L E '1 O 46. Cen« 36 IJin za celo leto Za inozemstvo 60 Uin Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi ln .lopis. naj se pošiljajo Uredništvu >Domoljuba«; naročnin«, reklamacije in inserati Upravništvu .Domoljuba« v Ljubljani. Telefon uredništva: 254V l'elei on uprave: 2992 Ob 1900 letnici odrešenia Papež Pij XI; je na praznik sv. Treh kraljev s posebnim pismom naznanil vsemu katoliškemu svetu izredno sv. leto in veliki jubilej. Vzrok in predmet tega izrednega Svetega leta je božje-človeško delo Odrešenja, ki ga je Jezus Kristus dovršil pred 1900 leti na Kal-variji. Zato pa je Jubilej tudi spomin vseli onih Kristusovih dejanj in ustanov, »božjih dobrot«, ki so časovno zvezana s tem dogodkom, dobivajo iz. njega skrivnostno-nadnarav-no moč milosti ter so bila izročena človeštvu, da ga očiščujejo, prerajajo, vežejo s Kristu-lom, z Bogom, odrešujejo. Tako je jubilejno leto spomin na ustanovitev sv. evharistije, daritve sv. maše in zakramenta mašništvu,. na vse trpljenje Kristusovo od agonije ua Oljski gori do smrti na Kalvariji; ua mater Kristusovo, ki je pod križem stala in duhovna mati vseli ljudi postala; ua vstajenje, ki je pogoj in poroštvo našega enkratnega vstajenja; na oblast, ki jo je Kristus izročil apostolom, da odpuščajo grehe in tako očiščujejo, umirjajo vest, ter na novo utrjujejo človeško slabost z liožjo močjo; na prvenstvo duhovne oblasti, jurisdikcije, ki jo je Kristus izročil sv. Petru in njegovim naslednikom, da ttreja duhovno življenje Kristusovega občestva; na Vneliohod, ko se je Kristus odtegnil očem učencev in jih na videz prepustil samim sebi, da Njegovo delo nadaljujejo z Njegovimi ustanovami in sredstvi; na Binknštj, ko je učence Kristusove vžgal ogenj ljubezni in tako do mučeništva neustrašenega poguma; na prvi nastop apostolov, da oznanjajo nauk, dela in ustanove Kristusove in tako začnejo tisto nalogo, ki jo katoliška Cerkev vrši devetnajst sto let, da namreč poediiicem in skupinam in družbam posreduje in izroča dejansko osebno odrešenje. Vsa ta dela Kristusu Boga-člpveka, Odre-šenika so predmet jubilejnega leta Vsi ti dogodki in ustanove Kristusa Odrešenika nun bili izvršeni pred 1000 leti tako, da bi nanje ostal samo spomin in bi sanio preko spomina kot vzor, opomin, pobuda vplivali na človeka,da ob tem spominu samega sebe iz sebe, iz svoje narave odrešuje in odreši. Veliko dejanje JM. Črnomelj 22.23. Gradac 225«, Metlika Ä5". Vlak obstaja na -eh postajah od Metlike do Ljubljane tja in nazaj grede. Vot-ua cena za ta vlak je 38 Din za vse oznanjene p.-taje tja in nazaj. Kdor se pelje v Ljubljano s teia vlakom, se mora vrnili tndi iz Ljubljane prav s tem vlakom. — III. Ratete —Ljubljana Vlak vozi 30. julija, ki odhaja Hateče-Planiea ob 5-55, s Podkorena 5.58, iz Kranjske L'ore 6.03, iz Gozda 6.08. Dovje 6.19, Hru-ica &2& Jesenice 6.40 in pride v Ljubljano 8.35. Ta vlak odhaja iz Ljubljane gl. ko). 18.16. in pride na Jesenice 20.22, Dovje 20.46, Kranjska gora 21.09, Rateče-Planica 21.19. Vozna rena za ta vlak je od vseh ome-njenih postaj tja in nazaj 30 Din. / !'. .Maribor—Ljubljane. Vlak odhaja 30. julija iz Maribora 3-35, Hoče 3.44, Kače-Kram 355, Pra-gersku 4.03, Slov. Bistrica 4.12, Poljčane 4.23, Ponikva 4.42. G ro beino 450. Sv. Jurij 456, Store 5.04, Celje 5.14, Zidani most 557, pride v Ljubljano 755. Mak se vrača zvečer iz Ljubljane ob 18.00, Zidani most 19.43, iz Celja '20.19, Pragerako 2150, iu pride v Maribor ob 22.00. Vlak obstoji na vseh postajali tja in nazaj grede. Vozna cena za Ia vlak za vse omenjene postaje znaša 45 Din sem in tja. — V. Rakek—Ljubljana—Brezje. Vlak odhaja z Rakeka 30. julija ob 8 zjutraj, s Planine 8.09, lxgatec 8.19. Verd 8.-30, Borovnica 859 in pride v Ljubljano 9.03, odhaja iz Ljubljane na Brezje 19.03, pride na Otoče 20.16. Dne 31. julija se viača ta vlak z Lése 1156, z Otoč 12.11, iz Ljubljane 16 in pride m Rakek 17.10. Tega * laka se poslužujejo samo oni verniki cerkniške dekani je, ki potujejo obenem tudi na Brezje. Cena za ta vlak je določena z liakeka ua I rezje tja in nazaj, izkaznica in znak za pri-leditve na Stadionu 43 Din, kdor pa potuje na liled in se vrača z Lesc, plača 52 Din. Pri-i'lase za ta vlak »prejema župni urad, Stari Ire pri Ložu. Udeleienti, ki bodo polotali s posebnimi rlaki iz Maribora 30. julija zjutraj ob 3, kakor \si ostali udeleženci, ki bodo potovali s posebnimi vlaki bodisi iz Brežic, Metlike, Rakeka in Rateč — Bohinjska Bistrica, Jesenice, morajo vplačati vnaprej vozovnice, katere dobijo pri župnih uradih. Priglase pa sprejema za vse zgoraj navedene posebne vlake Pripravljalni odbor, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Posebni »lak na Sv. Viharje bo vozil 31. Julija iz Ljubljane gl. kol. ob 7.40, gor. kol. 7.44, fit. Vid-Vižmarje 7.50, Medno 8.02, Medvode 8.08, Gorenja vas-Reteče 8.17, Škof ja Loka 8.26. Zabniea 8.32, Kranj 8.43, Sv. Joit 8.48, Pod-nart-Kropa 8.58, Otočc 9.04, Radovljica 9.17, Lesce-Bled 9.24, Žirovnica 9.35, .Javornik 9.44, Jesenice 10.03, odhod iz Kranjske gore 10.54, prihod v Zabnico ob 12.45. Odhod iz Žabnice okrog 12, prihod na Jesenice ob 14.40, Kranj 15.37, Ljubljana 16.31. — Drugo viiarsko romanje se bo vršilo z istim sporedom 26. in 27. avgusta. Za drugo romanje so še prosta mesta in se sprejemajo prijave do 1. avgusta. Vožnja od Ljubljane do Zabnice in nazaj, vizum, izkaznica stane 65 Din. Priglase sprejema Romarski odsek Katoliške akcije, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. 25.000 izkaznic iu zuakov za jubilejno slovesnost je bilo doslej naročenih pri Pripravljalnem odboru v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Vsi župni uradi se vljudno prosijo, da čimprej, ker je že sedaj kasno, vrnejo izpolnjeno vprašalne pole na Pripravljalni odbor, po znake in izkaznice pa, če le mogoče, naj pošlje io zanesljive osebe, da jih osebno 2* RAZGLED PO SVETU Avstrijski uspeh v Franciji Pod tem naslovom prinaša ; Trgovski list< sledeč, vsega uvaževanja vreden članek, ki se glasi: Treba priznali, da zna majhna Avstrija naravnost mojstrsko izkoriščati svoj boj z Nemčijo. Kamor pridejo avstrijski odposlanci, povsod so kar najbolje sprejeti in če le mogoče se jim ustreže. To se je znova pokazalo ob potovanju dr. Bureseha v London in Pariz, odkoder «e sedaj vrača s celo vrsto uspehov. Predvsem je treba omenili veliko posojilo Avstriji v smislu lozanske pogodbe Največji boj je bil za francoski del posojila v višini 100 milijonov šilingov. Ta del je sedaj zagotovljen. V kratkem pa bodo urejeni tudi angleški, švicarski, italijanski iu češkoslovaški deli tega posojila. Druga velika pridobitev za Avstrijo je za uvoz dosežena količina avstrijskega lesa v Francijo. Te ugodnosti, ki jib ima Avstrija, so mnogo večje ko pa ugodnosti, ki jih je priznala Francija za naš les. V francoskem senatu je sicer še nekaj odpora proti tem ugodnostim, a vse kaže, da bo ta odpor kmalu premagan. Avstrijski listi pa poročajo, da bo Francija tudi pričela pospeševati potovanja v Avstrijo. Da se dvigne avstrijski turistični promet, bo Francija znižala železniške vozDjM za Avstrijo. Kakor razumemo, da Francija vsled H|. tlerjeve nevarnosti tako odločno podpira Av. strijo, tako pa moramo Ie poudariti, da bi pri. čakovali tudi mi vsaj enako naklonjenost. To tem bolj, ker smo mi že dokazali svojo zve. slobo do Francije, dočim danes še prav nolie-den ne ve, kakšno bo v odločilnem trenutku stališče Avstrije do Fraucije. Ne moremo si misliti, da ne bi bilo mogoče prepričati tuji Francijo, da so vendarle zvesti zavezniki ntij. prej vrediii podpore. Bojimo se zato, da se z naše strani mnogo premalo stori, da bi Francija z večjim razumevanjem upoštevala potrebe in želje nagih gospodarskih krogoi, zla-sti pa naših izvoznikov. Pričakujemo zat» od naših odločujočih krogov,da 'vxlo nove francoske dovolitve Avstriji uporabili v to, da pridobe tudi našemu blagu večji odjem v Franciji. Ni naša namera, da bi manjšali pravice, ki si jih je pridobila Avstrija, temveč da bi dosegli tudi mi enake. Naj bi avstrijski uspehi v Parizu iu Londonu vzpodbudili naše ljudi, da bi dosegli enake uspehe in s tem omogočili našim gospodarskim ljudem da s povečanim izvozom preskrbe državi več deviz in ji dajo sredstva za nujno potrebna javna dela. Italija s To in ono. V Istri je do sedaj prešlo v roke italijanskih duhovnikov okrog 60 župnij. — 70 kmetij je na dražbi v Pazintt. Ljudje ne morejo plačati davka. — Goriški občinski svet je sklenil obnoviti grad, ki so ga porušile italijanske granate. Za to bo občina najela posojilo, ki ga bo odplačevala z amortizacijo, trajajočo sedem let. Denar pojde iz slovenskih žepov, ker je prebivalstvo po priključitvi okoliških občin k Veliki Gorici povečini slovensko. —■ V Gorici je umrl kanonik Leonard Sdon. Pogreba ?e je udeležil tudi tržaški škof Fogar. Avstrija s Ii koroškega deželnega zbora. Po dolgem je koroški deželni zbor te dni zopet zasedal. Najprej je sklepal deželni zlior o postavi, s katero se odrekajo mandati vsem narodnim socialistom, ki so bili v deželni zbor, kmetijsko zbornico in njene zastope itd. izvoljeni na narodno-socialističnem programu. Za zakon so glasovali vsi krščanski socialisti, vsi socialni demokrati, dva od Heimatschutza in oba slovenska poslanca. Čudno, da je bil pioli postavi tudi Landbund, ki na Dunaju podpira vlado. Deželni zbor je sklenil postavo, ki prepoveduje učiteljem, da so člani ali delujejo v smislu narodno-socialistične stranke in raznih njenih organizacij. Učitelj, ki bi podpiral delovanje teh organizacij, izgubi službo, upokojeni pa pokojnino. s Kaj pa Dollfussov absolutizem? Avstrijska vlada prejkoslej s polno paro nastopa proti osebam, ki delajo proli samostojnosti države. Boriti se mora na znotraj in na zunaj. V Orad-cu je dr. Dollfuss na zborovanju obsodil hiller. jevsko obrekovalsko kampanjo v inozemstvu. ~ Pri »Cešniku« rr I.jubl)ana Lingarjeva ul Stritarjeva ul je najboljši nakup oble!: za možke in ženske ter drugih potrebščin Poštenost mojega podjetja ie znana odnesejo. Vsakdo pa mora imeti od župnega urada uradno potrdilo in naročilo. Razglednice s sliko biseromašnika nadškofa dr. Jegliča so dotiskane in so na razpolago v Osrednji pisarni, Miklošičeva cesta 7 in pa v onili trgovinah, kjer se prodajajo izkaznice. Razglednice so trivrstne v zelenkastem in rjavem tonu ter barvane in stanejo 1 Din. Za otroke do 12. leta, ki pridejo v spremstvu staršev na Stadion, ni treba izkaznic. Na ta način je Pripravljalni odbor ugodil raznim prošnjam, naj bi se uvedle družinske izkaznice, kar pa bi bilo za kontrolo nemogoče. Zaradi tega opozarjamo starše, ki nameravajo vzeli s seboj svojo družino, da so otroci od 6. do 12. leta, če so v njihovem spremstvu iu nadzorstvu, izkaznice prosti, otrokom pod 6. letom pa je zaradi zdravstvenih predpisov in varnostnih odredb dostop trn Stadion