AVSTR. Mii TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva ulica 8
Naročnina znaša:
celoletna . . K 4 — polnletna . . K 2 — četrtletna. . K !•—
Posamezna številka stane 10 vin.
13
Št. 49.
V Ljubljani, dne 3. decembra 1915.
Leto VIII.
L.
Gromenje topov pretresa evropsko ozračje. Tudi na naši slovenski zemlji tam v krasni lepi deželi od obali morja jadranskega, ob bregovih bistre hčere planin, naše Soče do robov in vrhov naših planin divja strašna godba: gromenje topov, pokanje pušk in ročnih granat, ragljanje strojnic, žvenketanje orožja. Avstrija, naša domovina, se zmagovito bori za svoj obstoj. Naša domovina zmaguje. Srbija, ki je dvignila svojo morilno roko in usmrtila nam Nepozabnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njega do smrti mu ^Vesto soprogo, danes ni več. Današnji časi so hudi časi: vojske, kuge in lakote, reši nas, o Gospod! ne molimo zaman.
Živimo v časih, kakršnih rodovi in rodovi še niso doživeli. Od ljudskega preseljevanja sem ni bilo tako obsežnih vojska, kakršna je sedanja, ampak tako strašne: na zemlji, v zraku, na vodi in pod vodo, človeški rod videl ni.
V	teh strašnih časih grozno trpi slovensko delavstvo. Zaslužek se mu ni povišal, pač se je pa vse podražilo, čisto vse. Ne dobiš predmeta, ki bi se ne bil neznansko podražil: delavstvo v S('danji strašni zimi prezeba, ker ni kuriva za drag denar, strada, ker si ne more kupiti, kar potrebuje, da nasiti Zelodec! In koliko delavk in delavcev •ie brez kruha? Saj so toliko tvornic zaprli!
Ampak mi zmagujemo. To nas tudi Navdihuje s pogumom in z upravičenim upanjem na boljše čase.
V	hudih sedanjih časih je naš list zvest prijatelj in neustrašen zagovornik delavskih pravic. Nam so bile, so in ostanejo sveta nad vse načela naše svete vere; za njo smo se krepko vedno Proti vsakomur postavili in se bomo Postavili v bran. In kot prepričani, naj-Pdločnejši pristaši vere ljubezni najkrepkejše nastopamo in bomo nastopali proti mrzkemu samoljubju; proti ^stemu egoizmu, ki je povzročil, da je Vjmetil vsled same in čiste samoljub-n°sti verolomni naš laški nekdanji za-veznik vojsko proti naši domovini.
Naš list je potreben delavstvu in Potreben je tudi naši sveti stvari: Semnja številka je 1. številka 11. letnika
»Naše Moči«. Nismo lista lahko ustanovili. Nismo ga lahko urejevali. Nismo lahko delavstva vzgojili na čitanje lista, ki ne more biti kratkočasen, ker mora biti resen, kakor so resne delavske težnje.
Z 11. letnikom pričnemo danes. Vemo, v hudih časih živi slovensko krščansko socialno delavstvo, računati mora z vsakim vinarjem, trdo delati, prezebati in še stradati. Prenesimo pezo, ki nam jo nalaga Bog, in pričakujmo zanesljivo plačila nad zvezdami. A kljub hudim časom, v katerih živimo, prosimo in pričakujemo:	delavstvo,
ostani zvesto tudi v sedanjih hudih časih svojemu glasilu! Skrbi, da je še razširiš med svojimi somišljeniki. Če ga ne moreš naročiti sam, naroči naj ga več skupaj. Tudi v vojski ste dolžni, da delate za svoj list, ki je začel izhajati, ker ste ga Vi zahtevali in ki je pisal, piše in bo pisal tako kakor to Vi zahtevate.
V decembru smo. December 1915 je pa slovenskemu krščansko socialnemu delavstvu še posebne važnosti, mesec, ko moramo skromno in primerno proslaviti 501etnico ustanovitelja organizacije slovenskega krščansko socialnega delavstva. Letošnji december praznuje namreč državni poslanec profesor dr. Krek svojo petdesetletnico. Rojen je bil pri Sv. Gregorju na sveti dan 25. decembra 1865.
