Celje, 20. junija 1968 — Leto XXII — št. 23 — Cena 60 paj- (din) Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJDSTVA DANES V CELJSKEM TEDNIKI 5. stran Sosed sosedu v zelje ne hodi 6. stran Mala anketa: V kolektivih za dopuste 7. stran Neizmerna dobrosrčnost ljubeljskega fotografa 8. stran Vitanjčani se ne dajo — muhasti izvir 9. stran Obubožani milijonar iz Laškega 10. stran Pomemben družbeni dogovor 11. stran Ne nazaj — marveč naprej 12. stran študentje morajo biti še bolj aktivni 13. stran Cela stran športnih dogodkov 14. stran »Renesansa« Zgornje Savinjske doline 16. stran Odmevi na celjsko otroško olimpijado VELENJE PRIČAKUJE DELEGATE Čez nekaj dni se bomo v Velenju zbrali predstavniki (nladine iz vse Slov. z name- nom, da sprejmemo odločit- ?e o nadaljnjem razvoju Zve- ze mladine Slovenije in da ja- jno opredelimo naša politič- na stališča do najbolj aktu- alnih vprašanj našega druž- benega razvoja. V zadnjem obdobju je slo- venska mladina izredno po- litično aktivna, kar je razum- ljivo, saj stojimo pred od- ločitvami, ki bodo imele dol- goročne posledice tako za mla- dino samo kot za naš druž- ben; razvoj v celoti. Velika večina mladih je pri- vržena načelom samoupravne družbe, ker se zaveda, da le v samoupravnem mehanizmu lahko najuspešneje uresniču- je interese in težnje. Zato so mladim najbližji taki med- Sloveškz odnosi, ki izključu- jejo vsako izkoriščanje tuje- ga dela in kjer je položaj posamezniki odvisen od nje- govega dela, prizadevanj in sposobnosti. V vsakodnevnem življenju pa ne dobimo vedno potrdit- ve, da se ta načela uresniču- jejo v praksi, ali pa ugotav- ljamo, da se mnogi zaostre- ni materialni in socialni pro- blemi prepočasi rešujejo. V zadnjem času pa se celo vse bolj uveljavlja praksa reševa- nja družbenih problemov mi- mo mladinskih in drugih dnjžbeno-političnih organiza- cij ter zunaj samoupravnih okvirov in na osnovi različ- Aih pritiskov posameznika ali skupin. Vzrok za to je pred- am v tem, da način politič- na in samoupravnega delo- vanja v marsičem ne ustreza več današnji vsebini demo- kracije, zato ga je nujno po- trebno spremeniti, saj dose- danji vsebuje še pečat admi- nistrativnega obdobja v ka- terem je nastal. Mladina je zaradi svojega položaja najbolj zainteresira- na za skladno in dolgoroč- no reševanje družbenih pro- blemov in zato se moramo odločno upreti vsem nepravil- nostim in se zavzemati za tako mladinsko organizacijo, v kateri se bodo mnogo bolj kot doslej izražali interesi in hotenja mladih. Od osmega kongresa pričakujemo, da bo za osnovno usmeritev spre- jel angažiranje Zveze mladi- ne Slovenije za samouprav- no reševanje materialnih in socialnih problemov mladine in drugih družbenih vpra- šanj, za katere je mladina zainteresirana. Velenjčani smo posebej po- nosni na to, da bo ta največ- ji delovni dogovor slovenske mladine prav pri nas in mla- dinci iz Velenja se bomo po- trudili, da bo delo kongresa potekalo nemoteno, istoča- sno pa bomo storili vse, kar je v naših močeh, da bi se delegati in gosti med nami prijetno počutili. V Velenju je že čutiti, da se kongres približuje in vsak čas bo mesto nadelo svojo svečano bobleko. Vsi si pri- zadevamo, da bi delegati in gosti iz Velenja odšli z ja- snimi cilji in dobro začrtani- mi nalogami ter z lepimi spomini. Za ObK ZMS Velenje Štefan Dolejši zapis ob iv. seji občinske: konference zks celje NAPOČIL JE ČAS £ Analiza aktivnosti komunistov med prvo in četrto sejo Občinske konference Zveze komunistov Celje, je poka- zala mnoge konkretne ugotovitve 9 Reorganizacija Zveze komunistov že daje prve rezul- tate, ki se kažejo predvsem v večji angažiranosti komu- nistov pri reševanju družbeno ekonomskih problemov % Napočil je čas, ko je potrebno od skupnih dogovorov preiti k ustrezni in učinkoviti akciji 0 Komuniste je potrebno postaviti pred konkretne na- loge, na tej osnovi se bo najbolje izvršila selekcija; nesposobni in kolebljivi bodo odpadali sami. Zadnja, četrta seja ob- činske konference, je bolj kot katerakoli doslej pokazala, da smo v sedanji fazi razvoja naše demokracije in samo- upravnega sistema prišli do tiste stopnje, ko brez kon- kretnega angažiranja komu- nistov ne bo mogoče uspeš- no izpeljati vseh številnih na- log, ki danes stoje pred na- mi. V analizi aktivnosti ko- munistov v obdobju med I. in IV. konferenco je ugotov- ljeno, da je uspešno izvede- na reorganizacija že pokaza- la prve uspehe, določena pre- majhna učinkovitost pa je bi- la povscd le rezultat prešib- ke angažiranosti komunistov ob posameznih aktualnih vprašanjih. Običajno se mno- go dlje, kot do razpravlja- nja in zavzemanja stališč do problemov ni prišlo, ker je manjkala ravno zadnja, naj- pomembnejša faza, skupno dosledno in enctno izvajanje vsega tLstega kar je bilo na mnogih sestankih dogovorje- no. Na minuli konferenci pa se je kot rdeča nit vlekla sko- zi referat in razpravo, zahte- va, da se komunisti moramo konkretneje in odgovorneje kot doslej angažirati pri tem, da se dosledno, brez kom- promisov in z največjo me- ro družbeno politične odgo- vornosti, uresniči vse, kar se sprejme kot stališče ali sklep. Skratka, potrebno je resnič- no preiti od besed k deja- njem, kajti čas v katerem ži- vimo, zahteva dejanj, be- sed je bilo dovolj .. • Reorganizacija Zveze komu- nistov je pogojila, da se ka- že v aktivnosti komunistov viden kvalitativen napredek, da se oživlja dele- organiza- cij ZK in posameznih grup, da se množe partijske vr- ste, posebno z mladimi, sve- žimi silami in da zapuščajo našo organizacijo tisti, ki se ne čutijo dovolj sposobne, da bi lahko v zapletenem kom- pleksu družbeno političnih o J- nosc-v, uresničevali naloge, ki stoje pred Občinsko organi- zacijo Zveze komunistov, Zahteve po doslednosti in brezkompromisnosti pri izva- janju sklepov, ki izhajajo iz baze. pomenijo nov impulz, ki daje garancijo za uspešno opravljanje še tako težkih in odgovornih nalog. Objektivne in realne ocene družbenih razmer, javna obravnavanja vseh pomembnih vprašanj, upoštevanje mnenj in spo- znanj ljudi, ki lahko dajejo kvalificirane ocene, vrednote- nje dela in družbeno prizna- nje ter kritika hkrati, so med bistvenimi elementi na- ših družbenih odnosov, kate- rih nadaljnji razvoj v smeri postavljenih ciljev, je odvi- sen od tega. kako bomo ko- munisti premagali v sebi še tiste zadnje ostanke maloduš- nosti, tolerantnosti, indolent- nosti in pasivnosti. Na konferenci prisotni de- legati so bili enotni v tem, da stopamo s pomočjo uspeš- ne notranje reorganizacije v fazo, ko bo potrebno in nuj- no, da se vsak komunist na svojem delovnem mestu v svoji delovni sredini, z vso svojo energijo, znanjem, spo- sobnostmi in gorečnostjo spo- primemo z vsem tistim, kar zavira naš hitrejši razvoj, kar kali naše medsebojne od- nose, kar ustvarja nezaupa- nje in meče slabo luč tudi na vse tisto veliko, pomemb- no in dobro, kar smo ustva- rili doslej. Kdor ne more z nami, kdor ni pripravljen prevzeti nase teže novih od- govornosti in nalog, bo mo- ral odpasti, prišli bodo dru- gi, neobremenjeni in priprav- ljeni nadaljevati vse tisto kar je potrebno še opraviti. Ne smemo biti neprizadeti, da nekateri odhajajo, ne sme- mo dopustiti, da zapuste na- še vrste tisti, ki so leta in leta samo dajali, delali; pra- vični morajo ostati v sleher- ni oceni in brezkompromis- ni ter odločni takrat, kadar je potrebno posameznike od- straniti iz naših vrst, ker ni- so tisto, kar bi morali biti, ker škodujejo ugledu orga- nizacije, škodujejo drugim, da delajo koristi zase! Še in še bi lahko razmiš- ljali ob referatu, ob razpra- vah posameznih udeležencev konference in ob soglasno sprejetih zaključkih za ak- tivnost v predstoječem ob- dobju, pa vendarle zapišimo samo še to: konferenca je ja- sno pokazala do kam smo prišli, v čem so naši uspehi, v čem slabosti, konkretno je začrtala naloge komunistov v naši občini, na nas vseh pa je, da sprejete zaključke z največjo mero odgovornosti dosledno izvajamo, kajti le tako bomo opravičili zaupa- nje delovnih ljudi, ki se sle- herni dan bore za uresni- čenje postavljenih nalog. Od besed k dejanjem, ne sme postati samo fraza, temveč naša vsakodnevna konkret- nost in akcija. B. STRMCNIK V ponedeljek je v Celje do- potoval renomirani pevski zbor »JANIČEK« iz češko- slovaške, ki vrača obisk celj- skemu moškemu pevskemu zboru SVOBODA. Goste so na železniški postaji sprejeli z godbo, gostujoči pevci pa so se oddolžili s pesmijo kar med železniškimi tiri. Gostje so v torek priredili koncert v Celju, v sredo pa v Rogaški Slatini. Ob koncu tedna od- potujejo še za tri dni na mor- je, zato jim hvaležno celjsko občinstvo želi veliko sonca in čim prej na svidenje. Na sli- ki članice in člani zbora ob prihodu na železniško posta- jo v Celje. (Foto: J. Kr.) Predkongresno zborovanje mladih na Kalu Na Kalu nad Hrastnikom se je v nedeljo dopoldne zbralo okoli 300 mladih lju- di iz revirjev, Litije, Laške- ga, Celja, Žalca, Nove Gorice in drugod na predkongresno zborovanje. Na njem je go- voril sekrtar komiteja reviir- -ske konference ZKS Marijan Otožen, ki je v daljšem izva- janju med drugim poudaril, da mora zavzetost mladih za pereča družbena vpraša- nja najti svoje mesto v na- šem samoupravnem sitemu in znotraj Zveze komunistov. Bližnji kongres bo nedvom- no pomemben delovni dogo- vor slovenske mladine za rijeno dejansko uveljavljanje na vseh področjih družbeno političnega življenja. Z zbora so poslali tovarišu Titu pismo, v katerem zbo- rovalci izražajo trdno prepri- čanje v pravilnost in učinko- vitost njenih naporov za še hitrejšo demokratizacijo druž- benega življenja in razvoja samoupravljanja pri nas. Po zboru sta mladinski pevski zbor Vesna iz Zagor- ja ob Savi in mladinska god- ba na pihala iz Hrastnika iz- vedla krajši kulturni pro- gram, nato pa so se številni mladinci in mladinke pome- rili v nekaterih športnih di- sciplinah. žal, je deževno vre- me veliko priglašenih sku- pin iz raznih krajev Sloveni- je odvrnilo od potovanja na Kal, saj so gostitelji pričako- vali najmanj 1500 udeležen- cev na tem srečanju. -a Partizansko srečanje v Izlakah V nedeljo so se na Izlakah M Zagorju sešli nekdanji bor- 11 kamniško-zasavskega parti- jskega odreda na drugo ®rečanje, ki se ga je udele- tudi veliko število nek- T^jih aktivistov in občanov rjsorja. Na srečanje je pri- ,7® tudi predsednik glavnega P*>ra NOV Slovenije Franc ^košek-Luka. Slovesnost je začel pred- J^k krajevnega odbora NOV Izlake Bide Zu- m Čir-. Slavnostna govora sta ime- la predsednik občine Zagorje Dušan Kolenc in I. koman- dant zasavskega odreda An- ton Poljanšek-Branko. Dušan Kolenc je v daljšem izvaja- nju opozoril na pomen usta- novitve kamniško-zasavskega odreda na tem področju in govoril o vlogi nekdanjih borcev NOV v zagorskem družbeno-političnem življe- nju ter skrbi zanje. Anton Poljanšek pa je opisal borbe kamniško-zasavskega odreda z okupatorjem. Z zbora so odnesli venca pred spomenika žrtev na Ore- hovico in na Izlake. V slav- nostnem programu so sode- lovali: Rudarska godba na pihala iz Zagorja, Loški glas, pevski zbori zagorske in izla- ške osnovne šole, recitatorji in drugi. Borci in aktivisti so po- slali z zbora pismo tovarišu Titu, v katerem mu izražajo neomajno podporo v njego- vih prizadevanjih za nadalj- nji razvoj naše samoupravne družbe. CaS OD 13. DO 30. JUNIJA. JOkrog 19. junija močnejši J?, nato približno do 22. ju- JU® spremenljivo s krajevnimi Jahtami. Nekako od 23. ju- , |a dalje lepo in vroče vreme temperaturo do 30 stopinj C; ajr^ ok og 25. junija in zlasti H^R 30. junija krajevne ne- Dr. V. M. VREME TEDENSKI MOZAIK Po umoru senatorja Ro- berta Kennedyja je bilo ob- javljenih mnogo trpkih kari- katur na račun nasilja v ZDA. Najbolj značilna: mo- ški s tarčo obešeno na gum- bnici. Spodaj Tiapis: »Ameri- ška folklora — izberite si svojega kandidata« .. . »To 'je zgodovina, gospa!« je de- jal fotoreporter Kennedyjevi ženi, ko je ta hotela zava- rovati na tleh ležečega mo- ža pred bliski fotograf- skih aparatov ... Moskovskg. »Pravda« je napadla sekre- tarja CK' KPč Cisafa, da je revizionist. Cisaf je dejal sa- mo to, da Rusi niso edini ljudje na svetu, ki lahko pravoverno tolmačijo Marxa in marksizem ... Bolgarsko sindikalno glasilo »Trud« tu- di napada revizioniste. To so vsi tisti, ki trdijoi da se mora partija reorganizirati in opustiti despotizem. V Bolgariji očitno mislijo, da je vloga partije nezdružljiva z demokratizacijo javnega življenja... V zadnjih dneh se je vrnil v Francijo bivši premier Bidault. Iz zaporov pa so izpustili Salana in druge skrajnje desničarske elemente, ki so pred deseti- mi leti skušali v Franciji za- netiti državljansko vojno. De Gaulle išče zaveznike v svo- jih nekdanjih najhujših sov- ražnikih, ki so celo organizi- rali atentat nanj. Politika ... Vse srednje tehniške šole na Kubi so prišle pod pristoj- nost vojnega ministrstva, di- rektorji teh šol pa so posta- li oficirji. Fidel Castro bi rad naredil iz mladine dobre vojake in dobre strokovnja- ke, če bo ostalo dovolj ča- sa, da bi postali dobri stro- kovnjaki . .. Zdravnika in pisatelja dr. Benjamina Spo- cka je sodišče v Bostonu spoznalo za krivega »zarote proti državnim interesom«, ker je pozival mlade rek.ru- te, naj sežigajo vojaške po- zive. Generacije otrok so od- rasle po nasvetih starega doktorja, ki je pustil časti in profesorsko stolico, da bi se posvetil boju proti vojni v Vietnamu. »Vi ste profesor in zdravnik,« — so mu go- vorili. »Zdravite otroke in pustite zunanjo politiko!« Toda dr. Spock noče, da bi otroci, ki jih zdravijo danes z najsodobnejšimi zdravili, nekega dne odrasli in šli v Vietnam, kjer bi jih pogublja- li z najsodobnejšimi orožji. Za zadružne organizacije ni vzorca! Najpomembnejši je cilj - za dosego tega pa so dobre vse organizacijske oblike, ki bodo koristile kmetom pri gospodarjenju in preprečevale izko- riščanje V minulih tednih je bilo mnogo razprav po vsej Slove niji o kmetijskih in kmečkih vprašanjih. Stvari postajajo vse jasnejše. Kmetje imajo kot proizvajalci enake pravi- ce kot vsi drugi delovni ljud- je, da odločajo kako bodo gospodarili z lastnimi sred- stvi in vmvčili svoje pridel- ke. Za to so jim potrebne zadružne organizacije, v ka- terih bodo gospodarili za- družniki. Mnenja, kako naj bo organizirano delo in sa- moupravljanje v teh zadru- gah, pa so različna. Predlo- gov je precej — nikjer pa še ni vzorca, ki bi lahko služil kmetom vse Slovenije. Na posvetovanju v Maribo- ru je bilo slišati več predlo- gov, kako naj bi se organi- zirali kmetje. Sedanje kme- tijske zadruge, ki so že sko- raj opustile skrb za boljšo proizvodnjo na kmečkih po- sestvih in se ustmerile pred- vsem v trgovino, bi morda opravljale podobne naloge ko1: nekdanje kmetijske po- slovne zveze, kmetje pa bi imeli v njihovem okviru ma- njše delovne organizacije, ki bi morda zajele območja ne- kdanjih manjših zadrug. Take organizacije kmetov — lahko bi jih imenovali delovne eno- te zadruge — bi skrbele za proizvodnjo na kmečkih po- sestvih. Upravljali bi jih za- družniki. Po potrebi bi lahko ustanavljali v njih strokovne odbore. V zadrugi pa bi za- stopniki kmetov odločali tu- di, kako naj trguje z nji- hovimi pridelki, o maržah, delitvi dohodka, nakupu stro- jev in drugem. Po drugem predlogu bi se kmetje lahko združevali v okviru velikih kmetijskih zadrug v male skupine, v katerih bi imeli nekatere skupne stroje, med- sebojno bi sodelovali pri ob- navljanju sadovnjakov in vi- nogradov ter drugih delih. Take skupine zadružnikov pa naj bi bile le tako velike, da za evidenco svoje dejavnosti ne bi potrebovale plačanih administratorjev. Vso potreb- no evidenco naj bi vodili člani. Nekaj podobnih izku- šenj že imajo v ptujski ob- čini. Najbolj smel poskug v Slo- veniji so naredili menda pri kmetijski zadrugi Slovenj Gradec. V aprilu so izvolili v zadružni svet dvakrat to- liko kmetov kot članov ko- lektiva. Število zastopnikov kmetov in delavcev so dolo- čili po vrednosti proizvodnje zadružnih obratov in vsega odkupa od kmetov, ne le ko- operacijske proizvodnje. Pra- vijo, da se v minulih letih kooperacija ni zožila po kriv- di kmetov in bo z ustrezno dejavnostjo treba krog za- družnikov spet močno raz- širiti. Pri iskanju ustreznih orga- nizacijskih oblik je najpo- membnejši cilj, kaj želijo do- seči z zadružno dejavnostjo. To je gotovo zvečevanje pro- izvodnje na vseh kmečkih po- sestvih. Ko bodo kmetje več pridelali, bodo laže gospoda- rili kot zdaj, četudi razmere na trgu ne bodo ravno ugod- ne. Pri prodaji kmetijskih pridelkov in živine pa bo tre- ba odpravljati nepotrebne posrednike, ki na račun kme- tov z malim-trudom veliko zaslužijo. Organizacijske ob- like naj torej služijo tem namenom. Kmetom bo treba pustiti, da bodo lahko sami odločali o njih. Sami bodo tudi najbolje znali prepreče- vati izkoriščanja in zlorabe posameznikov, če bi se po- skušali vtihotapiti nepošte- njaki v njihove organizacije. J. Petek Kako je v grad- beništvu? Od januarja do aprila zna- ša vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji 376 milijonov din ali 14 odstot- kov več kot lani v istih mesecih. Za ta dela so potre- bovali enako število ur kot lani, bilo pa je za 5 odstot- kov več zaposlenih delavcev. Samo v aprilu so gradbinci dosegli 136 milijonov din vrednosti opravljenih del, kar pomeni 11 odstotkov več kot povprečno mesečno lani. Do konca marca 1968 znaša vrednost po pogodbah pre- vzetih gradbenih del nekaj nad 807 milijonov oz. 4 od- stotke več kot lani v enakem času. Od tega odpade na sta- novanjske hiše dobrih 333 mi- lijonov ali 28 odstotkov več. »GENERAL V IZGNANSTVU« — Daniel Cohn — Bendit, radikalni