ŠTEVILKA LETO XLVIII, 8. JANUAR 2016 CENA 1.60 EUR Lučki namiznotenisači Ognjeni zublji uničili osvojili visoko - tretje mesto gospodarsko poslopje v državi Grahotovih na Brdem Gasilci že prvi dan novega leta reševali premoženje STRAN 18 STRAN 21 STRAN 22 17703519 Oglasi cn Vljudno vabljeni na KONCERT Godbe Zgornje Savinjske doline sobota, 16.1.2016 ob 19. uri športna dvorana CD mozirje DIRIGENT: TOMAŽ PODLESNIK GOSTJE; OTROŠKO-MLADINSKI PEVSKI ZBOR OŠ NAZARJE P RED PRODAJA VSTO PNICt? €} PRI ČLANIH DRUŠTVA NA DAN KONCERTA PRI BLAGAJNI ŠPORTNE DVORANE MOZIRJE (10€) OTROCI DO 12. LETA STAROSTI PROST VSTOP m www.delamina.si 040 299 411 I 2 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 Iz vsebine: Tema tedna: Kje v Zgornji Savinjski dolini se najbolje živi? ....................................................4 Pregled leta 2015: Zvezde lani najbolj naklonjene športnim dogodkom in športnikom................6 Socialni transferji: Odpravljeni varčevalni ukrepi...................................................8 Vremensko neprijazen december: Pomanjkanje padavin in preveč škodljivih trdnih delcev v zraku...........9 Mozirje: Predstavitev knjige Toneta Kuntnerja................................................. 11 «f* Tretja stran Volčje noči v Nazarjah: Strašljiva doživljajska predstava za male in velike.............................16 Osnovna šola Mozirje: Šolarji na vrtiljaku spominov..............................................17 Svetovno prvenstvo v raftingu: Zanimiva doživetja članov Raduha paddle team na tekmovanju v Indoneziji .... 19 Ste zadovoljni z življenjem v W« | H« vasi občini? Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je ob izteku zdaj že predlanskega leta objavila rezultate raziskave, v kateri so skušali ugotoviti, kje na svetu je življenje najboljše. Prestižno prvo mesto v tej raziskavi je pripadlo avstralski prestolnici Canberra, Avstralija pa se je uvrstila na prvo mesto kot država. OECD je v omenjeno raziskavo kakovosti življenja vključila vseh 34 držav članic, ki jih je nato razdelila še na regije. Skupaj so tako primerjali parametre srečnega življenja v 362 pokrajinah. Pri raziskavi so upoštevali splošno dobro počutje (dohodek na gospodinjstvo, koliko ljudi v povprečju živi v enem prostoru, dostop do širokopasovne povezave), izobrazbo (odstotek zaposlenih z vsaj srednješolsko izobrazbo), možnost zaposlitve (stopnja brezposelnosti), varnost (število umorov na 100 tisoč prebivalcev), zdravje (smrtnost in pričakovana življenjska doba) in okolje (onesnaženost zraka). Avstralske pokrajine oziroma mesta so se najbolje odrezala pri vseh devetih kriterijih, na drugi strani lestvice pa se je znašlo deset mehiških regij oziroma mest, Mehika pa je poleg Turčije, Madžarske, Poljske in Slovaške država, kjer je življenje najtežje. Slovenija se je uvrstila v zlato sredino s povprečno oceno malo manj kot 7 (od 10). Nadpovprečno se je odrezala pri izobraževanju, kakovosti družbenega okolja, aktivnem državljanstvu in varnosti, skoraj na repu pa smo, ko gre za splošno zadovoljstvo z življenjem, čeprav imamo, statistič- no gledano, veliko pogojev, da bi bili srečni. In ko smo že ravno pri sreči - mreža za rešitve trajnostnega razvoja, ki jo vodi znani ameriški ekonomist Jeffrey Sachs, vsakih osemnajst mesecev pripravi analizo na podlagi podatkov Gal-lupove svetovne raziskave sreče. Zadnja, objavljena lansko pomlad, temelji na podatkih od leta 2012 do leta 2014. Raziskovalci upoštevajo bruto družbeni produkt, pričakovano življenjsko dobo, dojemanje korupcije, dojemanje osebnih svoboščin, dobrodelnost ljudi v posamezni državi itd. Na zadnji lestvici je na vrhu Švica, druga je Islandija, tretja pa Danska. Med prvimi desetimi državami, kjer živijo najbolj srečni ljudje na svetu, so še Norveška, Kanada, Finska, Nizozemska, Švedska, Nova Zelandija in Avstralija. Slovenija se je uvrstila na 55. mesto med 168 državami. Po raziskavi, objavljeni leta 2013, smo bili dvanajst mest višje, torej smo bolj nesrečni, kot smo bili v najhujši krizi med letoma 2010 in 2012. Je komu to logično? V tokratni temi tedna smo osvetlili rezultate podobne raziskave, ki jo je za območje Slovenije izvedla revija Moje finance. V kateri slovenski občini se najbolje živi? V vaši zagotovo ne? Preverite, če vas vaš vtis ne vara! Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 1, 8. januar 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com Savinjske novice št. 1, 8. januar 2016 3 Tema tedna KJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI SE NAJBOLJE ZIVI? Med »najboljšimi« petdesetimi slovenskimi občinami Nazarje, Solčava in Ljubno Mesečnik Moje finance je pred kratkim objavil raziskavo, v kateri so iskali odgovor na vprašanje, v kateri slovenski občini se najbolje živi. Pri tem so upoštevali šest glavnih skupin kazalnikov, te izračunali iz 27 različnih podkazalnikov in pri tem prišli do zanimivih ugotovitev. In kje so se na seznamu slovenskih občin znašle zgornjesavinjske? S pomočjo raziskave Mojih financ ugotavljamo, da na zelo različnih mestih. Občina Nazarje je med zgornjesavinjskimi zasedla najvišje, 23. mesto, najslabše se je odrezala občina Gornji Grad, ki je z zasedenim 188. mestom že skoraj na repu vseh slovenskih občin. Rezultati so seveda skupek različnih podatkov, ki nekateremu pomenijo več, drugemu manj ... SAVINJSKA REGIJA V ZADNJI TRETJINI, ZGORNJESAVINJSKE OBČINE ZELO RAZLIČNO Raziskovalci Mojih financ so pod drobnogled vzeli šest kazalnikov. Zanimalo jih je sledeče: finančno stanje občanov (gospodarska moč občine in občanov); medso-sedski odnosi (prebivalstvo občine); infrastruktura; zdravje ljudi; raven kriminalitete ter podnebje (vreme, potresi). V sklop zgoraj naštetih kazalnikov so vključili še kopico manjših, a za zadovoljno življenje ljudi pomembnih dejavnikov; število ločitev v občini, vrednost voznega parka občanov, pogostost uživanja zdravil, pogostost duševnih bolezni, depresij ... Izračun vseh statističnih podatkov je pokazal, da se med dvanajstimi regijami najbolje živi v Goriški, sledita ji Gorenjska in Osre-dnjeslovenska. Savinjska regija, kamor spadajo tudi naše občine, je šele na devetem mestu, a podrobnejši pregled seznama za Zgornjo Savinjsko dolino vendarle Naša anketa Kaj vas je vodilo pri izbiri življenjskega okolja? Kje si ustvariti dom, je za nekoga, ki išče svoj prostor pod soncem, ključno vprašanje. Vsak ima svoje kriterije za iskanje ugodnega okolja. A bolj kot dobro delovno okolje in odlična infrastruktura, ki sicer nista zanemarljiva dejavnika, so pomembni dobri in topli medčloveški odnosi. Kaj o tem menijo naši sogovorniki? Marta Svetina Veder, Dobrovlje V Nazarje sem prišla zgolj po naključju. Z družino smo se odločili za selitev iz mesta na podeželje. Tako smo našli majhno kmetijo na Dobrovljah nad Nazarjami. Po selitvi smo odkrili, da imamo čudovite sosede, ki še niso pozabili pomena medsebojnih človeških odnosov. Službo sem si nato ustvarila v Nazarjah, kjer sem blizu doma in najmlajše hčerke, ki tukaj obiskuje šolo. Nazarje smatram kot zelo dobro delovno okolje, čeprav je nekoliko odmaknjeno od centrov, a potrebno je razmišljati o prednostih in ne pomanjkljivostih. Menim, da je delovati v Nazarjah lepo, saj je delo manj stresno, ljudje so bolj povezani in odprti. Predvsem mi je všeč prijaznost tukajšnjih ljudi in zato sem jih takoj vzljubila. Simone B. Michieien, Rečica ob Savinji Na Rečico sem se priselila pred dobrim desetletjem. Kot popolni tujec nisem znala jezika, nisem poznala kraja. A sem spoznala veliko dobrih ljudi, ki so mi pomagali, da spoznam tako Zgornjo Savinjsko dolino kot tudi Slovenijo. Zadovoljna sem, ker je v kraju trgovina, pošta, pred časom je bila tudi banka. Vse je nekako blizu. Človeški odnosi so topli tako v kraju kot tudi v državnih ustanovah. Ko sem urejala papirje na mozirski upravni enoti, uslužbenka ni znala ne angleško in ne nemško, a je poklicala prijateljico, da mi je pomagala pri sporazumevanju. Tega nisem doživela ne v Španiji, kjer sem pred tem živela, ne v drugih državah. Sicer pa kot turistična vodička veliko potujem po Sloveniji in spoznavam zanimive kraje, a ko pridem na Rečico, se počutim doma. Barbara Trobentar, Ljubno ob Savinji Na Ljubno ob Savinji sem se pred nekaj leti pravzaprav priselila čisto slučajno. Kmalu sva tam z mamo našli parcelo, ki nama je bila zelo všeč, v enem letu sva postavili še hišo. Prednost Ljubnega je predvsem v tem, da je kar nekaj pomembnih stvari, kot so vrtec, šola, lekarna, pošta, zobozdravnik, na dosegu roke in človeku ni treba daleč. Hči tako lahko odrašča sredi narave, služba pa me ne skrbi, saj zanjo potrebujem le računalnik. Alaedin Asani, Nizka V Slovenijo sem prišel čisto po naključju, ko sem iskal kraj, kjer bi lahko odprl svoj lokal. Na priporočilo prijatelja sem se ustavil v Nazarjah pred petimi leti. Vzel sem lokal v najem. Kljub temu, da sem tujec, so me ljudje dobro sprejeli. Okolje je mirno. Z družino živim v Nizki, v najeti hiši. Da sem se tam nastanil, je prevladala ugodna cena. Kmalu sem ugotovil, da so sosedi dobri ljudje, z njimi se prav tako odlično razumem. Otroci hodijo na Rečico v vrtec in v šolo. Tudi oni so dobro sprejeti med svojimi vrstniki. Josef Debets, Robanov Kot V Solčavi sem več kot četrt stoletja, a Slovenijo sem spoznal že leta 1954, predvsem me je pritegnila narava. Potem me je pot iz moje rodne Nizozemske popeljala v Savdsko Arabijo, kjer sem imel dobro delo in dober zaslužek. A hrepenel sem po hribih in naravi, zato ni naključje, da sem bil kot turist pogosto v Logarski dolini. Leta 1979 sem se dokončno odločil, da tu ostanem. Zaposlil sem se v takratnem Glinu, pozneje še dvakrat menjal službo. V tem času sem spoznal svojo življenjsko sopotnico. Jezik mi je sprva delal težave, a sem s trdo voljo premagal ovire. Ljudje so me dobro sprejeli. Danes sem član tudi solčavske lovske družine. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Tema tedna Matej Pečovnik, župan občine Nazarje: »Ob koncu decembra so nas iz mesečnika Moje finance seznanili, da so izvedli raziskavo, v kateri so želeli ugotoviti, v katerih slovenskih občinah se najbolje živi. Rezultati raziskave so pokazali, da je občina Nazarje med 25 občinami v Sloveniji, kjer naj bi občani živeli bolje v primerjavi z ostalimi občinami. Ne glede na to, kateri kriteriji so bili upoštevani, menim, da imamo ljudje zelo različne poglede, ali smo s svojim življenjem zadovoljni ali ne. V veliki meri moramo za to zadovoljstvo najprej in največ narediti sami. Ljudje imamo različne potrebe in za njihovo zadovoljitev velikokrat potrebujemo finančna sredstva, zato je pomembno, če imamo zaposlitev. Lahko smo veseli, da v Nazarjah in v bližnji okolici delujejo uspešna podjetja, ki nudijo zaposlitve našim občanom in tudi širše. Poleg zaposlilve, ki jih ta podjetja omogočajo, ne smemo pozabiti, da so to podjetja, ki se zavedajo družbene odgovornosti in tudi s tem omogočajo, da je življenje v lokalnem okolju boljše. Za zagotovitev boljših bivalnih pogojev naših občanov se trudimo tudi v lokalnih skupnostih. Tudi Občina Nazarje se bo še naprej trudila reševati težave, ki so v njeni pristojnosti, in s tem poskušala še izboljšati življenje svojih občanov. Kot se je že velikokrat pokazalo, je ključ za uspeh v povezovanju in sodelovanju.« ni tako slab. Med »najboljših« petdeset slovenskih občin so se namreč uvrstile kar tri zgornjesavinj-ske, to so Nazarje (23. mesto), Solčava (36.) in Ljubno (40.). Ostale občine so bolj v ozadju. Luče so zasedle 103. mesto, Mozirje 114., Rečica ob Savinji 156. in Gornji Grad 188. mesto. USPEŠNA PODJETJA DVIGNILA NAZARJE MED NAJBOLJŠE Gospodarska moč občine in njenih občanov je imela pri razvrstitvi občin med najboljše za življenje največjo težo, prinesla je kar 50 odstotkov ocene. Konec koncev je razumljivo, da finančna preskrblje-nost občanov zelo vpliva na kakovost življenja, saj omogoča socialno varnost ljudi. V tem, najpomembnejšem segmentu, so raziskovalci med drugim upoštevali višino neto plač, stopnjo brezposelnosti ter gospodarsko moč podjetij v občini. Predvsem produktivnost podjetij zelo veliko pripomore k dobremu finančnemu standardu občin. Uspešna podjetja s sedežem v občini namreč prinašajo zaposlitvene možnosti občanom. Zelo razveseljiv je podatek, da na lestvici občin z najvišjo dodano vrednostjo podjetij (v EUR/pre-bivalca) občina Nazarje zaseda več kot odlično tretje mesto. Kar 24.552 evrov na prebivalca prihodkov skupaj ustvarijo podjetja s sedežem v Nazarjah, medtem ko slovensko povprečje dosega le 8.415 evrov na prebivalca. LUČANI RES POZNAJO SKRIVNOST SREČNEGA ZAKONA? Na kakovost bivanja seveda ne vpliva le denar. Zelo pomemben del v kvaliteti bivanja predstavljajo tudi dobri medčloveški odnosi, možnost zdravega življenja in primerno bivalno okolje. V segmentu medsosedskih odnosov zgor-njesavinjske občine ne izstopajo v nobeni smeri, je pa občina Luče izpostavljena glede stopnje ločitev, in sicer v pozitivni luči. Luče namreč spadajo med par slovenskih občin, kjer stopnja ločitev ne dosega niti pet odstotkov glede na število porok. Na podlagi tega bi lahko domnevali, da se Lu-čani še spomnijo pravega recepta za srečno ali pa vsaj dolgo zakonsko sožitje. V GORNJEM GRADU IMAJO STANOVANJSKI »LUKSUZ« Desetodstotno utež pri določitvi občin, kjer se najbolje živi, je imela infrastruktura. Ta kazalec sestavlja šest podkazalnikov: delež stanovanj brez osnovne infrastrukture (WC, kopalnica, ogrevanje, voda, elektrika); število vrtcev na prebivalca, delež otrok, ki obiskujejo vrtec, število stanovanjskih nepremičnin