Kaj je storil dr. Krek za revno slovensko ljudstvo, kako se je z njegovo živo besedo in z njegovim peresom dvignilo slovensko ljudstvo, to bo svet šele pripoznal in znal ceniti, ko ga več ne bo. Bog ga je dal in vodil njegova pota tako, da je postal dušni oče revežev. Nikdar ni hlepel po časti in po slavi. Študent že je le želel, da postane duhovnik in da pase duše na deželi. Najiskrenejša njegova želja je bila, da bi postal župnik na visokem Sv. Lenartu nad Lužo pri Škofji Loki, mali fari, ki je raztresena po Luži, Stirpniku, Martinjem Vrhu in po drugih robeh in grapah. Bog je hotel drugače. Mladega duhovnika Kreka pokliče takratni ljubljanski knezoškof, poznejši goriški knezonadškof kardinal dr. Misija (Životopisa tega apostola tudi še nimamo!) k sebi in mu kratko pove: Vi, šli boste na Dunaj. Hočem, da postanete
doktor svetega pisma. Mladi Krek je ugovarjal, pripovedoval, da on ni za to. Njegovo častihlepje je sicer veliko, ker hlepi, da postane župnik na visokem Sv. Lenartu. Sploh, izgovarjala se je skromna, nesebična duša, kar se je le mogla in znala. Škof ga je poslušal čisto mirno in tiho, kakor je že bila njegova navada, in ko je Krek že mislil, da mu je dal prav, je pa razgovor končal tako, da je ljubeznivo smehljaje rekel: Šli boste na Dunaj! In šel je. In tam je šele pričel resno študirati, prej mu je kar vse takole mimogrede ostalo v glavi. Saj je hodil že v višjo gimnazijo brez bukev s kosom kruha mesto njih v šolo.
Ko se je vrnil z Dunaja in ko je postal šenklavški kaplan, je pričel delati, in sicer tako kakor on zna; kakor dere Sorica in njeni pritoki po strmih grapah čez škrline v Sevško dolino. Niti sanjalo se ni v naših takratnih krogih o delavski organizaciji. Ustanovil jo je. Zadružna organizacija! Prišla bi, morebiti počasi tudi brez njega, ampak sin z obali reke Sore je drl s silo naprej: ljudska posojilnica, rajfajznovke, konzumi, eno za drugo je ustvarjal.
Izobraževalna organizacija! Dobili bi jo bili, ampak brez njega bi se ta ne bila tako hitro izpeljala kakor se je. Saj vem, kako je bilo v S. K. S. Z. »Ti, Luka, tu, tam še ni izobraževalnega društva.« In dobri Luka mu je pripovedoval: »Niso ugodne razmere tam itd.«, ampak kadar sem prisluškaval takemu bodrilu, v sejah takih »ljubeznivosti« ni pripovedoval, sem vedel, da bo zopet kmalu ustanovljeno novo »Slov. kršč. izobraževalno drurštvo«.
Kaj je bil in kaj je dr. Krek našemu dijaštvu, naj opiše kak starešina naših akademičnih društev; spomini so zdaj še vsi živi.
Naša postavodaja in velika politika! Ni šel rad svojčas v državni zbor. Prisilili so ga, da je kandidiral koncem minulega stoletja prvič v državni zbor, dasi je rojen dalekogledni, velikosmer-ni politik ta izreden mož. Celo »Neue Freie Presse«, ki nam ni načelno prijazna, je večkrat odkrito priznala vrlo-sti našega dr. Kreka. Njegovih zaslug za delavstvo v državnem zboru in njegovo velikansko delo glede na kartele in na socialno zavarovanje je nam vsem
kljub vojski v najživejšem spominu. Kak poslanec naj bi opisal njegovo delo v državnem in v kranjskem deželnem zboru.
Časopisje! Uredništva naj bi oskrbela, dokler je še to mogoče, da se označijo njegovi članki. Če hočemo kdaj dobiti pravo sliko našega političnega razvoja, bi morali vedeti, kdo je spisal ta ali oni članek v našem časopisju. Še žive uredniki, ki znajo, kaj so pisali tisti, ki so dajali pravec v naši javnosti.
Znanost. Prvo njegovo večje delo so »Črne bukve kmečkega stanu; pozneje smo ga pregovorili, da je spisal »Socializem«. Ko je umrl rajni dr. Lampe, je razlagal »Zgodbe sv. pisma«. Učil je v Semenišču, ob nedeljah in praznikih hodil po deželi na shode in na predavanja, v Ljubljani poučaval na socialnih tečajih, ni zamujal raznih sej, vodil Zadružno zvezo, pisal članke in za razvedrilo razlagal Mohorjanom sv. pismo.