zabra-njeu. — Vsi drugi, tudi pevci in godbeniki, morajo imeti izkaznice in znake. Revnejšim, ki ne bi mogli iz svojega kupili izkaznic m znakov, naj bi župnijski odbori Katoliške ak-cje omogočili udeležbo s tem, da pri premožnejših članih Katoliške akcije zberejo prispevke za revue in brezposelne, da jim »nM>" gočijo udeležilo. To delovanje je doseglo vrhunec v zadnjih govorih po bavarskem radiju. Rekel je, da tako ravnanje ni v skladu z značajem nemškega naroda, ker največja vrlina nemškega plemenu je resr oljubnost. Radi Habichtovega govora je avstrijski poslanik vložil pri državni vladi protest. — V notranjem se teroristični akti nadaljujejo: poškodujejo se telefonske naprave, elektrovodi, brzojavni drogovi; v Bemdorfu pri Badnu se je zaplenilo 25 kg amonita (razstreliva). — Vlada je odredila, du se morajo od- 8 vzeti obrtna dovoljenja osebam, ki so osumljene, da podpirajo nasprotnike vlade. — Vlada se stalno trudi, da bi dobila država milico. Izgleda, da se bo želja v kratkem izpolnila. Službena doba bo trajala 0 mesecev. Sta-lež milice ne bo višji od redne vojake. — Na Zborovanju v Železnem na Oradiščanskem je omenil dr. Dollfuss tudi gradiščanske Hrvate. Rekel je: Tukaj na Gradiščanskem je tudi mnogo pridnih Hrvatov, ki dobro vedo, kaj se imajo zahvaliti nemštvu. Mi hočemo kot odkriti in naše narodne dolžnosti zavedajoči se Nemci podpirati v najboljšem prijateljstvu in diužnosti, kolikor moremo, tudi pridno hrvatsko prebivalstvo, ki živi tukaj. s Drobiž. V Št. Vidu v Podjuni je p H novo sv. mašo Jožko Picej. Na Košutnikovem tiirnu se je pri plezanju v vrh smrtno ponesrečil 23 letni korporal Horand Pohl iz Celovca. — Okrog i 40 kresov so videli na predvečer sv Cirila in Metoda iz Spodnjega Roža — 81 fantov in de-, klet je letos maturi t'alo na obeh celovških gimnazijah. — Ostrostrelne vaje se vrše med 25. julijem in 9. avgustom pod Košuto — Pevska slavnost se je vršila 16 julija v Podravliah. — V Dobrli yasi so igrali »Carskega sla«. — V Rožku je bil 2. julija fantovski dan — V Vo grčah so 16. julija tekmovale žanjice. — Avstrijska vlada je za gorske kraje dovolila več vagonov pocenjene moke. Na Koroško odpade 25 vagonov po 20 grošev kg. Sodnijki okraj Železna Kapla dobi 60, Borovlič 60, Šniohor 75, Ro/ek 35, Beljak 225 meterskiii stotov. Moko bodo delili krajni kmetijski odbori Nemčija s Sporazum Nemčije s sv. siolico ni bik) lahko delo, zakaj Hitler je precej zahteval. Koncem koncev je dosegel prav za prav samo eno, to namreč, da katoliški duhovniki ne bodo nasprotovali hitlerjevcem, pa se tudi ne navduševali za nje. Tudi se ne bodo vmešavali v dnevno politiko, temveč se posvetili v prvi vrsti dušnopastirski službi. Hitler pa je stavil tudi sledeče zahteve: I Cerkev mora vsa njena posestva, ki so bila kdaj last države ali nemških knezov, vrniti državi. Na ta način bi katoliška cerkev v Nemčiji izgubila vse. 2 Ko bo sporazum podpisan, ne sme katoliška cerkcv na noben način pridobiti kako posest. 3. Katoliška društva, kongregacije itd. se morajo raziti. Nove katoliške organizacije se smejo ustanavljati le v farnih mejah. — Sveta stolica jc vse tri točke z vso odločnostjo odklonila, nakar se je tudi Hitler udal. s Nekaj političnih iz Hitlerjevega »tretjega carstva«. Nemčija ima sedaj 63.3 milijona prebivalcev. Saarsko ozemlje ni všteto. — Preko 3000 socialnodemokraških voditeljev so zaprli v enem tednu v hitlerjevskem raju. — Nemčija je naročila v Angliji 60 letal, angleška vlada pa je prepovedala izvršitev tega naročila. — Nemški kardinal Faulha-ber je pod policijskim nadzorstvom. — V Kölnu so zaprli 1800 članov hitlerjevskib napadalnih oddelkov, ker so na nekem shodu izrazili nezadovoljstvo z vodstvom narodno-soci- Vedno zvest prijatelj! Tako je bilo že prej in tako je še danes-. SchicStovo terpenti-novo milo pomaga gospodinji kakor nobeno drugo, da je v hiši vse lepo čisto I Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Poten-se Vam m bati ponarejenih mil. -AÄCHICHT^ na£nska'e vIterpentinovo milo RILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! alistične stranke. — Orot Reventlow eden prvih in najbolj zvestih članov nar. soc. stranke, je pisal Hitlerju pismo, v katerem ostro protestira proti nasilju, ki ga uganjajo nar. soc. voditelji Ti nc mučijo samo ljudi, temveč kradejo areti-rancem tudi denar in celo zadnje pare najbolj revnim delavcem Reventlow pravi, da bodo Pa-pen in njegovi ljudje skušali ta nasilstva izrabiti in vreči Hitlerjev režim .— Časopis »Morning Post« jc objavil vest, da nameravajo višji nemški oficirji avgusta meseca izvesti preobrat in iztrgati hitlerjevcem oblast. Maloverjetno! — Vsako stavko je prepovedala Hitlerjeva vlada. s Modrovanja duševnih pritlikavcev. Državni vodja narodno socialistične nemške učitelj ske zveze Schön je te dni ostro govoril proti centrumu, čeprav ga več ni. Med drugim je tu Schön povedal tole: Ce centrum upa, da bo njemu pšenica zopet cvetela, moram izjaviti, da bi to bilo mogoče, če bi bil centrum še centrum iz Bismarkovih časov in če bi zrastel iz naročja zgodovine nedolžen. Današnji centrum pa ne bo mogel nikdar več vstati proti narodnemu socializmu, ker leži na njem kletev. Med centru-mom in bavarsko ljudsko stranko na eni in med katoliško vero na drugi strani, je upoštevati ogromno razliko. Schön je izrazil svoje mnenje, da si je satan izmislil centrum, da z njim uniči katoliško vero, da pa je Bog pustil pasti cen trum, da reši centrum Skupnost med prote-stantizmom in katolicizmom je mnogo večja ka- kor pa so razlike med njima. Narodno-sociali-stična stranka in država bosta z vsemi sredstvi pobijali versko hujskanje. Državna vlada ima odločno voljo, da ne bo več dopustila verskega hujskanja, ki služi samo za umazane politične posle — Ali ne čujemo tudi pri nas podobnih modrovanj? češkoslovaška s Zborovanje katoliške mladine. V času od 1 do 4. julija se je v Pragi na pobudo vseh češkoslovaških škofov vršil shod katoliške mia dine. Udeleženci so bili po večini iz Ceškoslo vaške, in siccr člani mladinske organizacije SKM in člani katoliških telovadnih društev Nadalje so prispeli odposlanci s Češkoslovaške, kakor tudi odposlanstvo grško-katoliškega obreda iz Podkarpatske Rusije. Orkokatolike je vodil škof Pavel Gojdič Na dan slovesne službe božje je v katedrali sv. Vida pristopilo k mizi Gospodovi okoli 3000 mladeničev Grkokatoliki so imeli službo božjo posebej. Zvečer je bil v raznih cerkvah blagoslov za mladeniče in dekleta grškokatoliškega obreda. Dne 2. julija se je razvil po praških ulicah sprevod, katerega se je udeležila mladina v ogromnem številu. Bilo je najmanj 6000 mladeničev in deklet. Nato se je na velikem stadionu vršilo glavno zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 10.000 ljudi. Središče v manifestaciji sta bila govora praškega nadškofa Kasparja m grškokatoliškega škofa H Oojdiča. Govorila sta o predmetu: »Kristus, središče življenja, K/istus, središče našega dela«. Na koncu so postavili Najsvetejše na tribuno in mladina jc prisegla zvestobo Kristusu in cerkvi. Amerika s Kaj so obdavčili: Ker sta obe zakonodajni zbornici odobrili novi zakonski načrt go-vernerja White glede novih davkov, bo imela vsled tega država Ohio letno okrog 35,000.000 dolarjev več dohodkov. Polovico te svote sc bo rabilo v šolske namene. Novi davki v tej državi bodo" sledeči: 2 stotinki dolarja davka na vsako steklenico piva in 50 stotink na vsak sodček piva. 1 stotinko posebnega davka na posodo gazolina. 10 stotink davka na vse ko-sinetične (lepotične) predmete; pri tem je izvzeto milo. 10 stotink davka na vstopnice raznih prireditev, ki znašajo nad 40 stotink. 2 stotinki davka na vsak zavitek cigaret, vsebujoč 20 cigaret. 5 stotink posebnega zapuščinskega davka. s Razno. V Philadcphiji sc je vršila obravnava proti številnim politikarjem, ki so pri zadnjih volitvah na debelo goljufali. Vseh je 95, med njim tudi en državni senator. — Znana bivša Peerless motorna družba, ki jc doslej izdelovala stroje, bo svojo tovarno preuredila v pivovarno. — Delodajalci in delavci na sestanku v Waschingtonu so se sporazumeli glede zvišanja delavskih plač. Najmanjša plača za delavca tekstilne industrije na jugu bo znašala 10 dolarjev tedensko za 40 urno delo. Plača v predilnicah v drugih krajih bo znašala 13 dolarjev tedensko. Japonska s Kar vzeli se bodo. Iz Harbina v Mandžuriji poročajo, da se bo te dni vršilo nenavadno ženitovanje. 6000 Japonk prispe v Mandžurijo in se poroči s 6000 Japonci, ki so prispeli tjakaj po zasedbi Mandžurije. Zaročenci sc med seboj doslej sploh niso videli, temveč so sklenili združiti se za vse življenje samo na podlagi dopisovanja. Država je posredovala med Ja-ponkami na Japonskem in Japonci v Mandžuriji. Ustanovila je namreč zakonsko šolo za mlada dekleta, ki upajo na zakon. V šoli se dekleta učijo kulianja, pranja, gospodinjstva in otroške nege in sploh vseh reči, ki bi jim utegnile priti v zakonu prav. Te šole so pričele poslovati pred kakimi štestimi meseci hi so zdaj poslale domov okoli 6000 deklet, zrelih za zakon Vsaka je prejela spričevalo o napravljenem izpitu. Država je dala vse fotografirati in razposlala slike med japonske uradnike in druge nameščence v Mandžuriji, ki so nato stopili v stik s svojimi nevestami. Poroke se bodo sklenile avgusta meseca. Drobne novice Hitler namerava izstopiti iz kai liške cerkve in sc pridružiti novi nemški nai dno protestantski. Ne bo nič izgubila, Cerkev namreč. 150 milijonov dolarjev je zapustil pokojni lastnik znanih Kruppovih tovarn Friderik Krupp. 