na prebivalca in njihovo povprečno uporabno površino ter število avtomobilov na 100 prebivalcev. Kot kaže raziskava, so zelo dobro uvrščeni glede urejene vrtčevske oskrbe v Solčavi. Tam statistika beleži najmanjšo gostoto naseljenosti, torej najmanjše število prebivalcev na kvadrati meter v Sloveniji, kar verjetno delno vpliva na rezultat. Zanimiv je tudi podatek, da v največjih stanovanjih v naši dolini živijo Gornjegrajci, ki po največji povprečni uporabni površini naseljenega stanovanja zasedajo 3. mesto med vsemi občinami. Kar 111 kvadratnih metrov površine imajo na voljo občani Gornjega Grada, medtem ko ima povprečen Slovenec na voljo »le« 82 kvadratnih metrov. SLADKORNA BOLEZEN SE BOJI LUČANOV IN SOLČAVANOV, KRIMINALCI PA LJUBENCEV Enako kot infrastruktura ima desetodstotno utež v skupni oceni občin tudi zdravje. Raziskovalci so tukaj upoštevali pet podkazalnikov: prezgodnjo umrljivost (pred 65 letom); porabo zdravil na tisoč prebivalcev za sladkorno bolezen; hiper-tenzijo in duševne stiske. Razveseljiv je podatek, da pri zdravju Zgornjesavinjčani pozitivno izstopamo v več segmen- tih. Tako je občina Rečica ob Savinji na tretjem mestu po številu najmanj prezgodnjih smrti med njenimi občani. Le pet odstotkov Reči-čanov umre pred 65. rojstnim dnevom, slovensko povprečje je 19 odstotkov. Izrazito izstopamo tudi pri najmanjši porabi zdravil za zdravljenje zgoraj omenjenih bolezni. Kot kaže se sladkorna bolezen prav iz- ogiba Lučanov, Solčavanov in Lju-bencev, ki zasedajo prva tri mesta med slovenskimi občinami po najmanjši porabi zdravil za zdravljenje te bolezni. Prav tako Lučani porabijo najmanj zdravil za zdravljenje visokega krvnega tlaka in an- gine pektoris, Solčavani zasedajo častno tretje mesto. In če se malce pošalimo, a ne povsem, na dobro zdravje ljudi vpliva tudi stopnja kriminalitete v občini. Najbolj varni na svojih domovih med Zgornjesa-vinjčani so po statističnih podatkih Ljubenci. Občina Ljubno namreč zaseda 10. mesto glede na najnižjo raven kriminalitete v Sloveniji. VREME JE, ČE HOČEMO ALI NE Pri podnebnih razmerah in potresih zgornjesavinjske občine ne izstopajo posebej. Snovalci lestvice 210 občin pri tem opozarjajo, da so imeli pri zbiranju podatkov o vremenu po posameznih občinah precej težav. Opazovalne vremenske postaje namreč niso postavljene v vseh občinah, poleg tega je pogled posameznika na vreme precej relativna stvar. Pri analizi podatkov so zato temu kazalniku namenili le 2,5-odstotno utež pri celotni oceni. Se pa Zgornjesavinjčani zagotovo zavedamo svojega dela vremenskega križa, dovolj je, če se spomnimo hudih povodenj v zadnjih desetletjih, orkanskega vetra, ki je uničil ogromno gozda predvsem na Črnivcu in predlanskega žleda. Tatiana Golob Zelo pomemben del v kvaliteti bivanja predstavljajo tudi dobri medčloveški odnosi. 5 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Aktualno LETO 2015 V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI MINILO V POZITIVNEM VZDUŠJU, BREZ VEČJIH PRETRESOV Zvezde v lanskem letu najbolj naklonjene športnim dogodkom in športnikom Preteklo leto se je za Zgornjo Savinjsko dolino izteklo dokaj mirno. Lani nismo bili deležni hudih vremenskih ali drugih naravnih nesreč, niti ni bilo večjih gospodarskih pretresov, ki bi jih na svojih plečih občutili Zgornje-savinjčani. Nasprotno, ob pregledu dogodkov v ospredje stopajo dobre novice, predvsem iz športnega in kulturnega področja. GOSTILI SMO SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE Še največ pozornosti Zgornjesavinjčanov so bili deležni športni dosežki domačinov in športni dogodki, ki so se odvijali v naši dolini. Zagotovo najpomembnejši športni dogodek v naši dolini je bil lo ne le za našo dolino, ampak za celotno Slovenijo. Atletinja Maja Mihalinec, doma iz Mozirja, je v začetku avgusta v romunski Pitesti dosegla normo za uvrstitev na svetovno atletsko prvenstvo v Pekingu. Z omenjenim časom si je zagotovila tudi nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru v letu 2016. V Pekingu je v teku na 100 metrov postala 32. najhitrejša šprinterka na svetu, na 200 metrov pa je z osebnim rekordom dosegla 19. mesto. Po vrnitvi iz Pekinga ji je mozirska občina pripravila sprejem v Mozirskem gaju. V novembru je nato na tradicionalni prireditvi Atletske zveze Slovenije prejela še naslov slovenske naj atletinje za leto 2015. te mu je decembra podelila naziv športnik leta med invalidi. Športnica leta med invalidi je postala alpska smučarka Anja Drev, članica Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje in državne reprezentance gluhih in naglušnih, ki je na 18. olimpijskih igrah gluhih, te so potekale v Rusiji, v smuku osvojila tretje mesto. NAVDUŠENO NAVIJALI TUDI ZA MANJ ZNANE ŠPORTNIKE Zgornjesavinjčane so s ponosom navdali še nekateri drugi odlični športniki. V začetku maja je potekala deveta Dirka okrog Slovenije (DOS), na njej je med posamezniki slavil Rečičan Erik Nekateri športniki, ki so nas razveseljevali tekom lanskega leta (od leve): Maja Mihalinec, Franček Gorazd Tiršek, Anja Drev, Erik Rosenstein, Bernarda Zvir in Valentina Založnik. (Fotodokumentacija: MM, FP, VP, ŠMS, JM in ŠMS) svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem, ki se je odvijal sredi februarja. Kljub prvim znakom pomladi se je vse izteklo kot po maslu, z izjemo stopničk za katero od Slovenk, ki so jih ljubitelji smučarskih skokov na tiho pričakovali. Vse tekme so bile uspešno izpeljane, po neuradnih podatkih si jih je ogledalo preko deset tisoč gledalcev. NAVIJALI ZA MIHALINČEVO, NAJ ATLETINJO V 2015 Kar nekaj posameznikov športnikov iz Zgornje Savinjske doline je leto 2015 zaznamova- DOBILI ŠE DVA ŠPORTNIKA LETA MED INVALIDI Gornjegrajski strelski as Franček Gorazd Tir-šek je s svojimi uspehi Zgornjesavinjčane navduševal celo leto. Poleti je zmagal na tekmi svetovnega pokala v hrvaškem Osijeku in le za las zgrešil svetovni rekord, nato je z odličnimi predstavami nadaljeval še v Avstraliji. Tako je na treh strelskih tekmah svetovnega pokala osvojil po eno prvo, drugo in tretje mesto v svoji kategoriji, ima pa tudi že paraolimpijsko kvoto za Rio 2016. Zveza za šport invalidov - paraolimpijski komi- Rosenstein. Kot prvi zmagovalec DOS-a je hkrati osvojil pokal Jureta Robiča za najhitrejši vzpon na Vršič in postal kralj Vršiča. Tega doslej ni uspelo še nobenemu tekmovalcu. Tekačica Bernarda Zvir iz Šentjanža je na malem maratonu v Radencih pritekla prvo mesto in postala državna prvakinja v svoji kategoriji. Letošnji rezultati so Zvirovi prinesli vstopnico za nastop na najznamenitejšem maratonu na svetu, v New Yorku. Tam je razdaljo 42 kilometrov premagala v 3 urah in 38 minutah, kar ji je prineslo odlično 19. mesto med 908 tekmovalka- 6 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Aktualno, Iz občin mi v starostnem razredu od 55 do 59 let. Odbojkarica Valentina Založnik z Ljubnega ob Savinji pa se je zapisala v anale univerze v San Franciscu. Trikrat zapored je bila kot prva in edina študentka univerze v San Franciscu izbrana za najboljšo igralko v konferenci. SPREJELI SMO VEČ ZANIMIVIH OBISKOVALCEV ... Naša dolina je lani sprejela tudi nekaj visokih ali vsaj posebnih obiskov. V Logarski dolini so se aprila sestali predsedniki treh prijateljskih držav, avstrijski zvezni predsednik dr. Heinz Fischer, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Ki-tarovic in gostitelj, predsednik države Borut Pahor. Na druženju so izmenjali mnenja in stališča o regionalnem sodelovanju, pogledih na prihodnost Evropske unije ter aktualnih vprašanjih v svetu. Predsednik Pahor je junija obiskal še Rečico ob Savinji ob uradnem odprtju CDM - Med-gen borze. Junija je Slovenska vojska pripravila vojaške vaje imenovanje Jadranski udar. Del vaje je potekal tudi v Lučah. Ogledali so si jo številni posamezniki ter otroci OŠ Luče in POŠ Solčava. Konec istega meseca so se v Logarski dolini mudili trije menihi iz Tibeta. Na travniku pod Ojstrico so izvedli tradicionalno molitev »pudža«, ki je bila namenjena dolini, vrhovom nad njo in za dobro karmo ljudi, ki bivajo tod ali jo obiščejo. ... IN NAPISALI NEKAJ NOVIH KNJIG S kulturnimi dogodki je bilo lansko leto seveda bogato kot vsa do sedaj. V naši dolini je de- javnih veliko društev in težko bi bilo izpostaviti delo enih, trud drugih pa zanemariti. Smo pa Zgornjesavinjčani zagotovo lahko ponosni na podatek, da je v lanskem letu izšlo več knjig, ki so jih napisali Zgornjesavinjčani ali pa so vezane na dogodke in ljudi iz naše doline. Marca so v Solčavi predstavili zbornik Spominjamo se ... nismo pozabili!, ki prinaša 45 zgodb domačinov iz Solčavskega ter ohranja spomin na dogodke izpred sedemdesetih let. Spomine je zbrala Lučka Golob, knjigo je izdala krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote NOB iz Solčave. V maju je svojo novo knjigo z naslovom Laykaufova vojna kronika Mozirja 1914-1918, ki opisuje dal bogate zgodovine Mozirja, javnosti predstavil publicist Aleksander Videčnik. V okviru praznika rečiške občine v juniju je v Medgen borzi potekala predstavitev knjige Šaljive zgodbe pod rečiškim zvonom avtorjev Zdrav-ka Novaka in Jožeta Tlakerja. Konec oktobra je svoj knjižni prvenec javnosti predstavil Vinko Poličnik. Naslov knjige je Lastninske in rodoslovne značilnosti Rakove in Obcirjeve kmetije na štajersko-kranjski meji, govori pa o življenju kmetij na tem območju. V Muzeju novejše zgodovine Celje je v začetku novembra potekala predstavitev knjige Moja vojna proti Nemcem avtorja Berta Savodni-ka, ki živi v Mozirju. Upokojeni novinar je odraščal v Celju med drugo svetovno vojno, njegovi otroški spomini pa so odličen oris dogajanja pred sedmimi desetletji, videnega skozi otroške oči. ZGORNJESAVINJČANI DONIRALI, ODPIRALI IN ZMAGOVALI V TURIZMU Od konca novembra je Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje bogatejši za ultrazvočni aparat, ki ga je doniralo ljubensko podjetje KLS. Ultrazvočni aparat bo najprej namenjen nujnim pregledom v sklopu nujne medicinske pomoči, v prihodnjem letu pa bo zavod prijavil programe, ki zajemajo ultrazvočne preglede in jih bo izvajal v odobrenem obsegu s strani zdravstvene zavarovalnice. V Nazarjah je po dolgotrajnem prizadevanju od marca dalje odprta tudi lekarniška podružnica. Projekt, vreden okoli 311 tisoč evrov, je Javni zavod Lekarna Mozirje, financiral sam. Nove prostore za medgeneracijsko druženje, v katerih pripravljajo dogodke namenjene širši publiki, so ravno tako marca odprli na Rečici ob Savinji. Center so s pomočjo evropskih sredstev uredili v spodnjih prostorih nekdanje zadružne trgovine. Mozirje je ob zaključku tradicionalne akcije Turistične zveze Slovenije z imenom Moja dežela - lepa in gostoljubna v kategoriji izletniških krajev prejelo najboljše ocene in s tem postalo najlepši izletniški kraj v Sloveniji za leto 2015. To je odlična reklama tudi za ostale občine, da turiste iz Mozirja zvabijo še malce višje po dolini. Vse do Solčavskega, ki je v isti akciji v kategoriji tematskih poti najbolj prepričala komisijo in z lani urejeno turistično destinacijo Pot najlepših razgledov Solčavske panoramske ceste osvojila prvo mesto. Tatiana Golob OBČINSKI SVET MOZIRJE Zadnje odločitve v preteklem letu Na zadnji seji mozirskega občinskega sveta je bil sprejet tehnični popravek odloka o občinskem prostorskem načrtu. Razlago popravka sta svetnikom pripravila občinski urbanist Jože Sinur in Marko Vučina z medobčinskega urada za urejanje okolja. Svetniki so potrdili nakup objekta in zemljišča v Šmihelu, katerega lastnik je bila Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, uporabljali pa so ga gasilci. Občina je omenjeno zemljišče in objekt odkupila na javni dražbi, vrednost je bila 8.800 evrov. Objekt naj bi še nadalje ostal v uporabi prostovoljnega gasilskega društva. Potrjen je bil tudi sklep o prodaji poslovnega prostora v upravnem centru, v katerem je posloval turistično informacijski center. Prostor, ki je bil ocenjen na dobrih 40 tisoč evrov, bo prodan na javni dražbi. Svetniki so se strinjali s pobudo Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje za najem zemljišča, na katerem želi društvo urediti učni sadni vrt z namenom ohranitve in vzgoje starih sort sadnega drevja. Območje najema je velikosti okrog 4.300 kvadratnih metrov in se dru- štvu odda za potrebe genskega in učnega sadnega vrta. Pogodbo bo občina z društvom sklenila za 20 let, sadjarji so pripravljeni pridelek podariti šoli in vrtcu. Kot je že navada, so na zadnji seji v koledarskem letu potrdili tudi sklep o višini financiranja političnih strank v občini za leto 2016. Kot v preteklih letih so potrdili, da se bodo stranke financirale v višini 0,4 odstotka primerne porabe, kar OBČINA REČICA OB SAVINJI Vse od začetka novega mandatnega obdobja, to je od oktobra 2014, občina Rečica ob Savinji nima podžupana. V letošnjem letu je v proračunu umeščena posebna postavka tudi za ta namen. Občinski svetniki so na seji na župana Vinka Jeraja naslovili vprašanje, zakaj je tako. v primeru mozirske občine znese 9.610 evrov. Občina bo z novim letom dobila novega poveljnika civilne zaščite. Jože Zlatinšek je podal odstopno izjavo tako z mesta poveljnika kot člana odbora za požarno varnost. V odboru za požarno varnost ga bo zamenjal Jaka Steblovnik, novi poveljnik štaba civilne zaščite naj bi postal Jaka Vačovnik. ŠMS Župan je razložil, da je pred časom izvajalec svetovalnega nadzora s strani ministrstva za javno upravo navedel, da je podžupana nujno čim prej imenovati. Župan Jeraj se je tako odločil, da bo podžupana imenoval v drugem polletju