Inseratl se sprejemajo in veljA tristopua vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
Iv	o
ii n ii n	»i
n n n n ^ * i
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno nnanjsa.
Roko pisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvu (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16
SLOVENEC.
Političen lisi za slomiki uarofl.
Po pošti	prejeman velja:
/a ceio i«to	. . 10 (fl. — hr.
za pol leta	. , o .. — .,
r.a četrt leta	.	- n ÖO
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 4< /.a pol leta	4 „ 20
s a četrt leta . . 'J „ 1
V Ljubljani im dom poši velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je nu Bregu nišrfa štev. 190.
Izhaja poti lkrat ua teden in sicer v torek, <Vtrt.uk in soboto.
0 smrti Auerspergovoga ministerstva.
Pet dnije že, kar je zapel mrtvaški zvonček, pet dni že poje in naznanja, da na Dunaji umira ministerstvo Auerspergovo.*) Ustavovercem doni glas njegov žalostno na uho, nam pa je vsaj to, kar utrujenemu zašlemu popotniku lajanje pesa, ki mu naznanja, daje blizo ljudi — dobrih ali hudobnih, tega še ne ve, a vendar upa, da bo prišel k dobrim ljudem. Mi Slovani davno že tičimo v vsakovrstnih nadlogah, ne toliko po svoji, kolikor po drugih krivdi, zato obrnemo svoje oko brž v tisto stran, od ktere nam kak glas na uho poči. Naravno tedaj, da je tudi zvonček, ki naznanja umiranje ministerstva Auersperg-Lasserjevega, brž nas zbudil iz otrpnosti, v ktero smo padli vsled dolgega in hudega pritiskanja. Zbujeni po njem ne skočimo sicer vriskajoč kviško, kakor da bi nam ta zvonček naznanjal uro odrešenja, kajti prevečkrat smo bili že ogoljufani, zato tudi veselih novic ue verjamemo prenaglo; — vendar pa poslušamo glas zvončka in čakamo, kaj se bo pokazalo, ko vtihne.
Ministerstvo Auerspergovo umira, z Auers-
*) Včerajšnji „Slov. Narod" ima iz Dunaja dopis, ki pravi, da so dopisi in telegrami čeških listov le domišljije in srčne želje Cehov. Nam se pa vse to vendar bolj važno zdi; do danes še ni uradnih poročil, da je ministerstvo padlo, a pričakujemo jih vsak trenutek. Če bi poročila čeških listov ne bila resnična, ampak brez vse podlage, bi bilo državno pravdništvo gotovo dotične liste pograbilo „wegen Verbreitung beunruhigender, jeder Grundlage entbehrender Nachrichten" — kakor se je nam že zgodilo, ko smo po hrvaških listih poročali o Srbiji. Saj imajo Čehi v Pragi ravno tako državno policijo, kakor mi v Ljubljeni.
Vredn.
Za predpust.
(Dalje.)
Morebiti bi vas znala noč najti ali zadr-biščiti. Postelje že dobite. Mija z mojim pajdašem sva oba za to senico „jagra"; sva jo že „dol vstrelila"; njeno glavo že 14 dni 14 bab skube, pa so že tri parme polne perja naphali. Za postelje bova že mi dva skrbela. Vendar se ne zanašajte na to; zna biti bi morali v slami spati. Mija z mojim pajdašem imava grablje, ka vam smeti iz kečke pograbljati za-moreva.
Morebiti da vas petek tam najde. To si tudi nič vi glave ne belite. Mija z mojim pajdašem sva Muro užgala; on tam dol pri Radgoni, jaz pa tam gor pri Itazkrižji. Zdaj pa sva dala tri voze rib pripeljati: eden voz krapov, eden voz ščuk, eden voz pak menkavcev. Krapi bodo za može, ščuke za žene, menkavci pa za ledig-dekline.
Morebiti bi si vi, ki bodete na „gostovanje" prišli, mislili, da ne bi imeli „escajga." Že 14 dni 14 kovačev v zapečku nože in vilice dela
pergom vred zapuščajo ministerske sedeže njegovi tovarši Lasser, Unger, Glaser; Auerspergovo zapuščino, t. j. razrito, razdjano, zadolženo in obožano Avstrijo in pa ministre Stremayerja, Chlumecky-a, Mansfelda in Horsta ima prevzeti bivši minister grofTaaffe, ter po svoji previdnosti in modrosti posaditi na izpraznjene sedeže onih treh nove si tovarše in poinagače.
Grof Taaffe je bil predsednik tako imenovanega „bürgerministeriuma", ki je bilo ločeno v manjšino iu večino; on je bil takrat v Slovanom bolj prijazni manjšini, zato je prišel tudi v Potockijevo prehodno ministerstvo, ki je pričelo pogojevanje s Cehi. Vendar vse to naj nam ne vzbuja posebnih nad. Novo ministerstvo bo najbrže tako imenovano „gospodarsko", brez posebne politične ali strankarske barve, vsaj po večem iz vradnikov sestavljeno. „Politik" namreč poroča, da bo Lasserja nadomestil gotovo sedanji češki deželni namestnik Weber. Tedaj ima novo ministerstvo v prvi vrsti nauieu popraviti grehe in zamude do-zdajnega uiinisterstva v gospodarskem obziru.
Skrajni čas je res že, da odstopi Auerspergovo ministerstvo, ki je tretje iste vrste, namreč centralistične. Centralistična ministerstva bila so Avstriji vselej na škodo. Schmerling je zakrivil upor Ogrov, ki je po bitvi pri Sadovi razkolil Avstrijo na dva dela, ktera sta potem oba popolnoma onemogla. Giskrovo ministerstvo je s svojo brezozirnostjo in osornostjo bilo vzrok krvave ustaje v Dalmaciji, Auerspergovo pa pusti Avstrijo v tako slabem stanu, da v takem še ni nikdar bila. Odstopiti ima ravno v istem hipu, ko je bilo na najboljšem potu pridobiti si podporo dveh tretjin
s črnimi suknjami in s črnimi mustači, kak se rečejo — kebri.
