"¿ROLETAREC" je delavski list ia
misleče čitatelje.
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
Qrugi najstarejši
jugoslovanski socialistični list.
NO. ST. 11M.
■¡nun «o •» MKuiid-cUu nttki«i DwcwraWi 0. T, «i t»« (H*»t ofiu« «t Chira««. III., tind*r t h* Art of Convr».. of Mar-h	1 «T«
CHICAGO, ILL., 22. MAJA (MAY 22.) 1930.
PublUhod WM kl y «t MM W. 26th St.
LETO—VOL. XXV.
STVARI PRED DETROITSKIM
VPRAŠANJE PROLETARCA. KLU BOV IN IZOBRAŽEVALNE AKCIJE
Zahteve za povečanje glasila JSZ. — Kje imajo naši klubi največ prilike za uspehe?
Drhalska justica povečava val zločinstev
Povečanje "Proletarca".
Na konferenci soc. klubov in društev Izobraževalne akcije dne 27. aprila t. 1. v Milwau-keeju je Martin Judnič predlagal ,naj se zastopniki izrečejo za povečanje Proletarca. Delegatu, ki bo reprezentiral to konferenco v Detroitu, so naročili. da deluje za povečanje lista. Eni so želeli, da naj ima v povečani obliki najmanj tri strani gradiva v angleškem jeziku, drugi, da izhaja dvakrat na teden na 6 straneh itd.
Anton Zornik iz Herminija piše, da mu ne ugaja odlaganje dopisov. Je aktiven za stranko in zvezo, in je naravno, da pričakuje od urednika sodelovanja.
Skozi par tednov smo objavili dopise z »drobnim tiskom, toda mnogim to ni ugajalo. Par naročnikov je celo izrabilo priliko ter sporočilo, da naročnine ne obnove, ker ima Proletarec sedaj predroban tisk, ki ga ne morejo Čitati.
Proletarec je v tej obliki po gradivu in prostoru nad 14 strani prejšnje revije večji kot je bil do aprila lansko leto. A je vzlic temu premajhen. Gradivo moramo razpodeljevati, da se ognemo enoličnosti, in pa, da si ohranimo naročnike. Ker pa se na list vsled večanja aktivnosti klubov in Izobraževalne akcije stavijo tudi večje zahteve, je prišel v stiske za prostor.
V	razpravi o povečanju lista naj imajo delegatje na zboru v Detroitu v uvidu, da bo treba delovati tudi za povečanje števila naročnikov, kajti brez dvignjenja dohodkov je povečanje Proletarca nemogoče.
V	tej številki je priobčen izkaz poslanih naročnin, kateremu se zelo pozna, da Jos. Snoy in Anton Jankovich nista zastopana v njemu. Petdeset naročnin tedensko več kot jih dobivamo zdaj, pa bomo lahko sklepali o povečanju lista.
Bodočnoet klubov J. S. Z.
Ali je možno klube JSZ. oja-čati, in v katerih krajih? Poslednje čase beleži Zveza znaten/napredek v večanju članstva v Detroitu. In če je to mogoče v Detroitu, čemu ne bi bilo mogoče, v Clevelandu, Chicagu, Milwaukeeju, Canonsbur-gu itd? Kakšna je bodočnost klubov JSZ. in v čem naj koncentrirajo svoje aktivnosti? To so za članstvo Zveze važna vprašanja, o katerih bo treba na zboru v Detroitu temeljito razpravljati in določiti smernice, da bo naše delo uspešnejše in da bo JSZ. napredovala v številu klubov in v članstvu.
Izobraževati na akcija.
V	naselbinah širom Zed. držav je veliko število naprednih kulturnih organizacij, ki so brez medsebojne zveze. Njihovo delo bi se zelo dvignilo, če se bi združila ter sodelovala med seboj kolikor bi bilo v tem ali onem slučaju, z ozirom na posamezne kraje, mogoče, ob enem bi imele centralen urad. Tudi mnoga podporna druitva so aktivna v prosvetnem delu,
bodisi s svojimi odseki, ali pa gmotno podpirajo ter sodelujejo s kulturnimi društvi. S pomočjo podpornih društev lahko zgradimo močno prosvetno zvezo, ki bo v stanju na polju ljudske vzgoje storiti mnogo več kot današnja Izobraževalna akcija s svojimi skromnimi sredstvi.
Upoštevati moramo v razpravah na zboru, da sami lepi načrti nič ne izdajo, če ni za njimi tudi močne volje, da se jih izvaja. Povečanja Proletarca ne bo brez garancije, da mu z večjo agitacijo povečamo sorazmerno tudi dohodke. Prosvetna zveza postane močna le, če pristopi vanjo čimveč delavskih kulturnih organizacij, ki se ne bodo sramovale delavske znamke in če se ji pridruži veliko več podpornih društev naprednih jednot in zvez, kot jih ima sedaj Izobraževalna akcija JSZ.
Druge važne točke sporeda.
Za odmerjeni čas treh dni ima osmi zbor JSZ. zelo obsežen spored. Poleg navedenih so enako važne tudi točke o naši agitaciji med hrvatskim in srbskim delavstvom, o delu JSZ med mladino, o agitaciji med ženstvom, o položaju med premogarji ter unijah, ki se bore med seboj za njihovo naklonjenost, potem točke sporeda o kulturnem delu itd. Ako pridejo delegatje v Detroit pripravljeni in poglobljeni v program zbora, bo njihovo delo u-spešno in JSZ. se okrene v svojem razvoju zopet navzgor.
ŽRTEV PERVERZNOSTI
Na sliki v sredi, uklenjen, je črnec George Hughes, v mestecu Sherman, Texan. Obtožen je bil posilstv« be lopo 11 ne ženske. Bil je aretiram in poslan v zapor, kjer je dejanje priznal. Če bi se stvar razvijala normalno, bi bil nedvomno obsojen v dosmrtno ječo. Linčarska justica pa jo hotela maščevanje takoj. Oblaat je svojega jetnika skrila v železno blagajno, da si ga prihrani za legalno obravnavo. Drhal pa je navalila na »odno palačo, jo zažgala, in nato vzela iz blagajne od dima in plinov zadušenega črnca Hug-hesa, ga privezala k avtu ter ga vlačila po ulicah, ga nato obesila na drevo, zakurila pod njim velik ogenj ter ga upepelila. V mesto je bila po tem dejanju poslana milica, ki pa ni imela ničesar početi. Zločin, ki ga je izvršil omenjeni črnec, je res zločin. Toda enake zločine imago na vesti tudi mnogi belopolt ni perverzneži. Sodniki so napram njim navadno zelo obzirni. Nihče izmed belopolt ni h pokvarjencev ni v nevarnosti pred linča-njem. Taka kazen je samo za "nigre". To j e metoda, ki val zločinov povečava, ne pa sjuje.
FAŠIZEM IN TRŽAŠKI ATENTATORJI
Denarje vplivnejši nego postave
Jako pogosto čitamo vesti, kako tu ali tam izgine Tftlado dekletce« ali . tudi starejše dekle, ki ga čez dan aH dva dobe umorjenega v kakem samotnem kraju. Na tej sliki je 9-letna Evelyn Lee iz Des Moinesa, Ia. Zločinec jo je ugrabil, zavlekel na samoten kraj, jo posilil in umoril. Množica je bila po najdbi njenega trupla silno razjarjena in bi storilca linčala, če bi ji prišel v roke. V tej deželi se število spolno perverznih ljudi naglo množi. Z obsodbami po storjenih zločinih se temu slu ne bo prftlo v okom. Kot marsikaj drugega, je tudi U hiba ena tistih ,ki jih druiba v sedanji ekonomski uredbi ne bo mogla odpraviti. Niti jih ne poskuša.
BRIANDOV NAČRT ZA STVORITEV v ^ „, EVROPSKE UNIJE OBJAVLJEN
vršila obravnava proti multi-
miiijonarju gov. Kohierju, ker Predlogi za izenačenje železniškega sistema, za med-
je dobil drž. pravnik dokaze,	*	°
da je Kohier za svojo izvolitev sebojno odpravo carine, uvedbo enotne valute
potrošil več, kot pa določa za-
stave, C ne^bi »SUhK	^ en°tneSa Si8tema P°tnih
agitaciji več kot $4,000, v re-	-—
snici pa je zapravil direktno Dolgo pričakovani memoran- v kateri bi se predvsem lzena-okrog $60,000, in mnogo nepo- dum francoskega ministra zu-^ilo carine, oziroma se jih v sredno. Vzlic temu mu man-1 "an!ih zadev Aristida Brianda mejah unije odpravilo. Upelja-dat ne bo odvzet.	^ razposlan vladam evrop- ia bi enotno valuto, enoten že-
skih in drugih držav ,ki so čla- |lezniški in poštni sistem, eno-Porota ga je namreč spozna-; niče lige narodov, drugi teden ten sistem potnih listov ter ize-la nekrivim in tako je ta obrav- v maju. Briand je prišel prvič načila razne .druge stvari, ki nava, ki je vzbujala zanimanje javno s predlogom za organizi- sedaj vsled svoje raznoličnosti po vsej deželi končala v prilog ranje evropske federacije pred ovirajo ekonomski razvoj E-ogastvu kot je bilo pričakovati meseci na zboru lige narodov, vrope in trošijo po nepotreb-
in obljubil, da bo sestavil kon- nem njene energije, kreten načrt.	| Briandov načrt uključuje v
Ideja za zedinjenje evrop- nameravani federaciji samo dr-skih držav v federacijo ni no- žave, ki so članice lige. Vsled va. Pojavila se je že dostikrat te določbe sovjetska Unija av-v raznih oblikah. Francoski tomatično odpade, kralj Henri IV. jo je sugestiral j Briand v svojem načrtu naleta 1603, in v njegovem pred- .glaša, da evropska federacija logu ga je podpirala angleška ni predlagana za kako ekonom-kraljica Elizabeta. Po smrti 8k0 vojno proti Zedinjenim dr-Henrija je ideja zaspala. Leta žavam, niti ne proti Angliji ali
V Sheboyganu, kjer ima gover-ner Kohier tovarne in velik vpliv bi bilo težko dobiti porotnike, ki bi ga hoteli spoznati krivim. Reporterji so se čudili dejstvu, da je vseh dvanajst porotnikov soglasno izreklo v vseh 12 točkah obtožnice, da je Kohier nekriv.
Dne i0. feb. t. 1. je na stopnišču poslopja fašističnega lista "Popolp de Trieste" eksplodiral peklenski stroj. Razstrelba je ranila več oseb. Urednik je poškodbam podlegel. Pred par tedni je oblast sporočila, da so storilce izsledili. Aretirali so osem mladih Slovencev, o katerih policijska obalst trdi, da so napravili atentat na urad o-menjenega lista, nadalje, da so poizkušali izvesti atentat na "Svetilnik zmage", na italijansko šolo na Katarini pri Trstu, da so zažgali šolo na Proseku in da so storili več drugih ve-leizdajniških činov. Časopisje v Italiji je dvignilo silen krik proti "slovanskim barbarom" in zahteva, da naj se krivce čimprej postreli v hrbet.
Ker je italijansko časopisje obdolžilo razne organizacije v Jugoslaviji zavezništva z atentatorji, je bila 28. aprila v u-radu Jugoslovanske matice in v uradu Organizacije jugoslovanskih emigrantov v Ljubljani izvršena policijska preiskava. Banska uprava je nato izdala dekret, s katerim raz-pušea obe organizaciji in ob enem je zaplenila njuno premoženje.
V Italiji sami so fašistične oblasti postale nad Slovenci še bolj nasilne in aretirale so tudi mnogo italijanskih delavcev socialističnega mišljenja.
Napredek krojaške unije
- w -
Amalgamated Clothing Workers, v kateri so organizirani delavci, ki izdelujejo moške o-bleke, je v prošlih dveh letih napredovala za 15,000 članov. Njena deveta redna konvencija se je vršila meseca maja v To-rontu. A. C. W. je ena onih redkih ameriških unij, ki je bila v stanju tudi tekom vojne in po vojni ohraniti svoj progresivni značaj, in ki beleži več zmag kot katerakoli unija njene velikosti.
KVOTA VELJA 1UDIZAJMEHIKO
Nova postava temeljito znižala naseljevanje iz Mehike.
Zvezni kongres je sprejel postavo, s katero določa naseljevanje iz Mehike po kvotnem sistemu, kakor je v veljavi za evropske dežele. Dosedaj je prihajalo v Zedinjene države povprečno okrog 58,000 Mehikancev vsako leto, po kvoti pa jih bo smelo priti le okrog tri tisoč letno. Tem restrikcijam so se upirali veliki farmarji v Texasu in Californiji in železniške družbe ter drugi delodajalci, ki so se doslej opirali na ceneni delovni materijal iz Mehike. Za omejitev naseljevanja so bile unije in razni ame-rikanizacijski krogi.
Železniška družba za politiko
Gifford Pinchot, ki se poteguje za republikansko gover-nersko nominacijo v Pennsyl-vaniji, se je pritožil predsedniku železniške družbe Pennsylvania Lines, da ne odobrava odredbe kompanijskega vodstva, s katero je svoje bose u-poslila za boj proti njemu (Pin-chotu). Železniškim delavcem zabičujejo, da naj glasujejo za Browna, ki je kandidat kom-panij proti Pinchotu.
Pinchotova pritožba ne bo imela uspeha, razen v kolikor je opozorila svet, da se kom-panije zelo zanimajo za politiko, četudi pravijo, da so "nestrankarske" in "nepristranske".
_ i t
CALIFORNIA BO ZASTOPA-NA NA PRIHODNJEM ZBORU J JS. Z.
s
Dve organizaciji v Californiji bosta na prihodnjem zboru zastopani s svojo delegatico. Seznam članov zbora je na 7. strani.
ČETRT MILIJONA ZA NOMINACIJO
Resnica ostane, da je v kampanji za svojo izvolitev potrošil več kot $4,000, četudi so zanj zapravljali drugi. Državni pravnik je vložil proti izreku porote priziv in o stvari bo bržkone imelo končno besedo wisconsinsko vrhovno sodišče.
1688 je predlagal unijo trinajstih evropskih držav Lorainski knez Charles. Vsak v svoji .dobi so propagirali evropsko federacijo Jean Jacques Rousseau, Immanuel Kant itd.
katerikoli drugi deželi. Predlagana je, ker jo zahtevajo ekonomski interesi Evrope.
Briandov načrt je sedaj predmet diskuzije v evropskem in tudi drugem časopisju. O nje-
Gibanje za evropsko unijo 'mu bodo razpravljali v zborni-pa je dobilo organizirano obli- Cah in na sejah lige narodov,
ko šele s postankom stičnih strank. m Briand ne predlani
cijo evropskih držav iz kakih sentimentalnih ali socialističnih nagibov, nego iz ekonomskih. Sedanja razkopanost E-vrope v mnoge male in večje drŽave povzroča velike neprf-like s carinami, potovanji, v medržavnem prometu, različnih valutah itd. Nekdaj sitna Evropa, ki je vladali svet, mora gledati, kako ji gine ekonomska premoč, katera se po vojni koncentrira v Zedinjenih državah. Briandova federacija bi
social!- sprejet pa še ne bo tako kmalu.
Prejkone bo odklonjen. Vred-federa- nost takih predlogov od strani
državnikov kapitalističnih vlad je v tem, da se z njimi narode pripravlja misliti v prid združevanja med deželami v dobrobit vseh, in ko dobi ideja med njimi dovolj moralne opore, bodo meje izgubile svoje carinske in druge nesmiselne ograje in s tem bodo storjeni temeljni koraki v evropsko federacijo. V teku razvoja pa se bodo morale posamezne federacije združiti v svetovno federacijo, v kateri pride eocia-
bila za zadetek le rahla zveza, lizem do svoje polne veljave.
Prva od leve na desno na tej sliki je Ruth Hanna Mc-Cormick, ki je v prošli kampanji, da dobi republikansko nominacijo za kandidatinjo v zvezni senat v Illinoisu, potrošila Četrt milijona svojega denarja. Na desni je senator Chas. S. Deneen, katerega je porazila. On je potroftil okrog $50,000. Senat, kot običajno, preiskuje, a je gotovo, da Mrs. McCormičfcove ne bo zadela enaka usoda kakor Smitha in Vareja.
Ljudstvo, od katerega odvisi izvolitev ali poraz kandidatov in kandidatinj v razne politične urade, ima priliko, da se ob vsakih volitvah vpraša. Komu bodo služili aspiranti v visoke zakonodajne službe, ki trošijo stotiso£ake v agitaciji za svojo izvolitev? Cisto lahko je odgovoriti, da ljudstvu goto ver ne, nego privatnim interesom. _	4
Priredbe tekom osmega zbora J. S. Z. v Deiroilu
Sodeč po velikem zanimanju in številu delegatov, ki so priglašeni od socialističnih klubov ter podpornih in kulturnih organizacij Izobraževalne akcije JSZ., bo to zelo živahno zborovanje. Znamenja so tu, ki dokazujejo, da je Zveza prestala povojno krizo in da stopa na plan s cezdalje večjo energijo.
