% H Naj Teč j« slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - $6.00 Za pol leta - - - - - $3.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in i the United States. □ Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. ini ■ IE TELEFON; CORTLANDT 2876. NO. 271. — ŠTEV. 271. Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NEW YORK, SATURDAY. NOVEMBER 18, 1.922. — SOBOTA. 18. NOVEMBRA, 1*22. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. TURŠKI SULTAN MOHAME01IP0BEBNIL Mohamed VI. je pobegnil, ko je izjavil Kemal, da bo prejsni sultan v družbi svojih ministrov stavljen pred sodni dvor. — Sultan se ni odpovedal prestolu ampak se je umaknil, da zaščiti lastno kožo. • Carigrad, Turčija, 17. novembra. — Mohamed VI., turški sultan, je pobegnil iz Carigrada na krovu angleške bojne ladje, namenjene na otok Malto. Beg sultana je sledil sporočilom iz Angore, da je sprejela zbornica turških naeijonalistov resolueijo, kate-ro ji je predložil Muštafa Kemal paša in ki določa, da se uvede sodnijsko postopanje proti dosedanjemu sultanu in njegovim ministrom. Na poznejši eas pa je bil preložen sklep, kako naj se izvede to resolueijo. Kakorhitro so jo vkrcal sultan VIUEM CUNO - NOVI NEMŠKI KANCELAR ZRAKOPLOVNA NESREČA. na angleško ladjo, jo izjavil na od ločen način, da se s tem ne odpoveduje prestolu, temveč da so .London, Anglija. 17. nov. — M.inister za zunanje zadeve Cur-zon, jo danes odpotoval v Pariz, le umika iz neposredne nevarno- kj**r se bo P°svotoval z ministr-sti. ki mu preti. skim predsednikom Poincarejem j tried«* politiko, katero naj zasledujejo zavezniki na mirovni konferenci v Lausanne. Lord Curzon Socijalisti niso proti novemu kancelarju, dr. Viljemu Cuno ter mu ne bodo delali nikakih težkoč. Dosti kritike je opaziti v tur- J škem časopisju plode dozdevne propagande v Združenih državah ki se baje obrača proti Turčiji. Jnamcrava odpotovati v Lausan- Anatolska časnikarska agentura ne' 5e lo mo"ofe s francoskim ki .je ofieijelno trobilo angorske ™tr»kijn predsednikom, pravo- vlade, izjavlja, da vodijo to kam- j ™Sn0' d* b° imo1 V nedeIj° . ,, i, », - „• •• _ daljno konferenco z italjanskim parijo a?n<-rrski misijonarji ter . . . . , „. i i.: i - i . ministrskim predsednikom Mus- potnozni delavci, ki skušajo, kot' . 1 ...i: j ______• i , m sohnieoa. (V upotevamo obseg angleške delegacije, bo konferenca v Lausanne največja in mogoče najbolj važna izza one, ki se je vršila v! Vervaills. Ixmia Curzona bo namreč spremljalo najmanj petdeset oseb. . ■ CLEMENCEAU NA POTI V AMERIKO. trdi. dovesti do vojno meri Turči- l jo t«-r Združenimi državami. — Mi o|»ozarjamo vse nepristranska ter ve«tne Atnerikance. - se izjavlja v upotovilu asrentu-re. da je nudila naeijonalistiČ-na vlada vse mogoče "udobnosti in g« »*t olju boost tem ljudem in *edaj®smo izvedeli v svojo veliko žalost, da m> se obrnili ti ljudje proti nam. — NV |Nitrebno je izjaviti, da so vsa ugotovila, katera so izdali, priproMa obrekovanja. Ta ugoto-vila so povzročila globoko ogorčen«*^ turškega naroda in njegovih zastopnikov napram Arneri-kaneem. Podadtniral Bristol, ameriški visoki komisar, je dobil od državnega department« s|w>ročilo, da je bil imeno\an ameriškim opazovalcem na mirovni konferenci v Lausanne ter se pripravlja, da odpotuje v Švico v teku onega ali dveh dni. Angora, Mala Azija, 17. nov. — V svojem nagovoru na narodno] sktif>Š4 ino, ki se je tikal preložitve mirovne konfereneo v Lau-i sanne na dan 20. novemba, je rekel Riuf paša. poslujoči minister za /unanje zadeve: Dawson, Alaska. 17. novembra . v | .. .» Reka Jukon je zainrzila danes smo m želeli hitrega mi- , ...... „ , . »preko cele širine in sicer prvič v ru. Ponoviti moram, da ne bomo mogli sprejeti nobene odgovorno- * Prav tako pozno sli za katerikoli dogodek, ki bi kot ,otos zamrzila turli leta bil |w.sle«!iea nadaljnega od gode-« 1916. ko je zima izvanredlno poz-nja konference. I no 'nastopila. Na krovu parnika Paris, 17. no-, vembra. — Georges Clomenceau' so je prikazal iz osamelosti, v kateri je živel odkar se je napotil v Ameriko. Podpisal jo več slik. vzetih na krovu, ki so nato pri-j nesle več sto frankov tekom dražbe. — Večina potnikov se je zbrala v koncertni dvorani, da pa pozdravi. Sedel je pri mizi s kapitanom, ni črhnil nobene besedice ter izgledal strašno pust in dolgočasen. Po preteku pol ure je vstal ! ter se vrnil v svojo kabino. REKA JUKON ZAMRZNJENA. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom naJa bank* izvršujejo zanealjiro, hitro In po VfaraJ m bOm Jugoslavija: BaspoAilJa na aaogovoru s soeijalist ičnim voditeljem Muellerjem. ki je zadovoljivo potekel, je socijalistič-na stranka danes zvečer sklenila, da ne bo nudila nobenega odpora stvor jen ju novega kabineta. T<» je tembolj pomembno, ker jo ra-dikaleem znano, da ima dr. Cuno namen povabiti ljudsko stranko na sodelovanje pri vladi. Berlin, Nemčija, 17. novembra. Državnemu zboru jo bila predložena predloga, s katero naj bi so proglasilo izvrševanje volilne pravice za državljansko dolžnost. Tem potom naj bi nastopila vlada proti takozvani "volilni ustru-jenosti*' in brezbrižnosti, ki se je polastila najširših krogov. Rdeča Saška namerava samostojno izvesti ločitev cerkve od države, medtem ko je nemški državni zbor odklonil tozadevno predlogo. Na desni jo slika ameriškega poročnika John Blaneva, na levi pa prostor, kjer se je ponesrečil s svojim aeroplanom pri Hartford, Conn. Ponesrečil se je ob priliki vojaških vaj, katerih se je udeležilo trinajst ameriških zrakoplovov. ^ IZGUBE VSLED POTRESA NASTOP MUSSOUNIJA V PARLAMENTU NISO PREVELIKE Italijanski diktator je ošabno nastopil v parlamentu ter __rekel, da se zanaša na 300,000 svojih oboroženih pristašev. — Le 31 fašistov med 500 poslanci. — Musso-linijev program se tiče v prvi vrsti le notranjih reform. Oficijelne statistike kažejo, da je bilo izgubljenih le 548 življenj tekom strašnih potresnih sunkov. __Rim, Italija, 17. novembra. — Ministrski predsednik Santiago, Chile, 17. novembra. Mussolini je v svojem prvem nagovoru v poslanski zbor- GENERAL PILSUDSKI BO ZOPET IZVOLJEN Predsednik poljske republike pa ne bo mogel poslovati, dokler ne bo organizirana koalicija v parlamentu. i Revidirane statistike, katere jo izdal minister za notranje zadeve, kažejo, da je znašalo skupno število onih, ki so bili ubiti tekom potresa zadnjo soboto .le ril** oseb. Število ]Miškod«tv;niih pa je |r» leloma omenjeno t<*r so našteva K17 takih slučajev. Poročila pa pa označujejo poškovane, ki spadajo pod kategorijo Vallenar manevri, a že drugič je italjan- n „„ i i. . .i. " "*ki narod strmoglavil parlament in < harnal, kot nestevilne - ... t»t dal samemu sebi ministrstvo. Poročilo pravi, da jo obstajalo uničenje Antofogaste iz delnega uničenja nekaterih privatnih pomolov, izgube večjega števila čolnov in ladij ter poškodovanja bezžične bzojavne naprave. Hlapel, Toeopilla, Mejillones in Pam- niei izzval to zastopstvo* ter rekel da ni prišel v parlament. da prosi za milosti, tem ver da jih sprejme. Kar _ pa prosi svoje zaveznike, naj pre motrijo to, kar nia zavarovati prostost ožin za tr-rovino vseh narodov ter obenem li varstvo krščanskih manjšin v urškem cesarstvu. Pozorno je roba tudi zasledovati položaj na /talkami ter gibanje, ki se je pojavilo v celem mohamedanskem svetu. Govoril je tudi o vedno naraščajočem prijateljstvu med Turei-'o, Nemčijo in Rusijo ter rekel, la je treba v tem oziru zapustiti J .tališče konveneijonalnih fraz ter £6 lotiti problema z vidika zgo-iovinskih dejstev. Glede zaveznikov je rekel, dr se morajo izpremeniti v enolično Iružbo, ki bo zasledovalia intere-;e vseh prizadetih, kajti drugače *ie bo hotela Italija ničesar več vedeti o zaveznikih ter pričela zasledovati svojo lastno politiko, irilagodeno njenim interesom in ootrebam. BEGUNCI IZ SMIRNE JEDO KUHANO TRAVO. Washington, D. C., 17. nov. — Stradajoči begunci na otokih Egejskega morja potrebujejo več kot sto ton moke vsaki dan, da ostanejo pri življenju ter bi morali dobiti sto tisoč odej in enako veliko število parov čevljev, soglasno z zastopnikom Ameriškega rdečega križa v Atenah, Mr. Hubbardom. Isti je sporočil, da se preživljajo begunci na nekaterih otokih s kobilicami, dočim