vodja franco. skih študentov, za katerim je v domovini razpisana tiralica obljublja, da bo orga- niziral odpor v tujini, podobno kot ga je de Gaulle med drugo svetovno vojno. Tudi, če bodo gaullisti na nedeljskih volitvah v Franciji zmagali, najbrž še ne bodo imeli mirnega spanja... Na sliki: Bendit med govorom na londonski eko- nomski fakulteti, za njim neuradni vodja angleških študentov Tariq Ali. UPI TELEGRAMI TEL AVIV — Izraelsko časopis- je napoveduje možnost neposred- nih pogajanj med Izraelom in Jor- danijo. Ce bo prišlo do pogajanj bo to v veliki meri zasluga poseb- nega odposlanca OZN na Srednjem vzhodu Gunnarja Jarringa. PARIZ — Pariška univerza Sor- bona je zaprta in okrog nje stra- žijo orožniki s puškami. Premier Pompidou je napadel KP Franci- je. češ da je hotela prevzeti ob- last. Levica očita vladi, da izpušča iz zaporov znane oasovce. medtem ko zapira univerzo WASHINGTON — Avstralski ru- šiiec je zadela ameriška raketa v hudem spopadu s severnovietnam- skimi silami v bližini demilitarizi- rane cone v Vietnamu. V zadnjem času je bilo več primerov da so ameriške sile tolkle po svojih za- veznikih — po pomoti. KAIRO — V obveščenih politič- nih krogih se je izvedelo da bo predsednik ZAR Gamal Naser 4. julija odpotoval na dvodnevni obisk v Moskvo. Po vrnitvi iz Mo- skve na poti domov se bo Naser v Beogradu sestal s predsednikom Titom. LA PAZ — Bolivijski vojaški re- žim je v krizi. Ne izključujejo od- stopa vlade generala Reneja Barri- entosa. Dnevniki v La Pazu pišejo, da se je Bolivija znašla pred »eksplozivnimi, političnimi, gospo- darskimi in družbenimi težavami«. tedenski zunanjepolitični pregled Vlada DR Nemčije je uve- dla vizume za vse zahodno- nemške državljane, ki potu- jejo iz Berlina v DR Nemči- jo čez vzhodnonemško ozem- lje ali v obratni smeri. Ta ukrep so utemeljili z nevar- nostjo zahodnonemškega re- vanšizma. Ker očitno ta razlog ni za- dostoval, je vlada DR Nem- čije dan kasneje objavila sporočilo, v katerem razšir- ja ta argument. Vizume so uvedli tudi zato,, ker Bonn noče priznati DR Nemčije. Uvedba vizumov naj bi bila pritisk na nasprotno stran, da bi spremenila svoje te- meljno stališče do DR Nem- čije. Cetverni sporazumi o Ber- linu in zvezah med Berli- nom in zahodno Nemčijo so v svojih določbah površni. Pred triindvajsetimi leti pač nihče ni pričakoval, da bo ta- ko stanje v Nemčiji trajalo tako dolgo. Delno tudi zara- di pomanjkljivih in nejasnih določb sta se od konca voj- ne zvrstili vsaj dve hudi berlinski krizi. Prvo je spro- žil Stalin konec junija 1948, ko je blokiral Berlin. Ko- penske zveze med Berlinom in zahodom so bile preseka- ne. Zahodni zavezniki so od- govorili s tako imenovanim »berlinskim mostom«. Po treh letalskih »hodnikih« so z letali oskrbovali Berlin z vsem najnujnejšim. Blokada je trajala skoraj leto dni. Deset let pozneje je sov- jetski premier Hruščov spet sprožil »berlinsko krizo«, ko je zahteval, da mora Berlin v šestih mesecih postati svo- bodno mesto, kar bi pomeni- lo, da bi morali zavezniški vojaki iz mesta. Toda ame- riške, britanske in franco- ske sile so še vedno tam. Prezgodaj bi bilo govoriti, ali se utegne iz najnovejše poteze vzhodnonemške vlade izcimiti tretja berlinska kri- za. Verjetno ne, ker sedanji ukrepi DR Nemčije — goto- vo z blagoslovom Moskve — niso naprejeni proti zahodu. ZSSR nima interesa, da bi v tem trenutku zaostrovala odnose z ZDA. Pač pa se bo- ilo zaostrili odnosi med Bon- nom in DR Nemčijo. To naj bi bilo opozorilo drugim so- cialističnim državam v vzho- dni Evropi, naj se še tesneje strnejo okrog varšavske vo- jaške pogodbe, ker je nevar- nost zahodnonemškega re- vanšizma še vedno živa. Naj- brž je to tudi opozorilo ČSSR, da se ne bi med pro- cesom demokratizacije mor- da preveč zbližala z Bon- nom. Razburjenje, ki je v ZDA nastalo po umoru senatorja Roberta Kennedyja, se je ne- koliko poleglo in predvolilni boj se nadaljuje z nezmanj- šano srditostjo. Eden izmed kandidatov v demokratski stranki — senator Kennedy je tako izpadel in ostala sta še dva: senator McCarthy in podpredsednik Humphrey. Kennedy in Humphrey sta kljub nekaterim razlikam, vča- sih tudi pomembnim, v bistvu zastopala naprednejšo smer družbenih sprememb. Oba sta bila proti nadaljevanju vojne v Vietnamu. Pričakova- ti bi bilo, da bodo dosedanji pristaši Roberta Kennedyja zdaj avtomatično glasovali za McCarthyja. Toda položaj ni tako pre- prost. Na konvenciji demo- kratske stranke v začetku avgusta v Chicagu ne bodo naravnost volili kandidata za predsednika ZDA navad- ni volivci. Volili ga bodo izbrani delegati, med kate- rimi jih je že mnogo »ob- ljubilo« glasove drugemu kandidatu: podpredsedniku Humphreyu. Ta ima v ro- kah pretežni del aparata stranke. Senator Kennedy je ime' več možnosti, da bi prema- gal Humhreyja na volitvah. Še iz časov svojega brata predsednika Johna Kenned)'- ja je imel številne zveze z vplivnimi osebnostmi iz stran- ke po raznih zveznih državah- Vsaj nekaj teh delegatov Je imel na svoji strani. Kljub temu je bil negotov, ali mu bo posrečilo spodnesti Humphreya na chicaški kon venciji ali ne. McCarthy nima zaslombe v aparatu stranke. Zato p0'1" tični opazovalci menijo, je zdaj njegov položaj oslab' ljen. Toda McCarthy se Je doslej pogumno in uspešn0 prebijal do predsedniške 11 minacije. Morda bo poteguj* za seboj toliko demokratskih volilcev, da bo morala ved* na delegatov v Chicagu m^ njati svoj oklep in žrtvova- ti Humphreya. Toda tren°jj no je malo znamenj, ki b' tem govorila. Mejni sunek tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled U SMERNICE — Predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ sta na nedavni skupni seji ugotovila, da zaostajamo v oblikovanju zasnov za nadaljnji razvoj družbenoeko- nomskega in političnega sistema ter pri izvajanju politike ZKJ, zla- sti na področju družbenoekonom- ske reforme. Spričo tega so se nakopičila številna žgoča vpraša- nja, na katera delovni ljudje niso dobivali pravočasnih in ustreznih odgovorov. Razrasle so se številne slabosti in napake, ki vznemirjajo delovne ljudi, še zlasti pa delavce in mladino. To ustvarja številne napetosti, ki se tu pa tam spro- ščajo v raznih eksplozivnih akci- jah, kakor so v zadnjem času po- kazale nekatere stavke, zlasti pa študentske akcije na beograjski in drugih univerzah. Spričo tega sta predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ sprejela in objavila smernice o najvažnej- ših nalogah. ZK pri razvijanju družbenoekonomskih in političnih odnosov. Smernice opozarjajo na korenine raznih negativnih pojavov ter zahtevajo odločno akcijo, kk naj spremeni sedanje stanje. m SEJA CK ZKS 27. JUNIJA — Dne 27. junija bo XII. seja cen- tralnega komiteja ZK Slovenije. Na seji bodo obravnavali idejnopoli- tična vprašanja v kulturi, šolstvu in znanstveni dejavnosti. Predsedstvo in izvršni komite CK ZKS sta na skupni seji 17. t. m. zavzeto podprla smernice o najvaž- nejših nalogah komunistov pri raz- vijanju družbenoekonomskih in po: Iitičnih odnosov. Na seji so se do- govorili tudi za konkretno izvajanje teh smernic. ■ KONGRES SLOVENSKE 31LA- DINE — V petek, 21. t. m. se bo v Velenju začel VIII. kongres Zve- ze mladine Slovenije. Na njem se obeta sproščena, odkrita polemika o vseh vprašanjih, ki vznemirjajo današnjo slovensko mladino. ■ DOSLEJ 1122 PRIPRAVNI- KOV — Do začetka maja so de- lovne organizacije v Sloveniji sprejele 1122 pripravnikov. Vendar se nekateri vodilni ljudje v podjet- jih še upirajo novim ljudem. m RAST PROIZVODNJE — Ma- ja je bila industrijska proizvodnja za 9,3 odst. večja kot lani v tem mesecu (plan predvideva letos 4 do 5 odst. povečanje). To govori o oživljanju gospodarskih gibanj, število zaposlenih se je v aprilu in maju povečalo za 7600, vendar je aprila v Sloveniji še vedno iskalo zaposlitev 19.770 ljudi. Pri vsem tem pa v nekaterih krajih Sloveni- je, izven velikih mest, ne dobijo ljudi, zlasti ne strokovnjakov. ■ ISKANJE NAFTE NA JA- DRANU — Julija bo odplula iz Zadra prva domača ladja, ki je opremljena z najsodobnejšimi na- pravami za iskanje nafte in plina. Ladja bo temeljito preiskala pod- morske grebene na Jadranu od La- stova do Tržaškega zaliva, kjer se po domnevah strokovnjakov skri- vajo velike količine nafte in plina. H KAJ JE Z VOJNIM ZLOČIN- CEM? Republiški poslanec Cene Matičič je naslovil na republiške- ga sekretarja za notranje zadeve več vprašanj v zvezi z vojnim zlo- čincem Vinkom Levstikom, doma iz Hudega konca pri Ribnici. Le-ta je zdaj hotelir v Rimu. Poslanec Matičič zahteva pojasnilo, kako to, da vojni zločinec V. Levstik lahko prihaja v Jugoslavijo in zakaj ga ne aretirajo. Odgovor bo dan na prihodnji seji republiškega zbora. R UVAJANJE NOVEGA DE- LOVNEGA ČASA — Poleg repub- liških organov je doslej v Slove- niji uvedlo novi delovni čas le 16 občinskih skupščin. IS HITRE LADJE ZA TURISTE — Na hitri progi med Reko in Du- brovnikom vozijo zdaj tri kom- fortne ladje: »Jugoslavija«, »Parti- zanka« in »Proleterka«. Ladja »Ju- goslavija«, ki je začela voziti te dni, lahko sprejme 1200 potnikov. Odločila akcija 2 DOLENJSKI UST TEDNIK * VESTMK: vsak četrtek 60.000 izvodov! SAIGON — Tuji dopisniki v Vietnamu poročajo, da so čete saigonske vlade sestrelile dvanajst helikopterjev južno od razmejitve- ne črte. To je bilo prvič da poro- čajo o severnovietnamskih helikop- terjih v Južnem Vietnamu. PEKING — Tanzanski predsed- nik Julius Nierere je obiskal Ki- tajsko kot tretji državni poglavar po začetku kulturne revolucije na Kitajskem. O samoupravljanju !2) v družbenih dejavnostih Kljub temu nekate- področja, zlasti šolstvo, j^jltura in socialno varstvo, materialnem pogledu (pogo- .. za delo, osebni dohodki delavcev itd.) občutno zaosta- lo za drugimi dejavnostmi, ^jdi način financiranja teh ^javnosti je po vsebini in tehniki še zelo proračunsko- (jistributerski in močno ote- žuje uveljavitev dohodkovnih načel na podlagi obsega in kvalitete opravljenega dela. V vsem tem je precejšnja ovira za kvalitetno delovanje druž- benih dejavnosti in seveda tudi za uresničevanje samo- upravnih načel ter odnosov, posebno še na področju de- litve. II. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in repu- bliški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije menita, da je v sedanjem trenutku za hi- trejši razvoj samoupravljanja na področju družbenih dejavnosti potrebno zlasti: 1. Urediti materialni položaj Po mnenju sindikatov to ^ več toliko vprašanje siste- ma, čeprav so tudi v njem še potrebne nekatere spre- membe in dopolnitve, pač pa predvsem vprašanje dosled- nega uresničevanja sprejetih načel o vrednotenju in delit- vi po rezultatih dela. Razen tega pa ni več mogoče odla Sati z načrtno družbeno akci- jo za uskladitev materialne- ga položaja družbenih dejav- nosti z doseženo stopnjo go- spodarskega in družbenega razvoja. To velja še posebej za šolstvo, kulturo in social- no varstvo. Navedene dejav- nosti je potrebno, podobno, kot je to že storjeno za zdravstvo, izločiti iz proraču- na družbeno-političnih skup nosti in jim določiti samo- stojne vir. financiranja, delo- ma v okviru skupne prispev ne stopnje, deloma pa z di- rektnimi prispevki občanov iz njihovih sredstev za oseb- no potrošnjo ter iz prispev kov delovnih in drugih organizacij. Iz tako zbranih sredstev bi morali na podlagi objektiviziranih meril zagoto- viti v republiki enaka sred stva za uresničevanje s pro- gramom določenih osnovnih dejavnosti, kar obenem zago tavlja uresničevanje ustavnih pravic občanov. To bo na viš- ji ravni bistveno - zmanjšalo sedanje neutemeljeno velike razlike med posameznimi ob- močji in dejavnostmi. Vse to seveda predpostavlja, da bodo razvitejše sredine pre- segle obseg s programom do- ločenih uslug. Sindikati se nadalje zavze- mamo za družbeni dogovor o materialnem položaju vseh družbenih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, uprava, pravosodje itd.) in o osnovah in merilih za vredno- tenje tega dela, za usmerje- no gibanje dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skla- dov skupne porabe, za dogra- ditev celotne tehnike dohod- kovnega sistema (npr. meri- la, metodologije itd.) ter za bistven napredek v notranji delitvi po rezultatih dela. Prav tako se zavzemamo, da je treba čimprej pripra- viti, dati v javno razpravo in sprejeti nacionalni kon- cept nadaljnjega skladnega razvoja družbenih dejavnosti s potrebami in možnostmi naše družbe ter ukrepe za racionalizacijo in selekcijo obsega ter zvrsti uslug oziro- ma nalog družbenih služb. Ugotavljamo, da je vztrajna akcija sindikatov za ureditev materialnega položaja dobila podporo tudi v nedavnih sklepih izvršnega sveta skup- ščine SR Slovenije o sanira- nju materialnega položaja šolstva. Ti sklepi temelje na predlogih sindikata,- zato jih pozdravljamo in jim dajemo vso podporo. Zdrav, nasmejan in razigran otrok je sreča staršev in ponos naroda. Zagotoviti pogoje za zdravo življenje pa je ena izmed nalog zdravstva, ki sega na nešteta področja našega sožitja Pri združevanju zdravstvenih domov naj ne bo spet izjem! Bali so se, da bi Ribnica in Kočevje sprožila plaz vlog in zahtevkov, če bi v njunem primeru odstopili od sprejetega zakonskega stališča Razprava je bila ostra, du- hovita, mnenja zelo različna — do glasovanja nismo ve- deli, kam se bo nagnila teh- tnica Socialno-zdravstveni zbor je moral odločiti: ali naj v popravku zakona o or ganizaciji - zdravstvene službe zapišemo, da je izjemno mož- no osnovati samostojni zdra- vstveni dom tudi, če na ti- stem območju ne živi 40 ti- soč prebivalcev, kar je sicer praviloma eden od pogojev za samostojnost zdravstvene- ga doma. Predlog za dopustitev take izjeme je izviral konkretno iz želje in dokaj upravičenih razlogov, da bi imelo svoj sa- mostojen zdravstveni dom področje Ribnica—Kočevje. Tu izpolnjujejo praktično vse pogoje za svoj zdravstveni dom, le prebivalcev je manj kot 40.000. Razen tega pa so ti kraji slabo povezani z dru gimi. da so po vrsti odpa- dale vse kombinacije, kaj in s kom naj bi združili njihovo zdravstveno službo. Preostala je le še možnost, da združi- jo Ribnico—Kočevje z ljub- ljanskim zdravstvenim do- mom. Prav zato pa so imeli pomisleke ljubljanski zdrav- stveni sttrokovni organi, ker se jim že sedaj meje njiho- vega zdravstvenega doma si- la raztezajo in se Jx>je, da bo skupen zdravstveni dom le stežka obvladal območje do Kočevja s skupaj več kot 250.000 prebivalci. Toda v zakon ne bi bilo moč napisat^ da velja izje- ma in samostojen zdravstveni dom z manj kot 40.000 prebi- valci le za področje Ribnica — Kočevje. Zakonodajalec b: moral vstaviti v zakon samo načelno možnost, da izvršni svet po preudarku dovoli ta- ko izjemo. V tem grmu pa je tičal zajec. Razprava v zboru je namreč pokazala, da bi bilo kočevskemu območju skoraj potrebno pokazati iz- jemo, da je njihova želja po samostojnem zdravstvenem domu utemeljena in upravi- čena — v zraku pa je visela bojazen, da bi odstopanje od pravila, odstopanja od zahte- ve, .da mora imeti območje vsakega zdravstvenega doma najmanj 40.000 prebivalcev, sprožilo plaz vlog in zahtev- kov, da se v najrazličnejših občinah dovoli »izjemna« o- samosvojitev zdravstvenih domov. Po pravici povedano nam je letošnja reorganizacija o snovne zdravstvene službe še- pala in zastajala prav zato, ker so se marsikje — Ajdov ščina, Tolmin, Bela krajina, Krško, koroški predel — za- našali, da bo zjakon doživel popravek in da se manjšim območjem ne bo treba zdru- ževati v okvir večjih zdrav- stvenih domov. Skupščinski odbori so prav ta razlog na- vajali, ko so odklanjali mo- žnost, da bi zakon dopuščal kakršnekoli izjeme in naj so bili poslanci, ki so za izjemo zavzemali, še tako prepričlji- vi, glasovanje ni odločilo njim v prid. V socialno- zdravstvenem zboru je proti izjemi glasovalo 35 poslancev, 15 za, vzdržalo pa se jih je devet. Mnoga upanja so torej po- kopana in do konca septem- bra, kot je bil sedaj poprav- ljen rok za zaključek reorga- nizacije, bo potrebno najti dogovore o združitvi na ob- močjih, kjer je integracija še vse doslej visela v zraku. Morda bo to še najtežje iz- vesti na področju Ribnica— Kočevje, kjer res veliko stva- ri govori v prid samostojne- mu zdravstvenemu domu, a so bili lokalni interesi neka- ko žrtvovani na račun cilja, ki je z odločitvijo glasovanja v zboru ostal neizprosen: re- organizacijo je treba izvesti, prebroditi bo treba težave, ki bodo gotovo nastajale v prvem trenutku, z upanjem, da bodo večji zdravstveni do- movi le lahko zagotovili bolj učinkovito zdravstveno var- stvo. MARIJA NAMORŠ Čedalje manj patentov Leta 1966 je bilo v Jugo- slaviji prijavljenih pribl. toli- ko poten tov kot v letu 1955 (865 oz. 858). Glede tega smo v primerjavi z razvitimi de- želami v racvoju 10:1, vso skrb glede patentov pa smo prenesli skoraj izključno sa- mo na gospodarske organi- zacije. V ZDA, na primer, prispeva država za raziskave in razvoj gospodarstva 3/4 sredstev in podjetja le 1/4 pri nas je prav narobe: 3/4 prispeva go- spodar~'-""> mo in le četr- tino družba. Zaradi tega pa- da zanimanje gospodarskih organizacij za razvoj teh- niškega gospodarstva, zlasti, še, ko vemo, kako zelo je gospodarstvo pri nas obreme- njeno v vsemi mogočimi da- jatvami. Urejanje gmotnega položaja šolstva Poslanci so podprli prizadevanja izvršnega sveta — S 1. septembrom: predlog za dolgoročnejše urejanje šolskih problemov v Sloveniji Izkazalo se je, da finan- ciranje šolstva klub zakonu o financiranju vzgoje in iz- obraževanja in kljub določe- nemu optimizmu ob spreje manju letošnjega republiške- ga proračuna ni urejeno. Iz- vršni svet se je zato lotil korenitega