letošnjega leta. Marija Lebar Imenovanje podžupana v drugi polovici leta 7 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Politika, Iz občin, Kultura ODPRAVLJENI VARČEVALNI UKREPI NA PODROČJU SOCIALNIH TRANSFERJEV Z novim letom višja socialna pomoč in otroški dodatki, več državnih štipendij S 1. januarjem so varčevalni ukrepi pri denarnih socialnih pomočeh in varstvenih dodatkih odpravljeni. Osnovni znesek minimalnega dohodka se z dosedanjih nekaj manj kot 271 evrov namreč zvišuje na 288,81 evra, kolikor znašata tudi redna denarna socialna pomoč in posmrtnina. Otroški dodatki v petem in šestem dohodkovnem razredu pa se vračajo na raven pred varčevanjem. DENARNA SOCIALNA POMOČ IN VARSTVENI DODATEK Cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo po novem znaša največ 470,76 evra, medtem ko je bil do zdaj 465,71 evra. Za uveljavitev višjega zneska je treba najpozneje do konca februarja oddati novo vlogo na center za socialno delo, tudi če ima upravičenec še veljavno odločbo. OTROŠKI DODATKI NA RAVEN PRED UVELJAVITVIJO VARČEVALNIH UKREPOV Na raven pred uvedbo varčevalnih ukrepov se vračajo tudi otroški dodatki. Zakon za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012 je namreč v petem in šestem dohodkovnem razredu znižal otroški dodatek za deset odstotkov. Višji otroški dodatek kot v letu 2015 bo tako prejelo 97 tisoč otrok. OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Na decembrski seji gornjegrajskega občinskega sveta so svetniki podprli predlog Skupnosti občin Slovenije. V sklepu, ki so ga sprejeli, so navedli, da odločno nasprotujejo 53. členu, 54. členu in 55. členu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, v katerih ta določa višino finančnih sredstev za občine. Svetnice in svetniki so menili, da vlada in državni zbor s tako dodeljeno višino finančnih sredstev ogrožata smisel in obstoj lokalne samouprave in še dodatno siromašita prebivalke in prebivalce občin, ki so zaradi socialne ter ekonomske krize že tako zelo prizadeti. Prav tako so bili mnenja, da državna raven deluje v nasprotju s pravili pravne države, saj že nekaj let določa višino povprečnine v nasprotju z Zakonom o financiranju občin. Zahteva svetnikov je bila, da višina povprečnine za omenjeni VEČ ŠTIPENDIJ Do štipendije bodo po novem znova upravičeni vsi iz družin petega dohodkovnega razreda, a ker bi to za državni proračun pomenilo preveliko obremenitev, je uvedeno prehodno obdobje, v katerem ne bodo upoštevani takoj vsi. Do državne štipendije so tako upravičeni dijaki in študenti iz družin s povprečnim mesečnim dohodkom do 56 odstotkov povprečne neto plače na družinskega člana. V štiričlanski družini cenzus znaša 2.250 evrov, državno štipendijo pa bo tako prejelo 3.200 dijakov in študentov več kot v letu 2015. Za pridobitev je treba oddati vlogo na center za socialno delo. SUBVENCIONIRANA PREHRANA Še naprej bo v celoti subvencionirano kosilo za otroke iz družin, ki so uvrščene v prvi dohodkovni razred, dodatno pa se z novim letom uvajata 70-odstotna subvencija za učence iz družin, ki se uvrščajo v drugi dohodkovni razred, in 40-odstotna subvencija za učence iz družin iz tretjega dohodkovnega razreda. Subvencionirana kosila bo imelo 45.500 učencev ali 28.900 več kot v letu 2015. Staršem ni treba oddajati vlog za subvencijo kosila, saj bodo šole upoštevale uvrstitev v dohodkovni razred iz odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji. leti znaša 536 evrov. Prav tako so bili enotni, da sredstva za sofinanciranje investicij občin ostajajo v višini štiri odstotke skupne primerne porabe občin. O planu dela nadzornega odbora občine je spregovoril njegov predsednik mag. Andrej Rih-ter. V letu 2016 načrtujejo podrobnejši pregled delovanja štirih društev, zaključnega računa občine. Poslovanje občine bodo spremljali tudi sprotno. Poleg tega bodo po svoji presoji obravnavali zadeve, katerih pobudniki bodo člani občinskega sveta. Obravnavali so še predloge kandidatov za sodnike porotnike za naslednje petletno obdobje. Ker svetniki konkretnih predlogov niso imeli, so se dogovorili, da bodo predloge podali naknadno. ŠMS DALJŠI OČETOVSKI DOPUST Očetovski dopust bo po novem dolg 20 dni, pet več kot prej. Vsem, ki imajo pravico do otroškega dodatka že priznano, ni treba vlagati nove vloge, saj se jim pravica ne bo znova odmerila. SPREMEMBE TUDI NA PODROČJU POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Z januarjem 2016 so pričele veljati tudi nekatere spremembe pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer na področju urejanja dvojnega statusa, zaostrujejo se pogoji za pridobitev starostne pokojnine, podaljšuje se obdobje za izračun pokojninske osnove, prišlo pa bo tudi do izredne uskladitve pokojnin. Barbara Rozoničnik GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Naslednjo soboto sledi tradicionalna glasbena poslastica Ansambel zgornjesavinjske godbe, ki ga vodi Tomaž Podlesnik, je pred tradicionalnim januarskim koncertom v Športni dvorani Mozirje. Naslednjo soboto bodo lahko ubranih zvokov željni poslušalci prisluhnili novim skladbam, letošnji repertoar bodo godbeniki posvetili filmski glasbi. V lanskem letu je Godba Zgornje Savinjske doline nizala uspehe enega za drugim. Med največje lahko štejejo junijski nastop v Novem Vi-nodolskem, kjer so sodelovali na srečanju hrvaških pihalnih orkestrov in na revijalnem delu zastopali Slovenijo. Rdeča nit sobotnega koncerta bo glasba iz znanih filmov. V Športni dvorani Mozirje se bodo slišale skladbe iz filmov Cvetje v jeseni, James Bond, Kekec, Vojna zvezd, Sreča na vrvici in še nekaterih. Kot gostje se bodo predstavili in priključili godbenemu ansamblu pevci Otroško-mla-dinskega pevskega zbora Osnovne šole Nazarje. Gotovo bo zlitje inštrumentov ter ubranih mladih in že velikokrat nagrajenih glasov mladih Na-zarčanov prvovrstna kombinacija. Godbeniki bodo ob tej priložnosti sprejeli v svoje vrste nove člane, še posebno pa nagradili dolgoletne. Koncert bo tudi svojevrsten začetek praznovanja jubileja Godbe. Aprila bodo namreč na slavnostnem koncertu obeležili štiri desetletja delovanja. Benjamin Kanjir Nasprotovanje nižanju povprečnine 8 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Gospodarstvo, Organizacije, Iz občin VREMENSKO NEPRIJAZEN DECEMBER Pomanjkanje padavin in preveč škodljivih trdih delcev v zraku V Nazarjah je bila 5. januarja višina Savinje komaj 30 centimetrov. (Foto: IS) Za preteklo leto so bile značilne visoke temperature preko poletja in pomanjkanje padavin ob koncu leta, saj so bile zadnje omembe vredne konec novembra. Našo dolino je pred 2. januarjem sneg tako nazadnje pobelil 22. novembra lani. Vse skupaj je vplivalo na pomanjkanje vode, ki se je pojavilo na nekaterih zasebnih vodovodih, predvsem na kmetijah. Rekordno suh december pa naj ne bi vplival na spomladansko rast, v kolikor bo preostanek zime radodaren s snegom in dežjem. Kot je povedala koordinatorka na mozirski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Štefka Goltnik, so travinje in žita v tem času v mirovanju in škode za enkrat ni, bila pa bi težava, če bi tako sušna ostala tudi zima. Na Agenciji RS za okolje (ARSO) beležijo zelo nizke vodostaje in pretoke rek, saj je bil vodostaj Savinje v Nazarjah ta ponedeljek komaj 30 centimetrov, še pet centimetrov manjši kot pred novozapadlim snegom v soboto. Glede na zelo nizke temperature bo to najbrž posledica zmrzovanja vodotokov v višjih legah. Za primerjavo povejmo, da je bila na tej merilni točki 1. novem- bra 1990 ob poplavi izmerjena višina vode preko 4,5 metra. ARSO je v decembru večkrat opozarjal, da je v zraku presežena mejna vrednost trdnih delcev PM10. Najbolj ozračje onesnažujejo zastarele kurilne naprave na les, zlasti če se v njih kurijo prema- lo suha drva. Gibanje na prostem ob opozorilih na preseganje mejne vrednosti ni priporočljivo, najbolj pa je nevarno za starejše in ljudi z boleznimi dihal. Jernej Bastl, gospodar Ribiške družine Mozirje, ki upravlja z delom Savinje, z Dreto in z ribnikom Gaj, je povedal: »Trenutno zaradi nizkega vodostaja Savinje in Drete ter njunih pritokov ni večjih problemov. Ker je voda hladna, je v njej veliko kisika, ribe pa se poskrijejo v jame ali so v globoki vodi. Stanje na terenu ves čas spremljajo ribiški čuvaji. Večji problemi zaradi nizke vode so poleti, ko je voda toplejša in je v njej bistveno manj kisika. Težave v tem času bi povzročile kvečjemu eks-tremno nižje temperature, ob katerih bi zamrznile plitvine, s tem pa bi se bistveno zmanjšal pretok. Tega pa zaenkrat ne pričakujemo.« ŠMS, IS, BK OBČINSKI SVET LUČE Skok za četrt stoletja v preteklost Lučki občinski svet se je malo pred koncem leta sešel na seji, na kateri so v prvi obravnavi sprejeli predlog proračuna občine. Župan Ciril Rosc je spregovoril o tem, kako namerava država financirati občine v letošnjem in prihodnjem letu, na koncu je predstavil zanimiv film o rezultatih plebiscita o samostojnosti Slovenije v Lučah. Prav na dan, ko je potekala seja občinskega sveta, je minilo 25 let od slovenske samoodločbe. Rosc je povedal, da si občine in župani prizadevajo preko svojih združenj od vlade iztržiti več denarja, kot ga je ta obljubila za pov-prečnino, ki jo je sama uzakonila, sedaj pa jo nenehno niža. Znesek na občana bi moral znašati 632 evrov, vendar je vlada pristala le na 522 evrov. Občinam za zagotavljanje obveznih nalog ta znesek ne zadošča, zato so podpisali zahtevo po zvišanju. Tako znižano financiranje za občino Luče predstavlja 408.000 evrov manj na leto. Za vseh sedem zgornjesavinj- skih občin pa je razlika 2,836.000 evrov manj. Ko je predstavil predlog proračuna za leto 2016, je Rosc povedal, da tudi letos ni predvideno zadolževanje. Predlog proračuna občine za leto 2016 je uravnotežen, prihodki so enaki odhodkom. Skupni planirani odhodki in prihodki tako znašajo 2.570.500 evrov. »Na srečo smo v preteklih letih z denarjem ravnali gospodarno, zato večjih finančnih težav ne predvidevamo,« je dejal župan. Svetniki na predlagani proračun niso imeli pripomb, tako je sedaj osnutek v javni razpravi. Ta bo zaključena do sredine januarja, ko bodo proračun sprejemali v drugi obravnavi. Do takrat je župan sprejel odlok o začasnem financiranju v občini. Natanko pred 25 leti je tudi v Lu-čah, kot povsod po Sloveniji, potekalo odločanje o tem, ali želimo Slovenci postati samostojni. O poteku in rezultatih volitev je Rosc za takratno lučko TV posnel krajši film, ki predstavlja zanimivo dokumentarno gradivo o takratnem dogajanju. Na volišče je prišlo 775 od okoli 850 volilnih upravičencev. Ena gla- OBČINSKI SVET NAZARJE Občinski svet Nazarje je na decembrski seji v drugi obravnavi sprejel Odlok o zazidalnem načrtu Industrijsko obrtne cone Prihova. Prva obravnava osnutka odloka je potekala že na novembrski seji, še pred tem je gradivo obdelal odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. Vsebino odloka in potek sprejemanja je na decembrski seji občinskega sveta predstavila občinska urbanistka Lucija Poličnik. Povedala je, da na osnutek odloka ni bilo vloženih amandmajev ne s strani občinskih svetnikov niti s strani de- sovnica je bila neveljavna, en volivec se je izrekel proti, vsi ostali pa so bili za samostojno Slovenijo. Marija Lebar lovnih teles občinskega sveta. Bistvene spremembe so po njenih besedah v tem, da se odlok prilagodi sedanjim potrebam investitorjev, ki bodo gradili ali prenavljali objekte na območju IOC Prihova. V dosedanjem odloku je bilo območje namenjeno proizvodnim dejavnostim, novi odlok na zazidalno območje umešča tako imenovane centralne dejavnosti. Sprejete spremembe omogočajo širitev dejavnosti v coni, prav tako širitev dovoljenih gabaritov tamkajšnjih objektov. Marija Lebar Spremenjeni pogoji gradnje v IOC Prihova 9 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Organizacije, Iz občin ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE Po krivem ožigosani vsi slovenski čebelarji Krovna zveza slovenskih čebelarjev je 29. decembra sklicala posvet, na katerem so se zbrali vodstvo in zaposleni na Čebelarski zvezi Slovenije, člani upravnega in nadzornega odbora ter predsedniki čebelarskih družin oziroma društev. Razlog je bil odziv na razkritje prodaje neregistriranih zdravil proti varoji na črno in posledice, ki so nastale za čebelarje zaradi - po njihovem mnenju - neresničnih in zavajajočih izjav o oporečnosti slovenskega medu. Na posvetu so sprejeli skupno izjavo, v kateri so pojasnili svoje stališče do delovanja inšpekcijskih služb in zahtevo po odstopu direktorice inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreje Bizjak. Njene izjave na ko- OBČINSKI SVET LJUBNO mercialni TV so bile po mnenju čebelarjev neresnične in v nasprotju s predhodno objavljenim pisnim poročilom o posebnem nadzoru nad proizvodnjo in prodajo neregistriranih zdravil za varojo. S tem je tako zvezi kot vsem slovenskim čebelarjem omajan ugled in prizadeja-na nepopravljiva škoda. V poročilu uprave za varno hrano je namreč navedeno, da količine ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov. Na novinarski konferenci, ki je sledila dan po posvetu, je predsednik zveze Boštjan Noč dejal, da je dobro, da je inšpektorat odkril kršitelja, in ni prav, da čebelarji kupujejo zdravila na črnem trgu, a v pregledanih vzorcih medu ni preseženih količin nedovoljenih snovi. Občinski proračun pod streho še pred koncem leta Župan občine Ljubno Franjo Na-raločnik je na dnevni red zadnje občinske seje v letu 2015 uvrstil obravnavo in sprejemanje proračuna za letos. Kot je povedal, je bil osnutek proračuna v