2348 milijonarjev je bilo leta 1914 v Ameriških Združenih državah, leta 1925 pa okrog 11 tisoč. Koliko danes? Že 170 let neprestano gori šota v North Yorkshire na Angleškem. Moka se je podražila v Ameriki. Več kot četrt milijarde ljudi štejejo države, ki so sklenile vzhodni dogovor o nenapa- | danju. i 4' KAJ JE NOVEGA Kolodvorski misijon Te ustanove opravljajo velevažno in zlasti za dekleta velepomembno nalogo. Tako ljubljanski, mariborski in tudi drugi kolodvorski misijoni. Čisto neopazno za zunanje življenje se vrši poslovanje mariborskega kolodvorskega misijona, še celo čisto ozek krog ljudi v mestu je, ki vedo za njegov obstoj, vendar je delo te ustanove združeno z uspehom, da bi zaslužilo vso pažnjo javnosti in podporo odgovornih činiteljev. Lotos je mariborski kolodvorski misijon že sprejel in odpravil 456 deklic, ki so prišle v Maribor iskat službe ali dela. Med temi je bilo 36 inozemk, ki se jim seveda ni mogla preskrbeti služba, dobile pa so zalo prenočišče, hrano ter tudi pomoč za nadalje- vanje poti. Med dekleti, ki se zatekajo v Maribor, je prijazna gospa z rumenim trakom na rokavu, ki čaka pri vsakem vlaku, postala že znana in se že kar zatekajo same k njej. Saj vrši že celo nekako posredovalnico za službe ki pa je popolnoma zastonj. Tudi mariborske gospodinje se namreč obračajo na njo vedno češče s prošnjo, naj jim preskrbi tako in tako služkinjo. Večini deklet, ki pridejo v mesto brez poznanstva in kar na slepo srečo, ne zavedajoč se, kakim nevarnostim se izpostavljajo, je kolodvorski misijon preskrbe! delo ali vsaj varno zatočišče ter jih tako rešil pred usodnimi nevarnostmi, katerim bi bile drugače izpostavljene brez pomoči. Starka žrtev plamenov V majhnem zaselju nad Dravogradom, nedaleč od avstrijske meje se je zgodila huda požarna nesreča. Na Stavberjevem posestvu je stala majhna koča, v kateri sta prebivala dva sivolasa zakonca, 78 letni Jožef Jurič in njegov 82 letna žena Marija. Oba sta bila že zelo slabotna, zlasti žena, ki je že nekaj dni bolehala in ležala v postelji. Te dni pa je postala koča žrtev plamenov, ki so izbruhnili okoli polnoči, ko sla bila oba Starca v globokem spanju. Ogenj se je naglo razširil in se je starček .Jože prebudil v zadnjem trenutku ter z zad-njimi močmi skočil skozi vrata. Ko ni bilo šc žene za njim, je skušal iti nazaj, da ji pomaga iu jo reši. Toda v trenutku, ko je hotel stopiti v sobo, se je udri goreč strop ter pokopal nesrečno starko pod gorečimi razvalinami, šele, ko so plameni dokončali svoje uničujoče delo, so ljudje med razvalinami našli ožgano kosti starke, ki je našla v ognju grozno smrt. Tudi starček je dobil hude poškodbe in je bil ves opečen. Grozotna nesreča je vzbudila v vsem okraju veliko sočutje z nesrečnima žrtvama Osebne vesti d Zlatamašnilca. Pri Sv. Juriju ob juž. železnici bosta obhajala letos zlato mašo tamo-šnji župnik Valentin Mikuž in vpokojeni vojni kurat Jakob Marzidovšek. Oba sta bila posvečena v mašnika istega dne: 20. julija 1883. Bog ju živi še do železne sv. maše! d 60 let je dopolnil g. Jakob Jaš, posestnik in industrijalec, odločen, katoliški mož v St. Ilju pod Turjakom na Štajerskem. Bog ga živi še mnogo let! d Za vojnega uradnika je imenovan rimsko katoliški duhovnik dr. Mirko Novak. 900.000 oseb je včlanjenih v češkoslovaških telovadnih društvih. (Všteti so tudi »Orli«.) 250 ljudi je našlo smrt na letošnji proslavi ameriške samostojnosti. Za stavko kadilcev delujejo hitlerjevci v Avstriji. Nobrovo nagrado za mir dobi baje ruski zunanji minister Sitvinov. Pri volitvah na Finskem so dobili socialisti od 213 mandatov 72. (Leta 1930 le 66.) Zborovanje slovanskega katoliškega izo-braženstva se vrši 22. julija v poljski Čensto-hovi. 291 tujih listov je prepovedanih v Nemčiji. Duhovniki doslej poslanci nemškega cen-truma so na temelju novega konkordata odstopili od svojih mandatov. Hitlerjeva babica je bila po zatrdilu avstrijskega časopisja — židovskega pokolenja. Najmanj 55 tisoč hitterjevcem nevšečnih ljudi je zaprtih v več kot 40 nemških taboriščih. d 20 let je minulo, odkar je prevzel kot župnik in dekan dušno pastirstvo g. Jožef Ju-vanec v Cerknici. Bog ga ohrani še mnogo lei! d Za novega župnika v Apačah je imenovan sedanji provizor g. Ivan Oilenšek. d Novi okrajni glavar za Maribor levi breg se piše Ivan Senekovič, doslej v isti lastnosti v Samoboru. Dosedanji okrajni glavar dr. Ipa-vic je premeščen v Ljubljano. d Slevo slovenskega misijonarja. Po enoletnem bivanj« v domovini se bo salezijanski nwsijon&r g. Jožef Kerec zopet vrnil na Kitajsko, kjer ga že ležko pričakujejo. Odpotoval bo v ponedeljek 24. julija 1933. Za slovo bo Vsi židovski slepci naj se izključijo iz društva, je sklenila Zveza slepcev v Nemčiji. Sv. oče napoveduje, da se bo položaj koncem svetega leta izboljšal. Dobra mati je več vredna kot sto učiteljev. Najboljše znamenje krščanstva je medsebojna ljubezen. Nobeno delo ni važnejše od prizadevanja za iztreznenjc naroda. (Rosegger). BANKA BARUCH 15, IHK LaMyeiie, Parts Odpremljo denar v Jugoslavlfo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksem-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: MMIUA: K» MM-S4 Unteli«. FRAKCIJA: X» 1117-M Piuls. H«'-**-BUA: ,10 1458.615 Ned, Uten»!. t,ÜKSt!llBUnfl: So 5967 UneiuMiirp. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. naka/.nice. \ 1 - misijonar v nedeljo, dne 23. julija ob 9.30 orldigoml in darov«! slovesno sv. ma-io y cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku. Po pridigi bo darovanje za g. misijonarja. Popoldne ob 4 bo na stadionu Salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem poslovilni govor, blagoslov z Najsvetejšim, poslovilne besede g. misijonarja in darovanje za raisijonarjevo popotnico. Vse prijatelje misijonov in vse salezijan-ske sotrudnik» in sotrudnice vabimo, naj se le misijonske slovesnosti udeležijo. d Novi upravnik driavae bolnišnice v Ljubljani se piše dr. Marko Radman, doslej upravnik bolnišnice za duševne bolezni v Rovinìi. _ Dr. Ukmar Polde, ban. zetrav»ik v Litiji se ne preseli in ordinira ob delavnikih od 8 do 18 (6), ob nedeljah i« praznikih od 8 do 11. Domače novice il Okrog kmetskega «tema. Žito je še nekoliko mlečno, vendar če bo lepo vreme stanovitno, bo žito kmalu v redu spravljeno pod streho. Najbrž bo zrnja malo, ker je ob cvetju manjkalo solnca. Takoj po žetvi bomo njive preorali in zasajali z. repo ali ajdo. Ajdi gnojimo s superfosfatom in kalijevo soljo. Sedaj, ko se obeta suho, toplo vreme, moramo zemljo povsod po vrhu zrahljati, da ne izgubi vlage iz spodnjih plasti. — Pokošene travnike pogno-jimo z razredčeno gnojnico. — Varujmo živino pred hudo vročino, pasimo le zjutraj in zvečer, ko je bolj hladno. Najboljše sredstvo proti muham je vsestranska snaga v hlevu in ni, gnojniku. — Ako še nisi storil, cepi takoj prašiče proti rdečici in skrbi za snago teh živali. — V sadovnjaku nàj bodo prosta plevela vsa drevesa. Zatiraj škodljivce, kakor je bilo že večkrat povedano. — Na zelenjadnem vrtu je še vedno najvažnejše delo okopavanje in pletcv d Dajte uslužbencem večji odmer! V kolikor nam je dosedaj znano, se je v Ljubljani dosedaj našla samo ena tvrdka, ki je uvedla in privoščila svojim uslužbencem malo večji odmor, to je počitek od poldne do treh. Je to znana tvrdka Souvan. Mnenja smo, da ta tvrdka zaradi tiste ure od dveh do treh, ko v vročem času tako in tako počiva vsa kupčija, ue bo prav nie trpela, pač pa je nedvomno pridobila na ugledu. Sedaj je nastopil čas za kopanje in v Ljubljani je več tisoč trgovskega osebja, ki bi si rado privoščilo osvežila — v svojo in svojih delodajalcev korist — in zato bi le želeli, da bi se našla še kakšna tvrdka, ki bi sledila zgledu tvrdke Souvan. d Lepo sadje bo imela visoke ceno. Štajerski sadonosniki kažejo letos žalostno sliko. Sadje se silno slabo razvija, poleg tega pa so KU napadli razni škodljivci, ki so v mokrotnih «letih posebno nevarni. Letos imajo sadno letino okraji južno od Drave ter v Slovenskih goricah in okolica Ljutomera. Ker poročajo tudi iz inozemstva o slabem stanju sadonosuikov, ki je približno enako v vsej Evropi, bo letos slovaški republiki. d Plavanje prištevamo k najbolj zdravim športnim vajam, ker se pri plavanju vadi vse živčevje. Prsni koš se razširi in pljuča dolu-jejo krepkeje ter poleg tega vdihavajo čist do-ber zrak. Koža se utrjuje in izmenjava snovi se vrši hitreje. Kakor je plavanje zdravo, tako lahko poslane človeškemu zdravju škodljivo, ako pretiravamo ta sport. Že otrok naj se nauči plavati, toda ne prezgodaj, deček pri šestem, deklica pri sedmem letu. Ne plavaj nikdar do popolnega utrnjenja. Ko se učiš pla- vati, ne vadi več kakor 10 minut. Kakor hitro čutiš mraz in te zebe, zapusti takoj vodo. Ne plavaj več kakor enkrat na dan. Kdor je bolan na srcu in na pljučih, naj se ravna po zdravnikovih navodilih. Plavalne tekme so nevarne za srce. — In še to: Ne žalimo pri kopanju in plavanju Boga! dbpšfjen je ta zob, ie ga takoj ne «aKjemo. Ostanek jedi se je /.«jedel med zobe. ustvarja se mlečna kislina in razkraja zobno skfetsmo. Posledica tega je mojhn» luknjica. Dnevna nega s Chlorodont zobno pasto ščiti xotie pred prezgodnim HaspstlssBje»», ohranjuje jih zdrave ia dela sjajne bele. T«fc« Di». 8.-, velika tuba Dia. 13.-. d Zanimiva tožba. .»Deutscher Sehu[verein;: in društvo »Südmark« sta vl-ožili tožbo proti avstrijskemu erarju radi odškodnine 1,021.158 šilingov in 165.962 šilingov radi tega, ker je avstrijska vlada pristala, da so jugoslovanske oblasti zaplenile in zasedle šole in ostala društva in domove, ki sta jih imeli gornji društvi na ozemlju bivše Spodnje Štajerske in Kranjske, v katerih 30 se raznarodovali naši otroci. Omenjeni društvi vlagata tožbo radi legi., ker se je avstrijska republika z drugimi mešanimi sporazumi od 28. januarja 1930 obvezala, da ne bo zahtevala niti za sebe, niti za svoje državljane — lastnike šolskih poslopij in drugih stavb — na ozemlju bivše Spodnje Štajerske in Kranjske kakšno odškodnino. Sodišče je sklenilo dati avstrijski vladi rok, da se izjavi radi tožbe gornjih dveh društev. d 52 dijakov in dijakinj ii Belgrada je od-po to vaio za en mesec v počitniško kolonijo v Škofjo Loko. d 29.398 potnikov je šlo v juniju preko Maribora v obe smeri. Največ jih je bilo iz Avstrije. d Gospodarsko poslopje je uničil požar posestniku Štefanu Grajfu v Šikolah pri Ptuju, d Potniški promet v aprila, maju in juniju. V tem času je šlo preko Rakeka 43.437 potnikov in sicer: 11.982 Madjarov, 5326 Romunov, 5281 Italijanov, 5142 Jugoslovanov, 5076 Avstrijcev, 3270 Cehoskivakov, 1742 Poljakov. 1518 Nemcev, »8 Francozov, 750 Bolgarov, 587 Angležev, 417 Grkov, 413 Amerikancev, 283 Švicarjev, 247 Turkov, 137 Špancev, 93 Belgijcev, 15 Brazilcev, 13 Japoncev, 12 Portugalcev, 11 Albancev, 11 Nizozemcev, 10 Egipčanov, 9 Perzijeev in 134 raznih drugih. d Dopigniee s slikami naših krajev. Prometni minister je dovolil, da se izroče v promet nove dopisnice s slikami naših krajev. Te dopisnice izidejo v samozaložbi države. Prodajale se bodo po 0.75 Din. Slike se nahajajo v gornjem levem delu naslovne strani v prostoru za zasebno dopise. Te dopisnice bodo prodajali obenem z dosedanjimi dopisnicami. d Izvedba agrarne relorme. Ker se zadnji čas toliko govori o razlastitvi gozdov ljubljanske škofije, smo v lastnem interesu primorani tudi mi delavci, zaposleni pri tem podjetju, reči svojo besedo, ker ako se ta reforma res v celoti izvede, bo in.ela gornja Sav, dolina 400 brezposelnih več, kar pomeni za tak majhen kraj ogromno število, in to bi bili pretežna večina družinski očetje. Saj samo Nazarje zaposlijo v obeh obratih, vštevši revir, preko 200 delavcev obojega spola. Ce pa kdo nima zaslužka pri tuk. podjetju, se mu pa tudi ne godi nikaka krivica, ker tukaj je z malenkostnimi izjemami eno in isto delavstvo že vsa leta, odkar se je začelo v večjem obsegu obratovati. Zadnja leta so se obrati kljub velikim gospodarskim težkočam še celo povečali iu izpopolnili, tako da je našlo zopet veliko število delavcev svoj kruh. Vsa čast tukajšnjemu podjetju, ker za pest nje samo domače delavce. Zato bi bil udarec tem večji, ker bi vsa revščina ostala v doiini. Ker obljube, da se bo začelo z javnimi deli za omilitev brezposelnosti so pač obljube, kojih izpolnitev je odvisna od nepreračunljivih faktorjev. Saj se še tisti reveži, ki so jih odslovila zadnja leta raz-11 manjša lesna podjetja v naši dolini, ne dajo nikjer zaposliti. Zato bi se v tem si »čaju število brezposelnih samo povečalo, celo podvojilo. Zato pozivamo g. poslanca, ki je bil po večini od delavstva izvoljen, in vse merodajne čini-telje, da storijo tozadevne korake, da ne ostanemo brez posla, d T h di žitnemu mrčesu soj! Komaj so prenehali z uničujočim dekmi roajniški hrošči, že so se pojavili na žitnem klasju manjši, žitni hrošči, ki delajo zlasti na pšenici ogromno škodo. Na posameznih biljkah se ziblje kar po več škodljivcev, ki razjedajo močnato zrnje in se hranijo z njim. — Kakor majniškemu hrošču, tako bo vsekakor treba napovedati neizprosen boj tudi temu škodljivcu, drugače se bo preveč razmnožil in uničil vso setev. d Bedite pri razstreljevanj» previdni! V Rašici pri Gameljnah so lomili skalovje v tam-kajšnjem kamnoiomu. Skale so «izstreljevali. Pripravili so proti večeru tri strele, od katerih sta dva v redu eksplodirala, tretji strel pa se ni hotel razleteti. 