazarje V teh dneh sem obiskala zdravnika in lahko rečem, da se mi je dovolj posvetil. Prisluhnil je mojim težavam, šele nato je začel z uporabo računalnika in vnašanjem podatkov. Tudi v lekarni sem bila prijetno presenečena, ko je bilo mogoče prebrati podatke s kartice. Na njih je vsa zgodovina oziroma seznam zdravil, ki jih rabim. Tako so mi v lekarni brez kakršnih koli težav izdali vsa zdravila, ki so mi bila ta mesec predpisana. Mirko Dimec, Rečica ob Savinji Sam zelo malo potrebujem zdravnika, ampak se mi zdi, da je osebni stik še vedno najboljši. eRe-cepti za starejše ljudi niso dobrodošli. Ti se bodo težko navadili, da ne dobijo v roke papir, na katerem lahko razberejo, kaj jim je zdravnik predpisal. Verjamem pa, da je tovrstna storitev za mlajše generacije dobrodošla. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 Tema tedna, Aktualno ji delo z računalnikom ne predstavlja novosti, zato težav z uporabo aplikacije eRecept niso imeli. Poleg tega je program tako naravnan, da zdravnika sproti opozori na nepravilnosti pri izpolnjevanju eRecepta, zdravnik tudi ne more biti zmotno prepričan, da je le-tega odposlal, pa tega ne bi storil.« SISTEM PRINAŠA PREDNOSTI, POMEMBNE ZA PACIENTOVO ZDRAVJE eRecept po prepričanju zdravstvenega ministrstva prinaša veliko prednosti, med katerimi sta večja preglednost in varnost predpisovanja zdravil. Zaradi novega sistema lahko zdravnik sedaj preveri, če je bolnik prevzel v lekarni predpisano zdravilo, saj se zgodi, da nekateri bolniki to pozabijo. Ministrstvo še vedno dopušča tudi papirnati dokument - posebno potrdilo zdravnika o zdravilu. To je namenjeno vsem, ki se elektronskim novostim teže prilagaja- m ~ir i r m jo, predvsem so to starejši bolniki. Sistem zdravnika opozori na možne interakcije med zdravili. Prednost, ki jo že opažajo v ambulantah Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje, je po be- Darja Es, direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje: »Res je, da se morajo sedaj zdravniki nekoliko več posvečati delu z računalnikom, pri pisanju eRecep-ta seveda vpričo pacienta. To ljudje opažajo, ampak upam, da razumejo, da gre le za izpolnjevanje recepta, kar je prej potekalo v papirni obliki. Za sedaj imajo tako zdravniki nekaj več dela pri vnašanju podatkov, ko pa bodo pacientove stalne terapije vnesene v bazo, bo tudi dela z računalnikom manj, poleg tega bodo zdravniki eRecept z nekaj vaje veliko hitreje izpolnili in odposlali v lekarno, zato njihovo delo ne bi smelo biti preveč moteče za paciente.« sedah Esove tudi to, da je možno zdravila, predvsem tista, ki so del stalne bolnikove terapije, predpisati na daljavo, torej brez obiska ambulante. »S tem so zdravniki razbremenjeni, ostali pacienti pridejo hitreje na vrsto in ni več gneče le na račun dviga receptov.« Poleg tega bolnikom z obnovljivimi recepti ne bo več treba hoditi po zdravila ves čas v isto lekarno. Res pa je, da se mora zdravnik več časa posvečati vnosu vseh potreb- nih podatkov v sistem, kar bolniki opažajo kot zmanjšanje osebnega kontakta z njimi. Ampak to so po prepričanju Esove le začetki, po vnosu vseh pacientovih podatkov v bazo bo delo z računalnikom teklo hitreje. ZA DELOVANJE SISTEMA POTREBNA ZANESLJIVA INTERNETNA POVEZAVA Na uvedbo eRecepta so se intenzivno pripravljali tudi v lekarniški stroki. V Javnem zavodu Lekarna Mozirje težav, ki ne bi bile odpravljive, do sedaj niso zaznali. Nekaj več časa pri izdaji zdravil jim vzame dodatno pojasnjevanje bolnikom, za kakšno novost gre. Po besedah direktorice zavoda Rosite Aubreht se zavedajo, da se zaradi v večini zgolj elektronskega poslovanja med zdravniki in lekarno težave lahko še pojavijo. Do ne-delovanja sistema lahko pride ob težavah z internetno povezavo, saj v takšnem primeru izdaja zdravil ne bo mogoča. Prav tako do izdaje zdravila ne more priti, če eRecept ni izpolnjen pravilno, saj sistem tega ne dopušča. V takšnem primeru bo moral zdravnik narediti popravek eRecepta in šele nato bo izdaja zdravil mogoča. Tatiana Golob Ob vpeljavi eRecepta velja, da morajo bolniki, ki so obnovljivi recept prejeli pred 1. novembrom letos in so z njim že vsaj enkrat dvignili zdravilo v lekarni, do izteka veljavnosti tega recepta še naprej po to zdravilo v tisto lekarno, kjer so svoje zdravilo dobili prvič. Za obnovljive eRecepte, izdane po 1. novembru, velja, da jih lahko pacienti predložijo v katerokoli lekarni v državi. 25-LETNICA ODLOČITVE ZA SLOVENSKO SAMOSTOJNOST Čas, ki ga je zaznamovala enotnost Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v Poljčah na Gorenjskem 13. novembra pripravilo slovesnost ob 25-letni-ci odločitve za slovensko samostojnost. Dogodkov izpred četrt stoletja se je v pozdravnem govoru spomnil predsednik republike Borut Pahor, spregovoril pa je tudi udeleženec zasedanja v Poljčah leta 1990, Zgornjesavinjčan Anton Žunter, ki je bil v času osamosvajanja Slovenije poslanec v takratni skupščini. Žunter, nekdanji zdravnik v Lu-čah, je v svojem govoru izpostavil optimizem, ki je v tistem času preveval Slovence. Dejal je, da takrat ni nihče razmišljal o denarju in svojem položaju na družbeni lestvici. Torej ravno obratno, kot je temu primer danes, ko vsakdo skrbi le še zase. »Sla po oblasti in sla po denarju obvladujeta politiko in gospodarstvo,« so bile njegove besede. Dodal je še, da je bila takratna odločitev za samostojnost edina pravilna, da pa je država kmalu po izglasovani in razglašeni samostojnosti stopila s prave poti. Po Žunterjevem mnenju sta danes na voljo le dve možnosti: »Ena je temeljita duhovna prenova, druga pa, da pristanemo na to mafijsko diktaturo, ki se danes dogaja.« Pahor je v pozdravnih besedah preletel dogodke, ki so se zvrstili prelomnega leta. »Leto 1990 je bilo zares posebno leto. Vendar ne gre samo za zgoščenost dogodkov od ustanovitve Demosa, ki si je kot glavni cilj zadal samostojno državo. Gre za impresivno sposobnost njegovega osredotočanja na ta glavni cilj in sposobnost pritegnitve političnih nasprotnikov za njegovo dosego. V tem smislu ostaja za vselej vredno spoznanje, kako je za velike narodne cilje bistvena jasna vizija, sposobnost osredotočanja nanjo in premoščanje političnih razlik za njihovo uveljavitev. Danes, ob 25. obletnici ene najbolj prelomnih odločitev v narodovi zgodovini, se lahko z velikim ponosom spominjamo preteklosti, ko smo bili tega sposobni in si želimo prihodnosti, ko nam bo to spet uspelo,« je dejal predsednik države. Leta 1990 se je zgodila vrsta dogodkov, ki so botrovali pogu- mnim odločitvam. Januarja je bila ustanovljena koalicija Demos, aprila so bile izvedene prve demokratične volitve. Sredi maja je bila ustanovljena manevrska struktura narodne zaščite. Julija je skupščina, ki ji je predsedoval France Bučar, sprejela Deklaracijo o suverenosti. 9. novembra je nestor slovenske osamosvojitve dr. Jože Pučnik obvestil slovensko in mednarodno javnost, da se je vladajoča koalicija Demos odločila izvesti referendum. V začetku decembra so takratne parlamentarne stranke dosegle sporazum o izvedbi plebiscita. Na slednjem je 23. decembra padla odločitev o samostojnosti, ki je bila razglašena tri dni kasneje. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 5 Aktualno IZOBRAŽEVANJE V GORNJEM GRADU Tudi društva bodo z novim letom prešla na davčne blagajne Majda Gominšek (desno) je predstavnikom društev spregovorila o uvedbi davčnih blagajn in davčnem potrjevanju računov. (Foto: ŠMS) Občina Gornji Grad je 13. novembra v sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje v gornjegrajski osnovni šoli pripravila izobraževanje. Majda Gominšek, finančna svetovalka Svetovalne hiše Gominšek, je predstavnikom društev iz gornjegrajske občine spregovorila o uvedbi davčnih blagajn in o davčnem potrjevanju računov. Prisotni so bili tudi nekateri predstavniki društev iz občine Nazarje. DRUŠTVA NE BODO IZJEMA Od 2. januarja 2016 bodo društva morala uporabljati davčno blagajno, ki bo preko spleta neposredno povezana s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS (FURS). V prehodnem obdobju dveh let bo še vedno možno uporabljati tudi vezano knjigo računov. Izjem po zaključku prehodnega obdobja praktično ne bo več, zato uporaba davčnih blagajn čaka skoraj vse, ki poslujejo z gotovino in karticami. Gominškova je obrazložila zakonske podlage in kaj je davčno potrjevanje računov. To je davčna potrditev gotovinskih računov bodisi preko davčne blagajne s sprotnim potrjevanjem ali z uporabo vezane knjige računov z naknadnim potrjevanjem računov. Za oboje bo vsako društvo potrebovalo določene tehnične zmogljivost - internet in elektronsko napravo (računalnik ali tablica, tiskalnik), namensko digitalno potrdilo ter sprejet interni akt. VELIKO OBVEZNOSTI ŽE LETOS Društva bodo morala finančno upravo obvestiti o vseh premičnih in nepremičnih poslovnih prostorih, kjer se izvaja storitev ali prodaja. Poslovni prostor namreč ni sedež društva, ampak prostor, kjer se bodo izvajale storitve ali prodaje. To pomeni, da je poslovni prostor tudi terasa pred planinskim domom, šank na gasilski ve- selici, avla kulturnega doma, kjer se bodo prodajale vstopnice pred predstavo ... Za društva, kjer imajo člani obveznost dežuranja, bo pomembno, da bodo osebe, ki bodo to obveznost opravljale in hkrati tudi kaj prodajale, imele za to pooblastilo. Tega mora društvo oddati preko spletnega servisa eDavki ali pa to zanje stori računovodski servis oziroma ponudnik davčnih blagajn. Namensko digitalno potrdilo lahko zavezanci pridobijo od 15. novembra dalje. Gominškova je še priporočila, da naj imajo društva vedno seznam članov in pooblastilo v po- slovnem prostoru in se tako izognejo kasnejšim dokazovanjem. VEZANA KNJIGA LE ZA MALE UPORABNIKE Več dela čaka tiste, ki bodo v prehodnem obdobju uporabljali vezano knjigo računov. Vse vezane knjige računov bo treba kot do sedaj pred izdajo računov potrditi na FURS-u. Izdane račune iz vezane knjige bodo morali v desetih dneh po izdaji vnesti v FURS-ov spletni sistem mini blagajna. Vezana knjiga bo primerna le pri tistih, ki izdajajo malo računov, saj bodo kljub temu potrebovali elektronsko napravo z dostopom do interneta, namensko digitalno potrdilo, podatke o računih pa bo potrebno vnašati tudi v računovodstvu. Predavateljica je opozorila na sestavne dele računa, njihovo zaporedno označevanje oziroma številke računa. Poudarila je, da računov za negotovinska plačila ni potrebno davčno potrjevati, in odgovorila na še mnoga vprašanja. Tudi kupci bodo morali biti pozorni na to, da bodo prevzeli račun, saj jih drugače čaka globa. Prodajalec jih je na to dolžan pisno opozoriti na vidnem mestu v poslovnem prostoru. ŠMS OBČINA LUČE IN LJUDSKA UNIVERZA VELENJE ■t v II • v • w_ • ■ w • Davčne blagajne sprožajo številna vprašanja V soboto, 7. novembra, je v kulturni dvorani v Lučah potekalo izobraževanje o davčnih blagajnah za društva, ki sta ga organizirali Občine Luče in Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje. Odziv na vabilo je bil pričakovano številčen, saj je tema pred uvedbo davčnih blagajn v prihodnjem letu zelo aktualna. Udeležili so se ga tudi zainteresirani iz občin Solčava in Ljubno. Organizatorji so izobraževanje z naslovom Davčne blagajne oziroma davčno potrjevanje računov za društva pripravili za- Predavanju so prisluhnili številni predstavniki društev, saj je tema pred uvedbo davčnih blagajn v prihodnjem letu zelo aktualna. (Foto: LM) radi lažjega vključevanja v obvezne aktivnosti in zaradi pravil, ki jih je treba spoznati pred začetkom uvajanja novosti tudi v društvih. Nova pravila pričnejo namreč veljati 2. januarja prihodnje leto. Predavateljica Majda Gomin-šek je za udeležence pripravila vsebine prilagojene delovanju društev in popestrene s primeri iz vsakdanje prakse. Poudarek je bil na odgovorih na konkretna vprašanja in dileme, ki jih ni bilo malo. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Novi prostori so v neposredni bližini dosedanjih V ponedeljek, 16. novembra, je uprava JP Komunale Mozirje pričela delati v novih poslov- nih prostorih. Ti so v neposredni bližini prejšnje upravne »stavbe« - lesene zgradbe. Ta že dol- Nov poslovni objekt Komunale v Mozirju (Foto: Marija Lebar) OBČINSKI SVET NAZARJE Skoraj tretjino proračunskih sredstev za investicije Občina Nazarje bo v prihodnjem letu namenila skoraj tretjino proračunskih sredstev za investicije. Tako je zapisano v osnutku proračuna za leto 2016, ki ga je župan Matej Pečovnik predstavil občinskemu svetu na seji v četrtek, 12. novembra. Predlagani osnutek je bil sprejet v prvem branju in je sedaj v petnajstdnevni javni obravnavi, ko je nanj mogoče dajati pisne predloge in pripombe. Še pred oblikovanjem predloga proračuna za prihodnje leto je v oktobru občinska uprava pozvala porabnike proračuna, da so pripravili svoje predloge finančnih načrtov, ki so bili nato upoštevani pri oblikovanju osnutka proračuna. Nekaj nejasnosti je povzročilo dejstvo, da od države še ni znanih podatkov, kolikšna bo primerna poraba, ki jo bo namenila občinam v letu 2016. Župan Pečovnik je pojasnil: »Ker od države nismo prejeli izračunov, smo za proračun 2016 upoštevali primerno porabo 1,527.162 evrov ob upoštevanju povprečnine v višini 519 evrov, kolikor je znašala sedaj.« Vseh prihodkov naj bi občina imela nekaj več kot 2,617.000 go ni bila več primerna niti za zaposlene niti za stranke, ki so prihajale v podjetje po različnih opravkih. Vhod v novi objekt je s Savinjske ceste, stavba je dobro označena, pred njo je tudi ustrezno parkirišče za obiskovalce. Direktor Andrej Er-menc je ob tem povedal: »Danes so nam priklopili internet in ostale komunikacijske vode, sedaj že delamo s polno paro. Veseli smo novih prostorov, v katerih so poleg zaposlenih iz uprave prostor našli tudi sodelavci iz vodovodne dejav- STRATEGIJA RAZVOJA PODEŽELJA nosti. Tukaj smo uredili tudi skladišče.« S tem, ko so se preselili, se njihovo poslovanje za stranke ni spremenilo. Obdržali so isti naslov kot doslej, enak je delovni čas, prav tako ostajajo dosedanje telefonske številke. V lesenem objektu, kjer so bili prej, je zaenkrat našla prostor cestna dejavnost in skladišče. Stavba sama je last Komunale, zemljišče, na katerem stoji, pa je v lasti Občine Mozirje. Marija Lebar Za savinjsko-šaleško območje sedaj enovita LAS evrov. Glede na to, da so odhodki načrtovani v višini malo manj kot 3,100.000, bodo razliko pokrivali iz sredstev, ki bodo ostala iz letošnjega leta. Letos je občina uspešno prodala več zazidljivih zemljišč in ostalih nepremičnin, zato ocenjujejo, da bo konec tega leta stanje sredstev na računu 800 tisoč evrov. V skupnih odhodkih je investicijskih odhodkov okoli 951.800, kar predstavlja 30,71 odstotka vseh odhodkov in so največja kategorija odhodkov proračuna. Namenjajo jih za nakupe opreme in zemljišč, gradnjo in obnove osnovnih sredstev, kot so ceste, vodovod, cone, parkirišča, mostovi, javna razsvetljava ter za pridobivanje raznih študij in projektne dokumentacije V letu 2016 bo občina odplačala 104.334 evrov glavnic za že najete kredite. Novega zadolževanje ne načrtujejo. Osnutek proračuna so obravnavali pristojni odbori, ki nanj niso imeli večjih pripomb. Občinski svet je tako potrdil, da gre predlog dokumenta v javno obravnavo. Marija Lebar V sedanjem programskem obdobju od leta 2014 do 2020 so spremenjeni nameni in cilji za črpanje evropskih sredstev. To velja tudi za program razvoja podeželja. Programa Leader, preko katerega so bili v naši dolini uspešno sofinancirani številni projekti, ni več. Obstoječa LAS Zgornje Savinjske doline je zato začela z aktivnostmi za pripravo strategije v skladu z novimi predpisi. Računali so, da bodo dokument oddali konec oktobra, a zaradi dodatnih vsebin, poslanih z ministrstev, namere niso mogli uresničiti. Država je področno uredbo izdala v juniju, takrat sta LAS Zgornje Savinjske doline in LAS Šaleške doline, katerih upravljavec je Zavod Savinja, objavili javni poziv za oblikovanje novega partnerstva. Zgor-njesavinjski deležniki so se srečali večkrat in na teh sejah opredelili glavna področja, ki jih želijo razvijati v okviru štirih prioritet, ki so predpisane že v evropskih dokumentih. Dogovorili so se tudi, da pripravijo zahtevano strategijo in jo oddajo v prvem roku, to je konec letošnjega oktobra. Nobena od posameznih LAS ne zadosti pogojem za črpanje sredstev iz regionalnega sklada, zato je v oktobru partnerstvo Zgornje Savinjske doline sprejelo odločitev, da se združi s partnerstvom Šaleške doline, ki je to odločitev sprejelo že julija. Za 23. oktober je bilo načrtovana izvedba ustanovne skupščine, na kateri bi vsi partnerji podpisali pogodbo o ustanovitvi lokalno zasebnega partnerstva oziroma skupnega LAS in izbrali vodilnega partnerja. Prišlo pa je do zapleta. Mateja Brlec Suhodolnik, predsednica obstoječe zgornjesavinjske LAS, je povedala: »Tik pred načrtovano ustanovno skupščino sta kmetijsko in gospodarsko ministrstvo, ki sta pristojni za izvajanje določil uredbe, v petek, 16. oktobra, popoldne, poslali dodatne obvezne vsebine, ki morajo biti opredeljene tako v pogodbah o partnerstvu, v pogodbah med LAS in vodilnim partnerjem kot tudi v strategijah. Prav tako so v oktobru organizirali kar nekaj delavnic na temo priprave strategij, njihovega vrednotenja, opredelitev meril za ocenjevanje operacij (projektov), skratka vsebin, ki vplivajo na kvaliteto samih strategij. Pravilnik za dodatna urbana območja, ki je pogoj za izračun višine sredstev za črpanje iz regionalnega sklada, še do danes ni usklajen in sprejet.« Zaradi povedanega je bila sprejeta odločitev, da nova združena LAS odda svojo strategijo na drugi rok. Novi datum je 31. januar 2016. Marija Lebar Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 7 Gospodarstvo, Iz občin POPLAVNA VARNOST NA SAVINJI Varovalni zid v Lučah je bil zgrajen na napačnem mestu varjali lastniki sosednjih zemljišč. Nobena od obeh faz pa še nima uporabnega dovoljenja. ZAKAJ POPRAVLJALNA DELA? Služba za odnose z javnostmi na ministrstvu za okolje in prostor nam je na naše vprašanje, kakšna dela se izvajajo na Savinji v Lučah, poslala naslednji odgovor: »Izvajalec gradbenih del, Nivo EKO d.o.o. je pri končnem geodetskem posnetku izvedenih del odkril, da je v času med za-količbo in začetkom gradnje protipoplavnega zidu iz neznanih vzrokov prišlo do zamika zakolič-be, kar je rezultiralo v izgradnji opornega zidu na napačnem mestu. Da bi bili protipoplavni ukrepi izvedeni skladno s hiravličnimi izračuni, pridobljenimi dovoljenji in zahtevami naročnika, je izvajalec del, Nivo EKO d.o.o., na svoje stroške pričel s sanacijskimi deli, ki bodo končani v novembru 2015.« SPORAZUM Z RIBIČI Ribiška družina Ljubno ob Savinji je v času celotne izgradnje protipoplavne zaščite - projekt je trajal več let - skrbela za to, da je bil vpliv na ži-velj v vodi in ob njej čim manjši in čim bolj naravi prijazen. Pozanimali smo se, ali so seznanjeni s sedanjimi popravljalnimi ukrepi. Tajnik družine Gregor Križnik je povedal, da se je izvajalec del obrnil tudi na ribiče, ki pa niso proti popravljalnim delom na zidu, še zlasti ker to nima večjega vpliva na življenje v vodi. mesec. (Foto: Marija Lebar) Marija Lebar SANACIJA PLAZU V ŠENTJANŽU Hudournik ne bo več povzročal preglavic V nabor projektov sanacije po neurjih iz prejšnjih let, ki jih sofinancira država, je Občina Rečica ob Savinji umestila tudi sanacijo plazu na javni poti v Šentjanžu. Dela so začeli v septembru, prejšnji mesec je izvajalec AGM Nemec d.o.o. iz Laškega z deli zaključil. Poleg odprave posledic so izvedli nekatere ukrepe za stabilizacijo ceste, za izboljšanje od-vodnjavanja in protipoplavne zaščite. V sklopu sanacije so napravili kamnit betonski zid v dolžini 40 m in v globini okoli 4,5 m. Urejeno je odvodnjavanje z globoko drenažo. Kamnita betonska pregrada ima funkcijo zadrževanja naplavin, ki jih bo mogoče čistiti. Naredili so tudi jekleni zadrževalnik oziroma »grablje« pravokotno na strugo jarka. Vstavili so nove cevne prepuste, ki so dovolj hidravlično pretočni. Celotna sanacija je vredna okoli 118 tisoč evrov. Od tega je nekaj več kot 92 tisoč evrov sofinancirala država. Marija Lebar V začetku meseca so na bregu Savinje v Lučah spet zakopali gradbeni stroji. Številne občane je to presenetilo, saj so šele konec lanskega oziroma v začetku tega leta na omenjenem mestu izvedli del protipoplavne zaščite Luč. Povprašali smo na ministrstvo za okolje in prostor, ki je investitor omenjenega projekta, kaj se dogaja. Omenjeni predel si je na povratku iz obiska v Solčavi in na Macesnikovem plazu nedavno ogledala tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. UPORABNIH DOVOLJENJ ŠE NI »Saj ni res, pa je ...« Tako je zapisal eden od naših bralcev, ki nas je opozoril na to, da stroji rušijo že zgrajeni zid. Drugi bralec, ki se je oglasil v uredništvu osebno, pa je uporabil še krep-kejše besede. Občani so milo rečeno začudeni nad ravnanjem izvajalca. Pri izgradnji celotnega kohezijskega projekta »Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje - lokalni ukrepi« v Lučah je bilo kar nekaj zapletov. Protipoplavni ukrepi so se izvajali v več občinah, med drugim tudi v lučki, kjer so bili razdeljeni v dve fazi. Prvo fazo niže mostu ter na sotočju Lučnice in Savinje so začeli delati brez ustreznega gradbenega dovoljenja, ki so ga pridobili naknadno. Za drugo fazo od mostu navzgor je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno pravočasno, so pa načrtovanim ukrepom ugo- Izvajalec gradbenih del Nivo EKO je na svoje stroške pričel s sanacijskimi deli, ki naj bi bili končani ta Na novo urejena hudourniška struga v neposredni bližini domačije v Šentjanžu (Fotodokumentacija Občine Rečica ob Savinji) 8 Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 Organizacije ODZIV NA 9. MEDNARODNO TURISTIČNO BORZO NATOUR ALPS ZELO POZITIVEN Brez sodelovanja občin tudi v prihodnje manjši dobiček turističnih projektov Gostitelji in soorganizatorji borze Natour Alps so podali vtise, izkušnje ter predloge za sodelovanje na tovrstnih gospodarsko-turističnih dogodkih. (Foto: Jože Miklavc) Organizatorji, sodelavci, anima-torji in gostitelji 9. mednarodne turistične borze Natour Alps, ki so bili letošnji gostitelji predstavnikov in agentov iz sedmih evropskih držav v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, so se srečali v petek, 6. novembra, v Velenju. Direktorica Savinjsko-Ša-leške Območne razvojne agencije (Saša ORA) Jasna Klepec in strokovna sodelavka Tina Gerkman sta želeli pridobiti mnenja in ocene domačih sodelujočih akterjev v tem projektu. Gostitelji in soorga-nizatorji borze so podali vtise, izkušnje ter predloge za sodelovanje na tovrstnih gospodarsko-turistič-nih dogodkih. Le-ti pospešujejo priliv turistov. Splošni vtis je zelo pozitiven. Nekateri tuji agentje so se povezali s predstavniki prikazane ponudbe in z obeti sodelovanja v prihodnje potrdili, da je bila borza odlično izhodišče za napredek na turističnem področju. POSLALI BODO PREDLOGE IN ZAHTEVE Na sestanku so se dogovorili, da bodo v prihodnjem letu predlagali organizacijo regionalne turistične borze, kjer bi se srečali ponudniki in pripravili skupne turistične programe ter se informirali o ponudbi regionalne destinacijske organizacije. Slovenski turistični organizaciji (STO) bodo oddali predloge za vključitev v študijske ture za tuje novinarje ter zahteve za večjo vključenost tega območja v promocijski plan za leti 2016 in 2017. Ponudnikom so predlagali, da razmislijo o predlogih za promocijske aktivnosti za prihodnje leto s predlogom in rokom za čimprejšnje posredovanje koordinatorju aktivnosti Saša ORA. OBČINE SEZNANITI Z VSEBINAMI BORZE V razgovorih je bilo slišati ob- žalovanje, da se borze ni udeležil domala nobeden župan iz občin Saša regije ali njihov predstavnik. Podan je bil predlog, da jih o izkušnji, novih aktivnostih ter nalogah s tega področja seznanijo še do konca leta. Gre namreč za aktivnosti, neločljivo povezane z občinami in občani, na primer projekt obeleženih in