kuhajo na drugih otokih travo, katere no|ejo zavživati niti koze. London, Anglija, 17. nov. — Seststo miljonov dolarjev bo treba, da se nanovo zgradi Moskvo, — je izjavil polkovnik Cripps, ki je dobil ravnokar skoro neonw-jen kontrakt s sovjetsko vlado. — En miljon in petsto tisoč ljudi živi v ploskvi v manj kot 160 tisoč apartmentih, torej povprečno deset ljudi na en apartment, — je izjavil polkovnik, ki se je ravnokar vrnil semkaj. — Povra-tek k normalnim razmeram, kot so obstajale pred vojno, bi zahteval nadaljnih 120,000 apartrnen-tov. Cripps je že zgradil večje število velikih poslopij za sovjete ter popravil še večje število nadaljnih. Glavna težkoča pri tem je seveda vprašanje plačila. — Za enkrat, — je rekel Cripps — pooravljam poslopja in v po-vratek mi dajo sovjeti neomejeno najemninsko pravico za dobo osemnajstih do dvajsetih let. Kjer so prišle pri tem vpostev hiše s stanovanji za privatnike, sem bil naravnost preplavljen od ljudi, ki so hoteli vzeti stanovanja v najem. V vseh slučajih pa sem bil toliko previden, da sem sklenil pogodbe na temelju zlatega rublja. — Velik utis je napravilo namfc očividno izboljšanje soeijalnih razmer. Postave in red se vzdržuje in vse se počasi vrača k normalnosti. Vse kaže, da bo ostala na krmilu sedanja vlada, čeprav predstavlja le majhno oligarhijo, kajti močna je in nikake druge administracije ni na razpolago. Lakota je minula in prodajalne so polne nemškega blaga. O LAS NAKOPA, 18. NOV. 1922 G1 A S NARODA" __VCNIAN OAILY) PubU»n«« i Pmbliihing »KANU Za New York za celo teto Ma ..Tti.n -------. inozamstv« za »to M« ... VM gtema penjodicnih stavk. Če bi se' preinogarji tekom naslednje^ spomladi zadovoljili z znižanjem plače, ee bi hoteli sprejeti mesto $1.16] le en dolar ali 75 centov za vsako tono premoga, katerega izpodkopljejo, izvrtajo, razstrele ter nalože, kakšen dobiček bi imeli od tega lastniki rovov f Vsprieo preobilne produkcije bi romalo le par bornih centov, odščipl jenih od plač delavcev, v žepe konsumentov. Teh par centov pa ni nič-v primeri z velikanskimi dobički, katere so napravili premogarski baroni tekom zadnje jeseni. Delodajalci napravijo kar največ denarja potom si-la perijodičnih stavk. Če bi poznali še kako drugo pot, kako napraviti še več denarja kot dosedaj, razven potom od časa do časa ponavljajočih se stavk, bi že davno skušali spraviti v tek kak bolj dobičkanosen načrt. ! li Peter Zgaga »otoi«* ta qaabooati aa na prloMujeja Daaar naj aa W«r. Pri spremembi kraja, naročclkov »rajinjo bHaHUa T^m^nt. da bitraja najdemo O L A • NARODA ■orough of Manhattan, New Yark. Talepitona: Cortlandt <871_ M. V. Iz Slovenije. ZA OSEMURNI DELAVNIK Razstava jugoslovanskih časopi- cu Kot strokovni učitelj je na-sov v Mariboru ' stavljen Vinko Požar. učitelj na Mariborski novinarski klub je vojnimi* osnovni šoli Vojnik, svoj sklenil, da priredi razstavo jusro- r*as zagrizeno nemskutarsko j?nez Iz Ljubljane prihaja prošnja, mila. hinavsko zavita prošnja za šerrt kla vške zvonove. Podpisal jo je stolni kanonik, in v nji je rečeno, da je škofija vzela dva zvonova na puf ter da bosta veljala štiritisoČ dolarjev. . * * p Zvonove hočejo položiti v letos-j nji božični noči kot božično dari- 1 lo pred jaslice božjega" Deteta .*. . j In božjemu Detetu bo baje ze- J lo všeč. če bodo iz Amerike do- j speli ti štirje tisočaki. * a * V spomin mi prihajajo časi, ko je bil -v ljubljanskem Šentklavžii glavni stan dunajske špijonažne službe za Jugoslavijo. Iz Šentklavža so vsakih štiri- i ŠlugoBlmmttdka Ustanovljena 1. 1898 SCatoL Inkorporirana 1. 190i GLAVNI URAD v ELY. MINN. : sklenil, da priredi razstavo ;ugo- '*as zagrizeno nemsKui-arsKo gnez-f Sentklavža so vsakih štiri-j j slovanskih časopisov. Razstav1 jeni rvi zelo. Razdejane so ee- je oddelek ministrstva trgovine m . j i * * i • ji j j ,D ste, mostovi, poškodovane, oziro- industrije imenoval Mihaela Pres- silo upreti, da jim niso podaljšali delavnega tedna od 48 na 54 ur ma porušene so hiše in gospodar- la. profesorja na tehniški srednji ska poslopja, cele vasi so vsled šoli v Ljubljani, za nadzornika Tovarne na vzhodu pravijo svojim delaveem, da ne pretrganih poti odrezane od pro- navedenih šol. morejo vzdržati konkurence. Juga ter da jim vsledtega ne kaže drugega kot zdaljšati delavni eas ter znižati plače. To je seveda eisto navadna laž. V nobeni industriji ne delajo delodajalci takih dobičkov kot v pletilni. Pa tudi druge industrije dolže 44konkurenco", ko meta. Dne 11. oktobra je te kraje b iskal a komisija, obstoječa iz'Obrtniško gibanje v celjski oko-podnametfnika -dr. Bait it-a, šefa lici. kmetijskega oddelka Ivana SaJ*ci- Nedavno so priredili eeljslci o-na tor inž. Kranjea. da prouči na- brtniki dobro uspeli obrtniški -izdalo škc-lc. Prejšnji dan je po na-!iet v Žalec, kjer s<. se sestali s sta- sma v vse slovenske fare in v njih! povelja, da je pod smrtnim gre hom prepovedano zabavljati nad Avstrijo. • Škof je s svojim uplivom izpo-sloval slovenskim vojakom ur-lavbe, da so se vračali k svojim ženam domov v namenu, da bo Avstrija po dvajsetih letih, oziroma kadar bo treba, imela dosti naraščaja. — ^ Glavni odborniki. nroOaear.llr* KUDOLP PKHDAN", m E. 185th Bt., Cleveland. O BodpredaednUc. LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik; JOSEPH P1SHLER. Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BllOZICH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN, 4IS — lXth At*. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik* Dr. JOS. V. GRAHEK. «41 B Ohio fitreot, N. 8.. Plttabur»h. Pa. Nadzorni odbor: AIJTON ZBAŠNIK. Room 306 Bakeweil Bid«., cor. .Diamond and Graat Streets, - Pittsburgh, Pa_ MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street, Chicago. I1L FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD 8LABODXIK. Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. PORE NT A Black Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN FIRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMBNC. 639 — 3rd Street. La Balle. 111. JOSIP 8TERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo. ANTON Z^.LARC, 7M Market Street, Wauk^an, I1L Jednotlno uradno arlaaUo: "Glas Naroda''. Vse stvari UkaJoCe ae uradnih sadev kakor tudi denarne pofllljatve B&j -ae pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poillja na pced-aednika porotnega odbora. Profinje ta sprejem novih Članov In bolnltka ■pičev&la naj ae poiilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliika Jednota se prlporoCa vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organiaeclje. naj se sglarl tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. ustanovitev novih dru^t»v co pa obrnite na xl> tajnika. Novo drufttvo se lahko vstancr»t s 8 Člani ali Članicami. ' - ' Dopis. Avstrija je spoštovala Bona-venturo, »Šuštersiea in druge svo- denarjciii, l^ateivira imajo prever medtem ko je toliko ubog-ih družin, ki nimajo kam j>olož";ti svojo stlave. ne košček a kruha /a laena nsta. Solz ubogih ne vitli Iwgatiri, on streže samo svojemu pož^lje- Goudreau, Ont. Ko prebiram dopise v tem easo . .! pisu, še nehote vprašujem, kaj je* nju... |j.