24 letni posestnikov sin Janez Dečtnan iz Rašice je nameraval pogledati, kaj je s strelom. Drugi delavci so mu še klicali, naj nikar ne hodi gledat, ker je nevarno, vendar pa je Dečman le šel pogledat. Tedaj pa se je tretji strel naenkrat le sprožil in pri eksploziji je udarilo Dečmanu v obraz. Razme-sarilo mu je ves obraz in mu ga deloma tudi odtrgalo. V zelo nevarnem stanju je bil Dečman prepeljal z ljubljanskim reševalnim avtom v bolnišnico. d 180000 Din kosmatega dobička je prinesla prireditev rokoborbe v Mariboru. Pa ljudje tožijo, kako jim je hudo in trda z,a denar!! d Kredit v višini dveh milijonov dinarjev je dovolila Državna hipotekama banka za graditev ceste Litija—Radeče. Pri gradnji bodo zaposleni v prvi vrati rudarji. d Velik treuostei kongres se je vršil dne 16. julija 1933 v Rimskih toplicah. d Kopališče, eao najlepših v Jugoslaviji, so slovesno otvorili dne 16. julija 1933 v Radovljici. Največ zaslug za to koristno napravo ima bivši vzorni župan g. Vinko Resman. d Za kmetske zbornice se poteguje v »Kmet, listat inženir g. Josip TeTžan. Piše, da čistih organizacij, ki bi se iskreno zavzemale aa kmeta, danes pravzaprav nimamo. 0 00letnico rojstva, 2ä letnico mašiiistva 19. letnico župnikovanja na Jesenicah je praznoval twmoSnji župnik, duhovni svetnik Anton Ka-stelic Bog ga ohrani še mnoeo tet IHw^mm^émm Umrla je |iu daljšem boleliaiiju u.-.miuriika »Slovenceve« uprave Urška B e r I o g a r. IV kojmca, ki je skozi dolgo vrslo let »dpremljala »Domoljuba« in »Bogoljuba s, je bila zaradi svojega lihega in mirnega značaja jiovsod spoštovana in priljubljena, zato bomo našo Urško prav ležko pogrešali. Pogreb I,o v sredo, 10. t. ni. oli pol 3 popoldne iz Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti <). Naj ji sveti večna luč1 V""" ^äät^ÄWÄ •• V Madridu se je začela pred državnim sodiščem obravnava proti monarhistom, ki so obdolieni, «Ia s so organizirali monarbistično vstajo z namenom, ! da bi strmoglavili republiko hi poklieali Span- : Skega kralja Alfonza nazaj. Kakor kaže »Viha, se je gen. Sanjurio branil pred sodiščem z vso *»e»in' Trdi, da je še vedno nemogoče zbrati vse slovenske kmete v isto politično stranko in dostavlja med drugim sledeče: >Državna uprava ki je poklicana, da skrbi za naše kmetijstvo, je vse preveč zbirokratizirana. Najvažnejše pri tem pa je, da je kmet ne smatra za svojo. Zelo nerad se nanjo obrača. Nima vanjo zaupanja. Obrača se do nje samo v slučajih, ko to predpisujejo zakoni in naredbe. Nima torej administrativnega (upravnega) organa, ki bi ga smatral za svojega, kateremu bi zaupal, za katerega bi prostovoljno žrtvoval in preko katerega bi dvignil svoj glas v obrambo in napredek svojih interesov. Sloj, ki takšne organizacije nima, ne more napredovati in si priboriti to, kar mu gre. Ustvariti moramo nekaj novega. V tem novem morajo z ljubeznijo, z vero in z zaupanjem sodelovati vsi, ki obdelujejo slovensko zemljo in se preživljajo v prvi vrsti od zemljedelstva.« d Mostni župan dr. Pue je odredil, da .morajo vsi oddelki pri občinski upravi in vsa mestna podjetja znižati svoje izdatke za 20%. d Nov pravilnik za polaganje šoferskih izpitov pripravljajo v notranjem ministrstvu. Med brat? Hrvata d Josipa Prodavca, enega izmed najdelav-liej.ših voditeljev bivše Radičeve stranke, ni več. Ko se je zjutraj dne 14. julija 1933 sprehajal po svojem vrtu v Dugeni sein, je neki Tomo Koščec streljal na Predarca z lovsko puško, o kateri pravi Koščec, da jo je pred tremi meseci kupil od neznanega človeka. Pre-davec je poškodbam v zagrebški bolnišnici podlegel Koščec pravi, da je Prodavca ustrelil zato, ker je ta Koščeca gospodarsko uničil. Dne 16. julija popoldne ob 4 je bil pogreb Josipa Predavca. Ob velikanski udeležbi meščanstva in kmetov so položili krsto na Miro- goju v grobnico, kjer so Stefan Rad«, Pavle Radičevič in Basariček, V sprevodu so nosili do sto vencev, med katerimi je bil tudi venec .dr- Korošca in Ljube Davidoviča. Mnogi kmetje so bili v narodnih nošah. Na grobu je odpelo žalostinko hrvatsko pevsko društvo »Radič« in kmečki pevski zbor »Orač« iz Male Mlage. Od pokojnika se je poslovilo deset govornikov. d Sokoli so tožili škofa Buddhoviča v Su-botici. Cerkveni knez je radi znanega protiso-kolskega pastirskega pisma obsojen na 10 dni zapora in 4800 Din kazni ter je sklenil, da sodbo prestane. Zdaj je starešinstvo vložilo prošnjo, naj se škofu kazen spregleda, češ, da je Sokol že debil zadoščenje. Na shodu v Kostajnici na Hrvatskm je narodni poslane dr. Tadič povedni, da se bodo vršile občinske volitve v sav.iki (zagrebški) banovini v decembru tega leta. Rekel je tudi, da pripravljajo nov zakon o banovinah, s katerim bo delokrog posameznih banovin zelo razširjen. d 10.000 zagrebških romarjev je bilo te dni pri Mariji Bistrici. d Poživinjonci. Nedavno so zločinci izkopali grobnico bogatina Civica, ki je umrl pred 11 leti v Donji Koprivni pri Biliaču. Razbili so lobanjo in vzeli vseh 27 zlatih zob, ki jih je imel Civič v čeljustih. Orožniki so zločince že našli. d Za 100 Din v smrt, Tovarniški delavec 11 i ja Danojevič iz Gjurgjenovca je popival v neki krčmi. Ko je bil že precej opit, je navzoče izzval na stavo 100 Din, da bo v dušku popil liter žganja. Stavo so brž sklenili, nakar je llija izpil liter žganja v dušku. Takoj nato se je dvignil in odšel iz krčme, pojoč neko pesem. Toda komaj je napravil deset korakov od krčme, se je zgrudil nezavesten na tla. Poklicali so zdravnika, ki pa mu ni mogel več pomagati. Naslednjega dne jc llija umrl. Zapu- Henko Henkel-jeva soda za pranje in čiščenje Je za namakanje perila neobhodno potrebna. Henko raztopi umazanlno ter Vam prihrani vso ostalo predpranje. Pazit» vedno na naziv in emot z znakom leva. šča ženo in 4 letnega otroka. Pri raztelesenju so ugotovili, da so mu pljuča, želodec in črevJi zgorela. d Stroge naredbe glede obleke in vedenja v kopališčih je izdalo okrajno načelstvo na otoku Hvaru. Tudi pri nas bi podobni odloki ne bili odveč. d Kmetijski veščaki so izračunali, da 1)0 letošnja žetev v Jugoslaviji dobra in da bo dala okrog 24 milijonov stotov zrna. Stoletje nervoznosti. Svetovna statistika o duševnih boleznih kaže, da se ie število primerov teh bolezni v zadnjih dvaisetih letih močno pomnožilo. Na Češkoslovaškem, kjer posvečajo temu vprašanju primerno pozornost, so prišli do zaključka, da pride na 1000 prebivalcev 3.5 bolnikov te vrste. Na Angleškem pridejo na 1000 prebivalcev 4 blazniki, na Škotskem 4.50, na Irskem 6.61, v Nemčiji 3.70 >jd. Naivečji pospeševalci duševnih bolezni so alkohol, sifilis in podedo-v.-ii-ost. Najopasnejša po-lava blaznosti sta travmatična nervoza in histerija. Zeppelin na eno tirnico. Sovjetski pilot ing. wohovsfij je skonstruiral nov tip Zeppelina na trajnicah, ki se bistveno razlikuje od tega vozila nemškega izvora. Gro-"ovskega Zeppelin vozi s hitrostjo 350 do 375 km Pa uro, torej skoto 50 % brze od nemškega. Moč vožnjo proizvajata dva °ia po 750 KS. ki sta nameščena spredaj in za-posebnost ruskega «ppetina ie ta, da bo Naš gospod župnik Spisala Helena H a 1 u s c h k a. Iz nemščine prevedla Marija Kmetova Užaljena je odšla dobra gospodična k župniku, da mu je potožila svojo bol in zakrknjenost fanta. V nedeljo zjutraj zarana je bila nevihta. Najstarejši ljudje v vasi niso še doživeli kaj takega. Deževalo ni po kapljah, marveč je lilo ko iz škafa. V gorah je hrumelo, pečine so se valile po pobočjih, živina je drevila s pašnikov v dolino, častitljive krave so zbezljale, potok, ki je bil sicer tako ponižen, je počenjal neumnosti kar tja do ceste. Kmetje so seganjali živino domov in nato obtičali v hiši za dobro zaprtimi okni. Se sreča, da so včeraj spravili seno. V tem vremenu bi človek še psa ne pustil ven. »Se psa ne,« so dejali francoski kmetje, ki sicer niso ljubitelji živali. Po teh besedah utegnete presoditi, kakšno vreme je bilo! A v tem vremenu je šel neki človek z velikanskim, modrim dežnikom, ki ga je tiščal predse ko kak ščit: naš župnik je stopal po mostu in zavil navkreber, na francosko stran. »Prenapete?.,« je stvarno dognal župijn. »Morda je pa kdo umrl,« je menila županja in se pokrižala. »Pri maši bomo zvedeli. Kdo bi neki bil?« Vsi so videli župnika in vsi so pri oknih čakali, kdaj se povrne. Cez tri tesnobne ure je prihajalo nekaj pe rebri, kar je spravilo naše vaščane v najboljše nedeljsko razpoloženje: Nekaj prav dolgega je bilo, ki je imelo zgoraj dve glavi, drugo vrh druge in je bila ena stara in siva, druga pa mlada in plavolasa. Vrhnji del je bil ves v odejah, plaščih in dežniku, spodnji pa v mokrem ta-larju. Zgoraj je kukal veseli obrazek našega fantka s planine, iia desni in levi pa sta bingljali njegovi nožici ko dve debeli klobasi po mogočnih župnikovih prsih. Fantek je držal modri dežnik nad svojim sprednjim delom, zadaj pa so bile vodene nitke od vsake dežnikov« konice po vratu in hrbtu prečastitega gospoda. Tako sta šla po vasi. Tako je pač nekoč šel sveti Krištof z Jezušč-kam na ramah. Kako je takrat pel »La Rocliette«! Tako mogočno je donel, tako resno ko še nikoli. Angeli so spremljali njegov glas, vladarica jih je baje slišala. In nikoli ni bilo pod zvonikom takega obraea, ki bi tako žarel, ki bi bil tako neskonč.no srečen, tako izven tega sveta, kakor je bil obraz tega fantka. Tja do nebes se je dozvonil na ramah našega ljubega, prenapetega župnika. Tudi čudež se je zgodil: po tem mokrem dnevu je bil fantek suh! Čez šest mesecev se je pa celo sani usekoval. 