javni razpravi, nanj ni bilo podanih nobenih pisnih amandmajev oziroma pripomb. Predlog proračuna, ki ga je v prvem branju novembra obravnaval občinski svet, so dodobra prečesali še odbori, njihove pripombe so upoštevane v predlogu za drugo obravnavo. Tako so zagotovili še nekaj sredstev za obnovo cest, o čemer je razpravljal Jože Oreš-nik. Svetniki so ob tem vprašali, ali ne bi bilo mogoče za izgradnjo pločnika v Radmirju pridobiti kakšnih sredstev na razpisih. Župan Naraločnik je pojasnil, da sedanja finančna perspektiva ne predvideva sredstev za sofinancirane izgradnje ali prenove občinske komunalne infrastrukture. Ob tem je svetnikom predstavil predloge za partnerski dogovor, ki jih je Razvojna agencija Savinjske regije poslala na vlado za sofinanciranje iz evropskih skladov. Sredstva, ki bi jih mogoče bila delno deležna tudi občina Ljubno, so samo za projekt trajnostne mobilnosti oziroma izgradnje kolesarskih poti. Paul Orešnik se je ustavil ob povečanju postavke za izvedbo Flosarskega bala. Kot podpredsednik Turističnega društva Naš kraj je povedal, da želijo v letošnjem letu dodobra prenoviti sanitarije na prireditvenem prostoru v Vrbju. Župan in računovodkinja Janja Kosmač sta pojasnila še nekatere spremembe oziroma prerazporeditve, ki so jih opravili od prvega branja. Ob tem sta omenila, da se za letos zadolževanje ne predvideva. Svetniki so takšen predlog proračuna za leto 2016 soglasno potrdili. Marija Lebar Ivan Copar, predsednik Čebelarske zveze zgornjesavinjsko šaleškega območja: »Že več let sem kot član upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije neuspešno opozarjal veterinarsko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki je odgovorna za sredstva v boju proti zajedavcu va-roji. Podali smo sprva ustne, kasneje pisne zahtevke za ureditev nekontrolirane - neuradne oziroma nelegalne proizvodnje in prodaje sredstev proti varoji, izdelovalca iz Vrhnike. Proizvajalec in prodajalec je na navodilih propagiral, da proizvaja naravno sredstvo za uničevanje va-roje. Po pripovedovanju starejših čebelarjev je bilo to sredstvo učinkovito za uničevanje varoje. Moja osnovna in edina želja je bila, da strokovnjaki in službe za varno hrano čim prej ugotovijo sestavo tega sredstva in seveda vpliv na varnost čebeljih pridelkov, ki jih naši kupci kupujejo za prehrano in izboljšanje ter varovanje zdravja. Po predolgem čakanju smo le dočakali kontrolo in prekinitev izdelave in prodaje nelegalnega sredstva proti varoji. Predstavitev kontrole in prepoved proizvodnje pa je bila podana v sredstvih javnega obveščanja tako zelo napačno in nerodno, da smo bili čebelarji v Sloveniji predstavljeni kot proizvajalci medu, ki ni varen, česar pa rezultati analiz niso potrjevali. Kljub uporabi nedovoljenih sredstev za zatiranje varoje s strani nekaterih čebelarjev, kar se je izkazalo z analizami, je ves slovenski med varno živilo. Sporne izjave strokovnih služb nas zelo bolijo in nas predstavljajo v negativni luči. Naša želja je, da nas tisti, ki so nas očrnili, v istih sredstvih javnega obveščanja predstavijo kot proizvajalce varnega medu in ostalih čebeljih pridelkov.« »Slovenski čebelarji se zavedamo odgovornosti do čebel in do potrošnikov, zato smo že leta 2003 sprejeli doktrino o sonaravnem zatiranju čebeljega zajedavca varoje,« so zapisali na zvezi. Zveza je o tej vsebini vse do danes izvajala številna izobraževanja. Tanja Strniša s kmetijskega ministrstva, ki je tudi bila na posvetu, je poudarila, da je bilo v preteklih letih narejenih veliko analiz in so bili vsi vzorci v skladu z zakonodajo: »Lahko trdimo, da je slovenski med varen.« Zveza je s številnimi dopisi od leta 2002 dalje obveščala ministrstvo, naj zadevo preveri in legalizira, če ne gre za sporno sredstvo. Problematiko so po besedah Boštjana Noča preprosto hoteli ure- diti, a je bilo vse do letošnjega poletnega ukrepanja in sedanje objave poročila, ki na celotno slovensko čebelarstvo meče slabo luč, zaman. Čebelarji menijo, da vlada na področju prodaje dovoljenih zdravil proti varoji monopol, zato so zdravila pri nas dražja kot v Avstriji ali na Češkem. Določene osebe se po njihovem izmikajo odgovornosti. Dejstvo je, da so nekateri čebelarji mimo prepisov kupovali zdravila in da so zaradi tega ožigosani vsi slovenski čebelarji, tudi tisti, ki so uporabljali le registrirana zdravila. S tem je izničeno delo na promociji, v katero so v zadnjih letih vložili toliko truda in povzročena velika materialna škoda. Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Kultura PREDSTAVITEV KNJIGE TONETA KUNTNERJA V MOZIRJU O življenjski radosti, pa tudi o žalosti in minljivosti Gledališki igralec in pesnik Tone Kuntner je svoje pesmi recitiral zelo doživeto. (Foto: Marija Šukalo) V Slomškovi dvorani v Mozirju se je 21. decembra predstavil gledališki igralec in pesnik Tone Kuntner. Na srečanju je spregovoril o svoji novi zbirki Slovenska Pomlad, ki ima poleg izvirnih pesmi tudi španske prevode. V njej so zbrane domoljubne pesmi, ki jih je avtor posvetil domovini in obeležitvi 25-letnice samostojnosti Slovenije. Dogodek so pripravile članice regijske koordinacije ženskega odbora Saša regije za SDS. Pogovor z gostom je vodila Alenka Gortan, predsednica regijske koordinacije. S kulturnim programom so dogodek obogatile pevke družinskega kvarteta Štiglic. V prvem delu druženja je Gor-tanova predstavila gosta, pri tem pa poudarila, da letos mineva pe- tindvajset leta od dneva, ko smo se Slovenci na plebiscitu odločili za odcepitev od Jugoslavije. Zbirka Slovenska Pomlad prinaša 43 pesmi, razdeljenih v več ciklov. Ob prebiranju pesmi je Kun-tner povedal, da dela niso nova, temveč so nastajala dve desetletji in pol. »Pri izboru me je vodila preprostost, naklonjenost domovini in vsem tistim, ki pomlad čutijo v srcu,« je med drugim poudaril gledališki igralec, prepričan, da Slovencem skozi svoje pesmi pripoveduje o preprostih malenkostih, o življenjski radosti, pa tudi o žalosti in minljivosti. Ob zaključku večera so obiskovalci lahko slišali tudi, kako zvenijo Kuntnerjeve pesmi v španščini, v interpretaciji prevajalke in voditeljice večera Gortanove. Marija Šukalo NOVOLETNI KONCERT V SOLČAVI V hladnem ozračju grela toplina besed in glasbe Na predzadnji dan lanskega leta se je na prireditvenem prostoru v Solčavi zbralo veliko število dobre zabave in druženja željnih ljudi. Domačini so ob pomoči Centra Rinka, občine in Kulturnega društva Franc Herle Solčava ter z nastopajočimi glasbenimi izvajalci, opravili zadnje lanskoletno kulturno-glasbeno dejanje v Zgornji Savinjski dolini. Z Zvirovimi harmonikarji in voščilom županje Katarine Prelesnik se je hlad za nekaj ur odmaknil s prizorišča. Številno občinstvo in nastopajoče sta vzela v roke voditeljski par Dejan Ikovic ter Bernarda Ipavec, znana kot »Micka Žocpah«. Županja se je v govoru na koncu zahvalila nastopajočim in donatorjem ter zaželela korajžen vstop v novo leto. Člani Harmonikarskega orkestra Primoža Zvira so (Foto: Jože Oktet Žetev je požlahtnil dogajanje na odru, z njimi je zapela tudi Irena Vrčkovnik. (Foto: Jože Miklavc) Po nastopu Harmonikarskega orkestra Primoža Zvira so v ospredje stopili učenci POŠ Solčava in že so si obiskovalci morali sneli rokavice za aplavz. Oktet Žetev je požlahtnil dogajanje na odru. Po čudoviti pesmi se je pevcem pridružil Matija Veninšek s klavirsko harmoniko. Skupaj so izvedli pesem Elze Budau in iz Avseni-kove zakladnice uspešnic Zvezde na nebu žare. Pred občinstvo je za tem stopila priljubljena pevka in glasbena učiteljica Irena Vrčkovnik. Zapela je Jingle bells in še nekatere druge za poživitev krvnega obtoka, tudi v duetu z domačinko Ano Golob in člani okteta Žetev Oder je še enkrat napolnila Primoževa mla-dež s frajtonaricami. »Za ples!« so zapovedali. Če je kdo do sem ostal neprazničen v srcu, ga je razsvetlilo nebo, ko so poleteli barvni rafali in ob zaključku koncerta povabili prisotne na ples. praznično poslikali Solčavo. Miklavc) Jože Miklavc I Savinjske novice št. 1, 8. januar 2016 11 Kultura SMIHEL NAD MOZIRJEM Glasbeni večer obiskovalce zazibal v praznični čas ■ Nastop članic in članov šmihelskega mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Toni Acman. (Foto: Benjamin Kanjir) V Šmihelu nad Mozirjem so člani Kulturnega društva Rovtar v farni cerkvi nadangela Mihaela 20. decembra organizirali tradicionalni glasbeni koncert. Zapeli so domači pevci in solisti, v goste so povabili tudi par drugih glasbenih sestavov. Najprej so se predstavili članice in člani domačega mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Toni Acman. Priznan glasbeni strokovnjak, pedagog in korepetitor, zna iz pevcev izvabiti tisto najboljše. Z vrsto dobrih pevcev pa ni težko ob številčnih vajah poustvariti ubranih pesmi. Pred oltar so nato stopile članice kvarteta Štiglic z Ljubnega ob Savinji. Mama in tri hčere so se predstavile obiskovalcem, ki so ob tej priložnosti dodobra napolnili akustično cerkev. Lovro Gostečnik s frajtonarico in pevka Nika Jevšnik. (Foto: Benjamin Kanjir) Za njimi sta nastopila domačina Lovro Gostečnik s frajtonarico in pevka Nika Jevšnik. Dobro uigran par je znan z mnogih odrov, saj sta povsod zaželena. Družina Zavolovšek iz Bočne je s sabo prinesla družinsko toplino, ki jo je s petjem in igranjem delila med zbrane. Med mnoge poslušalce presenečenje, med vse pa občudovanje so zvabili člani zasedbe Mladi rod. Zavoljo miline glasov je bil cerkveni prostor ravno pravšen za njihovo izvajanje izbranih skladb. Pred koncem so pred poslušalce znova stopili domačini. Najprej sta zapela Lovro Gosteč-nik in Andrej Rak, nato je svoj krstni pevski nastop izvedla še Albina Rajter. Njen glas je bil zadnji delček kulturne sestavljanke, ki jo je poleg nje povezoval Boštjan Goličnik. Benjamin Kanjir PREDPRAZNIČNI KONCERT NA REČICI OB SAVINJI Dobra volja premaga vse ovire Kulturno društvo Rečica ob Savinji je decembra pripravilo vokalno-instrumentalno prireditev. Na odru rečiškega kulturnega doma so se zvrstili številni nastopajoči. Alja Kapun je s svojimi baletkami predstavila, česa so se naučile v njeni baletni šoli, in s svojo prisrčnostjo navdušile številne obiskovalce. Nič manj navdušenja niso poželi pevci in pevke pevskih zborov vrtca Lipa in osnovne šole. S pesmima Solinar in Žabe so na poletne dni spomnili Rečiški pobi, člani benda Up 'n' downs so večer dopolnili z rokerskimi ritmi in avtorskimi komadi. Napovedano presenečenje večera je imelo petindvajset glav. Ob zaključku je namreč pre-mierno nastopil »zmešani« pevski zbor pod vodstvom Matije Veninška. Mešani pevski zbor sestavljajo mladi celotne Zgornje Savinjske doline, ki jim je skupna ljubezen do glasbe in petja. Humorno noto sta dogodku dodala modera-torja Dejan Ikovic in Mojca Štorgelj, ki sta na šaljiv način predstavila posebnosti krajev, kjer živita, in kljub različnemu narečju ugotovila, da ima- ta kar nekaj skupnih točk. Oba sta namreč predsednika kulturnih društev, Ikovic pa je kljub temu, da je doma na skrajnem severu naše doline - v Solčavi - svoje poslanstvo našel v petju pri Rečiških pobih, ki domujejo na Rečici. Marija Šukalo Rečiški pobi so navdušili s pesmima Solinar in Žabe. (Foto: Marija Šukalo) 12 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Zgodovina in narodopisje Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini (5) Piše: Aleksander Videčnik POTOVANJA POMOČNIKOV Podatek govori, da je v letu 1834 potovalo skozi Celje 265 krojaških pomočnikov, kje so še vsi ostali! Seveda je treba upoštevati tedanjo politično ureditev Evrope. Avstrija je bila velika država, razen tega so pomočniki delali še v drugih državah, kar je dejansko pomenilo veliko po-potništva med rokodelci. Tiste čase so rekli, »da gredo pomočniki na valc«. Cehi so zato v večjih mestih in trgih poskrbeli za zavetišča, kjer so potujoči pomočniki prenočevali. Znano je, da je v Mozirju obstajalo takšno prenočišče (jerperge) tam, kjer je danes Majerholdova hiša. Imamo podatek, da je za to prenočišče nazadnje skrbel kolarski mojster Vajd. SKUPNI CEHI Omenili smo že, da so določene stroke imele skupne cehe v okviru dežele. Znane deželne obrti so bile: kotlarstvo, kositarstvo, slikarstvo in kiparstvo, zlatarstvo in draguljarstvo, sodar-sivo, sodarstvo, pasarstvo, lasuljarstvo, pivovar-ništvo, milarstvo, izdelovanje orgel, knjigovez-ništvo, tiskarstvo in knjigotrštvo. Med necehovske obrti so šteli: topilnice in livarstvo, zvonarstvo, opekarstvo, apneništvo in kamnoseštvo, fužinarstvo, steklarstvo in podobno. Zunaj obrti so smatrali trgovce, ki so sicer imeli velik družbeni ugled, gostilničarje in premogovništvo. Iz naše doline so se obrtniki povezovali v celjske cehe, saj je pri nas obstajal le lončarski ceh. Kot kažejo podatki, je v začetku 19. stoletja delovala v Celju vrsta cehov: pekarski, mesarski, usnjarski, čevljarski, tkalski in barvarski, krojaški, klobučarski, lončarski, kovaški in kolarski, zidarski, urarski in puškarski. Običajno so imeli cehi svoje zavetnike, denimo, peki so slavili sv. Florjana, usnjarji sv. Nikolaja, klobučarji sv. Mihaela in tako naprej. KONEC CEHOVSTVA Obrtništvo se je s časom prilagajalo razvoju gospodarstva in sodobnim oblikam povezovanja. Pojavila se potreba po izdelovanju predmetov, ki so jih lahko izvažali. V 18. stoletju se je zelo hitro razmahnila domača obrt in s tem prodor na druge trge. Vse to je sililo državo, da prilagodi zakonske pogoje novejšemu razvoju. Prišlo je do prvega preoblikovanja cehovstva, ki je, kakršno je bilo, zaviralo razvoj obrtništva. Leta 1732 je izšel patent o rokodelstvih, ki naj bi omogočal