Morebiti si vi mislite, da nebi bili dobre volje, da ne bi imeli igrcev (godcev). Tistih bomo dovolj imeli. Le vzemite seboj plitve žepe pak bistre noge. Če imate kakšno staro srebro, vzemite seboj; mi bomo vse tam takšne ljudi imeli, ki vam to „viin bekslajo."
Morebiti bi vi mislili, kako bi se to zgodilo. Naš mladi ženih in sneha sta hodila po logih in kraj vode. Njedva sta si tak „vkiip gučala", ka sta videla ptiče na par in ribe. Tudi mija se „vkiip vzemva", kajti mija si boma tudi lep par. Tisto pa tako znate, da človek človeka trikrat potrebuje.
a)	Prvokrat kadar dete na svet pride, rabi babico in kumo. Babico, da ga v plenice povije; kunio pa za to, da ga pri krstu drži in na mesto njega odgovarja, ker dete ne more še govoriti.
b)	Drugič, kadar se človek ženi, si tudi ne more sam pomagati, za to potrebuje dva starašini za svedoka pri sprejetju sedmega sv. zakramenta, in dve podsnehalji ali svatevci.
državnega zbora, ko je pogojevanje z Ogri ravno v teku. To je pomenljivo. Vendar se ne sme prezreti, da se v ustavnih državah malo-kje kako ministerstvo, zlasti če je, kakor je bilo Auerspergovo, v nasprotji z lastno stranko, tako dolgo drži, kakor to. Vsako odstopi navadno, ko je spolnilo svojo nalogo, svoj program, ali pa se je pokazalo, da temu ni kos. Tudi Auerspergovo ministerstvo je imelo program, namreč pogojevanje za spravo z narodi popolnoma vstaviti, da bi se potreba „miru med narodi" kar iz sveta spravila. Na mesto vsega tega jeli so pritiskati Slovane z volitvami, ministerstvo, gnano po lastni stranki, je moralo delati postave nji všečne, da jo je zadovoljilo, in tako smo dobili postave, po kterih je postala Avstrija Prusiji kakor jajce jajcu podobna. Če bi se bile te postave še po pruskem izgledu izvrševale, potem bi bilo v Avstriji blizo kakor na Pruskem.
Ali Avstrija je po dobri večini katoliška, tako početje moralo je vzbuditi nevoljo katoličanov in ta nevolja je prikipela do vrhunca, ko se je pokazal žalostni denarni stan države, revščina in pomanjkanje po vseh krogih, vseh stanovih. Tako je zadela pravična roka osode sedanje ministerstvo ravno, ko se je pripravljalo k novemu naskoku.
Dasiravno, kakor smo že rekli, mi Slovani nimamo še posebnega vzroka veseliti se novega ministerstva, — ena luč nam vendar miglja skoz temne oblake, ki nas more z nekako nado navdajati; slabše namreč, ko zdaj, ne more biti, sicer je sploh vsega konec. Zato zaupamo modrosti vladarja, da bo on zbral krog prestola svojega može, ki bodo bolj umeli blagor narodov, ko dosedanji. Upati smemo
c) Tretjokrat pa, kadar človek umrje, tudi rabi najmenje par ljudi, da mu napravijo „trii-žico" kot hišico, in ga spravijo v črno mater zemljo, iz ktere ga do sodnega dne več ne bo.
Morebiti bi vi rekli: „Vija (vi dva) nam nista nič povedala, kamo pa kako?" — Ženih I. I. in sneha I. I. vas lepo pozdravljata in prosita, da bi se „pomojali na gostiivanje" priti. Ne iščite nikšnega vzroka proti, kakor so vči-nili tisti trije bogatci, ki jih je Gospod na gostovanje povabil. Tak vi se imate v nedeljo k I. I. „zagvišno" postaviti, jako zaran. Tam bomo imeli mali zajutrek; odsod peljali bomo se k svetej meši, da njedva tam v cirkvo spre-vodimo, da zadobita zakrament sv. zakona. Tam odsod pa bomo se peljali nazaj v Babince ; kadar pa tam popijemo in pojemo, bomo od-mandrali na Cven." (Imenuje dom poročencev.)
Ko pozavčina to brbranje končata, dobita sladkega vinca in mastne pečenke, da sta bolj „korajžna" in spretnejša (misli: nespretnejša) za burke.
Pozavanjc ali vabljenje traje po več dni, kakor pač razmere zaročencev dopuščajo.
celö. da se Hohenwart čedalje bolj bliža mini-sterskemu sedežu. Na en hip ne bo vse bolje, to je gotovo; uajprej bo moralo ministerstvo državni voz izvleči iz močvirja, da bo mogel naprej, potem utegne nastopiti ono ali pa kako drugo za njim pot do sprave narodov, ki je toliko potrebna, da brez nje ni misliti zado-voljnosti in sreče vseh državljanov, ki daje edino le državi moč in ponosnost. Ua se pa to zgodi, ni dosti, da se premene osebe v mi-u^sterstvu; pasti mora sedanji sistem —to je „conditio, sine qua non" za rešitev Avstrije.
Kulturoborstvo.
Ne z divjo silo, ampak s počasnim rušenjem iu drobljenjem hoče frajmavrarstvo katoliško cerkev v Avstriji oslabiti, dokazuje „Vtld." 27. pros. Subvencija, ki se je zapisala verski zalogi na dolg, je duhovstvo zlagoma vadila povišanja plače ne prejemati iz roke cerkvenih višjih, ampak iz rok posvetne vradnije. S tem se je pot odprla k ločenju duhovnega pastirja od njegovega škofa in k osamotovanju škofa; ob enem pa je verski zaklad tako obtežen, da ga more država pod pečat djati, ako bi ne mogel posojenega plačati, ter duhovske redove postaviti v stan izumiranja.