3. Ko je smatrala še vsa dolina učiteljico za krivo-verko, to je bilo še prav v začetku njenega blagoslovljenega delovanja v prid francoskim in švicarskim občanom, ji kmetje niso hoteli niti mleka prodajati. Tik po vojni je bilo, kmetje so imeli denar in so si že mogli privoščiti, da so bili tako do pičice »katoliški«. Z malim Judom, ki je vsak mesec kroSnjaril po teh krajih z milom, trakovi, čevlji, pipami in knjižicami, so se vedli po krščansko. Celo radi so imeli, saj ni bil kos švinar-sko-francoski pretkanosti. Najsi jo barantal tako ali tako, kmetje so imeli zmeraj svoj dob!??!: in vedro je l.il on tisti, ki so ga opeharili n' * n inü *» » tiri r tu, st "■•SSW! Ij* '--i^JWMSf ' t&jjH*** i -iv fMf&im -Mfr+r*-- ' ir. -"'4* Jmmi): -ta ^sft"" ' fiCr« i "*•! 'i» gdt* " vdfr&fflfat* ^Swjtm^ft»!?!- ( ^Hf!''""-' i ti > .'•.*aafti{ -o -.»»iwftSt ' ;, ! ■■ '-od. fatflMr swife I ! T..-,v' sf»«w!'S"» jusrìarWilpHH j . . . ■''*■>;' , Mtftfäf-.: ijÌAig nftthmf. ! • ■ .'■:)'.irt?*' ju^ria- ! ' ..r"M"'l ' .IT",?*' '"V''f'-i-ì'i; ' .t 1 ' |f .'* • , ; ' . ; " i ^ "'I .;.',!'. ..il»- ..-n/fft? M* teini : tvf ! 1 ; ' . '-I . ysr^f,.-.-". .!' > t» • ; i' 1 ' f <,-! - yfM'f .i '.»J -»fMHV^f«'- ' .V ; v t; mr^äi^'^h1»»»-' jutìht. ■ ,,v ■ '4-.fi '., - .E tt^i - irff*.' r* ". .. ' ■ i- Y J - ' i ■ .f i ':» V'.i .i', - '1. t&i-,-.fai* .<»*!*. . *HS» a- 1 •«/»g*?.- '•:» .-f' 7iv*' ■>*?)?*>•< f •>«»* 3*»«iiw» afta- >& ••aJamla. i-» irj »wi ; 'iw b« •*» "wftwrütt w -v^'j mm* -f»vH!f>t^Bmm ./.vBvjno' '.rnäffr«» .(«mfi»» - ".-^twvt^f trsfo*«u miw * ii?ko Iii* iMlt'wr -sa ".aw vi-«involili < .»iUMhsv-i- .ik*- 'a AwrtHfrt **r iivnr. v. oatettieai iribvfe ifcnjH»- b»" Pr'a. iwanan» drttSfcm mftrtftìo ' -• :<*v» in to-v liwWhfeNw mnmftr. Turü " aoH'lüip'tifWll» r,i(ylo .i rowimv MÜV 'MW »-w* i Hotuiu .um 1 w.!riWr poMdwpfrpcwMtnì«« au riH«^»- Pl'+jHW.-fV .*fwn:•■-.o ^ htìlk v»| • frn a z- ir,* »Cl f ,\r'AR*F.: rA-FCTmß. lit >:mi '„ZV&-. iv>h*>-> .ni»,*** .» iHg^) ■ •.[»♦»■ •„ .i,»,•»«vo.tvoMi*"'vastet : ■>,•<>nti, . ■ -i ihlltMIHN ' ■:.;&■'*«• ■p' , t »algi» : ? ^AfV*1 »-/.t-i> , ij^v,;!,» lift >. it <■•»«•* »talnn- e oìwhIìì-i ^ »Mtft . (»t»r i« "^JT?» <"' .ITW»tr» i<»fitrf»m«ilt(>r -..t» ; «rr**? / --"f -»TfivAnijfrtvfi"™ '# ****** » '«Mfc .» rfi-ialn ■ ' • - • • «<- .M-ii-ai* • • s H»> yf'^.'y r» j^üHimw x>iiiai»n.;. . VpiSi 7, reti .asa^tirSiH Oafafi: ;; ■ foéil- . lat» . rf iìawNWt- , --rl -ianfa .-<» • - n«. -fa *anž« vfogftliKfejS, '««.itc.iaia ra- •AHtrjei** JjMa-nlka. ,-tl ai^c"m. ,-j 4ja {v 19 bfla ft fT^šraroda .-^swWrfcf >« pMNt « Sa«t»a i» dnMé i,»o .iaora. ...i-rviakA vwifc traatev* n .ar 'iHf»«!®* trpijmte urnt. i >» <# PtuMmli -tt!^ Kni»'! ix ra^mhwii je " "-wjeta -»ioafiirtiku '-•»raf V tTaffotkn mi rs irevesn .^aBikato :a«tw»tei{a. ./^pirbil iinsotaust dnin a frraoffcnrtl : rebil .»hanjo. V-^kndb» o site «rxiiM in ,im |e Vnžeit podieeei 'itKia .oca laprartla preeej -kcde v •ikottül Ljutomera. Zalotila ,a tndl Tiekeap :djn-avna^urskega jK»mačaika. \Toni je aa ;oiewt jr/rtt Ljutomeru. Tik pred -rijem > -treia irta- 'ii'-, / (, Ti,*» - -■ --■ tr^r- ' -yfr'i'. i-: p»v * ?Tff f ? rf - 'i««* ,/- • Mirti?* ' /»fò A •(fnlc« - ,./-.- .vipr ,- , .„(»T; ,ri; i". /i -.' :'" ... a :,- ■ /!' ,/ : -1 alaw ? ,»»r" t > f /f - r» r . i.-v.,- f»>>ff.jfffh '"■ i. ' ' ' fiy-rV i ; r4 ' i^,-, .-<< (/ / "fi. - j * .-»-«Ja'-r ./i;' , -I/, ^ fNf» Mf/mprn '. t» ". • < ,{imt ->*-,:.'! , ,:/ ;,' t-. . •;!, rt-,i, ,(., .,|fti,v v '<' <■' rfi-'-m, ' - .". --I» rt' »! - j' r . f -|V.!,i r ■*,.<■ , V h i r'ii,i, fti sf' -Jt-M". /v •>'/! vt/t,-.--■}; 5lr />-/ iff/oti da«tit- .--.'• - :• /f'.'V., i... ,,; .. ,i J,.,'„■..-.. (»r» //.--.;■; f, i* tm {.,/'"" 'V v jtmik1(<< Uf f<: /«rt/. .lV)f.f. / .,/. !■!i /.--, ./. wr. "•"/t-"»' • btntiri iMiii »i . ... + •M"'. (fUkfiHH T.'/ f*Hw-i f/. hfi f»Kn ''»^fl i»- rfajja»» •. ta -ia mcmiito inaio i^a A»ff i-a / -tranaka ;a»ate- je rala ia it-- >'••• -'!»' " iltarja. Stara je tuia, -eia ■» i M» n '.«» J« tajali, .ta a» (»rov aie M)', Vjpt» f/»K. ini. /taloRtni ,ahrnx je ;mei veliko '«f»ffi ?K).-r",an > ihra« resnične. óFovaSfee nfia- "" i«' fih je pritiskata aa srca, h« bile izdelane. ■rf»>"nr* .Manjka, n ioj^-, ki |jb ai ;nogei pokriti òrvivi, aii'jf• " .»lai«1 '»ila Uosa Prava pravcata prnsjaška ""«ti»'' tinQti -o j» IjjKino- panfravfjitli. a -i« niso ustav-•ali pr; ìjej. ; j* mahoma vae spremenilo, .\tlad 'itnki narfvorrtik je -at mimo kapele, ne ozrL obstal in a» /a i >«1m w/ktftm pa ivftfu. da ]is ta prosjjnäka am-nttafwinà 4 je aajkraanajjfe, najidratjocenejša. kur sii ?i »žafal v Janjah, da je: aapstejpa r^vtito /a ptygfwjf Air» ja pftnavrjafn Eo Heaeifu. 3ffi& al "da!, ü^j. ^•miani, »f«-, je bila tam ituifovilej^a Ln ■•!*tiiaT zlasii še tedaj, irw ja feotof »laki eostor^s i« Berwa k tip» ti » , a&. /y,t wife VSi AtfwriMii, ko V* b, z.fcdfciiLe -«fem. <»Ée«fe*f »fei mftilter Sebli, je nekoč /»•"■f V Mo »«K<. <« kaj je v idei'i Bilo je ie ♦ WUW'+W. ihtti in Baaacena ljudi, eket »amu »o ■"ni limici, uadt«n ko -wmski *ap-peim taèe ao fiveè -ucah. '^a avnouzie ilu skrinata. J osse na naprava pod .oz«», .ii lapravi 5080 dbra tov niauti. '^epswün to »kroovai '.veto meo Moskvo ib Ltemnaritioiii. Gradbeni stroški 3L .a jiohh a» Ilir v miiiiooe itonei Urahsvakü ;e -iai >voi xmn a azpoiai4u ..uiiii ul -iosialisiično innovo Rusije. _ .ia niti. M«ki ucìdUHI e t» _^ »soku ' biižim 3iiHova«s itoio* izorarii OBČrt :a /aiika '.•talilao. :«io bi a'-:«; maio urrjstor aed aoÉon, iu io air. aai-biixie sttKMu. Lutali«® > tahó- laimilienu. J* m »' zadežavaia račav sto*"* ta na iviralo nicaKoiil» aramata, arako canti. Ao itovi tu bifi. iar bü Sil prostor a ionia tatal 3»rai«"i TMi ara. • maEew masiii. Uimuati«' «t v Voßnamüii lünäi 3» (atnico oAi' « ia ro«Sk aa po«»!» kamtka Hareluvi, ki je iaa»a» cxàletavaiiàr sla« aonsa* sil» cam.einV«:t»<. Postavili sa ji vom*^. U k sie kmetico » X t rila v kolesarja, ki je hudo obžgaii obležal v nezavesti. Spravili so ga v bližnjo hišo, ini pa dal od sebe nobenih znakov življenja več. d V Savi pri Kresnicah je utonil 23 letni krojaški pomočnik Bernard Povirk. d Strupen plin je zadušil v Ljubljani 22 letno Karolino Ravtar, doma s Planinskega vrha na Štajerskem. d Zastrupljene klobase. Zidar Audrej Majhen, od Sv Jakoba, uslužben pri nekem mariborskem podjetju, je zavžil za obed klobaso. Kmalu so ga prijeli si lui krči. V bolnišnici so ugotovili, da so bile klobase zastrupljene. d Naenkrat ge je začni silen pek. V Sa-moboru je zadivjala huda nevihta, med katero je treskalo. V tem času je kmet Iguae Kaplan okopaval na polju krompir, pri čemer so mu pomagale še štiri ženske. Ko je začeio liti, so vsi skupaj pohiteli k bližnji tovarni iskat zavetja. Ignac pa je bil toliko nepreviden, da je tekel z dvema mottkania na rami,, ki sta bili obrnjeni tako, da so rezila štrlela navzgor. Naenkrat se je začul silen pok in Ignac je padel na tla. Strela ga je na mestu ubila. d Nesreča portugalskega konzula. Zagrebški portugalski konzul Ehrmann se je te dni vozil z avtom, ki se je pri Vrbovsku prevrnil, pri čemer si je konzul zlomil tri rebra in dobil na glavi še 20 cm dolgo rano. d Pred vrati je omagal. Družino Mihaela Godeša (p. d. Dienka), posestnika v Planini, je zadela težka nesreča. Najstarejši sin Franc se je zadušil vsled dima v postelji. Šel je revež spat, si še v postelji prižgal cigareto, utrujeii zaspal, cigareta pa mu je padla v posteljo; ta je začela tleti in je popolnoma zgorela. Kakor vse kaže, se je ponesrečenec še dosti pravočasno zbudil, vstal iz postelje, došel do vrat, ki drže v kuhinjo, a (U je pred vrati omagal, vsled zadušenja padel in umrl. Opečen ni in tudi obleka na njem ni zgorela. d Velike in male nezgode. Pri obiranju češenj je padel na Ua in dobil hude poškodbe 35 letni Jože Južnik iz Dobrunj. — Neznan niotocikiist je podrl na tla upok. poštnega pod-uradnika Ivana Deklevo in ga zelo poškodoval. — S črešnje jo padel 15 letni Miroslav Osojnik iz Nove vasi pri Ptuju; zlomil si je obe negi iu desno roko. — S kozolca je padel pri spravljanju krme in si zlomil desno ramo posestnik Anton Kocjan iz Hajdoše. — Štiri rebra si je zlomil 67 letni posestnik Simon Petrovič iz Dragoviča. — Močno se je oparila s kropom 43 letna kuharica Alojzija Jelvišar, zaposlena v železniškem prehranjevališču v Ljubljani. — Ko je padel s kolesa, si je zlomil nogo 10 letni Franc Vrečar od I)ev. Marije v. Polju. — Nogo v steguu si je zlomila podpolkov-nikova soproga Marija Prašnikar iz Ljubljane. — Skozi okno prvega nadstropja je padel v Studencih pri Mariboru 4 letni Ernest Rus. Je ostal živ, desno roko si je pa le stri, — Zagorc Franc, pos. sin iz Tolstega vrha obč. Brusnice, je pasel kravo na vrvi. Ko je otepala muhe, je krava zadela pastirja v usta ter mu preparala gornjo čeljust z, nosom vred. — S češnje je padla in se hudo poškodovala 10 letna Pe-ternel Ivanka iz Podpeči v občini Preserje. — Ko je spravljal seno v kozolec, je padel na tla in si zlomil nego neki 50 letali kmet. — Po stopnicah je padla in si zlomila nogo 60 letna Frančiška Luznarjeva v Ljubljani. — Hlod je zlomil nogo 29 letnemu delavcu Janezu Mi-klavčiču iz Kokre. Novi grobovi V Mediji-Izlakah so pokopali Mavec Terezijo. — V Mariboru je preminula Frančiška Rebolj roj. Porenta, soproga uradnika drž. železnic v p. — V Siov. Bistrici je zaspala v Gospodu redovnica sestra Nada Kavaš. — V Kamniku je odšel v večnost lekarnar in bivši župan dr. Rihard K«rba. — V Slovenjgradcu je izdihnil učitelj v pokoju Martin Runovc. — V Drvarju je umrl, zadet od zahrbtne krogle ing. Jože Mihevc. Pokopali so ga v Ljubljani. — V Dravljah so pokopali Marijo Biajan, vpo-kojeno delavko tobačne tovarne. — V Ljubljani so umrli: restavrater Mirko Tratnik; nad-kretnik drž. žel. Janko Trošt; bivša trgovka Marija Sitar; Ivan Kmet; 84 letni posestnik in trgovec Anton Presker; 77 letna Ivana Poga-čar roj, Dolenc; trgovski sotrudnik Ferdinand Rošker in Franc Lorbek. Naj počivajo v mirul Razno d Duhovne vaje v Domu Brezmadežne. Koncem meseca, 31. julija se bodo pričele duhovne vaje za gospodične, končale pa 4. avgusta. Za dekleta l>odo duhovne vaje od 12. do 16. avgusta; za žene pa od 7. do 11. septembra. Da se boste lažje odtrgale od domačega dela, smo izbrali take dneve, da radi nedelje in praznika ne boste veliko zamudile. Pridite, da se pod Marijinim varstvom pripravite za nadaljnje življenjske boje. Naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. d Duhovne vaje za iene in matere z dežele bodo v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani od 29. julija do 2. avgusta. Iskreno vas vabimo, da se vas čimveč odzove. Pridite se za nekaj dni od svojega težkega, utrudljivega dela in družinskih skrbi odpočit. Duhovne vaje vam bodo nudile obilo dušne tolažbe, srčnega veselja, notranje sreče in novih moči za nadaljnje življensko delo. Vaš poklic je vsakdanje neprestano žrtvovanje, ki zahteva velikega junaštva in udanosti. V dneh duhovne samote pa rose