V delavski organizaciji. Ni zavednega kršč. soc. delavstva, delavke, ki bi ga dr. Krek ne poznal. Smelo je, kar trdim, a je gola resnica. In tako potrpežljivo poslušati in jim prav svetovati kakor to zna dr. Krek delavcem in delavkam, veste sami, da nihče ne zna. Ne zameri delavstvu tudi krepkih besedi. Vsa naša delavska organizacija, bodisi politična, strokovna, zadružna, ve, kaj pomenja dr. Krek v njej.
Med vojsko. Veliko organizacijsko delo povsod precej počiva. Tudi parlament počiva ne samo pri nas. V tistih državah, kjer sklicujejo parlamente, jih sklicujejo le tako bolj iz navade. Počival bi lahko tudi dr. Krek, in bil je potreben, zelo potreben počitka. A ne. Prevzel je predsedstvo Slovenskega delavskega stavbnega društva in povedal, da se prične po vojski zidati. In vso svojo skrb je posvetil preskrbi prebivalstva z živežem. Ne izda-
Zaslepljenec.
Vlak je drdral dalje.
»Noč se je tihotapila v vagon.
Gosti roji isker so letali kakor svetli keberčki mimo oken.
i»Pa slednjič se človek tudi lahko zapiše v kako društvo,« je začel po dolgem molku kmet. »Stari ljudje pravijo: Kdor se v Sibiriji zapiše v kako društvo, za tega ne velja nič več besda »nazaj«.«
»Nezmisel!« ga zavrne njegov sosed in zmaje z glavo. »Kdo pa te bo vpisal brez potnega lista?«
»Bodo že napravili kako!«
»Brez potnega lista že nikdar. Ali sme živeti človek brez 'potnega lista na svetu? Brez potnega lista živi samo pes. Morda tudi Turčin. No, kaj pa je Turčin drugega kot pes, zato ima tudi svojo turško pasjovero ... ampak krščanski kmet ne more živeti brez potnega lista!«
»Toda, bratec, kako naj si ga pa preskrbim?« vpraša kmet pretegujoč se. »No, le poslušaj malo, da ti povem primer, kako je s to stvarjo!... Revež sem in prihajam na nič! Obubožan,
mo nobene skrivnosti, če povemo, kako je lani vse sile napel, da smo bili v lanski zimi po Gospodarski zvezi preskrbljeni na Kranjskem z moko. Prevzel je med vojsko predsedstvo Gospodarske zveze, ki jo hoče dvigniti in kjer se učenjak in politik in filozof peča v pi*vi vrsti zdaj s tem, kako bi se preskrbelo prebivalstvo z živežem. Nova mesnica Gospodarske zveze v Ljubljani je odpravila pomanjkanje mesa v Ljubljani; na Dunajski cesti je pa otvorila Gospodarska zveza novo štacuno. Mi bi le želeli, naj bi Gospodarska zveza ustanovila take prodajalne pri Devici Mariji v Polju, kjer niti moke ni in v Tržiču.
Vso svojo skrb je posvetil tudi go-riškim beguncem. Svet ne ve, kaj je storil že zanje, ker tega ne pripoveduje, a storil je veliko, to se je izvedelo. Prevzel je predsedstvo odbora, ki skrbi za goriške begunce na Kranjskem.
December 1915! Slov. krščansko delavstvo, ta mesec nam bodi posvečen petdesetletnici rojstva očeta naše organizacije, našemu dr. Kreku. Slavimo jo. Molimo k Bogu in prosimo Marijo uboge delavske reve, naj nam ga dolgo ohrani zdravega in srečnega.
Naš list iskreno čestita svojemu najboljšemu prijatelju. V dr. Krekovem duhu pa najbolj poslavite njegovo petdesetletnico, če sami naročite in če širite naš list. Čim več naročnikov, tim krepkejša tudi delavska moč!