urejanja teh vpra- šanj in je tudi v dnevnem ;isku objavil svoja stališča. Pretekli teden so o njih raz- pravljali tudi v republi- ški skupščini, kjer je izvršni svet doživel polno podporo. Republiški izobraževalni skupnosti je treba že letos zagotoviti dodatna sredstva kljub težavam v proračunu. Izvršni svet je imenoval po- sebno skupino ljudi, ki pri- pravlja predlog, kako v sa- mem proračunu zbrati ta sredstva, gre namreč za okrog dve milijardi starih dinar- jev, kar pomeni, da bo pro- račun doživel korenite spre- membe. Poslanci so bili si- cer navdušeni nad tolikšnim pogumom izvršnega sveta, sli- šati pa je bilo tudi glasove, le zakaj tega izvršni svet ni pokazal že ob sprejemanju letošnjega proračuna, ko pa so že takrat opozarjali na probleme financiranja šolstva ter izražali dvom, če bodo stvari take, kot so jih skraja predvidevan. Podpredsednik IS dr. France Hočevar je na take ugovore opozoril, da je on sam takrat jasno povedal stališče izvršnega sveta, da bo že med letom predlagal spre. membe, če se bo izkazalo, da ne gre. In drugič je izvršni svet obljubil, da bo do 1. septembra predložil skupščini predlog za dolgoročnejše ure- janje šolskih problemov. Stališča izvršnega sveta in predlogi za njihovo uresniči- tev so prvi del tega, kar so ob proračunu povedali v re- publiški skupščini. Poglavitno izhodišče pri urejanju gmot- nih zadev šolstva pa je v tem, da je treba zagotoviti sred- stva po enotnih merilih, ki jih vsako leto določi repu- blika. Temeljne izobraževalne skupnosti naj tudi v prihod- nje financirajo vso z zako- konom določeno dejavnost os- novnih šol ter vse vrste do- polnilnega dela. Za tiste obči- ne, ki tudi poslej ne bodo imele dovolj lastnih sredstev, bo morala republika primak- niti svoja sredstva. To pa le pod pogojem, če občina sama sredstev ne more zbrati, kar pa naj bi ugotovili po z za- konom določenih merilih. Ni pa bilo prvič, ko smo v skup- ščini slišali vprašanje, ali je še pametno, da obstaja tudi taka občina, ki niti osnovnega šolstva ne more vzdrževati sama. Stvari so se torej korenito lotili. Nekaj jih bo urejenih že letos. V .J. Kmetijski nasveti Peronospora in oidij Vinogradniki se upravičeno najbolj bojijo dveh bolezni vinske trte: peronospore in oidija ali pepela. Prva je ne- varna predvsem v vlažnih razmerah, druga pa v suhih. Boj z njima traja od maja do avgusta, veliko pa v boju pripo- more protiperonosporna služba. ■ Peronospora napada predvsem listje, pa tudi groz. diče in poganjke. Mastni, prosojni madeži ali bela ple- sniva prevleka na spodnji strani listov so dobro vidni znaki bolezni. S pomočjo podatkov o toploti in vlagi je mogoče vnaprej napovedati izbruh bolezni, ki jo uniču- jemo izključno s škropljenjem. g Baker je smrtni sovražnik te bolezni, zato upo- rabljamo bakrene pripravke, zlasti modro galico, ki je bakrov sulfat. Iz raztopine modre galice in apna dobimo dobro znano bordojsko brozgo, ki jo običajno uporablja- mo v 1-odst. raztopini. Kilogram in pol mastnega gašenega apna uporabljamo za sto litrov raztopine zaradi tega, da brozga ni preveč kisla. Vlivati moramo raztopino modre galice v apneni belež in ne obrnjeno, kot to ljudje po- večini delajo in s tem zmanjšujejo lepljivost brozge, če dodamo mleko, trajnost brozge podaljšamo. Škropiti je treba temeljito, predvsem na spodnji strani listov, in to še pred izbruhom bolezni, ker kasneje škro- pivo nič ne zaleže. Razen modre galice so dobra škropiva še: cuprablau, dithan, othocide, phaltan, cineb, euparen, zineb, bordopin. gg Kar je baker za peronosporo, to je žveplo za oidij in za trsno pršico. Žveplati smemo samo suho trto, kajti žveplo učinkuje le v toplem in sončnem vremenu. Če je zelo vroče, ga lahko posujemo tudi po tleh, da ne ožge nežnih delov rastline. Vse pogosteje pa uporabljamo žveplena škropiva, ki jih lahko primešamo škropivom proti peronospori, da ni treba dvakrat škropiti. Najboljša so močljiva žvepla: co- san. če je potrebno, škropimo tudi proti grozdnemu su- kaču s parationom ali diazinonoan, sevinom ali dipte- reksom. Inž. M.L. 2. Utrjevati in dopolnjevati sistem samoupravljanja v družbenih dejavnostih Samoupravni organi (npr. skupnosti socialnega zavaro- Tanja, izobraževalne skupno- sti, skupnosti otroškega var- ava itd ter samoupravni or- ftni znotraj delovnih skup- nosti) so pomembni dejavni- ki v uresničevanju samo- upravnih odnosov na področ- [u družbenih dejavnosti. Po- tebno jih je vsebinsko kre- N« v vseh smereh in nanje Postopoma prenašati vse več pristojnosti, ki jih sedaj še °Pravljajo državni organi, čeprav soglašamo z ugoto- vijo, da uzakonjenega si- »tema samoupravljanja v r^žbenih dejavnostih ni tre- v temeljih spreminjati, pa JjMarle menimo, da bi bilo ^samezna vprašanja v siste- potrebno rešiti drugače, jf1 so urejena sedaj. To ve- 1Ja zlasti za: . natančnejšo opredelitev razmejitev pristojnosti med . «dstavniškimi in upravnimi gani v občini in republiki samoupravnimi organi ^°oraževalne skupnosti, sku- i(.0sti socialnega zavarovanja (da na racionalnih osnovah nj/ bi se izognili prepleta- nj1 funkcij in večtirnosti v (J?) in v duhu decentrali- v 'Je in deetatizacije. Na I* način mora biti zago- (J^ha skladnost med dolo- jjj Jeth programa dejavnosti » sredstvi za njegovo izvr- t„arije, ki bo dosežena tudi jJ^ bodo na posameznih Jj^oupravnih nivojih te pra- in dolžnost: združene: — bolj določno opredelitev funkcij predstavnikov druž- bene skupnosti v samouprav- nih organih družbenih de- javnosti in medsebojnih pra- vic in dolžnosti med pred- stavnikom ter organom, ki ga imenuje. V -sistemu je po- trebno zagotoviti večji vpliv teritorialnih samoupravnih skupnosti (npr. izobraževal- nih) pri določanju 'predstav- nikov in odnosih z njimi; — večje ingerence skupščin družbeno-političnih in drugih teritorialnih samoupravnih skupnosti pri imenovanju di- rektorjev delovnih organiza- cij s področja družbenih de- javnosti; — uvedbo možnosti ustrez- nih prisilnih ukrepov, ki bo- do omogočali poseg širše družbene skupnosti, kadar je zaradi neurejenih razmer ogrožen družbeni interes; — zakonsko ureditev samo- upravljanja v kulturi in si- stema financiranja tega pod- ročja; — ustvarjanje čvrstejših ve- zi med proizvajalci in stro- kovnim šolstvom (predvsem tudi ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti) in podobno. Posebej bi bilo treba pro- učiti, ali so še potrebni uprav- ni odbori v manjših delov- nih organizacijah v šolstvu, kulturi, socialnovarstvenih za- vodih, zdravstvenih zavodih itd. (problem dupliranja). DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK• vsak_ četrtek 60.000 izvodov! ----—------------ -......-■— -- — --------— 3 RENESANSA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE ZGORNJI SAVINJSKI | DOLINI SE NAGLO BLI- ŽA »RENESANSA«. VE- DNO TAKO LEP IN TO LIKO OPEVAN, NEKOČ VELIKO BOLJ OBISKO VAN PRELESTEN KOTI- ČEK NAŠE DOMOVINE JE NA PRAGU NOVEGA ODKRITJA. SVOJ »BUM« | NA TURISTICNO-ŠPORT NO TRŽIŠČE SI ZASLU- ŽI ŽE ZATO, SAJ LETOS MINEVA 75 LET ODKAR SO ZGORNJO SAVINJSKO, ZADREČKO IN ŠALEŠKO DOLINO ZACELI ZA TU RIZEM PRIPRAVLJATI PRVI ČLANI SAVINJSKE PODRUŽNICE PLANIN- SKEGA DRUŠTVA... 29. NOVEMBRA LETOS BO URESNIČEN NAJVA- ŽNEJŠI DEL PRVEGA NAČRTA — GOLTE. PO- TEM PA BO SLOVES ŠEL V SVET PO NAJZANESLI- VEJŠI POTI — OD UST DO UST . PRVA CESTNA TAKSA Zgornja Savinjska doli- na je že od nekdaj pri- vlačevala mnoge občudo- valce tega edinstvenega deviškega gorskega sveta. Lepote doline so se v za- četku našega stoletja le počasi odpirale širšemu progu obiskovalcev, kajti do Solčave zgrajena cesta ni omogočala dostopa v samo Logar-1:© dolino, kot kro-no vseh lepot s svojo okrešeljsko krnico, ki je nedvomno edinstvena pri nas. Nadaljevanje gradnje ceste proti Logarski dolini je prevzelo planinsko dru- štvo iz Žalca, ki je na tem odseku ceste pobiralo tudi prvo »cestnino« od uporabnikov ceste; prvo takso na Balkanu so po- birali žalčani, obetajo pa se nam nove, ko bo ste- kla tako imenovana »hitra cesta«. ČUDO OD ŽIČNICE Bo poleg one na sveto go- ro pri Gorici največja pri nas. 68 gostov bo naenkrat popeljala nihalna žičnica navzgor od žekovške spod- nje postaje do zgornje pri hotelu pod Medvedjakom — no in jasno, tudi 68 navzdol, samo, prvikrat ne. Spodaj bo restavracija, parkirni pro- stor in seveda asfaltira- na cesta do spodile po- staje. Zgoraj pa ... No ja, zgoraj bo cela grmada reči. Najprej hotel B kategorije s 1500 obroki dnevno in 300 ležišči. Od tu na vrh Medvedjaka (1572 me- trov) bo speljana sedež- ca z zmogljivostjo 600 oseb na uro. No, rekreacijski cen- ter se bo razvijal čez ves masiv z novimi žičnicami, vlečnicam i t z izgradnjo pan- sionov, depandans, weekend hišic v slogu pastirskih sb. nov... No, ne bi prehitro opis^ li vsega. Le to, da bo žičnite z dvema velikima gondola^ začela delovati 29. novemb^ da bo do takrat urejeno v$f za odhod na 2ekovec( da v takrat gotovo tudi gostij pod Medvedjakom, žičnic- na ta vrh in na razpolago j, do sedaj zgrajenih 70 ležft Veliki »bum« se bo začf že letošnjo zimo. Obeti oko, dolgotrajnih in odlični snežnih razmer bodo sp^ menili Golte v smučarsko Meko že to zimo, veliko ps si že letos lahko obetajo te ristični objekti v Zgom Savinjski dolini — Od novt ga hotela v Mozirju preh ^ stišč v Nazarjah, Rečic Ljubnem in Lučah. Tržišče je Vse je temeljito preštudi- rano, pretehtano — vsi iz- sledki med seboj soočeni, križani. Bo tržišče za nastajajoče turistične zmogljivosti, če so že dosedanje včasih slabo zasedene? To je odvisno od tega kaj ponujate m če ste dostopni. Toda Golte so dostopne: V ENI URI: Iz Ljubljane, Velenja, Šoštanja, Raven. Ce- lja, Trbovelj in Velikovca. V DVEH URAH: Iz Zagre- ba, Maribora, čakovca, Vara- ždina, Novega mesta, Ptuja, Gradca, Radgone in Celovca. V TREH URAH: Iz Karlov- ca> Kopra, Pule, Gorice, Re- ke, Trsta, Beljaka in Nagy- kanizse. Zaledje novega rekreacij. skega središča je razmerom bogato. V krogu, ki ga vklju- čujejo središča do vključi* treh ur oddaljenosti živ okoli 4 milijone prebivalcev katerih povprečni dohode znaša 1.500 dolarjev na let in med katerimi je oko. 105.000 lastnikov motorni: vozil. Zdaj pa pomislimo k snežne razmere, na 130 smu- čarskih dni, na idealna smu- čišča od »FIS« tekmovalni! prog do spustov za čiste a četnike; če pomislimo rt gondolo, ki bo prepeljala' eni uri lahko 550 oseb, pc- tem so možnosti za zmoto' napovedih minimalne. V bodočnosti še in še... Izgradnja rekreacijskega središča na Golteh bo trajala nekaj let, vendar bo že prvo leto dotekal denar v blagaj- no investitorja. Tako je prav. Kolikor se bo širil glas o Golteh, kolikor večji bo do- tok, toliko več bo sredstev za vlaganje, za širjenje cent- ra po vsem pogorju. Da so bile izbrane Golte za otvoritveni »bum« je po- sledica najboljšega seštevka možnosti, ki jih ima družba in tistih, ki jih ponuja nara- va. Seveda pa s tem ni re- čeno, da nekoč ne pridejo na vrsto tudi drage točke, ki smo jih našteli v začetku. Horuk v višino pa pomeni tudi juriš v dolini. Gost bo hotel videti kaj več. Ko bo prihajal in se vračal, ga bo treba ujeti še spotoma, da se bo ustavil, da bo kaj kon- sumiral. Dolina ne sme spu- stiti gosta v svet, dokler ni potrošil, kar se je namenil, toda tako, da bo vedno znova rad prihajal (ne oderuško, inteligentno .j ki je vladalo med {lani Pred seJ° Je skraj- Q naelektreno. Kaj bi ne bi- saj so se predvidevale vo- pe direktorja. geStanek se je pričel. Pred- nik delovne skupnosti rebere dnevni red in vpra ^ Če ima kdo kakšno pri- pombo. Oglasil se je Bine: predlagam, da potek današ- pje seje snemamo. Menim, ^ je vsak izmed nas zainte- resiran, da se zabeleži čim- j^ij točen potek razprave«. »Sem proti snemanju!« je ^oraj zakričal dosedanji di- rektor. »Tudi jaz sem . proti!« se Pglasi še nekdo. »Jaz pa sem za! Zakaj pa Se bali snemanja. Magne- tofon imamo,« se oglasi ne- ka tovarišica. »Mar ne snemamo danes tudi sej skupščin, tudi občin- skih, pa tudi v sosednjih de- lovnih organizacijah snemajo. Ue vem, zakaj so ravno neka- teri tako proti temu,« pove druga. Vzdušje je bilo takšno, da je tudi Tone čutil potrebo, da pove svoje: »Tovariši, sem proti snemanju. Danes bomo tukaj govorili o stva- reh, ki niso za javnost. Sicer pa, če imamo že magnetofon tukaj, dajmo pa še filmati,« je zlobno pripomnil. »Zakaj pa ne,« se oglasi ne- ka tovarišica, »mene to nič ne moti, pa tudi, če bi fil- mali«. Bine, ki je predlagal sne- manje je čutil potrebo, da se ponovno oglasi: »Ne vem, akaj se toliko razburjamo. Predlagal sem snemanje zato, ker je po mojem mnenju za- pisnik s prejšnje seje bil dru- gače napisan, kot pa je naša razprava potekala « Ko je direktor čutil, da stvari le gredo predaleč, je predlagal: »Sem za snema- nje! Vendar pod pogojem, da po seji magnetofonski trak spravimo v kuverto in jo za- pečatimo. Ko bo zapisnik na- pisan pa predlagam, da se ga preveri, nakar naj se trak izbriše.« Predsednik delovne skupno sti je že ugotavljal, da se čla- ni s tem predlogom strinja- jo, ko se direktor, ki je čutil, da je le predaleč popustil, po- novno oglasi: »Samo s pri- pombo, da tisto, kar bom jaz govoril ne snemamo.« Med prisotnimi je završa- to... Bine pa je glasno po- vedal: »Potem je boljše, da ne snemamo. Sicer mi je pa nadaljnji potek, sestanka že več ali manj jasen.« »Dajmo na glasovanje! Kdo je za snemanje!« se ču- je predlog. In res so glasovali. Deset jih je bilo proti, devet za, eden pa se je glasovanja vzdr- žal. Torej niso snemali. Gla- sovali so o tem, kar je dru- god kjer imajo magnetofon že ustaljena praksa, namreč, da snemajo potek sestankov, ker so mnenja da demokra- tičnost zaradi tega res ni ogrožena. »In kakšen je bil nadalj- nji potek sestanka?« boste morda vprašali kot otroci, ko se pravljica bliža h koncu. Mislim, da je ta več ali manj jasen. V glavnem je go- voril dosedanji direktor in ker je bila točka dnevnega re- da reelekcija direktorja, je popolnoma razumljivo, da je govoril o sebi, o svojih zaslu- gah in kako nekateri naspro- tujejo njemu kot poštenemu in prizadevnemu, delavcu, če so proti njegovi kandidaturi. Tovariš direktor je govoril o sebi približno eno uro .. . —an Več prireditev ob kongresu VIII. kongres Zveze mladi- ne Slovenije, ki bo 21. in 22. junija v Velenju, bo pome- nil praznik za vso mladina velenjske občine in kajpak tudi za prebivalce mesta Ve- lenja. Le ti so več kot 400 delegatom, opazovalcem in gostom pripravili za čas nji- hovega bivanja v tem kraju več prireditev, razstav in ogledov proizvodnih obratov, da bi jih tako opozorili na doseženo raven v razvoju. Tako bodo v dneh pred kongresom mladine in med trajanjem kongresa kar štiri razstave: v rudarski šoli raz- stava ob 10-letnici dela te učno vzgojne institucije, v delavskem klubu bodo raz- stavljali domačini — likovni- ki, v prostorih mladinskega kluba bo razstava Toše Pri- možiča na temo brigadirske- ga življenja ter v osnovni šoli Mihe Pintarja — To ledu pionirska razstava. V dneh kongresa bodo v Velenju izvedli koncert ru- darske godbe na pihala ter na stadionu v parku revijo kotalkarjev, ki so s svojimi kvalitetnimi nastopi in plas- manom v republiki že nič ko- likokrat opozorili nase. Dele- gati kongresa mladine bodo po izbiri obiskali tri delovne kolektive in sicer tovarno gospodarske opreme »Gore- nje«, termocenlralo v Šošta- nju in Rudnik lignita Vele- nje. Za zaključek v soboto 22. junija bo velika prireditev ob velenjskem jezeru, ki jo bo vodil napovedovalec Ma- rijan Kralj. V prvem delu bodo tu nastopili Kajuhov pevski zbor, šoštanjski oktet, »šaleški fantje« in drugi. Za isti večer pripravljajo tudi baklado in kresovanje ob velenjskem jezeru. NA KRATKO Sprejem mladih v ZKS V okviru aktiva mladih komunistov na Rudarskem šolskem centru so prod dnevi opravili že drugi sprejem mladih v Zvezo komunistov. Za ta korak so mlade kandidate teme- ljito priprarvljali tudi v okviru mladinske politič- ne šole, ki jo obiskujejo mladinke iin mladinci iz Gimnazije in Rudarskega šolskega centra. Tokrat so sprejeli v Zvezo komuni- stov 5 gojencev RŠC in 6 gojencev iz velenjsike Gimnazije. Dokler so gim- nazijci — komunisti šte- vilčno ne okrepijo, bodo včlanjeni v aktiv mladih komunistov v RŠC. Mla- dim želimo uspešnega dela v Zvezi komunistov! Vojaki nadaljujejo delo V Sv. Duh pod Oljševo je prispela enota JA, ki jo vodi podporočnik Se- rafim Lekič, da bi pripra- vila pogoje za nadaljeva- nje del pri gradnji ceste iz črne na Koroški strani pa do Matkovega kota in Solčave na Savinjski stra- ni. Gre za nadaljevanje del, ki so jih pripadniki Ar- made pričeli že lani ob gradnji gozdno gorske ce- ste, ki bi naj Savinjski dolini približala Koroško in dravsko Zaledje. Z de- lom bodo pričeli v pri- hodnjih dneh, cesto pa bi naj zgradili že letos. -ez Spet oživitev počitniške zveze f v Velenju S predajo starega doma počitni- ške zveze v Velenju občini za po- trebe vzgojno varstvene ustanove dejavnost Počitniške zveze, pred- vsem pa mladinski turizem tod ni- sta zamrla. Počitniški zvezi je v razmeroma kratkem času sem uspelo zagotoviti potrebno število postelj za mlade goste, ki prihaja- jo v Velenje in so vajeni, da tod prek počitniške zveze dobijo pre- nočišča. Tokratna rešitev je prav prese- netljiva. Počitniška zveza je nam- reč za svoje potrebe najela od Rudarskega šolskega centra v šti- rih nadstropjih stolpnice — inter- nata 80 postelj v eno in dvo poste J- nili sobah, katere oskrbujejo po- samezne družine. Internat — stol- pnica ie namreč grajen tako da stanujejo mladi ljudje pri družinah — skrbnikih in se tam tudi hrani- jo. Počitniška zveza je s posebno pogodbo uredila tudi zastran pre- hrane. tako da se po želji