v preobilni meri milosti ua udeleženke. Vir duhovnega bogastva vam je odprt, zato pridite in črpajte iz stu- normanski narodni noii. Zenica si takrat, ko je živela, gotovo nikdar ni mislila, da bo tako proslavljena. Nezgorljiv papir. Nekemu kemiku Paulu Brau-nu, se je po mnogih poizkusih, tako poročajo časopisi, posrečilo iznajti postopek, ki napravi vsak papir nezgorljiv. Ta nova iznajdba bo posebne važnosti za papirnat denar in pa druge Važne listine, dokumente m vrednostne papirje. Zastava device Orleanske. Angleški poslanik lord Tyrell v Parizu ie nedavno izročil francoskemu državnemu predsedniku naiančeo posnetek zastave Device Orleanske, Jeanne D'Are, katero je ona aosiia v proti Angležem, «stava bo shranjena na častnem mestu v sloveči katedrali v Reimsu. Neozdravljiva bolezen. Zdravnika so poklicali nuino k neki starejši go-fpei- — No, draga gospa, Kf>i vam ie, kai vam manjka? — prijazno vpraša zdravnik. — Radi teto nagovora ogorčena odgovori gospa pikro: Jaz sem soproga ministra L. —- Oprostite, od te bolezni vas žal ne morem ozdraviti, _ jc odgovorit zdravnik in odšel. ki so jim rekli mumije. V tako družbo naj bi prišla naša ljuba Gospa? Teden dni sta se razburjali obe vasi zaradi te nagačene družbe. Za nobeno ceno ne bodo dovolili take grdobijel Vaščani so se zbrali krog stranskega oltarja, ko je prišel oni človek iz Berna. In preden je utegnil spregovoriti z župnikom, so kar na kratko sami opravili z njim. Spravili so ga v poštni voz in vse, kar je razumel, so bile besede, s katerim so se vaščani poslovili od njega: >Glejte, da izginete, presneti nagačeneck Odslej je imel vsak kaj opraviti z imenitno Marijo. Zidar ji je napravil vdolbino v zidu, ki jo je pleskar Sebli spremenil v modro nebo z zlatimi zvezdicami. Na vsako lice je naslikal temnordečo liso, nato je polil obraz z rumeno in belo harvo, da se je vse lepo izenačilo, in slednjič je bila sveta Devica tako živa, da so bili v*i očarani. Le uaš župnik je tiho zavzdihnil, prav tiho, «ta bi ue skalil navdušenja svojih faranov. Krčma-rica je podarila za na oltar prelesten, vezen prt, županja pa starega brokata za obleko. Prišla je šivilja iz mesta in pomerila sohi obleko, ki je pokrila celo noge. Vojna vdova Marietta, neka francoska klekljarica čipk, je žrtvovala svoj poročni pajčolau, ki ga je v dolgih letih sama stkala. To darilo je bilo pač nekaj najlepšega in najplemenitejšega, karkoli je mogla podariti zvesta, čista ljubezen. Našemu župniku je bila znana zgodba tega zakona: zaročena sta bila deset let in čakala sta in se borila. Potem, med vojno, ju je župnik poročil. Gospa Marietta je bila kaj lepa pod dihom teli čipk, ki bi bile vredne tudi kake kraljice. Zdaj je prečastiti prav varno držal nežno tenčico v rokah in se zamislil. Gospa Marietta je pa še ni izpustila in je hotela nekaj reči. Še inalo se je obotavljala, nato je pogledala proč in jecljaje dejala: »S tem pajčolanom ni kar tako; napako ima, ali ga smem po- dariti Materi božji?« In je položila prst na prav neznatno luknjico. »Tole,« je rekla, »je on naredil. Saj veste, prečastiti, čakala sva se deset let, v poštenosti. A med civilno poroko na Francoskem in cerkveno poroko v Švici so pretekli trije dnevi... in ...« Naš župnik je položil roko na njeno sklonjeno glavo: »In tega ubogi pajčolan ni mogel prenesti!« Gospa Marietta je molče prikimala. »Škoda ni tako velika,« se je nasmehnil "župnik in natančno pregledoval pajčolan, »košček krstne obleke vašega sinčka bo popolnoma zadoščal, da jo popravi !< Tako je prejela naša ljuba Gospa poročni pajčolan vdove in nihče ni opazil niti najmanjše napake na njem, zakaj Mati božja si je tisti zakrpani košček pritiskala prav na srce. Tisti čas je zvedel naš župnik, kako je z našo učiteljico. Hudo mit je bilo. Kako je človeško srce vendar muhasto in kako nesmiselno' ravnajo njegovi pobož.ni faranif V nedeljo je bil Marijin praznik. Vsa soseska se je neskončno veselila, kako jih bo župnik prav to leto pohvalil. Pa je stal na prižnici in jim povedal čudovito zgodbo : »Ljubi bratje in ljube sestre,« je dejal, »za današnji praznik vam ne morem ničesar lepega povedati. Znano vam je, da je lamottski župnik star človek, ki ima svoje muhe v glavi. Danes se jih kar ubraniti ne moreni. Pomislite, kaj sem moral jaz, stari grešnik, doživeti I Prikazen sem videl, ne vem, ali je bilo zares tako ali se mi je le sanjalo; pa to je pač vseeno. Našo sveto Devico sem videl! Po zdravi Mariji sem sedel tu ko vi. V cerkvi je bilo temno in mrzlo in že sest se veselil, kako bom pokramljal v kuhinji pri ognju. Ni? pametnih misli nisem imel; mislil sem le na kozarec dencev Gospodovih! Oskrbnin» za vse dni 10Ü Din. Prijave sprejema vodstvo Lichten-tumovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg št. 8. Duhovne vaje bodo vodili preč. gg. mi-eijooarji sv. Vimcencija P&velskega. Duhovne vaje se začno ob 6 zvečer prvega in končajo zjutraj zadnjega imenovanih dni. d /ebilejfli tabor bojevnikov na Brezjah, 15. avgusta. Desetič, tovariši, letos k Marijinem svetišču na Brezje 15. avgusta. Je to naša srčna potreba, je to naša zvesta zaobljuba, doklet nas ne poneso »na zelene travnike». Čedalje bolj zevajo naše duševne rane, čedalje večja so naša razočaranja, zato k Njej, naši Cospe in Zasčiinki — Satre Darne des combottants slovène®! Polovična vožnja je dovoljena istm brez izjeme pod običajnimi pogoji in sicer od 14. do 20. avgusta. Tovariši, pripeljite svoje družine, prijatelje in znance! — Osrednji odbor Zveze bojevnikov v Ljubljani d Dobrodelno društvo »Varstvo«, namerava za 75-letnico iurških dogodkov prirediti veliko romanje Slovencev k Mariji v Rajhen-burg, združeno z izletom v Zagreb. Romanje bo 7. in 8. septembra. Vozila bosta dva po- j sebna vlaka: iz Maribora in iz Ljubljane. Vsi j stroški bi znašali 70 Din. Kdor se hoče tega ! romanja udeležiti, naj se vsaj do 1. avgusta : prijavi na naslov: Dobrodelno društvo »Var- j »Ivo«, Ljubljana, Dunajska cesta 17, kjer bo : dobil vsa potrebna navodila. d Obiskovalcem Ljubljane. Priporočamo j '/sem, ki pridejo po opravkih v Ljubljano, go- i stilno v Rokodelskem domu, Komenskega ul. ; St. 12, Zagotovljena vam je dobra in cenena ! postrežba, Družbe, ki naroče naprej, imajo j znaten popust. d Poizvedba. Dotični, katerim je znano bi I vališče g. Pavla Jeriha, po poklicu strojarja, doma nekje iz Brezovice, ki je med vojno služil pri (> teškem poljskem artilerijskem polku, 2. ba , terja, meseca aprila 1918 v Tirolah, naj sporočijo njegov naslov Jakobu Tavčarju, invalidu v j Zireh ali pa udruženju vojnih invalidov v Zirch. d Od 2. de 11. septembra priredi Ljub-Ijanski velesejem svojo letošnjo jesensko pri-: reditev »Ljubljana v jeseni«. V okviru te i prireditve se vrši dne 8. septembra veliko na-! gradno tekmovanje jugoslovanskih harmoni-j kar jo v, ki se ga zamore udeležiti vsak igra-; lec na harmoniko. Za dobre igralce so pripravljene lepe nagrade ali diplome. Interesenti naj se čimpreje prijavijo oziroma zahtevajo podrobnejša navodila od uprave Ljubljanskega velesejma v Ljubljani. d Jugoslovanskim isseljencem iz Holan-dije in Belgije, ki so prispeli 7. julija v Jugoslavijo, »poročamo, da je min. prometa z odlokom br. 14.H28 z dne 10. julija t. L odobrilo vsem izletnikom četrtinsko vožnjo na progah dravske banovine. Pri nakupu vozne karte se je treba legitimirati z izkaznico, podpisano od korid/ulata v Heerlenu, ki so jo prejeli izseljenci-izletniki od podpisanega. V slučaju, da kdo nima izkaznice, naj piše na naslov: Drago Oberžan. izseljeniški duhovnik, Zidani most. d Tatovi so vi.mili v pisarno grmske šole iri odnesli do 23.000 Din. — Ali mislite da iz cele Jugoslavije naro-čujejo blago od Stermeckiia radi osebe ali imena? Ne, ampak zato. ker ima dobro in poceni blago in kdor še v Trgovskem domu Stermecki, Celje ne knpt'ie, mu priporočamo, da naj poizkusi. Radio od 20. do 27. julija 1933. Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Poročila — 13.00 Cas, plošče, borza — 21.30 Ca», poročila — 23.00 Konec. — Četrtek, 20. julija: 18.30 Plošče in solistični instrumentalni vložki ■— 19.30 Gospodinjska ura — 20 Slike iz narave — 20.30 Orgelski koncert g. Šterbenca, vmes solospevi gdč. Megle — 21.15 Ljubljanski šrame! kvartet, vmes poje g. Petck> 21. ini. Mirko Premelč — 22.30 Plošče. 18.30 Her/Jbomk* «olo, g. Stanko, vmes ploj? 19.10 Prenos it Prage: Sonati za violino i» t?, " (Paganini) - 19.45 Plošče - 20.00 Humori» č t i v o - 20.30 Preno» iz Belgrads - 22 30 Pili» SoboU, 22. julij.: 8.15 Citrc »olo, g. MezgoH, 19.30 Zunanji pol. pregled — 30 Del. godba .Z»,;? — 21 Prenos iz Park-hotela na Bledu - ?2isp Ur. - Nedelj«, 23. fuL: 8.15 Poročila _ 8.30 Gira naslika —■ 9.00 Versko predavanje, 9.30 Prenoi cerkvene glasbe iz šentpeterske cerkve — loon Slike iz narave — 10.30 Potovanje v Maroko ~ 11.00 Solistični instrumentalni vložki — 1200 Ca7 plošče — 15.00 Kmetijika ura — 15.30 Samospe,i Prochazke, poje Anton Drmota — 16.15 — 16 30 V poklicni posvetovalnici — trogovor -17,15 Harmonika lolo, g. PSIih — 20,00 Pevski koncert Joža Likovič* — 20.45 Prenos iz P^t hotela na Bledu — 22.00 Plošče. — Ponedeljek 24. julij«; 18.30 Tamburaški sekstet ~ 19.30 [j! terarna ura v esperantfkem jeziku — 20.00 Jujo- slovanska socialno-politična zakonodaja _ 20 30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Plošč». — Torek, 25, julij*: 18.30 Plošče, vmes solistični instrumentalni vložki — 19.30 Ali so narodi brez religije? 20.00 Preno» iz Prage: Simfonični koncert i 1 Karlovih varov — 22.00 Plošče in poročila -Sred«, 26. julija: 18.30 Otrošk» ura: Oče Pepček sinček Tepček — 19.00 Plošče — 19.30 Literarni ura: Ariosto — ob 400 letnici — 20.00 Schuman-nove duete pojeta gdč. Korenčanova in g. Brand-steter — 30.45 Prenos iz Park-hotela na Bledu — 22.30 Angleške plošče. Naznanila Jakobova nedelja (Dražgoše) V nedeljo po sv. Jakutin imamo i.suko leto drugi romarski shod. ker se bodo letos prav 11a Jakobovo nedeljo obhajale v Ljubljani velike jubilejne slovesnosti, katerih so nameravamo '' večjem številu udeležiti tudi Uražgošani, zato se 1k> običajni romarski shod vršil v nedeljo pred godom sv. Jakoba n Skaručina pri Vodicah. Zaradi jubilejnih slavnostih v Ljubljani.se preloži romarski shod, ki bi moral biti TO. julija, na nedel jo 6. avgusta, V soboto zvečer govor in večerna pobo/nost, » nedeljo pa službe božje ob 6.. |>ol 9. in 10. uri. vitla in kos slanine. Mahoma zaslišim tiei-o šuinotanje in pogledam. Pa je stala pred menoj naša ljuba Gospa, prav laka, kakršna je bila prej v starem plašču, bosa, brezbarvnih lic. Hotela je mimo mene. Naglo sem snel čepico z glave in ji dejal: ,Naša ljuba Gospa! Kam bi pa vendar radi?' .Ljubi župnik,' je odvrnila, ,pustite me ven, stran moram!' Kar zmrazilo me je, ko sem to zaslišal. Sklenil sem roke in rekel : ,Sveta Mali božja, saj tega niti dovoliti ne smem, saj ste last naše cerkve in nas vondar ne morete zapustiti!' .