Znauo je, da liberalizem že nekaj časa hoče zmanjšati znatniše prihodke nekih škofij in samostanov. I)a se ogne izgledovanja in za-mrze. ako bi se vzdignil zoper posamezne, je liberalizem vse škofije in kloštre obložil s tako silnim davkom, da je obojnim uzeta zmožnost kaj storiti za svoje pomoči potrebne duhovne.
Enako dela liberalizem zoper duhovne redove. Želo klošterske postave meri zoper jezovite, kterih frajmavrerji živili viditi ne morejo. Za vsem tem djanjem tiči namen, da se po ovinkih prežene ta red, ki je tako izvrsten za dobro odgojo mladine (ki mu celo preganjavci jezuitov sami svoje sinove v izrejo zročujejo.) Ob enem pa se s sladkimi besedami zatrjuje, da se ne misli nič hudega zoper katoliške kloštre, temuč le zunanje pravne razmere se hočejo vravnati.
Spis se sklepa z besedami: „Uboga Avstrija! Boš mar močneja, ako vidiš škofe obo-žane, duhovne znižane v modus-u vivendi, kloštre izmrte, jezuite zatrte, svojo mladino v prihodnjosti pa brezbožnemu frajmavrarstvu izročeno?
Po srečno dovršenem odkazanem poslu zamenita pozoviča pisano obleko in drugo ropotijo z navadnim „gvantom" za delo. Na domu ženinovem ali nevestinem treba rokave pod sukati in se pripraviti na delo, — mesarija je njuna naloga; koljeta prešiče in goveda. Njuna je skrb potem pripeljati vina, od koder — že znata. Nazadnje še pripravljata mize in klopi ali stole v izbo; nabirata pri sosedih mizno orodje, sklede, krožnike (pladnje), kozarce, žlice, nože, vilice itd.
Kuharica vreduje z drugimi ženskami pe-rotnino, pripravlja potem za peči močnate reči, kakor: bosmane z različnimi podobami, štruce, kruh itd., pa tudi tort ne sme manjkati.
Vse to je znamenje, da je dan zdavanja (poroke) že pred durmi, posebno pa kadar že vidiš, da ima nevesta in svatevci lase nasukane, kteri se imajo v lepe kite splesti. Tudi krojač je že naredil in prinesel novo obleko ženihu in združbama, a šivelja je svoje delo dogoto-vila za sneho insvatevco. Šoštara hvalijo, ker je tako lepo zbil lehke šolnje in črevlje po novej modi z zguzanimi sarami.
Vsak le nekoliko umen Avstrijan in odkritosrčen patrijot mora spoznati, da posnemanje kulturoborstva je škodljivo Avstriji in podira vzvišene namene, ki so v pregovoru: „Unitis viribus."
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. februarija.
Avstrijske dežele.
Ma Dmiajti so za Deakom toliko solz preliti, da jih je za Auersperga le malo ostalo. Mi radi verjamemo, da žalujejo ustavoverci po možu, ki je pomagal Nemcem in Madjarom do gospodstva v Avtsriji. Ce se pa zopet premisli, da je isti Deak z Beustom vred dal prvi migljej Avstriji iu Ogerski na viseči poti, po kteri ste drčali in drčite še proti propadu, potem pač pravemu Arstrijcu ni vzroka žalovati po njem. Edino, kar je hvalevredno pri njem, bila je njegova nesebičnost, ktero bi mi tudi drugim politikarjem v posnemanje priporočali.
O kaki prememembi v ministerstvu veči del dunajskih listov še noče nič vedeti, vladna „Wiener Ztng." bo prinesla dotična pisma še le čez nekaj dni, ker za tri izstopivše ministre še niso najdeni nasledniki. Na Lasserjevo mesto ima priti, kakor poroča „Politik", češki deželni namestnik baron Weber, ki je bil nenadoma na Dunaj poklican. Lasser je bil po izgledu Banhansovem že prej prosil za dva meseca odpusta, kterega pa zdaj ne bo potreboval.
Državni »bor je v zadnji seji (v torek) sprejel nasvete o premembi zakonske postave. Med ustavoverci in ministri je nekak nemir; oboji sicer dobro čutijo, zakaj, a govoriti nihče noče. Vsak minister pa se podviza posebej staviti pogodbe, rekoč, da, če se te ne spolnijo, bo odstopil. Ministerstvo pa je sploh pripravljeno na vse in rabi zadnje ure za to, da bi se opralo in opravičilo, morda tudi — za kaj druzega.
H Praggi se je ustavil nadškof in kardinal Ledohovski peljaje se v Rim. Obiskale so ga najodličnejše osebe v samostanu oo. jezuitov, kjer je prenočil.
CSrof .IndrawDy je zdaj sam priobčil svoj načrt o turških reformah. To je storil — pravi sam — zarad tega, ker se je ta načrt po drugih listih napačno razglasil. Nasveti za turško vlado obsegajo petero toček, namreč: 1. popolno in neomejeno prostost vere;
Zvečer pred osodepolnim dnevom zberejo se sosedje k malej večerji v hiši ženihovej, da se pogovore, kako bo kaj jutri, kdo bo peljal ženiha, kdo sneho, kdo igrce itd. Te sestanek je vsigdar prejšnji večer; če je n. pr. poroka v sredo, zberejo se v torek. Navadno pa se vrši zdavanje po postavno opravljenih ozovih (oklicih) v nedeljo popoldne, ali v ponedeljek ali v torek, najrajše in največrat pa v sredo.