Veliko reprezentacijo bodo imele tudi organizacije Izobraževalne akcije, ki bo na tem zboru nedvomno temeljito reorganizirana. Izobraževalna akcija mora postati kulturna centrala ameriških Slovencev. Njen delokrog mora zavzeti čimširše dimenzije. Njen cilj naj bo osnovna naobrazba širokih množic našega naroda s pomočjo predavanj, dramatike, govorniških tečajev, petja, čitalnic in knjižnic, šolskih tečajev itd. Ako razvijemo vzgojni program v toliki meri, bo JSZ. tudi v članstvu naglo napredovala.
V dnevih konvencije JSZ. priredita detroitska kluba zelo zanimiv program s sodelovanjem domačih in gostujočih talentov.
Banket v petek zvečer v S. D, D.
Na praznik spominskega dne 30. maja zvečer bo banket v Slovenskem delavskem domu. Na sporedu bodo razen govorov tudi glasbene točke. V duetu zapojeta sestri Snyder, umetnik Tauber bo predvajal na akordino overturo "Poet and Peasant" (Poet in kmet), Mrs. Mary Ivanush iz Clevelanda nastopi v solospevu, akrobatka Miss Krainc pa nas seznani s svojo umetnostjo.
Vstopnina na banket je $1.25 za osebo, kar je za priredbo te vrste zelo malo. Pripravljalni odbor se je v tem slučaju oziral bolj na moralen nego na gmoten uspeh. Priporočamo občinstvu, da si preskrbi vstopnice čimprej, kajti udeležba bo velika. Vstopnice imajo v prodaji F. Ce-
a % v	1	a ▼	_ _ V ■ Z Z _ — a • aai ii' i/ 1 •<% M « 1 r \
Mi in drugi
CloveUnd, O. — Socialistična slavnoat dne 1. maja v avditoriju Slov. nar. doma je dobro uspela, a ne fte tako kot bi morala, četudi so strankini krogi izražali veliko zadovoljstvo.
Anžiček, J. Devyak, F. Smerdu, F. Zabkar, F. Nograšek
L. Strasberger in R. Potočnik.
Koncertni program v soboto 31. maja.
V sobdto 31. maja se vrši koncertna priredba s sle-'Šele ko bo 1. maja ameriško de-,	j	i lavstvo ostalo doma, kakor o-
decim sporedom:	]fttane na božii ali 4> julijÄt ^
Pozdravni govor.................... .. • • •• A. ^mrov	y ^^ nik
Rudeci prapor........poje soc. pevski zbor Svobod« Predno se to zgodi, se mora
Dokler ti moč (recitacija) ......V '	, «Tu dvigniti samozavest ameriške-
Umetni ples.............. predvaja Miss Halen Urbagj de,avstva g^j je le
Snubači, muzikalni komad v povečani eblikl.
Predvajajo pevci in igralci................"Svobode"
Železna ceita (kuplet)____Fr. Česan in Mr». Mary Rant
četveroapev, Mary Petrick, Rozi Kozole, Mary Rotter,
Mary Klančnlk.
What Price Coal, tragedija v enem dejanju iz življenja
1. 2.
3.
4.
5.
6. 7.
8.
Ka
majhen odstotek organiziranega v unijah in ¿e manjši politično. Splošno prebujenje torej ni še na vidiku.
Med nami, kakor tudi v splošnem," imajo cerkve velik vpliv. Kapitalistični sistem rabi cerkve za utrjevanje svoje moči in za jez proti širjenju razredne zavesti med delavci.
Diskuzija v klubu št. 1 o sporedu VIII. zbora
Chicago, 111. — Prihodnja seja kluba št. 1 v petek 23. maja zvečer je namenjena disku-ziji o sporedu osmegk rednega zbora JSZ. Radi važnosti te razprave je potrebno, da pridete vsi na sejo, ker želita de-egata P. Bernik in J. Oven čuti vaša mnenja.
Čitali ste tudi, da je imel klub št. 114 v Detroitu meseca aprila samo štiri člane manj takor klub št. 1. Sodrugi in sodružice, pridobite somišljeni-ie, s katerimi ste osebno znani,
sen, A. Naprudnik, A. Jurca, P. Benedict, F. Klančnik, A. daja. — Publicijski odsek.
Agitacija za nase Kansasu in drugo
PIŠE JOHN SULAR.
premogarjev.
Vstopnina na to priredbo je samo 50c. Prične se ob 7:30 zvečer. Po programu bo plesna zabava.
V nedeljo 1. junija zvečer bo v gornji dvorani ples,
\ .. j \ .. , ,. 1 u « D'KrKDl r* aA hr* Našim ljudem cerkev prepove-v spodnji pa domača prijateljska zabava. Poskrbelo se bo,duje shode „5oljSevikov»
razkaže zanimivosti in ¿¡tanje "boljševiških" listov;
smejo pa čitati vse, kar jim sveta cerkev priporoča.
Na slavnosti 1. maja v S. N. D. si videl delavce vseh narodnosti, samo Slovencev in Poljakov je bilo čisto malo. Dasi je Slovencev v tem mestu glasom cenitve do 30,000 (točno število nam bo znano, ko ga objavi cenzus biro), se jih je prav malo odzvalo vabilu na socialistično prvomajsko slavnost. Rojaki, mar mislite, da a svojo brezbrižnostjo za delavsko po litično gibanje sebi koristite? Res je, da se ne bi ničesar spre menilo čez noč, če bi prišli vsi vi na shod, toda če hočemo spremembe na bolje, je treba začeti delati boljše za naše in-V diJ*erese kakor delamo v splošnem pa_lj! doslej. Le poglejte, kako so demokratični in republikanski
"J^TT ^aVi političarji aktivni, in s kakšno di v okrajne urade, mi zdaj,,»'	J	•	.
, ' .. ' . .	* u« pompozno reklamo vas vabijo
ko to pisem, se* ni znano. Ako K ... , , ...
•	u u t_ _ i„oio na svoje shode, kadar rabijo jih ne bomo, bo krivda nasa —f x ,	,	A
*	»	—	vQQn (riuo/uo ¡n vi se odzo-
tudi, da se udeležencem zbora Detroita.
Detroitskemu občinstvu toplo priporočamo, da se u-deleži zborovanja in se s tem seznani ter uživi v delo ter cilje socialističnega gibanja. Vstop za zborovanje je prost.
V nedeljo 25. maja ob 9. zjutraj se vrši skupna seja obeh klubov v Slov. del. domu. Na dnevnem redu so poročila o pripravah za zbor, potem diskuzija o pravilih in
več drugih zadev.
Klub št. 114 je že presegel število sto članov, klub st.
115 pa jih ima 38. Apeliramo nanje, da privedejo na prihodnjo sejo vsaj 12 somišljenikov za pristop v klub, da bo
dosegel število 50 članov.
Tisti, ki imate v razprodaji vstopnice za banket, prinesite ostale na to sejo, ker se s tem dnem zaključi pro-
Kakor je kopanje premoga v Kansasu postalo popolnoma sezonsko delo, tako je tudi agitacija za naše liste možna le, kadar so premogarji primero-
zen tistih, ki ga čitajo v časnikarske svrhe.
Drugi rojak je modroval, da je največje zlo denar. Denar je torej treba odpraviti. Zelo
ma zaposljeni. Ker je bil moj | enostavno. Cemu je ravno v namen v prvi vrsti agitacija denarju zlo? Well, rojak mi za dnevnik Prosveto, je umev- je zagotovil, da je "brok". Ce no, da sem ji posvetil največ bi imel dovolj stotakov, ali vsaj
časa.
Ker sem uverjen, da so naši
tistih, ki odklanjajo vaáe *las?ve
Bilo je pred vvaukegansko polno listo kandidatov konvencijo SNPJ., ko se je po- žavne in zvezne urade, javil v naši naselbini (Na Gros- bomo imeli svoje kandidate tušu) sedaj pozabljeni Chas. Novak (Bartulovič). Takrat je bil na vrhuncu svoje moči in slave. V privatnem pogovoru je rekel, da bo obiskoval vse naselbine v Kansasu. Vem, da ni šel v nobeno, razen v našo, kjer smo imeli edini socialistični klub med Slovenci v Kansasu. Obdržal se je na površju med vojno histerijo in po vojni, dokler se ni združil pred dobrim letom s klubom na Ar-mi. Vse svoj "gromoviti" govor je Chas. Novak koncentriral na grehe socialistične stranke. Rotil je nas, naj razbijemo svoj socialistični klub (on ga ni mogel) ter se pridružimo
da pristopijo v naš klub. Predlagajte jih že na prihodnji seji v petek 23. maja.
Ali ste že napravili s tajnikom obračun za vstopnice, katere so vam bile poslane ali pa izročene v prodajo? Ako Še ne, uredite stvar na prihodnji geji. — P. O.
Sodrugom v Clevclandu.
S«j« klub« it. 27 JSZ. »o vrle vsak prvi p*t»k ob 7:30 svačar in mko trotj« n «dol j o ob 2:30 popoldn« ▼ klubovtb prostorih » Slov. narodnem domu. Sodrugi, prihajajte rodno na •)• in pridobivajte ma novih članov, da bo mogel napraviti ¿im ve* na polju socialistično vsgojo in v borbi
ma naia prava.
•t * - " ---
KAMPANJA ZA RAZŠIRJENJE "PROLETARCA"
stojanko. Zakaj ni šel v druge naselbine na organizacijsko
dvajsetakov, bi svoje mnenje o "odpravi denarja" bržkone rojaki potrebni Proietarca prav spremenil. Zlo je sistem, ne tako kot prvega, sem tupatam denar. Zlo je v uredbi, ki ba-priporočil tudi Proletarca. Ce zira na pravilu, da razred po-dobiš naročnika na en list, ga sedujočih vlada in uživa boje težko dobiti še na drugega, gastva, neposedujoči pa delajo Ako bi posvetil ves svoj čas v prid prvih. Denar v današ-Proletarcu, bi bil rezultat zanj njem pomenu bo odpravljen s boljši. Vendar pa je dejstvo, sistemom kapitalistične, eko-da teren za agitacijo v premo- nomske uredbe. Seveda, naš j delo? Zato, ker je podirati govniškem okrožju te države ni rojak, ker je "brok", ne more*lažje nego graditi, več isti kot je bil pred leti. Ne- naročiti Proletarca.	i Leta 1928, ob času splošne
kaj se le da doseči. Sedanja Dostikrat se ponašamo^ da stavke premogarjev, ko je bilo oblika Proletarca se ljudem smo jako kulturen narod. Sta-,na višku gibanje za takozvani ,bolj dopade kakor prejšnja. tistika svedoči, da je med Slo- "Save the Union", je imel ko-
venci samo 6% analfabetov. munistični klub, ki je takrat ob-Ako agitirate za napredne li- ¡stojal med domačini, zaupno ste, se uverite, da jih je naj- 8ejo, katere se je na povabilo manj 30 odstotkov, seveda udeležil tudi pisec tega poro-"prostovoljnih". Bi čital, pa ¿ilftt Videl sem> da 80 ¿iani te
ne zna, ali ne vidi, ali ali--komunistične skupine nekateri
pa se je njena prijaznost spre-. Velika večina naših rojakov ze\0 dvomljivi karakterji. Eni menila v nevihto. Ogenj in je vljudna in gostoljubna s po- izmed njih so bili še včeraj po-
oziroma sodelovati v politični organizaciji zavednega delavstva. Pol ducata aktivnih sodrugov vendar ne more opraviti vsega dela, in razen tega so tudi stroški, ki jih mala skupina ne more zmagovati.
Rojaki, vabljeni ste, da pristopite v klub JSZ. v Armi. Postanite zopet aktivni. 2rtve so male. Kdor dela, že utrpi par grošev, kdor ne dela, dobi izjemne znamke. Ne kažite na druge, da niso v
SeSeJ pMlantk
Joseph Snoy, Bridgeport O........... —
Anton Jankovich, Cleveland, O......... —
Jacob Roitf, Milwaukee, Wis. ------ 14 *
Janko Zornik, Detroit, Mich.----- «
Chas. Pogorelec, Chicago, 111........— —
J. Jankovich, L. Frank, Barberton, O. —
Frances Zakoviek, N. Chicago, 111..... 1 *
Geo. Smrekar, Alliquippa Pa. ____________ 2
Karl Trinastii, Cleveland, O........— 11
Martin Judnich, Waukegan, 111......... 4
Jacob Kotar, Bridgeport, O.______________ 9
Henrik PeUrit, Krayn, Pa. -------------- 8
Peter Benedict, Detroit, Mfch.__________ 2
John Teran, Ely, Minn..................... —
John Teriel Strabane, Pa................. 4
John Sular, Gross Kans................— —
Frark Zaiti, Chicago, 111..............—
Anton Dobrovolec, Girard, 0............. 9
K. Erznoinik, Bed Lodge, Mont. — 6,
Louis Uhernik, Ambridge, Pa.........—
Joseph Radel st., West Allis, Wis. — —
Anton Zornik, Herminie, Pa............. 2
John Krebel, Cleveland, O. -------------- 2
John H. Krzisnik, Sublet, Wyo. -------—
James Dekleva, Gowanda, N. Y. — —
Andrew Vidrich, Johnstown, Pa..... 8
John Robas. Piney Fork, O. —------—
John Matiiii, Luzerne, Pa................. —
Geo. Matesich, E. Windsor Ont, Can. — Jake Rupnick, Sheboygan, Wis......... 2
vete, za shode SVOJE stranke ste pa indiferentni! Pravijo, da je Bog najprvo sam sebi brado ustvaril, potem šele dru- F™nk P^boy, Park"' HUl, piu ■ —
gim. To naj znači, da naj le vsak sam zase gleda. To pravilo ne velja. Se milijonarji se združijo, za svojo politiko tro-šijo stotisoče in milijone, katere ste jim prigarali, in če se celo oni organizirajo močneje in močneje ,ko so si vendar že "ustvarili brado" (za eksisten-
sVrankT'kajti ;c°Jim nam[eč ni ^ ^beti), vas v i- za^aJ naJ bomo baš delavci tako brezbrižni zase, ii||
morda kažejo oni na
„_ .—	___ __ ,----------»vn 'ko brezbrižni zase, in razen
njegovi čisti stranki, katera ga j «tem smislu. Organ.z.rajte^naj- ^ ^ ^^ ^^ de
lavci v Clevelandu?
je poslala, da zruši našo po-| Prvo sebe, potem šele bomo
vprašali soseda, čemu ni član 'tudi on, in ga bomo povabili v naš krog.
Na agitaciji ima človek bogato priliko študirati različne tipe ljudi — namreč različne po miži jen ju.
Obiščem rojakinjo. Zelo je vljudna. Ponudim ji list, tedaj
Žveplo je padalo na vse caj-tenge in tiste, ki se pečajo z njimi. Sicer pa ona itak ve, kaj pišejo, torej čemu bi se naročala in metala denar proč! Končno prizna, da ne zna čitati — šole ni nikoli obiskovala. Ali nekje so menda le delili znanje v posodah, in ona ga je zajemala z veliko žlico.
Pri mizi sedi njena soseda. Vpraša za list., Mlada vdova s tremi otroci. Dohodkov nič.
tniki in obiskovalci. Mnogi so	kriti s kukluxklanskimi kapu-
mi šli na roko pri agitaciji. Na	Cami, danes so že revolucionar-
tem mestu jim izrekam zahva-	ci in govorili so, kakor da se
puč lahko vsak hip dogodi.