lahko mladi ferialci hranijo tudi pri dru- žini. kjer prenočujejo. Cene so lo sprejemljive. K. V Šaleku veliko slavje Člani gasilskega društva Šalek —- Velenje, prebivalci tega kraja in množične orga- nizacije se pripravljajo na veliko proslavo združeno s 35-letnico obstoja Gasilskega doma šalek in dnevom vstaje. Pokrovitelj proslave bo pred- sednik Zveze združenj bor- cev NOV Slovenije Franc Le- skošek-Luka. Začetek proslavljanja bo že v soboto, 20. julija, in si- cer z otvoritvijo gasilske raz- stave, medtem ko bo zvečer kresovanje in nastop ansam- bla Fužinar. Glavne priredit- ve bodo kajpak v nedeljo, začenši z budnico godbe na pihala RLV. Dopoldne bo sprejem gasilskih enot, čla- nov ZB in gostov, gasilska parada ter osrednja proslava z govorom predsednika F. Le- skoška, nakar bo sledilo te- kmovanje gasilskih enot iz najrazličnejših krajev Slove- nije. Zmagovalnim desetinam body prireditelji te osrednje slovesnosti v šaleški dolini podelili diplome in pokale. Burni zbor volivcev v Nazarju V Nazarju je bil minuli če trtek zbor volivcev na kate- rem so nekateri občani do- kaj burno nasprotovali ideji, da bi naj v Nazarju omogoči- li gradnjo dveh zazidalnih o- kolišev. Po zazidalnem načr- tu, ki ga sprejema skupščina občine, na pomanjkljivosti pa opozarjajo na zborih vo- livcev občani, bi naj omogo- čili posameznikom gradnjo stanovanjskih hiš. Nekateri občani, od teh sta le dva sa- mo kmetovalca^ - pa so na zboru volivoev poudarjali, da je zemlje za gradnjo hiš ško- da. V tem duhu so tudi nas- protovali prodaji zemlje no- vim lastnikom, ki bi jih u- porabl.jali za lokacije. Zaradi teh težav, bi skupščina ob- čine lahko uveljavila zakon- ska določila za razlastitev zemlje, vendar bo verjetno le zmagal razum. -ez Rešitev za vse V prejšnji številki smo po- ročali o težnji občanov, da bi v nekaterih krajih Gornje Savinjske doline Petrol zgra- dil bencinske črpalke. Med kraje, ki naj bi zgradili čr- palke so predlagali Mozirje, Ljubno> Luče in Solčavo. Minuli petek pa je v Mo- zirje iz direkcije Petrola pri- spela strokovna komisija, ki si je skupaj s predstavniki občine ogledala predlagane kraje, lokacije in razmotrila objektivnost predlogov. Po nepotrjenih vesteh so spreje- li načrt, po katerem bi že let,os zgradili bencinsko čr- palko v Ljubiji nad Mozir- jem, na Ljubnem in manjšo črpalko, ki bi jo predali v upravljanje trgovskemu pod- jetju Mercator — v Solčavi. Naslednje leto pa bi naj zgradili še črpalko v Gor- njem gradu in mogoče še kje. S tem bo večidel raz- prav o tem problemu ki je v gornjem delu doline dvig- nil mnogo prahu, postavljen na stranski tir, saj so veči- del upoštevane želje obča- nov. -ez CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO V BIVŠI POSLOVALNICI »SOLČAVA« UREDILI NOV MODERNI ODDELEK ZA VELIKO IZBIRO NAJ- NOVEJŠIH VZORCEV ZA OBLEKE, POSTELJNEGA PERILA, ZAVES, PRE- GRINJAL IN PREPROG. Priporočamo se za cenjeni obisk KOLEKTIV POSLOVALNICE Vetu. st CELJE Naročite svoj list na domači naslov & r ur v . I ase zaloge so mrtev kapital v skladiščih! Razprodajte jih in pomagajte si z denarjem, ki ga boste dobili na ta način! Obvestite javnost in kupce, koliko odstotkov p o p u s t a ste namenili za blago iz zalog! Pri tem Vam najbolj učinkovito pomaga oglas v lokal- nem tedniku! Neizmerna dobrosrčnost Ijubenskega fotografa J^oje vesti v lokalnem časopisu ? je vspodbudilo, da smo obi- ljudi, ki so bili kaznovani ker so se ukvarjali s posre- H^njem in iskanjem zaposlitve Jfcše ljudi. ^ 4sa zakonodaja točno določa, j® Jahko in kdo je dolžan, da folije delo ljudem, ki ga že- ^ 'oda nekateri primeri kažejo. O* zakonite posredovalnice ^jlovolj elastične in ne dovolj Uk\1,e Pri svojem delu. Kajti 'bčin k' ,ahko drugače katerikoli Hl*n- ki bi mu to prišlo na mi- navadnimi oglasi v časopisih H>oT"' ko Jih odkrijejo, lahko ^Ij pH organi ugotove da so ^ is VA sodnika za prekrške in V* kazenski pregon. Sicer tudi sodnika za prekrške ni sim- Vr!a' l,a.jvišja je milijon starih l0(,a to 1« težko izrečejo. n izmed posrednikov, ki je po svoje najbolj zanimiv prvič za- to, ker je posredoval delo v glav- nem le in samo ženskam, v kla- sičnem smislu besede kajti morale so biti neporočene in »neoporečne morale«, in drugič zato. ker se pri tem ni okoriščal . . . Mislimo, da se s tem posredovanjem ni gmot- no bogatili Njegovo posredovalni- co, bil je to le fotografski lokal na Ljubnem, so obiskovala dekleta iz cele Slovenije in celo iz sever- nega dela Dalmacije. Invalid, fotograf Franc Kolenc je, kot nam je sam povedal, začel s posredovanjem takrat, ko je na oglas, ki ga je objavil v enem iz- med naših dnevnikov, odgovorilo več deset žena. Iskal pa je samo eno za svojega sorodnika. Ko pa se je na oglas, ki ga je v Nemčiji objavila njegova gospodinjska po- močnica, ki je iskala zaposlitev, oglasilo okrog 300 ponudnikov, je u videl, da bi nekaj teh deklet lah- ko našlo službo se poleg njegove gospodinjske pomočnice. In tako se je baje začelo. Sčasoma je bil že pretežni del obiskovalk njego. vega fotografskega lokala ženskega spola. Zato so nekateri na Ljub- nem postali na ta pojav pozorni, to tembolj ker so bile obiskovalke tujke. V desetih mapah, ki so jih var- nostni organi pri hišni preiskavi odkrili in odvzeli, kot corpus dell- eti, je imel fotograf F. Kolenc s samo njemu pristno natančnostjo spravljen arhiv in dokumentacijo. Takoj za tem, ko smo te mape pri sodniku za prekrške v Mozir- ju odprli, so se iz njih vsule sli- ke, slikice, pisma pogodbe, po- nudbe . . . Vsaka od deklet bi naj priložila svojo sliko. Nekatere so prilagale celo po tri, druge po dve v različnih pozah . . . Najprej nas je osupnilo število slik in ponudb, tez čas. ko smo brskali po pismih pa vsebina teh pisem in neverjetna hvaležnost deklet, ki bi s posredovanjem F. Kolenca dobile zaposlitev. Toda ne- katera pisma le niso izžarevala hva- ležnost. Nekaj deklet kot kaže, ni preveč zaupalo tej posredovalnici za delo. Najbolj jih je motilo baje to, da bi morale v Ljubno na pre- iskušnjo. Neko dekle bi baje mo- ralo celo na prakso v Zagreb kjer bi z neko gospo 14 dni obiskovala mestne lokale, da bi se spoznala z delom . . . Toda večina je pogoje sprejela, plačala do 50 starih tisočakov za stroške posredovanja in krenila čez državno mejo. Vse te so morale podpisati pogodbo, da bodo za nagrado posredniku na njegov žiro račun vplačale enomesečni zaslužek v devizah države, kjer so zaposle- ne. »To ni res,« nam je zanikal F. Kolenc, ko smo ga obiskali. Res je, da se je na oglase javilo mno- go deklet, vendar niso vse odšle v tujino«. — Zakaj? »Miličniki in sodnik za prekrške so vso zadevo iznialičili. Jaz nisem bil trgovec z belim blagom. Prav tako nisem imel od tega korist! Celo izgubo, ker sem plačal stroške in vse u edil, pa si je dekle pre- misiilo. Zato sem pozneje z vsako naredil pogodbo.« — Koliko dekletom pa ste us- peli najti zaposlitev in koliko de- klet vam je poslalo eno mesečno plačo? »Vse skupaj je prenapihnjeno. Tistega, ki je pisal v časopis pa sem dal svojemu advokatu, da ga bo tožil. Tudi na obsodbo sodnika za prekrške, ki me je kaznoval z 80 starimi tisočaki, sem se prito- žil. Od vseh, ki so odšle na delo, mi je le ena iz hvaležnosti poslala neko malenkost. Povejte mi, zakaj sem bil kaznovan? Od zavoda za zaposlovanje v Velenju sem dobil dovoljenje da nima nič proti če dekletom preskrbim delo. Dovolje- nje je podpisal sam direktor t ran 0 Cepin. Zato vedite, da če že hočete o tem pisati, pišite to, kar vam povem jaz, ker je samo to res, drugače bom primoran še vas to. žiti . . .« Zal nam F. Kolenc ni vedel po- vedati, zakaj je šele po nekaj me- secih prosil velenjsko posredovalni- co za delo za dovoljenje niti to, koliko deklet je od teh, in onih, ka- terih slik več v mapah ni, odšlo v zamejstvo. Prav tako ni jasno od- govoril ali je od vseh tistih deklet, teb je na desetine ki so podpisale pogodbo in vplačale denar, ta de- nar res porabil za stroške poslova- nja. preostanek pa vrnil. Ce ni, je porabil, vsaj po številu pogodb so- deč, več milijonov samo za stro- ške . . . Poudaril pa je, da je bilo njegovo poslovanje pošteno in le- galno. saj ni ničesar imel skritega, poleg tega pa je vsa dekleta, ki so bila »sumljivih moralnih vred- not« odklanjal. »Kajti tista, ki je imela pobarvane nohte, ta za delo ni,« nam je obrazložil. Prav tako nam ni razložil, čemu je služila praksa, ki so jo dekleta opravljala več dni, tudi tednov pri njem. Sa. rno to, da bi ugotovil, če si dekle bafrva nohte bi šlo verjetno hitre- je. Skratka: F. Kolenc je ogorčen in užaljen. Pravi, da so ga p eva- rala dekleta ker niso sprejela po- nujenega dela, s tem je bilo obla- teno ime pri njegovih znancih in sorodnikih, poleg tega pa je zalo. da je zmanjšal število brezposeln'h, bil še kaznovan. Zato bo baje tudi sam odšel v inozemstvo in s sabo vzel dekletce, ki bi se naj zdaj pri njem izučilo fotografske obrti . . . J. SEVEK junija 1968 velenje - mosirje - žaleč tednih«** 7 NA KRATKO Šentjur: RIBEZ IN ZELENI BOR Te dni bo verjetno pričel v Šentjurju pri Celju veljati od- lok o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zele- ni bor. Tako bo ribez dovoljeno saditi samo v katastralnih ob- činah Goričica, Kameno, Rif- nik, Ponikva, Slivnica, Lo- paca, Presečno, Straška gor- ca in Šentjur pri Celju. V vseh ostalih katastralnih ob- činah in v vaseh pa lahko ob- čani sadijo zeleni bor. Zračna razdalja med obema rastlina- ma mora biti najmanj 2 kilo- metra. Kmetovalci bodo mo- rali tudi posekati rastline ze- lenega bora, ki so okužene z ribezovo rjo ali mehurjevko in so na območjih, kjer lah- ko sadijo le ribez. Drevesa je potrebno obeliti, lubje, veje in sadike pa sežgati na me- stu, kjer so ugotovili okužbo. Prav tako pa bodo morali se- žgati rastline ribeza, ki so okužene z mehurjevko in so na območju, kjer se sadi sa- mo zeleni bor. Šmarje: ZAPOSLENOST Po načrtu za lansko leto bi moralo biti v šmarski indu- striji zaposlenih 1300 oseb ali 35 odstotkov celotnega števi- la zaposlenih v gospodarstvu, vendar je bilo dejansko zapo- slenih le 1224 ali 6 odstotkov manj. V splošnem se je šte- vilo zaposlenih zmanjšalo v vseh podjetjih razen v šival- nici Toper v Šmarju, kjer so povečali konfekcijsko proiz- vodnjo. Postopno zmanjševa- nje števila zaposlenih je predvsem posledica ukrepov v zvezi z reformo. V TRGOVINI MALO NOVEGA V šmarski občini so raču- nali, da bodo trgovska pod- jetja od drugod odpirala tu svoje prodajalne, s čimer bi dosegli tudi boljšo preskrbo potrošnikov, predvsem kar zadeva izbiro blaga, vendar se predvidevanja niso uresni- čila. V zadnjih letih so od- prli le nekaj prodajaln vina in pred časom trgovino s sad- jem in zelenjavo v Rogaški Slatini. Sicer pa so v pogledu specializacije trgovske mreže vendarle dosegli napredek. Konjice: SEJA VOLILNE KOMISIJE Danes se bosta sestala v Slov. Konjicah izvršni odbor občinske konference in volil- na komisija pri občinski kon- ferenci SZDL. Razpravljala bosta o volitvah v organe upravljanja v kovaški indu- striji v Zrečah ter o pripravah na volitve v predstavniška te- lesa. KAKO JE S SKLEPI? Občinski sindikalni svet v Slov. Konjicah bo analiziral, do kam sežejo sklepi, ki jih ta forum sprejme. Vse sklepe namreč pošiljajo sindikalnim podružnicam, vendar obstaja resen dvom, da vodstva sin- dikalnih podružnic s tem se- znanijo tudi članstvo. Razpra- vo o izvrševanju sklepov bo- do pripravili do jeseni. 147 V DISCIPLIN- SKEM POSTOPKU V kovaški industriji v Zre- čah je disciplina na šibkih nogah. V obdobju pred pre- kinitvijo dela je bilo zaradi kršitve delovne discipline v postopku 147 članov delovne- ga kolektiva, čeprav je komi- sija predlagala tudi nekaj iz- ključitev, je kolektiv te pred- loge v celoti zavrnil. IVICA S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE ŠENTJUR Socialno in invalidsko varstvo V torek so se v Šentjurju pri Celju zbrali na redni seji člani obeh zborov skupščine občine Šentjur. Obravnavali so več poročil in med njimi tudi poročilo o socialnem in invalidskem varstvu v občini, ki je nakazalo stanje obeh služb v občini. V šentjurski občini nimajo organiziranih posebnih stro- kovnih služb, zato opravlja naloge na področju socialnega varstva upravni organ občin- ske skupščine. Na po- dročju občine imajo so- razmerno precej podpiran- cev, na kar je v zadnjem ča- su vplival tudi razvoj gospo- darstva in z njim v zvezi sprememba strukture prebi- valstva s katero so se spre- menila tudi družinska raz- merja. Kot na ostalih kmetij- skih področjih so tudi tu ostali na nekaterih kme- tijah samo starejši, brez po- moči in sposobnosti za delo. Tako so v lanskem in letoš- njem obdobju zabeležili 330 raznih stalnih podpirancev. Kar 164 je takšnih, ki dobi- vajo stalno splošno socialno podporo, 60 jih je prejelo enkratno pomoč, 41 je oskrb- nin za odrasle v zavodih in 31 za mladoletnike v zavodih. Tem sledijo še rejnine, TBC podpore in podpore rodbinam kadrovcev. Vendar to ni vse delo upravnega organa, saj ta be- leži tudi otroke z motnjami v razvoju, trenutno imajo 170 takšnih primerov, skrbeti pa mora tudi za odrasle, ki jim je bila odvzeta opravilna spo- sobnost in za mladoletnike brez staršev. Skupno je teh 34. Referat za varstvo vojaških vojnih invalidov in borcev NOV evidentira na svojem področju 342 invalidskih upravičencev. Pri invalidih je težko govoriti o problemih, ker jih je preveč, mnogo pa je povedano s tem, da inva- lidska zakonodaja še ni tako urejena, da bi bili invalidi z njo zadovoljni. Na račun za- konodaje, ki ureja invalidska vprašanja, je bilo slišati mnogo bolečih resnic tudi na zadnji konferenci Občinskega združenja borcev NOV. Živ- ljenjski stroški se dvigajo iz dneva v dan, zaposlenim tudi rastejo osebni dohodki, le in- validnine se ne zvišujejo. Največ pritožb in negodovanja je na račun družinske invalid- nine, ki je še vedno 1200 SD me- sečno na družinskega invalid- skega upravičenca. In kaj da- nes pomeni 1200 dinarjev kmetu? Prav gotovo mu ne more nadomestiti dohodka, ki bi ga imel, če bi lahko kot zdrav človek prideloval na polju. Zato mnogi težko pri- čakujejo nov republiški za- kon, ki bo ugodneje urejal pravico do invalidskega do- hodka, ki ga v občini preje- ma samo 88 ljudi. Na seji so odborniki obrav- navali še druga poročila, ta- ko o škodi, ki jo povzroča na kmetijskem predelu cinkarni- ški plin ter sprejeli vrsto od- lokov. M. SENIČAR Kovačev Ivan iz Šentjurja je ... Kožico, ki jo nosi v naročju je kupil za svoj denar in jo bo tudi sam vzredil. Zelo rad ima živali, pa bo z belo mekico go- tovo dober prijatelj. Navsezadnje pa je kozje mleko najbolj zdravo, sir pa naravnost imeniten. No bomo videli kako bo gospodaril Kovačev Ivan iz Šentjurja! (Foto: J. Kr.) Vitanjčani se ne dajo Kljub muhavosti izvira bodo vodo le imeli Ko so se v Vitanju odločili, da se ne bodo več prepu- ščali usodi sušnih poletij, ko skoraj v vseh hišah ni iz vodovodnih pip tudi po več ur na dan kanila niti kaplja vode, niso vedeli, da jim bo ta sklep povzročil toliko pre- glavic. Najprej so sklenili, da bodo napeljali nov vodo- vod, nato so se dogovofili za sredstva, potem pa so za- čeli urejevati zajetje. Toda, ko so že mislili, da vodo imajo, je ta nenadoma izginila in se prelila v drugo zajetje. Vi- tanjčani pa se ne dajo. Lotili so se pač drugega zajetja. In tako bo v Vitanju končno problem vode le rešen. Dela okrog novega vodovo- da, ki ga naj bi napeljali iz zajetja pri Žimpretu, so se že začela. Računajo, da bodo v glavnem vse končali že do konca avgusta, saj namerava- jo pomagati tako z delom, kot tudi z denarjem tudi vi- tanjski občani sami. Vodo bo dobilo skoraj sto hiš in kar je najpomembneje — s tem se bodo problemov z vo- dovodom v Vitanju odkrižali ka,r za precej let. Zajetje pri Žimpretu je namreč dovolj močno, da lahko napaja tudi večje število vodovodnih po- trošnikov kot jih je v Vita- nj.u trenutno. Vodo iz zajetja bodo črpali s črpalkami v re- zervoar na Starem gradu, od koder bo stekla po principu prostega pada v vitanjske vo- dovode. Kapacitete zajetja — 5 sekundnih litrov pa je pre- cej več kot v Vitanju trenut- no potrebujejo. Ker v Vitanju to vedo, so se seveda z vsemi silami loti- li zbiranja sredstev. Vodovod bo namreč stal kakih 17 do 18 milijonov starih dinarjev. Delovne organizacije tega ob- močja bodo prispevale pri- bližno tri in pol milijone sta- rih dinarjev, krajevna skup- nost milijonov in pol, tudi ob- čina bo verjetno najela za štiri milijone dinarjev kredi- ta; sedem milijonov pa bodo prispevali prebivalci Vitanja sami. Zneski, ki jih bodo da- li za gradnjo vodovoda, so zelo različni. Hišni lastniki ki so se obvezali za 40 do 100 tisoč starih dinarjev, ostali potrošniki vode pa za 15 do 30 tisoč. Tako so se torej lo- tili ene največjih skupnih ak- cij zadnjih let. In če bodo načrte uresničili, jih verjetno zaradi vode dolgo ne bo več bolela glava. I. B. VEČ KOMUNISTOV V konjiški občini deluje de- vet osnovnih organizacij Zve- ze komunistov, v katere je včlanjeno 429 kom. Osnovne organizacije so v nekaterih večjih delovnih organizacij, sicer pa se komunisti združu- jejo na terenu. Znotraj te- renskih organizacij Zveze ko- munistov je več aktivov — in sicer v manjših delovnih or- ganizacijah, kot so zavodi, Dravinjski dom, Pekarna in druge. Glede na to, da je v Zvezo komunistov včlanjeno razmeroma malo občanov, po- svečajo v tem obdobju veliko pozornost pomladitvi vrst ko- munistov in tudi sprejemanju novih članov. Premiki v potrošnji Popolnih podatkov o tem, za koliko je porasel obseg osebne potrošnje, sicer ni, vendar pa analiza kaže, da so se nominalni osebni dohodki v šmarski