Drobiž.
f Junaške smrti na bojišču padel je 28. novembra 1915 Ivo Šušteršič, jurist, c. in ki’, rezervni poročnik, član »Danice«. Bil je idealen mladenič, ljubeznjiv, prijazen. Nekoč je padla pri frančiškanski cerkvi neka preprosta, stara ženica. Nihče se zato zmenil ni, mladi Šušteršič ji je pa hitro priskočil na pomoč, jo dvignil in pobiral, kar ji
suh!... Treba mi je, poiskati si nove dežele, nove zemlje... Napravim potrebne korake ... Grem najprvo k pisarju: taka pa taka je stvar, napravi mi, Ivan Petrovič, prehodnico, rad bi si poiskal nove zemlje. »Jaz ne vem ničesar,« mi odgovori, »vprašaj župana.« Grem k županu... Ta pravi:	»To ni
moja zadeva, vprašaj uradnega predstojnika...« Jaz — pa na predstojnika... Predstojnik reče: »Ne morem ničesar napraviti. To vse zavisi od gospoda... Idi h gospodu.«
»II kateremu gospodu?«
»Vlastelinu? Napotim se torej do vlastelina. Ta pa mi kar tole pove: »Izbij si to misel iz glave, to je sama objestnost!« Ha, kakšna obejstnost je to, če letajo otročički nagi okoli!«
»Imaš tudi otroke?«
»Seveda!« — In smehljaj je šinil po izhiranem obrazu kmetovem. Celo tri!«
»In si jih zapustil?«
»No tako ... Bogu prepustil!... Kaj pa sem jim? Umrejo pri meni ali brez mene ravno tako lakote! Toda se bodo že kako preživeli! Ko si bom v Sibiriji vse uredil, jih bom poklical k sebi. Tam
je padlo iz košare na tla: nekaj črnega kruha in druge revne drobnarije. Pokoj njegovi duši, sožalje njega rodbini.
Cene krompirju in senu.
Razglas c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 28. novembra 1915. L, št. 32.856, o določitvi cen za nadrobno prodajo krompirja pridelka leta 1915. za čas od 1. decembra 1915 dalje. Na podstavi § 5. ministrskega ukaza z dne 22. septembra 1915. 1., drž. zak. št. 276, zaukazuje deželna vlada z veljavnostjo za celo deželo Kranjsko, da se pri nadrobni prodaji krompirja pridelka leta 1915. izvzemši rogljičarje od 1. decembra 1915 dalje do preklica naslednje cene ne smejo prekoračiti, in sicer: a) za prebran jedilni krompir za 1 kg 13 vin., b) za neprebran krompir (krompir za industrijo in za krmljenje) za 1 kg 12 vin. Za nadrobno prodajo se smatra, kadar se prodaja porabnikom, in sicer v množinah do 10 meterskih stotov. Prestopke kaznuje po določilih ministrskega ukaza z dne 22. septembra 1915. L, drž. zak. št. 276, politično oblastvo I. stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 K ali z zapornimi kaznimi do šest mesecev. Ta razglas dobi moč
1.	decembra 1915.
Cene za seno. Razglas c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 28. novembra 1915, št. 32.944, o cenah, ki se jih je držati pri prodajanju sena. V sporazumu s c. in kr. 5. armadnim etapnim poveljstvom določa deželna vlada do preklica, da se pri prodajanju sena v deželi Kranjski naslednje najvišje cene za metrski stot ne smejo prekoračiti, in sicer: za prešano seno 9 K 50 vin., za rahlo seno 8 K 50 vin. Prestopki te odredbe se kaznujejo, v kolikor ne prihajajo v poštev strožja določila §§ 14. do 16. cesarskega ukaza z dne 7. avgusta 1915, drž. zak. št. 228, po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 228, po ministrskem
ni bilo živeti. Samo poslušaj — cerkvenemu upravitelju sem na dolgu petindvajset stotov žita, ki sem si ga izposodil v različnih časih. Župana moram odslužiti — celo poletje sem se trudil zanj... Izžel me je do kosti!... Je-li to objestnost?...«
Nenadoma je prekinil kmet svoje pripovedovanje in začel kakor obseden tekati po vagonu. Čisto blizu, v sosednjem kupeju, so zadonele nanj magično vplivajoče besede: »Kontrolor prihaja!«
»Gospoda moja, vozne listke!«
Kmet se je zaleta! na vagonu sedaj proti oknu sedaj proti vratom. Oziral se je pod klopi — prtljaga! Le pod sedežem, na katerem se je zaudobila dama s svojim romanom, je zapazil prazen prostor, ki bi zadostoval, da bi skril svoje sloko telo. Padel je pred gospo na kolena in šepetal pretrgoma: »Vaša milost!... Dama moja!... Dovolite mi, zlesti pod klop...«
Gospej malo da ni padel od presenečenja njen roman zopet na tla in piknila ja: »Ah! Ah! Kaj naj to pomeni. ... Kia;j naj to pomeni?«
ukazu z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198, z denarjem od 2 do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dni. Pred-stoječe cene stopijo v veljavo z dnem 1. decembra 1915. 1. Z taistim dnevom zgubi veljavo razglas c. kr. deželne vlade z dne 9. avgusta 1915, št. 20.847.