^ Podrepmke. Lgodila ,eT k,,* »S wjAij v nnibližji naselbini s-„ trije - njihovi želji m upoštevala je vsa-j v Mrui<.ni,, (lržavah bodo kmah.liui_ Vsi ti „a ^ ,,„H pr<._ ko njihovo pritožbo. pozabili, da se Kanada spaja z Zdr. lir skušajo doseči, da bi jim delavec delal po devet ali deset ministra za kmetijstvo Puc-:110vskinii tovariši iz Žalea in okolja, ki je pred svojim odhodom v liee. Na sestanku so stvarno rnz- cu qkli<-iiipir> ni Vptiipp na Attia- Ueo«rrad i/vcd>'J ^ nesi-ečc, takoj pravljali o aktualnih stanovskih se Sklicujejo na .Nemce, .Nemci na Ame- x> morale zapustiti mesto, ker tamkajšnje razmere ne odgovarjajo njihovemu poklicu. Zima je, tu ponavadi zelo ostra. Snega mnogo, ker je to najvišji prostor v prvineiji Ontario |er tako nr. razpolago severnim vetrovom Zmrznil pa dosedaj š« ni ni-hce ter je upati, da let s tudi ne bo. -- Pozdra v vsom rojakom bi n »,> 1.',, hi vsled male izdelave primorano od- prodajati le na vago* in gftane samo tam. kjer SO si ga delavci S te- pušeati nestalno delavstvu \ zri>k ^'lega kruha začasno po 28 K, zmanjšanja fabrikacije cigar baieK^ga pa po 24 K. Ženil je stanejo | Ameriške Slovence so pri vsa-[v naš kotiček. Kraj je zelo mičen. j ki priliki raz prižnico označevali j Večja in manjša jezera dičijo ne kot brezdomovinsko sodrgo, po-»pregledne temne gozde. Z radost-k varjeno na duši in na telesu. Pačiva oko nad nepopisno kra je vo Grenko Vino me v/dr-kakega lovca, ki se slučajno zaleti Zu je ori d »br *m zdravju. Čudno Namesto, da bi se deleerati raznih vlad zavzeli za iz-,1^ v k zaloga cigar, po- začasno komad 2 kroni. i tozadevne postave, so izjavili, da bodo svojo agita-;scl)no za 111 anJ fini,b v i osemurni delavnik začasno opustili ter skušali pre-ih° ZT ... , , j ,. v. i , . -, r iP"r let ^-iisi se pa od iti n« rt a iti / uloimi /-Ion ' _ vedbo eijo za govoriti delavce za daljši delavni dan. * tovarni ta-zado(sto\-ala za dru«rih stra- Vpokojenje. Stalno vpokojen ie orožn:Ški ko- ni, da kadilec na deželi ni dobi to- mandir v Celju major Rarnroth. Nekaj delavskih delegatov je protestiralo, toda pro-(iiko ei«arr kolikor bi jih hotel. Iz testi ne bodo veliko pomagali. PREVEČ MEHKEGA PREMOGA tega t»i se dalo sklepati, da se ei-(irar zato tako malo ]Kroda, ker jah j»* premalo v malih zalogah, ne P«'Slovenec dr izalo. ker so predrage.. CIlede cen spač ne moremo trditi, da so Lste Nezgoda praškega poslanika. Jugoslovanski poslanik v Pragi V dar so nam pošiljali nekatere "božje služabnike", ki so morali vsled družinskih razmer be- • žati iz domovine. * * Od ameriških Slovencev pa za- se mi zdi, zakaj drugi lindje ne skrb.'- dovolj za svoje zdrav j«- t else ne pf.služujeio tega izbomega zdravila " No. to je isti na; veliko (soto narave, nad to divjino, kamor ijmli Jako zanima za politiko, človek še ni položil svoje roke, da v družbi imajo veliko opravka, to-bi oskrunil, kar je bilo od ustvar- Zii svoje telo premalo skrbč. jenja. Kadar ob jasnih mesečnih! K de n temeljnih principov zdravja večerih mirno veslajoč pn jezeru jc spraviti iz telesa nabrane snovi, v katerih se gojč in razvijajo opazujemo te krasoto, se selimo samim sebi neizmerno srečne; saj vrnemo uživati ono, kar ni usojeno htevajo, naj jim kupijo zvonove. I vsakomur. Mnogo ljudi niis'i. da * bacil i Vi.io ite ni ■ili T«» zahtevajo s hinavsko bogo- narava sama ne more dati človeku tek. glavobi bo to "všeč bož- i užitka, seveda, ker si ga ne znajo te]n očiščem Fr pretirane, ako primerjamo cene p^t«Wtkrat, d^-ira Aytomohihksi nesreča pri Laškem »roflnkf-iia nrfthlioV drugi naši izdelki :n pridelki po- ___- Q _„ „„ •___. ški urad v Washingtonu, pomenja ta x>rodukeija prebitek kletno frazo, da jeniu Detetu". * ♦ • Značilno je, da ta prošnja ni „ . t , . f bila naslovljena na downtownsko \ OKnjak znatno i-anjen. ,, . . . . , . ______________) Mar moko oziroma na brookl^Ti- skega Tassotija, pač pa na uredništvu Glas Naroda. Bogumil Vošnjak .se je na lovu pri Pardubieah pone-( sn-čil. Njegov konj je v najhuj- j vo, pri č»-mer nrirediti - - Večji del dneva prebijemo na lovu. Medtem ko moški Trineijevo firenko i/^isti črevesje ter ga o!>-tndi oiači. Zaprtjr, plini. ol. vse to izgine, ee » nabranih snovi Vprašajte vašega lekarnarja ali prodajalca zdravil za Trinerjevo rna Trinerje<'a zdravila, krt j<* f;-»:ierjev I.inimet zopor revmali- V nedeljo 8. oktobra se .ie pripetila tik pred Laškem arvto-mobil- Moj Bog, kako grozna razlika ham sedanjega letnega T-asa <\> 1 pemoga, premog Vsi kou*mnenti mehkega prenuijra bodo dobro založeni z ti le ^ Jna ska nesreča, ki bi bila lahko po-j jc med psom in med starokraj- cigare *u- vyr0^j]a človekih žrtev. Inž, jhkim klerikalcem! _ Korbilz iz steklarne v Hrastniku I se je peljal v večji družbi po o-1 . ^-----— ključne v inozemstvu (v Proizvajanje trdegra premoga pa cnl^ovarja prilieno potre- MolandijiV Ker se je o tem težko IP* prepričati, če je resnica, da Pf^fr^f^ „ Rimskih toplic pro- Ce bo ostalo vsak mesee šest milijonov ton mehkega b! ti Laškemu z največjo nairlieo. oga, bo V prihodnji spomladi položaj slede mehkega Z^^r^. illif af" ^enkrat odpove zavora in krmi- »tikajo za "mops" ^severnimi je-, < ;n.„'K- Vino U r tudv za druga iz- leni) in srnami, deklice letamo za [„ ''patrir' in ^ajei. To nam da o- bilo truda, a obcn< tn največjo za- zem nerralgijo. lumbago, izpahke bavo. V spbršnem je lov v teh goz- otoliline. ali Trinerjev Miniti dih zelo priljubljen. Lovci iz vseh Kašlia zoper prehlade ter Triner krajev prihajajo nad omenjene je- ,\r,tiputrin zoper vnetje grla lene (moos). Najstrašnejši med vnete čeljusti, njimi plačujejo naravnost velike svotc zaprevažanje teh živali. Sc- j , , , - - ,j ADVERTISE IN "GLAS NARODA". veda. ker ne vedo, .kaj Jnjpoceb z. . . . . . . .. , , , „ , ^ j>ozvii!i merodajne oblasti, da se ,r K.__, , , , " premoga približno tako kot je bil spomladi tekočega leta. .temu nedostatkn od pomore.. Kaj- '..iVol- * ' t.fm bi se na eni strani za- proti Savinji ki je vsi t d nalivov K .sreči so ob reki k nadtia produkeija mehkega premoga še veeja, eepe bodo padle in trg bo prejplavljen s eenenim premogom. Smrtna kosa. Ako bi na m*estu ne«ireee ne bilo dreves, bi bili vq.i izletniki utonila. Kaj je v očeh premoparekega delodajalca ter z nje- ^ftani'!^' Av,"»° !c ' vHi':o , / t-- j. j ^ 7. , .7 < nri»tof, brat lastnika m \a cena premojra roma vsled tega|MeIhijor Rusmah, dosedaj strokov- je z brziuo 280 km dospel v went-; v j;mer J le v ž«^) lastnika premogovnika. ni učitelj na meščanski joli v Žal- Enajstih minutah v Beograd. Denar govori! Varcuj te in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost. Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivo sigurnost in 4% obrati od Vaših vlog. Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vase prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na "Special Interest Account" JJWrjeni anate bati, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mimo spali. Frank Sakser State Bank Glavno Mitopctr*: JADRAN3KE QANKf S2 Ourthuuk Sbeet New York fJ LAS X A T? ODA. IS NOV. 1922 Zakaj se Koledar tako dobro prodaja? Ker glede vsebine presega dosedanje; ker je bolj obširen kot prejšnja leta; ker so prispevali vanj znani slovensko-ameriški pisci s svojimi prispevki; ker ni nič dražji za Jugoslavijo kot za Ameriko. Nobena slovenska hiša bi ne smela biti brez Koledarja. a Zastopniki nam poročajo, da niso še nobeno leto Koledarja tako hitro prodajali kot letos. Večji in boljši Koledar za isto ceno. v** v. -ns^** Koledar vsebuje 194 strani z 47 umetniškimi slikami. Glede lepih povesti, kratkih črtic, vsakovrstnih člankov iz zdravstva, naravoslovja, narodopisja, tehnike, šale, nasvetov za dom in gospodarstvo, velikih in krasnih umetniških slik presega vse dosedanje. Naročite ga in se prepričajte. Kratek pregled vsebine. Večni koledar; Frank Oklešen: Slovenska sreča; Anton Terbo-vec: Na skrajnem zapadu; De-portacija, usoda slovenske družine v St. Louisu; Princezinja; Iz zgodovine Williamson okraja; Nepremagljivi Gavrizankar; Matija Pogorele: Msgr. Jos. F, Buhu v spomin; Pozabljena mesta; Dr. Aleksander Graham Bell; Leap Frog; O jugoslovanskem kralju in kraljici; Kdaj je bilo dobro na svetu?; Premogar-ska stavka; Dr. Jos. V. Grahek: Zdravstvo; Razne zanimivosti; Najbolj okruti ljudje; Pavico-ljubna botra; Dr. Walter Rathe-nau; Kako zavarovati se pred strelo; Luč, barva in razpoloženje; Ali ribe slišijo; Kako postanejo vojne; Ali izhajajo človeška plemena od enega plemena?; Kitajska civilizacija; Vera v pravdanih časih; Človek v aravi; Kdaj bo svet res dober?; Stoletnica vlaka; Mimi Arko: Iz moje zbirke; Podgane; Borba proti moskitom; Inteligenca slonov; Smrt Michaela Collinsa; Problemi tehnike; Smrt Karola Habsburškega; Onesveščenje; Ustroj sovjetske federativne republike; Svet se fe naveličal kraljev; Raznoterosti; Kosmične megle; Izpremi-njajoče se in nove zvezde; Ali ženske res ljubiio mir?; Tvorni-ca; Za smeh in kratek čas. Pošljite naročilo še danes. v> ^ % I 11:17 VC Slovenic Publishing Company . I 82 Cortlandt St., New York ' Priloženo pošiljam $......, za kar Vas prosim, da mi takoj pošljete......izt. "Slovensko-Ainerikanski Koledar" za leto 1923. G L AS NAKOPA. 