obrtništvu preiti na raven, ki je bila potrebna za uspešen razvoj. Ta predpis je ukinil cehovsko avtonomijo. Francoske zasedbene oblasti so cehe enostavno ukinile, saj so Francozi smatrali obrt kot prosto vejo gospodarstva. Po odhodu Francozov so avstrijske oblasti nadaljevanje odpiranje trga in obrtništva. Razglasitev svobodne obrti z zakonom iz leta 1895 je pomenilo konec cehov tudi v Avstriji. ZADREČKI LONČARJI Lončarstvo sodi med najstarejše obrti na Slovenskem. Pisne vire v zvezi z zadrečkimi lončarji najdemo iz let 1340, 1359 in 1493. To nedvomno dokazuje pomembnost te obrti v naši dolini. Da je bila prav ta obrt pri nas pogosta, priča tudi register gornjegrajske gospoščine iz leta 1779, v katerem se navaja, da je bilo v Potoku od 24 družin kar 12 lončarskih, v Lačji vasi od 17 družin 7 lončarskih, v Pustem Polju od 22 družin 8 lončarskih. V Kokarjah je bilo od 35 družin 13 lončarskih. V Dobletini se je od 18 družin ukvarjalo z lončarstvom 7, v Spodnjih Pobrežjah je bilo od 20 družin 9 lončarskih, odločno manj pa se ukvarjalo z lončarstvom v Varpoljah, Spodnji Rečici, Prihovi in tam okoli. Ob tem je treba poudariti, da je ta obrt močno zamrla že pred prvo svetovno vojno, kasneje pa popolnoma. Ta trditev velja le za območje naše doline. Povedano velja za domačo lončarsko obrt, ki jo moramo ločeno obravnavati od meščanske lončarske dejavnosti. Zadrečka dolina je bila pred prvo svetovno vojno bolj gosto poseljena kot Savinjska, kjer so se ljudje bolj ukvarjali in preživljali s kmetijstvom in gozdarstvom. Zaradi malih posestniških enot in zaradi ustaljene navade, da na posestvu ostane najstarejši sin. Ob številčno močnih družinah so hitro nastajali »kmečki delavci«. Ponudba delovne sile je bila velika, dela pa je bilo razmeroma malo. Ljudje so iskali zaslužek v rokodelstvu vseh vrst, torej tudi v lončarstvu. REVŠČINA NA VASI Iz poročila gornjegrajske gospoščine celjski kresiji leta 1734 razberemo podatke o revščini v krajih njihovega upravnega območja. Poročilo izrecno poudarja, da je lončarstvo prastara obrt v Zadrečki dolini, da lončarji izdelujejo črno lon-čenino (kuhinjsko posodo) in da se mora ta dejavnost v preprečitev še večje revščine podpreti, oblast naj to rokodelstvo krepi. Poudarjajo, da je lončarstvo edini vir dohodkov številnih vašča-nov, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, tu omenjajo posebej kočarje, ki s svojo pridnostjo in znanjem pripravljajo lepe in uporabne predmete. Le malo je bilo takih pobud kakšne gosposke, da bi pomagala reševati gmotni položaj svojih podložnikov! Leta 1740 je gornjegrajska uprava sklicala vse lončarje na svojem območju, da bi se skupno dogovorili za »lončarski red«, ki bi ščitil delo in prodajo domačih lončarjev. Naj omenimo - edino lončarstvo je nudilo izdelke, ki so se prodajali zunaj območja ožjega kroga omenjene gospoščine. Plemeniti ne izbira ljudi po njihovih besedah, niti ne zavrže človeka zaradi besed. Konfucij Kokrški klobuk, lončena posoda za pečenje domačih klobas 13 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Nasveti Licitacija vrednega lesa 2016 bel les tudi kvaliteten, imeti mora primerno rast, mora biti brez neželenih napak in tudi pripravljen mora biti pravilno. Najpomembnejše je pravilno krojenje. Že pri redni sečnji listavcev lahko pri krojenju pridobimo ali izgubimo veliko denarja, toliko bolj to velja pri lesu vrhunske kvalitete. Ponavadi lastniki tak les krojijo skupaj z gozdarjem, ki jim tudi svetuje pri izbiri lesa za dražbo. Dosedanje dražbe so lastnikom gozdov in širši javnosti pokazale, da v naših gozdovih raste les vrhunske in izjemne kvalitete. Le poiskati ga je treba znati, za kar so lastnikom v veliko po- moč revirni gozdarji. Večino hlodov, ki so dosegli zelo visoke cene, so lastniki pripeljali na osnovi njihovih nasvetov. Pomembno je tudi to, da je nabor vrst lesa, ki dosegajo visoke cene, širok, kar je ugodno za lastnike gozdov, ki vzgajajo vreden les. Seveda pa smetano pobirajo najdebelejši hlodi gorskega javorja rebraša. Najvišja dosežena cena dosedanjih licitacij je znašala 9.720 evrov za kubični meter lesa in tudi nekateri drugi res vrhunski hlodi so se tej ceni zelo približali. Morda bomo letos priča novemu rekordu. V prvi polovici januarja poteka dovoz hlodov na prostor licitacije. (Foto: Marijan Denša) JEZIKOVNE ZADREGE Pisanje uradnih dokumentov MARIJAN DENŠA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje V teku so intenzivne priprave na deseto, jubilejno licitacijo vrednega lesa v Slovenj Gradcu, ki jo v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije že devet let organizirata Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije. Organizatorji želijo obletnico obeležiti s čim večjim uspehov pri doseganju zastavljenih ciljev; uspešni prodaji lesa izjemne kvalitete, promociji gozda in gozdarstva, promociji vzgoje kvalitetnega lesa ter uporabe takega lesa. V prvi polovici januarja poteka dovoz hlodov na prostor licitacije. Večina zainteresiranih lastnikov je les, ki ga nameravajo dražiti, že posekala, zamudniki se bodo morali zelo podvizati. Temu sledi ogled hlodovine in licitiranje, odpiranje ponudb bo na svečnico, dan odprtih vrat, ko si razstavljene hlode lahko ogleda najširša javnost in ko predstavijo rezultate licitacije, bo 11. februarja. Pogoji in pravila licitacije so objavljeni tudi na svetovnem spletu, o njih pa vas poučijo tudi re-virni gozdarji. Osnovno pravilo je, da je kvaliteten les predvsem debel les. Seveda pa ni vsak de- MOJCA KUMPREJ, profesorica slovenščine Pogostokrat se znajdemo v situaciji, ko moramo napisati uradni dokument. Časovna omejenost za oddajo, tuhtanje o obliki ter pravi izbiri besed nas - roko na srce - spravi v slabo voljo. Paziti moramo še na vljudnost in jezikovno pravilnost, saj pri pisanju uradnega dokumenta razodevamo svojo splošno in jezikovno kulturo. »Joj, koliko dela!« KAJ SPLOH JE URADNI DOKUMENT? Uradni dokument je uradno besedilo, ki ga sporočevalec pošilja družbeno neenakovrednemu naslovniku. Nagovor naslovnika je posledično uraden in spoštljiv. Tema besedila je vezana na razmerje med uradno osebo in stranko, besedilo pa mora biti objektivno. Glede na namen ločimo različne vrste uradnih besedil, najpogosteje pa se spopadamo s pisanjem uradne prošnje, pritožbe, prijave, zahvale, uradnega opravičila. Sestavni deli vsakega uradnega dokumenta so: glava, jedro in zaključek. Rubriko Priloge navedemo le, če smo uradnemu dokumentu dodali potrebna in ustrezna dokazila. KAKO OBLIKUJEMO GLAVO URADNEGA DOKUMENTA? Pri uradni prošnji, pritožbi, prijavi, zahvali in uradnemu opravičilu je glava dokumenta enaka. V zgornji levi kot navedemo kontaktne podat- ke pošiljatelja: ime, priimek, naslov, telefonsko številko in naslov elektronske pošte, če jo pošiljatelj ima. Sledita kraj in datum nastanka besedila, ki ju napišemo na desno stran v isti vrstici, kot smo napisali zadnji kontaktni podatek pošiljatelja (telefonsko številko oziroma naslov elektronske pošte). Preden nadaljujemo, izpustimo vrstico in tako poskrbimo za večjo preglednost. Pod podatki pošiljatelja napišemo podatke naslovnika, kjer navedemo ime podjetja, ustanove, društva, osebe in njen naslov. JEDRO Jedro uradnega besedila začnemo z naslovom oziroma zadevo (ime uradnega besedila) in s tem izrazimo namen in temo besedila na primer: Prošnja za sprejem na delovno mesto ..., Opravičilo, Zahvala za ..., Pritožba, Prijava na razpis ... Pred začetkom vsebine napišemo ura- 14 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Nasveti, Ljudje in dogodki den in spoštljiv nagovor: Spoštovani ... Uradna prošnja je besedilo, s katerim želimo pridobiti korist od uradne osebe oziroma ustanove. V jedrnem delu po kratki predstavitvi navajamo predvsem tiste podatke, ki so pomembni za rešitev prošnje. Napišemo samo resnične podatke, ki so preverljivi iz priloženih dokazil. Uradne prošnje, ki so naslovljene na upravne organe, imenujemo vloge. Če jih pišemo sami, upoštevamo predpisano obliko prošnje, če pa izpolnimo vnaprej pripravljene obrazce, najprej natančno preberemo navodila, nato čitljivo izpolnimo prazne rubrike. V uradni pritožbi se odzivamo na neprimerno ravnanje ustanov, organizacij ali njihovih predstavnikov, na slabo kakovost izdelkov ali storitev, na neugodno rešene prošnje . V jedru dokumenta nazorno pojasnimo vzroke nezadovoljstva in jih utemeljimo s stvarnimi dokazili, ki jih navedemo v rubriki Priloge. Navajamo samo resnične in preverljive podatke. Z uradno prijavo se priglašamo na razpis, objavljen v množičnih občilih. Ker v prijavi prosimo za razpisano ugodnost, je, tako po vsebini kot po obliki, podobna prošnji. Od prošnje se loči po tem, da se na začetku jedrnega dela sklicujemo na razpis ali oglas. V jedru uradne zahvale navedemo, za kaj se zahvaljujemo, saj gre za besedilo, v katerem sporočevalec izraža hvaležnost naslovniku, ker je ta storil dejanje, ki je sporočevalcu koristilo. Pri uradnem opravičilu sporočevalec izraža obžalovanje za svoje ravnanje, ki je naslovniku škodovalo. Sporočevalec v jedrnem delu izrazi obžalovanje zaradi storjene »napake« in navede vzrok zanjo. Včasih je treba priložiti kakšno do- kazilo na primer: spričevalo, vabilo na sodišče ... Dokazila navedemo v rubriki Priloge. ZAKLJUČEK Uradni dokument moramo vedno primerno zaključiti. Pri prošnji, prijavi ali pritožbi se zahvalimo za morebitno ugodno rešitev, v splošnem pa velja, da v zaključku naslovnika pozdravimo in se na desno stran podpišemo, saj s podpisom potrjujemo resničnost napisanega. Če je treba, uradnemu dokumentu dodamo dokazila, ki jih navedemo levo spodaj v rubriko Priloge. Dokazila napišemo po abecednem redu ali pa glede na njihovo pomembnost. Številna navodila glede pisanja predstavlje- nih in drugih uradnih dokumentov so na voljo na spletu. Podkrepljena so s praktičnimi primeri, tako da v primeru, ko moramo sami napisati uradni dokument, res ne moremo zgrešiti. Pozorni moramo biti le pri izbiri spletne strani. Priporočljivo je izbrati spletno stran, na kateri objavljajo učitelji, jezikoslovci, lektorji, prevajalci, knjižne založbe ... Uporabna navodila s področja jezika objavljajo tudi različne dijaške skupnosti in posamezne šole. Spoštovane bralke in spoštovani bralci, tokratne nasvete zaključujem s kitajskim pregovorom, ki pravi, da je znanje zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika. Pa lep pozdrav do prihodnjič! RADMIRJE w Ponovna posaditev Čonkove hruške kot simbol povezovanja občanov Na radmirskem polju, kjer je še pred dvema mesecema rasla Čonkova hruška, je 24. decembra okrog dvajset zagnanih krajanov Radmirja, sadjarjev in ostalih občanov Ljubnega posadilo sadiko hruške. Čonkova hruška je nekdaj pomenila simbolično mejo med Ljubenci in Radmirci. Na pobudo turizmu naklonjenega in aktivnega občana Franca Atelška - Acoja je bila spomladi pred sedmimi leti, 26. aprila 2008, na mestu Čonko-ve hruške po več desetletjih ponovno posajena hruška za popestritev kraja, občine in kot obuditev nekdanjega simbola. Ne z namenom, da bi razdruževala občane oziroma Ljubence in Rad-mirce, temveč jih povezovala in spominjala na nekdanje običaje. Že v času Avstro-ogrske monarhije je veljalo cesarjevo navodilo, da se ob javnih poteh posadi sadno drevje, namenjeno uporabnikom poti, v primeru ponovne zasaditve Čonkove hruške pa so ob drevesu postavili še klop za počitek v senci drevesa. Kaže, da ta pobuda vendarle ni bila v celoti pozitivno sprejeta oziroma razumljena, saj je hruško nekdo v preteklem mesecu posekal ter poškodoval označevalno tablo ob njej. Z željo, da bi ponovno posajena hruška ljudi povezovala in da bi nje- ne sadove lahko vsi uživali, so prisotni v prijetnem netipično toplem zimskem popoldnevu nazdravili ter si zaželeli vse dobro v novem letu. Srečanje naj bi postalo tradicionalno, zato se bodo ob letu oso-rej ponovno srečali ter povabili še druge. Lojze Gluk Ponovna posaditev Čonkove hruške na Radmirskem polju 24. grudna 2015 (Foto: Lojze Gluk) 15 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Kultura, Organizacije _ VOLČJE NOG V NAZARJAH Strašljiva doživljajska predstava za male in velike Predbožični čas je čas dolgih noči in temu primernih zgodb, ki so se v današnjem času kar nekam zgubile. A za vse sladokusce pripovedovanja, ki naježi dlake, so se letos v Kulturno-umetniškem klubu Potovke spet potrudili. Skupaj z Muzejem Vrbovec so decembra pripravili predstavo, ki je med prisotne, predvsem otroke, vnesla nekaj starega pridiha pripovedništva srhljivih prikazni, duhov in divje jage. Radovedni poslušalci so se zbrali v učilnici nazarskega muzeja, kjer je bilo prižganih veliko sveč. V takšni poltemi so pripovedovalci V poltemi so pripovedovalci ustvarili strašljivo atmosfero, ki sodi k zgodbam. (Foto: Slavica Tesovnik) ustvarili strašljivo atmosfero, ki so- hov in o usodnem srečanju z div-di k zgodbam. Pripovedi o tem, ka- jo jago so jemale dih. Kot pripove-ko je strašilo, o maščevalnosti du- dovalci so temačno pristopili Kata- rina Fužir, Darija Planovšek, Petra Kopušar in Urban Hrastnik, pomoč pri izvedbi dogodka so nudili še Urban in Urh Fužir, Tomaž Čretnik in Bojan Štrukelj. Ko so se zgodbe zaključile in so prisotni hoteli skozi muzejska vrata domov, je padla ugotovitev, da so zaklenjena. Sledilo je iskanje zasilnega izhoda, a na poti skozi temo so zaživele prikazni iz zgodb, bela deklica iz Hude luknje, umrla mati, ki vstane zaradi ukradenega prstana ... Bilo je strašljivo. Ujeti so se slednjič le dokopali do skritih vrat in se vrnili v sedanji čas. Slavica Tesovnik BRALNO DRUŽENJE V CENTRU