registriranih kolesarskih stez, ki je ponekod v zaostanku. Če ni povezave in aktivnega sodelovanja, tudi motivirani lastniki turistično-gospodarskih zmogljivosti zgubljajo interes in potenciale vlaganj v nujne projekte, ki so stvar celotnega prostora. Navdušenje domačih in tujih turistov se žal neha vedno in povsod tam, kjer ni volje in rezultatov, da bi izjemnemu naravnemu okolju, turistično-kulturnih danostih in profesionalnosti zaposlenih ljudi v tem segmentu gospodarstva ne omogočali povezave in izvedbe končnih pogojev, ki so vezani na državne institucije ter lokalne skupnosti. Jože Miklavc SLOVESNOST NA POBREŠKEM VZLETIŠČU Po več kot sedmih desetletjih spomin še vedno živ Prisotni so se spomnili dogodka izpred 71 let, ko je na pobreškem polju zasilno pristalo letalo britanskih kraljevih zračnih sil. (Foto: ML) Na pobreškem vzletišču je 6. novembra potekala spominska slovesnost, ki so jo pripravili člani re-čiškega odbora Združenja borcev za vrednote NOB, Društva letalcev Zgornje Savinjske doline in PGD Pobrežje ob Savinji. Spomnili so se dogodka izpred 71 let, ko je prav na ta dan na pobreškem polju zasilno pristalo letalo britanskih kraljevih zračnih sil RAF znamke Halifax, štirimotorni bombnik. Letalo je na pobreškem polju moralo pristati zaradi okvare, sedemčlanska posadka ni bila poškodovana. Letalci so se ob pomoči tukajšnjih domačinov srečno vrnili v svoje oporišče v južni Italiji. »Čeprav so leteli z bombnikom, je bil zavezniški polet izključno hu- manitarne narave,« je med drugim povedal Janko Žuntar, ki je obudil spomin na takratne dogodke. Izra- zil je pričakovanje, da bodo na vzletišču in ob spominskem obeležju še naprej negovali spomin na do- godek, ki se je v sicer tako tragični vojni vihri srečno končal. Zbranim je spregovoril tudi župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj: »To je del zgodovine, na katero mora biti ponosen vsak narod.« Ob tem je opozoril, da se hkrati z dogajanji na pobreškem polju na tej slovesnosti spominjajo tudi borcev, ki so se bojevali za domovino. Domačinom se je zahvalil za organizacijo dogodka. Ob koncu slovesnosti je Ida Hri-bernik, predsednica rečiškega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline ob zvokih slovenske himne položila žalni venec k spominskemu obeležju, ki opozarja na dogajanje pred več kot sedmimi desetletji. Marija Lebar Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 9 Organizacije, Kultura PREDSTAVITEV KNJIGE ANTONA KOMATA POTNIKI NA LADJI NORCEV Lokalna skupnost je temelj preživetja Večer 5. novembra v mozirski galeriji je bil okoljevarstveno obarvan. V Osrednji knjižnici Mozirje so pripravili predstavitev knjige Antona Komata Potniki na ladji norcev. Sam gost in podnaslov njegove knjige, Umetnost preživetja, sta bila zagotovilo, da se bo razvila živahna debata. IZPOSTAVIL NIZKO PREHRANSKO SAMOOSKRBO SLOVENIJE Komat je človekom s številnimi poimenovanji. Gre za pisatelja, neodvisnega raziskovalca, okoljevarslvenika, dolgoletnega aktivista in publicista, ekološkega ombudsmana in znanstvenika. Z gostom se je pogovarjala Tatiana Golob, predvsem o številnih ozadjih, ki so »zakrivila« problematike predstavljene v knjigi. Zbrane teme so bile javnosti že predstavljene v obliki kolumn v reviji Jana. Komat je za knjigo leta 2014 prejel nagrado za najboljšo poslovno knjigo. Avtor se je izkazal s svojimi opozarjanji na okoljevarstveno problematiko, ki je prikrita zaradi medijske manipulacije s filtriranjem informacij s strani centrov moči. Temelje problemov sodobnega človeka najdemo že v zgodovini, ki se ciklično ponavlja, zato Komat predvideva, kaj nas čaka že v bližnji prihodnosti. Ne mara oznake prerok, svoje trditve črpa iz nekaterih pomembnih literarnih del. V svojih napovedih je pesimističen. Skozi pogovor je obiskovalcem predstavil nekatera dejslva, ki so zaskrbljujoča. Najbolj je izpostavil nizko prehransko samooskrbo Slovenije, ki predstavlja grožnjo za nacionalno varnost. Na drugi strani je ošvrknil število trgovskih centrov v Sloveniji, ki da predstavljajo grožnjo za našo samobitnost. BOCNA Popoldan ljudskih plesov in napevov V soboto, 21. novembra, bodo člani folklorne skupine Kulturnega društva Bočna organizirali tretjo folklorno prireditev Bočna pleše. Štirim folklornim skupinam se bodo ob 17. uri v dvorani kulturnega doma v Bočni pridružili pevci ljudskih pesmi. Domači plesalci so v goste povabili pisano druščino, ki bo poskrbela, da bodo ponovno zaživeli stari plesi in pesmi. ŠMS Gost literarnega večera Anton Komat je opozoril na nekatera skrb vzbujajoča dejstva o naši varnosti. (Foto: Roman Mežnar) KRITIKA PROSTOTRGOVINSKIM SPORAZUMOM Izzvan je bil, da se razgovori tudi o prostotr-govinskih sporazumih, ki se pripravljajo na relacija ZDA - EU. Opozoril je na nevarnost sporazumov TISA, CETA in TTIP, ki niso nič drugega kot poskus, da se ameriške korporacije polastijo naravnih virov, predvsem vode, ki je javno dobro. Ob tem je s prstom pokazal tudi na slovenske politike, ki da se premalo zavedajo pomena teh dogodkov, in jih označil za svojat, ki jo je potrebno ustaviti. IŠČE REŠITVE ZA PREŽIVETJE V DANAŠNJEM SVETU Pogovor je nanesel na problematiko institucionalne prehrane otrok, ki so ogroženi zaradi dejstva, da dobijo preveč hrane okužene s pesticidi. Otroci so zaradi tega izpostavljeni tegobam, ki jih zdravijo z nevarnimi zdravili, cel zdravstve- KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV ni sistem pa temelji na histeriji bolezni. Zaradi vseh teh opozoril je Komat že bil deležen številnih groženj, vendar si ne beli glave, temveč išče rešitve za preživetje v današnjem svetu. Predstavljena knjiga govori o teh rešitvah, poudarek pa je na pomenu lokalne skupnosti, ki je po avtorjevo temelj preživetja. Nekateri projekti, ki jih je vodil, so se izkazali za uspešne, saj so temeljili na samooskrbi in lokalnem povezovanju. Rezultat takšnega delovanja je lokalna skupnost, ki lahko poskrbi za zadovoljitev osnovnih biotskih potreb. Na zahodu je v vzponu zadružništvo, kjer je kapital podrejen pomembnosti, da imajo vsi ljudje službo in ustrezen dohodek. Teme, ki so predstavljene v knjigi, in pogovor z avtorjem so sprožili številna vprašanja pri obiskovalcih, za odgovor na vsa pa je bil večer kar prekratek. Roman Mežnar Bogata izobraževalna jesen Tudi to jesen so si v Klubu zgornjesavinjskih študentov zadali organizirati kar največ dejavnosti, zanimivih za študente, dijake in druge. Najprej bodo organizirali delavnico Priprava dobrega življenjepisa. Delavnica bo potekala v soboto, 21. novembra, ob 16. uri v učilnici kluba na Ljubnem ob Savinji. Izvajalki delavnice bosta Vesna Navotnik in Sara Marn. Skupaj z Jezikovno akademijo klub pripravlja tečaj angleškega jezika s certifikatom. Tečaj se bo izvajal v učilnici kluba na Ljubnem ob Savinji, termin izvedbe bo znan naknadno. V primeru velikega števila zainteresiranih bodo organizirali tečaje v več skupinah, za vsako posamezno stopnjo. Prijave zbira Katja Stradov-nik na katja.stradovnik@gmail.com. ŠMS 10 Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 Kultura, Organizacije, Oglasi REGIJSKO TEKMOVANJE ODRASLIH PEVSKIH SKUPIN ŽALEC 2015 Oktet Žetev domov z zlatim priznanjem V dvorani Glasbene šole Risto Savin v Žalcu je pred časom potekalo regijsko tekmovanje odraslih pevskih skupin. Na njem je pod naslovom Od Celja do Koroške nastopilo 15 vokalnih zasedb. Komisija je podelila tri zlata priznanja z odliko, štiri zlata in osem srebrnih priznanj. Med malimi vokalnimi zasedbami so se ob-činslvu predstavili tudi pevci okteta Žetev iz Luč. Občinslvu in žiriji so zapeli Canzono Walterja Lo Nigre, ljudski Pesem od zarje v priredbi Lojzeta Lebiča in O le mamka vi, vi v priredbi Danila Šva-re ter Ana pesm za zapret Pavla Šivica. S svojo interpretacijo programa so si prislužili 85,7 točke in zlato priznanje. Vodja vokalne zasedbe Mitja Veninšek je ob tem poudaril, da je priznanje odraz večletnega trdega dela. Je pa tudi dokaz in potrdilo za vloženi trud pevcev ter spodbuda za v prihodnje. Marija Šukalo Člani okteta Žetev so si z nastopom v Žalcu prislužili 85,7 točke in zlato priznanje. (Fotodokumentacija JSKD OI Žalec) RAZSTAVA OB MEDNARODNEM LETU TAL Tla so zelo pomembna, a hkrati spregledana Muzej Vrbovec, Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje in Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Nazarje so ob mednarodnem letu tal na ogled postavili razstavo fotografij Tla govorijo avtorja dr. Boruta Vrščaja. Otvoritev razstave je bila v Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec. Po razstavi je obiskovalce popeljal avtor Borut Vrščaj. Vzorci tal na fotografijah so bili iz različnih območij Slovenije in tujine. Vrščaj je obrazložil njihovo sestavo in kvaliteto. Omenil je, da so tla pomembna za obstoj življenja na kopnem. Razgrajujejo organsko snov, skladiščijo in sproščajo ogljik, omogočajo kroženje hranil, napajajo vire pitne vode, filtrirajo padavine in so življenjski prostor številnih organizmov. Tla so kot drugod po svetu tudi pri nas ogrožena zaradi onesnaževanja in neprimerne rabe, + Ol RK Zgornje Savinjske doline Vabimo vas na Krvodajalsko akcijo v četrtek, 26. novembra, od 7.15 do 11, ure v OŠ Luče. S saho prinesite osebni dokument s fotografijo. Obiskovalci so prisluhnili predavanju dr. Boruta Vrščaja o tleh in pomembnosti le-teh. (Foto: ŠMS) zato jih je potrebno ohranjati, varovati, preučevati in izboljševati, je dejal. Veliko najboljših tal izginja zaradi pozidave in gradnje infrastrukture, kar povečuje našo odvisnost od pridelave hrane od drugih držav in ogroža naše okolje. »Sedaj so na vrsti tla. Ne samo v Evropi, tudi drugod so spoznali, da ni trajnostnega razvoja brez varovanja in racionalne, trajnostne rabe tal. Kmetijstvo mora poskrbeti, da bodo tla neone-snažena rodila tudi naslednjim generacijam, vsi pa bomo morali omejiti apetite po prostoru in krotiti svoje potrebe,« je povedal Vrščaj. Avtor razstave je doktoriral s področja kakovosti tal, zaposlen je na Kmetijskem inštitutu Slo- venije kot predstojnik Oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire. Na Visoki šoli za varstvo okolja je nosilec predmeta raba in varstvo tal. Deluje kot pedolog in raziskovalec. Poleg tega je dolgoletni ljubiteljski fotograf, ki svoje delo ob fotografijah rad predstavlja. Pozdravne besede na razstavi je spregovorila direktorica muzeja Barbara Šoster Rutar. Razstavljavcu se je za prijetno druženje zahvalil Marijan Denša z nazarske območne enote zavoda za gozdove. Ob tej priložnosti so gozdarji pripravili vzorec pristnih zgornjesavinjskih tal in poudarili, da diši zelo domače. ŠMS I Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 11 Organizacije, Ljudje in dogodki MARTINOVANJE V MOZIRJU Poskrbeli za spremenjenje mošta v mlado vino S precej dolgo brado se ponaša običaj mozirskih pustnakov, ki v kraju na svetega Martina dan poskrbe, da se mošt spremeni v mlado vino. Pred blagoslovom radodarnega svetnika s strelom iz topa označijo začetek pustnega časa, zatem pa predstavijo pustno kraljico. Za naslednje leto dni si je tiaro nadela Eva prva. ga časa, pustnaki pa so s tem izpolnili dolg do evropskega združenja karnevalskih mest, ki narekuje stroge procedure. Ko je odmev potihnil, je Boj se ga odigral še par melodij iz svojega železnega repertoarja. Na prizorišče ob lekarni je nato stopila nova pustna kraljica. Eva Brinovšek oziroma po novem Eva prva in v na- Za vsebino sodčka je poskrbel trški viničar Miha Fajfar, nadzor pa je vršil kar sam sveti Martin. Ob zvokih milozvočnega ansambla Boj se ga so člani mo-zirske pustne bratovščine v frakih, belih hlačah in s cilindri 11. novembra, kakšno minuto prej kot ob enajsti uri in enajst minut, strumno prikorakali na trg osamosvojitve. Robert Klemenak, vodilni mlatec besed, je pozdravil iz leta v leto številčnejše obiskovalce, ki tega pomembnega dogodka ne zamudijo. V Mozirju so se še nekaj dni po poku je ob tem Ob obloženih mizah in z dlanmi na ušesih so vsi skupaj počakali, da je pustni