18. NOV. 1922 / J Misli ob prvTi nastopih. Načelnik nove italijanske via-{potrebo: do notranjega in vna-de Mussolini je razposlal prefek-! nje?a miru. ki ji edini more orno-tsm okrožnico, v kateri jim strogo gočiti tisto tečko delo za nje no-nalatra. kar j** samo ob sebi ume v-j t ran jo politično m gospodarsko no Daj vršijo svojo dolžnost z ra- krepitev. rum nosi jo in absolutnim posveča-- Saj vidimo na d dkih teh njem najvišjim interesom domo- dof Edino le dejst da ob sefU_ \ine. ... , , ^ njem velikem prevratu -v notra- Istodobno je kot zakasni vodi- njem političnem žreijenjti Italfje telj ministrstva ra vnanje stvari ni prišlo do ribarmli »tresljajev, odposlal načelnikoma angleške in je pripisati, da manji kapital ni francohke vlade brzojavki, v tako reagiral na škodo i talij a«-katerih pravi, da hoče poverjeno ske valnte. kakor bi bil sieef -go-»u nalogo varovanja koristi svo- tov«, kar bi bilo gotovo provzro-je domovine vršiti v skladu S ko- čilo miljarde škode za gospod»r-ristmi miru in civilizacije sveta stvo Italije. Ni£ manja. škodi pa ter da želi prijateljstvo solidar- bi ne nastala -zanjo. Že hi vnanja nost zavezniških narodov, ki da politika Italije odpirala nevar-je neobhodni predpogoj za izdat-, nost napetega, ali celo navarnost no njihovo politično delovanje. sovražnega razmerja do sosedne To hi bila prva dva koraka mi- jngoalevenske države. Raj uči zgo-nistrsk*-jra predsednika Mtrssoh- ^dovma postanka konflikta med nija kot upravitelja ministrstva bivšo Srbijo in bivšo avstro-ogr-z« notranje stvari in kut vodite- sko monahrijo, da se pač ve, kje lja vnanjepoliti.'nih poslov. Tn in kako je spor nastal, nikdar priznavamo brez drugega«dva pa- se ne more vedeti, kje in kak nra iBetna koraka S temi svojimi, re- bo konec. Videli smo. da taki spori med dvema državama ne ostajajo — kakor se pravi — osamljeni. Iz a vstro-ogrskega konflfk- PRVA SUKA MUSSOLINI JE VEGA KABINETA. kli bi. nastopnimi "zglasitvami" pa je f? Mussolini v re«miei ubral le pot prejšnjih vlad. Tudi te so vedno naglašale. da v sedanji tež- ta je nastal svetovni požar, sve-ki krizi potrebuje Italija notra- tovna vojna, nje^a miru in strop^era spoštovanja zakonitosti. — Dalje so tudi prejšnje vlade vedno na tri a šale z vsem povdarkom da je v naj via- važnejše sredozemsko vprašanje. Prvo je — če smemo rabiti to prispodobo — le dovod- Pa še na nekaj bi opozorili Jadransko vprašanje je gotovo velike važnosti za Italijo. Italijanski , , državniki pa naj ne pozabljajo na jem interesu Italije, da spravlja - , veliko svojo vnanjo politiko v sklad z del, »vanjem drugih, posebno zavezniških držav in narodov za „ , ... , _ ,, . na pot do velike sredozemske "lu- Vzpostavo Evrope in zagotovitev - . „ , ... _ _ . . i ze . Zgodovina pa priea. da Itali- trajnepa miru. . . * , , . , ja ni mogla nikdar izdatno uve-' vprašanje pa je sedaj, ljavijati svojih neizmernih inte-1 b° nova ^''Janska vlada do- resov na Sredozemskem morju, •ledna pri zašlodovanju teh veli- dokler bila _ v trozvezi _ ve_ k.h ciljev. Prejšnje vlade so pač zana na prptijugoslovensko poli-često govor,le lepe ,n pametne be- ti N>meije in Avstro-Ogrske. Že sede, dejanja pa so bila navadno radi ,vojih int1 it z n jejo le zakonitih sredstev, dranskem vprašanju in ki je u-kakorje to dostojno ustavne, svo stvarjaIa m.prpstano napetost med bodoljubne in civilizirane države! jU(rosl0vensko in italijansko dr-Kakor v zasmeh vsem takim lepim naukom pa smo sodoživljali v Italiji že par let dogodke, ki j So bili kričeče nasprotstvo vsake Eakonitosti. vsake državljanske svobode, golo zanikanje ustavnih | svoboščin, dogodke torej, ki niso ustrezali ne potrebi notranjega miru, ne služili ngledu italijanske države pred vnanjim svetom ! Pa tudi na polju vnanje politike Italije niso bili programi dosedanjih vlad v skladu s praktičnimi dejanji. ŽensKo. učiteljišče na Cetinjn. Kakor se poroča iz Cetinja " Orni gori. se je tamkaj ustanovilo To je prva slika Mussolinijevega kabineta, ki sedaj vlada daj v sredi. v Italiji. Predsednik Mussolini je za- Evropa na kriti Siem razpotju. lavo. ('Edinost".) Lenin za radikalno politiko. V razgovoru s sotrudnikom 44New Tork Heralda" je zastopnik sovjetske vlade Kretinskij izjavil, da je Lenin predložil osred- njemu izvrševalnemu vseruskemu NW-'emo konkretizirati. Ugoto- ^T" prof?ram ° "likalni spre- vjli smo le dejstvo, ki je donaialo! bl »^ jetske gospodarske po-faliii ai^« ' lltlke- Program vsebuje: 1. Vrni- Ital iji neizmerno škodo in ki smo pa posebno bridko oblatili mi kot slovanski državljani Italije. Baj smemo biti odkritosrčni. Ravno v tem svojem svojstvu — kot Jngo- tev premoženja vsem prejšnjim lastnikom, toda le v vrednosti do 10.000 zlatih rubljev. 2. Vrnitev prejšnjim lastnikom večjih in N»de. ki so jih gojili evropski diplomati v času svetovne vojne in tekom štirih let. od kar vlada v Evropi takozvani mir, se žali-bog niso uresničile. Zaželjeni mir. nemoteni naeijonalni, kulturni in gospodarski .razvoj posamnih evropskih narodov je danes prav tako. če ne bolj ogrožen, kot je bil pred 8 leti. Evropska vojna, ki naj bi bila onemogočila zatiranje malih narodov in zagotovila njihovo eksistenco, neodvisno politično in kulturno življenje, je sicer izpremenila zemljevid Evrope. ni pa zadovoljila onih mas, ki so nosile vso težo vojne na svojih ramah. Te mase ne priznavajo niti zmagovalcev, niti premagancev, njim ne zadostuje krpanje gospodarsko raztrgane Evrope z vsakovrstnimi konferencami in resolucijami, njihova psihologija je danes ista kot je bila v času rimske imperije. Panem et cireenses, to je geslo današnjih širokih slojev evropskih narodov, kot je bilo pred tisoč leti rimskega plebsa. Borba za obstanek to je alfa in omega* človeškega življenja. Ta borba, ki se je vršila do najnovejšega časa v okvirju posamnih drža.v, se je začela v zadnjem časn individualizirati, ona dobiva deloma naeijonalni. deloma pa razredni značaj. Veliki dogodki v zgodovini človeštva ima^o po na-navnili zakonih velike posledice. Prvi resni poskus izvršiti sanacijo evropske krize na izreden način, je storila ruska revolucija. Vodje komunističnega gibanja, ki so bili do najnovejšega časa skraj no sentimentalni, so se postavili na stališče, da je treba podreti vse staro, uničiti solidno stavbo. ne misli angleškega državnika in mnogo vode, pa morda tudi krvi bo še poteklo, preden se bodo u-resničile. Evropa stoji na razpotju. Kam bo krenila, bo-li izbrala ono pot, času važno vlogo v mednarodnih odnošajih. Politični vrtinec, v katerega sta zašla ruski in italijanski narod, lahko povzroči v Evropi nov vihar, ki bo razgrajal i-podiral z veliko večjo silo kot evropska vojna. Ta vihar, ki visi*f letos žensko učiteljišče, ki je bilo nad Evropo kot Damokljejov že davno živa potreba, meč, lahko prepreči samo trezna, „ nesebična, mednarodna politik^ ®amomor "P^mk, topčiderske ki mora žalibog tako malo upo- Veliko %.zbudi, stevano individualno Eristovo za-i - , , 44T . ,. . ,7 momor upravnika dr/.avne topei- poved Ljubi svojega bližnjega, j dorske ekonomije, Milana Grkovi-kakor samega sebe" uveljaviti ,'a Ustrelil se je z lovsko irfiško tudi v mednarodnih odnošajih. —. ;n ge istega dne podlegel ranam. Šele takrat, ko se bo volja pešam- Xa topeiderski državni ekonomiji nih evropskih narodov otresla se-j so vladale velike nerodnosti, o če-danjega egoizma, ko bodo vsi na- »nor se je razpravljalo tudi že v 1 rodi spoznali, da so odvisni drug skupščini Glavna kontrola je na-! od dragega, da je za blagostanje to odredile preiskavo, ki je prišla 1 in mir na zemlji potrebno složno na sl4'd velikhn Manipulacijam u- • delo in medsebojno podpiranje, i P™™*« in nekaterih uradnikov, ne pa vsakovrsne politične fanta-i 8 kat(r,mi Je blla dr2ava ^odo- Izije, bo vprašanje o gospodarski Za I>re1^ 750 000 dinar je«. 'vzpostavitvi Evrope dobilo real-11 rolI1 Orkovieu: knji- „ A . , , ' govodji vesolmovicu in uradniku • no podlago. Zato pa je potreb- Gjurgjeviču je bila zato na podana se dolga naporna pot, ali pa la?i preiskave izdana ka7en^a 0_ dogodki, ki bodo ta naravni pro-j vadba. Iz strahu pred aretacijo pa ees mednarodne treznosti nepri- se je upravnik Grkovie ustrelil. V čakovano pospešili. njegovem stanovanju so našli pis- ---—r (mo, v katerem priznava pri man j,- Samomor neznanke. l dolži nereda in. njegove smrti V'-selinoviea in G jurgjeviea. j ....