Na odločeni den je, se ve da, vse živo. Voz za vozem prihaja k ženihovej hiši; razlega se žvenkljanje zvončekov, ki jih majajo lepo okinčani konji; čuješ streljanje, ki ga oskrbljujete združbi. Tudi igrci ne zaostajajo s svojimi vsakojačkimi trobeutami iu žveglami; veliki boben mora zraven biti. Tam vidiš vihrati občinsko zastavo. Gostovanjščaki ali svatje -- možki — imajo vsi kupljene kitice za klobuki ali pa na prsih na suknje „prišpičene", a ženske dobivajo pomarančin list na sredini zgornje strani pozlačen in kos rožmarina. Tako ženske pozimi; poletu pa druge vrtne rožice.
(Konec sledi.)
2. odpravo prekupovanja davkov; 3. kar nese neposredni (direktni) davek v Bosniji in Hercegovini, to se ima pod nadzorstvom po ukazu od 12. dec. p. 1. ustanovljene komisije obračati v prid teh dežel samih; 4. postavi se poseben odbor iz enakega števila kristijanov in moha-medancev. ki ima gledati in skrbeti za to, da se te in pa v oklicu od 2. okt. in ukazu od 12. dec. p. 1. obljubljene premembe res izpeljejo; 5. kmetijskemu ljudstvu se ima zbolj-šati gospodarsko stanje. — To je res pač malo in ustajnikom gotovo ne bo ugajalo, zlasti, ker Andrassy-ev načrt turško vlado le moralično hoče vezati in za poroka storiti, da se bo vse to res spolnovalo. Nadzorstvo mešane komisije v 4. točki omenjene bo na Turškem nemogoče kajti turške gosposke bodo že tako ravnale,' da te komisije ne bodo mogle nikjer spolno-vati svoje naloge. Kdo pa bo po vsem tem porok ustajnikom, da se bo še to malo res spolnovalo, kar se jim tu obeta? Mar evropske vlade? Andrassy je pač zopet zastonj rabil črnilo in papir.
Vnanje države.
Wj jusoKlovanskesa bojiNČ».
V Bosni je bil 5. t. m. hud boj, kterega so se vdeležile tri ustajniške čete, med njimi tudi Hubmajerjeva. Tepeni so bili Turki. Po tem takem so vsa poročila o Ilubmajerji v ,,D. Ztg." in drugih nemških listih zopet izmišljena. Ti listi so namreč poročali, da je bil Ilubmajer s svojo četo po avstrijskih vojakih prijet, raz-orožen in zaprt; pozneje so pristavili, da je bil zopet izpuščen. Vse to tedaj ni res. — Poročila dopisnikov nemških listov prav čudno popisujejo ustajnike v Bosni, rekoč, da je med njimi veliko raznovrstne sodrge, tolovajev itd. Res je pa le to, da ni vsak na tem kraji pridružil se ustajnikom edino z namenom boriti se za osvobojenje tlačenih kristjanov v Bosni; mnogo jih je prišlo iz manj hvale vrednih vzrokov — zlasti tujih prostovoljcev, ki navadno svoje sreče povsod tam iščejo, kjer so kake prekucije. A tudi domačih je mnogo, ki gredo le na rop. Da jih je, temu pa so Turki sami krivi, ker slabe razmere rode tudi slabe ljudi. Pri vsem tem pa je jedro ustajnišklh čet zdravo in se bojuje za svoje, vsakemu človeku pristajajoče pravice.
Proti Kleku se je odpeljalo več avstrijskih ladij; tudi naš domači polk (Kuhn) se odpravlja v Dalmacijo. To kaže, da Avstrija vendar-le misli na mogočost, da ji bo treba zasesti spomladi Hercegovino in Bosno.
Turška vlada je ueki sprejela Andrassy-ev reformni načrt, ustajniki pa za turške komisarje ne marajo.
O turški divjosti nahajamo poročila posebno po hrvaških listih, ki so bojišču najbliže. človek komaj verjame, kar bere. S kako silo vlečejo Turki iz kristjanov denarje ali iz-povedbe o uporu, to se ne da popisati. Strune so napete do zadnjega in spomladi bo vse uprlo se Turkom. Če ne bo orožja — pravi dopisnik — bojeval se bode vsak s tem, kar mu v roke pride, kajti pri takih razmerah se za življenje nihče nič več ne boji in je pripravljen rajši poginiti, kakor dalje živeti v dosedanjih razmerah.
■k Bukiirc&ta na Rumunskem na-znauujejo, da ondotna vlada zahteva od državnega zbora, naj privoli polšesti milijon lir za oboroževanje. To se zahteva potem, ko je bilo v preštevu za 1.1876 že privoljenih 18 milijonov. Tako pomnoženje še posebej je veliko in misli se, da to pomeni vojsko. Redna vojna rumun-ska šteje boje nekaj čez 60,000 mož; torej je
misliti, da gospodar Karol, sorodnik Ilohen-zollerjev, ne pojde sam nad Turka. (Unitii).
N» SiiiMiiske-ii so zadnje dni Karlisti se morali na več krajih umakniti Alfon-sistoin, tako se glase najnovejša poročila. Odločeno pa še ni nič, in menda še tudi ne bo tako brž.
Izvirni dopisi.
■z Vrhnike, 7. februarija. V soboto 5. t. m. zjutraj, ko je najbolj snežilo in je vsak le gorke peči iskal, poda se nek tukajšnji 27 let star hlapec z I2letnim pastirjem v 2 uri oddaljeni gozd po drva. Ko prideta na omenjeni kraj, bila sta zavoljo težavne hoje po debelem snegu oba že vsaspehana, vendar pa naloži hlapec še z velikim trudom drva. Ker pa konja zarad prevelikega snega ne moreta drv peljati, zmečeta hlapec in pastir drva z voza in se s praznini vozom obrneta proti domu. Pa kmalo začne hlapec pešati; zajaha toraj konja, toda mraz ga še bolj prevzame; spravi se zopet doli in ker ga moči zmiraj bolj popuščajo in nikakor dalje ne more, reče pastirju: Goni hitro domu in povej doma, naj mi pridejo naproti, jaz se hočem tukaj nekoliko spočiti. Pri tej priči si sleče kamižolo, si v njo glavo zavije in se vleže v sneg. Pastir nekoliko časa goni, pa tudi on utrujen od težavne hoje onemaga in se zgrudi v sneg, konja tavata nekoliko časa po gozdu, slednjič pa prideta v sosednjo vas Verd.