Brezposelnost je tukaj veli-	Navzoč je bil kot revolucionar-
ka, kakor drugod. Pomanka-	ni vodja mlad komunistični agi-
nje je občutno. Resignacija	tator. Razprave na tej seji so
med ljudstvom velika.	se vrtele okoli načrtov za podi-
Kansaški rojaki »o se pred	ranje. Naglašano je bilo pra-
leti zelo zanimali za delavsko	vilo, da morajo unijske loka- nirirmoderno" o Dremlje
gibanje. Tukajšnje naselbine	le, podporna društva in sploh J*^ ° t ^lopi in sto-
£iii v A^S	VSe Strokovne1 \n. ^()S^dar8kf H so komodnejši kakor v vlaku,
nejše v Ameriki. ^ «O	organ.zacije dobiti pod svoje da boste na njih tudi lahko spa-
Priporočilo delegatom v Ohiju in Penni
Ker vemo, s kolikim trudom spravimo skupaj konvenčni fond, je dobro, da mu prihranimo kolikor mogoče. Vsled tega priporočam ohijskim delegatom prihodnjega zbora JSZ., in tudi pennsylvanskim, za katere bi bil tak način potovanja prikladen, da se odpeljemo iz Clevelanda s parnikom v De-troit. V Cleveland se pripeljemo z vlakom ali busom, tu pa vzamemo v četrtek ob 11. zvečer parnik, ki dospe v Detroit v petek ob 6:45 zjutraj. Paren za
• Slavnosti 1. maja je predsedoval s. Mandelkorn ter naznanjal točke sporeda. "Zarja" je zapela Internacionalo ter Zbu-jenje duhov. Zatem je bil predstavljen Jos. Martinek, ki je govoril o socialistični stranki in o mednarodnem značaju prveg amaja. Mladinski zbor podporne organizacije Workmen's Circle je zapel Internacionalo in ob petju so mladi pevci vihrali z rdečimi zastavicami. Želi so silno odobravanje. Razen omenjene so zapeli še tri druge pesmi. Vodja tega zbora je Stanley Altschu-ler. 4Zbor socialistične mladinske lige je zapel tri pesmi, in češki pevski zbor "Vojan" pod vodstvom Korala dve. Nastopil je tudi pevski zbor "Vilhar" iz Collinwooda, ki je zapel
Pred leti, ko je bil mož te živ,|K organizirani v socialističnih 1 vodstvo in kontrolo, če pa je to	H UHnr nn hi	Uabino io je bil stalen naročnik Proletar- klubih. Socialistična stranka	nemogoče, naj se jih razbije.	£vhi ^nadaHnemu doplača. Tudi nji se dopade, ali Je bila vplivna in močna. Vse	Mnogi čitatelji se lahko še spo-	S ^fj^jjborili na ta naročnine ne more plačati. Če to je prestalo deloma med voj-	minjate, s kakim navdušenjem	„ u® Ohranil Vsak izmed morem, naj ji dam en iztis. no in nekaj pozneje. Veliko	So razbijali, kar se jim ni pu-	^ konveTčSu fondu na n..^ J rojakov se je izselilo za delom	stilo pod noge. Potrebno si je	vožnif lS raz^n tega pa bo v industriafna mesta.	obdržati v spominu tudi to, da,	^ ^ z vla-Nekateri koketirajo s komu-----
^ Različni ljudje, različna mnenja.
Pri sosedu je na obisku rojak srednje starosti iz velikega mesta. Pravil je, da je zelo razočaran, ker ni bil izvoljen za predsednika Al Smith. Vsi smo volili demokratsko, pa
nisti, a ne izgleda, da iz prepričanja, nego vsled nekake naga-jivosti, ki jim nič ne koristi. Ce bi bili iskreni, bi se organizirali v komunistični stranki. Ni-
ni nič pomagalo, je modroval, ¡'mam nič proti, če bi to storili. Proletarca ne mara, ker je slab Uverjen sem, da pride čas, ko list. "Jaz že več let čitam|bo delavstvo obeh taborov so-"Radnika", je dejal. Preje je delovalo skupno za socializem, čital tudi "Delavca". Čudno! Dokler pa. se bodo komunisti Saj je "Radnik" vendar komu- držali sedanje taktike razgra-nističen list, njegov večletni či- jaške destruktivnosti, na sode-tatelj-komunist se pa navdušu- lovanje seveda ni misliti. Skuje za demokrata Smitha! [pno delo je mogoče le z Ijud-
Dvomim, da je kdo Proletar-čevih čitateljev glasoval za demokrate ali republikance ra-
mi, ki niso zavratni, ki ti ne mečejo polen pod noge in ne blatijo tvoj karakter.
niso razbijali kapitalističnih organizacij, pač pa delavske. Omenjeni mladi komunistični četovodja je dan po seji grmel peščici ljudi v Armi v prilog komunističnega gesla "Save the Union". Pod to masko so oni delali na svoj način, in re-akcionarji na svoj, za njeno u-ničevanje. Premoga dotični a-gitator ni videl drugje kot v "coal yardu'\ pa se je smatral vzlic temu sposobnega učiti stare veterane, izkušene v bojih, kako se rešuje unijo rudarjev.
V tem letu bomo imeli volitve za razne uradnike. So» cialistična stranka bo imela
kom.
Od Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ni daleč do pomola. Na ladjo gremo lahko precej časa pred 11. uro zvečer. Ce se pripeljete v Cleveland z vlakom zvečer, greste lahko s postaje direktno na pomol. Vprašajte na postaji za navodilo, kako priti k parniku, ki vozi ob 11. zvečer v Detroit. V slučaju pa, da boste imeli več Časa, se oglasite v prostorih kluba št. 27 v Slov nar. domu na St. Clair Ave. od kjer bomo šli lahko potem skupaj na pamik.
. Jotcph Snoy.
"Vilharja" je g. J. Ivanush.
Glavni govornik je bil Norman Thomas, ki je analiziral sedanji položaj, vzroke socialnih nadlog, fašistična-kukluks-klanska gibanja, tragedijo, ki se je dogodila v ohijski državni ječi in pa nalogo socialistov, ki jo imajo v sedanjem procesu kristaliziranja v vprašanju delavske politične akcije. —
K. T.
Nominacijski kavkusi v Chicagu
"*CkicafIII. — Nominacijski kav-kus v šestem kongresnem distriktu >e bo vrlil v pondeljek 26. maj« ob 8. zVečfrr T I)ooglas Park avditoriju na Kadwe in Ogden Ave. Vsi ¿lani soc. strankf, ki ftive v tem okraju, so vabljeni na to Aorovanje ,ravno tako ¿lami, ki ftive v 4. in 5. distriktu.
V md« 28. ma}« ob 8. rrofor se vrli kavkus članov jtoc. stranke v aedmem kongresnem distriktu ta 2701 Division St — M.nford Ettin-
CUji Tri tisoč c.lol.tnib naročnin, ki ga imajo doaoči agitatorji "Pro-lotarča" v Utn 1930 do 11. docombra. To jo "Prolotarčovo" jubilojno loto. Lotos bo dopolnil svojo prvo čatrtstolatja svojoga dola na polj« dolavsk« vsgoj« in v borbi sa dalavska prava.
Vso naročnino v iakas« so pol lat no. To jo, vsaka cololotaa naročnina ja iskasana sa dva pollotni. DočUvaja so od iskaaa do iakasa posomosnim agitatorjem in skupno.
Prva vrsta itavilk snači naročnina, ki »mm jih prajoli od agitatorjov v prošlik dvob todnik, druga vrsta snači naročnino projinjoga iskaaa, in trotja
pa skupna itavUo.	.. , .
r	"	—«-	Prvjftaji teku Skupaj »V«
takasa
215	215
181	131
91	105*
37*	43 %
37*	87*
30	30
27*	29
.22	24
11	22
15	19
10	19
15	18
14*	16*
14	14
10	14 13 -v. 13 13	13
4	13
6	12
12	12
11	11 7	9 7	9 9	9
' 8	8
—	8
7	7 6	6 6	6
4	6 ' 6	6 6	6 2	6 6	6 6	6 2	6
5	5 3	5 3	5 5	5 5	5 5	5. 5	5 3	5 3	5 5	5
3	5 5	5 5	5 2	5 4*	4*
4	4 4	4 4	4 4	4 4	4 4	4
- 4	'4
2	4 .
4	4
4	4
4	4
2	4 4	4 4	4
—	4 3*	3*
—	3
3	8 3	3 3	3 3	3 3	3
8	8 3	3
—	3
2	3
3	3 2	2 2	2 2 " (	'2 2-2 2 r	2
- 2	2
2 *	2
2	2
2	2
L	2
2	2
2	2
2	2
2	2
2	2
2'	2
- 2	2
2 —	2
2 —	2
—	2 , -	2
—	2
—	2
—	2
1*	1*
1	1
S*	1
1	1
1	1
1	1
1 »	1
John Langerholc. Johnstown Pa.
Anton Medved Chicago, 111. ______________ 4
Anton Zidanftek, Farrell, Pa............. —
John Oreshek, Throop, Pa. -----------—
Frank Barbič, Collinwood, O.------ 4
Joseph Jereb, Homer City, Pa. ------—
Frank Bolteiar, Pueblo, Colo........ 2
Peter Zmerilikar, Mohrland, Utah .... 2
Tony Zupančič, Point Marion, Pa.....—
Andy Bertl, Darragh, Pa.................—
John Turk, Chicago, 111.................... —
Rose Jereb, Rock Springs, Wyo......... —
Ignac Groznik, Bon Air, Pa. ---------- 2
Jacob Bergant, Lisbon, 0................. 2
P. Banich, LaSalle, 111. ................... —
Louis Tlaker, Cumberland, Wyo..... 2
John Kak Jr., Chicago, 111. ............... —
Lawrenc Selak, Star City, W. Va. —
Martin Krasovetz, Tire Hill, Pa. ___ 3
Fr. Avguštin, Imperial, Pa................. —
Frank Polanc, Pierce W. Va............. —
Joseph Debelak, Crucible, Pa......... —
Frank Petavs, Little Falls, N. Y.....—
F. M. Tomšič, Walsenburg, Colo.....—
Joseph Britz, Export, Pa................. —
Peter Bernik, Chicago, 111................. —
John Chesnik, Strabane, Pa. ---------- —
John Kosin, Girard, O................... 2
Joseph Zorko, West Newton, Pa. _______ —
Prank Gregorin, Little Falls, N. Y.....—
Anton Straiiiar, Windber, Pa. _______—
Mary Pierce, Glencoe, O................ 2
Joseph Dovyak, Detroit, Mich.----—
John Koplenik, Mt Oliver, Pa.,_______—
Anton Majnik, Somerset, Colo......... 4
Frank Cesen, Detroit, Mich. ---------—
Frank Units, Sygan, Pa. ................ S
Lovrenc Kavčič MacDonald, Pa. _______ —
Joseph Golob, Indianapolis, Ind. ....... —
Fr. Martinjak, La Salle, III.---
John Kobal Johnstown, Pa.............—
Joseph Lever, Cleveland, O......... —
Fr. Novak Ironton, Minn.................—
Frank Bizjak, St. Michael, Pa......... —
••n u » i tt ' x ~ ™ Donald J. Lotrich, Chicago, 111......... 3
"Dobro jutro" in še eno pesem, Fr Botichr Chicaff0t n^ .................... x
katere imena si nisem zapo- Frank Ilersich Virden, 111.................—
mnil. Zborovodja "Zarje" in jllija Bubaio, Johnstown, Pa............. —
John Goriek, Springfield, 111.............
John Rayer Chicago, 111.....................
Vincent Yaksetich, Mclntyre, Pa.....
Anton Bogataj, Ronton,. Pa. ............
Louis Zgonik, Collinwood, O.............
Vfonko Loiniikar, Chicago, 111.........
Andy Zlatoper, Maynard, O.............
John Vitez, Detroit Mich- ................
Joseph Musich, Hibbing, Minn.........
Fr. £rrovec. Kenosha, Wis.................
P. E. Kurnick, San Francisco, Cal.....
John Resnik, Sheboygan, Wis.
Joseph Ovca, Springfield, 111.........
Adolf Krasna, Park Hill, Pa.........
Frank Miksha, Cleveland, O. ...........
l*o Bregar, Akron, O.....................
Martin Gorenc, Arma, Kans. ............
Joseph Robioh, Yukon, Pa. ------
Frank Modic, Warren, Ohio ............ 2
Max Mart«, Buhl, Minn.................. 2
Joseph Hrvatin, Pittsburgh, Pa. ........ 2
Andrew Andres, Chicago, 111. _________ 2*
John Tance-k, Gimrd, Ohio............. 2
Fr. Skufca, Indianapolis, Ind......... —
Math Videgar, Chicago, 111. --------—
Albin Karntfnik, Hendereonville, Pa. 0*
Frank %agar, Traunik Mich. --------—
Fr. 5. Tauchar, Chi-ago, 111. « -----—
John M. Btonieh, Frederick, Colo. .... — John Kunrtelj, Arcadia, Kans.	—
Skupaj ............—
Skupaj celoletnih fte manjka do kvote
______186*
1006
1142* 571* 2428*

ZAPISNIK KONFERENCE J.S.Z. ZA SEVERNI ILLINOIS IN WISCONSIN
n • ■ a	i i v skupnega iiruitvwi«go doma, kateri bi
¿a JOhlLStOWnSKO okrožje nam nudU dovolj prostora in priprav
aa gojitev dramatike, petja, godbe,
Konfcrtnc« soc. klubov in druittv lsobraiavalno akcijo s delokrogom V WiuMtiau in MVtriMi lllinoUu M jo vriila v nodoljo 27. aprila 193© v T am tatovi dvorani. Milwau-koo, Wk
Martin Judnich ,tajnik Konerence, otvori zborovanje ob 9.30 dopoldne. Za predsednika izvoljen John Olip, sa zapisnikarja Rudolf Skala.
imena prisotnih zastopnikov: John Olip in Filip Godina za klub it. 1 JSZ., Chicago; za klub it 37, Mil-waukee, Fr. Novak, Jack Rožič in Jos. Ule; klub it. 45, Waukegan,
F. Godina: Klub it 1 je zelo aktiven; obstoji dobro in v vanj pristopa tudi mladina, kar jo zelo vaino za pokret Klub ima mnogo starih aktivnih članov .ki so ili skozi vse boje in so danes ie utrujeni od prenapornega dela. Olip soglaša s poročilom Godine in omenja razne grupe ,ki so se organizirale pod različ-veljavili legendo ,da je iena, kot is-nimi imeni s namenom ubiti socialistični pokret v Chicagu in drugod. Kakinih potov in pretvez so pri tem delu posluiujejo, razvidite iz časopisov. V uradu Proletarca je nakopi-
Clanstvu slovanskih podpornik in kul turnih org an is ac« j v Johnttownu tor okolici.
shode, veselice itd., enako do svojih lastnih izletniikih (pikniikih) prostorov.
■ i . ——7	, i ßklene U soja ki jo tvori 21 za-
l'videvajoč potrebo boljiega med- \t ^ 0(J lfl do	pripimvlJe.
se bojnega razumevanja med druitvi ^ ^^ yM y john4itownu in ^
v Johnstownu in okolici, so mnoga | Iki| da se ta zveza ustanovi ta Ime-
Seznam priredb
podpornik in kulturnik organisacij v Jokn»townu in'okolici. Johnatown, Pa. — 24. maja, National Star (Mladinsko) JSK. Veselica v dvorani Sv. Alojzija» Cone-maugh.
31. maja, Naia Sloga, 600,. SNPJ. Veselica s igro v Slov. «fcl. domu,
Rudolf Skala; klub it. 180, West čeno polno dela. Urednik in uprav-Ailis, Jos. Radelj in Anton Demšar ;'nik sta čezmerno zaposlena, klub it. 235, Sheboygan, Anton Zor-1 J. Roiič od kluba it. 37 nima bai man. Od druitey Izobraževalne ak-' po v oljnega poročila o napredku, cije: it. 1 SN P J., F. Godina; it. 14 upa pa, da se bo obrnilo na bolje. SNPJ., Frank Velkovrh; it 16 SNPJ.,| R. Skala od kluba it. 45 poroča, Albert Hrast, M. Tamie, J. Videgar da je zelo teiko pridobiti nove člane in Frank Ermenc; it. 102 SNPJ., v klub. Tudi v Waukeganu je reak-Mary Kovach; it. 104 SNPJ., John cija, kakor po drugih naselbinah pro-Rezel in Valentin Lenovi; it. 119 ti delavskemu gibanju. Socialisti
solucije in v smislu podanih nasvetov ter referatov predgovornikov." Resolucija podpirana po Jos. Gla-
društev, da se prepreči ponavljanje, ko se je več prireditev vriilo na en in isti dan in zato navadno niso bile
m0r*!r vaču (Triglav) in soglasno «prejeta.
^	^	J6' * "Vu°\	Jančarja, da viako
boljiega medsebojnega sporazumlje-!dru4tvo ^ M wkrml $1 v
nja z delavskega stališča in v drugih nmbave ^ . d ^	u
ozmk T.; konferenc^t zastopnikov ^, ^ «nfliK	glasno
je vriila 27. aprila 1930 v Slov. del. aPrejme
domu v Moihamu, na kateri so bil. I Pre(lof bf> Vidricha, da	ima cen-
iz rekla željo da se skliče skupna R^	||,?„Ai podpornik inlR<>xhmm
konferenca zastopnikov kateri naj po k<lltMrnik ^^ ka Joknatown in ^fTn , is motnosti napravijo načrt in pravila ^ ^mjiano ZSP in K D ter da in ^¿f/' lr"4lv« Bl^nceri
? 'T*- ^^ Tn',?nn i" T * **»>mic* takoj izvoli centralnega "	J**	Morrellville.
stopniki m odbornik, sestavljala da- ^ ^^¿^ u naJ imaU ¿J»*. ^an.nski Raj, 172, JSKJ.
turne raznih prireditev posameznih . voditi to delo v smislu te re-	\ Moxh»m-
J—-------11-----"—^	15. jun., Bon. Slov. in Napredni
Slov. 254 SNPJ in 162 SSPZ skupaj. Piknik na Bon Air ju.