%
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Položaj tobačnega delavstva v ustavljenih tobačnih tvornicah.
»Fachblatt der Tabakaerbeiter« izvaja: Radi vojske se je ustavil, kakor znano, obrat v več tvornicah, in sicer stoje tobačne tvornice Winniki, Jagiel-nica, Zablatow in Monasterzyska v Galiciji in tvornici Sacco in Rovigno na jugu. Zadnji dve tvornici so izpraznili, Preden se je pričela vojska z Italijo, ga-li$ke tvornice je zasedel nekaj časa tudi sovražnik. Delavstvo je deloma, v kolikor se niso vsled izpraznitve odstranili že prej, bežalo ali je pa tudi ostalo doma. Za vse je pa ostalo enako, izostal je namreč zaslužek, ker se je prekinil obrat. Na odredbo vojaške uprave z doma odpravljeno delavstvo je dobilo izplačano štiritedensko plačo Paprej. V drugih tvornicah, ki so jih Ustavili, ker je sovražnik prodiral, niso mogli povsod enako postopati, a izplačevali so delavstvu podpore. Za nadaljuje postopanje zdaj nezaposlenega de-lavstva in njih pravnega stališča so izdali določila, ki jih kratko navedemo.
Vojska se smatra glede na vdeleže-vanje, oziroma za razrušitev delavske Pogodbe kot elementaren dogodek, ki |e dovedel, da se je ustavil obrat. Prebujenje obrata je dovedlo, da se je 1‘Uzveljavilo obstoječe delavno razmerje. Vse delavne osebe se torej smatrajo, da so odpuščene. Od odpuščenih imajo nestalno in začasno nastavljene delovne osebe le pravico, da se jim izstavi izpričevalo. Stalnim delavcem gre Pravica do plače za 14 dnevni odpoved-ui rok in da jih zopet sprejmejo v to-bačno tvornico, ko se obrat zopet otvo-I"1- Sprejem je pa odvisen kolikor de-avnih moči potrebujejo. Stalni delav-Cl lahko potegnejo za sprejem v dru-tobačne tvornice. Končno gre stal-Uomu delavcu pravica do provizije, če s° dani pogoji pridobitve in delavne Uuzmožnosti, ki jih je dognal zdravnik. ' p zopetnem vstopu na delo se dotič-uim delavnim osebam ob svoječasni Upokojitvi pregleda rok. Bivšim delav-uim osebam, ki so že upokojene, se ne prekine izplačevanje priznanih provizij ali milostnih daril.
, Vsi delavci in delavke pa niso polnili iz domačije. Mal del je ostal do-Ua in je brez posla. Trajnim delavnim . ebam se lahko nakažejo podpore in , ^er se dovoli 5 K za glavo in teden od ^Uca 14 dnevnega odpovedanega roka 1® Zopetne otvoritve obrata. Podpora se ^ ‘‘ko tudi tako izpremeni, da se mesto im arja preskrbi skupna dobava živil 'U- Nobene podpore ne dobe tisti, ki se (3bajajo v kakem taboru beguncev ali 1 dobivajo državne podpore beguncev
ali ki so kaj zagrešili, vsled česar bi bili izključeni od dela ali odpuščeni ni disciplinarnim potom.
Kolikor je le mogoče, naj se iz domačije pobegli delavci in delavke zaposle v drugih tobačnih tvornicah. Del takih beguncev je že zaposlen v tobačnih tvornicah, dasi je to zvezano s tehtnimi ovirami glede na preskrbo s stanovanji rodbin z otroci. A upati je, da se doseže uspeh in da se zaposli vsaj večina pobeglega delavstva v drugih tvornicah. Pobegle delovne osebe, ki se brez razloga ponuđenoga jim dela v kaki drugi tvornici, izgube vsako pravico do podpore in do zopetnega sprejema v tvornico, oziroma do provizije.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
DRAGINJSKE DOKLADE USLUŽBENCEM DRŽAVNIH ŽELEZNIC.