- .. i' _ Tržaški finančni stražniki, ki so .. i , ,• , . Bolgarija zahteva redovno voisko ;patrulirah po širokem prostoru b * pred svetilnikom, s>o videli okoli j :i0 let staro žensko, ki se je hUa Zbo" "^sigurnega položaja v ravnokar vrgla iz bližnjega obrež- nekaterih pokrajinah in ogroža-ki vodi k izhodni točki zopetne ja y morje Brž SQ te]di toda nja mej je bolgarska vlada posla- oborožitve m medsebojnega so- bilo je že prepozno> ?.mska* SJ je že ^ Angliji, Franciji in Italiji noto, vraštva, ali pa bo začela podirati ■ potopila. Truplo nesrečne ženske v kateri zahteva, da se Bolgariji vse, kar je gradila z napornim de- so povlekli kmalu iz vode. Pri dovoli gotov kontingent redovite lom cela dolga stoletja težko od- nj0-j njs0 našli n!kakšnih lisatm, ki vojske, ki bi ji omogočila vzdr-ki so jo gradila tisočletja, do tal \ govoriti. Vsekakor pa bosta igra- bi izkazale njeno ime. Xa roki je j zevati notranji red in sigurnost in sezidati novo. Prvi del tegaj*a ^0f»kva v najbližnjem ' imela poročni prstan. meje. "sanacijskega" načrta, ki se je I pa k sreči omejil le na vzhodni o- j gel evropske zgradbe, se je popolnoma posrečil: Rusija je ppdrta, zidarji, ki naj bi gradili novo stavbo, pa prihajajo do spoznanja, da bo treba poklicati stare inženirje in graditi iz starega materi jala. Tako so začeli polagati Zanimivosti iz spominov nemškega cesarja. (Obkroževalna politika Anglije.) Leta 1905. se je izvršilo potova- {vraštvo ali razprtijo med obema temelj stavbe, ki bo kvečjemu le novo pobeljena, stala pa bo na i- nje v Tanger, katero je Viljem prevzel "proti svojemu srcu". — p.„,„ , , , . . . „ i Pravi, da se je bal. da bi se poto- stem me-stn kot stara. Komunistič-! . . , ' •, v . • i i ... . . vanje pri takratnem položaju v no gibanje je ekstrem, ali krajni , , .. , . , . Parizu moglo smatrati za provo- levi ventil politične napetosti, ki ! , T t i - i . . kaeijo, v Londonu pa bi narasla je nastopila po evropski vojni. — Njegova napaka leži v tem, da jc naklonjenost za podporo Franci- državama. Angleška "obkroževalna" politika j.e šla dalje svojo pot in se je pokazala zlasti na konferenci v Algecirasu. Viljem pravi, da je. tam stopilo na dan angleško Nemčiji sovražno in Franciji ugodno delovanje na poseben coskega sporazuma glede Maroka, je bil navidezno t epa vesel in prijazno je pokimal. ko je cesar menil da bi značilo \o korak k boljšemu sporazumevanju. Storil pa ni angleški kralj nikakega koraka a* to svrho. Edvard VII. je umrl in cesar je šel k pogrebu, ki je v vojnem slučaju. Viljem je i-j ukaz kralja Edvarda VII., ki je i je bil zelo slovesen. V letih 1909. je sumničil, da hoče napraviti Ma-j vsaki priliki. B kanclerjem Bulo- sebno paznost zunanjim dogod- BIVŠI KAJZER PAR TRENUTKOV PRED POROKO. zale. Gospodarska kriza ▼ Evropi, ki je logična in neizbežna posledica vojne, je postala ona pravljična repa, o kateri tako radi govo- slo veni in italijanski državljani I ^^ *otovePa Pre~ - se zavedamo živo slej ko prej I obl'kl koncesij pod po- da je vsa naša bodoča usoda v Ti-'ff™' da fj*0™ de? soki meri odvisna od razmerja j d®bl v Nemčiji, kjer se ni- Med največje dogodke spada brez i nezadovoljnih narodov, ki so zma-! dvoma zadnja svetovna vojna. ld;fraiij pa ne yidijo plodov te svo ' ni omajala osnov gospodarskega] je zmage. Narodne mase so pri-j življenja samo premaganih držav,« čakovale od zmage zboljšanje svo-temveč je vsekala globoko rano j jega položaja v socijalnem življe-tudi gospodarskemu organizmu o-1 nju, pc-i jna doba pa je pokazalr nih držav, ki so na papirju zma- ravnc, nasprotno. Komunizem se naslanja predvsem na delavstvo in revnejše kmete, fašizem pa je našel oporo pri onih, ki so se aktivno udeležili vojne, pri mladih nacijonalistih in pri armadi. Komunizem zahteva "vso oblast pro-letarijatu" fašizem pa vrača vso oblast kralju in militarizmu. To sta dva ekstrema, dve krajni poti. na kateri se pripravljajo evropski narodi, da dosežejo isti cilj — zboljšanje svojega obstan- pre\ec odprt, kar je povzročilo , piko na Decasseja, katerega! sploh hotel Francijo podpirati ob j do 1914. je posvečala Nemčija po prevelik odtok parne sile in parni . . , „ ... I____, • • , , • ^ , --'k ____a _____J___J kotel se je ustavil. i Drugo gibanje kot protiutež ali protiposkus prvega, je fašizem, ki je po zadnjih dogodkih v ta-liji postal odločujoč faktor v političnem-življenju Evrope. Dočim je komunizem v praksi rezultat razočaranja takozvanih premaganih n-.rodov — seme komunizma v Rusiji datira od rusko - japonske vojne — je fašizem posledica naglaia kot .njeno o' «o pečali t reje -puranov. mačka za psička, psiček za volka, volk Za medveda, medved za babico. babica za deda. ded za repo — vlečejo, vlečejo pa ne morejo izpuliti. In tako vlečejo evropski diplomati to nesrečno repo že štiri leta, repa pa stopi vedno bolj rrdno. £ versaillskim mirom se je pričelo. Rapallo, Genova. Haag. Mudanija so nadaljevali, vlekla bo Lansanna. repa pa bo stala kot je stala dosedaj. To je labirint. «v katerem tava Evropa že itiri leta, išče izhoda, pa ga ne najde. Nad tem evropskim labirintom je že obupala trezna in solidna Amerika. T k) . e ' bil 1 prepušča izbiranje priseljen-1 triodstotne kvote bodo na razpo- Llovda Georgea, ki se je izrekel reorp'' ° se 1 vrni kra" 1 lja v DoAvningstreet. pozdravil odposlanstvo rudarjev z besedami: "Nisem več preraierminister. Nekaj o Lloyd Georgu. Elektrotehnična indistrija v Sloveniji, , ^ - " a^ -i • v ceV oblasti drugih držav. Ena iz- lago le za one dežele, ki bodo do- za neodvisnost stranke, koopera- hn z vsake tezknf-e. Nikdar pa ne bom po- dvajsetih čevljev. Ko je bila kara na- med odredbj ki je priživela vojno, j volile, da naši zastopniki vršijo cijo z liberalci pa jep repustil raz- zalul ajroiuj. katere seru -trpel, ko sem de- Jozei).a> m bll° nobenega počitka. Spraviti je da se mora vsak inozemec v njih gori omenjeni pregled o- motrivanju v bodočnosti. Konser- lal na levi .strani prostora. Tla so bila po- 8va Jp morala navzdol po hodniku ter jo ob prihodu v to deželo izkazati sUeb. ki se hočejo priseliti v Zd suta tam s tri ali štiri inee debelimi skalami ustaviti s pomočjo spraga, nakar sva pri- potnim listom, izdanim po oni [žene Države." in tudi r*J daTia JaPontikl na Podla^ mog« k- prišlo tjakaj, kamor bi moral priti.'zn®Sa tudi unijska lestvica za takozvani! Ostali d« l j«» pade! no poleg iraenic. Ko!pljejo s pomočjo strojev in ki je znan kot eno nogo ter na ta način precej dobro napre- ma-šinski premog, dobivajo približno 95 een- > kati resničnosti potnega lista,, iz-1 ci številčno slabejši. je njihov pri-, ro vodi 7"' danega po kakem'vladnem orga-! staš David Lloyd George vsled i2"™1 srrok,^'niak k nu. "Sedanji pasportni sistem jc j gleda, ki si ga je pridobil za časa neokorna mašinerija, ki je jako i svetovne vojne, zasedal mesto pr-neprimerna za naše potrebe. Oa:- j vega ministra, kakor nazivajo je, da mi sami začnemo odločeva j Angleži ministrskega predsedni-ti, katerim vrstam priseljencev J ka. naj damo pravico, da se vdeležijo Lloyd George je mož s silno du-našejra narodnega življenja, ako ševno in telesno energijo in šteje se moramo še nadalje zanašati n:i 1 svojih šestdeset let. Leta 1890. je tujezemske delavce v svrho razvoja naših proizvodnih virov. Mesto potnega lista, izdanega po inozem- teregakoli mesta v prostoru, sem bil stra-fsva morala pustiti svoje delo pri licu ter o-sno jezen. Seveda, nogi mojega partnerja pravljati drugo, prav tako trdo delo, ki na-sta bili dosti krajši kot mon. a dosti višji ma ni prineslo ničesar. Ob priliki je nalože-možje kot sem jaz izhajajo lahko udobno v na kara skočila iz tira, ko sva zavila krog takih nizkih prostorih. ovinka in dobro sva se potila pet ali deset Še predno sem naložil karo, ki je držala minut, da sva jo zopet spravila na tir s ) ribližno eno tono, je izpodkopal Jim že več pomočjo hlodov. Ob neki drugi priliki je čevljev premoga. Pričela sva vrtati in tu- deset ali dvanajst kar na križišču, kjer di v tem slučaju sem imel svoje težkoče, kaj- so stale naše prazne kare in morala sva jih ti človek mora držati prsno ploščo proti ko- spraviti s poti. lenoin ter vrtati luknjo v