22. jun., Samostojno podpor, dru-itvo Mux ha m .piknik, Moxham.
28. jun., Flood City, 712, SNPJ. Veselics, Moxham.
2». Jun. Delavec, 5®, SSPZ. Piknik Woodville High t«.
2 .in 3. avgusta, obletnica Friendly
rreuiwK ur. TJunuu, ua im* cen- p:, -fii ur,u. -	-----*
tralni tajnik pravico sklica* skupno rl^jT^8^' !.!?bot°1 VT"" T
SNPJ., Anna Mahnich; it. 344 SNPJ., John Spendal in Anton Zorman; it. 55» SNPJ., Oscar Godina; At. 568 SNPJ., Frances Artach; it .234
so aktivni pri vseh kulturnih prireditvah.
Zastopnik kluba it. 180 J. Radelj pravi, da se ni treba ustraiiti, če ni
SNPJ., Joe Vidmar; it. 634 SNPJ., več uspeha kakor bi ga moral imeti Joe Zupančič; it. 192 SNPJ., Mary klub it. 180. Treba je iti naprej in Sular; it 584 SNPJ., J. Kamnikar' povedati ljudem kaj delamo, kaj Jr.; Čitalnica S. N. D., Waukegan, I sklepamo. Ti bodo končno dobili za-
zastopana sledeča društva
Druitva SNPJ: AdriJ. K. 8. lto.IT»	Conenuugh in nedelj« pikni kih
¡«rat	?	■■
. . .•... ' ..	ocj i (tem obveščena vsaj en mes«c prej,
"volijo Eutopnik., ra.m^riv.-jo o zadevi in mu dajo potrebna navodila.
Predlog, "najmanj ena seja se mora vriiti vsako leto", sprejet.
Predlog Langerholca, da si vsako
Groznik in Jos. Vidmar; Naia Sloga* it. 600, Ter. Glavač in Štefanija Za-lar; Friendly City it. 684, Joseph Culkar in J. Bombach; Flood City it. 712, Leo Bev*.
tajniku pismeno z navedbo datuma ter podpisom tajnika in društvenim pečatom, da jih uvrsti in priobči vsa-
sploh med nami. Dne 19. aprila je preminul nadebudni Frank Leksha, ki se je naglo razvijal ter je veliko obetal v iivljenju. Plast v rovu. kjer si je sluiil kruh, mu je pretrgala nit iivljenja.
Dne 11. maja je izvriila samomor Helena Pilih v Cockerilu, soproga s. Piliha. Sklepajo, da je U čin izvriila v hipni blaznosti. Bila je napredna iena, zvesta članica soc. kluba, ki je rada prihajala na seje in na naie priredbe. Mnogo Je čitala knjige. Blag Ji spomin, s. Pilihu pa naie soialjo.
Med tukajinjimi premogarji je zmeinjava, da ie ni bilo take. Pri vseh rovih je dvojna unija. Ena, ki se je zdruiila z reorganizirano U. M. W., in druga, s peščico Lewisovih pristašev, ki je po itevilu neznatna, toda ima za seboj premogovniike kompanije in mnogo de-narja. S tem
...	„ _ . ------ plačuje krdelo "organizatorjev", ki
obletnica, veselica z igro v Slov. de*, i jih poiilja intrigirati v stoodstotno domu, Moxham, Ps.	- 'organizirane distrikte. Kompanije so
Opomba t Vsa druitva imajo pri- začele v teh bojih odpuščati delavce javljati svoje* prireditve centralnemu na debelo. V proilih par dneh, do
17. maja, ko to piiem, je bilo odslov-
\rw U oncaao	Dnt* 28- '"•J» M vr4i n* »odiiču v
Pittsburghu zaslišanje glede sodnij-
Annn, Kans. — V kratkem času , ske PrePovedi P^i Lewisovemu u-beieiimo ie drugo isgubo v našem < me4*V*nJu v notrÄnJ« "^ev® UMW naprednem gibanju, kolikor ga je še k*n**4kt,Ka distrikU, katero zahteva MDloh meti tuimi 11 nT. IU	večina, ki se je izrekla za reorgani-
zirano UMW.
30. nov., Naša Sloga 600, SNPJ,
Značilno v tefc bojih je, da tisti, ki so bili do pred par leti najbolj aktivni komunisti in se še sedsj štejejo za komuniste, delajo z Levrisovimi pristaši roka v roki. Oboji so sloini v prizadevanjih, da uničijo napredno unijnko organizacijo.
A. Šolar.
Andrew Moiek; Izobraževalni in dramski odsek S. N. D., Waukegan, Frances Hrovatin; Socialistični pevski zbor "Naprej", Milwaukee, Victor Petek in L. Alpner. Tajnik Konference Martin Judnich.
Zapisnik prejšnje konference, ki se je vriila 29. sept. 1929 v Waukeganu, sprejet kot čitan.
Dopisi. Tajnik prečita obvestilo
upanje v nas, nas razumeli in pristopili v naše vrste. Zastopnik istega kluba s. Demšar poroča, da klub še prilično dobro napreduje. Tisti, ki so bili ob ustanovitvi najbolj navdušeni, so najprej pustili. Samo enkrat so plačali in potem jih ni bilo več. Vzrok je menda tudi milwauški prepir, največ pa brezbrižnost.
A. Zorman od kluba it. 235 poro-
iz urada JSZ. o razpisu volitev za de- ča, da klub takorekoč životari. De
legate VIII. zbora v Detroitu. Sklenjeno ,da pošlje delegata tudi naša konferenca.
Poročilo tajnika. — Na proili konferenci v Waukeganu mi je bilo naročeno, da skličem sejo zastopnikov čitalnic in knjižnic v delokrogu naie Konference radi izmenjavanja knjig med njimi. Sestali smo se in napravili pogodbo, po kateri druga drugi posojujejo knjige. Kolikor mi je znano, so nekatere knjige že izmenjale med seboj, ne vem pa, če se vse poslužujejo te prilike.
Na zadnji konferenci je bilo tudi sklenjeno, da se v prid konferenčne blagajne nekaj zaključi na današnjem zborovanju. Priporočam, da bi dal vsak klub od vsakega svojega člana, ki ni več kot tri mesece zaostal s prispevki, po 50c v konferenčno blagajno. Na ta način bi dobili okoli *100.
Voliti imamo delegata za zbor JSZ. v Detroitu in mu dati navodila od strani konference.
Priporočam, da se Proletarca poveča z 8 na 12 strani tedensko, ali pa naj izhaja dvakrat na teden na 6 straneh. Za našo tu rojeno mladino bi morali pač nekaj ukreniti, da se jo pridobi v JSZ. in soc. stranko. Ako ji damo 3 ali vsaj 2 it ran i v Pro-letarcu ,bo to najboljša propaganda za porast Zveze in so£. stranke Na nove izseljence ne moremo več računati, ravno tako ne na starejše rojake, ker če dozdaj niso pristopili, najbrž tudi pred smrtjo ne bodo. Zato imamo iskati novih in energičnih moči v naši mlajši generaciji. Če list povečamo, bo seveda treba sorazmerno poviiati naročnino.
Nadalje sugestiram, da naia konferenca izreče častitko P roleta rcu za njegov 25-letni boj za delavske pravice. Sodrugi in somiiljeniki, nas vseh dolžnost pa je, da mu v tem boju trdno stojimo ob strani in mu pomagamo moralno in materijalno. Naj živi nai edini delavski socijalistični list ie nadaljnih 25 let.
Finančno poročilo: Prejel od prejinjega tajnika s.
Zupančiča 29./9. 1929 .... $14.68 Soc. Klub it. 45„ preostanek
veselice 29./9. 1929 _________ 15.05
Skupni dohodki ............... $29.73
Izdatki: Vozni stroiki prejinjega tajnika s. Zupančiča $ 5.00
Ostane v blagajni 27. aprila
1930 ________________________________ $24.73
Dve delnici doma JSZ. po $25 50.00
Skupaj denar in delnici ____ $74.78
Poročilo tajnika in blagajnika se vzame na znanje.
Organizator poroča, r da so imeli težkoče pridobiti druitva k Izobraževalni akciji. Je vedno povsod eno in isto ,da ljudje težko razumejo veliko nalogo, ki jo v rži ta ustanova. Izkuinja nas uči, da bomo ljudi do-vedli do spoznanja le potom izobrazbe. Poročilo se vzame na znanje.
Predsednik imenuje s. Hrasta, Oscar Godino in Ano Mahnič, da med odmorom pregledajo knjige tajnika-blagajnika.
Br. Moiek poroda ,da članstvo Čitalnice SND. v Waukeganu odobrava ,da se knjige med čitalnicami zamenjavajo in je priporočljivo, da se • tem nadaljuje.
Tajnik prečita pogodbo med čitalnico v Waukeganu, klubom it. 1 v Chicagu in čitalnico v Mihraukee.
V. Petek poroča, da niso ni« knjig izmenjali ,pač p« je knjižničar poslal nekaj knjig čitalnici v Waukegan, a jih «e ni dobil nazaj.
Olip poroča, da je klub it. 1 poslal nekaj knjig . Waukegan, a v zameno jih do sedaj ie ni naročil. Tudi prostori knjižnice v Chicagu ne odgovarjajo potrebam.
Sprejeto, da naj odbor, ki je podpisal pogodbo radi Izmenjavanja knjig, ie nadalje deluje v smislu, ki ga j« priporočila konfsrenca t Wau-keganu.
Poročila zastopnikov:
lavske razmere so pod ničlo. Radi tega nimajo uspehov kakor bi mdi. Člani kluba so aktivni v društvih in povsod ,kjer je treba pomoči za napredek.
Zast. Zupančiča se oprosti od na-d al j ne seje, kfer je zaposlen pri dru-itveni prireditvi kot odbornik.
F. Godina, zastopnik dr. it. 1 SNPJ, poroča, da je druitvo pri Izobraževalni akciji. Naročilo je več izvodov jubilejne izdaje Proletarca.
F. Velkovrh od dr. it. 14 SNPJ. poroča, da je društvo za Izobr. akciji in bo tudi v naprej podpiralo to ustanovo.
" A. Hrast poroča za dr. it. 16 SNPJ, da je društvo na strani Izobr. akcije^ Ob priliki 25 letnice društva je dobilo vso kooperacijo od tajništva Izobr. akcije. Priporočljivo je, da se tudi drunra društva ob enakih slučajih obrnejo na to tajništvo. M. Tamše je uverjen, da društvo zategadelj napreduje, ker se napredno članstvo udeležuje sej. F. Ermenc poroča, da je druitvo najstarejše in najmočnejše in je vsled tega napredovalo ,ker v njem vlada svež napreden duh. Treba je obdržati, kar smo pridobili; upamo, da bo to društvo vedno v prvi vrsti tudi v bodoče.
Zastopnica dr. št 102 SNPJ. M. Kovach poroča o uspehih društva in aktivnosti članic v delavskem gibanju.
Zastopnik dr. št. 104 V. Lenovi bi rad vedel, kaj je s predavanji, ki bi se morala vršiti po zaključku zadnje konference. Predsednik mu pojasni, da se bo to obravnavalo pod točko razno.
Zastopnica dr. it. 119 SNPJ. Ann* Mahnich se ne strinja povsem s poročilom zastopnika kluba it. 45. Druitvo podpira Izobr. akcijo in je sploh aktivno pri kulturnih prireditvah. " J. Spendel od dr. it. 344 SNPJ poroča, da je druitvo napredno, ima pa pri delu za napredek hude nasprotnike in to največ tiste, ki so bili nekoč člani soc. kluba. Težava je v tem ,da je za kakino koristno stvar teiko dobiti napredne ljudi skupaj. Zastopnik A. Zorman zatrjuje, da Je to društvo trdnjava napredka in se lahko zanašamo nanj.
Zastopnik dr. Št. 559 SNPJ Oscar Godina nima od društva posebnih navodil. Zastopnica dr. št. 568 Fran-ces Artach izjavlja isto.
Zastopnik dr. it. 1 JPZS J. Kranjc nima navodila od društva. Naročili so 50 izst. jubilejne izdaje Proletarca. Zast. S. Salamon želi, da bi se napredni člani bolj pogostoma udeleževali sej in bodo lahko več koristnega dosegli v delavskem pokretu.
Fr. Puncer od dr. it. 3 JPZS poroča, da ni vse tako kakor bi moralo biti, kajti ljudje so postali indiferent-ni in eni raje verjamejo slabo kot dobro; upa, da bo zmagala napredna ideja, ko se bo polegla napetost v naselbini
Zast. Čitalnice SND. v Waukeganu A. Možek poroča, da je ta kulturna ustanova najstarejša v naselbini in da je večina rojakov ž njo. Ima naročene vse slovenske časopise in is-poeojuje knjige vsem, ki mdi berejo. Goji tudi petje. Podpira idejo Isobr. akcije.
Zastopnica dr. it. 192 SNPJ Mary Sular nima posebnih navodil od druitva.
Zastopnica Izobr. in dramskega odseka SND. v Waukeganu, Francas Hrovatin nima navodil od odseka; člani so za Isobr. akcijo in bodo ie v bodoče ostali aktivni.
Zast soc. pevskega »bora "Naprej" V. Petek poroča, da jo aber aktiven na kulturnem polju in jo bil vodilna sila napredka v Milwaukee. To jesen bo praznoval 20-letnico. L Alpner priporoča, da bi sodrugi prevzeli po naselbinah urade pri društvih, pa bodo razmere bolj ugodne, kakor so.
Zast dr. it (84 Kamnikar ml. poroča, da so člani aa I zob. akcijo. F. Rädel isto.
(Konec prihodnjič.)
»V«'	vTn8k; £ k? i™* voditi dotično sejo.
Raj it 172 Frank Likar; National
Star, Joseph Kapler.	'
Društva SSPZ: Delavec it 59, John Jančar; Napredni Slov. št 162, Anton Germek.
so-
Za tajnika izvoljen Andrej Vidrich in za zapisnikarja Jos. Vidmar. Izvoljeni tajnik apelira na navzoče
Za Samostojno društvo Moxham,	» "»delovanje v smislu želje druitev
Mart Ključevšek in Frank Tomshe.	In «k,eP»	»»hvali za za-
Za klub it. 5 JSZ, Andrej Vidrich.	nakar predsednik zaključi
Za Slov. pev. in Izobr. društvo	8eJ°-
Bled, August Samec.
Za Slov. Mozham godbo, Joseph RogeL
Predseduje M. Rovanšek, zapisnikar Jos. Vidmar. Referate podajo:
An draw Vidrich, tajnik; Joaip
Vidmar, zapisnikar.
P. «S.:—Društveni tajniki v Johnstownu in okolici so proieni, da to ob-
M. Rovanšek o vplivnosti in moči	il*ngty? n* rednih
skupnega dela z ozirom na sporazum Jah	organizacij,
med našimi društvi neglede na ver-| v«« nadaljne ukrepe, eventuelne sko ali politično orijentacijo. Ig. nasvet« itd., kakor tudi sklicanje Groznik, o nujni potrebi večjega «kupne konference, bom objavil po-skupnega doma, ki bi odgovarjal se- tom K1»«1 naših podpornih in kultur-danjim zahtevam namesto mnogih nih organizacij, katera so na tem me-malih društvenih domov, ki nam ne naprošer- da jih priobčijo, nudijo zadostne ugodnosti; enako o Androw Vidrich, tajnik, 669 Russell skupnem lastništvu zemljišča za pik- Ave., Johnstown, Pa. Phone 34-48 J.
nike. And. Vidrich, o potrebi, naj- ___
prvo da se društva v toliko sporazumejo, da si izvolijo mali centralni odbor, potom katerega bi svoje veselice, shode, piknike itd. redno prijavljala tajniku svoje zveze, da ne bodo kar po tri, štiri ali več veselic ali piknikov na isti dan, kakor se je često dogajalo. Društva naj bi, ako ie ne za celo, vsaj za pol leta v na-! prej določila število in datume svojih priredb ter jih prijavila centralnemu odboru ali tajniku, U pa bi jih vpi- i saval po vrsti ter dajal pojasnila, če se bi pripetilo, da bi več organizacij vzelo en in isti dan za svojo prired-j bo. Vsak mesec enkrat bi seznam priobčil v glasilih. Na ta način bi imela vsa naša druitva boljši finančni in moralni uspeh. Imela bi dovolj časa za priprave, občinstvo bi bilo bolj seznanjeno o njih ,poseti bi bili večji in naše delo uspešnejše m«d tukajšnjimi 21 druitvi za dosego cilja ,ki ga je omenil br. Ig. Groznik.