topničar Andrej Pa-rašuh prižgal vžigalno vrvico. Pok iz topa je bil vreden svojega imena. Malo je verjetno, da je po njem kakšen golob ostal sede na kateri izmed trških streh. Zvočna luknja v zraku je oznanila začetek pustne- Z žlahtno kapljico so nazdravili (od leve) župan Ivan Suhoveršnik, pustna kraljica Eva prva (sicer Brinovšek) in dosmrtni pustni župan Drago Poličnik. no. Viničar je v sod namesto zatiča zabil pipo, skozi katero se je takoj začela pretakati žlahtna kapljica, in pričel deliti pijačo med zbrane. Da vino ne bi samo zapolnilo želodčkov tam prisotnih, so poskrbele kar pustne babe s kloba- LEPA NJIVA sami in kruhom. Pestro je bilo tudi na ostalih stojnicah, kjer je bil na voljo jabolčnik, suhomesna-ti izdelki in kruh, med ter zeliščni zvarki mozirskih upokojenk ze-liščark. Tekst in foto: Benjamin Kanjir govoru obljubila zvestobo pustnim običajem ter pripravljenost, da bo skrbela za njegovo dobro ime. S poljubom sta dane obljube zapečatila s pustnim županom Dragom Poličnikom, ki je med redkimi slovenskimi župani, ki mu je naziv pripet dosmrtno. Ob sodček, za vsebino katerega je poskrbel trški viničar Miha Fajfar, je nato poleg omenjenega stopil kar sveti Martin. Rahlo vznejevoljen Mladi kaki obrodil okoli 70 rajskih sadežev Pri Goličnikovih, po domače pri Gabru, v Lepi Njivi se je to jesen na soncu medilo več kot sedemdeset plodov kakija, ki so zrasli na mladem drevesu in dozoreli, nekateri do take stopnje, da so jih lahko že ubrali. Nekaj jih še vedno krasi drevo na dvorišču med hišama in gospodarskim poslopjem. Seveda je bilo treba tudi tiste, ki so jih že potrgali, omehčati do užitnosti. To storijo tako, da jih skupaj z jabolki zaprejo v plastične vrečke. Drevo kakija so domači pred šestimi letih kupili v Vrtnem hramu v Mozirju. Prva leta ni rodilo, enkrat vmes ga je dodobra osmodila pomladanska zmrzal, sedaj že drugo leto po vrsti daje okusne sadeže. Kot pravijo, drevesa čez zimo ne zaščitijo. Kljub temu da je drevo vajeno bolj toplih krajev, pri njih dobro prezimi. To ni edini »eksot« med sadnim drevjem, ki ga je mogoče najti pri Gabru. Sami cepijo različne divjake, tako jim na divji jablani letos zorijo nešplje. Imajo tudi figo oziroma smokev, ki je to leto že dala pridelek. Marija Lebar iz topa zaletavali v luknjo v zraku, ki nastala. spričo premetavanja na zadnjem sedežu paruča, s katerim se je pripeljal po leponjivski cesti. S strani domačinov imenovani kar petdeset odtenkov sive. Ob prijetni dolžnosti je hitro pozabil na vse slabo in se posvetil dobremu. S simboličnim blagoslovom je poskrbel, da mošt ni bil več to, ampak mlado vi- Dobra dva metra visoko drevo je obilno rodilo. (Foto: Marija Lebar) 12 Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 Zgodovina in narodopisje, Oglasi Velika beseda (15) Piše: Aleksander Videčnik ZANIMIVE OSEBNOSTI Franjo Cesar (nadaljevanje) Leta 1933 se je vrnil od vojakov in se ves predal gledališču. Pod njegovo režijo je nastalo zavidljivo število iger in drugih kulturnih prireditev. Sodeloval je povsod, kjer so ga potrebovali in se, kot že omenjeno, predajal kulturnemu delu v kraju. Ko je bil dograjen sedanji kulturni dom, je za otvoritev pripravil veličastno predstavitve Miklove Zale. Pod njegovim vodstvom so igrali vse do okupacije, ki je prekinila sleherno slovensko delovanje. Po končani drugi svetovni vojni je že avgusta 1945 oder v Mozirju spet oživel. Cesar je postal prvi predsednik gledališke družine. Sam je zapisal, da je imel tedaj na voljo kar 70 sodelavcev. Leta 1949 so na republiškem tekmovanju dosegli enkraten uspeh z igro Miška Kranjca Pot do zločina. Uspehi mozirskih dramskih ljubiteljev so se kar vrstili. To je bila velika zasluga Franja Cesarja, ki je nenehno razmišljal, kako bi gledalce prijetno presenetil. Ko so v Celju ustanovili poklicno gledališče, se je prijavil na razpis odrskega mojstra. Službo je dobil in pričel v Celju delati leta 1950. V Mozirju je njegovo delo nadaljeval Franjo Steiner, st., ki je režiral do leta 1955. Cesar je med tem v Celju postal tehnični vodja gledališča. To delo je opravljal vse do upokojitve in se leta 1975 vrnil v domači kraj. Tu je z nekaj zanesenjaki zbral okoli sebe mlade ljubitelje gledališke dejavnosti in nadaljeval prekinjeno plodno delo. Mladi so ga imeli zelo radi, zato so mu številno sledili. Toda tudi najmarljivejši človek opeša. Tako je Cesar po truda polnem delu vse bolj bolehal in 24. novembra 1989 umrl. Franjo Cesar je bil nasploh zanimiva osebnost. Sam je o sebi zapisal: »Počutim se precej nesrečen, ker mi ni dano zdravje, dar govora vse bolj peša, kljub vsemu je moje načelo - manj govori, več delaj.« Na drugem mestu je o sebi zapisal: »Pa po trgu radi govorijo, Cesar sploh ni zgovoren, če ga srečaš. Ko pa stopi na oder, se mu jezik razveže.« Res je, Franjo Cesar ni bil kdove kako zgovoren. Vedno je preudarno govoril, toda pogovor z njim je bil pravo doživetje, saj je imel bogate spomine na svoje delovanje in prav o kulturi ni bil nikoli redkobeseden. Takega sem spoznal ob številnih mojih obiskih pri njemu. Takšen je bil naš nepozabni gledališki navdušenec in zvest Mo-zirjan - Franjo Cesar. Franjo Steiner, režiser in igralec V Mozirje je prišel leta 1945. Doma je iz Zagorja ob Savi, kjer je že deloval v kulturnih organizacijah. V Mozirju se je takoj vključil v dramsko skupino in v pevski zbor. Ko je Cesar sprejel delo v celjskem gledališču, je za njim prevzel režijo v dramski skupini prosvetnega društva. Pozneje se je z veseljem spominjal o tedanjem kulturnem delovanju v Mozirju, kjer se je ob skromnih možnostih veliko ustvarjalo. Ko se je vključil v dramsko skupino, so imeli vaje v Cesarjevi kuhinji. Cesar je imel navado, da je igralcem ponudil jabolka ali orehe. To je bilo prijateljsko vzdušje, zato ni manjkalo volje do sodelovanja. Ko je Cesar odšel, so vadili v trgovini, ki je bila v hiši, kjer je Steiner stanoval. Tako je bilo vse od leta 1950 do leta 1955. V tem času je Steiner režiral enajst dramskih del. Njegova izredna lastnost je bila, da je znal prisluhniti željam gledalcev in se je po njih ravnal, kadar je izbiral novo igro. nič je kazal veselje za glasbo. Oče ga je zaradi tega poslal v celjsko orglarsko šolo. Skornšek je kot učenec rad sedel za orgle. Ko se je leta 1925 vrnil v Mozirje, je prevzel službo organista v župnijski cerkvi. Hkrati je vodil cerkveni pevski zbor, ki je nastopal tudi v okviru prosvetnega društva. Razumljivo je, da so ljudje radi gledali kaj veselega ali ljudskega, tudi nad spevoigrami so bili navdušeni. Te so predvajali ob spremljavi klavirja, včasih je igrala Mita Gologranc, pogosto tudi Štefan Skornšek. Prosvetno društvo je poskrbelo za zabavo ob raznih prireditvah; tako so na silvestrovanju večkrat peli kuplete in odigrali kak kratek skeč. Steiner je bil pred tem v službi v Preboldu, tam je pel v oktetu Fantje na vasi, ko pa so kaj igrali v dramskem odseku prosvetnega društva, je rad priskočil kot igralec. V Mozirju je bil zelo dejaven, ko so pripravljali dvorano kulturnega doma za kino. Tedaj je vodil gradbeni odbor, pozneje kot prvi tudi kinosekci-jo pri prosvetnemu društvu. Štefan Skornšek, zborovodja in igralec Lahko bi rekli, da se je pri Skornšku uresničilo pravilo, da gre nadarjenost za glasbo iz roda v rod. Že njegov oče, ki se je na Sela priselil iz Skor-na, je bil vešč igranja harmonike, celo izdeloval jih je. V družini so bili vsi pevci. Štefan Skornšek se je rodil leta 1907 staršema, ki sta oba prepevala v zboru. Že kot mlade- Štefan Skornšek si je z neutrudnim delom za zborovsko pesem pridobil ugled tudi v strokovnih krogih, ob tem je nastopal še kot igralec v raznih igrah. Kadar so postavili na oder kakšno spevoigro, in teh je bilo v Mozirju kar dosti, je Skornšek sedel za klavir in spremljal petje nastopajočih. Takoj po drugi svetovni vojni je svoje delo z vso vnemo nadaljeval. Spet je zbral pevce v zbor in na vseh javnih prireditvah so peli prav njegovi pevci. Do pozne starosti je orglal v farni cerkvi in vodi zbor. Za svoje delo v kulturi je bil večkrat odlikovan. Ob njegovi smrti, leta 1992, so ljudje govorili: »Štefan Skornšek je živel za glasbo!« Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 13 Nasveti Vgradnja oken ANTON JURŠNIK, energetski svetovalec 1. KAKŠNO OKNO IZBRATI Okno bo izpolnilo naša pričakovanja o kvaliteti, če bo zrakotesno, varčno pri prevodu toplote, protihrupno ipd., le, če bo tudi pravilno vgrajeno. Najprej moramo dobro razmisliti, kakšna okna v resnici potrebujemo. Okna z zelo nizko vrednostjo toplotnih izgub U (W/m2K) niso vedno najboljša izbira. Skozi okno se energija izgublja in pridobiva. Stavba na sončni lokaciji in okna na južni strani lahko v zimskem času pridobijo več energije, kot je izgubijo. To velja predvsem za okna z dvema stekloma, ki imajo večjo prepustnost sončnega sevanja kot okna s tremi šipami. Smiselno je narediti izračun sončnih dobitkov in izračun toplotnih izgub. Ta izračun pokaže dejanske toplotne izgube. Kvalitetno in drago okno tudi ni primerno, če bo to edina izboljšava na ovoju stavbe, če ne bomo toplotno izolirali tudi zunanjih sten in strehe. Učinek zmanjšanja toplotnih izgub je takrat majhen. Kvalitetno trislojno energijsko varčno in zra-kotesno okno je najbolj primerno za toplotno izolirane stavbe s centralnim, rekuperacijskim prezračevanjem. Kvalitetno in drago energijsko varčno okno, ki ga moramo odpirati zaradi prezračevanja, ni več energijsko varčno. 2. KVALITETO OKNA IZNIČI SLABA VGRADNJA Ne glede na vrhunsko kvaliteto okna z nakupom ne bomo zadovoljni, če bo vgradnja površna ali napačna. Posledice napačne vgradnje so kondenzacija vlage v stiku okna in stene, mokra toplotna izolacija, velike toplotne izgube, plesen v stiku okvirja in špa-lete ter nezdrava klima v stanovanju. V takem primeru kvaliteta ne pride do izraza, ker med okvirjem in steno piha, hrup se ni bistveno zmanjšal, prehitro so se pojavile težave z zapiranjem in odpiranjem. Napačna vgradnja je vsaka gradnja, ki ne regulira prehoda vlage med oknom in steno. 3. PRAVILNA VGRADNJA Na notranji strani je vgrajena parna ovira ali zapora z večjo vrednostjo omejevanja prepuščanja vodne pare (Sd vrednost). Na zunanji strani mora biti vgrajena parna ovira, ki prepušča vlago iz notranje strani, a ne prepušča vlage iz zunanje strani (dež). Večja vrednost Sd pomeni manjše prepuščanje vlage in obratno. V sredini mora biti vgrajena toplotna in zvočna izolacija. Okvir okna se postavi na trdne, trajne podstavke in pritrdi po navodilih dobavitelja. Pritrjevanje samo s poliuretansko peno ni dopustno. Poliuretanske pene so tudi toplotne izolacije, ki imajo odprto celično strukturo, zato z lahkoto sprejemajo tudi vlago, vlaga pa zmanjša toplotno izolativnost, škoduje gradbenim materialom, povzroči nastanek plesni in s tem tudi nezdravo klimo v prostoru. Zato je v stiku med steno in okvirjem potrebno preprečiti kondenza-cijo vlage. Največ težav in napak nastane pri zamenjavi oken, manj pri novogradnjah. Pri novogradnjah so špalete ravne in gladke, zato je lažje izvesti pravilno montažo po principu izolacije na treh ravneh oziroma znotraj bolj tesno kot zunaj (RAL montaža). Pri zamenjavi starih oken z novimi se pri odstranjevanju starih oken okenska odprtina poškoduje in so špalete zelo grobe. Običajno imajo nova okna tudi drugačne dimenzije okvirja, dolžine so nekoliko krajše, debelina pa je večja. Prvo odstopanje od pravilne montaže se naredi, ko špalet ne popravimo tako, da bi bile ravne in gladke. Grobe površine pomenijo večjo verjetnost za zračno netesnost vgradnje - prepih in za nastanek vlage. Dobavitelji oken uporabljajo za montažo oken po principu izolacije na treh ravneh, različne sisteme z različnimi materiali. Sistem i 3 (izolacija v treh ravneh), ki se danes največ uporablja, uporablja na zunanji strani različne predstisnjene trakove, folije in posebne ABS letve; na notranji strani pa za paro zaporne folije, ABS letve in tesnilne mase. V srednjem de- lu stika med okvirjem in steno se največ uporabljajo polistirenski trakovi, poliuretan ter mineralna volna. Sistemi vgradnje se še vedno dopolnjujejo in razvijajo v smeri čim hitrejše in cenejše izvedbe. Danes poznamo že sistem z enim trakom, ki se uporablja na notranji in zunanji strani. Trak zazna mesto vgradnje in temu prilagodi svoje lastnosti za difuzijo vlage. Dobra stran teh hibridnih trakov je, da omogočajo sušenje vlage tudi v notranji prostor. Taka situacija nastane poleti, ko je zunaj več vlage v zraku kot v notranjih prostorih. Takrat se di-fuzijski tok obrne, vlaga teži v notranjost, v bolj suh prostor. Možna je že tudi pravilna montaža oken z uporabo enega samega, širšega traku, ki zadosti zahtevam tesnjenja na notranji in zunanji strani ter tudi v sredini. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stanovanjskih stavbah zahteva za okna, ki so obrnjena proti JV, J ali JZ in niso zasenčena z naravno ali umetno oviro, senčilo. Senčila, rolete in ko-marnike je smiselno montirati skupaj z okni. Pri montaži kamnitih in pločevinastih polic je, vsaj pod zunanjo polico, potrebno položiti nekaj cm toplotne izolacije. Polica mora biti vidno nagnjena navzven. V zaključku montaže okna se lahko poškodovane špalete pokrijejo z okrasnimi letvicami. 4. KAKO NAJTI USTREZNEGA MONTERJA OKEN? V veliko pomoč nam je lahko seznam ustreznih dobaviteljev oken, ki ga ima EKO sklad. Seznam je dosegljiv na naslovu www.ekosklad.si. Na seznamu so okna dobaviteljev, ki ustrezajo tudi pogojem za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev ekološkega sklada. Monterji, ki ta okna vgrajujejo, morajo poznati tudi vgradnjo po sistemu tesnitve v treh nivojih (RAL montaža) in so registrirani za to vrsto montaže. Med montažo je potrebno narediti slike, ki prikazujejo zatesnitev med okvirjem in špaleto na notranji strani, v sredini in na zunanji strani. Slike je potrebno priložiti tudi k vlogi za subvencijo, ki jo lahko dobite pri zamenjavi oken. Nemir je nezadovoljstvo, a nezado- voljstvo je prvi korak k napredku. Pokaži- te mi povsem zadovoljnega človeka in po- kazal vam bom neuspeh. Thomas Alva Edison 14 Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 Ljudje in dogodki NARODOPISNI VEČER Z ALEKSANDROM VIDECNIKOM V MUZEJU VRBOVEC Ljudski godci so bili pomemben del življenja Zgornjesavinjčanov Muzej Vrbovec je 27. oktobra pripravil narodopisni večer posvečen godcem in njihovim običajem na območju Zgornje Savinjske doline. Poznavalec naše polpretekle zgodovine Aleksander Videčnik je za vse, ki želijo pobližje spoznati običaje svojih prednikov, pripravil zanimivo predavanje o življenju in delovanju godcev. S pomočjo na platno projiciranih starih fotografij god-čevskih sestavov je poskrbel tudi za globlji vtis nekoč pomembnega dela naše kulture. Uvodoma je zbrane pozdravila organizatorka večera, direktorica muzeja Barbara Rutar Šuster. Povedala je, da bo predavanje potekalo v dveh delih. V prvem večeru je Videčnik pripravil splošen pregled godčevstva v naši dolini, 25. novembra pa bo predavanje posvetil krajevnim obredom in običajem, v katerih so pomembno vlogo odigrali prav godci. Aleksander Videčnik je s pomočjo na platno projiciranih starih fotografij godčevskih sestavov poskrbel za globlji vtis nekoč pomembnega dela naše kulture. (Foto: Tatiana Golob) Videčnik je spomine na godce in stare ljudske pesmi naših krajev obudil že v svoji knjigi Iz roda v rod, ki je izšla leta 1992. Tokrat je izpostavil pomembnejše smernice, ki so vplivale na razvoj godčevsta. Kot je povedal, težek položaj in zatiranje kmetov podložnikov v fevdalizmu ni dopuščal časa za veselje in kulturo. Ob spremembi njihovih življenjskih pogojev na bolje po kmečki odvezi in marčevski revoluciji so se ljudje pričeli družiti in kmalu so pričeli uživati ob ra- znih obredjih. Cenili so predvsem ohceti, na katerih so godci in pevci imeli pomembno vlogo pri zabava-nju ljudi. Kmalu so začele nastajati skupine godcev, nekatere so sčasoma postale zelo poznane, Videč-nik je tu omenil Tostovrške pum-povce iz Tolstega vrha nad Ljub-nim ob Savinji in Šmihelski orkester, ki je v Šmihelu začel delovati po prvi svetovni vojni, že leta 1911 pa je bila tam ustanovljena godba na pihala. Videčnik je zbrane seznanil še z zanimivimi imeni ljudskih viž, omenil je nekaj godcev posebnežev ter poudaril, da so se družinske slovesnosti in druge prireditve od kraja do kraja zelo razlikovale. Nekaj besed je namenil solčavski ohce-ti, ker pa so bila takšna slavja zelo pestra in so vsebovala veliko različnih elementov, je podrobnejši opis obljubil za narodopisni večer, ki bo to sredo. Tatiana Golob POTOPISNO PREDAVANJE DR. MARTE SVETINA VEDER O JAPONSKI Druženje z domačini dobra in koristna izkušnja V Medgen borzi na Rečici ob Savinji je bilo 5. novembra potopisno predavanje o Japonski, ki ga je pripravila dr. Marta Svetina Veder. Predavateljica je udeležencem predstavila svoje izkušnje in doživetja v času, ko je službovala v »deželi vzhajajočega sonca«. Svetinova, rojena v Zavodnjah, si je pred časom uredila domovanje na Dobrovljah. Pred nekaj več kot desetletjem je leto dni preživela na Japonskem. Tja se je podala v okviru znanslvene izmenjave med Slovenijo in Japonsko. Delo in bivanje v tej državi je izkoristila za spoznavanje ljudi, njihove kulture in pokrajine, v prostem času se je podala na številna popotovanja, na katerih so nastale nepozabne fotografije in spomini. »V nasprotju z večino zahodnjakov, ki iščejo tam zgolj sebi enake, sem se na Japonskem OPRAVIČILO Milika Jereb se javno opravičujem Pavli Verdev za povzročeno škodo. Milika Jereb Dr. Marta Svetina Veder (tretja z desne) je predstavila tudi kulinariko Japonske, ki jo je spoznala med svojim službovanjem tam. (Foto: Marija Šukalo) družila predvsem z domačini. Ta življenjska izkušnja je bila mnogokrat zelo naporna, vendar sem jo na koncu sprejela kot izredno dobro in koristno. Še bolj je koristila moji mladoletni hčerki, ki je tam obiskovala japonsko šolo in se srečala tudi z borilnimi veščinami. Trenirala je namreč judo. Ni nama bilo lahko, vendar sva na koncu deželo zapustili z dobrimi vtisi in prepričana sem, da sva se navzeli nekaterih njihovih navad, ki so nama bile všeč,« je med drugim povedala predavateljica. Druženje, ki je obiskovalce »popeljalo« po deželi številnih vulkanskih otokov, je bilo obogateno s predstavitvijo japonske hrane in pripravo čaja. Obiskovalci so se lahko preizkusili v uporabi palčk, »nazdravili« z različnimi čaji in riževim vinom. Marija Šukalo Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 15 Organizacije, Kultura SREČANJE PROSTOVOLJCEV PROJEKTA STAREJŠI ZA STAREJŠE V Savinjski pokrajinski koordinaciji aktivnih sto prostovoljcev V četrtek, 5. novembra, so se v Nazarjah srečali prostovoljci projekta Starejši za starejše Savinjske pokrajinske koordinacije. Srečanje je imelo izobraževalni značaj, udeleženci so obiskali Muzej gozdarstva in lesarstva v gradu Vrbovec in se udeležili kosila. Prišlo je blizu sto prostovoljcev, ki so jih med drugimi pozdravili podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Vera Pečnik, nazarski župan Matej Pečovnik, predsednik pokrajinske zveze društev upokojencev (PZ-DU) Celje Silvo Malgaj in pokrajinska koordi-natorka Karlina Mermal. LETNO OBIŠČEJO PREKO 2.700 OSEB »Savinjska koordinacija deluje od leta 2011, torej letos zaključujemo peto leto dela,« je povedala Mermalova. »Društva so prej delovala v Celjski in Šaleški koordinaciji. Najstarejše društvo je Vrbje, ki je v projekt vstopilo leta 2005, Polzela in Andraž leto kasneje, Rečica ob Savinji leta 2007, Gornji Grad leta 2008. Mozirje se je projektu pridružilo v letu 2009, Bočna in Nazarje 2011, Ljubno 2014 in letos še Luče.« Letno prostovoljci na 421 km2 velikem območju obiščejo preko 2.700 oseb, starejših od 69 let. Nekatere obiskujejo večkrat na leto, zato beležijo še veliko več obiskov. Koliko je to prostovoljskih ur, najbolj vedo prostovoljci sami. Pomoč od druženja, dostave hrane, nastanitev v domu do organizacije pomoči pri obnovi dotrajane strehe (Luče) so nudili približno 300 osebam. »Savinjska pokrajina ima opravljenih 100 odstotkov planiranih obiskov. Največ jih imata drušlva upokojencev Nazarje (169) in Vrbje (165), preko 100 pa jih imajo še Bočna, Gornji Grad in Mozirje,« je še dodala Mermalova. Letos so prostovoljci opravili skoraj 2.800 obiskov. Nekaj društev jih še nima vseh vnesenih, dosti jih bo še pred novoletnimi prazniki. Prostovoljcem se je Mermalova za njihovo požrtvovalno delo iskreno zahvalila. PROSTOVOLJCI PRISLUHNILI PREDAVATELJEM V izobraževalnem delu so udeleženci prisluhnili predavanju predstavnic ZDUS-a Anke Osterman o prostovoljskem delu in Alenke Ogrin o majhnih posegih za velike učinke, v katerem je spregovorila o majhnih izboljšavah doma za večjo varnost in gibanje starejših. Mojca Strgar iz združenja za pomoč pri demenci je predstavila center Spominčica. Emil Hedžet, podpredsednik PZDU Celje, se je posvetil temi letošnjega leta Živeti z demenco, ki prizadene vedno več starostnikov. ŠMS Prostovoljci projekta Starejši za starejše Savinjske pokrajinske koordinacije so napolnili dvorano nazarskega doma kulture. (Foto: ŠMS) KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA GORENJE NA REČICI OB SAVINJI Premierno predstavili tekmovalni program in navdušili z lahkotnejšimi ritmi KUD Utrip z Rečice ob Savinji je 6. novembra v goste povabil pevce in pevke Mešanega pevskega zbora Gorenje. V avli rečiške šole so obiskovalcem pripravili bogat koncert pod vodstvom zborovodkinje mag. Špele Kasesnik. Tega je z zanimivimi misli dopolnil moderator Klemen Hrastnik. V prvem delu pevskega druženja so gostje predstavili tekmovalni program za nastop na regijskem srečanju pevskih zborov v Žalcu, ki je bil dva dni za rečiškim koncertom. Tako so obiskovalci lahko premierno slišali zahtevnejše pesmi. Da so pevci lahko spočili svoje glasove, sta pripomogli citrarki Petra Golob in Urška Bider. Slednja je v prvem delu nastopila solo, v drugem pa sta kot duet zaigrali nekaj narodnih. Ob zaključku večera so pevci navdušili z lahkotnej- »Zivljenje je kot val, ki da ti vse,« so sporočali pevci in pevke MePZ Gorenje v eni odpetih pesmi. (Foto: Marija Šukalo) šimi ritmi in obiskovalcem podarili podaljšek. nostjo na pravi poti. Z 88 točkami so namreč Njihov nastop na regijskem tekmovanju v Žal- osvojili zlato priznanje. cu je potrdil, da so s svojo zagnanostjo in delav- Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 Ljudje in dogodki ZLATA POROKA MARIJE IN JANEZA CASL Vseh petdeset let ju spremlja petje V septembru sta petdeset let skupnega življenja praznovala Marija in Janez Časl, Zakočka iz Podhoma. Poročila sta se 18. septembra 1965 v cerkvi svetega Frančiška v Radmirju, tam sta si po petdesetih letih ponovno obljubila zvestobo. Na obeh porokah je maševal in ju poročil Janezov brat Franc, ki je lani postal zlatomašnik. V petih desetletjih sta Marija in Janez na domači kmetiji ustvarila ljubeč dom hčerkama Mariji in Magdi ter sinu Janku. Njihovo življenje je bilo zapolnjeno z delom, petjem in molitvijo. Prepevanje je bilo v družini vedno pomemben del življenja, saj je bil Janezov oče kar štiri desetletja organist v radmirski cerkvi in je ljubezen do glasbe prenašal na otroke. Tudi Marija in Magda imata glasbo v krvi. Marija skupaj z možem, sinovoma in hčerko prepeva v družinski zasedbi Zavolovšek, Magda pa prepeva pri Ljudskih pevkah Pušeljc. Medtem ko je Janez hodil v službo na Glin, je mama Marija delala doma na kmetiji. Bila je zelo gospodarna in gonilna sila vseh del. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja sta zakonca obnovila vsa poslopja, še posebej pri njih izstopa stara, a lepo urejena hiša, ukvarjala sta se z ži- vinorejo, rejo prašičev in še marsičem. Otrokom sta pomagala do izobrazbe in njihovi spomini na leta pod domačo streho se nanašajo na same lepe slvari, povezane s petjem in molilvijo. Zakoncema Časl ni bilo vedno lahko, a sta znala včasih tiho, včasih s pesmijo prenesti vse preizkušnje življenja. Pet desetletij sta preživela v medsebojnem spoštovanju in vzgojila otroke, ki se s šestimi vnuki in tremi pravnuki radi vračajo v dom, kjer jih druži spoštovanje do staršev in pesem. ŠMS Zlatoporočenca Marija in Janez Časl s sorodniki pred radmirsko cerkvijo CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD Obisk gobarske razstave in jesenski piknik Oktobra so stanovalci gornje-grajskega centra starejših obiskali razstavo gob v avli tamkajšnjega kulturnega doma. Sprejel jih je član gobarskega društva Ajdovec Franc Pustoslemšek in jih popeljal skozi razstavo. Predstavil je razstavljene gobe, povedal, katere so užitne, katere smrtno nevarne, kako ravnati z gobami, njihove posebnosti in zanimive zgodbe, ki jih je doživel v svoji dolgi gobarski karieri. V centru so 15. oktobra izvedli jesenski piknik. Zunaj mrzlo, de- ževno in sivo vreme ni vplivalo na veselje, smeh in dobro voljo. Mize so se šibile od jesenskih dobrot. Kostanj so stanovalci in zaposleni odšli nabirat v bližnji gozd, nato so ga stanovalci primerno nareza-li za peko. Za dobro vzdušje sta poskrbela zaposlena Goran Sršen in Tadej Kolenc, ki sta s kitaro in harmoniko zaigrala vsem znane narodno-zabavne viže. Tisti, ki so jih zasrbe-le pete, pa so zaplesali. ŠMS Stanovalci centra starejših na ogledu razstave gob v avli gornjegrajskega kulturnega doma. OBČINA SOLČAVA IN POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Medvedova pot tudi v slikanici Občina Solčava je lani zaključila s čez-mejnim projektom Cavetours, v sklopu katerega so uredili Medvedovo pot od Solčave do Potočke zijavke, ob kateri so namestili turistično infrastrukturo. Ker je pot primerna za družinske pohode, so se na občini v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje odločili izdati posebno promocijsko slikanico. Predstavitev knjige pravljic in pobar- vanke Ouš in Zija iz Potočke zijavke bo v torek, 24. novembra, ob 17. uri v Centru Rinka v Solčavi. Osrednja lika Ouš in Zija sta mlada medvedka, ki na igriv način predstavljata življenje v mlajšem paleolitiku in arheološke najdbe v Potočki zijavki. Pravljice je napisal Iztok Vrenčur, oblikovala pa Tina Pregelj Skrt. Marija Lebar I Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 17 Šport, Oglasi V PORTOROŽU PODELJENA NAZIVA NAJ ATLETA SEZONE Nepremagljiva Mozirjanka Maja Mihalinec V Portorožu je bila v soboto, 14. novembra, tradicionalna prireditev Atletske zveze Slovenije, na kateri so razglasili najuspešnejše predstavnike v kraljici športov. Naj atlet sezone je postal skakalec s palico Rober Renner, v ženski kategoriji je ta naslov pripadel Mozirjanki Maji Mihalinec. Šprinterka si je prislužila kar 151 točk, ki so jih ji podelili organi slovenske atletske zveze, športna društva, klubi in športni novinarji. Ob prejemu prestižne nagrade Zgornjesavinjčanka ne skrivala zadovoljstva: »Vse od vrnitve s študija v Ameriki nisem imela večjih poškodb in sem lahko nemoteno trenirala. Ne dvomim, da je tudi to privedlo do napredka in rezultatov, ki sem jih dosegla v letošnji sezoni in (Foto: MM) Maja Mihalinec si je prislužila 151 točk, ki so jih ji podelili organi slovenske atletske zveze, športna društva in klubi ter športni novinarji. ki so mi prinesli naziv naj atletinja ali poškodbami in bom lahko ne- 2015. moteno trenirala. Če mi uspe nap- Upam, da tudi v prihodnje ne redovati vsaj pol toliko kot v pre- bom imela problemov z zdravjem teklem letu, lahko v olimpijski sezo- ni računam na zelo hitre teke. Lahko rečem, da je bila letošnja sezona najuspešnejša do sedaj, in vesela sem, da so moje rezultate opazili tudi drugi. Naziv mi veliko pomeni in daje motivacijo za trdo delo tudi v prihodnje.« Atletinja je članica velenjskega atletskega kluba in trenira pod vodstvom Srdana Dordeviča. Med njene vidnejše rezultate sodita dve medalji na balkanskem prvenstvu in uvrstitev na svetovno prvenstvo, kjer je Slovenijo zastopala v dveh disciplinah. V teku na 200 metrov je z 19. časom izpolnila olimpijsko normo in postala najuspešnejša slovenska atletinja na najpomembnejši atletski tekmi sezone. Marija Šukalo GORSKA KOLESARKA MONIKA HRASTNIK Z LEPE NJIVE Sezona četrtih mest in dveh naslovov državne prvakinje Monika Hrastnik je 21-letno dekle iz Lepe Njive, ki se je lotila dokaj fantovskega športa. Gorska kolesarka v disciplinah spust in štiri kros je v letošnjem letu postala državna prvakinja v obeh disciplinah, na svetovnem prvenstvu v štiri krosu se ji je za malo izmaknila medalja, saj je tekmovanje končala na četrtem mestu. Da je Monika nekaj posebnega, nakazuje njeno navdušenje nad tehnično stroko in za dodatek še igranje harmonike. Študentka Višje strokovne šole za lesarstvo v Mariboru, smer oblikovanje materialov, ki ji do zaključka študija manjka samo še diploma, se je z gorskim kolesarstvom začela ukvarjati pred petimi leti. V štiri krosu je pričela tekmovati pred štirimi leti, v gorsko kolesarskem spustu se je na tekmovanjih letos pomerila prvič. Za njo je odlična sezona, na svetovnem prvenstvu v gorsko kolesarskem štiri krosu v italijanskem Val di Soleju je s četrtim mestom dosegla velik uspeh, na državnem prvenstvu je osvojila naslov državne prvakinje. V svetovnem pokalu v štiri krosu je bila četrta. Nastopila je tudi na državnem prvenstvu v spustu in postala dr- Za gorsko kolesarko Moniko Hrastnik je odlična sezona. (Foto: ŠMS) žavna prvakinja. Na evropskem prvenstvu je bila četrta in 18. na svetovnem prvenstvu v Andori. Vsako leto se udeleži več tekmovanj. Želi si, da bi bilo število teh še večje, a finančno breme za tekmovalce ni majhno. Kljub temu, da na tekmah zastopa Slovenijo, je kolesarska zveza mačehovska do njih. Vse stroške, razen na tekmovanjih na evrop- skem in svetovnem prvenstvu, si morajo pokriti tekmovalci sami. Spodobno tekmovalno kolo stane nad 4.000 evrov, vrhunsko 7.000, za dve disciplini potrebuje dva kolesa. Tudi štartnine niso mačji kašelj, je povedala Hrastnikova, saj je za posamezno tekmo 60 evrov ali več. Za ta šport je nekdanjo nogo-metašico navdušil njen bratranec, ki ji je posodil kolo. Izkušnja ji je bila zelo všeč, zato se je pridružila kolesarjem društva Črn trn iz Ajdovščine. Trenira na progi v Velenju, doma, v bližnjih bike parkih. Pozimi deska na snegu in skrbi za kondicijo ter moč za naslednjo sezono. Njena želja je še naprej uspešno tekmovati, se izogibati poškodbam in diplomirati. Šolanje bo mogoče še nadaljevala, saj jo zanima industrijsko oblikovanje. Že od malega je tehnični tip, očetu pomaga v mizarski delavnici, pa tudi sama se loti izdelave kakšnega uporabnega izdelka. Da lahko tekmuje, se poslužuje priložnostnih del in tako sama kolikor more financira svojo športno pot. Proste trenutke rada izkoristi v družbi dveh mlajših sester in prijateljic. ŠMS 18 Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 Ljudje in dogodki ANSAMBEL MIKA NAS V POLFINALU SLOVENIJA IMA TALENT Pri Stenšakovih glasba nikoli ne potihne, saj neutrudno vadijo za nastop Ansambel Mika Nas je Zgornjesavinjčanom dobro poznan, za svojo prepoznavnost pa so letos največ naredili z nastopom na avdiciji oddaje Slovenija ima talent. Tam so očarali žirijo v tolikšni meri, da bodo tekmovanje nadaljevali med 25-timi polfinalisti. Nastopili bodo v pol-finalni oddaji, ki bo 29. novembra. Kot mladi in nadebudni glasbeniki upajo na podporo gledalcev, saj se tudi nastopa v finalu ne bi branili. Mika Nas, zasedbo družine Stenšak, sestavljajo srednješolca Mitja, bodoči strojni tehnik, ki obiskuje četrti letnik srednje šole, in Katja, ki od septembra živi v Ljubljani, kjer se izobražuje za medijskega tehnika. Tretja članica Nastja, ki je žirijo navdušila z igranjem bas kitare, obiskuje sedmi razred gornjegrajske osnovne šole. Kot tiha družbenika se kot četrti in peti član ansambla pojavljata starša Tadeja in Toni. Otroke vztrajno vozita na vaje, nastope in se ubadata s tem, kako vse to izpeljati. TRIJE ZAVZETI GLASBENIKI Kot posamezniki se vsi trije glasbeno že dlje časa izobražujejo. Sčasoma so svoje znanje združili v ansambel, ki nosi ime sestavljeno iz začetnic njihovih imen. Mitja se že devet let uči igranja harmonike pri Primožu Zviru, Katja se Ansambel Mika Nas iz Nove Štifte sestavljajo Mitja, Katja in Nastja Stenšak (v sredini). (Foto: Matej Krašovic) dve leti uči igranja kitare pri Slavku Bojnecu, Nastjo igranja bas kitare leto in pol poučuje Boštjan Podlesnik. Dekleti že več let svoj pevski talent razvijata pri Ireni Vrčkovnik. Uspešni sta bili na raznih tekmovanjih, kot ansamblu jim je največ pre- poznavnosti prinesla oddaja Raketa. Z novim šolskim letom sta se Mitja in Nastja vpisala še v nazarsko glasbeno šolo, kjer se Mitja uči igranja bobnov, Nastja pa baritona. ŽELJA PRITI ČIM DLJE K sodelovanju na oddajo Slovenija ima talent so jih povabili organizatorji, ki so stik navezali z njihovo mentorico Ireno Vrčkovnik. Tako rekoč preko noči so se morali odločiti, ali bodo sodelovali ali ne. Po tehtnem premisleku so se odločili, da sodelujejo zaradi promocije, po uvrstitvi v polfinale pa so zrasle tudi želje in sedaj mladi glasbeniki razmišljajo o tem, da bi prišli čim dlje. Njihov nastop na avdiciji je povzročil pravo poplavo informacij na socialnih omrežjih. Vrstile so se čestitke, pohvale, tudi iz tujine. Sodelovanje v šovu prinaša kar nekaj dela in tudi finančnih obveznosti za starša. Medtem ko med vikendi pri njih glasba ne potihne, saj so le takrat vsi člani doma in vadijo za polfinalni nastop, imata starša skrb vsak dan. Glasbeno izobraževanje treh otrok in dva srednješolca pri hiši, vse to zahteva svoj finančni davek, zato se ukvarjajo z mislimi, kje najti sponzorje, ki bi mlade glasbenike pomagali podpirati pri njihovem trudu. ŠMS MARTINOVANJE POD BOHAČEVIM TOPLARJEM Dvatisočletno sporočilo o kulturi pitja še vedno velja V soboto, 7, novembra, je bilo na kmečki tržnici pod Bohačevim kozolcem pestro in veselo. Ponudniki kmečkih dobrot in člani Društva sv. Martina Marija Nazaret so pripravili martinova-nje z blagoslovom vina in tradicionalnim martinovim pohodom. Obiskovalci so bili deležni še okusnega presenečenja. Dogajanje je povezovala članica društva Irena Vačovnik. Pevci Mešanega zbora sv. Martina so se izkazali s pesmimi o vinu. Njihov član Srečo Urtelj starejši je ponovno presenetil z deklamacijo lastne avtorske pesmi, ki je prav tako govorila o vinu in življenjskih radostih. Nazarski župnik Silvin Krajnc je pred blagoslovom vina prebral besede iz Biblije, ki govorijo o tem, kako je treba piti vino zmerno in ob ustreznih priložnostih ter v pravem razpoloženju. Župnik je pri tem poudaril, da te dva tisoč let stare besede veljajo še danes. Vačovnikova je povedala, da bo društvo v kratkem pripravilo ali sodelovalo pri pripravi še dveh dogodkov. Prvi je slovesnost ob okroglih obletnicah porok v nazarski župniji, drugi pa je pohod od Nazarij do cerkve sv. Radegunde nad Mozirjem. Vsakdo je lahko poskusil novo vino in se okrepil z domačo klobaso in kislim zeljem. Malica je še posebej teknila tistim, ki so se izpod toplar-ja odpravili na tradicionalni pohod do Šmartne-ga ob Dreti. Marija Lebar Udeleženci martinovega pohoda od Bohačevega toplarja v Nazarjah do cerkve sv. Martina v Šmartnem ob Dreti Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 19 Šport, Organizacije JURE PODBREZNIK LEKIC SE JE UDELEŽIL INTERSKI KONGRESA V ARGENTINI Onkraj sveta blesteli kot »Bondovci « Lučan Jure Podbrežnik Lekič je član SLO In-terski teama pri Smučarski zvezi Slovenije, ki se je septembra udeležila posebnega Interski kongresa v Argentini. Tam so se kot predstavniki Slovenije predstavili v najboljši možni luči, tudi v družbi z nekdanjim smučarskim asom Bojanom Križajem. »Kot član Smučarskega kluba Luče in kasneje v mladinski konkurenci pri Smučarskem klubu Črna na Koroškem sem tekmoval do prehoda v slovensko člansko konkurenco. Bil sem član mladinske in kasneje moške C reprezentance ter sem se udeleževal FIS tekem po vsej Evropi. Udeležil sem se tudi mladinskega svetovnega prvenstva v Altenmarkt-Zauchenseeju. V tem času sem bil leta 2006 državni prvak v Jure Podbrežnik Lekič: »Poučevali smo argentinske otroke, začetnike smučanja in si izmenjavali aktualne novosti ter informacije.