premog, ki je po- Nekako ob tričetrt na štiri sva odložila sta! navidezno naenkrat tako trd kot skala, svoje orodje, pobrala pele ter se na]K>tila Ko je Jim zavnševal vrtanje, sem napravil proti izhodu. Bilo je to dolgo potovanje; ski£ vladah, bi morali postavit jaz patrono iz kosa papirja, jo zvil ter na- pod nizkim stropom, ki je trajalo približno j neki standard, kateremu priselje-polml s približno šest inči smodnika. Meni pol ure. predno sva zagledala veliko gručo;nec mora biti kos; kvalifikacija se je zdela zelo majhna, kajti vajen sem bil osajenih premogarjev, s pelami v rokah in| prišeljenca naj bi se določila še rabiti >estnajst do trideset inčev smodnika medlo gorečimi svetilkarfii na kapah, ki so v Rtar&mi kraju inomm, ki od go v Montani. Tudi metodi« razstrelbe mi je čakali, da jih potegnejo navzgor. Sedeli bila nova. Mesto da bi ]>otisnil patrono ter smo v dolgem, ozkem prostoru, kjer je bila dolgo užigaliK) vrvieo v lukijo ter zabasal klop na vsaki strani ter čakali, da pride vr-slednjo z ilovnatimi patronaini, je sj>ravil sta na nas. V skupinah po deset ljudi je Jim pat rono v luknjo in predno je pričel ba- pustil velik mož, ki je vozil vzpenjačo, sto-sati ali mašiti, je vtaknil vanjo dolgo bak-jpiti premogarje v slednio. reno /ieo. Malo je pričel mašiti luknjo, ki Velikansko je zadovljstvo, katero ob-J vanih priseljencev; ta pregled naj čun večino v parlamentu in je u-je bila v tem slučaju le nekako tri čevlje čuti človek, ko ga koncem dneva zopet po-\ obstoji v tem: , tiral v državni politiki pot dale- ka. z majhnimi kosi premoga, dokler tegnejo navzgor in ko vidi, kako izgublja jo j Ki uživa ra\*no NAZNANILO. V tJanonsburgu, I*a . se je smrt- svojih izrednih 'sposobnosti in u-lf^ transformator,^- svetovi j no p01)eiitvf.n u nvps I nvflrni ar nfiHnm vci ___ _____^ j sloves. Tovarni sr podani v?i pred- JOE SENICAF poboji za krasen razvoj. jin sicor ;.euv,li;k,,n tiril v krn. \ Mariboru je začela proLzvaja-j -u l)r.WM Tov n "Star je bi; let i .zobrano bakrejui.žico-Kovina, i in 2 tn SV(tj .„:| (H,etn v začel z A^stopom v parlament svojo politično kariero. Kot politik je bil vsled svoje odločnosti in brezobzirnosti v zasledovanju svo jih "Ciljev, nič manj pa radi svojega socialnega mišljenja s&v-kazma pri svojih političnih nasprotnikih najbolj osovražen nas-varjajo kvalifikaciji, naj se izda j protnik. Kot finančni minister je spričevalo, ki jih vpravičuje do i imel leta 1909. štiri in pol ure tra-prihoda v Združene Države. Da se | jajoč govor, v katerem je branil to udejstvi, imam pripravljenega 1 svoJ proračun, ki ga je sam ozna-za predložitev ob prihodnjem za čil kot bojni pohod proti siroma-sedanju kongresa zakonski načrt, j «tvu. O besnem nasprotstvu kon-ki določa pregledovanje namera- servativcev je dobil za ta prora- ki se sedaj združi s tvrdko inž.1 rumšek & Cr>. X-ivedena tvrdka se je razvila v kratki dobi v ve-liko podjetje, kateremu se obeta najlepša bodočnost. Zgradila, oza-ro;na r;>tzširila je cele vrsto večjih, električnih naprav, kakor.- Zigra-i dec, liritof, Kranj, Novo mesto. Z električno centralo v Zagradcu Potom preizkušnje krvi i kosežnim socialnim reformam, ta- začela je delati na velikopoteznem' naj Se določi splošno zdravstveno | da s<> ga nazvali prekucuha. j načrtu elektrifikacije Dolenjske. 1. t prva jugoslovanska metalurgična s{;irejn kr.lju pa niater -m u- })ra^ industrija* delniška družba , Ju|te Pr;|Vi vzr-k poue.srečbe kc zdaj ima v ki-a t ki dobi zaznamovati le-jui znfln Ka)lla nflj CiU ]jf. pe uspehe. j ška žemljica. (16-18-11) z. i/dolovanjeni žarnic sf je za-j čela prčati "Volta delniška Jruž- f»a" v ^lariboru. lstotam se naha-' j:^. v prvih povojih "Akkumula- lor tovarna za akumulatorje". Od »?le!itrctSchničnih podjetij, ki se pečajo s projektiranjem in grad bo električnih central ter elektrifikacijo tovarn, omen'ti je| pred vsem tvrdko fttebi ir. Tujec,' ini. ja naj u- j vetočaSi po cesti proti board-kakorhitro je if.gorelo par n eev, skozi luk-;illg.lliži ter ^ oziral pri tem proko doline lijico do naboja. ^ ;hl i)lesteče se reke v bližini visokega griča Ko jo bilo vse pripravljeno, je prižal,na dru^i strani. Nekako pod onim zelez-sfjuib, in rwlhitela sva iz } vrt »štora. Komaj nim gričem, v koje^a vznožju je oral farmer sva bila zunaj, ko se je za vršil a razstrelba, v solnčni luči, preživljajo premogar ji v tret-vsled katere sta ugasnili najini svetilki. — right dip svoje dneve v temi in pralni. Moj partner je svojo takoj zopet prižgal^ p.»d koder Je Pri" ga ter dovolil kari. da se je pomikala počasi kateremkoli unijskem rovu, v katerem sem sel* naprej, dokler ni zadela na verigo nalože-1 delal " - j j • , . , , , -1 J T * • UCAU1* _ "od sedanjih zakonov, ki bo dala nih kar, ki so prišle od zgoraj. James je pri- Razmere v temu rovu so bde ocividno! Am„i]ri ^^ f,K„ k lopi 1 to karo na vkfck in nato sva odklopi- d^ti boljše in pravičnejše kot pa pri Ber- la drugo prazno, ter jo potisnila v najin wind-White Company krog Windberja. — prostor. Vse kaže, da ni čuti tukaj naokrog nikakih Xa poti iz prostora sva vzela vsak po pritožb glede teže, katero dobivajo premo- Velika Blaznikova ■ ■ ■ rrdisi (s tremi mlatiči.) Ičl Cena s poštnino . . . 20c 25 pratik ...... $3.75 50 pratik ...... 6.50 100 pratik ...... 12.00 Slonenic Publishin g GO. 82 Cortlandt Street New York ADVERTISE (N ' GLAS NARODA", f e^rova rdri,v«L v-rdr j (. jejo idravje v druzin.ih. Razun prevažne spremembe edanjih zakonov, ki bo ^ala Ameriki sami pravico, da si izbere svoje lastne prihodnje prebivalce, bi se s tem doseglo še dve drugi dobri posledici. Prvič, preprečijo bi se s tem razdruženje i en sandwieh. katerega sva glodala, ko sva parji. Tudi so plačani za mrtvo delo. Ne- domačij in družin, kakor se to do se zopet vračala na delo. Jim je pričel ie- ki mlad človek, živeč v isti boarding-hiši, j »e&ij. ko priseljeniške obla-podkopovati premog om in jaz som ^ porabil dva dni, da je očistil streho vjsvo- sti nai^ejo. potem ko so prišli nakladal karo. Moj hrbet je pri tem ne- jem prostoru ter je dobil plačano za to pri-prestano zadeval v strop. » * Jim je grozovit delavec, čeprav je kot tak tipičen ea večino prejoogarjev. S silni- bližno po sedem dolarjev na dan. (Nadaljevanje v torek, 21. novembra ) aem. da vsi ali del d rozine niso pripustljivi. Drugič, dobili bi s tem seenam individualnega opisa priseljencev, tako da bi bOa omogočena umna pfcdla^a našega ^pro- KAŠELJ je vendar neprijeten znak ii se ga ne sme zanemarjati. Uiivajte . SEVERAL COUGH BALSAM, kateri olajša kaieij t* odvriu mnogo trpljenja. Je ravne tak dober za odrasle kakor za otroke. Cena 25 in 60 centov. Vprašajte po lekarnah. - SEVERA* COLD AND CUT TABLETS zoper prehlad, gripe m ja. odporni pri glavoboli vsled prehlada ijCe^TgO -eeatev. - ^ ^ C I r» A R RAPIDS IOWA Praktični Priročna čepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, ie ostanimo izračunjeno, kakor tudi m izračunjenje obresti ?.»»••■ i • • • .» j Knjižica je trdo vezana, stane SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York ------—1 - ............. -- ■- -1 GLAS NARODA. 18. NOV. KAPITAN BLOOD NJEGOVA ODISEJA, Spisal Rafael S&batini. Za "Glas Naroda" preval G. P. Jugoslavia irredenta« Himen. V Trstu sta .se poročila Veko-slava Ankele in Just Milkovič, uradnik državne železnice. Smrtna kosa 51 (Nadalj evanje.) Kavno takrat, ko je kapitan Blood domneval da je zmaga iz-vojevana in da mu je prosta pot ven na odprto inurje, je pokazal fort svojo strašno in povsem nepričakovano moč. .Zagrmeli so topovi in Arabella se je stresla pod udarcem, ki je razbil njen prednji krov ter širil smrt in zmedo med mornarji, ki so se nahajali tam. V F ost o jn i je umrl Viktor Zu- f *var' ki Je hiIa aeka ™ an, metvsk'usni mojster. 