Frank Podboy se pridružuje tem izvajanj am in dodaja, da bi bilo koristno za vse tu živeče Slovence, ker bi bilo potom take zveze delo v svr-ho boljiega razumevanja in pojmovanja sedanjih skrajno slabih delavskih razmer, za razkrinkavanje korupcije, o zavajanj« nezavednih ljudi potom korumpiranih političnih boso v itd., mnogo lažje kot sedaj.
Govore ie br. Jančar, Samec, Lan-gerholc in drugi, nakar navzoči soglasno sprejmejo podana poročila na znanje.
A. Samec predloži sledečo resolucijo:
"Vsled nujne važnosti in potrebe konstatirajo zastopniki naših podpornih in kulturnih organizacij v Johnstownu in okolici, zbrani na tej skupščini, da je potrebno m koristno čimprej stopiti v ožje stike med seboj v «vrho porazdelitve gotovih datumov veselic, piknikov, koncertov, shodov in drugih priredb.
Ker se je večkrat dogajalo, da so naša društva prirejala veselice, piknike, koncerte, shode itd, ne meneč se eno za drugo in se je dogajalo, da je bilo kar štiri do pet priredb na on in isti dan, kar je navadno povzročalo po večini slab finančni in moralni uspeh;
Ker je potrebno, da se čimprej pride do večjega in prepotrebnega
nizacij.
Naslov tajnika: Andrew Vidrich, 6«9 RumoII Ava., Johntsown, Pa.
(Phone 3448 J.)
Začetki sodelovanja
Claarton, Pa. — V nedeljo 25. maja prirede jugoslovanska podporna druitva v tej naselbini skupen piknik.
Nič posebnega ni v tem, a je sa nas vendar velik korak naprej, če se vzame v obzir ,da dosedaj ie tega nismo mogli doseči. Vsekakor mržnja naroda proti narodu pojema in polagoma prihaja ljudstvo do spoznanja, da je vsa vrednost uspehov le v kooperaciji
Želeti je, da se jugoslovansko ljudstvo taktike skupnega delovanja Č mbolj oprime, ker bo le njemu v koi ist.
Mika Čabaiak.
ljenih nad 300 premogarjev.
ISKAL JE LETA PODOBNO ZDRAVILO
"Pittsburgh, Pa., 23. marca. — Več let sem skušal dobiti zdravilo, ki bi mi ublažilo nervoznost in odpravilo slabo spanje. Vesel sem da lalt-ko izjavim da je
TRINERJEVO GRENKO VINO
takino zdravilo. A. H. Dehler." — Ta ista izvrstna želodčna tonika vaas ohrani želodec, jetra, ledvice in Ž reva v dobrem stanju. Poskusite ga takoj! V vseh lekarnah. Brezplačen vzorec od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Dept. 27.
Zadružna banka
Ljubljana, Jugoslavija,
V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTlt
1.)	spre jama donar sa hranilna vloga ali sa tokoči račun proti
najboljiomu obroalovanju.
2.)	posroduja najcanajio doatovo donarnib poliljk is Amerike
v domovino in obratno^
3.)	posroduja v vsak goapodarskik zadevah hkro in po coni. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaže
na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of Now York, 11-1« Union Square, Naw York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči izplačilo. Nai upravni zastopnik za Ameriko je Joseph Menton, 15824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj.
Obračajte se v vseh bančnih poslih sa stari kraj na Zadružno banko v Ljubljani.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street
Tsi. Crawford 2212. 1:S9 — 3:30 — 6:30 — 8:tf Daily at Hlavaty's Drag Store ISM WEST SSND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford S44S.
..................
"New Leader" II
11
anglaiki soalalistMal todnik. \\
Izhaja v New Yorira. Narečni-	!!
na $2 na leto, $1 na pol leta.	\ [
Najboljše ure je van ai^leikl so-	!!
cialisUčni list v Ameriki. Mile-	t
go slovenskih delavcev ga äta.	|
i Naročite si ga t»di vi. Narečni- !|
I ae sanj sprejema "Proletarec". ! ...................
SAMO en vzrok je za kajo in to je užitek. Navsezadnje precej dober vzrok. Cigareta, ki jo izberete v dolgi vrsti, bo ona, ki zamore največ prispevati k vašemu veselju.
Camels so napravljene s to mislijo — z mislijo, da je pristen užitek kaje tisto, kar hočete v cigareti.
Če jih poskušate, boste našli osvežujočo razliko — milo, rahlo bogastvo izbranega tobaka — mešano harmonijo duha, svilene mehkobe — to napravlja kajo za užitek.
Dejstvo, da je več milijonov zbralo Camel kot katerokoli drugo cigareto, je prispevek k poštenemu izdelku, ki je naprodaj v pošteno svrho.
Camels
M. C
za užitek
I
PROLETAREC
LUl sa interese delavskega ljudstva.^
Uhaja vsak četrtek.
Isdaja Jugoslovanska Delav.ka Tiskovna Družb«, Chicago, 111.
Glasilo Jugoslovanska Socialistična Zffi
NAROČNINA za Zedinjene driave in Kanado za celo leto $3.00; ta pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčite* _v številki tekoč« g
PROLETAREČ
Published .every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906.
Editor Businej
Manager
_____Prank Zaitz
Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $8.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $8.50; Six Months $2.00.____
Address.
PROLETAREC
SS39 W. 26th St., Chicago, 111. Telephone: Rockwell 2SS4.
546
sas
KONKURENCA S PASI JON SKIMI IGRAMI
Dva brata se tožita radi dedne pravice predstavljati trpljenje Kristusovo. V čika-škem Civic Opera teatru \prizarja družba igralcev pod firmo Frieburg Passion Play in English, Inc., Kristusove zadnje dneve, kakor so opisani v 14 postajah križevega pota. Tej kompaniji načeljuje Geo. Fassnacht.
Konkurenčno družbo vodi njegov brat Adolf Fassnacht. Nikjer na svetu niso portretirali 14 postaj križevega pota baje tako lepo kakor v Frieburgu. Igralci v vlogah Kristusa, Judeža, Petra, Janeza itd., izrabljajo se.daj ta sloves v komercialne svrhe.
Adolf Fassnacht načeljuje skupini, ki gostuje v čikaškem Civic Opera teatru. Njegov brat Geo. Fassnacht 'je vodja konkurenčne skupine, ki trdi, da je on edini od familije Fassnacht, ki ima po tradiciji mesta Frieburg legalno in dedno pravico predstavljati pa-
sijonske igre. s
Ameriškemu sodišču sta dala nalogo, da odloči, kdo je v pravem. Ako se izreče v prilog Georgu, mu bo moral Adolf plačati sto tisoč dolarjev odškodnine.
Izgleda, da Krist ni prav nič uspel s svojim izganjanjem kramarjev iz templja. Po dva tisoč letih izrabljajo verni kristjani njegovo smrt v igri za profit in se še celo krvni bratje se tožarijo, kdo izmed njih ima več pravice jemati vstopnino od iger, ki prikazujejo pot Odresenika na goro Kalvarijo.
Trojna zveza--sveta alijansa zopet na vidiku
Piše S. Publicua.
Evropa ne more iz kaosa povzročenega v in po svetovni vojni. Mednarodne mirovne pogodbe niso rešile tekočih aktualnih problemov ne v zunanje političnem, niti v gospodarskem pogledu. V kulturnem sploh ni bilo govora, ker je stari gospodarski red ostal ne-izpremenjen.
Premagane osrednje države (Nemčija, Avstrija) so bile sicer momentalno strte in brez moči, toda zmagujoče so bile izčrpane, prav tako brez moči. Iz boja je prav za prav izšla kot zmagovalka — Amerika.
Težko je danes stanje v Evropi. Teži ga gospodarska kriza, poslabšuje ga metoda "gospodarskega izboljšavanja" posameznih evropskih režimov. Posamezne zveze so ostale, organizirale so svoje gospodarsko-po-litične interese in novi boji nastajajo med državami, -j
Zaveznike teži skrb, kako bi plačali dolgove. Nemčija ima skrb, kako bo odračuna-la reparacije. Spodaj pod zemljo, v nižinah, med proletariatom pa tli in vedno jasneje se opredelujejo skupine, razredi v evropski družbi.
Danes ima Evropa naslednji obris:
Anglija z velikim stremljenjem najti trgov svoji tekstilni in premogovni industriji, iskajoČ zvez tudi v sovjetski Rusiji in na Balkanu;
Francija, kot vodeča zaveznica v vedni bojazni pred nemško invazijo in maščevalnostjo, prodira na Balkan, hoteč s tem osigu-rati svoje eksistenčne možnosti in pogoje pred svojim — vzhodom;
Mala antanta (Jugoslavija, Čehoslovaška in Rumunija) kot zaveznica francoske gospodarske politike proti Nemčiji in Avstriji;
Italija z malimi'balkanskimi državami po-menja lokalne interese Jadrana in. sedaj neznatnega Sredozemskega morja.
Slednjič aovjetaka Rusija, ki išče le dobrih stikov med proletarsko Evropo hoteč vzbuditi med evropskim proletariatom interes za svoje politične metode.
Druge politične kombinacijske grupe so neznatne in ne prihajajo v poštev.
Zelo akuten postaja z leti takozvani avstrijski problem, to je priključitev Avstrije k Nemčiji. Sam 1. člen avstrijske ustave pravi, da je Avstrija — država, ki pripada
Nemški zvezi. Danes je Avstrija še ločena »d Nemčije, vendar obstoji močno gibanje za priključitev. S priključitvijo pa bi nova velika Nemčija postala ogromna evropska velesila.
Jasno: Francija nasprotuje taki priključitvi. Druge države o tem — taktično molče, odnosno podajajo nejasne izjave. Videti pa je tendenco nenemških sil proti priključitvi.
N*mci pa se razvijajo. Njihova industrija doseza vse svetovne trge. Kot praktični gospodarji so v tesnih stikih s sovjetsko vlado in tisoče nemških inženirjev gradi v Rusiji in dokazuje nemško podjetnost. Na kon-zum imajo velik vpliv, osvajajo trge in — mnogi nenemški državniki že razmišljajo na povrnitev Nemčiji po vojni jej vzetih kolonij .. .
Na vidiku so v novejši .dobi nove kombinacije. Zlasti odkar je zavzel mesto avstrijskega kancelarja dr. Schober.
Da, na vidiku je zopet obnova stare tako-' zvane svete alijanse, to je tro-zveze med Avstrijo, Nemčijo in — Italijo.
Dr. Schober je oficielno obiskal Mussoli-nija in takratnega nemškega kancelarja Miillerja. Bil je y/ Rimu in v Berlinu. Njegova pot je bila povod vsem listom priklju-čitvenega gibanja, ki so zapisali vedno bolj se uresničujočo trditev:
Obiskom avstrijskega kancelarja posvečamo pozornost, kajti gre za zbliž&nje med Avstrijo in Italijo, gre pa tudi za zbližanje med Italijo in Nemčijo. Kakor je zbližanje med Italijo in Nemčijo na najboljšem potu, tako je tudi zveza med Avstrijo in Italijo — prisrčnejša. Na obzoru evropske politike se pojavlja, kultura nove trojne zveze med Italijo, Avstrijo in Nemčijo, z namenom tvoriti protiutež — Franciji.
Kancelar dr. Schober pa je govoril preko berlinskega radia vsej Evropi:
"Smatram kot čudovit znak naše narodne skupnosti, da mi je mogoče govoriti iz metropole Nemčije vsej Evropi. Obisk, ki sem ga napravil nemški vladi ni namenjen samo njej, temveč vsemu nemškemu ljudstvu. V Berlin sem se napotil skoraj neposredno po poti v Rim, kjer se mi je posrečilo obnoviti ozke sosedne stike in prijateljske odnošaje z Italijo. Smatram, da sem s potjo v Rim izkazal ne le samo vsem Nemcem, temveč tudi delu za mednarodno sporazumevanje veliko uslugo.
Težave svetovne vojne, siromaštvo povojnih časov in tisoč raznih ran, ki so nam jih vsekala poslednja leta v gospodarskem in političnem življenju, so nas še bolj zbližala in poglobila v nas bratska čuvstva, ki obstojajo med nami. Skupno smo pričeli in skupno nadaljujemo trudapolno delo za obnovo vseh vrednot na kulturnem in materijalnem polju, ki so bile uničene po katastrofi svetovne vojne."
Časnikarjem domačim in inozemskim pa je med drugim dejal tudi tole:
"Avstrijska zunanja politika se realizira po prisilni poti, ki jo narekuje usoda. Tej smeri je pripisati tudi prizadevanje sedanje avstrijske vlade, da se doseže prijateljsko razmerje tudi z Italijo. Treba je sedaj skleniti razsodiščno pogodbo. Nemčija tej rešitvi ne ugovarja in je pokazala za to akcijo polno razumevanje. Tisočletni skupni doživljaji, kulturna enotnost in prepričanje o bodoči skupni bodočnosti so pri nas tako globoko ukoreninjeni, da jih ne more nihče uničiti."
Po teh izjavah je torej sklepati na možnost obnovitve stare svete alijanse. Ako pride do tega, tejdaj bo Francija kmalu ol&utila bodočo skupno italijansko-nemško aktivnost in ekspanzijo.
Vprašanje je, ako bo s to rešitvijo položaj v evropskem koncertu držav kaj izboljšan. Izgledov zato ni, kajti vsaka ustvaritev oz. obnova trozVeze med Itafijo, Avstrijo in Nemčijo, pomenja nadaljevanje revanšne politike. Italija pa bi to politiko —. le pre-rada še bolj podnetila.
Proletariat, ki se ob teh variacijah in kombinacijah vprašuje, kakšen je resničen interes nove trozveze, prihaja do zaključka, da je gospodarska potreba kapitalističnih ma-gnatov v vseh treh državah primorala k temu kombiniranju in sestavljanju nemškor avstrijsko in italijansko vlado. Od kombinacije in njenih gospodarskih posledic pa proletariat ne bo imel ničesar.
Eno pa je in to za Evropo drži:
Nova kombinacija med Italijo, Nemčijo in Avstrijo bo napetost v Evropi še povečala, zlasti pa komplicirala zamotan gospodarski boj med evropskimi državami.
VEČINA ZA SMITHA
Eden "bodočih narodnih voditeljev" je v prošli predsedniški kampanji očital, da ni prav, ker se Prosveta tako poteguje za Tho-masa, "kajti večina našega naroda je vendar za Smitha!" To ugotovilo je dobil na potovanju po naselbinah.
Včasi je večina naroda verjela v copernice, v izganjanje hudiča, v kolotnanov žegen, črne bukve in take reči. Po logiki (Totičnega rojaka bi morali mi verjeti isto kot večina, ali pa molčati o njenih neumnostih, sicer bi žalili njeno "prepričanje".
Nihče i m od večjih krčilcev sakonov ni bU po»l*dnja lota toliko rak^ričan v airieriškem časopisju kakor "Al" Capone, vodja ttasta čikaikih butlegarjev, imejitelj bordelov, igralnic in podobnih prepovedanih "pokiicov" v Ckicagu. Al Capone si je s tem kseftom pridobil ogromno premošenjf. V Miami, Florida, m»a razkošno vilo, toda policijska oblast mesta Miami smatra Caponejevo prisotnost sa slabo reklamo in ga jo vslod toga 11. maja aretirala. Na sliki v sredi s slamnikom na glavi je Al Capone, ki si pred kamerami roporterjov sakriva okras. Isgleda ,da so so oblastniki v sodnih in policijskih uradih savseli dobiti čimveč Caponojevih dolarjev, Capone pa so ho medtem potrudil čimbolj rasiiriti svoj biznis, dn dobi nova sr«d»tv* sa podkupnine.
NEW YORK ZA ŠOLSTVO
Mesto New York ima v načrtu zgraditi v tem letu 62 osnovnih šoil, 8 višjih in 4 in-dustrialne šole, ki bodo stale $47,325,000.