Ker zvečer le nobenega ni domu, pošlje gospodar svoje druge posle, v gozd ju iskat. Hodijo kake pol ure po debelem snegu, kar eden s palico sune lavno pastirja, ki je pod snegom že ves premrznjen ležal. K sreči je bil še pri življenji in je imel še toliko moči, da se je oglasil. Ilitro ga izkoplje iz snega, ga zadene na hrbet in nese domu, kjer je zopet okreval. Drugi pa so se napotili dalje. Ker je bilo pa že pozno, noč temna, sneg debel in so zraven še mislili, da se je hlapec vendar znabiti do ktere železniške čuvajnice priplazil, se obrnejo proti domu. Ali hlapca drugo jutro le še ni domu. Brž po prvi maši se poda nekaj mož zopet v gozd iskat zgubljenega hlapca in res najdejo ga poldrugo uro daleč od doma na potu ležečega, s snegom pokritega, toda žalibog! bil je že — mrtev. Vsi poskusi, ga zopet oživiti, so bili zastonj; danes popoldne smo izročili truplo nesrečneža materi zemlji.
Iz G»«HhU«*s!'». 7. februarija. (Proti „Soči": „Naša sprava III.") Mirni, skoro ele-gični ton me je malo da ne osupnil, ki veje iz onega članka. Mirno hočem tudi jaz odgovoriti.
Zanikujem, da ste imeli kak mandat pogajati se za spravo ali nespravo. Odbor društva „Gorice" vam ga ni dal, ker ga ni dati mogel. Odbor v političnem društvu ni absolutna vlada, kakor tudi društveni predsednik ne, ampak je le spolnovalen organ. Vsako politično društvo ima glede uprave popolno obliko radikalne republike. V tako imenitni reči, kakor je bila sprava ali nesprava, kjer je šlo društvu za smrt ali življenje, v reči, kojo si je društvo izrečno pridržalo, da se ne more rešiti, če dve tretjini glasov v to ne privolite, vam odbor nobenega pooblastila dati ne more. Anticipatno pooblastilo, kojega sad naj se potlej ratificira, štejem med pregreške, med kterimi se nahaja tudi pregrešek: prijatelja na cedilu pustiti — da se hujše ne izrazim. Vrh tega čul sem, da po poslednjem občnem zboru društva „Gorice1' od 28. maja 1874, ko je bil nov odbor izvo-
ljen, se omenjeui odbor celo do jeseni 1. 1875 še konštituiral ni. —
Mandat vesti priznavam, in ravno tako tudi mož, ki so k vam gledč sporazumljenja z nasprotno stranko dohajali. Na oboje pak odgovorim, da toliko vest, kakor tudi omenjeni možaki, nikdar niso zahtevali, da bi popustili bistvo naše stranke. „Soča" sama prizmi, da so rekli: „popustimo vsak nekoliko". Da, nekoliko nebistvenega, ali ne načel! Liberalci so rešili si bistvo, le male koncesije dovolili, a mi „stari" zgubili smo svoj karakteristikon. Nočete verjeti? Treba, da vam citiram društvena pravila? Treba, da vas opominjam na prvo številko rajnega „Glasa" od dne 18. jun. 1872, kjer pod številko 1. in 2. figurirajo načela, koja ste sedaj v korist spravi popustili, ki figurirajo v programu, ki se je strogo izpeljeval v „Glasu" do dne njegovega malo častnega pogreba? Zapravili ste lastno zastavo, „mladi" so rešili svojo ,,za narod in omiko". Zato tako veselje pri njih, da so „stare" tako vgnali v — kozji rog. Vi" ljubljanski gospodje, za tak kup bi tudi pri vas bila sprava v hipu gotova, kaj ne? — — Sicer pa: „ena vera vas veže", de liberalna ,,Soča", toraj bi bila to od strani naših liberalcev kaka koncesija, če bi se tudi ti bili oklenili zastave: „za vero, dom?" Oj stari, stari smo!
Mandat so dali tisti, ki sedaj brusijo jezike! Ah, to je preveč! Klofuto vam vrnem. „Gorica" je imela v kratkih mesecih svojega obstanka 444 udov. Toraj nismo li delali? Tačas je vskliknil obupno nek Sočan: „Ugonobili ste nas". Pa, vse je šlo rakom žvižgat. Zakaj? Duša je bila mrtva. In če je duša mrtva, kako bodo telesni udje delali, sosebno če se jih tako prezira? Duša društvu in stranki je odbor, odboru pak predsednik. Je li bla-gorodni g. društveni predsednik še kedaj sklical občni zbor po 28. maju 1874? Do današnjega dne ne. Društvenih pravil § 12., koji veleva, da mora odbor vsaj vsak mesec enkrat zborovati, in § 13., ki določuje, da občni zbor naj se sklicuje vsako leto, sta se pustila popolnoma vnemar, in „Gorica" ravno vsled tega je postala „filia sterilis". Naravno, da se je potem tudi udov polastila strašanska letargija. Ste li morda mislili, da bomo g. predsednika kar naglo, v teku par mesecev, tje na Dunaj poslali? Je li slednji menil, da obvelja: veni, vidi ... in ... vici? „Gorica" umrla je za bibo — ua srci. Ali, da! Sedaj, kot poroča „Soča", sedaj hočete sklicati občni zbor, sedaj, da društveniki ratificirajo smrtno sodbo, da postanejo njegovi „picigamorti1'. Hočete li nas imeti za norce? Kaj? Sedaj hočete zadostiti formalnosti, kojo ste, ko je bila še važna, popolnoma prezirali? Hočete mar tudi tirjati od nas, da kot nemi statisti demo: „Sior, si!" in se uklonimo „fait accompliju"? Zavozili ste jo, gospodje, zavozili, da ue znate ne naprej ue nazaj!