1>omu' s" 111 ra7l?1a v tri dečke po vsem telesu. Z aM pa _Neznani dediči se iščejo J/. Gorire poročajo: Dne 10 no vembra 1920 je umrla v Kairu v l^jfiptu Viktorija Medveseig (Mei-veščekl. nezakonska hči Helene pn-d nedolgim časom v dar od nekega profesorja, ki je poučeval na navtiki Vsi trije dečki, nič slabe-jra čuteč, so se začeli sedaj igrati s to stvarjo: metali so jo v s.?rop jo brcali itd Toda igrali se nis<; vrsta se po vsem telesu, z. avtomobilom rešilne postaje so jil. pre peljali v nižino bolnišnico. Napad na Slovenca. Mareelj Mohorie, star 20 let. se Madžarski fašizem in kle- 21 novembra: Berengaria. Cherbourg. VolendajTi, Boulogne. češki listi poročajo iz Budim- 22 noven",r,: ! Hannover, Bremen, peste o ma niči., ki so ga začeli, ne da bi -črh- la ena kroglja, je slednja vendar raztrgala les ob vodni črti, vsled j Fasi5ti sc zaPr1' "Čitalnico". niti besedice, pretepati. Xap&de- eesar se je prikazala luknja, ki bi jo hitro potopila, če bi ne bilo j Iz Lovrana v Istri poročajo - Tu-noe je skušal reagirati. To pa. je izkušenega Ybervilla, ki je takoj ukazal na nasprotni strani pome- 80 ta*ivti ukazaJi zapreti tkiko bilo še lmj.se za njega, zakaj napa- tati topov,- v morje. Na ta način olajšano, je Yberville obrnil in od- staro "Citalll5c0" lkaL Je dalei so ga vrgli z vso si-lo cb tla jadrala je za umikajočo se Arabello, zasledovano od ognja topov : P«^ moral izvršiti, ker se vsi prav | in ga začel? nato še hujše prete- s forta. ki pa ni napravil nobene nadaljne škode. ;il,T" ?a lovska pal, No, t, .... , . ... ...... ....'"blast najvišja instanca v nasi dr- eali ter so Ko sta prišli obe ladji na varno, sta se ustavili m pridružili . • /\ - T .... , ,. . . xa\ i. (.V -vn r pa sta s,- jima tlizabeth in ?5an relipe, da razpravljajo o svojem po- i)>tj je to lu/aju. ukazala zapreti, češ. da fasi- bil prvo pomoč. Kakšnega značaja >ti ne bodo trpeli tujih ustanov na je bil ta napad, ni znano, vendar italjanskem ozemlju. Torej mi, ka- pa se domneva, cia je bil osebnega tega so se kmalu naveli-nemoteno od^li Ko je >a ne moremo pre-bo [prišel Mohorie nekoliko k sy>bi, je i se nam je "C'lralni- sel na rešilno postajo, kjer je do- Sedemnajsto poglavje. prekanjeni Kapitan BIo^kI, ki je predsedoval »•n.-mu hitro sklicanemu svetu na krovu Ar»-beile. j«- bil m tr -<*e najt»»lj raz -varani človek celi družbi Pozneje je izjavil, da so bili t<» najbolj britki trenutki > celi njegovi karij^ri. Moral je prebaviti dejstvo, da je vodil spopad z izurjen«-.tjo. na katero bi bil ]*> pravici lahko ponosen. kajti* uničil je m1". ki je nadkriljevala njegovo glede ladij, topov in mož tako. da jo je lahko smatral I>-.n Miguel za nepremagljivo, a njegova zmaga je bila uničena s pomočjo tr«»h srečnih strelov z ne-pričakovane baterije. Ta zmaga pa j** morala tudi ostati brezplod- t*-r:h prade*lje detlov so biH rojeni ia teh tl-h kot mi. smo tujci. ti-■it: pa l;i s« prišli pred par i»*ti in nastanili pri nas, s^ -- d^ma- . •ini. Zal'"»tna nam ntaiics stalno narašča po italijanskem novembra: Majestic, Cherbourg; Scythia. Dubrovnik In Trst. 28 novembra: Georg Washington, Bremen. Mauritania. Cherbourg. % 29 novembra: Saxonia. Cherbourg In Hamburg. 2 decembra: La Savote. Hrt vre: Noordam. Boulogne. Olympic, Cherbourg. 4. decembra: Aqultania. Cherbourg. decembra: Taorrrvna. Genoa. President Wilson. Trst. 6 decembra: Torek. Bremen. Tuscanla, Dubrovnik In TrsL 9 decembra: Homeric, Cherbourg: Rotterdam. Bou-"KTip: America. Genoa. Krščena miš v hotelu Riid>lf l»ebič, s^tnr 1*7 let. doma). vzledn. Madžari kaj radi oponašajo druge narode in skušajo prilagoditi svojim razmeram stvari, ki se drugod i ugodno razvijajo. Sedaj so jim pri srcu posebno ita-ijanski fašisti in pa turški ke-malisti. Horthvjevi oficirji prihajajo v Turčijo., da bi se bojevali na Kemalovi strani proti turškim in proti madžarskim sovražnikom. "Probujajoči se Madžari" se organizirajo v fašistovske jed-note in povsodi se sliši to-le: "Fašizem reši Madžarsko. Madžšr-^>ki Kemal vstane in pribori madžarski domovini integriteto in svobodo." Organizira se tudi di- j jaštvo, ki že ima fašistovske zve-: ze. Vlada daje organizaciji raznovrstno orožje. "Probujajoči se1 Madžari" apelirajo na vse moške od 20. do 40. leta, da se organizirajo in vadijo v orožju s svetim in edinim ciljem: "Obnovitev tisočletne Madžarske, za ka- j * *ero se je treba bojevati po vzor-l 11 decembra: Roussillon. Havr«. 12 decembra: ! Bereiigaria, Cherbourg. ' 13 decembra: Paris, Havre. ,16 decembra: j. Majest.e. Cherbourg. 118 decembra: I Mauritania, Cherbourg | 20 decembra: Seydlitz. Bremen. , '21 decembra: i Antonla, Cherbour« In Hamburg. i 23 decembra: "J Ryndam. Boulogne. 28 decembra; ' Colombo, Genoa. 30 decembra: j La Sdvole. Havre: Olympic. "Cherbourg. 2 januarja: f Berengaria, Chrrbourg. 11 januarja: ' Argentina, Trst. t , ... , t "u turških kemalistov do zadnje- iz l>ekanov. je pnsel neke n. ei v) ... . . . ; . j ; diha." Različni pojavi kaze-j notel uivira na \ obsJcens m pn>- ... . 1 J I sil za prenočišče. Odkarali so mu da Je to plbanj1 v xrstl v,bo, v kateri je že spal Hen- naPf?rjenf> Prr>tl češkoslovaški. Iz sr-žan^kega vilaj-ta poročajo. rik L,.ren/l.m ^ j,. dl>hn. i hodei° ra seveda "obračunati" Zadeva > Kke-ja v«nl:telja U.. ki 0„i,xial in ker je zagledal na tudi z drujrimi sosedi, ki so jim e pr.sil za pn-.n-ščenje v po- IlvM.ni ti,narici I.<;re:izonijevo zlatougrabili" kose svete madžarske Ewiva la liberta! __________oreazf>nijev na. dokler ne bo mogel uničiti forta. ki je še vedno obvladoval1 ^ V j^U^i ^^ ^^ ** je P^n.agala' -^Jje. Ttidi h klerikalizmu se oimo ,>a J Prcmestilni de- ^kušni.-.va m spravil tuje blago v Madžari pridno zatekajo. Vršil se , , . , I^1 /a v^ditcljsko mesto v Seia Xill0 je zapilstiI hotel, rekoč ie katoliški kon-res. o katerem, Izprva je b,l kapitan Blood za to. da sprav, svoje ladje v red in. je ustno in pismeno protestiral tastnikllf da se bo 1:maJu vrnil 1 Dodrobno poročata tudi dva ita-1 ter skuša prodret, tukaj al« tam. ob t.m m onem času. Ostali pa so pn civilnem komisarju. Učinek je I)rugo j:Uro se (;kradeue(. zbU- lijanska katoliška lista "I/ Unita mu svetovali, naj se ne posluzi prenagljenosti, ki mu je bila dru- bil ta, da mu ie komrsar i»oslal do- <]a in hotW p<^Kdati na uro. \i ^e -attolica'" in "I ' Italia" Xa tem gaee povsem tuja ter bila le j»osledica razočaranja in ki napraviil»N v katerem mu groz:, da :Ta bc seXt.da lll:llo za:.udil. ko je ni bilo j koneresu je eovoril tudipaneški ob gotovih časih nespametne tudi najbolj previdne in pametne v ■'^■'"'in^fi nr",stMVn * e i bila dru- bil ta, da mn je komisar poslal do- di, -n h(,t<>1 p,.cK-dali na uro. Xi se ,attolica"' in "I * Italia" i napravi I P's v katerem mu groz,, da :ja b, se%t.du mHlo za-udi, ko je ni hiio i kongresu ffOT'oril tudi aetne ljo-»-P™vil v disciplinarno preiskavo. ne .tjUi h|fti ne na tleh„ Vendar , e ne nbo«a. Tako t-rej! Učitelj na mu nj kazalo drugeca, nego da !• url a n, ki je prosd za Stanj,-I. je it.-pl p,,]^^ taJ„ naznanjl nif ral po sili :z okraja, prošnjo za|dogodfk Po doi„t.m zasledovanju di. Ko i>e je pomiril, jc pregledal celi položaj. Arabella ni mogla odpluti na morje. Infanta se je vzdržala na vodi le s pomočjo umet-nilf sredstev. San Felipe pa je bila skoro prav tako močno poško-. dovana od ognja, ki je prišel ,>d njegovih ljudi, predno so jo za- j^tanjel N(* 11111 zavrnili brez meti vf) vendar prijeli miško v Trstu hi sedli. jvactJe :n 1,1 mu Z**™ tudi dru 'io otlpeliyj, v zapor v ul Coroneo. Prisiljen je bil torej priznati, da mu ne preostaja nič drugega Z^^ZiU^^t^ ^i1 kot vrniti se v Maracavbo ter popraviti tam ladje, predno bo zopet i, - '" , " • ^ ° ! Sumljivi elementi. ... ...... . J 1 ^ ikra ju menda ni zadosti Ueitelicv. skušal prodreti skozi ožino na prosto morje. f !asj ^ bn jerei, d,>b,r teden V tržaške zapore so pripeljali 4 Vsled teka so se vrnili v Maracavbo ti poraženi zmagalci v Jirej odpuščen iz službe radi ne-!možke' Valjane, ki so bili kratkem, strašnem boju. Že itak razočaranega voditelja pa je še /.nauifc vzrokov. I je naj»rej s takim aretirani pa jugoslovansko - ita- bolj razjarjal pesimizem, katerepa .ie neprestano kazal Oahusac. gospodarstvom. Je že konec mese- 'ians';i meji Pri njih so našli tri Neizmerno vzradoščen vsled hitre in odločilne zmage onega ju- ra, pa polovica .sežanskega učitelj-:vr«i"o*tne papirje za 30.000 lir in ti. stva ni še dobila plače "za tekoči !nn"»0 dt4»a,ja- Xi5» vedeli p^jve- tra, je padel Francoz še bolj ploboko nazaj v prepad brezupnosti. st^> Njegovo razpoloženje pa je infieiralo vsaj glavni del njegovih mož. i mesce, kar bi morala prejeti že na l'at's so vse skupaj in - Vsega je konec, čaju smo poraženi. je rekel kapitanu Bloodu. _ V tem slu- 1 rvega. Učitelj namrtč lahko živi ravno nuli te-"a so -i1- zaI>rli od zrka in batin. ker ima pred«ed- Tatovi na delu. nuncij Sehioppa. in sicer tako-le:i "M ir je bil podpisan, ali potlačen je bil mirovni duh.. Vi. madžarski | katoliki, imejte ljubezen do Boga in domovine, ki je tako lepa pa *ako nesrečna, tako velika pa tako ponižana. Bodite prepriča- ■ ni, da laž. krivičnost in sovraštvo skrivajo v sebi pričetek razpada NAZNANILO IN PRIPOROČILO, j 'n smrti, dočim pravičnost in ljubezen pomenjata moč in življe- Božič v domovini, George Washington Fresident Adams : President Fillmore America Pruitf«nt Harding 29 nev. 6. dec. 9. dec. 13. dec. 23. dee. TISOČERI zunaj rojeni Amerikanoi nameravajo rf'ii^eti Boii.