občini povečali v zadnjih dveh letih za 29 od- stotkov. Medtem ko je znašal povprečni mesečni dohodek pred dvemi leti 536 din, je dosegel lani 743 din, kar po- meni 39-odstotni porast. Osebna potrošnja je sicer v tesni povezavi z osebnimi do- hodki in bančno kreditno po- litiko. Kot predvideva šmar- ski srednjeročni načrt se bo v tem obdobju spremenila predvsem struktura osebne potrošnje. Predvidevajo na- mreč, da bodo občani vlagali več sredstev v nakup predme- tov trajnejše vrednosti, manj pa bodo porabili za prehra- no, ker naj bi se tudi njena struktura spremenila. KEBER-KOLA V Slovenskih Konjicah lah- ko pivcem brezalkoholnih pi- jač postrežejo z najrazličnej- šimi kolami: Sinalco-kolo, cockto in tudi s Keber-kolo. Ko začudeno vprašate, kaj je zdaj to, vam povedo, da jo Keber-kola proizvod domače- ga sodavičarja iz Slovenskih Konjic. In ko jo poskusite, boste kar zadovoljni. PROSLAVA POHODA XIV. DIVIZIJE Letošnja prireditev bo v Zabokn Na posvetovanju predstavnikov iz občin Klanjec, Krapina, Zabok, Šentjur, Sevnica, Krško, Brežice, Laško in Šmarje, ki sta se ga udeležila član repu- bliškega odbora ZZB NOV Slovenije Vlado Mišica in član SUB NOR Hrvatske Josip Spiranec kakor narodni heroj Anton Vidmar — Luka, so sklenili, da bo letošnja proslava pohoda XIV. divizije 4. julija v Zaboku, 25-letnico pa bodo prihodnje leto počastili v Sedlarjevu ali Polju ob Sotli vtem ko bo osrednja prireditev v Velenju. Tu je namreč imela divizija najtežje bitke. Pripravljalni odbor bo poleg tega organiziral še več manjših proslav lokalnega značaja, med drugim bodo priredili smu- čarsko tekmovanje na Paškem kozjaku. Pripravljal- ni odbor pa bo izdal publikacijo o sodelovanju slo- venskih in partizanskih enot na tem območju in skušal prikazati sodelovanje prebivalcev s XIV, divizijo. Na posvetovanju so govorili tudi o tem, da bi na hrvatski strani, kjer je divizija prestopila Sotlo, postavili spomenik ali spominsko obeležje, ozi- roma v bližini Sedlarjevega zgradili most, ki bi bil simbol tfratstva in enotnosti. Pri tem so menili, da na tem mestu sicer ne bi mogli zgraditi večjega mostu, ker bi v tem primeru morali misliti tudi na cesto, poleg tega pa je v načrtu izgradnja avto- mobilske ceste preko Sotle drugje. Ob koncu so sprejeli predlog, da bi imenovali skupen odbor, v katerem bi bili predstavniki občine Šmarje pri Jelšah in Klanjca, medtem ko bi druge občine prav tako imenovale svoje odbore in organi- zacijo prireditve moralno ter materialno podprle. Medtem ko so bile osrednje proslave ob 20-letnici legendarnega pohoda XIV. divizije v Beli krajini, bomo torej 25-letnico počastili na Štajerskem. Zgod- nje priprave so poroštvo, da bo ta veliki jubilej dobil dostojno obeležje. CESTE VEDNO SLABŠE Motornih vozil iz leta v leto več Tudi v šmarski občini je cestni promet v zadnjih letih doživel velik razmah, zato je razumljivo, da je problemov vedno več. Zlasti nemogoče postajajo ceste drugega reda. V občini bi morali takoj po- praviti 41 kilometrov teh cest, doslej pa so zaradi po- manjkanja denarja * lahko mo- dernizirali le odsek od Tržiča do Rogatca v dolžini 5,5 ki- lometrov. Slabo vzdrževane so prav tako ceste III. in IV. reda. Cestni promet otežkoča- jo dalje neurejena avtobusna postajališča, katerih izgrad- nja je sicer v pristojnosti ob- čine. Postajališča oziroma izogibovališča bi morali ure- diti v Podplatu, Šmarju, Te- kačevem, Tržiču in Rogatcu. število motornih vozil se je, kot računajo, od 1961. do 1967. leta podvojilo. Tako so ob koncu lanskega leta regi- strirali v občini 480 osebnih in 130 tovornih avtomobilov ter približno 1100 mopedov in motornih koles. Vozniško dovoljenje je imelo 2600 oseb, kar je 8 odstotkov vseh ol> čanov. če bi hoteli zagotoviti va- ren promet, bi morali t šmarski občini urediti zelo pomanjkljivo cestno signali- zacijo. Nujno bi bilo redno označevati prehode za pešce vsaj v večjih naseljih. Spričo tega, da prometne vzgoje še ne poučujejo na vseh šolah, bi morali to storiti vsaj t novem šolskem letu. V železniškem prometu ps v zadnjih dveh letih ni bilo bistvenih sprememb. Tu ii tam je bilo na dnevnem redu vprašanje rentabilnosti želez- niške proge Stranje — Ime- no, lani pa tudi proge Gro- belno — Lupinjak. Razumlji' vo, da bi bila vsaka ukinitev povezana z ustrezno cesto- povezavo teh krajev. slovenske konjiče - Šentjur - Šmarje 20. junija l^8 S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE LAŠKO JASEN ODGOVOR Zaenkrat je polovična rešitev Pretekli teden je bila v Laškem enajsta seja občinske skupščine. Na seji so obravnavali problematiko šolstva v občini, nadalje so poslušali poročilo o higiensko tehnični zaščiti, poročilo o strukturi zaposlenih, potrdili so predlog odloka o rebalansu proračuna in potrdili davčni zaključni račun. tfa seji je bila brez dvo- pia najbolj pomembna dru- točka dnevnega reda, ko L morala občinska skupšči- na izzvana s strani sindikata prosvetnih delavcev, odgovo- ri na vprašanje, oziroma na zaj,teve okoli položaja šolst- va v občini. Obsežno razme- re pojasnjuje in komentira ^e informacija, ki je bila pri- ložena gradivu, ki so ga vab- ljeni dobili že pred sejo, na geji sami pa je razmere in možnosti za rešitev perečih rpra.šanj obrazložil še pred- sednik občinske skupščine to- variš MIHA PROSEN. Ker nimamo možnosti, da bi problem na široko in po- drobno analizirali, naj zado- stuje samo nekaj osnovnih ugotovitev: H Položaj šolska v Laški občini je ravno tako kritičen, kot v večini občinah na našem območju. Samo poda- tek, da je planerjem že ob se- stavi proračuna manjkalo pre- cej denarja, da bi bila sred- stva za materialne izdatke in osebne dohodke enaka onim iz prejšnjega leta, oziroma povečanim za 7 odstotkov, kolikor so se povečala pro- računska sredstva. Temeijna izobraževalna skupnost je za- prosila republiško skupnost, da bi dodelila dopolnilna sredstva — vendar iz tega zaenkrat ni bilo nič. O Če nadalje upoštevamo razmere, ki so nastale po uveljavitvi normativov, da sme en oddelek imeti največ 36 učencev, in da je zaradi te- ga bilo treba v občini usta- noviti 10 novih oddelkov, za vsakega po enega novega raz- rednika itd. Vse to in še marsikaj je pripomoglo, k težkim razme- ram šolstva v občini, le-to pa do nezadovoljstva in prote- stov prosvetnih delavcev, o čemer smo pa že pisali. Pu- stimo ob strani pomisleke, ali je bilo preveč optimistič- no pričakovanje odgovornih služb na občini, da bo iz re- publiškega sklada kaj kanilo ali ne, od republiške izobra- ževalne skupnosti je zdaj od- visno, ali bodo zahteve pro- svetnih delavcev polno ure- sničene ali ne. Občinska skupščina je storila kar je mo- gla. S tem, da je morala ko- rigirati proračun in s tem, da so bili izvršeni določeni premiki v proračunu temelj- ne izobraževalne skupnosti sa- me, je bilo doslej zbrano ko- maj polovica sredstev, ki so potrebna, da bi pokrili za- htevane potrebe. Da se razu- memo, odborniki so s polno mero trezne presoje ugotovi- li, da so zahteve prosvetnih delavcev upravičene, da ne zahtevajo nečesa, kar jim ne pripada — vendar je položaj tak, da ga brez občutne ško- de za druga družbena pod- ročja ni mogoče rešiti. Da bi seznanili republiško izobraževalno skupnost o raz- merah, so imenovali na seji delegacijo, ki bo to dolžnost storila. V njej so predstavni- ki občine, predsednik občin- skega sindikalnega sveta in predstavniki šolskih ko- lektivov. —ec SILVA LAPORNIKOVA in VIKICA KOVAČIČEVA sta učenki laške osemletke. Prva je stara 12 let in hodi v šesti, druga pa 13 let in obiskuje 7 razred. Ena in druga sta zelo dobri učenki in obe bi radi na- daljevali šolanje v gimnaziji. Doma sta iz Žegra, to pa je dve uri peš hoje navkreber, pol ure manj navzdol. Torej sta dnevno tri ure in pol na poti, kar pomeni tudi, da morata vsako jutro vstati ob pe- tih... če pravimo, da je struktura študirajočih otrok neustrezna, da je premalo delavskih in kme- čkih otrok na srednjih in visokih šolah, potem so dobre šole za podeželje nujne. Da pa bodo dobre, potrebujejo dobre pedagoge, dobre učne pogoje, skratka več denarja. (Foto: J. Kr.) OBUBOŽANI MILIJONAR Ali je Edvard Otrin iz Laškega prislužil milijone res brez vednosti podjetja? $ PREDSTAVNIKI ELKOVA V LAŠKEM TRDIJO, DA STA OTRIN IN DOČEVAR POSKUŠALA IN OGOLJU- FALA KOLEKTIV ZA DELO, KI JE OTRINU NAVRGLO MILIJONE. $ KAKO JE MOGOČE, DA SKUPINA DELAVCEV OPRAVLJA MED SLUŽBENIM ČASOM VEČ MESECEV DELO ZA PRIVATNIKA, VODSTVO PODJETJA PA TO NE UGOTOVI? 9 EDVARD OTRIN TRDI, DA JE VSA ZADEVA POTE- KALA LEGALNO, LE DA JE ŽRTEV MEDSEBOJNIH OBRAČUNOV V KOLEKTIVU. Edvard Otrin, vodja anti- korozijske skupine pri Elkovu v Laškem, to je obrat Drav- skih elektrarn v Mariboru, je svoje pleskarske sposob- nosti pri delu na vzdrževa- nju električnih naprav toli- ko izpopolnil, da je bil za- tegadelj in zaradi dela — ce- njen. Toda, kaže, da je ugo- tovil, da te svoje sposobno- sti prepoceni prodaja, zato jih je skušal vnovčiti v po- poldanski obrti. Prijavil je popoldansko obrt za izdelavo maziv in olj, nekaterih preparatov po last- nih receptih, ki bi naj prepre- čevala korozijo kovin. V El- kovu je s predstojnikom Do- večarjem sam sprejemal in odklanjal naročila za delo, zato ni čudno, če je ugoto- vil, da bo ob tem lahko zaži- vela tudi njegova obrt. Ko ' je predlagal prekinitev de- lovnega razmerja in so se njemu baje pridružili še ne- kateri delavci njegove delov- ne skupine je postavil kolek- tiv v — mat položaj. Odpo- vedi niso sprejeli, obenem pa so mu obljubili, da mu bodo omogočili, če ostane, da bo opravljal obrt nekako ta- ko, da ta ne bi trpela zaradi njegovega dela v kolektivu, kako so si to predstavljali, ni jasno. Verjetno je prav zaradi te- ga na pobudo Elekitro Ljub- ljana, ki bi rabilo skupino za prebarvanje nekih daljno- vodov, delo je bilo ovredno- teno na deset in pol milijo- nov starih dinarjev, v imenu podjetja odgovoril tako, da pogoji niso bili sprejemljivi, v isti sapi pa je poslal svo- jo ponudbo, ki je bila seve- da sprejemljivejša in je delo — dobil. Kot menijo v podjet- ju, je Otrin skupno z Dove- čar jem ugotovil, da so bila dela na vzdrževanju daljno- voda Dravograd Šoštanj pre- kalkulirana, zato je baje Otrin del svoje skupine vrgel v delo, ki ga je sprejel kot obrtnik ... Tako so delavci Elkova zanj opravili 3.264 delovnih ur, s službenim vozilom pa je prevozil za svoj račun 4.916 kilometrov. Skupno s plači- lom dnevnic in nočnin je ta- ko baje odškodoval Elkov, ta je delavce plačeval, ker so bili baje vodeni za delo na daljnovodu Dravograd—Šo- štanj, za 4,501.680 starih di- narjev. Pri tem je še spor- no, če ni Otrin odtujeval tu- di barvo, saj je bil edini skladiščnik in mešalec barv. S tem je, sodeč vsaj po do- sedanjih podatkih, Otrinu padlo vseh deset in pol mili- jonov starih dinarjev v žep čistih, saj je delavce plačalo podjetje. Toda zadeva se je zapletla, ko so varnostni organi v te motne posle spustili žarek svetlobe. Prebudila se je tu- di občinska davkarija, ki je ugotovila, da je 40 starih ti- sočakov, kolikor je bilo odre- jeno Otrinu davka, za tega milijonarja — premalo. Obra- tovodja Dovečar je po TNZ poskušal knjigovodji vsiliti fakture za opravljeno delo, čeprav je minilo od začetnih del že več kot pol leta, in da je bila medtem opravljena že tudi letna bilanca. Toda delavski svet podjetja DEM je po zbranih podatkih po- slal Otrinu račun za ves zne- sek, ki ga je podjetje v obli- ki plač, nočnin, dnevnic in prevoženih kilometrov izpla- čalo. S tem je z žiro računa na sveže pečenega milijonarja odteklo že 4 in pol milijona starih dinarjev. Poleg tega so ga predali tudi sodišču, Otrin in Dovečar pa sta do razsod- be v suspenzu. Otrin sam tr- di, vsaj tako smo ga med po- govorom razumeli, da je bila vsa zadeva legalna, da je de- lal z odobritvijo Dovečarja, kalkulacijo dela pa sta baje opravila skupno s knjigovod- jo, le da je Dovečar s faktu- rami čakal do konca, ko bi delavci opravili delo. Dopu- šča tudi možnost, da je Do- večar na fakture — POZA- BIL! — Trdi, da je on (Otrin) kljub svojemu poštenemu de- lu žrtev razprtij v kolektivu. O tem kdo je kako in ko- liko kriv, pa bo dalo sodbo sodišče, zato bi bilo danes še preuranjeno o tem govo- riti. Vsekakor pa so milijoni Otrinu — hitro izhlapeli. J. Sever ŽRTVE PROMETA Po levi v smrt Voznik avtobusa JOŽE ŽGANK je vozil iz Celja pro- ti Šmarju. V Šentvidu pri Grobelnem mu je na pre- glednem ovinku pripeljal nasproti po levi strani ceste voznik motornega kolesa štiriindvajsetletni LEOPOLD NUNČIČ. Z veliko hi- trostjo je trčil v pred- nji del avtobusa, čeprav se je ta umaknil v skrajno de- sno stran. Med prevozom v celjsko bolnišnico je voznik Nunčič podlegel. Nesreča na Mariborski cesti Iz stranske Skaletove ulice v Celju je pripeljal v veli- kem loku na Mariborsko ce- sto proti mestu z osebnim avtomobilom JAKOB POD- PEČAN. Zavozil je na levo stran ceste, ko je iz Celja pripeljal z osebnim avtomo- bilom ADOLF SENČIČ. Pri trčenju sta bila huje poško- dovana voznik Senčič in so- potnica ERNA ESTERER, vo- znik Podpečan pa je dobil lažje poškodbe. Padel je .. . Iz Sopote se je proti Ra- dečam peljal z motornim ko- lesom ŠTEFAN NOVAK ter v Jagnjenici zapeljal s cesti- šča in tako vozil po desni strani še 11 metrov, nato pa zapeljal nazaj na cesto in pa- del. Obležal je nezavesten s poškodovano glavo. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Brez vozniškega dovoljenja Voznik mopeda BERTI GO- LOB je vozil pravilno po de- sni strani iz Mozirja proti Solčavi, ko mu je nasproti s precejšnjo hitrostjo in brez vozniškega dovoljenja pripe- ljala po levi strani ceste z mopedom ANGELA ARNIČ. Na blagem nepreglednem o- vinku sta mopedista trčila. Golob si je zlomil desno nogo in poškodoval hrbteni- co, Arničeva pa si je zlomila desno roko in nogo ter do- bila pretres možganov. Laž- je poškodbe je dobila tudi sopotnica ANGELA GOLOB. Na vozilih je škode za2.000 dinarjev. Trčil v avtobus Iz Šempetra je vozil proti Preboldu lokalni avtobus, ki ga je upravljal IVAN MIR- NIK. Na ovinku je vozil ze- lo previdno in po svoji de- sni strani vozišča. Nasproti mu je pripeljal motorist JA- NEZ SUMAK, ki je po Mir- nikovi izjavi vozil s hitrost- jo 90 do 100 kilometrov na uro. Ko je Mirnik opazil mo- torista je vozilo zaustavil na skrajnem desnem robu ceste. Zaradi neprimerne hitrosti in vožnje po levi strani je mo- torist zadel ob avtobus na strani in ga oplazil do zad- njega kolesa, kjer ga je od- bilo od blatnika po cesti. Dr- sel je še 41 metrov, nato pa ga je vrglo na travnik. V celj- ski bolnišnici so ugotovili, da si je zlomil levo ključni- co in poškodoval levo sto- palo. PIVO IN CVETJE, OHCET IN TOMBOLA Čez dobre štirinajst cini bo v Laškem velika reč. Tradicionalni praznik piva in cvetja je daleč na- okrog znana prireditev. Letos bo seveda kmečka ohcet spet osrednja zadeva, zraven pa vse kar poleg sodi: vasovanje, snubljenje, šranganje itd. No, letos bo še nekaj novega — tekmovanje v pitju piva — in pa tombola, ki jo je doslej tako vneto preganjal dež. (Na sliki spodaj prizor »šranganja« od lani.) Prijetno počutje in eleganco vam daje samo konfekcija »ELEGANT« Celje Tragedija v muzeju V svet je šinila vest, ki je s svojo tragič- nostjo presunila marsikaterega stariša: v mu- zeju je učenec s pištolo ubil sošolca. Tragedija se je pripetila minuli teden v pro- storih velenjskega gradu, kjer je rudarski mu- zej in oddelek muzeja revolucije. Na šolskih izletih so muzeji pogosto tiste instituoije, ki jih učitelji vključujejo v programe ogledov. Na našem področju imamo lepo urejen rudar- ski muzej, ki je vreden ogleda. Zategadelj sta tudi dva učitelja iz Sežane napotila svoji sku- pini v velenjski stari grad. Ogled sam je v ru- darskem muzeju potekal brez nevšečnosti. Toda otroci, kot otroci, so se v nekaterih oddelkih zadrževali delj, kot vodiči in nato krenili v manjših skupinah ali posamič še v prostore muzeja revolucije, čeprav je bila glav- nina učencev že na grajskem dvorišču, kjer so čakali na zamudnike. V muzeju revolucije je pozornost učencev najpogosteje pritegovalo shranjeno orožje. Ta- ko je pritegnila pozornost učenca tudi pištola »parabella«, ki je bila postavljena na nezava- rovano polico. Otrok jo je snel in med ogledo- vanjem napel. Ko je nevede pritisnil na pete- lina je iz cevi bruhnilo troje krogel, k sreči v — zid. Ko si je opomogel od prvega strahu, je spustil pištolo na mizo in pobegnil v mesto, ne da bi o tem komurkoli kaj povedal. Strelov pa ni bilo moč slišati, ker je bil ropot delavcev, ki delajo v gradu glasnejši. Le nekaj minut za tem so v isti prostor vstopili še trije učenci. Dva izmed njih sta se ustavila ob razstavlje- nem mitraljezu, tretji pa ob pištoli. Vzel jo je v roke, pomeril v petnajstletnega Damjana Silo, zavpil »stoj« in nič hudega sluteč pritisnil na petelina... Ena izmed dveh krogel je otro- ka zadela v prsa, čez nekaj trenutkov je umrl... Vprašali se boste, kako je mogoče, da je bilo v pištoli, kot so varnostni organi pozneje ugo- tovili — OSEM nabojev?! Prav tako se boste vprašali, kako je mogoče, da je bila pištola na nezavarovani polici in ne v vitrini, do katere ne bi mogla seči nevešča roka?! Pa tudi vpra- šanje, zakaj ni bila pištola onesposobljena. Vsa ta vprašanja so pomembna tembolj, ker obtožujejo. Na otroka, ki je sprožil ne moremo pokazati s prstom in reči: on je morilec!, če- prav je povzročitelj nesreče. _ js VLOMILEC NA DELU Neznani storilec je vlomil iT* gostilno Leskovškovih na Bfegu pri Polzeli. V gostilno prišel skozi okno v kopal- ci, od koder je nato krenil B* točilnico in kuhinjo. Po vsej verjetnosti je iskal de- ivar. kajti v obeh prostorih gHe bilo po njegovem odhodu ?Se razmetano. Ropot, ki ga Je vlomilec povzročal je pre- budil lastnika, ki je nato pre- senečen ugotovil, da se je lo- pov v točilnico zaklenil, da bi lahko v miru opravil svo- je nevredno delo. Lastnik je poskušal priklicati na pomoč so.