« (Foto: Vid Baruca) Slovenska smučarska demo ekipa je bila v ospredju pozornosti na Interskiju v Argentini tudi zaradi sodelovanja legende svetovnega smučanja Bojana Križaja (tretji z leve). Jure Podbrežnik Lekič je drugi z leve. (Foto: Matija Stegnar) superveleslalomu med mlajšimi mladinci in leta 2008 državni podprvak med starejšimi mladinci v smuku,« je o sebi povedal Jure Podbre-žnik Lekič. Po zaključeni tekmovalni karieri se je usposobil za učitelja smučanja in v lanskem letu postal v okviru Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije član SLO Interski teama, ki predstavlja najboljše učitelje smučanja v državi. Tim je zadolžen za izobraževanje učiteljev smučanja in skrbi za razvoj smučarske tehnike. Letos se je mladi vrhunski smučar s slovenskim predstavništvom Smučarske zveze Slovenije in demo vrste udeležil ene največjih smučarskih prireditev, Interski kongresa, ki je od 5. do 12. septembra potekal v Argentini, v mestu Ushuaia, ki je najjužnejše mesto na zemeljski obli. »Kongresa smo se udeležili kot slovenski demo ski team v družbi Bojana Križaja, ambasadorja in legende slovenskega alpskega smučanja, ki se je na programu predstavil s smučarsko opremo, s katero je odsmu-čal svojo zadnjo tekmo v karieri. V okviru kongresa smo se predstavili s tehniko sinhrone-ga smučanja, organizirali smo delavnico smučanja in se udeleževali izobraževanj drugih članic, poučevali smo argentinske otroke, začetnike smučanja in si izmenjavali aktualne novosti ter informacije,« je razložil Podbre-žnik Lekič. Slovenci so najbolj navdušili z izvirnim prikazom smučanja ob glasbi ter v oblačilih v stilu Jamesa Bonda. Jože Miklavc DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Odpravili so se na pohod v neznano Na sončno, a hkrati hladno jesensko jutro, 3. novembra, se je pred domom kulture v Nazarjah zbralo okoli dvajset članov Društva upokojencev Nazarje, ki jih je čakal pohod v neznano. Posebnost tega vsakoletnega pohoda je, da razen glavnega organizatorja nihče ne ve, kje bo potekala trasa pohoda. Letos je tako pohodnike in pohodnice čakal kar peturni pohod. Pot jih je vodila proti občini Mozirje, natančneje mimo domačije Hudobreznik proti lovskemu domu v Brezjah. Od tam so se napotili proti mozirskemu strelišču, od koder jih je pot vodila nazaj proti začetni točki v Nazarjah. Primož Vajdl Pohodniki se vsakoletnega dogodka udeležujejo zaradi dobre in vesele družbe ter poprej neznane poti pohoda. (Foto: Primož Vajdl) 20 Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 Šport, Oglasi KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Na dveh tekmah polovičen izkupiček Članska ekipa Košarkarskega kluba Nazarje je prejšnji teden odigrala kar dve prvenstveni tekmi in bila polovično uspešna. Po uspešnem gostovanju v Ljubljani pred štirinajstimi dnevi so v sredo, 11. novembra, odigrali zaostalo tekmo proti Bistrici in izgubili. Tekma je bila pravi derbi in zato naporna, vendar so nazarski košarkarji imeli dovolj moči, da so tri dni kasneje premagali Globus iz Ljubljane in se utrdili na sredini leslvice skupine vzhod v 3. SKL ligi. V zaostali tekmi 2. kroga so v Nazarjah zmagali gostje iz Slovenske Bistrice s 59:63. Tekma je upravičila poimenovanje derbi, saj je srečanje med ekipama ponovno postreglo s trdo in na trenutke grobo igro na obeh straneh. Zaznamovala jo je huda poškodba gostujočega košarkarja Andreja Boroviča, ki so ga oskrbeli reševalci in odpeljali v celjsko bolnišnico. Veliko pozornosti sta požela tudi sodnika, ki Nazarski košarkarji so pokazali veliko atraktivnih potez. (Foto: Roman Mežnar) sta z nekaterimi odločilvami poskrbela za razburjenje domačih navijačev in igralcev. Kljub napeti končnici je Bistrica zasluženo slavila. V soboto, 14. novembra, je sledila tekma 4. kroga proti Globusu. Gostje so prispeli v Nazarje s popotnico treh zaporednih porazov, niz pa so želeli prekiniti v špor- tni dvorani ob Dreti. Z izrazito visoko igralsko postavo so držali korak le v prvi četrtini, potem pa je nazar-ski »stroj« začel mleti. Domačini so »stisnili« v obrambi in ukradene žoge s hitrimi protinapadi pospravljali skozi nasprotnikov obroč. Na začetku tretje četrtine so Na-zarčani že imeli 20 točk naskoka, vendar se je košarkarska igra ponovno izkazala za nepredvidljivo. Ljubljančani so zaigrali consko obrambo, Nazarčanom pa se je nekoliko ustavil met. Razlika je skopnela na sedem točk razlike in nemir se je vtihotapil med domače navijače. V teh trenutkih je zalegla minuta odmora trenerja Mihe Čmera, ki je umiril svoje varovance, ki so nato mirno odigrali končnico in zanesljivo slavili z 71:59. Dve domači tekmi, ki so ju Na-zarčani odigrali angažirano, vendar polovično uspešno, sta postregli z vsem, kar ponuja sodobna košarka. Gledalci so lahko spremljali atraktivne poteze, čvrsto igro in garanje v obrambi ter pravo dramo. Mladi igralci so si uspešno utrli pot v člansko moštvo in s pogumno igro poželi simpatije navijačev. Nazarčane čakata dve gostovanji. Prvo bo že jutri proti Posav-ju iz Krškega. Roman Mežnar ŠPORTNO DRUŠTVO DASKI TEAM MOZIRJE Mali športniki že na snegu Jesen je čas, ko mladi športniki lani ustanovljenega športnega društva pričnejo z rednimi treningi. Najmlajši vadijo v športni dvorani, člani tekmovalne ekipe so bili tudi že na snegu. Vsi skupaj pa se pripravljajo na prihajajoči sejem nove in rabljene smučarske opreme. Septembra so otroci pričeli z redno vadbo v mozirski športni dvorani. Najmlajši, stari do šest let, teh je petindvajset, z animatorji vadijo enkrat tedensko, starejši dvakrat. V času krompirjevih počitnic so ani-matorji na čelu s predsednikom društva Davidom Pauličem organizirali brezplačno tridnevno druženje. Udeležilo se ga je 25 otrok, ki so se prvi dan družili ob igrah z žogo, naslednji šli na Golte na potep, zadnji dan pa so jim trenerji postavili poligon, ki so ga premagovali s kolesi ali poganjavčki. Mladi tekmovalci so se na novo smučarsko sezono pripravljali na avstrijskem ledeniku Molltaler. (Fotodokumentacija DaSki team Mozirje) Najbolj aktivni so mladi tekmovalci. Trikrat tedensko imajo kon-dicijske treninge, enkrat na teden gredo v Maribor, kjer se urijo v gimnastiki v gimnastični dvorani pod vodstvom strokovnih trenerjev. Do prvih tekem na snegu je še malo časa, zato imajo tekmovalci za sabo že kar nekaj dni na snegu. Pravkar so se vrnili iz Avstrije, kjer so na ledeniku Molltaler opravili večdnevni trening. Njihovi starši se skupaj z vodstvom društva že aktivno pripravljajo na organizacijo smučarskega sejma, ki bo v mozirski športni dvorani jutri in pojutrišnjem. Izkupiček slednjega bo namenjen mladim smučarjem. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 21 Šport, Oglasi RADUHA PADDLE TEAM LUČE Odpravljajo se na svetovno prvenstvo v Indonezijo Lučki raftarji so septembra odlično nastopili na državnem tekmovanju v raftingu, ki je štelo tudi za evropski pokal Eurocup. Posledično so se uvrstili na svetovno prvenstvo v raftingu, ki bo potekalo od 29. novembra do 8. decembra v Indoneziji. Člani uspešne ekipe so Klavdij Strmčnik, Janek Bregar, Matic Vo-žič in Franček Strmčnik. Posamezno bodo v Indonezijo odpotovali na tri različne datume. Kot je povedal Klavdij Strmčnik, s seboj ne bo- ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Nova zmaga na domačem terenu Po porazu v tretjem krogu 3. DOL - center za ženske je ekipa KLS Ljubno na domačem parketu gostila drugo ekipo iz Šempetra. Do tretje zmage so Ljubenke prišle brez večjih težav, saj jim mlada gostujoča ekipa ni bila dorasel nasprotnik. Še najbolj zanimiv je bil prvi niz, ko so domačinke hitro povedle in naredile razliko šestih točk, nato pa v končnici povedle z 21:12. Po vrsti napak, tako na servisu kot v napadu, so dovolile gostujoči ekipi, da je rezultat zmanjšala, vendar jim kaj več ni uspelo. V drugem nizu so igrale bolj zbrano, brez večjih napak in ga zanesljivo zaključile sebi v prid. Tudi v tretjem so si hitro priigrale visoko prednost, zato je trener lahko dal priložnost rezervnim igralkam, ki so jo dobro izkoristile in tekmo zaključile v korist ljubenske ekipe. Končni rezultat je bil 3:0 (25:21; 25:16; 25:16). S tremi zmagami in enim porazom je ekipa KLS Ljubno na tretjem mestu prvenstvene lestvice. V naslednjem krogu ekipa članic gostuje v Ljubljani pri trenutno zadnji ekipi Volleybal Ljubljana I. Ekipa kadetinj je nastopila na MLADINSKO DRUŠTVO NAZARJE IN KLUB RYU DOJO SAVINJSKA Izvedli tečaj samoobrambe do vzeli lastnih plovil, saj jih na prvenstvu zagotovi organizator. Vzeli bodo le osebno opremo, pa še te ne bo treba veliko, saj je v Indoneziji sedaj poletni čas. Čeprav vsi člani veslajo in raf-tajo že dolgo, so se kot ekipa formirali šele letos. Upajo, da se bodo po odličnih uvrstitvah v Tacnu z dobrimi rezultati vrnili tudi iz Indonezije. Tekmovanje bo potekalo v Sukabumi na reki Citarik, na zahodni Javi. Marija Lebar Mladinsko društvo Nazarje je v sodelovanju s klubom Ryu Dojo Savinjska organiziralo tečaj samoobrambe. Štiritedenska delavnica je potekala ob sobotah od 10. do 31. oktobra v prostorih kluba v Le-tušu. Tečajniki so predelali osnove učinkovite tehnike stoječe samoobrambe in se naučili osnovnih metov ter tehnik izmikanja. Vadba kre- pi mišice celotnega telesa, poveča gibljivost, razvija ravnotežje, sprošča stres, ohranja vitalnost in sa-mopodobo ter samozavest posameznika. Tečaj, ki je bil namenjen vsem, tako moškim kot ženskam, začetnikom in rekreativcem, je vodil izkušen trener Miha Pečovnik. Tečajniki so lahko v prostorih kluba preizkušali fitnes naprave. Mirjam Pikl turnirju v Mozirju in zabeležila dve zanesljivi zmagi. Najprej je gladko premagala ekipo Celja z rezultatom 2:0 (25:3; 25:5). V drugi tekmi je z zelo dobro igro premagala še domačo ekipo prav tako z 2:0 (25:21; 25:12). Trenutno je ekipa KLS Ljubno skupaj z ekipo Prevalj na prvem mestu. S tekmovanjem so nadaljevale tudi igralke za malo odbojko. Turnir je potekal v Braslovčah, kjer so zabeležile dve zmagi. V prvi tekmi so mlade igralke KLS Ljubne-ga premagale ekipo Prebolda z 2:1 (25:12; 15:25; 25:21), v drugi tekmi so premagale domačo ekipo Braslovč II prav tako z rezultatom 2:1 (25:23; 16:25; 25:17). Trenutno je ekipa s petimi zmagami in enim porazom na prvem mestu. Ekipa starejših deklic je na turnirju, ki je bil na Ljubnem, zabeležila eno zmago in en poraz. V prvi tekmi je bila boljša ekipa Kajuh Šoštanj, ki je zmagala z rezultatom 2:0 (25:10; 25:19), v drugi tekmi je domača ekipa premagala ekipo Celja z rezultatom 2:0 (25:13; 25:14) in je trenutno z dvema zmagama in dvema porazoma na tretjem mestu. Franjo Atelšek 22 Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 Zahvale, Kronika S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. V SPOMIN Uroš BENDA 1975 - 2014 21. novembra 2015 mineva leto dni, od kar ni več med nami našega dragega Uroša. Vsi tvoji Tvoje srce zastalo je, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA Verona KAKER po domače Mavtnerjeva mama iz Juvanja 3 5.1.1937 - 4.11.2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tople besede, izrečena sožalja, za darovane sveče, cvetje in svete maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Hvala zdravnici dr. Ireni Bažič, patronažni sestri Angelci Šuster za pomoč v času bolezni. Hvala gospodoma župnikoma monsinjorju Jožetu Vratanarju, dekanu Martinu Pušenjaku in diakonu Stanku Čeplaku za lepo opravljen obred s sveto mašo. Lepa hvala pogrebcem PGD Radmirje in ženskemu pevskemu zboru Jutro za odpete pesmi, praporščakom za prapore ter pogrebni službi Anubis. Hvala Darinki in Štefki za vso pomoč. Žalujoči mož Anton, sin Anton in sin Darko z družino IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • ČEZ NOČ POŠKODOVAL AVTO Ljubno ob Savinji: V noči na 10. november je neznani storilec na Ljubnem ob Savinji z neznanim ostrim predmetom poškodoval prednje in zadnje steklo na osebnem avtomobilu. Nastala je materialna škoda v višini okoli 200 evrov. • VLOMLJENO V LOVSKI DOM Mozirje: V noči na 14. november je neznani storilec vlomil v lovski dom Lovske družine Mozirje. Pristopil je do manjšega okna sanitarij, ga s silo in vzvodom odprl ter vstopil v notranjost. S hodnika je ukradel alkoholno pijačo, nadalje je s silo telesa in neznanim trdim predmetom na vzvod odprl še vrata lovske sobe, od koder je iz predala ukradel denarnico z gotovino. Z objekta je odtujil še pet metrov bakrene odtočne cevi. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 23 Za razvedrilo Cvetke VSI SMO SI V SORODU Vinko Poličnik (levo) na predstavilvi svoje knjige v Lučah: »Metod, če boš še dolgo brskal po arhivih in matičnih knjigah, boš nazadnje še ugotovil, da sva si v sorodu.« Metod Rosc, ki je prispeval rodoslovne podatke za Poličnikovo knjigo: »Vinko, ne boš verjel, da sva imela pred 300 leti skupne prednike. Sicer pa smo si menda tako vsi Slovenci v sorodu, vendar bo to trditev treba še preveriti in dokumentirati.« GORENJEVI GASILCI PRESENETILI ZUNTARJA Vsestranskega gasilskega funkcionarja Janka Žuntarja, tokrat v vlogi predsednika savinjsko-šaleške gasilske regije, so presenetili s spominskim priznanjem Gorenja. Ko mu je direktorica službe za varslvo okolja ter varnosti in zdravja pri delu Vilma Fece ponudila roko zahvale, je Janko za trenutek okleval, nato pa jo v znak »na pomoč!« stisnil z zahvalo za sodelovanje v imenu gasilcev savinjsko--šaleškega rajona. V rokah mu je ostal tudi »rosfraj« zaščitni plamen Gorenja in njihovih vrlih tovarišev poklicnih gasilcev. V KNJIGO REKORDOV Z NJO Ko je vinogradnik in občinski viničar, z eno nogo Mozir-jan, Miha Fajfar poizkušal dvigniti letošnjo bero v povsem novem škafu, namenjenem za praznično trgatev ob 10-letnici trte modre kavčine, ga je od teže skoraj vrglo na rit. A je izkušeni vrtnar »najlepše rožce, ki pozimi spi, pomladi cveti, jeseni vince toči,« obvladal položaj, zadovoljen, da je rekordnih 57 grozdov izjemno lepe potomke najstarejše trte na svetu v občinski knjigi rekordov našlo svoje mesto. Vino pa itak ..., če ga ni (dovolj), se ga pa nar'di ... V kleti namreč! 24 Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 Križanka, Informacije uteleSe- v gr. hit. nje boga vzgojitelj višnuja v mladega hindutzmu dio niza sestavil: peter udir kemijski simbol za tantal državna blagajna majhno mesto grški mitološki letalec, sin cedala ročni voziček na dveh kolesih odtenek, tudi tankost d razi l ec. licttator Častna salva z vojne ladje am. igralka {erika) potrdilo o prevzemu stvari italijanska pesnica (negri) imetje, lastnina tursk velikas mesto v jv turčiji ceh v fevdalizmu stik dveh samoglasnikov, zev zelo velik ameriški kuščar mussolini- j ev naslov ameriški astronom (edward emerson) nenad čanak sekanje, sečnja najvišje božanstvo inkov ne kd. poljski politik (wojciech) lojze rozman steklena posoda za tekočine z ozkim grlom pripadnik tatarov očka ameriški filmski igralec (james. 1931-1955) glavno mesto gane Matična kronika za oktober POROKE: Boris Dular in Sabina Krajnc, oba iz Ljubljane Marko Medved iz Belih Vod in Petra Goltnik iz Šmihela nad Mozirjem Boštjan Mančic iz Solčave in Nikolina Stupar iz Bosne in Hercegovine Dejan Horvat iz Sela in Veronika Kamplin z Ljubnega ob Savinji SMRTI: Stanislav Novak iz Mozirja Marija Škrubej iz Strmca Julijana Katarina Poličnik iz Mozirja Elizabeta Rajšter iz Mozirja Štefanija Belaj iz Nove Štifte Andrej Ponikvar iz Gornjega Grada Ivan Novak iz Mozirja Ana Jamnik z Ljubnega ob Savinji Štefanija Kaker iz Primoža pri Ljubnem Anton Logar iz Luč Janez Škrubej iz Šentjanža Julijana Jeraj iz Bočne Mina Mešic iz Mozirja Vid Marolt iz Radegunde Marija Pikl z Ljubnega ob Savinji Slovarček: BARNARD - ameriški astronom (Edward Emerson); SILEN - v gr. mit. vzgojitelj mladega Dioniza; SLEZAK - ameriška igralka (Erika); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): SLOVNICA, POLIEDER. OBI, MING, WHOOPI, ZO, GARD, ORKUS. SAT, ROK, ANGKOR, TREBILEC, URANIS, IZGRED, VABA, ČRV, RE, ALBERT, DANAE, ANAT, ELKAR, BOND, KATEDRA, KOLESJE, SLEVOGT, ADULTER KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 48. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 20. november ob 17.00. OŠ Ljubno ob Savinji Podelitev pokala Cockta najboljšim skakalcem, skakalkam in nordijskim kombinatorcem ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Delavnica izdelovanja voščilnic ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert skupine Claritet ob 19.00. Galerija Mozirje Odprtje likovne razstave 21. slikarski študijski dnevi Ex tempore Mozirski gaj 2015 ob 19.00. Slomškova dvorana v Mozirju Interaktivna gledališka predstava Z lesom v svet ob 20.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - OK Mozirje : ŽOK Mislinja Sobota, 21. november ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Sejem nove in rabljene smučarske opreme ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Ljutomer (kadeti U-17) ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Ustvarjamo z Aljo ob 14.00. Prostori Mladinskega društva Nazarje Tečaj uporabe mobilnih aparatov ob 17.00. Kulturni dom Bočna Bočna pleše 3 Nedelja, 22. november ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Sejem nove in rabljene smučarske opreme ob 15.00. Kulturni dom Bočna Dobrodelni koncert za nove orgle v bočki cerkvi ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Monokomedija Ranka Babica Moška copata ob 17.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Gledališka komedija Prevare Torek, 24. november ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Mišopir Sreda, 25. november ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic: Zimska pesem ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Narodopisni večer z A. Videčnikom: Ljudski godci ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Zimska pesem ob 18.00. Dom kulture Velenje Gledališka predstava Veliki pok Četrtek, 26. november ob 10.00. Dom kulture Nazarje Informativni sestanek KZŠD s kmeti ob 17.00. Muzej Vrbovec Nazarje Predstavitev nove knjige SLAP 16 ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Zimska pesem ob 18.00. OŠ Gornji Grad Dobrodelni koncert ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Svetovalnica za demenco ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Brezplačni arhitekturni nasveti ob 19.30. Dom kulture Velenje Plesna predstava Mejna črta (premiera) MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko rj/lim, staro 10 dni; gsm 051/690-541. Prodam bikca sivca, 14 dni star, in mlado goveje meso; gsm 051/439-080. Telici čb, pašni, pred telitvijo, prodam; gsm 041/239-017. Prodam meso mladega bika; gsm 041/824-668. Prodam teličko friziko, staro 1 teden, dobro poreklo; gsm 041/783489. Prodam bikca simentalca, starega 4 mesece; gsm 031/299-738. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. kot nove, 70 EUR; gsm 070/925572. Prodam praktično nov video rekorder (DVD/VHS) funai WD-6D-M100, cena 270 evrov; gsm 031/663-965. Prodam traktorski hidravlični ce-pilec za drva, 17 t; gsm 051/302934. Rumeno korenje in bukova drva prodam; tel. št. 031/738-399 ali 839-53-60. Prodam volno-prejo, belo in sivo, ter pletene nogavice, orehova jedrca; gsm 041/276-351. Prodam suha bukova drva, cepljena na meter; gsm 031/296-012. VOZILA - KUPIM DRUGO - PRODAM Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni-verzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. Peskovnik s pokrovom 120x100 cm z mivko in več plastičnimi igračkami prodam, simbolična cena; gsm 041/627-205. Prodam bukova drva, hlodovina; gsm 041/365-010. Prodam zimske gume 185/65-R15 na jeklenih platiščih, primerne za opel corsa; gsm 041/962-546. Prodam zimske gume 185-65 R15, VOZILA - PRODAM Prodam golf III, 1.9 tdi, karavan, l. 1999, narejen veliki servis; gsm 051/716-044. OSEBNI STIKI Želim si večne ljubezni z zvestim, urejenim dekletom; gsm 031/ 860-668. w^fptbknjidpneX QkvanjaMe Upe Ivmutka! 26 Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 Ljudje in dogodki, Oglasi Orlova peč Orlova peč je markanten skalni osamelec na severnem pobočju Krašice, ki je dobro viden iz spodnjega dela Zgornje Savinjske doline. V geološkem smislu je sestavni del Zakrajskih peči, več sto metrov dolge skalne stene na prelomu vršnega platoja Krašice in njenih strmih severnih pobočij. V davni preteklosti so ga naravne sile ločile od tega zidu in sedaj kod izpostavljen stražni stolp bdi nad širnim mladim gozdom, ki ga obdaja. Ko je skalo še obkrožal in varoval star gozd, je bila manj vidna in znana, zanjo so vedeli predvsem domačini in orli, ki so gnezdili na njej. Osamelec je po njih dobil tudi ime. Pred štiridesetimi leti so na tem pobočju izvedli obsežen, več hektarov velik posek. Njegove razsežnosti so vidne še danes. Pri tem v neposredni okolici peči niso pustili varovalnega pasu gozda. To je skalo povsem razgalilo, postala je vidna daleč naokoli, kar ni bilo všeč ne skali in ne orlom. Nekaj let po poseku se je od peči odlomil velik del, ki je v jutranjih urah z gromozanskim truš-čem zgrmel po pobočju. Odlomljene skale so po pobočju kar odskakovale in rušile vse pred seboj. Pridrvele so preko današnje ceste vse do dna pobočja. Tudi orlom izpostavljenost in nadlegovanje ni bilo všeč, zato že skoraj trideset let na Orlovi peči ne gnezdijo več. Morda se bo- do vrnili, ko bo sedanji mlad gozd odrasel in bodo manj izpostavljeni. Skala je zelo vitka, prava ostrica in lepotica. Na zgornji strani je glede na pobočje visoka trideset metrov, na spodnji jih meri preko petde- Skala je na zgornji strani glede na pobočje visoka trideset metrov, na spodnji jih meri preko petdeset. (Foto: Marijan Denša) H^ -ZAZLj.Wj JK3 set. Vrh je porasel z grmovjem in nizkim drevjem. Obdajajo jo z gozdnim rastjem prekrita me-lišča, temu primerno je svet neprijeten in nevaren za hojo, zlasti kadar so tla mokra ali so v pečeh gamsi. Zaradi dolgega dostopa in krušljivosti skala ni privlačna za plezalce. Ti imajo v bližini dovolj veliko plezališče, zato jo pustijo na miru in prav je tako. Orlova peč je evidentirana kot naravna vrednota geomorfološkega izvora lokalnega pomena. Že sama zase, še bolj pa skupaj z Zakraj-skimi pečmi je vredna širšega naravovarstvenega zavarovanja. To je divji, težko prehoden svet številnih geomorfoloških pojavov pretežno kraškega izvora, tudi z znanimi in še neznanimi podzemnimi jamami. Oplemeniten je s pestrim ter zanimivim rastlinskim in živalskim svetom (biodiverziteta), kjer sedaj kraljujejo gamsi. Če ga bomo spoštovali in ohranili, se bodo na Orlo-vo peč, na svoje prvinsko domovanje, čez čas morda vrnili tudi orli. Marijan Denša I Savinjske novice št. 47, 20. november 2015 27 POOBLAŠČENI PROOAJALEC POOBLAŠČENI PRODAJALEC TELEKOMA SLOVENUE ZA STORITVE MOBITEL, SiOL IN DRUGE STORITVE TELEKOMA SLOVENIJE IZBOR IZ AKCIJSKE PONUDBE MOBITELOV: 'Podrobnosti in poqcy nakupa so ¿opnom na mww.teiekom.ti. Vie ctne vti/uiuit/o OOV «SCon «0(TV«0 bltmon t o. 10 ft a OOV £914499V Samsung Galaxy S6 32G3 A*oj»k» <«n> ni obroka* 24 X 19,95 €' Samsung X3 -vH I' l lOi -j (V K' I jfc j. luiio i Solčava! i .di 'ilc-s bost« ali ko vsak v svo,i obr ni l/hirali DS<»bo, ki iiv ti4rne AfmiffMi r -Ji: nega Mv-> -51» ker raveSite razicg. zafca| Q3(jo| predlagata Moje ime in priimek: Moj naslov: Izpolnjen kupenček nalepite na dopisnico in ya poá.'jite na naslov Savirjs'«»» novM i- SavinKkn resla 4. 3331 N-i/ími«* Vsak teden bomo izžrebali enega pošiljatelja kupona, ki bo prejel zaboj jabolk (8 kg) Kmetijske zadruge Šaleška dolina Vse poslane glasovnice bodo sodelovale pri žrebanju glavne nagrade ob zaključku akcije, 5-dnevni paket letovanja v termah Olimia, Podčetrtek za štiri osebe + karte za bazen, ki jo prav tako podarja Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 24. novembra 2015, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Pokrovitelj akcije je K\IK1IJSK.\ MDKU» SMF.