Socialna lirika pred sodiščem
o .	J 7771 "t	.....	. ... nje napram petim slovenskim
2>est pesnikov pred sodisčem kol uredniki m sotrudmki sotrudnikom almanaha: Seli-
Antologije jugosl. socialne lirike. — Vsi oproščeni škarja, Gspana, Premruja, Ko-
vsake kazni. — Iz jetnišnice z avtotaksiji takoj na šaka °n*a. do*im 9° Klopčič,
nA.. • • ■ . Kožar ter Grahor ostali v zapo-postajo m v viaK. __^ dagi je njihoy glučaj bi,
Posebno poročilo "ProWta~u".	P°tV8em
__petonce. Odkod ta delitev?
Od 31. marca do 8. aprila so pravdništvu en izvod v cenzu- Bržkone od tod, ker je ta tro-se pred okrožnim sodiščem v ro, je državni pravdnik v ye- j*ca "Pred leti imela že nekaj Veliki Kikindi (v Banatu, bli- liki Kikindi odredil zaplembo «»tnosti z oblastmi po zakonu o zu romunske in madžarske me- knjiga, ker je smatral, da ta zas-čiti države, dasi nihče izmed je) zagovarjali sotrudniki al-, zbirka socialne lirike krši pred-. nJih ni bl1 »e nikoli obsojen ra-manaha jugoslovanske socialne pise zakona o zaščiti države.l d* tega. Ona petorica pa je lirike. Po štiridnevni razpra-: Zadeva je romala v Beograd k vi so bili vsi oproščeni vsake državnemu sodišču, ki pa v kazni. Državni tožilec pa je stvari ni našlo prestopkov, za zahteval revizijo.	| katere bi morali sotrudniki
Kako je prišlo do vsega te- zbirke in uredniki stopiti pred ga?	[državno sodišče kot obtoženci
Leta 1928. je sprožil ured- ter je radi tega določilo kikind-
nik zagrebške revije "Vijenac" misel, da bi se izdala antolo-
sko redno sodišče, naj ono u-vede preiskavo proti 12 sotrud-gija najmlajših srbskih, hrvat- nikom almanaha in sicer proti skih in slovenskih socialnih pe- urednikoma Simiču in Popovi-
snikov. Za ureditev te zbirke'ču, proti sarajevskemu pesni-	w	.
se je zavzel zagrebški pesnik ku in novinarju Husniji Cen-| obtožnico, v kateri Jih Novak Simič, ki se mu je pri- giču ter proti vsem »lovenakim državni tožilec (pravdnik) ob-
prvič prišla oblastim v pest. Mogoče je pri vsem tem še kaj osebnih nagibov vplivalo na tako rešitev. (Saj je nenavadno že to ,da je oblast hotela obtožiti le 12 pesnikov almanaha, ni pa z nobeno besedico tangi-rala ostalih 18 pesnikov, ki so imeli z almanahom vsaj toliko stika kot Slovenci.)
Ta trojica je skupno s srbsko trojico prejela koncem marca
tožuje po čl. 1 zakona o zaščiti države, češ da so s svojimi pesmimi oznanjevali bedo de-
družil še mladi pesnik iz Veli- peanikom, ki so zastopani v al-ke Kikinde Jovan Popovič. Pr- manahu. Prvi trije so se te-
vi je eden najbolj priznanih daj že nahajali v preiskoval-	.
mladih pesnikov in pisateljev) nem zaporu, slovenske sotrud- ,avcev ln kmetov v državi, ki v srbsko-hrvatski literaturi ter nike pa je oblast polovila in na \[\ Je treba s taklrT1 ah |aklm na" piše malone v vse uglednejše zahtevo kikindskega sodišča činom spremeniti politični in
revije v Zagrebu ter Beogradu, prepelja v kikindske sodne za-Zelo močan je v svojih social- pore letos januarja in februar-nih pesmih, ki ap včasi prepro- ja. Prvi so bili aretirani Klop-sto intimne, včasi pa direktni čič, Seliškar, Premru in Gspan apeli in pozivi. Antologijo naj 22. januarja 1930. — torej eno	...
bi izdala revija "Vijenac", a leto po izidu oz. zaplembi knji-1 med »J^i ter jih prerodi v pun-
ker je bil njen urednik Nevističi ge. Kesneje so aretirali še tarJe- ~ Tako Je trd,la obtož-
socialni red ter se tako osvobodi delavce in kmete od bede. Ta šestorica da se je združila v organizacijo (!) za izdajo almanaha ,ki naj gre kot letak
poklican v centralni presbiro A-vala, sta urednika sklenila izdati antologijo sama.
Obrnila sta se na redakcije vseh jugosl. literarnih revij za naslove vseh mladih socialnih pesnikov. Tem sta potem poslala povabila k sodelovanju pri antologiji. Tako se je odzvalo iz cele Jugoslavije 30 pesnikov, ki so poslali svoje originalne pesmi ali pa dovolili ponatis že izišlih pesmi. Antologija naj bi imela naslov
Knji ga drugova
(Knjiga prijateljev, sodrugov, tovarišev), kot podnaslov pa
ostale štiri, Kosovela pa polici- 'd*81 Je ^elo sodisče v roja ni mogla aretirati kljub za- kah dokaze ,da ni bilo za alma-htevi kikindskega sodišča, ker ^ nobene organizacije da se je Kosovel že par let pod zem- «^venski obtoženci s srbskimi i-	sploh niso poznali do zapora,
in dasi je imelo sodišče v rokah Cim so bili prepeljani v Ki- vso korespondenco med sotrud-kindo, so ob priliki zaslišanja niki, ki se je tikala izdaje al-
takoj izpovedali preiskovalnemu sodniku, da so vse njihove pesmi, ki so tiskane v zbirki, izšle legalno že pred leti. Tako je bilo v zbirki objavljenih n. pr. troje pesmi Seliškarja, katerih dve (Dete in Rudnik) sta izšli v pesnikovi zbirki "Trbovlje" že 1. 1923 — torej pred šestimi leti, tretja (Pojoči ru-
manaha in iz katere je bilo najbolj razvidno, da je hotela biti knjiga le skupni nastop jugosl. lirikov s socialnimi motivi, ter je smatrati knjigo kot etično gesto, ne pa za propagando kakih političnih ali strankarskih gesel.
Dne 31. marca se je pričela razprava pred velikim sena-
naamiselno je, staviti na tehtnico zakona v eno skodelo verze, v drugo akodelo paragrafe;
predagamo publikacije, kjer ho vse te naše pesmi pred leti javno izšle tiskane ter niso bile zaplenjene — itd.
Po govoru državnega tožilca in zagovornikov obtožencev (kikindski advokati Belanič, Bojanič in Sremac), je sodni senat razglasil razsodbo, s katero »od išče op rose a obtožence vsake kazni, ker je aodiače prišlo do prepričanja, da storjeno delo ni kaznivo, ker ni služilo za cilje, kakor to očita obtožnica, ki nima nobenih dokazov. Sodišče je utemeljilo svojo razsodbo tako-le:
Vse pesmi zbirke so poezija, lirika;
socialna lirika je bila in bo, dokler bo beda med delavci in < kmeti, a v naši državi vlada resnično beda med nižjimi sloji;
za agitacijo knjiga ni mogla biti namenjena, ker ni bila tiskana v več tisoč, marveč le v 2000 izvodih;
s svojimi pesmimi so pesniki hoteli le vzgajati množice, kar pa je vredno le vse pohvale, ker je ljudske množice treba dvigniti — itd.
Obtoženci so bili takoj izpuščeni. Stražniki, ki so obtožence stražili v sodni dvorani, so sneli bajonete s svojih pušk ter jih vtaknili v nožnice — znak, da si prenehal biti areti-ranec in jetnik.
Razprava je bila javna, dasi je pravdnik zahteval tajno. Publike je bilo mnogo, zlasti je bilo zastopano delavstvo ter >malomeščanstvo iz mesta, ki je vse simpatiziralo z obtoženci. Razsodbo so sprejeli z radostjo ter so se zbrali pred sodnim poslopjem, da počakajo in sprejmejo oproščene obtožence iz jetnišnice. Policija pa je publiko razgnala, obtožence pa pri izstopu iz sodne zgradbe prijela ter jim dala na razpolago dva avto-taksija ter kočijo, s katerimi so se morali prepeljati direktno na kolodvor ter tam takoj stopiti v vlak, da ne bi navezali kakih "stikov" in da ne bi publika manifestirala ali kaj . . .
Tako je končala pravda radi antologije socialne lirike.
(Pribijemo še to: dasi živimo že nad deset let s Srbi in Hrvati v eni državi, ni nikdar prišlo še do skupnega nastopa literatov cele*države. V slovenske revije niso skoro nikdar še pisali pisatelji z juga, v srbske revije niso pisali Hrvatje, ali obratno. Kake antologije jugoslovanske lirike ali proze ni bilo doslej. Prvi skupni nastop književnikov iz cele države bi bila ta zbirka, ki naj bi nosila v podnaslovu ime "jugoslovanske" socialne lirike, dasi tedaj še ni bilo oficijel-no ime države Jugoslavija. In ta zbirka je bila prepovedana!) .
Ta pravda ostane vsekakor zabeležena v zgodovini jugoslovanske literature. Knjiga sama, almanah socialne lirike, bi bila veren odraz duševnega življenja književne mladine, o-stala bi dokument dobe.
Tudi tako, zaplenjena, bo ostala.
Repov tes.
•Almanah najmlajših jugosl. so- darji) pa je izšla 1923. ali tom petih sodnikov. (Naj vsaj cialnih lirikov". Izmed Slo- 1924- v "Dom in Svetu". Klop-jtu zabeležimo imena sodnikov, vencev so bili povabljeni in so *** je bil v zbirki zastopan s j da ostane zapisano: predsed-poslali svoje pesmi oz. dovolili,: tremi pesmimi: Razodetje u-da se v antologiji ponatisnejo P°ra ,ki je zaključna pesem iz njihove že izišle pesmi ti-le njegove zbirke Plamteči okovi, mladi socialni pesniki: Tone i^e 1. 1924 ,ter dva soneta, ki Seliškar, Mile Klopčič, France »ta izšla 1. 1925. v ljubljanskih Kožar Ivan Grahor, Vinko Ko-j revijah. (Eden teh sonetov je šak, Alfonz Gspan, Vladimir i^el tudi v čikaškem Proletar-
Premru, Fran Onič. V almana-
cu dne 16. maja 1929.) — Prav
hli so ponatisnili tuii pesmi po- tako so pesmi ostalih bile pokojnega Srečka Kosovela. Tako ve*ini objavljene v reviji "Svoje bilo v almanahu zastopanih devet slovenskih pesnikov, vsak z eno ali z dvema, Klopčič in Seliškar s tremi pesmimi. Po-
hodna mladina" pred par leti.
Stališče obtožencev je bilo torej povsem lahko: pesmi,
nik sodišča dr. Vojislav Djur-djevič, dr. Geza Malisa, Jordan Jerotijevič, Mladen Veselino-vič in Miloš Radunovič.) Razprava je trajal ves dan ter se je nadaljevala 1 .Aprila popdl-dne, 2. aprila popoldne ter 3. aprila popoldne — zvečer 3» aprila se je zaključila.
Obtoženci so se zagovarjali in dokazali Sodišču, da je obtožnica brez dokazov ter pri-bili predvsem:
Pesmi n« gre tehtati po besedah in istrg*nih verzih, mar-
ža katere sedimo v zaporu, so večini so vse te pesmi le po-'iz*le P™d leti in bile dovoljene natisi ter so izšle v zbirkah ali'od oblasti. Torej tudi sedaj več po dojmu, ki ga napravi v revijah že pred leti. Poleg ne morejo biti v opreki z zako- celotna peeem v čitatelju; teh devetih slovenskih p«*ni-|nom. Ponatis dovoljenih stvari kov, je bilo v knjigi zbranih ps vendar ne more biti kaznjiv. še 21 srbskih in hrvatskih pesnikov z vseh krajev države.
Toda sodišče jih je držalo v preiskovalnem zaporu tudi še Almanahu Vta napisala pred- Potem, ko so mu bile predloie-govor urednika Simič in Popo-| ne vse publikacije, v katerih so vič, tiskal pa se je almanah v te pesmi izšle. Veliki Kikindi. Sel pa v tisk1 Po dobrem mesecu preiako-koncem 1. 1928, iziti bi moral valnega zapora se je položaj februarja 1929. Ko pa je ti- spremenil v toliko, da so izpu-skar predložil državnemu stiji ter ukinili vsako postopa-
Pesesn kot umetnina ni vezana ne na kraj ne na čaa, marveč živi vedno ter radi tega ni smatrati teh pesmi, da se nanašajo na Jugoslavijo in leto 1930. — dasi nikakor ne maramo preklicati, da v svojih pesmih ras rišemo bedo delavcev in kmetov;
dokazov sa kako organizacijo med obtoženci ni ;
"Majstorica Ruža" pride na čikaški oder.
Dramski zbor "Nada", odsek Ju-Koslovanskojf Prosvjetnopr Udruienja v Chiratru, vprizori v nedeljo 25. maja ob 3. popoldne v dvorani ČSPS. na 1126 W. 18th St. dramo "Majstorica Ruia" v treh dejanjih. Snov ifrre je iz življenja v Slavoniji. Napisal jo je Joža Ivakič, dramaturg Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu.
V	tej igri boste čuli slavonske narodne pesmi, videli boste plesalce kola, ugajal vam bo ljudski humor in sploh vsa igra. Vstopnice v predpro-dnji so 75c, pri blagajni $1. Dobe se v raznih hrvatskih trgovinah, v uradu "Novog Svijcfta" pri članih in članicah dramskega sbora "Nade" ter Prosvjetnog ud rušenja. Po predstavi bo plesna zabava, sa katero igra dober tamburaftki zbor.
NAZNANILO
V	nedeljo 26. maja točno od 10. dopoldne se prične v Slov. del. domu, 347 Artillery Ave., skupna seja obeh detroitskih klubov JSZ. (it. 114 in 116). Rasen drugih točk je na dnevnem redlu nekaj vainih zadev glede konvencije JSZ., ki se prične nekaj dni pozneje.
Pstor Kieovi«, tajnik kluba it. 114 JSZ.
• cl
A A A A 1 A A A A A A
«Il i É É
PAVEL DOROHOVs
Prevedel Ivan Vuk.
SIBIRSKI PUNT
Ruski roman iz dni državljanske vojne
f i y f f f f
.....................III........... 7T
(Nadaljevanje.)
"Premislil sem si, fantje, ne bom se peljal. Obdržite jerbas in si razdelite vsebino."
"Hvala, rojak, hvala!"
"Ni potrebno. Jerbas ni zaprt, samo zavezan je."
Mož obstoji. Počaka, da ae vlak odpelje, nato izgine naglo med tračnicami.
Na ta način je vtihotapil Ivan Kuznecov prvo propagandno literaturo na fronto.
Pozno po noči se je vrnil Murigin. Ko se je bližal hiši, je opazil, da so vrata odprta.
"Kaj se je zgodilo?"
Sum se ga je polotil. Previdno je stopil v vežo, ne da bi zaprl vrata. Slišal je šum mnogih korakov v stanovanju in glasove.
"Hišna preiskava!"
Obrne se brez šuma in hoče ven, kar mu zastavi pot mož v plašču, ki atopi pred vež-na vrata. Zamolklo lesketajo zvezde na ramah.
"Stoj! Kam?"
"V napačno hišo sem vstopil."
"Tako? No, pojdimo v hišo, morda se izkaže, da ste vendar prišli na pravi naslov."
Častnik se smeji.
Murigin stoji dve stopnici višje nego častnik. Njegova desnica stisne v žepu revolver. Bliskovito mu gre skozi glavo.
44Streljati? Slišali bodo v hiši in pribežali. Lahko so tudi na ulici ljudje."
Častnik stopi na drugo stopnico.
Bil je skrajni čas. Murigin potegne hitro revolver iz žepa, zamahne kratko in s silno močjo udari častnika na sence. Častnik se zvali, sablja žvenketa čez stopnice. Vrata iz stanovanja Ivana Aleksandroviča se odpro. Glasovi so glasnejši ... Z enim skokom je Murigin preko častnika, beži na drugo stran uHce, skoči preko nekega plotu v nekako dvorišče. Strel poči. Krogi j a se zaleti v plot. Sliši se škripanje snega pod mnogimi nogami. Beži čez dvorišče, odpre zamah vratic in stopi v drugo ulico. Tetžko dihajoč, a ne več bežeč, gre po ulici.
"Kam sedaj ? H kakemu sodrugu — bila bi blaznost. Najbrže je povsod preiskava. K Nataši? Tudi pri nji je lahko preiskava. Enkrat jim je ušel, drugikrat je lahko uaod-no. In potem je vse zgubljeno. Ali je res vse razbito? Ali o tem — pozneje. Kaj se naj zgodi sedaj?"
Spomni se predsednika mestnega urada, ki simpatizira z boljševiki.
"Dobra misel — k Nikolaju Ivanoviču!"
Z naglimi koraki gre k stanovanju predsednika. Okna so temna, torej ni nevarnosti. Pozvoni» Cez pet minut, ki so bile Mu-riginu kot da so cele ure, sliši od zgoraj nejevoljni glas Nikolaja Ivanoviča.
"Vraga ,k.do zvoni tako pozno?"