STAREJSIH V GORNJEM GRADU Udeleženci dogodka delili svoje poglede in izkušnje Popoldanska dejavnost v gor-njegrajskem centru starejših je 16. decembra potekala nekoliko drugače. Članice bralnega krožka »Ženska branja« (posebna oblika študijskega krožka, ki deluje pod okriljem Andragoškega centra RS v Ljubljani) so z mentorico krožka Mojco Gluk oskrbovancem krajšale popoldan z branjem kratkih odlomkov iz knjižnih del, ki se vsebinsko navezujejo na vzgojo otrok in partnerske ter družbene odnose. Dejavnosti se je kot gostja udeležila Ljubenka, ki s svojo družino živi v Domžalah - Karolina Vrtačnik. Iztočnica za kramljanje ob odlomkih je bila prav njena knjiga Super mami z napako, ki je, kot pravi sama Udeleženci bralnega druženja z gostjo Karolino Vrtačnik (levo) (Fotodokumentacija centra) »za vse mamice, ki živijo čisto obi- prisluhnili izbranim odlomkom in čajno in vsakdanje življenje«. delili svoje poglede in izkušnje v Udeleženci so z zanimanjem povezavi s prebranim. Otroštvo so označili kot težko in z vojno zaznamovano obdobje. Da le ni bilo vse tako turobno, pričajo predstavljeni nedeljski popoldnevi, ki so bili namenjeni igri in sprostitvi. Izrazili so tudi razumevanje do novodobnih staršev, ki jim hiter način življenja in razpetost med delom in otroki ne prizanašata. Domačnost in dober odziv udeleženih sta prijetno presenetila. Vlogo moderatorke je prevzela članica krožka in predsednica Kulturnega društva Ljubno ob Savinji Zvon-ka Kladnik (društvo je tudi prijavitelj bralnega krožka), Mojca Kum-prej pa je dogajanje popestrila z igranjem na citre. KM BOHAČEV TOPLAR V NAZARJAH Zadišalo je po cimetu in klinčkih Na tržnici pod nazarskim to-plarjem je v soboto, 19. decembra, zadišalo po cimetu in klinč-kih. Turistično društvo in Osnovna šola Nazarje sta namreč popestrila dopoldansko dogajanje med stojnicami. Obiskovalci so se lahko pogreli z napitki iz ponudbe nazarskega turističnega društva. (Foto: Marija Sukalo) Osnovnošolci, ki se družijo v gledališkem klubu pod vodstvom mentorice Petre Lončar, so predstavili pesmi iz pravljice Ledeno kraljestvo. Tako so pevke vabile k izdelavi snežaka in igram na snegu, k druženju in povezovanju pa so s kulinaričnimi dobrotami in kuhanim vinom vabili člani nazarskega turističnega društva. Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Kultura, Ljudje in dogodki GLASBENA ŠOLA NAZARJE Božično-novoletni koncert tokrat na Ljubnem Pevski zbor Glasbene šole Nazarje je pred polno farno cerkev na Ljubnem prinesel luč miru in odpel nabor božičnih pesmi. (Foto: Barbara Rozoničnik) V do zadnjega kotička napolnjeni cerkvi Sv. Elizabete Ogrske na Ljubnem ob Savinji se je tik pred božično-novoletnimi prazniki odvil vsakoletni dogodek Glasbene šole Nazarje. Široka paleta nastopajočih mladih glasbenikov je poslušalce popeljala v veselo praznovanje. Ob začetku koncerta so pred poslušalce prinesli luč miru pevci zbora glasbene šole, ki je posebej za ta dogodek pripravil širok nabor božičnih pesmi. Nastopili so ansambli kitar, saksofonov ter harmonik, številni solisti, mladinski simfonični orkester, koncert je zaključil mladinski pihalni orkester. Ob koncu je povezovalka Katarina Šuster na oder povabila ravnatelja Glasbene šole Nazarje Jerneja Marinška, ki je izrazil veselje in zahvalo, da so se na Ljubnem odločili pred-praznični večer preživeti z nazarsko glasbeno šolo ter, da so jim v farni cerkvi prijazno ponudili svoje gostoljubje. Čestitke in zahvalo je izrazil tudi ljubenski župnik in dekan Martin Pušenjak za čudovit program ter mladim glasbenikom zaželel, da se še naprej s srcem in dušo predajajo glasbi. Kot tretji je h govorniškem pultu pristopil župan občine Ljubno Franjo Naraločnik. Dejal je, da je počaščen, da se je letošnji božično-novo-letni koncert Glasbene šole Nazarje zgodil v njihovi farni cerkvi, in dodal, da s podajanjem glasbe gojimo domoljubno zavest in izražamo viso- ko stopnjo omike in kulture. Kakor že prej ravnatelj Marinšek je tudi župan Naraločnik izrazil zahvalo za požrtvovalnost nastopajočim in njihovim staršem za nesebično podporo ter zahvalo vsem, ki omogočajo delovanje Glasbene šole Nazarje. Barbara Rozoničnik OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Šolarji na vrtiljaku spominov Tradicionalna prednovoletna prireditev z dobrodelnim bazarjem, ki jo mozirski osnovnošolci izvedejo skupaj z učitelji, je bila tokrat v znamenju spominov. V odigranih točkah so šolarji predstavili dogodke, ki so zaznamovali njihov čas šolanja. Obiskovalci so do zadnjega kotička napolnili mozirsko športno dvorano. Sodelujoči so pokazali veliko svojih talentov. Od petja in plesov do različnih igralskih vložkov, telovadnih točk ali zgolj situacij z učnih ur. Veliko mero poguma so morali zbrati solo pevci, ki so se pred tem pokazali na interni prireditvi talentov in si z odličnimi nastopi priborili mesto na osrednji prireditvi. Najmlajši so večinoma telovadili ali se spominjali svojih izletov ob koncu šolskega leta, ko so obiskali na primer Kekčevo deželo, živalski vrt, šolski muzej in podobne zanimive kraje. Največ je bilo petja in plesanja. Preko domiselnih koreografij so pokazali svoje občutke. Starejši so se lotevali igranja si- tuacij, s katerimi se srečujejo pri pouku. Iz prikazanega sledi, da do zanimivih dogodkov prihaja tudi v času, ko so v šolah v naravi. Ob tem so poskrbeli za zvrhano mero smeha in aplavzov. Po prireditvi je sledil dobrodelni bazar. Na njem so otroci prodajali izdelke, ki so jih izdelali v namen prodaje na stojnicah. Največ je bilo različnih vrst peciva, kruha, testenin in podobnega. V predpraznič-nem času v ponudbi ni smelo manjkati niti različnih okraskov in drobnih pozornosti, ki bodo služile doma ali kot darilca. Ob odličnem obisku in dobri prodaji se je v šolski sklad, iz katerega črpajo učenci iz socialno šibkejših družin, nabralo kar nekaj evrskih tisočakov. S tem je prireditev izpolnila pričakovanja. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: mobaspo). Benjamin Kanjir Vedno aktualne Pike Nogavičke in gusarji, ki niso nikoli iz mode, na sceni mozirske športne dvorane (Foto: Benjamin Kanjir) 17 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Šport, Oglasi NAGRAJUJEMO ZVESTE NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC! Spoštovani naročniki, veseli nas, da ste zvesti bralci zgomjesavinjskega časopisa in da s pridom koristile vse prednosti, ki Vam jih prinaša naročniško razmerje. Savinjske novice prejemate rta domači naslov, vsak petek ob isti uri. Tudi takrat, ko jih zmanjka na prodajnih mestih, Jih vi zagotovo dobite, pa še 10 odstotkov cenejše so kot v prosti prodaji. Tudi v letu 2016 se bomo trudili, da boste zadovoljni z vsebino časopisa, poleg tega pa Vam nudimo: - 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval, - brezplačno dostavo na vas naslov, - nagradni bon za brezplačno objavo čestitke v Savinjskih novicah, - možnost sodelovanja v nagradnih igrah za naročnike. Hvaležni smo Vam za Vašo zvestobo in spoštujemo Vašo naklonjenost Savinjskim novicam, ki v letu 2016 prihajajo v vaše domove že 48, leto zapored. Berite Savinjske novice in uživajte! Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik Primer brezplačne česlrlke 4 murne Mateji H listin dai i idniKHi LiHikt) .'driivjd, wtic in naj it li urKiiif pju vit iki ik ¿djd Vil tuuji S7 mm NAGRADNI BON SAMO ZA NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC za brezplačno objavo čestitke v Savinjskih novicah v vrednosti 14,66 EUR. I;. JS vpigte naroiniiko it. |b i :h.*vi .li : ■ ■■ i. jin NAMIZNOTENIŠKI KLUB SAVINJA LUČE Lučki namiznotenisači osvojili visoko - tretje mesto v državi V soboto, 19. decembra, je v Novem mestu potekal zaključni turnir štirih najboljših namiznoteni-ških ekip v pokalu Slovenije za sezono 2015/2016. Lučanom je uspelo doseči lep uspeh, tekmovanje so končali na tretjem mestu. Ekipa NTK Savinja iz Luč se je na zaključni turnir uspela prebiti po uspehu v osmini finala in v četrtfinalu. Na papirju je bil to boj Davida proti Goljatu: Zgornjesavinjčani, člani 3. lige, proti trenutno prvo-, dru- le v odločilnem petem nizu. Ekipa NTK Savinja je s tem izjemnim uspehom dosegla daleč največji uspeh v sicer kratki zgodovini kluba in pokazala, da se lahko enakovredno kosa tudi z najboljšimi v državi. Pokalni zmagovalci so pričakovano postali igralci NTK Krka I., ki so v finalu s 5:1 premagali igralce NTK Kema iz Puconcev. Pred zaključnim turnirjem v pokalu Slovenije je moštvo NTK Savinja z odliko opravilo svoje delo tudi Tekmovalna ekipa NTK Savinja Luče z osvojenim pokalom (od leve): Jure Slatinšek, Janez Tomše, Patrik Rosc in trener Jaka Golavšek. (Fotodokumentacija NTK Savinja) go- in šestouvrščeni ekipi 1. lige. Že pred turnirjem so v klubu napovedovali, da se navkljub družbi treh odličnih prvoligaških ekip ne bodo vnaprej predali in zadovoljili s 4. mestom. Žreb NTK Savinji v polfinalu ni bil naklonjen. Namenil jim je najmočnejšega možnega nasprotnika, domačine in aktualne državne prvake, ekipo NTK Krka I. Kljub borbi za vsako žogico so Novomešča-ni opravičili vlogo favorita, premagali NTK Savinja s 5:0 in se uvrstili v veliki finale, Zgornjesavinjčanom pa je ostal boj za 3. mesto z ekipo NTK Krka II. V popoldanski tekmi so po hudi borbi in odlični predstavi Zgor-njesavinjčani uspeli slaviti zmago nad trenutno šestouvrščeno ekipo prve lige s 5:3, pri čemer se je kar pet posameznih tekem odločilo še- v 3. ligi. V derbiju lige so na gostovanju s kar 5:0 premagali drugo-uvrščeno ekipo NTK Prebold in tako so s samimi zmagami zanesljivo osvojili jesenski naslov. Ob takšnem nadaljevanju sezone bi si Lučani lahko kaj kmalu zagotovili napredovanje v 2. ligo za sezono 2016/2017. V klubu so zlasti dejavni na področju namiznoteniške vadbe otrok, o čemer priča dejstvo, da trenutno pod okriljem kluba po okoliških osnovnih šolah vadi preko 120 šolarjev. Tem otrokom je bil namenjen tudi božično-novoletni turnir, ki ga je klub organiziral 20. decembra v Lučah. Zmagovalci v posameznih kategorijah so postali: Anja Pančur, Matic Čopar, Nina Slapnik in Sara Rosc. Marija Lebar 18 Savinjske novice št. 1, 8. januar 2016 I Šport, Oglasi SVETOVNO PRVENSTVO V RAFTINGU Zanimiva doživetja članov Raduha paddle team na tekmovanju v Indoneziji Raftarji iz Luč so se podali tudi v pristaniško mesto, kjer so se naužili Indijskega oceana. (Fotodokumentacija Raduha paddle team) Od 29. novembra do 8. decembra je v Indoneziji potekalo svetovno prvenstvo v raftingu. Kot smo že poročali, se ga je udeležila tudi ekipa Raduha paddle team iz Luč, ki je dostojno zastopala slovenske barve. Kakšni so njihovi vtisi, ki so jih poleg tekmovalnih dosežkov prinesli nazaj, nam je povedal član ekipe Klavdij Strmčnik. NAZAHODNO JAVO S SEDMIMI MOŽMI Na svetovno prvenstvo, ki poteka v štirih starostnih kategorijah za moške in prav tako za ženske, so se uvrstili po odličnih dosežkih na državnem prvenstvu v Tacnu. V Tacnu so tekmovale ekipe s po štirimi člani - R4 kategorija, svetovno prvenstvo je bilo v R6, kjer se zahteva šest članov ekipe. S seboj so Lučani imeli še enega moža za rezervo, kar jim je prišlo še kako prav, saj so imeli med treningi in tekmovanji na reki Citarik na Zahodni Javi tudi nekaj zdravstvenih težav. ZANIMIVE »PROMETNE« IZKUŠNJE Na prizorišče tekem so posamezni člani ekipe odpotovali v treh različnih terminih. Vsi so v Indonezijo potovali preko Istanbula do Džakarte. Polet je trajal kar 13 ur, letalo pa je imelo ob pristanku na letališču v Džakarti kar pet ur zamude. Na srečo s prtljago, v kateri je bila osebna oprema, vesla in tekmovalna oblačila, ni bilo nobenih težav. Kljub zamudi so ju na letališču pričakali predstavniki organizatorja tekmovanja in ju popeljali z avtomobilom do prizorišča tekem. Do tja je vožnja trajala »le« tri ure. Po koncu tekmovanja so se nazaj na letališče po Strm-čnikovih besedah vozili kar sedem ur, saj je podnevi promet na tej cesti povsem kaotičen. Nastanjeni so bili v kampu s šotori, ki je sicer namenjen predvsem turistom - domačinom, zato osebje bolj slabo obvlada angleščino. Drugače je bilo z vodniki in vodnicami, ki so jih dobile posamezne ekipe, in ki so svoje delo dobro opravili. Ker se je pri naših fantih nekoliko zapletlo pri prijavi in plačilu s strani slovenske rafting zveze, so bili na začetku brez svojega vodnika, zanje je skrbela vodnica, zadolžena za češki team. BIVANJE IN TEKMOVANJE V SLOGU DEŽJA Zbralo se je kar 71 reprezentanc iz vsega sveta. Vsak dan so se vrstili treningi in tekme ter razglasitve rezultatov. V Indoneziji vlada tropsko podnebje, sedaj je tam letno obdobje, povezano z obilnimi in rednimi dnevnimi padavinami in z napadi komarjev, ki so bili zlasti napadalni zjutraj. Deževje je krojilo tudi vodostaj in okoliščine na reki, kjer so tekmovali. Z nekaterimi dogodki so začenjali že zjutraj ob sedmi uri, zato je bilo treba z zajtrkom kar pohiteti. Ta je bil klasično evropski, a je bil namesto kruha na voljo le nekakšen toast, ki se je kmalu napil vlage iz okolja, in so se ga naši tekmovalci hitro pre-objedli. V kampu so imeli tudi kosilo in večerjo. Kot je povedal Klavdij, so jim večinoma servirali piščančje meso z različnimi dokaj pikantnimi in sladko-kislimi omakami. OKUSILI SLASTI INDIJSKEGA OCEANA Poleg kampa si kaj dosti okolice niso utegnili ogledati, saj je bil urnik na prvenstvu vsak dan zaseden. Dvakrat so se podali v okoli 21 km oddaljeno pristaniško mesto, kjer so se naužili pogleda in vonja Indijskega oceana. Vse skupaj je bilo za člane ekipe zanimivo doživetje, čeprav so pred tem nekateri potovali že tudi na oddaljene destinacije, kot sta Nova Zelandija ali Bali. Vse, kar so doživeli s tekmovanji vred, ne bi bilo mogoče brez sponzorjev, ki jim je raftarska ekipa zelo hvaležna, pravi Strmčnik in dodaja, da je vendar- le najlepše doma. O tem, ali bi se potegovali za udeležbo na prihodnjem svetovnem prvenstvu v raftingu, ki ga bo gostil Dubai, še ne razmišljajo. Prvi cilj letos je evropsko prvenstvo v R4, ki bo od 17. do 22. maja pri nas v Sloveniji. Marija Lebar Udeležbo Slovenije na svetovnem prvenstvu v raftingu v Indoneziji so omogočili: Rafting zveza Slovenije EMPK d.o.o. GP Pire d.o.o. Občina Luče Income, Marko Novak s.p. KLS Ljubno d.o.o. Elektro Ugovšek d.o.o. Anton Kladnik S.P. Aleasing d.o.o. BAR, Blaženka Bezovnik s.p. B lom asa d.o.o. Atlantic grupa d.d. (Barcaffe, Cockta, Cedevita) Geonaris d.o.o, Moiičnik d.o.o. Občina Solčava Športno društvo DR7 Davidov Hram d.o.o. Pivovarna Laška, d.d. Dolina avantur d.o.o. Člani ekipe in Športno društvo Raduha Luče se vsem donatorjem za pomoč iskreno zahvaljujemo! 