Župnik,' je zelo resno odvrnila, pustite me mimo, «aj ne spadam sem!' Prijel sem jo za plašč in jo hotel pridržati: .Milostna Mati božja, kaj smo Vam pa naredili, da hočete oditi od nas? Tak dober namen smo imeli, poglejte to lepo kapelo, ki smo jo Vam sezidali, poglejte te dehteče rože, toliko gorečih sveč, to lepo, poročno obleko, ta krasni, poročni pajčolan!' ,Ne ne, ljubi župnik, vse to ni zame, ti darovi me prav nič ne veselijo, dokler vaši ljudje izdajajo mojega Sina!' ,Vašega božjega Sina, našega Zveličarja, izdajajo?' sem dejal ves osupel. ,Kdo bi si bil pa upal?' ,Vsi ti,' je rekla, ,ki obsojajo ljudi, jih zaničujejo ali trpinčijo... Ali ne veste, župnik, da je to greh vseh grehov, da je greh zoper Njegovega Dulia? On, ki Je poplačal vsak kozarec vode; ki je vzel morilca kar s križa s seboj v paradiž, Qn naj bi gledal, kako se vedete z osamljenim, zapuščenim človekom, kako oa mučite, jezite in celo stradate? Ne, ne, župnik kar obdržite svoje lepe reči, prav lepo se zahvalim zanje dobro ste mislili, a mene ne veselijo! Dajte, da morem skozi vrata, prav lepo prosim, gospod župnik!' •Sveta Marija,' sem obupno vzkliknil, ,pa kam hočete zdaj. Ito se že noči?' ,Ah,' je dejala, ,neko človeško bitje moram spremiti gor v hribe, da ne bo kake nesreče!' In resnično, ljubi moji, našo ljubo Gospo je vzela noč. Odšla je v dežju in burji v svojem starem plašču, bosih nog, ki jih je veliko trpljenje močilo s solzami in i zgladilo. Odšla je v viharno noč. Prav tedaj je bilo, ko ae vladarica odpravlja na pot v hribe...« Ne morem vam povedati, ali je vladarica na svoji kamnit' poti srečtda našo ljubo Gospo ali ne. Kno pa vem, da se je drugo jutro spoteknila, ko je bilo toliko vrčev mleka, ki so stali pred njenimi vrati ! In ko je prišel spet mesec maj, je položila »krivo-verka« na stranski oltar Matere božje vso krasoto lilij svojega vrta in svoje dekliške duše. 4. Po vsem pogorju Jura, na tej in oni strani meje, je tisti dan, kadar imajo v hiši veliko pranje, ko kak praznik, ki je v zvezi s častjo in ugledom hiše. Kdor bi rad, da bi ga sosedje spoštovali, se jim mora izkazati s svojim imetjem. Najlaže se pa izkaže s perilom, z osebnim, posteljnim in namiznim. Vsak pošten človek si mora o pravem času nabaviti teh reči. Poglavitna dota kraljevskih otrok starih, davnih K.TJ6 , ,Skrinjt pla,na' ki *> deh«el po sivki. Kmetje so ostali zvesti tem starim časom - »Bog daj, da bi še dolgo posnemali to navado! Tistega dne, ko bodo naše kmetice začele nositi svilene zastavice namesto platnenih srajc, bo vsega konec,« je dejal župnik Krave bodo nosile oči- 1«. V severni Rusiji so začeli delati zanimive poskuse z naočniki pri govedi. Izkušnja ie namreč pokazala, da vsako leto pozimi izgine oziroma zaide veliko število goved, ker ne moreio kljubovati ostremu vetru, ki jim piha v oči. Naočniki pa ščitijo govedo in mu omogočajo, da ostani v bližini čred. ki ostanejo tudi čez zimo na prostem. Izkušnja je pokazala, da se krave navadilo na naočnike prav tako lahko kakor konji. Sčasoma sploh ne občutno, da nosijo naočnike. Na' očniki ščitijo govedo tudi pred snežno slepoto, ki se ti a severu rada do-javlia in povzroči Dri govedi dostikrat velike izgube, ker si živali znajo pomagati. Vljudnost. Mesto K. i« nastavilo prometnega policista. Pa se pripeke a'-tomobil skozi mesto. metni policist ga ustan» pravi: »Vi ste vozi' « 'J* trostjo 70 km na urol K«' jaz sem pazil. 70 km » urol« - »Hahal. se j1" smeje šofer, »kako ie to mogoče, ko sem pa w četrt ure na poti?« -potem pa oprostite. »r; sim.« pravi H,cls' spusti avtomobil napret- t I PO DOMOVINI V Ljubljano! (Jesenice) X'riprave za jubilejne slavuosti v Ljubljani so v polnem teku. I/.kazniee in znake dobite v i Jupnišču. Kupite jih lahko tudi v sledečih trgo. [ vinati: Andrej čufer (nn Jesenicah), Minka, Smo-loj (v Krekovem domu), Frarijo Torkar (Ukova), ' Pavla Arnež (slaščičarna), Delavski konzum (nn Savi) in Delavski konzum (pii Trevnu). Kjer ste kupili izkaznico in znak, tam .boste dobili tudi vozni listek. Izkaznica in znak z vožnjo vred stane Din 36. Najugodnejši vlak za Jeseničane je posebni vlak, ki bo peljal v nedeljo, dne 30. t. ni. Iz Jesenic odide ob 6.35 iu pride v Ljubljano ob 8.35. Iz Ljubljane odhaja ob 18.20 (H? zvečer) in prid«, na Jesenice ob 20.20 CA9 zvečer). Verniki. hitite z nakupom! Ponovitev demantne sv. m Eie oadgkoia Jegliča. (Begunje pri Lescah.) Slavni jubilant, odlični naš rojak, presvetli gosp. knezoiko! dr, Anton Bonaventura Jeglič, ponovi v nedeljo, 6. avgusta, v Begunjah, biserno sveto maio. Cela farà se pripravlja za io izvan-reduo slovesnost z veliko vnemo. Veliko Begunj-cev pojde tudi že prejšnjo nedeljo v Ljubljano, da se udeleži prve proslave in tam rojstno župnijo častno zastopa. — .Dne 23. julija se vrši slovesna otvoritev novega planšarekega stana, ki so ga postavile Poljče na svoji planini v Begunjščici za svojo živino, ki jo pošljejo čez leto na pašo. Začetek ob pol 11 z božjo službo. — V noči od petka na soboto smo opazili strašno rdeče nebo v smeri proti Dvorski vasi. Gorela je res ondotna opekarna. Škoda je velika. Obžalovanja vredni so delavci, ki so priiti sredi najugodnejšega časa ob delo in zaslužek. Kako je ogenj nastal še ni bilo mogoče ugotoviti. Rubo (Trata) Zaradi deževnega vremena in gotovo tudi zaradi krize je letos dosti manj letoviščarjev v naši dolini kakor lani. — Delavski otroci, ki so letovali lani v Poljanah, so letos zopet prišli, toda svoje šotore so sedaj razpeli na Hotavljah ob vabljivi Sori. — Da bo vsaj nekaj življenja zopet v dolini, se pridno pripravljajo iantje in dekleta na zanimivo igro v 4 dejanjih: »V valovih bolesti«, ki so jo pred nèdaiftiim Časom v Žireh z lepim uspehom vprizorilil Zato pa pridite, domači in od drugod, zlasti »izvedenci« iz Žirov, dne 23. julija popoldne «a Trato na igro! Novice (Noyu Oselica) V uodeljo, 9. julija smo priredili v cerkvenem domu lepo trodejanko »Naša kapelica«. Vkljub majhni fari, je prišlo dosti ljudi. Vsem listini: Bog plačaj! Zadovoljni so bili ljudje z našimi fanli, ki «o [»kazali, kaj zmore požrtvovalnost. — Poletni seiem bo letos 1. nedeljo v avgustu (6. avgusta). Bosta dve sv. maši. Ena ob 6. druga ob 10. Obakrat darovanje sveč, Pridite v obilnem številu! Petdesetletnica šolskih sester (Repnjc na Gorenjskem) Dne 21. aprila jc minilo 50 let, kur delujejo šolske sestre v ftepnjah. Kraj je naravnost idiličen in privlačen za vsakogar, ki ljubi mir in zdrav gorenjski zrak. Zavod vzdržuje petraz-fedno dekliško osnovno šolo s pravico javnosti in kmetijsko-gospodinjsko šolo. ki ima obširno posestvo. Obe šoli vodij« šolske sestre s prav dobrini uspehom. Zavod ima tudi internat za osnov, šolske deklice, kakor ludi intornat za go-Siwdinjska dekleta. V prvega se sprejemajo deklice od 6. lota dalje. Poleg obveznih predmetov Se Ila zeljo staršev poučujejo deklice tudi v glasbi in ročnih dplih. Po končani osnovno šolski obveznosti gojenke lahko vstopijo v srednje šole ali kar v samostansko gospodinjsko šolo, kjer se nudi dekletom prilika, da se teoretično m praktično vežbajo v vsem, kar gospodinja l'ibi, zlasti v kuhanju, šivanju, pranju, likanju, strežbi bolnikom itd. Teoretično se poučujejo sledeči predmeti: verouk, vzgojeslovje, gospodinjstvo. zdravstvo, živiloznanstvo knjigovodstvo, sadjarstvo, vrtflarsivo, poljedelstvo in ži-"bioretfl. V splošnem jc nn teoretičen pouk v tesni zvezi s prakso. Pouk v gospodinjski šoli se deli v dva tečaja, zimskega in poletnega. Sprejemajo se dekleta, ki so dovršile 16. leto in so telesno in duševno zdrave. Zimski tečaj traja od t. oktobra do 1. aprila. Mešečnina z-a osnovnošolski internat je 300 Din, za gospodinjsko šolo pa 400 Din. Natančnejša pojasnila daje predstoj-nišlvo zavoda šolskih s<-,-ter v Rcpiijali, p. Vodice nad Ljubljano. Shod in koncert (Reteče) fantovsko zborovanje za loško dekmiijo bo 6. avgusta v Rctečah. Govorijo, l.|udskciti domu«, v >Sa lezi jonskem mladin skem domu«, in v proda ialni »Konsumnegn društva« v Vodinatu. Dostavljali jih bollo pn ludi člani odbora po hišah. Tujski promet. (Sv Jošt nad Kranjem) Ker je naša občina važno tuiskoprometno ozemlje, bodisi sam vrb Sv. Jošln, ki je priljubljen radi krasnega razgleda že od nekdaj, kakor tudi ostale vasi; Zg. in Sp. Besnica, Javor-nik Pševo. Unkovca tn Zabnkovje, ki imajo polèg razgleda še druge zanimivosti (n. pr. vas Zg Besnica krasen, 30 m viso! vodopad, zdravilne rimske toplice, ter podzemeljsko, jamo s krasnimi kapniki), se je osnovni pri obeint In jskoprometni odsek, kateri pridno deluje, /m letos je ua razpolago 8 sob z eno ali Več {Wietel jami z ali brez hrane. Za prehrano je na razi«lago 5 gostilcu. Pisarna tujsko-pronictnega odseka se nahaja v Rakovei št. 32, ker se dobe vsa |hk1 robna pojasnila. Kmetijsko gosjMxlinjski tečaj) (Dobrunje) Kmetijsko-gospodilijski tečaj je bil dne 28. junija t. I. zaključen s krasno razstavo ročni del, kuharskih in drugih predmetov, ki so jih gojenke razstavile. Tečaj je trajal tri mesece. Vodila ga je ga. Minka (jdlaskovn ter njena pomočnica gdč. A. Kračnik. Vsem, ki so omogočili tečaj so najlepše zahvaljujemo. Tečaj je obiskovalo 11 gojenk. Spoznale «o, da jim bo to, kar so se na tečaju naučile, kot kmetijskim gospodinjam, mnogo koristilo. t Terezija Mavec (Izlake) Nedavno smo pokopali soprogo orožn.iškega narednika v pok. go. Terezij Mavec, Težka ope: raci.ju jc povzročila njeuo Smrt. Na zadnji poti so jo spremili gg. župniki Mat. Dagaliri Fr. Učakar in Franc Osolnik. Pokojnico so nesli k večnemu počitku člani požarne brambe. Pevski zbor Izlake ji je zapel lepe žalost iiike. Pogreba se je udeležilo veliko prijateljev in znancev po-kojnicc. Preostali se vsem najlepše zahvaljujejo. Pokojnici naj dn Bog večni mir! 50 letni gasilski jubilej (Horjul) Prostovoljno gasilno društvo v Horjulu proslavi 50 letnico svojega obstoja združeno z žup-ninv izletom vrhniške gasilske župe v nedeljo, 23. julija. Društvo, ki je med najstarejšimi v vrhniški gasilski župi se jc ustanovilo ua pobudo posestnika Korenčana Fr. in trgovca Jak. su-šteršiča. Predložena slovenska pravila so bila dvakrat zavrnjena in šele v tretjič jih je oblast odobrila. Akoravno jc bilo v tedanjih časih poveljevanje le v nemškem jeziku, sta zgoraj omenjena ustanovitelja vztrajala in zahtevala poveljevanje v slovenskem jeziku, ki se je obdržalo v društvu vso dobo. Na ustanovnem občnem zboru 1. aprilu 1883. so bili izvoljeni: za načelnika Anton Rihar. za jiodnačelnika Jakob Ma-rinčič, za tajnika Jakob Sušteršič. Razen Franca Korenčana in Janeza Vrhoven, krije že vse ustanovile člane domača zemlja. Takoj ob ustanovitvi jo društvo marljivo delovalo in si že prvo leto nabavilo brizgalno. Leta 1892. si je sezidalo svoj lastni dom. Kasneje si yt nabavilo modernejšo brizgalno na ročni pogon in 1. 