"Nikolaj IvanoviČ, jaz sem, Murigin."
Nikolaj Ivanovič stopi po stopnicah, odpre vrata in spusti molče Murigina.
"Hudo je, Nikolaj Ivanovič. Pri Lomovu je h)šna preiskava. Mene ni bilo doma. Prišel sem do hiše, slišni glasove in zbežal."
"Hudirja. Stvar se začne zopet. No, da, ležite tu na divan. Jutri se pogovoriva."
Pri jutranjem čaju so se dogovorili, da ostane Murigin pri Nikolaju Ivanoviču, dokler ta ne izve ,kaj se je zgodilo po noči.
Nikolaj Ivanovič se je vrnil zvečer pobit in mračen domov.
"Vse je zgubljeno. Lomov, Hlebnikov, Razhošev so aretirani. Iz tiskarne Sotov in še trije. Tudi med železničarji je mnogo aretacij. Za Lomova je škoda, je prenervozen
—	ne bo dolgo vzdržal. Vi morate proč."
"In tukaj vse pustiti na cedilu? Koliko
truda je bilo porabljenega, da so se dobile vse te zveze. In vse to naj bo zaman?"
"Vsaj za kratko dobo . . . Mogoče za dva meseca."
"Da, lahko vam je govoriti — dva meseca!
—	Ne, to je nemogoče!"
"Potem pa idite k policiji. — Vi še ravno
manjkate tam."
Nikolaj Ivanovič je postajal nejevoljen.
"Dokler ste na svobodi, še ni vse zgubljeno."
Murigin strese odločno z glavo.
"Ne, predvsem treba vsaj nekoga najti, ki bo prevzel vodstvo . . . Potem izginem za dva meseca."
"Kakor hočete. Vsekakor lahko ostanete pri meni, pod pogojem, da ne boste hodili po mestu. Pri meni je nekako precej varno."
S. Kaplja za kapljo.
Hinkel si je sezidal solidno hišo. Meter debelo zidovje, malo oken in še to v prvem nadstropju do polovice zamrežene* Pod ce-Jo hišo so kleti; deset kamenitih vreč, tla iz asfalta. Vrata obokanih kleti so iz močnega železa, ključavnice na cente težke. Hinkel je dobro zavaroval svoje premoženje.
In sedaj so te kleti Še bolje zavarovane. V dvorišču stoje straže — pred kletnimi vrati. Druga hodi na cesti pred hišo gor in dol. Po noči sveti v dvorišču svetilka. Tiho se pripe-ljajo elegantni avtomobili k hiši. Svetilke so napol zastrte. Iz njih stopajo ljudje v vojaških krznenih kapah in plaščih. Molče gredo v dvorišče . . .
Zjutraj, ko se svita, se vračajo utrujeni, omahujoči, kakor da so pijani, bledih obrazov, sedejotY avtomobile in se odpeljejo zopet brez šuma.
Skrivnost Hinkelove kleti dobro čuva debelo zidovje, železne mreže in straža znotraj in zunaj.
Hlebnikov ne ve» koliko časa je preteklo, odkar so ga vrgli v klet. V popolni temi, z rokami, tipajočimi pred seboj, -koraka ob stenah svoje ječe. Kamnata stena, kamnata tla. Zidovje mrzlo kakor led, kakor v prostoru, kjer ne žive ljudje. Ne mize, ne stolov, ničesar, kar bi spominjalo na jetniško celico.
Kje je ? - To ni ječa! Tiplje lesena vrata, trka. Zamolkel don mu pravi, da so to težka, debela vrata. Položi uho na les in dolgo posluša. Najmanjšega šuma ni slišati. Zna, da za temi vrati morajo biti še druga.
Kje je?
Strašna slutnja ga pretrese*
"Ali je mogoče — pri Hinkelu?"
Znal je, da od tod nikdo ne pride živ.
"Prokleto! Ali je res vse uničeno? Vsi aretirani? Tudi Kiseljov? Ali kako je to mogoče? Kdo je izdajalec? Ali so bili neprevidni?"
Zunaj zaškripljejo vrata.
Električna svetilka zaaveti žarko na stropu. Dva moža v vojaškem plašči in s pogoni vstopita. Eden — velik, z brki in obrito brado. Kosmate obrvi senčijo črne oči. Kotički ust so zaničljivo povešeni. Drugi — debel in rejen, ozek p*s mu drži trebuh. Stopita k Htebnikovu. Veliki ga dolgo ogleduje.
"Kako se pišete?"
"Hlebnikov."
"Vaše pravo ime hočem! Vi ste ravno toliko Hlebnikov, kakor jaz Trockij!"
Hlebnikov molči.
"Bodite ljubeznjivi in nam povejte, kako se pišete!"
"Povedal sem vam!"
Veliki stopi tesno k njemu in ga udari s svojo veliko, kosmato pestjo pod brado. Glava Hlebnikova omahne nazaj in zamolklo u-dari ob zid. Izpljune kri.
"Prokleti rabelj — neoboroženega . . ."
Se udar. Zopet udari glava ob zid. Usta so bila polna krvi. Izpljune jo častniku v obraz.
Z divjim krikom planeta na Hlebnikova. Bijeta ga, teptata z nogami.
A — a, pes, ali boš govoril. Te bomo že naučili."
Razbeenela, poteča se, utrujena od pretepanja, zapustila klet. Luč ugasne .. . Tišina. Noč. Kakor v zazidanem grobu.
Ivan Aleksandrovič Lomov sedi na tleh. Ko zaškriplje zapah in se zasveti na stropu žarnica — se vzdigne. Dva človeka vstopita. Velik častnik se spomni, da še ni obrisal z obraza izpljunjene krvi in potegne z rokavom plašča čez obraz in usta. Bilo mu je, kakor da je pravkar pil svetlordečo kri.
Pred Lomovim obstojita, še vedno težko sopeč, še vedno znojna.
"Nu, pripovedujte nam . . . Poznate Murigina?"
"Poznam."
"Kako dolgo?"
"Nekako eden ali dva meseca, odkar je pri meni."
"Ali ste vedeli, da je boljševik?"
"Nisem."
"Ha — ni vedel. Mogoče tudi Hlebnikova niste poznali?"
"Hlebnikova poznam. Pri nas v obratu je v službi. Kot član uprave ga moram poznati."
(Dalje prihodnjič.)
Kulturne novice iz Slovenije
Koncert šublja v Ljubljani. — Cankarjeva farsa "Pohujšanj v dolini tentflorijanaki"
—	opora kom poni »t a B ravni-carja. — "Iščemo basistov".
—	Rezpust Jugoslovanske malica, Orjema m Slov. straže.
Drugi basist, ki ga imamo in pisali, ki smo a veseli, kadar ga sli- so širno, je naš Beletto. No — ta sti
Ljubljana, tik pred 1. majem.
Pred mnogimi meseci je zapustil ljubljansko opero bari-jtonist Anton Subelj, zagozdil pod pazduho velik sveženj not slovenskih narodnih ter umetnih pesmi, šel iz Ljubljane do morja, sedel na parnik, se pre-' peljal preko oceana ter se izkr-f cal v Ameriki, poiskal slovenske naselbine »razgrnil svoj sveženj not, zapel in pel ves večer, sedel na vlak, se odpeljal v drugo naselbino, razgrnil note, pel, uspel, zmagal, sedel na vlak Kd., dokler ni obhodil in obi&kal malone vse Združene države in vse slovenske naselbine. Brali smo v ameriškem Časopisju, kako ga veselo pozdravljajo in kako prepeva in koliko lepih ur je naredil našim rojakom onstran luže. ^
Pa ni samo pel in živel od uspehov ter lenaril, marveč je obenem negoval svoj glas, ga ogladil ,ter obenem zbiral nam nove pesmi iz življenja črncev in Indijancev. Nabiral je narodne indijanske pesmi, nabiral zamorske narodne in nabožne, nov sveženj not mu je rastel pod drugo pazduho, in potem je sedel na parnik ter prišel pogledat Evropo, pogledat Ljubljano. In je iz Ljubljane šel v Berlin, kjer je marca meseca nastopil s koncertom zamorskih in indijanskih pesmi, zaprl mapo z notami, se pripeljal v Ljubljano, stopil na oder filharmonične dvorane, odprl svojo mapo ter prepeval Ljubljančanom zamorske nabožne, narodne ter indijanske narodne pesmi. To je bilo v petek 25. aprila. Dvorana je bila makme polna, Šubelj dobre volje, pa je postala tudi publika .dobre volje. Spored je bil zanjo zanimiv, pevec je pel, kolikor je nu>gel dobro in publika rmi je navdušeno ploskala. Malo se je sprva čudila Subljevemu spremljanju petja s kretnjami in mimiko, vendar je to vse napravilo vtis domačnosti. Kritika je zabeležila, da je Šubelj v času odsotnosti napredoval s svojim glasom ter da ga zdaj lahko štejemo med dobre pevce.
a
Z ljubljansko opero pa je križ. Napravili smo korak naprej s Kogojevimi "Cmimi maskami", pa smo potem spet nazadovali za sto let k Belliniju. Smo pa med publiko obrajtani z opereto, ki ji je res odmerjen kar prevelik čas in trud.
Operno sezono so otvorili z novo opero češkega Nemca Ja-romirja Weinbergerja "Svan-da Dudak", ki mu je za snov vzet motiv iz čeških narodnih pravljic in je tudi muzika izrazito češka. Opera ima mnogo uspeha na raznih evropskih o-drih, pa je uspela tudi pri nas. Posebno radi Križajevega "vraga", ki ga poje in igra res iz-bomo. Ta-le basist Križaj je bil za našo opero za letos velik profit in kolikor je bilo letošnjo sezono doslej opemih uspehov, jih je večino pripisati Kri-žaju, ki je eden izmed redkih pri nas, ki je res pevec-umetnik in ki je tudi dober igralec ter poraben menda za vsako vlogo. . Imeli smo ga U) sezono, s prihodnjo pa se vrne spet v Zagreb.

Wm. B. PUTZ
Cictfo>i
LEADING LARGEST OLDEST
I
Florist
! Cvetlico in venci sa vsa »lučaje.
5134 W. 25TH ST.	CICERO, ILL.
Tel. : Cicero 69. Na domu Cicero 2143.
Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA
PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR,
laotnlk.
1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, 111.
Tel. 6524. Goopodinje, zahtevajto ▼ trgovinah kruh k naie pekarno.
pojde s prihodnjo sezono v Mtfnchen k operi. In kdo basistov nam potem ostane? Edini Kumpelj, ki pa nanj ne moremo mnogo upov zidati, ker ni ne dober pevec ne igralec. O-peri ne bo kazalo drugega kot inserirati v tuzemskih in inozemskih časopisih: "Iščemo basistov . . ."
Obetajo pa nam v operi nov Dogodek, premijoro nove alo-
venake opere. Redke so take premijere in zato je tem večja želja v nas, da bi vsaka taka premijera bila res dogodek.
Kdo je komponist nove slovenske izvirne ppere? Je to član opernega orskestra, Matija Bravničar, rodom Primorec kakor Kogoj. Je to prva njegova opera, tudi drugih kompozicij ni še mnogo dal. Kar čez noč pride z opero. In kaj je uglasbil, odkod je vzel libreto? Za libreto si je izbral Cankarjevo farao "Pohujšanje v dolini ientflorijanaki." In tako je Cankar prišel tudi v opero. Prve dni maja bo krstna predstava tega "Pohujšanja". Bojimo se pri vsem tem, da ni komponist le golo ilustriral delo z muziko, da je le na Cankarjevo misel nanizal note ter tako uglasbil zunanje Pohujšanje, ne pa bistvo farse. Tega se močno bojimo, posebno še, kot rečeno, ker so tako redke slovenske operne krstne predstave.
Kdo bo pel? Vlogo Jacinte bo pela Stotterjeva, Krištofa Kobarja baritonist Janko, zlo-deja tenorist Kovač. Režijo vodi Giril Debevec, ki bo prvič s tem režiral v operi.
Videli bomo torej in slišali začetkom maja. Da bi le u-spelo.
i	e
Velemesto London nam je ubilo slikarja-portret ista Frana Sterleta. Pred tedni je odšel iz Ljubljane, se ustavil za nekaj časa na otoku Korziki, kjer je bil gost bivšega franc. kon-' zula v Ljubljani Flacha. potem je šel v Pariz, od tam pa v London, da si ogleda jugoslovansko likovno razstavo, ki se vrši tam te dni. Na ulici ga je neki motociklist povozil tako nesrečno, da je ležal nekaj dni v bolnici v nezavesti, 28. aprila ob 9. zvečer pa je podlegel poškodbam.
Fran Sterle je bil star 41 let ter rodom iz Dolenje vasi pri Cerknici. Po ljudski šoli je šel v Ljubljano na umetno-obrtno šolo, od tod pa na Dunaj na akademijo, ki jo je končal 1. 1912. Bil je spoštovan posebno kot vesten portretist ter je
portretiral mnoge naše može. o
Predvčerajšnjim je ljubljanska policija izvršila nenadoma v prostorih Jugoslovanske matice, Organizacije jugoslovanskih emigrantov ter Slovenske Straže hišne preiskave, včeraj pa je balkanska uprava izdala odlok, s katerim se te organizacije razpuščajo, prostore so zapečatili ter premoženje po-
sodil in vsekakor strogo obsodil. Predsedoval bo razpravi neki general.
Sicer pa naj končam s tem pismom. Vidim, da prehajam strogo nacijonalne, zla- v novice, ki ne spadajo v pa Jugoslovanska mati- »»slov "Kulturne novice".
Vse te organizacije
ca, ki je razširjena po v*ej državi. Ali je s tem dekretom razpuščena samo oblastna organizacija za Slovenijo, ali pa bo cela organizacija.v vsej državi razpuščena, tega iz dekreta ni razvideti. Dekret je utemeljen s tem, da so pri hišni preiskavi našli komunistični in drugi prepovedani materijal.
X. Y. Z.
Drugi Banovčev koncert na Calumetu
Cal ume t, Mich. — Ko je imel
slovenski openni tenorist Sveto-
zar Banovec tukaj pred meseci
svoj prvi koncert, so se tudi
c ..	i . . ! , prisotni drugorodci tako na-
Sodi pa se da je to posle- :vdu4iIi zanj da „ zažeIe]i ^
d ca odkritja italijanske poli- en njegov ko |n V8,€d
«je Ta je namreč te dni a po- ga je bilo aranžirano> da je
roč la javnost,, da je našla a- 2. junija ob 8 zvečer y J
u°'10; if^arja House na Calumetu. To bo položi i v poslopje fašističnega Mednaroden koncert, na kate-
sniTSoSe^: i - -
porušila ter težko ranila ured- it . n *	,
nika Nerrija, ki je za poškod- USpell BanOVCCVega KOn-bami umrl. Ti atentatorji so! x ^ , . B1 „ Slovenci iz Primorja ter eden I Certa V Orchestra Hali
s Sušaka, ki je torej jugoslo-' Koncert Svetozarja Banovca, vanski državljan. Vse te are- *-tirance — krog 10 mladeničev — bo sodil izredni fašistični tribunal, ki je že dospel v Trst in bo ta teden atentatorje že
ki ga je imel v nedeljo 18. maja v Orchestra Hali v Chicagu, je dobro uspel. Udeležba je bila velika. Več v prihodnji številki.
ŽENSKO DRUŠTVO "NAŠA SLOGA" $T. 600 S.NJP.J.
vprizori
v soboto 31. maja v Slovenskem - delavskem domu na
M0XHAM-J0HNST0WN, PA.
"MRAK"
Drama v treh dajanjih. Spiaal Bran.»Uv Gj. Nušic.
.Anion Dim its .Mary Kor«Its
Jennie Dimits Anion Vidrieh
.00
MLADENIČI -MOŽJE!
Obleka po vaii meri.
III vam ia delamo oblak« ali suknjo, da ram b« pristajala kakor rokavica aa roki.
CISTA VOLNA SAMO—
N aro* i te •! oblak« ali ««kaj« pri na«.
Delo j ara če n o •
John Močnik
6517 St Clair Avenue, CLEVELAND, O.
25
OSEBE:
llija Vujin, mal posestnik ................................
Jekica Vujin, njegova hii is prvega zakona .....
Marta Vujin, preje porojena Stanič, njegova
druga žena ...................................................
Vasilij Stanič, njen sin iz prvega zakona _____________
Rada Stanič ,njegova Žena ................................ Rom Glavack
V°i*k ....................................................Martin Lovko
lffrovodja: Andrew Vidrick.
Začetek predstave ob 8. zvečer (stari čas). Vstopnina 50c za osebo od 14 leta naprej.
Vstopnice se dobe v p red p rod a ji pri članicah društva in na dan priredbe v dvorani.