* pri sro-Jib dragih v svoji domovini. V svrho njiLove udobnost! je vlada odredila posebna odplutja ameriških ladij kot je zgoraj razxidno. Na teh ladjah bo vse urejeno, da se vzdrži veselega, prazničnega .injui Za malčke bo tam Santa Clan*. PiiUte vladt Se danes za breaplačno kn'iii.-o. tiskano ▼ vaScm jeziku. ki vam p«»ve v«e glede teh ladij. Izvedite, kako «e morete poceni to-«itl t udobni kabini ter jesti dobro hrano. NiC ve^ drenjajoCh se potnikov tretjega rairwlt. Resnična udobnost if va.ite danes VNAPREJ PLAČANE VOŽNJE. po« ljat« u prtjatelj* In sorodnik« » sta.-! do-novinl. tck»J njj- hnro roinjo potom 1'NITED STATES LINES Zag^vlt« Jtm dobro poatr.p»-nje. udobroft In zašfim fxut Ameriko Zastavo Pišite po knjiiie*. P. H te S« danea za poln« Informacij«. Itv»]t« tm kledr txbomih L'nltwl States ladij za Evropo. Xl£ vas n« tcIf. PoAlJlt« informa.clJakJ listek Aa- m Za Informacije a'ed* odplutja In prostorov naslovit« United States Lines 45 Broadway New York City- Moore and McCormaek. Inc. Rooaevalt Steamship Co.. Inc. 110 So. IV:irbiTn St.. Ill 92 State St.. Boston. Ma»a Upravitelji za U. 8. SHIPPING INFORMACIJSKI LISTEK U.S. Shipping Board. Pm«nQ«r Dept. 557t_T 45 BrrSntvwav. New York Cltv ro*lJlt» ml br"xpla^no knli-iirn. t Witerl so od^rena dejstva potnvanla. !m» .. ........... ............ Vaelov ....................... BOARD mSULICHUMp nje.** Tako bi vladala po nuncije- Naročnikom Gla^a Naroda v dr-; W'r^jgj^vnost v Jugos2a7ijQ | r ne morete zanikati dejstva, za da vračamo močnejši glede topov in ladij kot smo odšli. Poglej 'znani tatovi s ponarejenimi ključi na naše sedanje brodovje, človek. ° Politična zadeva. krznarnieo Romana C en sky v Tr- •la/ gledam nanj. — je rekel Cahusae. Helena Maješič, ženska, ki šteje st»'- Izbrali so si za 20.(XX> lir raz- — Ha. ti >i zajec, če pomislimo vse. svojih 36 lett stanujoča v Trstu se novrstnih kožuhov, lisic itd. ter - Vi me "imenujete strahopetca? kai ratla mf^a v politiko Ob pri -.vse skupaj srečno spravili na var-_ sem tako prost. li!ii laškega praznika je razobesila jPolutija j.h zasleduje, toda do-Bretonee .,e I,„1.1 vanj ter težko dihal. Ni pa bil take vrste, da j'Mz °kn° SV0Jp^a stanovanja črno-^daj brez uspeha. rumeno zastavo. Kakor nalašč jc TrgDvcu Kudclfu Košnerju. sta-šel tistega dne po tisti ulici beračj»"j"čcmu v Trstu, je odnesel ne-pohabljeiiec Simon Primos L; Zad- 'znan žepar na tramvaju listnico ra. Ko je zagledal vihrajočo so s ^ 0 lirami. vražno zastavo, mu je prišlo sko- Iz Gorice poročajo: C. Solar ima raj slabo od same jeze. Močno raz- vuliei ^treta svojo prodajalno. Ko burjen je prihrumel v stanovanjej nekega dne opoldne zaprl. bi zalit« val zadoščenje /a razžalitev. Preveč dobro je namreč ve-d»-l, kakšne vrst.' zadoščenje mu bo najbrž dal kapitan Blood. Spomnil se je usode Levasseurja in vsled tega se je omejil na besede. To je preveč. Vi greste predaleč, — sc je britko pritožil. - Poglejte, Cahusae. Jaz sem sit, do grla sit vašega nepresta-lo-^a t.irnanja in pritoževanja. kajde kosit, so mu prodajalno I nemudoma sname zastavo ter naj odprli tatovi, vzeli mu 350 lir, nekaj drugih predmetov in nato od- špansčini. naslovljeno na Don Miguela. Pokazal sem vaši ekscelenci danes zjutraj, eesa sem zrno-žen. je pisal. — Čeprav sem imel proti .sebi dva moža proti moje mu enemu in isto velja tudi plede ladij in topov, sem vendar zajel ali potopil ladje velikega brodovja. s katerim ste prišli v Mara eavbo. da -nas uničite. Vsled tecra ne morete več izvesti tiahanja. tudi če pridejo vaša ojačenja s Santo Xinjo iz La Guar- >nravil v žep in odšel. E;>i1o»: Be-i najraznovrstnejaimi sredstvi pos-ra. *--- 1------ — ... i - - i vzdigaval kost? svojega rojstva. *- Xato je šel na fašjo. kjer je pove- T _ . v . dal čmosrajčniku, kakšna usoda , Iz Pa,riza Poročajo, da se je v ga ie doletela. Crnosrajenik je šel I frfncoskem ministrstvu za soci-brez obotavljanja na Helenin dom Jalno skrbstvo ustanovil poseben in oklofutal avstrijakantinjo; na- svet M pospeševanje naraščaje. svojega :TO je SUPj ^rno-rumeno zastavo, jorTa svet iraa nalogo da se bavi s Iz tega. kar se je zgodilo, presodite lahko, kaj se more zgoditi , ač-p<.habljcnec je šel tretjT dan i peševati vzgojo otrok in ščititi bi vznemirjal vaše ekscelenee s tem pismom, a jaz sem človeko- po tisti ulici, kjer je stanovala: družine s številno deco potom za-ljuben človek, ki sovraži prelivanje krvi. Predno se lotim vašega Helena Maješič Ko ga je ta za- konov in drugih potrebnih na-f'.rta. ki se vam seveda zdi nepremagljiv ter postopaj z njim kot'gledala iz stanovanja, se je oboro-|redb. V vsakem francoskem de-že z vašim h rodov jem. vam stavljam izključno le iz človeko- žila s stolieo, stekla na ulico in partementu se pod predsedstvom ljubnih obzirov, naslednje zadnje iK>goje. Prizanescl bom temu me- lopnila berača s stolieo po prefekta ustanovi 4 aa. odpravo tele To Je Uvanreden način Isvanreden. ker je čiato nefikodljiv — nio poštenja, nit velbanja. Marmola Predpišite Tablete (tyirmoU. Prescription Tableta) mo napravfjene ▼ polnem eogaaju t ■lavnim Marfnola Predpisom. Hujiate stalno In lahko brez slabih učinkov. Dobite Jih od svojeca lekarnarja aa en dolar zavojček ali poMjite avoto namvnoal ko jajca sto stvar, katero je doMt-Ke^SSSTt. ibST"'* "" Woodw,trd tovem času jc zaf el Ru^otf bndcati po nekem predelu ^cr je oasH ne- vem mnenju okoli Madžarske sa-; ma ljuba pravica. Ali izvolijo j. "Probujajoči se Madžari" kaj kmalu monsignora Sehippa za svojega častnega člana T »biskal naš zastopnik Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju kupijo vožnji listek za pot v Ame rikc najugodneje z ameriškimi lolarji. Proti predložitvi potrje lega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo amerišk* denar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslegs ootnika ne sme presegati 3000 r'ranc. frankov, to je protivred-lost od približno $200. V Italiji in zasedenem ozemlju >a iahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ame -iških dolarjih. Pristojbina za izplačila do $10 po 50n)a akutnih In kronienlh boMsnl. Jma sam t« zdravim nad 23 M tar l.nam skuinja v mh bolsznlh In kar znam alovanake, aato vsa moram popolnsma razumatl In spoznati vato bolszan, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravja, fketl S3 lat asm pridobil poaabno skuSnJr pri azdravljenju mo4klh bolaznl. Zato aa morata popolnoma zanaatl na xtmnm, moja skrb pa J«, da vaa popolnoma ozdravim. Na odlaftajta, aenpak pHdlts Omprsja. Jaz azdravlm zastrupljeno kri, muuij« In llaa po talaav. bolaznl v prtu. tz< padanj« Iza, boloein* v »-ostah, stara rana; ost Absn bolsznl v mahu« Julodlcah, (etrah, lalodcu, rmanlco rwmatlzem, katar; zlato tile. naduha Itd. Uradno uro: V ponodeljek: arodo m potok od I. dopoldne do S. popoldan v torek. Četrtek ln . sobota od t J opoldne do S. svofior: v nedaljafc ta id IS. dopoldna da S, popoldne. ZA VAS DOLAR = ate pottana In hitro poaftrožanl kadar rabita uro. zlatnino, srobmlno. prstan, Diamond, dalja ako Šalita pravi glaant Columbia gramofon, slo. venske plošča. In čo društvo potrebuje pravo svilnato zastava, rogallja, kapo Itd.; C« aa obrneta do snanoga večletnoga trgovca Siovonea, katorl razpoiilja blago po call Amerik! nad 1« lot pa t* nikdar WU11 kako napravllnott. Poskusno m* an krat pa so boata praprlCalL Pišite po brozplaCno sonltao m • IVAN PAJK, 24M&in St-, Conemaugh, P«u ... j/ r vi . ■ ■