„Poseben mandat", piše cenjeni gospod, „so imeli trije zastopniki konservativne stranke od vseh lastnikov „Glasa". No, ta vzrok je še najbolj veljaven. Tu je govoril financmi-uister, in ta je nezmotljiv. „Zehnmahl Null ist immer Null". To je aksiom. Vsled tega je matematika znanstvo vseh znanstev. Ce je bilo temu tako, umreti ste morali, boljše je bilo. Marsikdo bi bil rekel: Ubožec! Umrl je „Glas" zarad materijalne nevgodnosti, Nesreča ga je potlačila.
To je bistvo uvodnega članka „Sočinega" Vse drugo je gola fraza, sicer prav lepa. Dovolite še nekoje opazke. „Soča" pravi: Za novo društvo ui treba nobenega občnega zbora. Skoro
bi zopet vzdignil svoje kladivo, o ... naj bo. Saturn žre lastne svoje otroke. Capito?
„Soča"pravi: Se bojujete proti „dozdevnim" verskim sovražnikom. Kaj? Če so kedaj bili, jih je ua dan „Glasovega" pokopa kar mavrica popila? Tako naglo, tako hitro! Še se čudeži gode! A če jih ni bilo, potem, oh potem, štiri sto in štirideset Don Kišo-tov se je celih čvetero let proti njim vojskovalo, in modri svet, prekaujeni svet se ni čudil tej — čudni armadi.
Potem apelira „Soča" na naše rodoljubno srce. No, odgovorim, „Sloge" nečemo spodkopavati, ker tega treba ni, bo sama sebi vrat zadrgnila, a ta polemika naj samo priča, da je na Goriškem še par ljudi, ki še stalno se drže svojih načel. Kommt Zeit, kommt Rath. Če pak boste, vi gospodje, s svojimi sedanjimi pobratimi le dve leti skupaj vozarili, primaruhuje se na svoje dobro ime, ktero ni ukradjeuo, ampak le izposojeno, da ta čas postane iskren „Sočan", in da vsled samega veselja kot jelen bo poskakoval
robati in šepasti II e p h a i s t os.
Iz I&uiiaj». 7. febr. Vsa stranka državnopravne opozicije je jako zavzeta nad tem, kako je državnega zbora predsednik dr. Rechbauer ravnal s poslancem Hermanom. S tem ravnanjem namreč ni žalil samo tega poslanca, ampak vso stranko. Predsednik vsakega zbora ima pravico ustaviti govornika ali vzeti mu besedo, če prav bi se to zgodilo le iz osebnih ali strankarskih vzrokov. Toda predsednik državnega zbora bi bil moral vsaj z lepšimi besedami in manj osorno ravnati z državnim poslancem, če tudi je govoril njemu in ustavovercem neprijetne besede. Taka osornost pa je naravnost razžaljiva, tako ravna k večemu učitelj z učencem, da mu veli vsesti se, če uiu všeč ne odgovarja. Bolj iznenadeni, ko državnopravna stranka s tem, so pa ustavoverci z najnovejšimi dogodbami v ministerstvu. Za zdaj molče in jih zakrivajo, listi njihovi jih še naravnost taje; ali to ne pomaga nič, ker kmalo bo vse očitno, ko bo vladna „Wiener-Ztng." spregovorila. Da se nekaj plete tu na Dunaji, to je bilo vsakemu že jasno, tudi je lahko vsak uganil, kaj. Cesar je sprejemal veljavne može obeh strank, tudi Hohenwart je bil pri njem in tega je cesar prosil, naj mu v teh hudih časih pomaga s svetom in delom. Grof Taaffe, naslednik Auerspergov, je bil tudi na Dunaji, ali oficijozni listi so trdili, da le med potom na Ogersko k zbolelemu očetu. Zdaj menda že dobro vedo, čemu je prišel na Dunaj.
Da grof Taaffovo ministerstvo ne pomeni prekuca sistema, to menda vsak ve; saj tudi nima dolgo ostati, ampak biti k večemu „prehodno" ministerstvo, kakor je bilo nekdaj pred Potockovim. Grofu Taaffe-tu tudi ne bo nikakor težavno pridobiti si ustavovercev in, če treba, tudi večino državnega zbora. Saj je znano, da bo njegovo ministerstvo sploh le uradniško, administrativno ali gospodarsko brez vsega političnega programa. Kaj pride za njim, Schmerling ali kdo drugi iste stranke, ali pa kako federalistično ministerstvo s Hohenwartom, kdo to ve? Vendar se sploh misli, da Schmerling ne, kajti če bi bil on na poti, bil bi že lahko zdaj pri cilju, saj se je o njem kot bodočem inimsterskem predsedniku sploh po Dunaji govorilo in po časnikih pisalo.
H koncu naj omenim še nekaj, kar zadeva novega ministerskega predsednika. Bilo je v začetku 1. 1870, ko sva se z ranjcitn dr. To-mauom srečala pred opernim glediščem. „Kam
se Vam tako mudi?" ga vprašam, ko vidim, da je skoro ob sapo. „Grem k grofu Taaffe-tu", mi odgovori in pristavi: „Od tega se imamo federalisti še kaj nadejati. Povabil me je k važnemu pogovoru."
To je bilo leta 1870. Zdaj je marsikaj drugače. —
Domače novice.
V Ljubljani, 10. februarija.