Izšel je odlok železniškega ministrstva o draginjskih dokladah železničarjem, ki določa:
1.	Podpore se smejo zdaj nakazovati v dvakratni meri postavk razpredelnic A in B odloka iz avgusta letošnjega lea.
2.	Uradniki VIII. službene vrste in poduradniki, če se tudi nahajajo v plačilni stopinji 2000 kron in višje, se smejo pritegniti splošni razdelitveni podpori.
C. kr. ravnateljstvom se prepušča, da upoštevajo na pismeno prošnjo takih uslužbencev že v tekočem poslovnem času podeljene podpore v omejujočem smislu.
3.	Neoženjeni uslužbenci, ki so glede na draginjske razmere svojih postaj tudi težko zadeti, naj se ne izključijo od sedanje delitve.
4.	Glede na določitev števila otrok naj se upoštevajo tudi tisti, ki, če so že prekoračili 18. leto, vsled dušnih in telesnih napak ne morejo nič zaslužiti in ki jih morajo vzdržati dotični uslužbenci.
5.	Uslužbenci, ki uživajo le znižane dijete ali ne izdatne popotne pavšalije, na primer prožni in signalni mojstri itd. se tudi pri razdelitvi denarnih podpor lahko upoštevajo.
6.	Ne vračunajo se prej izplačane podpore, izvzemši slučaji, ki se naj vpo-števajo po točki 2 pri sedanji pomočni razdelitvi.
7.	Vojaška služba, če ne gre za ga-žiste, ne izključuje, da se ne bi dobila taka denarna pomoč; a vpoštevati se mora, če svojci ne dobivajo kake denarne podpore.
8.	Ta pomožna akcija naj se takoj izvede.
Dostavek ravnateljstvom državnih železnic v Krakovu, Lvovu, Stanislavu, Inomostu, Beljaku, Trstu, Črnovicah.
V kolikor so se v področjih navedenih ravnateljstev, oziroma na posameznih progah, že priznale s prejšnjim odlokom gotove širše okolnosti za dovolitev denarnih podpor, da se smejo tudi meseca novembra nakazati v dvojni izmeri, a da se mora pri odmerah v bodoče zopet postopati po postav-
kah odloka z 28. avgusta 1915, štev. 30.072.
Vsem ravnateljstvom. V točki C odredbe z dne 28. avgusta 1915, št. 30.072 določenih ukrepov, ki obsegajo itak tekoča nakazila, ta odredba izpreminja le v toliko, da se v smislu točke 3 tega odloka vpoštevajo tudi neoženjeni delavci z začasnimi dokladami na plačo.
Uradniki X. do VII. službenega razreda, uradniški aspiranti m volonterji.
Cona	Neože- I njeni in j oženjeni j	Z 1. otrokom	Z 2.	S 3.	S 4. in veC
			otroci		
	Kron				
I Dunaj	60	70	80	90	100
II Kraji z 80 in 70 odstotki dunajske stanarinske pristojbine	50	60	70	80	90
III Kraji s 60 in 50 odstotki dunajske stanarinske pristojbine	40	50	60	70	80
Poduradniki in služabniki, pomožni poduradniki in pomožni sluge, zelezn.škl oficianti, ma-ntpulantinje, diurnisti.
Cona	| Neože-; njeni in oženjeni	Z 1. otrokom	Z 2.	S 3.	S 4. in več
			otroci		
		K r o i		1	
I Dunaj	24	36	48	60	72
II Kraii z 80 in 70 odstotki dunajske stanarinske pristojbine	18	24	36	48	60
III Kraji s 60 in 70 odstotki dunajske stanarinske pristojbine	12	18	24	36	48
IZOBRAZBA DELAVSTVA.