-«pde, vendar je lopov med- tem" po isti poti zapustil go- stišče. S sabo je odnesel ne- kaj denarja, jestvin in pija- če. —ez 20. junija 1968 lusko - šport - kronika_tednih »»» NA KRATKO: Seja občinskega vodstva ZKS Na minuli seji seketariata ob- činske konference so obravnavali več pomembnih vprašanj in zadev med drugim tudi naloge komuni slov pri izvajanju stališč govo- ra predsednika ZK.I, tovariša Tita in sklepov nedavne skupne seje IK ter predsedstva CK ZKJ. kot tudi zaključkov 11. kongresa CK ZKS in komunikeja IZ CK ZKS v zvezi s potrebo po hitrejšem odp"ay- ljanju nekaterih deformacij v naši družbi. Govorili so tudi o konkret- nih pripravah na sklic seje ob- činske konference ZK, ki bo obrav- navala priprave na kong.es ZKS in o volitvah delegatov za delov, ni dogovor slovenskih komunisto® Junijska občinska konferenca ozi roma seja te konference bo uvod v konkretne priprave h častniških komunistov na VI. kongres ZKS. Občutno manj - štipendistov Po podatkih občinskega mladin skega vodstva se je v minulih le- tih število štipendistov v Hrast- niku nenehno krčilo. Medtem ko so podjetja in občinska skup- ščina leta 1!I62 podeljevala šti- pendije 102 dijakom in študentom se je letos to število zmanjšalo na polovico. Vendar ni mogoče mi- mo drugega podatka, ki kaže. da za nekatere poklice kljub temu, da so bile na voljo ustrezne šti- pendije, ni pravega zanimanja. V Tovarni kemičnih izdelkov so la- ni razpisali šest štipendij, prigla- sil pa se nihče iz Hrastnika. Up- ravni odbo- novoustanovljenega sklada za štipendije čaka torej od- govorna naloga posredovati mla dim ljudem ustrezne podatke o tem za kakšne poklice bodo po- slej na vol;« štipendije. Tudi letos potovanja borcev NOV Na občinski zvezi združenj bor- cev NOV smo zvedeli, da bodo v poletnih mesecih organizirali ne- kaj potovanj nekdanjih udeležen- j cev NOV v najbolj znane parti- I zanske kraje na Slovenskem. Pred videni so šti je izleti, in sicer ju- i lija, avgusta in septembra, čeprav ] se še niso dokončno odločili za j vsa štiri potovanja, so predlagali, naj bi letos obiskali Pohorje, ne- katere kraje na Primorski, Do- lenjski in Gorenjski. V kolikor bo za te izlete tolikšno zanimanje, kot lani, pričakujejo da se bo teh potovanj udeležilo okoli 500 do 600 borcev iz te občine. V poletnih mesecih nameravajo pripraviti tu- di nekaj izletov v okoliške kraje hrastniške občine. Za zdaj samo 12 pripravnikov Nekatere delovne organizacije so v glavnem že končale s sprejema- njem ust eznih aktov za sprejem pripravnikov. Vendar na občinskem sindikalnem svetu opozarjajo, da so doslej podjetja sklenila spreje- ti samo 12 pripravnikov. Steklarna namreč še ni določila število pri- pravnikov, ki naj bi se izpopolnje- vali v tej delovni organizaciji. Mi- nimalno število pripravnikov opo- zarja, da še venomer niso vse- povsod pripravljeni omogočiti ab- solventom oziroma diplomantom srednjih, višjih in visokih šol pridobitev ustrezne prakse neob. hodno potrebne za njihovo vključi- tev delovni proces. Zdaj manj nezaposlenih Lam ob tem času so imeli v Hrastniku registri- ranih 127 nezaposlenih. Konec junija se je tem pridružilo še okrog 200 otrok, ki so končali osnov- no šolanje. Sindikalni svet, občinska skupščina in drugi so se močno zavzeli za to, da so podjetja sprejela namesto 11 kar 50 vajencev, nekaj dese- tin mladih ljudi pa je našlo zaposlitev v Steklarni in drugih podjetjih. S temi in še nekaterimi drugimi akcijami so v Hrastniku nekoliko zmanjšali število zaposlenih. Po zadnjih podatkih izpostave ljubljanskega komu- nalnega zavoda za zaposlovanje je registriranih trenutno v Hrastniku 95 od katerih išče prvo za- poslitev samo 31 kandidatov. Seveda bo v kratkem prišlo iz obeh osemletk okoli 140 otrok. Računajo, da jih bo polovica nadaljevala šolanje na srednjih vzgojno izobraževanil ustanovah, za preostalo po- lovico pa bo treba najti ustrezna vajenska mesta. Nekaj deset fantov in deklet" bi se rado zaposlilo kot nekvalificirani delavci. Za te bo najteže najti delovna mesta, saj delovne organizacije v tej ob- čini skorajda ne mislijo več zaposlovati nekvalifi- ciranih ljudi. Vsem željam ne bo mogoče ustreči, ker bi se največ fantov rado izučilo za avtomeha- pike, elektromehanike in druge sorodne poklice. Prej ko slej bo treba staršem hrastniških otrok obrazložiti nekatere nove pogoje rudarskega pokli- ca. Za rudarski šolski center za zdaj še ni pravega razumevanja. Dejstvo pa je, da današnje rudarsko delo ni več podobno tistemu pred nekaj deset- letji. Z uvajanjem mehanizacije potrebujejo zasav- ski premogovniki vse bolj izurjene kvalificirane delavce. Na seji političnega zbora so povedali, da so šti- ri komisije, ki so jih lani ustanovili z nalogo, da raziščejo pogoje in možnosti ustanavljanja novih proizvodnih obratov, so tik pred zaključkom dela. Kaže, da bodo v Hrastniku utegnili ob podpori podjetij in z združevanjem sredstev odpreti nekaj zanimivih obratov, v katerih bo našlo delo precej mladih ljudi, zlasti žensk. M. Vidic, Zagorje S TRETJE SEJE SPLOŠNO POLITIČNEGA ZBORA V HRASTNIKU Pomemben družbeni dogovor V skoraj petumi razpravi se je zvrstilo dvajset udele- ležencev, ki so prizadeto iznašali svoja stališča in poglede na dosedanjo rast družbenega standarda, zlasti pa dali nekaj umestnih predlogov za zbiranje denarja za te na- mene v prihodnjem obdobju. Osvojen predlog za 1 odst. izdvajanje narodnega dohodka podjetij za izgradnjo novih šolskih prostorov in novega kopališča. Konkreten pri- spevek hrastniške družbene skupnosti za izboljšanje mate- rialnega položaja študentov in dijakov. Ustanovljen sklad za podeljevanje štipendij nadarjenim otrokom delavskih in kmečkih staršev. Podpora stališčem IK CK ZKS v zvezi s potrebo po hitrejšem odpravljanju nekaterih deforma- cij v naši družbi. Na seji so uvodoma na kratko ocenili dosedanje izva- janje srednjeročnega progra- ma gospodarskega in družbe- nega razvoja občine. Ugotovili so, da so prvi del programa uspešno končali, da pa so potrebne nekatere spremem- be sprejetega programa. V načrtu je namreč bila izgrad- nja II. faze zdravstvenega doma, razen tega pa bi iz zbranih sredstev sofinansirati tudi gradnjo ljubljanskih kli- ničnih bolnišnic. Navzoči so soglasno predlagali in osvojili sklep, da za nadaljevanje gradnje zdravstvenega doma ni potrebe, ker sedanji pro- stori zadovoljujejo potrebe občanov. Denar za sofinansi- ranje ljubljanskih bolnišnic pa naj bi v prihodnje črpali iz občinskega proračuna. Praksa je pokazala, da bi nadaljne združevanje 2 in pol odstotka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih v občini nekoliko ogrozilo gospodarje- nje hrastniških podjetij, ki morajo odplačevati posojila za opravljene rekonstrukcije in obnovo naprav. Zato so na zboru sklenili predlagati de- lovnim kolektivom zmanjša- nje teh dajatev. Poslej naj bi v Hrastniku združevali 1 od- stotek ustvarjenega narodne- ga dohodka delovnih kolekti- vov, s čemer bi namesto do- sedanjih 1 milijon 700.000, zbrali na leto okrog 1 milijon din. Denar naj bi v celoti na- menili za izgradnjo novih šol- skih prostorov na Logu in na Dolu, kasneje pa za dogradi- tev novega kopališča. Kako nujno je treba zgraditi nove učilnice, je lepo ilustrirala ravnateljica - snovne šole he- roja Rajka, Sanda Peričeva, ki je ugotovila, da so morali v izogib tretji izmeni urediti učilnici v bivšem stanovanju. V jeseni bo tretja izmena šol- skega pdtika skoraj neizogib- na. Zato je dograditev novih prostorov za potrebe osnov- nega izobraževanja in vzgoje naloga in dolžnost vse hrast- niške skupnosti. Veliko pozornost je vzbudil tudi predlog za ustanovitev enotnega sklada za štipendi- ranje. Udeleženci so sicer imeli o predlogu nekaj dodat- nih stališč in mnenj, vendar so soglasno ugotavljali, da bi enoten sklad omogočil šti- pendiranje nadarjenih otrok delavskih in kmečkih staršev v Hrastniku. To naj bi bil tudi dejanski prispevek hrast- niške občinske skupnosti k izboljšanju sedanje socialne strukture bodisi na nekate- rih srednjih ali visokih šolah oziroma na ljubljanski Uni- verzi. Na seji so predlagali naj bi za te potrebe združevali 0,3 odstotka od bruto oseb- nega dohodka zaposlenih v občini. Na leto bi torej uteg- nili zbrati okoli 200.000 din. Zbor je pooblastil občinsko skupščino, da se o tem na- dalje dogovarja s kolektivi in pripravi ustrezen predlog. Sklad bi začel z rednim d lom 1.1.1969. 'V razpravi * precej poudarjali pomen delovanja štipendistov z lovnimi kolektivi in pote- nj ihovega vključevanja v p^j jetja. V zvezi s tem so opo2o rili na upravičenost nekateri^ zahtev ljubljanskih študentov poudarili pa so', da so beo' grajski dogodki nazorno p^ kazali, da so pri nas skupil« ljudi, ki so skušale na nemo. goč in do kraja zmoten način izsiliti nekatere zahteve. Ta- luh ekcesov ni moč trpeti Urejanje upravičenih zahtev je treba pospešiti, vendar po demokratični in samoupravni poti. Udeleženci splošno poli. tičnega zbora so soglasno podprli stališča IK CK ZKS o nalogah komunistov in vseh delovnih ljudii za hitrejšo od- pravo nepravilnosti v naši družbi. O tem bodo v Hrastnj. ku govorili na sestankih de- lovnih kolektivov, predvsem pa nekatera stališča konkre- tizirali v praksi. -n- Igrišče obnovljeno Pred kratkim se je mladim športnikom hrastniške Steklarne iz- polnjl^ želja. Ob podpori sanioup. lavnega organa, sindikalne orga- nizacije in drugih, so lepo uredi- li igrišče za Savo, kjer bodo va. dile članice RK »Steklar« in vse pionirke, nadalje moška in ženska ekipa odbojke, kasneje pa namera- vajo začeti z vajami košarke. Mia- di hrastniški steklarji bodo omogo- čili na igrišču tudi kotalkanje športno disciplino, za katero je v tem delu Hrastnika precejšnje za. nimanje. Priznanja krvodajalcem Kot v obeh sosednjih občinah so tudi v Hrastniku imeli manjšo slovesnost v počastitev dneva krvo- dajalcev. Občinski odbo RK jf pripravil proslavo v klubu »Svobo. de I« v Zagornjem Hrastniku, Na slovesnosti so podelili 9 diplom. 14 zlatih in 56 srebrnih značk vsem tistim krvodajalcem, ki so doslej vselej pokazali svojo pri- pravljenost sodelovati v tej huma- ni akciji za pomoč svojim bliž- njim v nesreči. V kulturnem pro- gramu so sodelovali učenci osnov- ne šole heroja Rajka. Rudarska godba na pihala v Hrastniku bo ob 115-letnem jubileju priredila kon. cert, pozdravila v svoji sredini svoje vrstnike iz majhnega rudarskega kraja Oberdorf iz sosednje Avstrije in obeležili pomembno obletnico še z nekaterimi drugimi manifestacijami. Dopisujte v vaš Celjski tednik IZ ZGODOVINE RUDARSKE GODBE IZ HRASTNIKA Vedno sredi naprednega toka (nadaljevanje) Pretila je huda nevarnost, da bi švabe ali njihovi pod- repniki kar koli »zavohali«. In to kljub temu, da je bila konspiracija sila velika. V ti- sti noči je bilo marsikatere- mu godbeniku vroče. Toda korajža zmeraj nekaj velja. Kljub vsem nevarnostim je akcija lepo uspela. Člani ru- darske godbe s svojimi glas- bili so se kmalu znašli v objemu kalskih gozdov. Nemcem ni ostalo, drugega, kot da so naslednje jutro mo- rali ugotoviti: godbenikov in njihovih glasbil ni več doma. GODBA MED NAŠIMI BORCI Tale prostor je pretesen za opis vse dejavnosti in aktiv- nosti hrastniških godbenikov med borci NOV. To so bili dnevi, tedni in meseci, ki jih člani hrastniške godbe ne bo- do nikoli pozabili, še manj jih bodo pozabili naši borci, bataljoni, brigade in VII. korpus, v čigar sestav je prešla ta kulturna skupi- na. Kamor je šel korpus, tja je popotovala godba. Člani godbe so prepotovali vso Do- lenjsko, Belo Krajino, znane in neznane kraje, zibelke par- tizanskega odpora; tu in tam so priromali celo na Hrvat- sko. Godba je igrala ob ne- štetih prilikah, slovesnostih, zlasti mitingih in dvigala bor- benega duha naših partizan- skih enot, borcev pa tudi prebivalstva teh predelov. Godbo so poznali domala vsepovsod. Godbeniki so po- znali malone vse borce in prebivalce neštetih krajev. Godbeniki so velikokrat obi- skali ranjene borce v parti- zanskih bolnišnicah. Dr. Ja- nez Milčinski, sedanji pred- stojnik inštituta za sodno medicino v Ljubljani se takole spominja obiska hrast- niških godbenikov v bolniš- nici v vasi Dučici pozimi 1944 — 45, kjer je delal kot zdravnik: »Pri nas je gosto- vala igralska skupina iz so- sednje Hrvatske. Nastopil je frontni teater, pel nam je invalidski pevski zbor. Naj- bolj pa nas je ogrela godba VII. korpusa. Na začetku sem se bal, da bo silnih zvo- kov številnih trobil preveč; toda fantje, naši bolniki ni- so trenili z očmi in v baraki je bilo navdušenje nepopis- no. Poudariti moram, da je imelo to »zdravilo« močan učinek!« Tako dr. Janez Mil- činski. V sestavu VII. korpusa je godba — povemo naj, da so bili v njej tudi godbeniki iz obeh revirjev — je ta skupina prehodila zmagoslavno pot naših borbenih, udarnih bri- gad in enot NOV. Vidimo jo na čelu osvoboditeljev sloven- ske prestolnice, maja 1945, in nato v osvobojeni deželi na neštevilnih mitingih, paradah pa tudi vsepovsod tam, kjer smo se poslavljali od naših borcev. Veliko so darovali hrastniški godbeniki naši na- rodnoosvobodilni borbi in svojemu narodu. Dvanajst članov pa je darovalo, največ, kar so imeli — svoja življenja. Godba' jih ne bo pozabila. V večen spomin nanje, jim je odkrila spominsko ploščo na svojem domu. DEJAVNOST PO VOJNI Preveč je vsega, da bi lah- ko sledili godbi skozi vsa po- vojna leta. če bi smeli str- niti, potem lahko zapišemo: nastopi, koncerti, pa vaje, pa spet nastopi in vaje, sode- lovanje na revijah, samostoj- ni koncerti doma in drugod. Vmes popotovanja v stare partizanske kraje, obujat spomine na težke, a vendar slavne dni naše nacionalne zgodovine. Leta 1950 je god- bo doletela čast sodelovati na prvomajski paradi v Beo- gradu. Vsako leto za Dan JLA jo srečamo pri naših oficirjih v vojaškem okreva- lišču v Rimskih toplicah; so- delovala je na reviji pihalnih godb v Velenju, nato pa v Postojni, na Ravnah, v No- vi gorici. Na drugem festiva- lu amaterskih ansamblov Sr- bije na Paliču pri Subotici je zastopala slovenske pihalne godbe. Igrali so ob odkritju spomenika žrtvam fašizma v Gradcu; bili so... igrali so ... Vmes so si godbeniki ures- ničili davno željo. Za sto let- nico obstoja leta 1953 so iz- ročili svojemu namenu svoj novi dom, ki so ga zgradili ob podpori delavskega sveta in kolektiva trboveljsko-hrast- niškega rudnika. Pridno pa si urejujejo tudi vojo muzej- sko zbirko. Zvedeli smo, da so bili lani godbeniki vsak tretji dan angažirani, kot sa- mi pravijo. Godba spremlja k zadnjemu počitku svoje so- tovariše-rudarje; gre za tra- dicijo, ki je ne bodo nikoli in nikdar opustili. Dandanaš- nji je v godbi 39 članov. Med njimi 23 rudarjev, trije va- jenci in štirje upokojenci. Čeprav se pogoji iz dneva v dan zaostrujejo, namreč po- goji dela, godba vztraja, še več: članom ansambla gre tu- di za nadaljno rast, za kako- vost, za to, da bi pokazali in dokazali, da so in bodo pihalni orkestri še zmeraj se- stavni in neločljivi del kul- turnega udejstvovanja in da ne kaže prelomiti z dolgolet- no tradicijo. Prav bo, če bomo ob za- ključku sestavka povedali še nekaj besed o kapelnikih, ki so imeli nedvomno veliko za- slug, da je godba doživela da- našnji napredek. Prvega ka- pelnika Jerneja Puncer je na- sledil njegov sin Herman. Kasneje so vodili godbo: An- ton Verdaj, Alojz Draksler, Ivan Dolinar, Franc Završnik in Franc Pavlič. Kot sedmi kapelnik je leta 1919 prevzel vodstvo godbe France Turn- šek. Ta je začel učiti mlade fante za celovečerne nastope. Leta 1932 je stopil na čelo godbe Jože Kumlanc in jo vo- dil polnih 10 let. Leta 1942 se je vrnil v Hrastnik Jože Brun, vojaški godbenik v predvojni Jugoslaviji in priznan fago- tist. Ta je vodil godbo dve le- ti, potmi se je vključil v NOB. Na njegovo mesto Pa je ta čas stopil Jože Kumlanc, dokler je ni na osvobojenem ozemlju spet prevzel Jože Brun. Po vojni srečamo na čelu godbe spet Kumlanca. Leta 1949 so zaupali godbo Viktorju Malovrhu, od leta 1965, pa imajo za kapelnika Stanko JPlahuta, ki je bil si- cer namestnik in tajnik god- be že od leta 1947. Predsed- nik odbora godbe je bil vrsto let Franc Sihur, danes Pa opravlja to nalogo Franc Zdovc. Občani Hrastnika, zlasti Pa rudarji želijo svoji godbi 115-letnem jubileju še vrsto let plodnega dela in jim kli- čejo rudarski: Srečno! -m- konec h rt ustnik 20. junija 1968 |10 »»»tednih, % RAZGOVORA O PREDLOGU SISTEMA ZDRAVSTVA V ZAGORJU Ne nazaj, marveč naprej! žal se je zanimive razprave o nadaljnjem urejanju zdravstva pri nas namesto 76 vabljenih, udeležilo samo 15 ljudi — Kljub temu pa so navzoči soglasno ugotavljali, (ja zvezni predlog o ureditvi sistema osnovnega zdravstve- nega varstva in zdravstvenega zavarovanja prebivalstva ne ustreza za slovenske razmere — Uveljavljanje teh predlo- gov bi celo zavrl nadaljni družbenoekonomski razvoj. predvsem so v razgovoru poudarili pomen razvoja sa- moupravljanja na tem po- membnem področju družbe- nega življenja. Del tez zvez- nega predloga pa predlaga, da bi se del zdravstvenega varstva, v katerem se je šele aačelo razvijati samouprav- ljanje, vrnilo na državno in- tervencijo. V razpravi so bili na stališču, naj osnovno zdravstveno varstvo ostane tudi v prihodnge sestavni del zdravstvenega zavarovanja de- lavcev in kmetov. Udeleženci so menili, da kaže ta sistem razvijati, ga izpopolnjevati, s tem pa bo zagotovo organsko prerasel v enotno