(Volitve za mestno starešinstvo) se bližajo; zapisniki volilcev so pri magistratu že na ogled razpoloženi. Kakor lani se bomo tudi letos vdeležili teh volitev, zato opominjamo volilce in prijatelje pravične stranke naše, ki so po Ljubljani bolj zvedeni, naj se brigajo za ta zapisnik, dokler je še čas. Predolgo že smo prepustili gospodarstvo na „rotovžu" nemčurski stranki, in to se mestu dobro pozna, ker je stanje njegovo leto za letom slabše. Letošnji proračun kaže primanjkljeja 15.000 gld. toraj bo treba mestu, da spoluuje svoje dolžnosti, narediti zopet dolg. Kako sedanji mestni očetje gospodarijo z denarjem, ki se nabira po davkih meščanov, to je znano; saj je komaj par tednov tega, kar so dovolili nemškemu gledišču, za ktero mara le prav majhna peščica tistih Ljubljančanov, ki le malo davka plačujejo ali svojo plačo dobivajo iz davkarskih bla-gajnic, denarno podporo iz mestne blagajnice, t. j. iste blagajnice, ki še za to nima dovolj denarja, kar smejo meščani po pravici zahtevati. Za zdaj opomnimo le naše volilce, naj se brigajo za zapisnik volilcev in ga pregledajo, če je pravično sestavljen ali ne. Več o tem bomo že še spregovorili.
(Veliki posestniki kranjski) bodo 29. t. m. volili dva poslanca za kranjski deželni zbor namesto umrlega Fr. Rudeža in barona Rastema. Kakor slišimo, seje oglasil za poslanstvo glasoviti vitez Vesteneck, zdaj okrajni glavar v Litiji, in ker si je pri volitvah za kupčijsko in obrtnijsko zbornico pridobil tolike zasluge, ga bodo naši po večini nemčurski veliki posestniki že iz hvaležnosti gotovo volili, zlasti, ker je pred kratkim že spolnil 30. leto starosti. Kdo je drugi kaudidat, nam ni znano, nas tudi dosti ne briga, ker večina kranjskih magnatov (glede posestva po katastru) gotovo ne bo volila druzega, ko nemčurja.
(Imenovanje.) Za predsednika okrajne sodnije v Celji je imenovan više deželne sodnije svetnik gosp. II e i n r i c h e r, rojen Slovenec, a hud nasprotnik Slovencev. Znano je, da je bil predsednik porotnega sodišča v pravdi g. Kreča zoper „turški list."
(Sodnijske obravnave pred porotniki) so se pričele v Ljubljani pretekli pondeljek in bodo trajale do 17. t. m. Važnejše izmed njih bomo po moči in priliki priobčili.
(Iz seje družbe kmetijske 6. februarija.) Subvencijski odbor pod predsedstvom barona Wurzbacha vpričo deželnega glavarja vit. dr. Kalteneggerja je v tej seji rešil prošnje za podporo sadj erejstva. V imenu dotičnega odseka je poročal odbornik gosp. O. Detelja; med 33 prošnjiki so prejele ljudske šole podporo deloma v denarji, deloma zbirke vrtnarskega orodja ali pa drevesa, kjer se mladina v sadjereji podučuje, ako so bile prošnje po predpisu vtemeljene in njih resnica potrjena po krajnih šolskih svetih, predstojnikih podružnic kmetijskih in pa županih. Vsled tega so dobile različno podporo ljudske šole: vKo-šani, Koprivniku in v Štalcarjih na Kočevskem, v Krašnji, v Orehku, Št. Vidu pri Zatičini, v Zatičini, Št. Marjeti, na Golem, Boh. Bistrici,
Šturji, Dobrepolji, Budanji, Črnomlji, Škocijanu, Borovnici, Semiču, Planini in v Sori. Vrh tega pa je odbor sklenil, sledeče gospode priporočiti si. ministerstvu kmetijstva za podelitev državne inedalije za izvrstne zasluge na polji kmetijskem ali podučevanje mladine v kmetijstvu, namreč gosp. Martina Kozino, vrtnarja graj-ščinskega v Ravnah, g. Antona Prelca, posestnika v spodnjih Vremah, g. Jan. Eisenzopfa, učitelja v Poljanah, iu pa gosp. nadučitelja in učitelja v Črnomlji.	„Nov."
(Čitalnice ples) prihodnjo nedeljo due 13. februarija izostane, ker je dan poprej kupčijski ples, kterega se vdeleži mnogo čitalniških družbenikov; drugi ples, ki ga je čitalnica odločila na nedeljo dne 20. t. m. pa ostane. Naj se te zadnje pustne veselice vdeleže čast. udje prav obilno.
(Nemčursko maščevanje.) V neki tukajšnji kavarni je zagrizen nemčur dobil v roke tisti list „Politike", v kterem je bil članek o propadu sedanjega ministerstva. Ves razkačen zarad tega članka iu jeze kipeč gre in — sožge list. S tem, se ve, da je rešeno ministerstvo, kajti če ue pade, se ima zahvaliti le temu nemčurju, ki je nevarnost odvrnil s tem, da je članek po ognji vničil. Iz tega se vidi, da ima ministerstvo zelo energične prijatelje.
(Obešen) ima biti danes ob osmih zjutraj J. Varga, prostäk v Ljubljani bivajočega polka „Sachsen-Meiningen." Na vislice obsojen je po vojaškem sodišči zato, ker je zavratno vstrelil svojega desetnika v Kamniku. Za izvršenje smrtne kazni je odločena jama tik posilne de-lalnice na Poljanah. V torek so brali nesrečniku smrtno razsodbo, potrjeno po vojaški viši sodniji in mu naznanili, naj se pripravi za smrt, če ne bo pomiloščenja od cesarja.
Razne reči.
—	Duhovske spremembe.	V Ljubljanski škofiji. Č. g. Fr. Gorišek,	duhovni pastir Javorski, je dobil Kresniško	faro, in Javorska je razpisana 8. t. m.