Ne more se dvomiti, svetovna vojska je pomnožila tudi potrebo izobrazbe ne samo glede na zemljepisje. Spominjam se na prvo veliko zmago pri Meču. Dve preprosti ženici sta stali pred novimi poročili, izdanimi po »Slovenčevem« uredništvu. »Kaj imajo Nemci — ?« »No, Mec so vzeli. Kdo med delavstvom je pred vojsko poznal sestavo narodov v Rusiji! Danes si je pridobil vsak pojem o številu Poljakov na Ruskem. In v Avstriji? Ni še posebno dolgo, ko je pristopil nek nemški poslanec v državnem zboru k nekemu rusinskomu poslancu in ga je soču-stveno vprašal: »Ali pripadate tudi latinski uniji?« Rusine, Ukrajince, Nemci jim pravijo Ruteni, je namreč zamenjal z Rumunci. Ko je izbruhnila vojska z Italijo, sem popisoval neki izobraženi ženski z Ogrskega, kako garajo naše italijanske državljanke, tobačne delavke, za nizko plačo in da ni-
so zadovoljne s postopanjem v ujetni-ških taborih. »Prav se jim godi, saj so naši sovražniki!« Veliko truda me je stalo, da je razumela, da imamo tudi avstrijske državljane, ki govore italijansko. Danes postoji pač vsak delavec, vsaka delavka, včasih pred zemljevidom in gleda, če je na bojni črti vse v redu. Poučujejo se, kako velika je Rumunija, kadar čujejo o rumunski moki, o kateri se veliko govori in piše, a se jo le malo *pošilja. Preiskuje zemljevid o narodih ha Balkanu, če se hoče pouCiti o upravičenosti bolgarskih zahtev. Išče Sueški prekop. Zanima se za zgodovino. Smrtni boj Angleške za njeno svetovno gospodarstvo vzbuja željo, da čuje tudi kaj o dosegi svetovnega stališča. Spreten voditelj tečaja ga lahko ravno zato vpelje v svetovno občno povestnico. Mali Rim je grozil in uničil kartaginjsko svetovno državo mnogo stoletij pred Kristusovim rojstvom, kakor se mi zdaj vojskujemo z Anglijo. Hrabri ogrski vojaki in žal tudi ogrska moka nam je ogrsko državno polovico naše monarhije, ki se je v svoji skromnosti tako rada držala zase, bolj približala kakor kdajkoli prej.
Naše življenjske razmere zelo, zelo tlačijo delavstvo. Naše delavstvo veliko trpi, največ med vsemi stanovi in bolj kot drugi sloji želi, da kmalu zmagamo in da napoči mir. Umeva se zato lahko, da so druga vprašanja radi želodčnega vprašanja v ozadju.
Sledil bo pa vojski mir morebiti še prej, kakor mislimo. 'Z mirom nastanejo pereča velika državna, narodna, poklicna vprašnja. Da jih bo mogoče umevati, potrebuje ljudstvo mnogo izobrazbe, da ne bo zopet gospodarila prazna, puhla beseda.
Delavstvo se mora izobraževati po svojem časopisju, po tečajih in po shodih. Ne zamudimo izobraževalnega dela!
Izdajatelj Fran UHreich, Dunaj. — Odgovoru! urednik Jože Gostinčar--------Tisk Kat. Tiskarne.

Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi:
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo!
Segata zaloga ženskih ročnih dal in zraven spadajočih potrebščin.
F leršfil UUBUHHH
i.	sui Mastni kjj 18
Troovina z modnim In drobnim blaoom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, rakanoa Ud.
?redtiskanji
vsak
in vezenje monogramov in ovrstnih drugih risb.
Razširjajte mi delavstvom Daše iasilo ,Našo Moč‘.	■ fe	0 ćinstvu edino domačo tvrdko fr^Si Ignac Vok \ i	specijalna trgovina Sira	valnih strojev in koles Ljubljana, Sodna ul. 8, • FBMT	J ]yBy|( , katera ima po ugodnih ce- r kov prianano najboljše šivalne si roie v Evropi in to bo PFAFF v v liki iKoin in nalogi. lOletna pismena g-aranolja! Plim o vezenju vsak čj$ brezplačno. Pridni posredovalci se tičejo.
	
L.	/Z	«	sz	ss	s/	// t/ I/ J/ J/	"vv w \\	-\\	SS. ' SV “V,	■'"NK	
\ JL & M. SE AIBEEME 'l i Velika zaloga manufakturnega blaga, različno e sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S -s ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — “ Penino blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati g izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-1 “ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje, s s Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za S postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti S = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni S prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. J ^	Priznano nizke cenel	a,	trg 84©v. E® [ Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse » P vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: s1 srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi a f pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira jj v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh •? velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- ^ ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in i P klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- a finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti | p žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. % Vedno sveže blago 1	1- U
'vv w XX xx xv xv xx xx	s/ v/ z// v/ v/ i/	v/		
Najboljša, najsigurnejša prilika za štedenje!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, ? lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za Irančiškansiio cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgooino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.