zdravstve- no zavarovanje vseh ljudi. Sicer pa so na posvetova- nju skoraj v celoti pritrdili predlogom posebne delovne skupine republiške skupščine, ki je svoja stališča zbrala v posebnem prikazu. Posebej so naglasili vlogo politično te- ritorialnih enot v tem siste- mu, ki pa ne bi smela biti skrbniška, marveč naj bi po- speševalno vplivala na razvoj samoupravljanja, krepila vlo- go zavarovancev, zdravstvenih delavcev in njihovih delovnih organizacij. V zvezd z nekaterimi pobu- dami naj omenimo še pred- log, po katerem bi kazalo razmisliti o ustanovitvi enega samega zdravstvenega centra v SR Sloveniji. Posamezni udeleženci so sicer opozarjali na posledice, ki bi nastale, če se bi takoj odločili za en sam center na Slovenskem, pri- znali pa so, da so sedanji cen- tri sila dragi in da nimajo dovolj strokovnjakov. , -n- Gradbeno podjetje v Zagorju ima na razpolago vrsto strojev in je sploh dobro mehanizirano za opravlja- nje najzahtevnejših gradbenih del. PRED DOGRADITVIJO PIONIRSKE KNJIŽNICE Najmlajšim v pomoč Vodstvu zagorskega delavskega doma je treba priznati zahvalo za napore, ki ga je vložilo v usposobitev še enega, novega oddelka pri matični občinski knjižnici — dogradit- vi pionirske knjižnice — Ob njihovi podpori bodo zagor- ski pionirji dobili svojo lastno ustanovo, na policah te knjižnice pa zanimivo in poučno čtivo. Knjiga je bila, je in bo naj- večja duhovna vrednota. Do- bra knjiga v rokah mladega človeka pa nam mora biti še prav posebna skrb in dolž- nost. Znabiti nikoli ne bomo dovolj bogati, da bi najmlaj- šim nudili prav vse, kar po- trebujejo za svojo nemoteno rast in razvoj; morda še lep čas ne bomo kos organizirati celodnevnega pouka in mu dati vse prvine resnične so- cialistične vzgoje in znanja; bržkone ne bomo v stanju re- alizirati prav vse načrte za resnično enakopravnost mla- dih pri njihovem učenju in vzgoji. Toda prizadevamo si: vsako leto smo bogatejši, vsak čas bomo za te namene lahko dajali bolj odprtih rok, z zavestjo in s prepričanjem, da se nam bo to bogato obre- stovalo. In če v teh dokaj težkih razmerah ne pozabljajo tudi na pomen dobre knjige za najmlajše, smo lahko tembolj prepričani, da vlagamo in vgrajujemo temelje k vsemu tistemu kar želimo doseči pri nemoteni vzgoji naše mladi- ne. Tako nekako je bilo zapi- sano v eni izmed analiz, ki so jo pred nekaj leti izdelali v zagorskem svetu za kulturo, ko so predlagali ustanovitev posebnega pionirskega oddel- ka pri občinski knjižnici. Res- nično bi brez razumevanja vodstva delavskega doma in brez pomoči knjižničarke v matični ustanovi zagorski pio- nirji ne imeli svojega, poseb- nega oddelka. Zamisel bo v kratkem reali- zirana. Poleg osrednje knjiž- nice v delavskem domu so uredili še en prostor, sodob- no opremljen, kjer bo prosto- ra za okoli 4000 izvodov pio- nirskega in mladinskega čti- va. Mladi ljudje bodo imeli na voljo tudi razne revijice, otroške in druge časnike, skratka vse, kar jim je pri srcu in kar potrebujejo. Kaj- pak bo treba še dosti razu- mevanja in podpore, da bi utegnili na police uvrstiti to- likšno število knjig. Zato ne kaže prezreti predloga, naj bi zagorski starši po svojih mo- čeh sodelovali pri nadaljnjem povečevanju knjižnega fonda za mladino. Tako so ravnali v nekaterih drugih slovenskih občinah in uspehi niso izosta- li. če je družbena skupnost vložila precejšnje denarje za to novo pridobitev, potem bi bilo prav, da bi starši poma- gali realiizrati vse načrte v tej novi ustanovi. -n- Za odločnejše reševanje vprašanj Govor predsednika republike in CK ZKJ je naletel med delovnimi ljudmi te revirske občine na široko podporo — Tito je po splošni oceni ljudi zelo odkrito spregovoril o številnih slabostih in nepravilnostih, ki so se nakopičile v našem vsakdanjem družbeno-političnem življenju — Od- stranjevanje ekscesov stvar vse družbe. Domala v vseh delovnih ko- lektivih te revirske občine so neposredni proizvajalci nad vse živahno komentirali stali- šča tovariša Tita. Delovni ljudje so poudarjali, da je Tito zelo odkrito obrazložil vrsto nepravilnosti v naši vsakdanji delovni praksi, v našem družbenopolitičnem življenju, in čeprav je največ- ji del svojega govora posvetil vprašanjem študentov, je obe- nem govoril tudi delavskemu razredu in vsej naši sociali- stični skupnosti. Delavci so menili, da se je tovariš Tito zelo odločno zavzel za odpra- vo vseh nepravilnosti v naši družbeni skupnosti in zahte- val, da se vse slabosti nemu- doma odpravijo. Kolektiv podjetja »Varnost« je na predlog aktiva ZK po- slal predsedniku Titu poseb- no pismo, v katerem so med drugim delavci povedali, da podpirajo njegova prizadeva- nja za doslednejše uresniče- vanje gospodarske in družbe- ne reforme, za dejanski raz- voj samoupravljanja in za večjo odgovornost na vseh nivojih. Pridružili so se mu v njegovi oceni, da je treba hi- treje in odločneje uveljavljati dejansko delitev po delu, od- pravljati nemogoče razlike v življenjskem in družbenem standardu delovnih ljudi in za odpravo bogatenja posa- meznikov na račun družbene skupnosti. Na predlog občin- skega vodstva ZKS bodo te dni, ponekod so to že storili — pozorno in temeljito pre- učili govor predsednika Tita in se konkretno dogovorili o odpravljanju posameznih ne- pravilnosti v okviru svojih delovnih organizacij. Občin- sko vodstvo ZKS je na svoji seji predlagalo, naj bi kolek- tivi stališča predsednika ZKJ povezali s komunikejem IK CK ZKS o potrebi odpravlja- nja deformacij v naši družbi. Ponekod so se odločili celo za akcijske programe, po ka- terih se bodo nemudoma lo- tili odpravljanja oziroma ure- janja odprtih vprašanj. Dejansko je očitno, da še nikoli doslej delovni ljudje niso tako neposredno in za- vzeto sprejeli stališča tova- riša Tita, kot ob njegovem zadnjem govoru. Vsi pa opo- zarjajo, da ne bi smeli dovo- liti kakršnega koli odlašanja urejanja odprtih vprašanj, ne glede za katere organizacije ali posameznike gre. Kolektiv Tovarne elektro- porcelana na "Izlakah se je zbral na posebnem zborova- nju, iz katerega so poslali predsedniku Titu pismo, v katerem so med drugim de- jali: — Pridružujemo se tvo- jim naporom za enotnost ak- cije predsedstva in Izvršnega komiteja CK ZKJ in celotne ZKJ za praktično izvajanje vseh sprejetih sklepov. Tvoje težnje so tudi naše težnje. Pri tvojih naporih te podpiramo vsi. -a- Pismo cestnemu skladu SRS Pred kratkim se je svet za komunalne zadeve in ur- banizem občinske skupščine obrnil na upravni odbor Ce- stnega sklada SRS s prošnjo, naj sporoči kako kaže z na- meravano rekonstrukcijo tro- janskega klanca in dogradit- ve cestnega priključka na no- vi del ceste v Kisovcu pri Zagorju. Svet namreč meni, fe ne bi smeli odlašati z za- četkom teh deti, ker se bodo v nasprotnem primeru stro- ški gradnje mostu čez potok Medijo v Kisovcu bistveno povečali. Gre namreč za po- trebo, da bi ta most zgra- dili ob nizkem vodostaju, ne pa jeseni, ko je Medija zara- di pogostega dežja dokaj, vi- soka. Svet še opozarja, da revirji nujno potrebujejo ustrezno cestno povezanost proti Ljubljani, saj promet iz dneva v dan narašča. -n- GOSPODARJENJE V MAJU Rahlo izboljšanje Kolektiv rudnika Zagorje ob Savi se je približal meseč- nemu operativnemu načrtu z 98,8 odst. Elektroporcelanarji na Izlakah so skoraj dosegli 180 milijonov SD realizacije, to pa je že skoraj v skladu z njihovimi letošnjimi mesečni- mi predvidevanji. Z velikimi težavami pa se še venomer ubada kolektiv Lesnoindu- strijskega podjetja. Namesto 92 milijonov SD, so tudi ma- ja dosegli samo za okrog 67 milijonov SD fakturirane rea- lizacije. Zaloge rahlo narašča- jo, izvoz je ustavljen, čeprav imajo okrog 500 kub. metrov lesa pripravljenega za pro- dajo. V industriji gradbenega ma- teriala so prejšnji mesec pre- segli fizični obseg proizvod- nje kosovnega in hidri ranega apna za 11 odst., petmesečni plan pa je kljub zimskemu času, ki je za proizvodnjo v tem koleiktivu neprimeren, iz- polnjen skoraj stoodstotno. Gradbeno podjetje je majska predvidevanja preseglo za 10 odstotkov. Pravijo, da so že začeli s proizvodnjo tako imenovanih stropnih nosilcev — posebnih gradbenih ele- mentov, za katere je veliko povpraševanje na trgu, in ki jih izdelujejo v svojem no- vem obratu v Kisovcu. To bo podjetju omogočilo še lepše gospodarske rezultate, kajti osnova njihovega letošnjega plana so sicer gradnja neka- terih industrijskih objektov in seveda stanovanjskih hiš. Izve« zaostaja v Tovarni elektroporcelana, vendar pri- čakujejo ugodnejšo prodajo na Zahod in Vzhod ta in pri- hodnji mesec. Sicer pa bi kazalo dosedanji in prihodnji politiki zagorskih podjetij v njihovem vključevanju v med- narodno delitev dela posvetiti nekoliko večjo pozornost, če- prav struktura zagorskega go- spodarstva ne daje najboljših možnosti za večji izvoz, ne bi bilo odveč vsaj poskusiti oce- niti vse razpoložljive sedanje in prihodnje možnosti in na tej osnovi planirati nekoliko bolj dolgoročno politiko. Ne glede na to, da je bil maj nekoliko bolj ugoden za skoraj vse kolektive in da se obetajo ponekod še boljši re- zultati v prihodnjem obdob- ju, ne gre pozabiti, da smo na pragu letnih dopustov. Za- to so se v posameznih pod- jetjih lotili nekaterih ustrez- nih ukrepov za nemoteno po- slovanje. -a- NA KRATKO Koncert gostov iz CSSR V okviru gostovanja pev- skega zbora Smetana—Slovan- ka iz Kladna iz ČSR pri trbo- veljski »Zarji« so člani tega znanega ansambla priredili celovečeren koncert tudi v zagorskem delavskem domiu. Zboru sta zaželela dobrodošli- co mladinski pevski zbor »Vesna« in »Loški glas« DPD »Svobode Loke—Kisovec« pri Zagorju. Pevski zbor Smeta- na—Slovanka je izvajal pesmi domačih in tujih skladate- ljev, zapel pa je tudi eno slovensko in makedonsko na- rodno. Delegacija pevskega zbora iz mesta Kladna je obiskala tudi občinsko_skup- ščino Zagorje, kjer sta jo sprejela in pozdravila pod- presednik inž. Franc ' Zupan in predsednik zbora delovnih skupnosti inž. Bogdan Fli- sek. Cicibani v Vrsarju Skupina 22 cicibanov, pod vodstvom svojih vzgojiteljev je pred kratkim odpotovala letovat v Vrsar, kjer ima za- gorska otroška počitniška skupnost svoj dom. Najmila.jt- ši občani Stanejo na morju 14 dni, potem pa jih bodo nasledili otroci posameznih zagorskih šol. Zagorski cici- bani so imeli v delavskem domu svoj nastop, med ka- terim so pokazali, kaj vse so se naučili letos v svojih vzgojno-varstvenih ustanovah. Nastop je privabil veliko šte- vilo občanov in mladine. Nastop gojencev glasbene šole Zaključna produkcija go- jencev nižje glasbene šole in baletnega odseka pri tej učni ustanovi je tudi tokrat poka- zala razveseljiv napredek učencev te vzgojno-izobraže- valne ustanove. Pred velikim številom poslušalcev se je zvrstilo nad 40 instrumenta- listov, ki so izvajali zahtevne skladbe tujih in domačih skladateljev, medtem ko je baletna skupina, pod vod- stvom Mary Jurcetve uprizo- rila »Možička«, delo, ki je navdušilo vse gledalce. Naj ob tej priložnosti znova pou- darimo pomen in vlogo glas- bene vzgoje zagorske mladi- ne. Znani so napori vzgoji- teljev te ustanove, da bi tudi v prihodnje utegnili nemo- teno delati vendar jim to brez širše podpore zagorske družbene skupnosti ne bo v celoti uspelo. V mislih ima- mo položaj glasbene šole na- sploh in potrebo po obnovi nekaterih glasbil pa tudi prostorov. Priprave na fluoro- grafiranje V Zagorju ob Savi so pred kratkim imenovali poseben odbor ki. bo skrbel za nemo- ten potek fluorografiranja prebivalstva, v dneh od 26. junija do 6. julija letos. Za to pomembno akcijo se bodo v Zagorju ob Savi temeljito pripravili, a&j gre za zava- rovanje občanov pred eno najhujših bolezni. Sedanje fluorografiranje je tembolj pomembno, ker je od zadnje podobne akcije minilo nekaj let. Do večjega časovnega raz- maka je prišlo zavoljo tega, ker občinska skupščina ni mogla zagotoviti potrebnega denarja. Na fluorografiranje bodo povabili vse odraslo prebivalstvo. 20. junija 1968 T~ l il I nCaL ^rer77/T/J y [iMtilmJf/1 Hm OGLAŠUJTE V C1 NA KRATKO Zgledna pomoč pri šolanju V trboveljski cementarni zgled- no skrbijo za pomoč p. i šolanju otrok članov delovnega kolektiva. Oblika pomoči je različna; tistim> ki jim bodo lahko nndili zaposli- tev v tovarni, podeljujejo štipendi- je, drugim pa, ki brez pomoči šo- lanja ne bi zmogli, pa dodeljujejo finančno pomoč oziroma posojila, in sicer skorajda v isti višini kot znaša štipendija. Cementarna Tr- bovlje je v zadnjem šolskem letu podelila 5 štipendij za študij na višjih in visokih šolah, 28 financ, nih pomoči in dvoje posojil. Ome- nimo naj, da znaša štipendija za študij na višjih in visokih šolah za prvi letnik 220 novih din, za drugi letnik 380 novih din, za tretji in četrti letnik pa 430 novih din. Razgovor o turizmu in gostinstvu Oddelek za medobčinske inšpek- cijske službe Trbovlje je pripravi) v počitniškem domu Zasavskih pre- mogovnikov na Partizanskem vrhu nad Trbovljami sestanek gostin- skih in turističnih delavcev iz ob- čin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi, na katerem so razpravlja, li o gostinstvu in turizmu v svetu ter pri nas, o normativih in kva- liteti gostinskih uslug ter o sani- tarnem in tržnem režimu v gostin- stvu. Na sestanku so dokaj po- drobno spregovorili o razvoju tu- ristične in gostinske dejavnosti v zasavskih revirjih posebej še zdaj, ko bodo urejene osrednje cestne zveze in v Trbovljah zgrajen nov hotel. Preventivno zdravlje- nje otrok Osrednji delavski svet Zasavskih premogovnikov je odobril skoraj 15.000 novih din za preventivno zdravljenje 61 otrok, članov delo. vnega kolektiva, ki so socialno og- roženi, in ki bodo letovali na Ra- kitni in na Debelem rtiču. 50 novih stanovanj Gradnja 12-nadstropne stolpnice, ki jo gradi na trgu Revolucije v Trbovljah splošno gradbeno pod- jetje Zasavje za stanovanjsko pod- jetje Trbovlje, dobro napreduje. V stolpnici bo skupaj 50 enoinpol- sobnih ter dvoinpolsobnih stano- vanj, dograjena pa bo do aprila prihodnjega leta. Podpora stališčem republiške skupščine Na razširjeni seji sekcije za družbeno ekonomski razvoj pri ob- činski konferenci Socialistične zve- ze v Trbovljah so razpravljali o predlogu sistema za zagotovitev os- novnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja prebi- valstva ter o predlogu stališč sku- pščine SR Slovenije za izpopolni- tev sistema zdravstvenega zavaro- vanja. Na seji so podprli predloge slo- venske skupščine za ureditev siste- ma zdravstvenega zavarovanja in varstva, saj so po mnenju udele. žencev seje dokaj realni, hkrati pa dajejo zagotovilo za večjo uvelja. vitev samoupravljanja tudi v zdravstvu. Med drugim so se zav- zeli še za organizacijo skupnosti zdravstvenega varstva po teritorial- nem načelu, in ne po načelu go- spodarskih panog, pri čemer naj bi bila Slovenija celovita zdravst- vena regija. Pred praznikom rudarjev Zasavski rudarji bodo letos nad- vse slovesno proslavili 3. julij — praznik slovenskih rudarjev. Na čast prazniku bodo pripravili več prireditev. Tako bo 29. junija v Hrastniku tekmovanje v rudarskih veščinah, osrednja proslava pa bo 1. julija v zagorskem delavskem domu; pred tem bodo rudarji kre, nili po zagorskih ulicah v sprevo- du do delavskega doma. Nezadovoljni z vzdrže- vanjem cest V Trbovljah niso zadovoljni s stanjem cest, ki jih vzdržuje ljub- ljansko cestno podjetje. Takšno mnenje je bilo mogoče slišati tu- di na zadnji seji sveta za urbani- zem. gradbeništvo, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine Tr. bovlje. Člani sveta so pri tem še posebej opozorili na slabo vzdrže- vanje cest skozi mesto, zlasti še na odseku od Dimnika do Komu- nale. V aprilu, na primer, je bilo dogovorjeno, da bo ljubljansko cestno podjetje popravilo ta cest- ni odsek, vendar so navozili asfalt- ni gramoz le na cesto od Dimnika do Tratnika, ki pa je zdržal le ne- kaj dni tako. da je cesta spet vsa kotanjasta. Oddelek za gospodarstvo in ko- munalne zadeve občinske skupšči- ne Trbovlje ter medobčinski odde lek za inšpekcijske službe sta do- slej izdala cestnemu podjetju Lju- bljana že več odločb, s kate imi terjata boljše, zlasti pa še rednej- se in temeljitejše vzdrževanje in popravilo cest, vendar pa odločbe nimajo posebnega uspeha. DELOVNI LJUDJE TRBOVELJ SO MINULI TEDEN IZREKLI podporo Titovim prizadevanjem ZASAVSKI RUDARJI SO ZAPISALI: »V CELOTI TI ZA- UPAMO IN STOJIMO ČVRSTO ZA TEBOJ PREPRIČANI, DA BOMO LAHKO OB TEBI TUDI TO POT ZMAGALI V BOJU ZA NAPREDEK NAŠE SOCIALISTIČNE DRUŽ- BE!« Izjava predsednika ZK Jugoslavije, Josipa Broza Tita, prejšnjo nedeljo zvečer, je bila skozi ves zadnji teden predmet številnih razprav med delovnimi ljudmi v sredi- šču zasavskih rudarskih revirjev — v Trbovljah. Besede predsednika Tita so bile deležne splošnega odobravanja; delovni ljudje iz revirjev pa so ob tej priložnosti ponov- no izrekli vso podporo prizadevanjem predsednika Tita, da bi sprejete sklepe oziroma dogovore v prihodnje hitreje in bolj dosledno izvajali. Med prvimi so poslali iz revirjev pismo predsedniku ZKJ, tovarišu Titu, komuni- sti iz trboveljske strojne to- varne. Zapisali so, da so z veliko pozornostjo spremljali njegovo izvajanje, nato pa na- daljujejo: »Sporočamo Ti, da komuni- sti strojnih tovarn Trbovlje podpiramo Tvoja prizadeva- nja in se s Tvojimi izvaja- nju v celoti strinjamo. Še posebej smo ogorčeni, ker so nosilci administrativno biro- kratskih teženj, po pravilu v negospodarskih dejavnostih, manj pripravljeni za izvajanje družbene reforme, medtem ko si delavski razred z veli- kimi napori prizadeva uvelja- viti zaključke VIII. kongresa ZKJ. Z vsem srcem želimo, da bi probleme dejansko objek- tivno rešili in vedi, da v Tvo- jem prizadevanju uživaš našo polno podporo!