—	Iz Rima večkrat naznanujejo, da kdo na ulicah omaga za lakoto. Te dni je na potu „del Governo vecchio" omagal 731etni Jožef Srribani in zdravnik je potrdil, da za lakoto. Spravili so ga v neko hišo in ga poživili z jedjo in pijačo, potem ga je straža spremljala domii. Toda zopet je omagal na poti in kmali potem umrl. Zunaj vrat sv. Boštjana je ubog starček še le drugi dan bil pobran od tam; ležal je na goli cesti in od mraza in glada ni mogel spregovoriti. Še le neki kmetje so ga bili vzeli na voz in so ga v mesto peljali! Kdaj se je pod vlado papežev tako godilo? Bilo je polno dobrotnih naprav za vsaktere reveže po samostanih itd., kar pa liberalizem pobira in grabi, in reveži za lakoto umrjol
—	Goveje kuge ni nikjer več v našem cesarstvu, zato je c. k. deželna vlada 30. dne p. m. odpravila kordon na meji kranjski proti Hrvaškemu in nehala je s tem toliko nadležna zaprtija povsod.
—	Komisijam v Ljubljani, Kamniku, Kranji in Radoljici, ki so konec preteklega meseca preiskavale žebce naših domačih gospodarjev zarad ugodnosti za plemstvo, je bilo na ogled pripeljanih 40 žebcev, izmed kterih jih je 10 dobilo dovoljenje (licence) za spuščanje, namreč: 3 iz okraja kamniškega, 3 iz okraja kranjskega, 3 iz okraja radoliškega in 1 iz okraja ljubljanskega (Tomačevo). Za nakup ni mogel biti noben žebec ministerstvu kmetijstva priporočan._„Nov."
—	Krščanski vojak. Na kolodvoru francoske železnice sprehajal se je mlad častnik ; med drugimi tujci bil je tudi katoliški škof. Ko častnik škofa ug'eda, približa se mu spoštljivo, poklekne, poljubi prstan in prosi za blagoslov. Vse to vršilo se je tako lepo, daje bil škof res ginjen; a ue tako vsi drugi. Nekteri, kterim to obnašanje ni bilo všeč, jezili so se in djali: „To si hočemo zapaziti! Tega naznanili bomo polkovniku, kadar pride!" Mladi častnik to slisavši obrne se proti njim in reče: „Gospodje, ne bo vam treba daleč hoditi; jaz sem polkovnik". Častnik bil je namreč ravno imenovan polkovnik in na poti nastopiti svojo novo stopinjo.
—	Nasledki oklica. V Melku bralo se je nedavno naslednje oznanilo: ,,Vsled oklica c. k. okrajnega glavarstva ... je v okrajih Atzenbruck in Herzogenburg med prašiči nastala kužna bolezen".
Eksekutivne dražbe.
12. feb. 3. Luk. Žitko-vo iz Podlipe (3110 gl.), na Vrhniki. — 3. Marije Vidrih-ove iz Male vasi (380 gl.) v Laščah. — 2. Jože Žgur-jevo iz Podrage (200 gl.) v Ipavi. — 2. Jože Jarc-evo iz Preske (3734 gl.). — 2. Jan. Zakrajšek-ovo iz Ilove gore (1352 gl.). —- 2. Ant. Peruie-jevo iz Vel. stare vasi (1002 gl.). — 2. Jan. Primc-evo iz Tržaške vasi (3743 gl.), vse v Ljubljani. — 1. Jan. Miklič-evo iz Zagorice (3140 gl.) v Laščah.
—	1. Urše Pogorelc-eve iz Ravnega dola (115 gl.) v Ribnici. —
14.	feb. 2. Drsin-ovo (200 gl.) v Ljubljani.
15.	fcr. 3. Luk. Godina vo iz Gor. Košane (1588 gl.), — 2. .Matej Žele-jevo iz Radoliove vasi (930 gl.), oba v Postojni. — 2. A. Kadivc-evo iz Spod. Mengša (5854 gl.) v Kamniku. — 3. Jan. Novakovo iz Podgore (1734 gl.) v Laščah.
—	3. Ant. Stcfančič-evo iz Landola (300 gl.) v Senožečah. — 2. Jože Oman-ovo iz Gornje Bele v Kranji. —
Prihajajoči in odhajajoči železnični vlaki v Ljubljani.
Južna železnica.
Iz Dunaja poštni vlak ob 3. uri 4 min. popoldne.
„	,,	bizovlak ,. 6.	„	8	„	zvečer.
,	„	hitri pošt vi. „ 2.	„	48	„	potioči.
,'	„	zm.-šani vlak „ 9.	„	17	„	zvečer.
Iz Trsta	brzoviak	10.	„	31	,,	zjutraj.
„	„	poštni vlak 12.	„	57	„	opoldne.
„	,,	hitri pontui vlak 3.	„	43	„	ponoči.
„	zmešani vlak	4.	,,	45	„	zjutraj.
(Brzovlaki stojd po 4 min., navadni vlaki po 10 min., zmešani po pol ure.)
Hudolfova (gorenjska) železnica.
Odhajajo na dan po 3 vlaki; prti ob 3. uri 55 min. ponoči* drugi „ 10. ,, 40 „ dopoldne, tretji „ 7. „ 35 „ popoldne. Prihajajo pa trije: ob2 uri36min.ponočiodsv. Valentina.
„ 7. „45 „ zjutraj „ „ „ ,, 6. ,. — ,, zvečer od Lesec.
Teleicraličiie denarne cene 9. februarija. Papirna renta 68-70 — Srebrna r*nt» 73 75 — 18fi01etno državno posojilo 111-15 — Bankine akcije 879 — Kreditni akcije 189"— — London 114.40 — Srebro 104— . — CeB. kr. cekini 6-39'/, — 20Napoleon 9-18'/,.
Vse udle
družbe sv. Mohora,
ali kteri želijo družbi pristopiti, vljudno vabimo, naj blagovolijo kmalo oglasiti se z letno plačo, ker potem moramo imenik udov vodstvu poslati.	(8—2)
Poverjeništvo za Ljubljano in okolico
na Starem trgu hš. št. 16 v I. nadstropji.