19 Savinjske novice št. 1, 8. januar 2016 I Šport ROKOMETNI KLUB NAZARJE Mladinke napovedujejo bitko za vrh V letošnji rokometni sezoni je med selekcijami RK Nazarje najbolj uspešna mladinska selekcija kluba pod vodstvom trenerja Jerneja Gologran-ca. Selekcija je v prvem delu sezone do zadnje tekme sredi decembra zmagala kar šestkrat zapored. Šest zmag v osmih tekmah mladinsko-članske ženske rokometne lige obeta zanimivo nadaljevanje sezone. Cilj je uvrstitev v končnico, za kar zadošča uvrstitev med prve tri na lestvici vzhod. Mladinke so po prvem delu sezone trenutno na 4. mestu lestvice vzhod in imajo enako število zmag kot ekipa ŽRK Celje Celjske mesnine, ki je tretja, a ima trenutno boljšo razliko v golih. Druga je ekipa ŽRK Krka, ki ima eno tekmo več in ravno tako dva poraza. Trenutno vodilna ekipa ŠR Katja Kurent Zagorje ima samo zmago več. Trener Jernej Gologranc je ob tem povedal, da gre za zelo izenačene ekipe in glede na kakovost nazarske je cilj uvrstitev med prve tri za končnico realno dosegljiv. Letošnja mladinska ekipa je prvi plod dolgoročnejšega sodelovanja med RK Nazarje in RK Zelene doline Žalec, ki se povezujeta z iskreno željo razvoja slovenskega ženskega rokometa in v tem smislu posebej z željo iskanja siner-gij med kluboma, ki sta geografsko blizu. Mladinsko ekipo sestavljajo rokometašice obeh klubov, predstavlja pa prehod v člansko selekcijo in mlajše rokometašice imajo skozi njo več možnosti igranja, torej več izkušenj. Ob tem je Gologranc dodal, da glede na to, da letos v RK Nazarje nimajo članske ekipe, je iz najbolj izkušenih rokometašic sestavljena prav mladinska ekipa in kot taka zgled za mlajše selekcije. Dobri rezultati so spodbuda tudi mlajšim in privabljajo v klub nove rokometašice. Tekem mladinske ekipe, v zadnjem času tudi treningov, žal ne morejo izpeljati v nazarski športni dvorani. V njej je namreč prepovedana uporaba smole, ki je v starejših rokometnih selekcijah tako rekoč obvezna za enakovredno sodelovanje v tekmovanjih. »Pri mlajših roko-metašicah, ki šele pridobivajo osnovna rokometna znanja, to ni potrebno, pri rokometaši-cah od starejših deklic dalje pa je smola zelo pomembna, da žoga ne zdrsi iz rok, pomaga pri izboljšanju šuta«, je stanje komentiral Jernej Gologranc. Na pomoč so priskočili iz žalskega kluba RK Zelene doline Žalec in zdaj lahko mladinska ekipa RK Nazarje trenira v njihovi dvorani I. OŠ Žalec, kjer so tudi vse domače tekme mladinske selekcije RK Nazarje. Lep izplen sodelovanja med kluboma, a po drugi strani kot pravi trener: »S tem nehote rokomet uhaja iz Nazarij, saj je tako rekoč izven domače dvorane najstarejša selekcija, ki privablja na tekme gledalce in v klub mlajše igralke. Gotovo si želimo igrati v domačem okolju, tega pa si želijo tudi naši navijači z Nazarij, ki so zdaj izgubili domače tekme«. Mladinsko ekipo RK Nazarje čakata po novem letu ravno domači tekmi, v Žalcu. 9. januarja proti ekipi Celjskih mesnin in 17. januarja proti ekipi RK Zagorje. Tekmi bosta še posebej zanimivi, saj bodo nazarske mladinke igrale proti edinima ekipama, proti katerima so v prvem delu ligaških spopadov doživele poraza. Roman Mežnar MEDVEDJAK EKSPRES 2015 Prvo turnosmučarsko tekmovanje na Golteh v letošnji sezoni Ob razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad najhitrejšim na turnosmučarskem tekmovanju Medvedjak ekspres 2015 (Fotodokumentacija Medvedjak ekspres 2015) V nedeljo, 27. decembra, je bilo kljub slabim snežnim razmeram v organizaciji Turni.si, TSK Olimpik in Golte Slovenija uspešno izpeljano prvo turnosmučarsko tekmovanje v letošnji sezoni. Prva tekma slovenskega pokala v turnem smučanju v sezoni 2015/2106 je bil 2. Medvedjak ekspres. Tekma je potekala po Družinski progi smučišča Golte od spodnje postaje sedežni-ce Smrekovec do zgornje postaje sedežnice Medvedjak. Tekmovalci so opravili s tremi vzponi po 150 višinskih metrov. Tekmovanje je bilo nekaj posebnega zaradi posamičnih štartov tekmovalcev. Ker niso mogli zapreti proge na smučišču, saj sta obratovali le dve zasneženi progi, so za končni rezultat šteli samo vzponi. Nekoliko drugačen način tekmovanja so udeleženci z navdušenjem sprejeli, marsikomu je bilo tudi lažje ob misli, da mu ne bo treba hiteti na menjavah in da si bo lahko po posameznem vzponu tudi malo odpočil. Tekmovanja se je udeležilo 26 turnih smučarjev. Pohvalijo se lahko z mednarodno udeležbo, saj sta se tekme udeležila tudi dva predstavnika iz Avstrije. Tekme v toplem sončnem vremenu so se udeležile tudi tri tekmovalke, vse članice TSK Olimpik. Najhitrejši čas treh vzponov je dosegla Karmen Klančnik, sledili sta ji Klara Meglič in Maruša Triler. V veteranski kategoriji je nastopilo osem tekmovalcev, najhitrejši je bil Rolando Lipar (TSK Olimpik), sledila sta mu Marijan Tepina (TSK Olimpik) in Dušan Podlogar (ŠD Pokljuka). V mladinskih vrstah tokrat ni bilo predstavnika, se pa je tekme udeležilo deset članov. Najhitrej- ši skupni čas je dosegel Matjaž Mikloša, tesno sta mu sledila Luka Kovačič in Luka Mihelič (vsi TSK Olimpik). Tekmovanje je potekalo še v rekreativni kategoriji, kjer so nastopili trije tekmovalci in dve tekmovalki ter uspešno opravili z dvema vzponoma. Barbara Rozoničnik 20 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Kronika, Organizacije OGNJENI ZUBLJI UNIČILI GOSPODARSKO POSLOPJE GRAHOTOVIH NA BRDEM Uspeli rešiti živali, nekaj kmetijskih pripomočkov in malenkosti Pogorišče so očistili z delovnimi stroji. (Foto: Marija Šukalo) Sončno jutro na štefanovo je na Grahotovi domačiji na Brdem obetalo čisto vsakdanja opravila tako pri živini kot v hiši, a se je vse obrnilo drugače. Za Ireno in Alojza Peč-nika je to postal dan groze. Ogenj jim je namreč uničil gospodarsko poslopje, v katerem so bili hlev, drvarnica in garaža ter »kašča«. »Še nekaj minut pred deveto sem bil v hlevu pri telicah in opravil nekaj malenkosti okrog marofa. Nato sem se normalno odpravil v hišo. Le pol ure za tem nam je na vratih pozvonil starejši par in izrekel usodne besede: »Hlev vam gori!« Stekel sem ven in vzel gasilni aparat. Žena Irena je stekla po ga- silni aparat tudi k sosedom. Uspel sem zaklicati: »Kličite 112!« in začel gasiti,« opisuje Alojz trenutke, ko so ognjeni zublji začeli uničevati gospodarsko poslopje. Žena ga dopolni: »Nisem razmišljala, da sem tudi sama v nevarnosti, ampak sem hitela reševati živino. K sreči so telice pogosto zunaj, da so hitro našle pot na prosto.« Le nekaj minut po klicu na pomoč so prihiteli gasilci PGD Šmartno ob Dreti, Nazarje, Gorica ob Dreti, Grušovlje, Pobrežje ob Savinji, Mozirje, Okonina in Rečica ob Savinji. V večurni borbi z ognjem so ga uspeli pogasiti in preprečiti, da bi se razširil na kozolec in bliž- nje stanovanjske objekte. Žal niso mogli rešiti objekta. »Sreča v nesreči je, da smo uspeli rešiti telice, nekaj kmetijskih pripomočkov in malenkosti. Živali so sedaj pri sosedih, stroji pa so shranjeni pod kozolcem. Sam sem se ob reševanju malo opekel, a ni kaj hudega,« omeni gospodar. V nesreči Pečnikovi niso ostali sami. Sosedje so organizirali gradbeni odbor, posledice nesreče sta si ogledala tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik in direktor občinske uprave Samo Begič ter obljubila pomoč pri pripravi projektne dokumentacije in organizaciji finančne pomoči. Križem rok niso stali niti sorodniki, prijatelji in znanci, začeli so čistiti pogorišče. »Velikokrat sem pomagal in dajal ob podobnih dogodkih. Nikoli pa nisem niti pomislil, da bom tudi jaz v taki situaciji, da bom rabil tovrstno pomoč. Zato se vsem ljudem, ki so mi kakor koli nesebično priskočili na pomoč, od srca zahvaljujem. Veseli me, da v tej nesreči nismo sami. A pri srcu me stisne, ko pomislim, da sem marof obnavljal dolgo časa. Uredil sem garažo, drvarnico in hlev. Lani smo zamenjali celo strešno kritino. Kot kaže, se usoda ponavlja. Oktobra je namreč minilo ravno pet desetletij, ko je v hlev udarila strela in ga uničila. Tudi sedaj ga bo potrebno na novo postaviti od temeljev naprej,« pravi Alojz Pečnik. Marija Šukalo Za Ireno in Alojza Pečnika je bilo štefanovo dan groze, v požaru sta izgubila gospodarsko poslopje. (Foto: Marija Šukalo) ZIMSKI POHOD Z BAKLAMI Solčavske štorije pod osvetljenim slapom Rinka V soboto, 19. decembra, je v Logarski dolini zagorelo okrog 250 bakel, s katerimi so pohodni-ki pričarali predpraznično vzdušje. Manjkal je samo sneg, ki bi pohod naredil še bolj nepozaben. Vsako leto se dogodka, ki ga organizirata Planinsko društvo Solčava in Logarska dolina d.o.o., udeleži več ljudi. Začetniki vsakoletnega druženja so bili domačini, letos so se jim pridružili pohodniki iz različnih koncev Slovenije. Zbrali so se pred Domom planincev in se v dveh skupinah podali proti slapu Rinka. Med potjo in pri slapu so za animacijo in kulturni Pohoda z baklami se vsako leto udeleži več ljudi. program poskrbeli člani Kulturnega društva Franc Herle iz Solčave. Ko so se pri slapu zbrali vsi udeleženci, so z glasnim klicanjem: »Naj se luč prižge!« dočakali tisto, kar jih je na pohod tudi privabilo. Osvetljeni slap Rinka je namreč dogodek, ki se zgodi le enkrat letno in ga je nepozabno videti v živo. Udeleženci so dobili bakle, topel čaj, malico in solčavske štorije. Jasno zvezdnato nebo je pričaralo čudovito vzdušje na poti in pri slapu. Organizatorji pa se ne bi branili snežink, ki bi naredile res zimsko vzdušje. ŠMS 21 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Kronika, Oglasi UNIČEVALNI OGENJ S KURIŠČ Gasilci že prvi dan novega leta reševali premoženje Mozirski gasilci so morali na novega leta dan zaradi požarov posredovati kar dvakrat. (Fotodokumentacija PGD Mozirje) Medtem ko so mnogi Zgornjesa-vinčani uživali v prijetnem vremenu na novega leta dan, so se v Lenartu pri Gornjem Gradu v dopoldanskem času spopadli z ognjenimi zublji. V stanovanjski hiši je zagorelo zaradi počene krušne peči. Ogenj je zajel tudi opaž nad pečjo in nekaj oblek. Lastnik stanovanja je sam omejil požar, dokončno pa so ga pogasili prostovoljni gasilci iz Gornjega Grada, Nove Štifte in Bočne. Tudi v mozirski občini gasilci niso imeli mirnega dne. Posredovati so morali na Brezjah in na Šmi-helski cesti. Na Brezjah je prišlo do požara na stanovanjskem objektu zaradi nepravilno odloženega pepela, na Šmihelski pa je zagorelo v pomožnem objektu, kjer sta kurilnica in skladišče sekancev. Tam so prišli na pomoč mozirskim še na-zarski gasilci. To niti niso edini požari, ki so v prvih dneh letošnjega leta ogrožali premoženje in življenje. Vse pogosteje se namreč dogaja, da za-gorijo saje v dimnikih. Kolikšna je natančna številka dimniških požarov na upravi za reševanje in zaščito nimajo, saj se gašenja lastniki objektov lotijo tudi sami in včasih ob pomoči sosedov gasilcev. DOBRO JE POZNATI ZNAKE DIMNIŠKEGA POŽARA Na požar v dimniku kažejo različni pokazatelji. To je lahko črn dim, ki se kadi iz dimnika, vidijo se lahko celo iskre ali manjši plameni. Slišati je možno prasketanje ali bobnenje v dimniku, stene dimnika so vroče, slabše je izgorevanje, v hiši lahko smrdi po dimu. Na upravi za reševanje in zaščito opozarjajo, da je potrebno ob takšnih primerih takoj poklicati gasilce, zapreti dimniška vratca in s tem preprečiti dovod kisika, iz bližine dimnika pa odstraniti gorljive predmete. Izredno pomembno je, da se v dimnik ne zlije vode. Ob dimniškem požaru se voda takoj spremeni v paro in močno poveča svoj volumen, kar lahko privede do zrušenja dimnika. PRIPOROČLJIVA JE VGRADNJA JAVLJALNIKA OGLJIKOVEGA MONOKSIDA Konec leta 2013 je bil sprejet Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav, v skladu s katerim je v bivalne prostore, kjer se kuri na olje ali plin, možno vgrajevati le kurilne naprave, ki delujejo neodvisno od zraka v prostoru. Izjema so kurilne naprave na trdno gorivo, po navadi kamini, lončene peči. Pri vgradnji le-teh je treba v prostoru obvezno namestiti javljalnik ogljikovega monoksida (CO). Zakon obvezuje k namestitvi javljal-nika najkasneje do januarja 2017 tudi v vse bivalne prostore, kjer so kurilne naprave na trda goriva bile nameščene že pred sprejetjem omenjenega pravilnika. Pri tem se je potrebno zavedati, da jav-ljalnik prisotnosti CO niti ne preprečuje niti ne odpravlja, ampak nanj le opozarja ter s tem zmanjšuje možnost zastrupitve s CO, ki je v zadnjih letih terjala že kar nekaj življenj. Marija Šukalo, Tatjana Golob ZAHVALA Iskrena hvala gasilcem PGD Mozirja in PGD Nazarje, ki so 1.1.2016 uspešno pogasili požar, ki je nastal zaradi pregretja dimnika na naši kurilnici. Hvala tudi prijateljem, sosedom, Andreju Glušiču in Alojzu Firštu, ki so nam naslednji dan pomagali sanirati nastalo škodo. Še enkrat hvala vsem! Družini Rebernik in Bider IZ POLICIJSKE BELEZNICE • VLOMILEC NA SEJMIŠČU Mozirje: V noči na 29. december je neznani storilec vlomil v objekt na sejmišču, last Občine Mozirje, kjer imajo javni delavci shranjeno orodje. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je bilo vlomljeno tudi v bližnji lokal. Iz objekta je bilo odtujeno vrtno orodje, iz lokala pa menjalni denar ter nekaj alkoholne pijače. • TATVINA NAFTE IZ TOVORNIH VOZIL Prihova: 31. decembra so bili policisti obveščeni o talvini goriva na Prihovi. Neznanec je tekočino izčrpal iz treh tovornih vozil. Skupno je bilo iztočeno okoli 1.000 litrov goriva. • POŽARI NA STANOVANJSKIH OBJEKTIH Lenart pri Gornjem Gradu: 1. januarja ob 10.12 uri se je v Lenartu pri Gornjem Gradu zaradi počene krušne peči ogenj razširil na lesene stenske obloge in zajel bližnji inventar. Stanovalci so se pravočasno umaknili na varno, z gašenjem z ročnim gasilnikom je lastnik do prihoda gasilcev omejeval požar. Posredovali so gasilci PGD Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta, ki so vstopili v prostor, odstranili goreče obloge in inventar ter ga iznesli na prosto skozi okno in pogasili, nato so prezračili in pregledali prostore. Nastalo je za okoli 1.000 evrov materialne škode. Brezje: 1. januarja ob 12.34 uri je na Brezjah zaradi nepravilno odloženega pepela zagorela plastična posoda, ogenj se je razširil po lesenih oblogah na fasadi še na ostrešje stanovanjske hiše. Požar je pričel sam gasiti že priseben stanovalec, nato so posredovali gasilci PGD Mozirje, ki so zavarovali kraj dogodka, požar pogasili in objekt pregledali s termo kamero. Nastala škoda znaša okoli 2.500 evrov. Mozirje: 1. januarja ob 18.04 uri je na Šmihelski cesti v Mozirju zagorelo v kurilnici. Posredovali so gasilci PGD Mozirje in Nazarje, ki so požar lokalizirali, pogasili ter premetali in odstranili sekance. Uničen je del ostrešja kurilnice v velikosti 30 kvadratnih metrov in okoli pet kubičnih metrov sekancev. Požar je povzročil za okoli 5.000 evrov materialne škode. • NA RADUHI PLANINEC ZDRSNIL V SMRT Raduha: 2. januarja okoli dveh popoldan so bili policisti obveščeni o pogrešanem planincu na Raduhi. V iskanje se je vključila ekipa nujne medicinske pomoči, gorska reševalna služba in helikopter Slovenske vojske. Ob 15.46 uri se je helikopter z zdravnico vrnil in sporočil, da so pogrešanega planinca, ki je zdrsnil, našli na pobočju Radu-he mrlvega. 22 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Zahvale, Oglasi OBVESTILO OBČANOM Opažamo, da je bil glavni vzrok za nastanek večine zadnjih požarov na območju naše gasilske zveze nepravilno odlaganje pepela. Občanke in občane pozivamo in prosimo, da so pri teh opravilih še posebej previdni. Kot v vsakem zimskem obdobju se spet pojavlja povečano število dimniških požarov - bodite pazljivi tudi pri kurjenju. Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline »Ena od velikih skrivnosti življenja je, da je zares kaj vredno le tisto, kar naredimo za druge.« (Lewis Carroll) Kulturno društvo Bočna vabi na DOBRODELNI KONCERT »Z ROKO V ROKI«, KI BO V NEDELJO, 10.1.2016, OB 15. URI V KULTURNEM DOMU V BOČNI. Nastopali bodo ansambli: Žarek, Smer, Veseli muzikanti, Veseli fantje. Mladi gamsi, Mika nas, skupina Mladi rod ter moški in ženski pevski zbor Bočna. Izkupiček prostovoljnih prispevkov je namenjen našemu dolgoletnemu članu Lojzu Pečniku, po domače Grahotovemu iz Brdega, ki mu je v soboto, 26.12.2015, pogorelo gospodarsko poslopje. Kruto je bilo in nepričakovano, kot rezilo noža je zarezalo v srce, ker čez noč od dragih si odšel v neznano! V srcih je le bolečina in v očeh solze. ZAHVALA ob boleči in nenadni izgubi brata in strica Frančiška OBLAKA iz Šmihela nad Mozirjem 33 23.9.1929 - 19.12.2015 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili besede tolažbe in sožalja, darovali za svete maše in sveče. Iskrena hvala družini Irman iz Juvanja za vso pomoč, družini Štor-gelj iz Varpolj, sosedom Polhovim za vso oporo in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, pogrebcem, zastavonoši, cerkvenemu pevskemu zboru iz Šmihela, gospodu Alfonzu Lampretu za opravljeni obred, gospe Albini Rajter za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Morana. Posebna zahvala velja doktorju Antonu Žunterju, reševalni službi Mozirje ter intenzivnemu oddelku Bolnišnice Topolšica. Hvala vsem. Žalujoči: sestri Micka, Tončka in brat Zdravko z družinami Je v duši praznina, to silno boli, te oko več ne najde, ker tebe več ni. JK ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni je umrla Jožica KOPUŠAR rojena Burja z Ljubnega ob Savinji, Rore 10 2.3.1965 - 27.12.2015 Zahvalili bi se radi vsem, ki ste nam stali ob strani in Jožici nesebično pomagali pri premagovanju njene dolgotrajne in težke bolezni. Še posebno bi se radi zahvalili ekipi zdravstvenega doma Ljubno, gospe dr. Roščič, patronažni sestri Angelci in sestri Maji, za njihov trud in pomoč, ekipi reševalne postaje Mozirje, gospodu dekanu Martinu Pušenjaku za darovano sveto mašo, govornici gospe Anki Rakun za besede slovesa, gasilcem, vsem, ki ste darovali za svete maše in sveče, ter vsem, ki ste jo tako množično pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki se je boste spominjali in se bo vaš korak ustavil ob njenem grobu. Vsi njeni 23 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Za razvedrilo Cvetke ZA TAKE ARCNIJE NI ZDRAVILA Mozirski lovci so po Štefanovi jagi krstili dva svoja člana, ki sta v preteklem letu uplenila merjasca in jelena. Slednjega je dobil predsednik družine Janez Pirnat. Pred krstom je bil najprej deležen pregleda s strani veterinarja. Rok Planovšek, ki je tudi član domače lovske družine, je pri predsedniku odkril streloplašnost. Ob izdatni dozi antibiotika naj bi ta pomanjkljivost počasi izzvenela. BOUSLJI TEATER Alja Kapun, učiteljica baleta, gledališka in filmska igralka: »Če se želiš naučiti plesati, manj govori in več migaj ter seveda - trebuh noter!« Dejan Ikovic, član vokalnega sestava Rečiški pobi in moderator prazničnega koncerta na Rečici ob Savinji: »Jaz pa sem mislil, da je dovolj baletna oblekica, a niti ta mi ne gre na boke.« MAŠINMOJSTRA ANDREJ IN BOŠTJAN Ko sta predzadnji dan lanskega leta imela v rokah vso to kablovje in feršterkerijo dva huda glasbena strojnika Andrej Rak (levo) in Boštjan Podlesnik, pod mizo pa je večji del časa šlatal drote ton-štro-merman Primož Bitenc, je v Solčavi vse funkcioniralo kot mora za dobro štimungo. Ko je ena lepših na odru ubrala petje po svoje, je Podlesnik gledal v smeri nebes, a rekel ni nobene. »Saj, štima je itak že ušla med poslušalce, kaj bi pa po tem tečnaril,« je slišal prvi asistent pod mizo. (Nedomačini naj za prevod prosijo najbližjega Zgornjesavinjčana.) m% jsn ^ " I 1 M& f A ^Jrl A n flllit.: < i •v^flj 24 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Križanka, Informacije Ej m slabšalni izraz za čevljarja zunanji varovalni del naprave, ohišje pripadnik dravidov hrvaški pevec (ivčič, 1953-1993) želatina iz morskih alg lauo leskovar država v notranjosti zahodne afrike ata letoviško mesto v baskiji, španija ((tve besedi) ondula-cija stanje podtalnega vrsta oblica za okrog lje-nje gledališka igra resne vsebine am. igralka (rowlands) i. princip v st. kit. filozofiji m H1-! L JHI zgornji del porečja figura pri četvorki snoj jože slovenski igralec (vauč) britanski dramatik (john) letopis sestavil: peter udir snov, s katero sekaj obrizga ameriški skladatelj (cole) egipč. bog, stvarnik sveta ed lauter del roke pristaniško mesto v j, maroku grobo or1-ent. sukno reklamni posnetek predmeta lahkotno odrsko glasbeno delo reka v srednji sibiriji pristanišče vs. čilu črnilo slovenski kolesar (grega) tropska rastlina preizkus britanski pisatelj (fleming) koralni otok z laguno robert redford izdelovalec sira rim hišni bog tavčar, ivan krilo rim. konjenice sl. glasbenik (gjurin) ujak st.lat. prevodi sv pisma nastali v rtalul strup iz naprstca černej, anica okrasna rastlina, kosmu uka zdravilo, ki vsebuje opijali opueve alkaloide britanski pesnik fthomas) aralsko jezero glasbilo potujočih pevcev, berafiev SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Jela Krečič: Ni druge V leposlovnem delu Ni druge se avtorica Jela Krečič loteva klasične teme - ljubezni ter zapletenih medčloveških odnosov v sodobnem času. Glavnega protagonista Matjaža, fotografa Dela, po sedmih letih zapusti dekle Sara, zaradi česar se odloči, da bo pot nazaj do njenega srca poiskal preko novega ljubezenskega razmerja. Toda njegov načrt se izkaže za precej trši oreh, kot je pričakoval. Začne se komična ljubezenska odisejada po znanih ljubljanskih lokalih, v družbi njihovih trdoživih obiskovalcev, obisk sodelavcev na Krasu, množično »romanje« v Jajce z druščino upokojencev in obisk Hvara. A Matjaž vedno znova prihaja do sklepa, da zanj ni druge od bivše. Ali se mogoče moti? Slovarček: ANGARA - reka v srednji Sibiriji; ARDEN - britanski dramatik (John)-DIGITALIN - strup iz naprstca; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): PESJANAR, OTEKLOST, NIN, TRTA, MAKAROVIČ. SET, TONE, OSLA, VTIS, VAŽIČ, SKOLKE, SATI, AMA, ROBERTS, KUNTNER, ČD, POLIVANJE, TŠ, NET, KARAČI, SANI, ILUMINAT, KALCIJ, KAŠA, ARA. ALASKA V_ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 2. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Prihova 51, Nazarje. Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Petek, 8. januar Napovednik dogodkov ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Predavanje Igorja Gruberja: Rdeča pot Via Alpina od Monte Carla do Trsta Sobota, 9. januar ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Keleja (pionirji) ob 10.30. Dom kulture Velenje Predstava Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Zlatorog Laško B (pionirji)_ ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Pašjon (Iztok Mlakar) ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Janče (člani) ob 20.00. Dvorana Centra Nova, Velenje Koncert Eddie Luis & His Jazz Passengers ob 20.00. Smučišče Luče Nočna smučarska tekma v veleslalomu Nedelja, 10. januar ob 15.00. Kulturni dom Bočna Dobrodelni koncert Z roko v roki ob 15.00. Kulturni dom Mozirje Komična igra s petjem Kovačev študent Ponedeljek, 11. januar ob 18.00. Muzejska zbirka v Mozirju Doživljajska pravljica Lonec pravljic ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Zvočna gong kopel Torek, 12. januar ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 13. januar ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic: Nekega sneženega dne ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Samo midva Četrtek, 14. januar ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Nekega sneženega dne ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Samo midva ob 18.00. Kulturni dom Mozirje 20. lutkovni abonma Raček Nace ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Skupina za žalujoče ŽIVALI - PRODAM Prodamo prašiče, težke od 110 do 140 kg (1,70 EUR/kg); gsm 031/832-520. Prodam telico, SR pasme, breja 7 mesecev, je pašna; gsm 040/372242. Prodam telico ČB, brejo 8 mesecev, dobro poreklo, pašna, brez rogov; gsm 041/324-377. Prodam bikca SR, starega 10 dni; gsm 041/835-658. Prodam SR bika, težkega 150 kg, kupim teličko, mesni tip, staro 7 dni; gsm 031/855-186. Prodam bikca ČB, star teden dni; tel 03/5835-239. breje 8 mesecev, prodam; gsm 041/441-702. Prodam žrebička, starega 9 mesecev; gsm 031/289-128. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM Masiven orehov jedilni kot in mizo prodam; gsm 031/252-913. Prodam jesenovo klado za sekanje mesa; gsm 031/800-852. 190 cm x 220 cm; gsm 031/396664. Prodam vrtno samohodno kosilnico castegarden, 6 konjev, motor; gsm 031/396-664. Prodam hrastove stebriče za stop-niščno ograjo; gsm 031/396-664. Prodam 4 kom kopalniških pip armal 1 kom = 35,00 EUR; gsm 031/396-664. VOZILA - KUPIM Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 031/736-727. DRUGO - KUPIM Kupim ohranjeno mizo za namizni tenis; gsm 031/387-183. Bukova suha drva, debelo cepljena in narezana na 33 cm, kupim; gsm 040/712-756. NEPREMIČNINE Manjše stanovanje v Ljubiji - Kolovrat oddam v hiši s posebnim vhodom; gsm 070/777-281. Njivo, travnik, sadovnjak, kupim; gsm 070/224-430. Vzamem travnik in njivo v najem; gsm 040/907-688. Oddam garažo 36m2 primerna za skladišče; gsm 031/539-051. OSEBNI STIKI Želim si trajne ljubezni, skupnega življenja, s punco, do 44 let; gsm 031/860-668. Telice simentalke, stare 2 leti, Prodam okno, panoramsko steno, 26 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Oglasi www.fotoknjiga.net Spomin miiiiiiiiaijjo čeme Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed. Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami. Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna na- mestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENTARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisa- nju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo- Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja. toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. 27 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I V¿» > M H rw 2: 3 3 r O I a S o a» 3 -o 1» 2. £ O P- C o ~ o £ £ g UJ O" I E - 2 c CL f? 3 3 8 < r— C rv n> O DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. Ime in priimek_ ÏF Poštnina plačana po pogodbi št. 3V3/S SAVINJSKE NOVICE Naslov Telefon/GSM Savinjska cesta 4 Datum Podpis 3331 NAZARJE