«. Prejšnjo sredo, 12. junija, so se zbrali tudi rudarji, čla- ni delovnega kolektiva Zasav- skih premogovnikov. Rudarji iz Trbovelj, Hrastnika, in Za- gorja ob Savi so odločno podprli prizadevanja pred- sednika Tita za kar najhi- trejše razreševanje vseh pe- rečih družbeno — ekonom- skih problemov. Z zborovanj pa so poslali rudarji Zasavskih premogov- nikov predsedniku Titu pismo naslednje vsebine: »Rudarji Zasavskih premo- govnikov v celoti podpiramo Tvoja stališča do razreševa- nja aktualnih družbenih pro- blemov, ki se porajajo pri UGOTOVITVE SDK Trboveljska podružnica Službe družbenega knji. govodstva je v prvih štirih mesecih letos zavrnila uporabnikom družbenega premoženja s področja vseh treh revirskili občin skupaj kar 2.634 nezako. nito izstavljenih nalogov, predvsem zaradi nepra- vilnosti oziroma pomanjkljivosti v predloženi doku- mentaciji. Skoraj 200 nalogov je bilo zavrnjenih tudi zaradi napak v zaključnih računih, saj je bilo treba vse zaključne račune, skupaj sta bila kar stodva, popravljati, predvsem zaradi napačno pri. kazanega povečanja ali zmanjšanja dohodkov ter delitve dohodka in še zaradi drugih nepravilnosti. Vrsto nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti pa so ugotavljali tudi v zvezi z blagajniškim poslovanjem, knjigovodsko dokumentacijo, obračunavanjem re- zervnega sklada ter nepravočasnim obračunavanjem in plačevanjem prometnega davka. —N— SESTANEK REVIRSKIH ŠTUDENTOV V TRBOVLJAH Študentje morajo biti še bolj aktivni EDEN OD OSNOVNIH PROBLEMOV: ŠTIPENDIJE ŠE VEDNO NISO V ODVISNOSTI OD MATERIALNEGA PO- LOŽAJA DRUŽIN Pred kratkim so se v Trbovljah študentje, člani kluba revirskih študentov, pogovarjali s predstavniki delovnih organizacij, občinskih skupščin in vodstev družbeno poli- tičnih organizacij o konkretni problematiki, ki tare štu- dente iz revirjev. Študentje so še posebej podčrtali, da bodo morali v prihodnje tudi sami kar najbolj aktivno in organizirano sodelovati pri razreševanju problemov, ki jih tarejo. Iz obširne problematike oziroma razprave s sestanka revirskih študentov povzemamo naslednje bistvenejše ugo- tovitve oziroma predloge: Na visokih in višjih šolah v Ljubljani se šola, po sioer nepopolnih podatkih, blizu 100 mladih revirčanov. Polo- vica vseh izhaja iz delavskih družin, nekaj jih je iz dru- žin upokojencev in kmetov, približno tretjina študentov pa izhaja iz uslužbenskih družin. Največ študentov je v prvem letniku, štipendije pa prejema polovica vseh revir- čanov, ki se šolajo na višjih in visokih šolah; največ šti- pendij je bilo podeljenih za študij ekonomije( prava in tehničnih ved. Materialni položaj, praksa, pripravništvo in zaposlovanje mladih strokovnjakov so problemi, ki najpogosteje ta- rejo študente iz revirjev. Vendar pa ti problemi niso tako pereči kot drugod, ozi- roma so jih na tem območ- ju začeli reševati že pred ča- som. V Trbovljah, na primer, si že nekaj let prizadevajo, da bi združili sredstva za štipendije in da bi izenačili možnosti mladih za šolanje. Že pred dvema letoma so de- lovne organizacije iz Trbo- velj razpisale več štipendij na višjih in visokih šolah, zvišali pa so tudi višino šti- pendij; niso pa ob tem uspe- li odpraviti razlik v materi- alnem položaju študentov, saj podeljene štipendije še zme- raj niso v odvisnosti od ma- terialnega stanja v družini. To pa je po mnenju mnogih eden od najbistvenejših pro- blemov, ki tare večino štu- dentov iz revirjev in ki ga bo treba v prihodnje odloč- neje reševati. Struktura študentov iz re- virjev je zadovoljiva, v priho- dnje pa jo bo treba s štipen. dijsko politiko še naprej iz- boljševati. V revirjih si si- cer veliko prizadevajo, da bi omogočili šolanje mladini iz delavskih družin; zadnja sku- pna prizadevanja vseh odgo- vornih dejavnikov za nadalj- ni obstoj ekonomske srednje šole in strojnega oddelka srednje tehnične šole, v ka- terih se šola največ otrok iz delavskih družin, zgovorno pričajo o tem. Ustrezno struk- turo je treba zagotoviti že v srednjih šolah, poudarjajo v revirjih, potem pa ne bo tež. ko doseč; željene strukture študentov na višjih in viso- kih šolah, zlasti še, če bodo tej želji ustrezno prilagodili štipendijsko politiko. V zasavskih revirjih dosta pravzaprav še ni bilo p roble! mov glede zaposlovanja mla- dih strokovnjakov, zdaj si občinske skupščine prizade- vajo, da bi delovne organiza- cije čimprej sprejele pravil- nike o pripravnikih, s čimer bi omogočili večjemu številu mladih vstop v delovne or- ganizacije. Sicer pa vrsto ka. drov v revirjih močno manj ka; zlasti še ekonomist; in pravniki bi takoj našli z-apo. slitev. Kljub temu pa pri abiturientih gimnazije ni o paziti večjega zanimanja za študij prava in ekonomije, pač pa se raje odločajo za študij tistih področij, kjer bo vsaj na začetku težko naj- ti zaposlitev. Pri odločanju za študij bo morala tudi re- virska mladina v prihodnije v večji meri upoštevati inte- rese oziroma potrebe delov- nih organizacij. Seveda bo treba za posamezne delovne organizacije in občine čim- prej izoblikovati tudi načela (kadrovske politiike; ko ja bodo le ta izoblikovana, pa jih bo treba z ustrezno šti- pendijsko politiko tudi kar najbolj dosledno izvajati. V zasavskih rudarskih re- virjih med drugim še ugotav- ljajo, da nekatere delovne organizacije ne podeljujejo štipendij oziroma ne skrbe za šolanje kadrov, čeprav jih rabijo. Včasih je temu vzrok pomanjkanje denarja. Neka- teri za to menijo, da bi ka- zalo ustanoviti poseben re- virski ali vsaj občinski sklad za štipendiranje. Mladim b; bilo zagotovljeno šolanje, de- lovne organizacije, zlasti še manjše, pa bi dobile prepo- treben strokovni kader, ki bo kos nalogam v zvezi z na- daljnjim razvojem. Seja občinskega vodstva ZKS Sekretariat občinske ko"' ference ZKS Trbovlje je n» razširjeni seji 7. junija ravnava! stališča zadnje seje CK ZK Slovenije. V razpravi so govorili še posebej o ne- katerih vprašanjih v zvezi * gospodarskimi gibanji, deli'' venimi razmerji, položajem na področju vzgoje in izobra- ževanja, kadrovsko politik" in odgovornostjo. Ob tem se zavzeli za izdelavo kon- kretnega akcijskega progr^ ma, v katerega bi vključili vse tiste probleme, ki bi kazalo v prihodnje hitreje razreševati. Šolanje rudarjev kopačev V rudarskem šolskem centru * Trbovljah je končalo letos sol' nje 32 učencev. Dosegli so boljši učni uspeh doslej, saj J, uspešno končalo šolanje kar 31 f> jcncev. Zadnji ponedeljek l'- nija, pa so učenci trboveljska rudarskega šolskega centra^ °Vr ^ Ijali še praktično preizkušnjo poklic rudarja — kopača. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V MAJU ZADOVOLJIVA Za 9,5 odstotka več Prejšnji mesec so dosegli delovni kolektivi trbovelj- skih industrijskih delovnih organizacij zadovoljive proiz- vodne dosežke. Tako so v strojni tovarni prvič letos do- segli predvideni mesečni obseg proizvodnje, nad planom sta bila tudi obseg in vrednost proizvodnje v termoelek- trarni, mehaniki, cementarni in v tovarni pohištva. Zastoj v proizvodnji so zabeležili v Iskrini tovarni polprevodni- kov, in to zaradi pomanjkanja deviznih in dinarskih sred- stev za nakup reprodukcijskega materiala, ter v Zasavskih premogovnikih, koder se kljub znižanim cenam ni pove- čala prodaja premoga za široko potrošnjo. V primerjav; z lanskim le- tom se je povečala vrednost proizvodnje trboveljskih in- dustrijskih delovnih organi- zacij za skoraj 9,5 odst; za letošnjimi planskimi predvi- devanji pa zaostaja za 6 od- stotkov, predvsem zaradi te- ga, ker termoelektrarna Tr- bovlje II. še ni začela obra- tovati. Brez termoelektrarne pa so trboveljske industrij- ske delovne organizacije pre- segle petmesečne planske na- loge, kar zadeva doseženo vrednost proizvodnje, za več kot 2 odst. Majski dosežki trboveljske industrije so naslednji: nav- zlic remontu so v termoelek- trarni presegli mesečni plan proizvodnje električne ener- gije. Zasavski rudarji so na- kopali prejšnji mesec 1.700 ton rjavega premoga manj, kot so računali. Prejšnji me- sec so v strojni tovarni s proizvodnjo nekaj nad 800 ton izdelkov prvič dosegli proizvodni načrt;, zadovolji- vo pa je potekala tudi pro- daja izdelkov. Zaradi poma- njkanja sredstev za nakup reprodukcijskega materiala so v Iskrini tovarni polpre- vodnikov v maju proizvedli le 3,4 tone elementov radio- elektro industrije. V meha- niki so majski mesečni pro- izvodni načrt presegli za če- trtino, za prav toliko pa tu- di v cementarni. Zadovoljivo je bilo še gibanje proizvod- nje v tovarni pohištva. Tudi izvozni dosežki trbo- veljskih industrijskih delov- nih organizacij so nadvse za- dovoljivi. Petmesečni izvoz- ni načrt je presežen za sko- raj 12 odst. Zasavski premo- govniki so letni plan izvoza skorajda že dosegli, pa tudi strojna tovarna in Iskrina to- varna polprevodnikov prese- gata izvozne naloge. V maju so iz Zasavskih premogovni- kov izvažali premog v Italijo; strojna tovarna je izvozila za 134.000 dolarjev izdelkov na Madžarsko in na Poljsiko ter v Maroko in Alžir, Iskri- na tovarna polprevodnikov pa za 72.000 dolarjev elemen- tov radioelektro industrije v Veliko Britanijo, Avstrijo, ZR Nemčijo in na Poljsko. Pričakovati pa je mogoče, da se bo v večji meri v nasled- nih mesecih vključila v iz- voz tudi mehanika, in sicer z izvozom varovalk v Sovjet- sko zvezo. (nk) Prizidek k bolnišnici zgrajen pred rokom Dela pri razširitvi trbovelj- ske splošne bolnice potekajo povsem v skladu s predvide- vanji. Po zadnjih izjavah bo- do gradbena dela končana že do konca meseca julija tako, da bodo lahko nove prostore izročili namenu okrog 15. avgusta, oziroma preje, kot so predvidevali. S tem bodo izvajanju gospodarske in družbene reforme. Prepričani smo, da bomo pod Tvojim vodstvom lahko odstranili in razrešili vse tisto, kar je do sedaj zavi- ralo hitrejši razvoj sociali- stičnih odnosov in samouprav- ljanja v naši družbi. V celoti Ti zaupamo in sto- jimo čvrsto za Teboj prepri- čani, da bomo lahko ob Tebi tudi to pot zmagali v boju '.a napredek naše socialistične družbe!«. (nk) močno izboljšani pogoji za delo in zdravljenje v tej osrednji zdravstveni institu- ciji v zasavskih rudarskih re- virjih; za razširitev prosto- rov splošne bolnice Trbovlje so pokazali veliko razumeva- nje in pripravljenost delovni kolektivi i ■« občani iz Trbo- velj, Hrastnika in Zagorja ob Savi. IrlB^ 20. junija 1968 V vodstvu celjski atleti letošnje tekmovanje za tietski pokal Slovenije \ člane in članice je bilo Uvedeno v dveh delih. De- litev je bila nujna, ker te- jLflOvanje v prvem delu ^radi močnega dežja in poplavljenih atletskih na- prav v Mariboru niso mo- gli končati. Tako je bil j začela popuščati konstrukcija ladje, jima bo preosta samo še skok iz ladje. Pripravila sta čeladi, nek™ hrane in druge drobnarije ter mala reaktivna vozjjj*' ki jih je mogoče oprtati na hrbet in ki bi ju reso3' ce bi bilo mogoče ven, mimo stotin ostrih klešč. Čakala sta tako pripravljena, čakala na nemog če: da se razklenejo strnjene vrste besnih napa"9 cev... Obrtno podjetje ELEGANT Celje razpisuje prosto delovno mesto komercialista Pogoj: 1. priznana višja ali srednja šola z naj- manj 3-letno prakso v tekstilni smeri; 2. VK trgovski delavec z najmanj 5-letno prak- so v tekstilni stroki. — 2 kvalificirana krojača Kandidati naj preložijo prošnjo z življenjepi- som na upravo podjetja Celje, Stanetova ul. 17. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. GLASBENA ŠOLA V CELJU Sprejemni izpiti za nove učence bodo v petek, 21. junija ob 9. in ob 15. uri. Novinci morajo pri spre- jemnem izpitu dokazati: a) da imajo dovolj razvit posluh in ritmični čut, b) da znajo zapeti vsaj 2 narodni pesmi, t) da so primerno stari, fizično in duševno zdravi. Pravilno izpolnjeno prijavnico (tiskovine dobite v šolski pisarni) sprejemamo do 20. junija 1968. Nove učence sprejemamo za sledeče instrumente oziroma predmete: violina, čelo, kontrabas, klarinet, oboa, trobenta, rog, pozavna, kitara, flavtica, solo petje in nauk o glasbi. Podrobne informacije so na razpolago v pisarni glas- bene šole. Administrativna šola Celje bo tudi v šolskem letu 1968/69 odprla en oddelek ENOLETNEGA VIŠJEGA ADMINISTRATIVNEGA TEČAJA za pridobitev srednje strokovne izobraz- be po odločbi o stopnji šol, tečajev in izpitov (Ur. 1. FLRJ št. 15/59). Pogoji za vpis: končana dveletna administrativna šola. Prijave, kolkovane z Ndin 0,50 in opremljene s spri- čevalom o končani dveletni administrativni šoli, po možnosti pa tudi s priporočilom delovne organizaci- je, sprejema šola do konca meseca avgusta 1968. Ravnateljstvo VETERINARSKA POSTAJA I v Celju OBVEŠČA, da bo od 1. julija 1968 dalje spremenjen urnik osemenjevanja, ki je izobešen na vseh oseme- njevalnih točkah in veterinarski postaji. Hkrati obveščajo, da bo od 1. julija 1968 dalje dežurna služba na VETERINARSKI POSTAJI — CESTA V TRNOVLJE — TELEFON 31-64, tudi popoldne in ponoči. UPRAVA POSLUJE ZA STRANKE VSAK PO- NEDELJEK IN ČETRTEK OD 7.—14. URE. J AVNA DRAŽBA V stečajni zadevi Gostišča »NA STAREM GR.V DU« Planina pri Sevnici, St 1/68 bo javna drai ba prezadolženkinega imetja v torek 25. junija 1968 ob 9. uri pri tem sodišču — soba 311/III. Predmet dražbe bodo gostinska oprema in gostinski drobni inventar. Izklicna cena znaša 70 odst. cenit- vene vrednosti, torej: za opremo........... 5.552,32 Ndin in za drobni inventar....... 5.441,73 Ndin izpod teh cen se ne prodaja. Dražitelj mora pred draženjem položiti 10 odstotkov vadija. — Popis prodajne imovine je na vpogled pri tem sodišču sami pa na gradu Planina. OKROŽNO GOSPODARSKO SODIŠČE CELJE Ljudska restavracija n i* Celje proda večje število STOLOV po ugodni ceni. Razprodaja bo dne 22. junija 1968. 20. junija 1968 14 »♦♦tednih oglasi RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, ..00 . 7.00, 8.00, 10.00 12.00, 15.00, 18.00. 19.30 in 22.00. Pisan glasbe- ni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 21. JUNIJA: 8.08 Glas- bena matineja pri Schubertu. 9.30 Trikrat deset. 10.15—12.00 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Jože 2unko- vič: Pogoste napake pri semenar- jenju žita. 12.40 čez polja in po- toke. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični na- potki. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 20.00 Zbor RTV Beograd pod vodstvom Borivoja Simiča. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 22. JUNIJA: 8.08 Glas- bena matineja. 9.30 Domače viže in nape vi. 11.00 Poročila — Turi- stični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Lojze Cetina: Nihanja cen hmelja in mednarodni dogovori. 12.40 Pozd- rav iz Dalmacije. 13.30 Priporoča- jo vam . . . 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Pravkar prispelo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Deset minut igra pia- nist Borut Lesjak. 20.30—21.00 Za- bavna radijska igra — Vidas: S strahom in pilulo hrabrosti okrog sveta. 22.10 Oddaja za naše izse- ljence. " NEDELJA, 23. JUNIJA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 »Veseli to- bogan«. 9.05 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite tovariši ... a) Mirko Si- mič: Tri smrti Manolisa Glezosa, b) Ngen Hoa An: Lovci na »Že- lezno ribo«. 11.00 Poročila — Tu- ristični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in poz- dravljajo. 14.00 čez hrib in dol. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 16.00 Radijska igra — Kari Ric- hard Tschon: »Klavdija«. 17.05 Ne- deljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK, 24. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.30 Operetne uverture. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Nada Puppis: Mlečnost kon- troliranih krav v preteklem letu. 12.40 Majhen koncert pihalnih or- kestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska odda- ja; »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem. 20.00 Simfo- nični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 21.30 Zabavna glas- ba. 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK 25. JUNIJA: 8.08 Oper- na matineja. 9.15 Kaj pojo otro- ci po svetu in pri nas. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Tu- ristični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Edi Senegač- nik: Odbira in vzreja matic pri nas. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert za oddih in zabavo. 15.40 V torek na svidenje! 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ni- nom Robičem. 20.00 Radijska igra — Jean Giraudoux: »Intermezzo« 22.10 Glasbena medigra. SREDA, 26. JUNIJA: 8.08 Glas- bena matineja z vedro glasbo iz več stoletij. 9.15 Počitniški pozdra- vi. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poro- čila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tone Zafošnik: Usmeritev vi- nogradniške proizvodnje v luči pla- smana. 12.40 Mali vokalni ansam- bli pojo... 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo. 15.40 Slo- venske narodne ob spremljavi ma- lih instrumentalnih grup. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Večerni preludij v godalih. 22.45 Melodije za lahko noč. ČETRTEK. 27. JUNIJA: 8.08 O- perna matineja. 9.00 Počitniško po- tovanje od strani do strani. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc Kovač. Sončarica pri konjih. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Iz- brali smo vam. 15.20 Glasbeni in- termezzo. 17.C5 četrtkov simfo- nični koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute is pevcem Stanetom Mancinijem. 19.25 Pet minut za EP. 20.00 četrtkov ve- čer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.10 Ko- morno glasbeni večeri. TELEVIZIJSKI SPORED