1913. tudi motorko. Sodelovalo je pri 45. požarih. Spored gasilske slavnosti je sledeči: V nedeljo. 23. t. m. ob 13.30 sprejem gostov pred novim gasilnim domom Ob 14. skupna udeležba pri cerkvenem opravilu. Sprevod gasilcev po vasi. Nato pozdravni govori na slavnostnem prostoru in poklouitev diplom zasluženim članom. Slednjič povorka gasilcev in razhod, naio se vrm veselica. Trileten otrok — požigalec (Šmarjeta) Šmarjetna nedelja — žegnanje — je bila nedelja kislega grozdja. Prostovoljno gasilno društvo je ob krizni udeležbi vprizorilo lepo dramo, takoj po sklepu je zadonel plat zvona in glavni trobentač, ki je bil igralec, je zatrobental »gori!« V par minutah je pod načelstvom Karlovška odhitela brizgalna na lice mesta v Zagorico. Trileten otrok je nekje staknil žvepljenke in na podu zakuril. Hiša in pod, last klevevške graščien sta do tal pogorela in le neverjetni hitrici gasilcev gre zahvala, da ni pogorela vsa vas, ki je slamo krita. Cast tudi škocjanskim gasilcem, ki so tudi nenadoma s svojo motorno brizgalno prihiteli na pomoč. Jubileji (Kostanjevica) Dne -'6. julija obhaja naš župnik pieč. go-siiod Franc Golob 25-Iefnico niašniškega posvečen ja. Slovestnost se bo vršila v nedeljo, 23, t. m. Na predvečer bodo potrkavali v vseh cerkvah župnije, zagoreli bodo kresovi, zagrmeli topici. Istočasno bo razsvetljava in rajanje e Colnrökl ua Krki pred župniščem ob spremljavi godbe na pihala, petja tamburic. 23. julija se bodo zbrali verniki pred župniščem nekako V» na «loset, nakar sledi sprevod z jubilantom v župno cerkev, kjer bo slavnostni govor kanonika 3 bodo ;*rte liumje- > farm cer&vt, n*to p» »ktodfioija t droštvrni dvoran«. Po akademiji proti« zabava. — Kdw ie želi ude-ližiti «lorcuiMii biserne «v. »sie »adikofa —Vi Din za okIw aero ia tja Možje ikiritr law, » Marijini otročiči na Sokorju (bela Krajina) V četrtek je bil lep dar,. Toliko otr* vuhoriki »v. .Jož«! ie cikdar ni ime!, kot mo jih je pripetila ta ciao Marija iz «ovedo ili /upnij Iz Podzemlja »o «e pripel.»Ii kar oa 9 vezeh In takejja drr»biža neka/ gre n» en voz. Zato jih ie bik» kar 230. Juoaki to, ker se niso uetraiili, čeprav je vreme prav »iabo kazalo. Ko »o Metličani videli toliko vene);* ki te je peljalo iz Podzemlja »o tudi 4li na delo in — čeprav je bil izlet ze odpoveoan in lo otroci svojo popotnico /e večinoma pojedli — so v pul ure mobilizirali 120glavo armado, ki je bitela pei na Stibor, Tudi iz Rfdovice jih je prišlo nekai in Cirio iz Črnomlja z g. dekanom. Največ je bilo 'eveda domačih, suhorskih. tako da je bilo akupso kakih 600 otrok. Da ni bilo vreme zjutraj tako neugodno, bi bilo otrok morda ie enkrat toliko. Kako je bilo ria zborovanju, kdo bi to razložil. l epo je bilo, tako lepo, da «o otroci, kateri nino ili. kar jokali ko io zveleli, kako lepo ie bdo Metliike novice (Metlika) Spet «mo imeli ogenj. V Berčicah se je zračila slre;.»ica It- Nunarja iz Me like. Zlobna roka ie podtaknila ogenj. Ker je bilo ponoči, je rodila stvar veliko vznemirenje V viharni noči 12. iu!. je u/gala strela v Kamcnci pri Vido6ičih hišo nanovo, ki je zgorela do tal. Družini je zgorela vsa obleka. — Metlika dobi davkarijo. Pred 4 leti je bila odpeljana v Črnomelj. Letos se vrne. — Udeleženci za jubilej v Lji bljani se priglaSajo. Kakih 50 jih bo le. Bilo bi jih več, da niso moš-nički tako straino suhi. — Ce ni niti za sol... — 23. julija proslavi metliška lantovska Marijina družbi« 30-letnico svojega obstoja. Slovesnost naj postane verska proslava za vse može in (ante metliike fare in sosednjih župnij. Najavljeni so priznani govorniki, zato bo gotovo vsak prihitel, da ne zamudi nekaj lepega. — Žetev je tu. Ječmen je že spravljen. Bil je dosti dober. Sedaj je na vrsti že pienica. Koder ni preveč grdo povaljana ima prav lep klas. Naša cerkev po požaru (Gora Oljku v Savinjski dolini.I Oh obletnici strašnega požara na Gori Oljki, ki je skoro popolnoma uničil znamenito romarsko cerkev, »biser Snvinjake doline«, «e je Mrši odbor za obnovo cerkve nn Gori Oljki nesla! k se ji da pregleda dosedanje dela iu napravi načrte za liodoče. Ogromno delo je zahtevalo mnogo truda in žrtev, du so cerkev in zvonika vsaj za »ilo pokrili. Odlmr se čuti dolžnega, da se tem potom zalivali prav vsem, ki so tako radi pomagali in jih prosi, da mu onta ne jo tudi v bodoče naklonjeni. Bog plačaj I Ker «to zvonika samo provizorično pokrita in je cerkev potrebna tudi novegn omcla in ker «e « pobiranjem prostovoljnih prispevkov v današnji krizi ne doseže mnogo uspeha, «e je odbor odločil, da priredi na Križevo nedeljo, dne 17. «ep-teinbra na Gori Oljki veliko javno tombolo z mnogimi prav lepimi dobitki. Prosimo vsa bližnja društva, da na ta dan ne prirejajo prireditev. Obenem se obrača odbor do javnosti s prošnjo, da nabiralcem dobitkov in prodajalcem tablic ne odreče njihove prošnje. Pokažimo, da hočemo opremiti božji liram na Gori Oljki, ki je tudi lopa izletniška točka, da bo v čaet Bogu, er v porno* in kras cele Savinjske in Šaleške doline. I: VINA dolenjska., štajerska in sploh vaeh vrst, kupite pri eintratet vlnarnl v Ljubljani Z ljubljanskega trsa Ljubjana, i8. julija Cene živiai in mesu: Voli L vrste 4-5 Din. roU IL > rote 3-3.75 Din, voli IH- v rete. 2-2.75 Din- telice L vrste 4-4.50 Din, telice II. vrste 5-5-5 Din. (elice III. vrste 2-2.75; krave I vrste 3-3.75 Din, krave II. vrste 2-2.75 Dm, krave III. v rate 1.50— 1.75 ; teleta L vrste 5 Din, teleta II. vrst. 4 Din; prešiči 7.50-9 Din -Govejo meso I. vrste: prednji del 8—10 IJm, zadnji del 10-12 Din, gov.-jo m«»-, IL vrste: prednji del 7-S Din. zadnji del 9-10_ Din; goveje meso III. vrste: prednji del i— 6 l>in. zadnji de! 7—8 Din; telečje meso L vrste: pred nji del 10—12 Din. zadnji del 12—14 Din; te lefje nt reo IL v risto: prednji del 8—1(1 Din, zadnji del 10—12 Din; svinjsko meso: hrvaških prešičev 11 — 16 Din. domačih prešičev 12—18 Din: prekajena svinjina 16—22 Din; svinjaka mast 18 4)in, slanina domača 14 Din. hrvaška 15 Din. Konjsko meso 5—6 Din, ovčje mc*o 6—10 Din. Goveje surove kože: volovske 7—9 Din. bikove 7 Din. kravje 6 Din. telečje 12 Din. hrvaških prešifev t Din. domačih prešičev 3 do t Din Žitne cene so neizpremenjene. prov tako cene mlevskim izdelkom. Za 100 kilogramov -e plačuje: pšenica 265—275 Din. ječmen 170—185 Din. rž 170 180 Din. oves 165— in« Din, koruza 120—135 Dill, fižol 220—275 Din. Na borzi pa veljajo sledeče cene (/a vagoiiske pošiljke, postavljene v Slovenijo): pšenica iz Itačke 285 do "MKt Din. koruza 127.50-137.50 Din. - Pše-nična moka velja 420—450 Din. oa borzi 450 do ,'-15 Din: koruzna moka 150—200 Diu. Živilski trg (drobni kmečki pridelki): novi kr<.mpir jr po I Din. stročji fižol 5 Din. grali i «tročju |ki 2 Din. kninare od 0.50—I Din ena. Perutnina ne /di. da se je nekoliko pocenila Piščanci se dobe tudi že /a 12 Din. kokoši /a 20 Din. jajca |m> 50 par. debelejša, boljša 1.25 pur. Mleko velja 2—2.50 Din, liter surovega ma la 22-2* Din. čajno maslo 28—52 Din, Inoli injsk i sir 16—24 Din. sirček 5—6 Din. - Rdečih jagod /manj k u je na trgu, zato so se nekaj podražile; prodajajo jih celo po 6—7 Din liter. Borovnice so po I Din liter, lepi jurčki po 5 Otti merica. Za češnje je /daj visoka sezona, prodajajo jih od 2.50 Din dalje. Mali oglasnik Vsaka ilioiiua vrstica ali 't e prostol vetja z» enkrat Din f>. Naročniki ..Domoljuba" plačnic samo polovico ako kupuje,o kmetijske po irebščine ali prodniajo svoje pridelke ali iščeio o oslov oziroma obrtniki pomočnike« «ti vajencev in narobe Dobre čiilii dobite [iri Jerneju Jeraj, Zapoge 10 Smlednik. Z krolaihfl »ateneo sprejmem z vso oskrbo v hiši. Karol Dolinšek, krojač, Kamnik, Maistrova ulica 5. Kitnim gabrova, bu-11 lip I III kova gr{asta debela drva, na dom postavljena, in cena na naslov: T. Šimenc, Se-lenburgova ulica št. 1, Ljubljana. Kmeclu hite. 2uXbi' nja. klet pod-trešje. sadni vrt hlev. svinjak, gospodarsko poslopje in nekaj polja dam v najem. ■ Vprašati: Izidor Florjančič. Poljane št 4, St. Vid nad Ljubljano. Kmečko delile, ^ jena, se išče h otrokom na deželo. Prednost imajo pridna, revna dekleta - Ponudbe na upravo pod »Poštena« št. 7972. Ljudska Samopomoč v Mariboru mi je izplačala po smrti mojega očeta g. Josipa Zakrajiek, pripadajočo podporo točno in kulantno, za kar se ji tem potom najlepše zahvaljujem m jo vsakomur priporočam. — Srebotnik, dne 10, julija 1933. Josip Zakrajiek. »Ali je tvoja mlada žena dobra gospodinja?« »To ne, _i>ač pu zna prav lepo peti.« »Veš kai, potem bi si bil pa kanarčka nabavil, bi bilo ceneje.« Najboljfti šivalni stroji in kolega so edino ADLER-GRt t ZNER ,„ industrijo ln obri » vseh opremah. dom. istolu ivlcttiki plctlta, DUBIED "V ' »'"H» «. - "like cm« »SfP PETELINE LJUBLJANA Melon 29tl •II ia PreieraoTtgt ino ■stalla (m vodo). Vcilel«» guuidja T«U na obroke. «Intra v K rat,: n trgovina Levlčnik Pozvonilo je in Mina je šla odpirat. »Pro-«im, če bi lahko govoril z gospodom profesorjem.« Mina: »Ta vrata so samo za služinčad. Morate iti naokolu ter tam vprašati.« kmalu se je oglasil zvonec na drugih vratih in Mim je Sin sedaj odpirat te. »No. ali zdaj lahko govorim z gospodom profesorjem?« Mina: iNe, ga že širi tedne ni doma.« PREKLICI Prcktičero obdolžitev Jarca Blaža iz Krauii, da se je udeležil pretepa na Okroglem, obžalujem tudi vse ostale žaljivke in se mu zahvalim, da je odstopil od kazenskega preganjanja. Kranj, dne 10. julija 1933. Godnov Frančiška, Okroglo 4. Neki gospodar je najel fanta, da bi nui I« češnje obiral. Ker pa jih je fant več nesel i usta kot pa v košaro, mu je naročil, da mora drugi dan neprestano žvižgati ko bo češnje obiral. Prihodnji večer je gospodar videl tujega dečka, ki je prihajal i/ vrta. »Kaj pa li tu počenjaj?« ga je ustavil. »Oni na češnji nie je najel, da sem mu Iu spodaj žvižgal.« P R i; K L I C. Podpisani obžalujem, da sem dne 7. julija 1933 izrekel nepremišljene besede proti »Mobilni kreditni zadrugi in Stnvbni kreditni zadrugi r. z. z 'i. ». v Ljubljani t v navzočnosti zastopnika J. Kovnčifa, Sv. Jurij ob južni žel., da so pri njej sami sleparji, kot ueosnovane, ter da ni bilo zalo podanega oo-benega povoda. Joiel Oavš, Sv. Stelan, p. Šmarje pri Jelšah. Dvoje pisem. L Spoštovani gospod urednik. Prosim Vai, prečitajte priloženo pesem in mi čimpreje sjio-ročite Vaše odkrito mnenje. Imam namreč Se drugo železo v ognju. 2. Cenjeni gospod. Moje odkrito mnenie je. da vzamete železo iz ognja, vanj pa vtaknete vašo pesem. ★ Bolnik: »Čemu pu naj bo tole zdravilo?« Zdravnik: »Proti pozabi in izgubi spomin».« Bolnik: »Saj me spomin ne zapušča.« Zdravnik: »l.ani sem va6 zdravil, račun še zdaj niste poravnali.« ★ I zda jat eli : Dr. Gregari) Pečjak. Urednik: Jeie Količek. »Krompirja ni, pa ga ni. Mioka, mar naj pijem še globlje?« Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Gei ka