Po igri prosta zabava in ples,
Ira Koreltz-Korbarjev orkester.
Na predstavo vabimo vge Slovence v Johnstownu in okolici. Videli boste eno izmed groznih tragedij, kakršne so bile posledica zadnje svetovne vojne..
Dobra postrežba, lepa predstava, po programu obilo druge
zabave.
I
I
TISKOVINE
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. & PUB. CO.
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III.
Tal. Laadale 2012
A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky taj.
V nasi tiskarni se tiska "Proletarec*
Skoro več kot 50 let
je odkar je bila ustanovljena naša banka, in v tem času je hranila sto tisočem njenih odjemalcev vloženi denar.
Uradniki naše banke so vedno gledali, da so dali vlagateljem najboljšo postrežbo.
Prepričali se boste, da je v vašem interesu, ako se v vseh denarnih zadevah obrnete na
• I
KASPAR AMERICAN STAT! BANK
1900 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
t
I *I M ds •
ANGELO CERKVEN!K:_
DAJ NAM DANES NAŠ VSAKDANJI KRUH
Sacialaa
(PonatU is knjig«! "Cankarjev*
druibe".)
(Dalj«.)
—	Nič! Napitnina vam bo vrgla več, nego ai morete misliti! Vsak gost da nekaj. Seveda morate paziti nanj, da vam n« uide. Da, da, tudi takšni so, ki bi se radi izmuznili, ne da bi sobarici plačali napitnino. Saj ne rečem: večina gostov je dostojna. Nekateri pa — posebno ¿ned Slovenci boste našli takšne _bi jo najraje popihali ,ne da bi plačali napitnino. Slovenec plača sploh samo zato, ker je strahopeten, ker se sramuje. Da je v Slovencu tisto prirojeno zaničevanje in bagateli-ziranje vsega sveta kakor v Angležu, verjemite mi, da bi nikdar in nikjer ne plačal niti
beliča napitnine ...
—	Kadar se gost odpravlja, morate takole po naključju stopiti v sobo ali pa čakati pred vrati ...
—	Ali že odhajate? Daleč potujete? O-prostite mojemu vprašanju: kako vam je
ugajalo pri nas?
—	In potem primite hitro za kovčeg in ga zanesite do vratarja. Ko prideta do vratarja, mu izročite njegove stvari, ga ljubeznivo poglejte, smehljajte se mu . . . No, jaz bi rad videl tisto teslo, ki bi odšlo, ne da bi vam plačalo napitnino. Gosta morate, tedaj, držati čvrsto na uzdi. Seveda morate biti nasproti gostu ljubeznivi in skrajno ustrežljivi. Kakšnih pritožb ne smem slišati .. . Gott behiite!
Marti se je v glavi kar vrtelo.
_A propost Včasih spijo pri nas tudi duhovniki. Duhovnik je človek kakor vi ali jaz, vendarle pa se mora držati nekewoblike . . . Vse v življenju je oblika! Pri duhovnikih morate biti zelo previdni. Ne smete se kro-hotati . . . Krilo vleči čez koleno in ga mimogrede nekoliko povzdigniti takole nehote . . .
_Toda ... to bi vendar bilo!
—Kaj bi bilo, kaj? A?
—	Nekakšne vrste zapeljevanje . . .
mfmm Pojdite .pojdite! Vprav vi boste koga zapeljali mit ihrem Madonenge&icht! To spada k tonu, ki vlada v vsakem elitnem hotelu ... Le ne kramarije! Ali smo velikopotezni ali pa sploh vse opustimo!
Hotelir se je zadovoljno smejal. Bil je prepričan, da je sklenil sijajno kupčijo. Dekle je tudi njemu samemu ugajalo.
—	Herr Gott, ein Bissen!
Marti je sredi tega ogromnega hotela s sto-petdesetimi sobami, postalo nekoliko tesno pri srcu. Odkazali so ji dvajset sob v prvem
nadstropju.
Njena spalnica je bila v podzemlju poleg izb druge služinčadi, sobaric, kuharic, strojnika, kurjača.
Baš preden je feotela stopiti v svojo sobo, je trčila skupaj s strojnikom, starim znancem.
—	Tine!
—	Marta!	.
Po ponesrečeni stavki se nista bila več videla. Tine je sicer še mnogokdaj mislil na njo, a trdovratnost, s katero je odbijala vsak njegov poskus približanja, mu je naposled vzela vsak up, da bi pri Marti kaj dosegel.
V trenutku, ko jo je zagledal, je pozabil, da ga je tolikokrat zavrnila ...
Dolgo sta sedela v Martini izbi in si skušala povedati vse, kar ju je doletelo, odkar
se nista videla. %
—	Bila si z menoj vedno tako osorna.
—	Nikar, Tine! Osorna nikdar. Saj dobro veš, kako je bilo tedaj z menoj. Martinov lik je bil še tako živ v meni, da me je vso izpolnjeval ... In Ingo . . . Kako sem mogla misliti na kaj drugega? Ali nisi nikdar čutil, kako je vsa moja ljubezen hrepenela le po zdravju otroka?
—	Ah, Marta, da si vedela, kako težko mi je bilo včasih!
—	Tine, vsem nam je bilo težko ... In Bog ve ,kaj še bo!
Ko je Tine odšel in je ostala sama, je vestno prerešetavala obilico vtiskov tega dne in v zamotanem križišču najrazličnejših občutkov ni mogla oprijeti se nobene enotne, stalne misli. Možgani so se ji razdesetorili. Drobci, odlomljene misli, so se švigajoče podile mimo nje, kakor švigajo v poletni noči na dalekem obzoru ozki bliski . . .
Vedno pogosteje se je upletalo v obsežek v duhu obnavljajočih se dogodkov, besed, smehljajev Tinetovo obličje. Kar nepričakovano je prišlo, vrglo je svoje sidro v morje dveletne blodnje, mučnega ahasverstva . . . Prišlo je in prepodilo praznino njenega srca, osredotočilo njene misli na njo samo, pregnalo večno skrb:
—	Za kruh, za kruh . . .
Bila je utrujena.
Nepretrgano popotovanje jo je izmučilo.
Zaželela si je vsaj za nekaj časa varnega pristanišča.
In Tine?
Ali je še, kakor je bilo v tisti dsvni dobi, ko sts skupaj prisluškovala brnenju atrojev, tihi popevki transmisij? Od tistih dob sts minili dve nepopisno dolgi leti.
Postalo jo je srsm, ds je začela premišlje-vsti o fsntu, ki je bil v njenih očeh še tsko mlsd in deviški.
Ali ni njena misel grds in umszsns? Ali ni mogoče smešns ? Ali ni gosks, kskor je toliko drugih, ki jih fant morebiti le po naključju lepo pogleda, pa Is pripovedujejo o porokah, o ženinih v avtomobilih ... Komu bo ona pripovedovala? Res je, nikomur! A v čem je boljšs od tiste, ki rszbob-
Slika razmer in nieni mojstri
na vsem in vsakomur svoje upe? Ali ne v tem, da celo sebi sami laže?
Utrujena se je premetavala po postelji . . .
Mislila je na tisto dobo, ko sta s Stano delili skromno podstrešje . . »
Ali ni že tedaj včasih s sladkostjo v duši pomislila nanj? Ali ni v tistih najžal.ost-nejših časih svojega življenja uzrla često pred seboj njegovo obličje?
Ali je bilo res ... Ni li zdaj v tem trenutku ustvarila kopico lažnih spominov? Ali ne računa le s poroko, z vsakdanjim kruhom in se z lažjo opravičuje sama sebe pred seboj?
V te misli se je neprenehoma, kakor o-gromna pošast v nekoliko meglenih obrisih, kradel okrogel in rdečeličen šefov obraz, dvoje drobnih, mačjih, vedno pomižikavajo-
čih očk . . .
Njegova nasveti so prepletali misli o Tine-tu, kakor seka disonančno v belino snežnih poljan jako lačnih, črnih vran . . .
Naposled ji je megla legla na oči.
Tine ji je zaželel dobro jutro.
—	Kako si spala?
—	Ne baš dobro . . .
S težkim korakom je stopila v prvo nadstropje.
—	Sobe od 43. do vključno 63. številke so vašs. Pet osob z dvema posteljama. Posteljnina je v tej omari. Preštejte prosim: stošestdeset spodnjih rjuh, prav toliko zgornjih . . . brisače ...
Tovarišica ji je mehanično naštevala.
—	Umazano perilo prevzetna Rudi tamle v tisti sobi . . . Vselej zahtevajte potrdilo, seveda! Dvakratni klic kliče sobarico, enkratni velja Rudiju. Številka sobe, ki kliče, se pokaže vselej v zlatem okvirčku. Ključi so pri vratarju . . . Paternoster . . . tamle, vidite . . . vam prinese vse, karkoli naročite pri vratarju, v prvo nadstropje! Vsaka soba ima svoje stranišče ,po dve in dve sobi skupno kopalnico ... Za vročo vodo skrbijo spodaj . . . Milo, papir naročite pri Rudiju . . .
Pouk je trajal dve uri. Marta si je pisala v beležnico razna naročila.
—	Napitnino zadrži vsaka zase?. Je najbolj pametno! Dve sva! Vsaka po dvanajst ur. Včasih je potrebna rezerva. Tedaj pokličite vselej Meto, da vas bo nadomestovala, dokler se ne osvobodite.
—	Osvobodim?
Tovarišica se je Marti nasmehnila.
—	Včasih so gostje zelo sitni. Zahtevajo, da ste jim na uslugo v kopalnici ... V tistem času vas mora Meta nadomestovati.
—	Oddane so vse sobe. Danes se bodo izpraznile številke: 46., 53., 55., 60. in 61. V sobi štev. 59 je poslanec dr. Govedo. Gospod doktor je zelo surov in gorje sobarici, ki se mu zameri. Tukaj imate seznam drugih gostov. Sobe štev. 47 ne smete buditi do ene popoldne.
Prvi dan je pomagala Marti rezerva, mala Meta.
Marta se je kmalu privadila novemu delu, ki se ji ni zdelo Bog ve kako naporno.
Prvi dan je imela dnevno službo. Prihodnji teden bosta s tovarišico zamenjali. Zvečer je preštela napitnino.
V tovarni je morala dva tedna trdo delati, da je toliko zaslužila.
Naenkrat se je spomnila, kar na lepem, hotelirjevega pouka:
—	Gostom morate biti skrajno ustrežljivi in uslužni!
Ko se je zvečer pomenkovala s Tinetom in mu povedala, kaj ji je šef vse naročeval, se je bridko nasmehnil:
—	Res je, Marta, marsikatera se je poročila. Da pa ti nadomeščaš sobarico Evgeni-jo, rusko emigrantko, ki je skočila v vodo, tega ti ni povedal. Evgenija je bila čudovito krasna ženska. Nihče ne ve, zakaj je skočila v vodo. Pravijo, da jo je neki oficir z bičem pretepel, da je strašno jokala . . . Baje je tam v Rusiji bila grofica, kali . . .
Marta se je zamislila.
—	Mnoge so se res poročile, ker so imele mnogo denarja, Marta, ker so zelo mnogo zaslužile. Pravijo, da so pri nas odpravili prostitucijo. Vse je samo pesek v oči nepoučenim in pobožnim devicam ... Se nevarnejša je danes, nego je bila prej . . . Marsikaj boš videla, če boš dlje tukaj.
Marta je res kmalu videla in mnogo več, nego je pričakovala.
Drugi teden je zvečer prišel nov gost, mlad, črn, visok Bosanec.
Zvečer, ko se je stemnilo, je prišla ž njim mlada gospa z zastrtim obličjem.
Marti se je zazdela znana. Nekje jo je že morala videti.
Samo kje ?
Ko jo je gospa opazila, se je vidno zdrznila.
Marti ni nič ušlo. Sklenila je pogledati gospe v obraz. Čudno tesno ji je bilo pri srcu. Odprla je sobo in naglo privzdignila pokrovček ključavnice na notranja strani vrat. Ključ je položila na mizo. Prižgala je največji lestenec, se priklonila gostom ter odšla.
Mlada dama se je dobesedno sesedla na posteljo.
—	Kaj ti js, drsgs ?
—	Nič, nič ...
Marta je pogledala, če je kdo ne opazuje In ugaanila vse luči ns hodniku. Sklonils se je h ključavni luknji in pogledala v sobo.
Dama si je vrgla pajčolan čez glavo . .. (Dalje prihodnjič.)
Herminie, Pa. — Ko sem se
nedavno mudil na opravkih v Pittsburghu, sem čakal v eni stranskih ulic na sina, ki je odšel na lunč. Mojo pozornost je vzbudil človek srednje starosti, ki se je približeval ozadju iste restavracije, kjer je stal sod za odpadke. Ozrl se je naglo okrog, če ga kdo opazuje. Stal sem tako, da me ni videl. Pobrskal je po sodu, izbral nekaj odrezkov zavrženega kruha, jih utaknil v žep ter odšel. Videlo se mu je. da je zelo gla-den. Njegova zunanjost ga je izkazovala, da je že dolgo brez posla.
Takih sličic se v ameriških mestih sedaj mnogo dogaja. Pred javnimi kuhinjami, kjer servirajo brezposelnim sendviče in kavo, se drenja v New Yorku in drugih večjih mestih tisoče ljudi. V medsebojnih pomenkih preklinjajo vse, go-vore radikalno in so se pripravljeni združiti s komurkoli, ki bi hotel "kaj začeti".
Toda mar so se ti delavci brigali za problem brezposelnih, dokler so sami imeli delo? Ali so bili aktivni v socialistični stranki in glasovali za njene kandidate? Ne — kajti po večini so bili v političnih vprašanjih brezbrižni, glasovali pa so kakor jim je narekovala kapi-talistična propaganda. .
Brezbrižnost je smrten sovražnik ljudstva, ampak brezbrižna masa se tega ne zaveda. Vzemimo za primero UMW. Mar bi jo moglo slabo vodstvo upropastiti, če bi se stotisoči ameriških premogarjev brigali za svojo organizacijo, če bi premotrili in preučili vsakega, ki se je rinil v ospredje, namesto da so v svoji malomarnosti prepustili ,da so se stvari razvijale po svoje, češ, bo že kako.
Poglejmo seje. Koliko članov se jih udeležuje? Ponavadi prav majhen odstotek ! Le. kadar se komu zazdi, da je treba kak sklep onemogočiti, ali malo razbijanja, je udeležba boljša — toda v slab namen. Članstvo, ki se briga za svoje organizacije, ne bo nasedlo nobenim hujskačem. Ce se ne briga, ga bodo sovražniki njegovih interesov lahko izrabljali za orodje v svoj prid.
Ameriška posebnost so "gan-geži". Na tisoče se jih preživlja z razbijaškim poslom. Najemajo jih za fizične napade, za razbijanje sej in shodov, za teroriziranje v volilnih kampanjah itd. Mnogi teh gangežev so drago plačani agentje provo-katorji, katerih naloga je slabiti unije in netiti med ljudstvom nezaupanje ter sovraštvo do delavske organizacije in poštenih delavskih voditeljev.
Boj za izboljšanje življen-skih razmer delavcev je danes silno težak. Kompanije vedo, da je med delavci tisoče jude-žev, ki so pripravljeni iti med biriče, rablje in stavkokaze. Ce pa se bi ljudje ne hoteli prodajati za izdajalsko početje, nego bi vsi zahtevali pravice za vse, bi stavke ne bile potrebne, ker bi vsaka kompanija vedela naprej, kaj ji je storiti. Vsled velikega števila judežev se mora zavedno delavstvo boriti ne samo proti vladajočemu razredu, nego proti svojim izdajalskim bratom v lastnih vrstah.
Povprečen delavec ima navado, da sebe smatra za človeka na pravem mestu. "Ce bi bili vsi taki kot jaz, pa bi bilo drugače na svetu," pripoveduje sebi in drugim. Pa ga ne vidite nikjer. Ni ga na seje, ni član soc. stranke in ne Čita delavskih listov. Argument, "če bi bili vsi taki kot jaz," mu je samo maska, s katero zakriva svojo brezbrižnost za delavsko gibsnje in svojo nevednost.
V West Moreland County smo prillčno aktivni. Na socialistične peticije za nominiranje naših kandidatov se nabirajo podpisi. V tem kraju je naša kvota tisoč podpisov. Med na-birslcl je tudi psr naših ljudi, med njimi sodrug Fradel iz Latrobe, oziroma vsa njegova družina.
Letos se vršita dva zbora. Enega je sklicala JSZ. in se
prične 30. msja v Detroitu, drugi pa bo konferenca soc. stranke za Penno in se prične isti dan v Readingu.
Poročila o naših aktivnostih postajajo bolj in bolj optimistična. Letošnje volilne kampanje se socialisti v nekaterih krajih udeleže ne samo formalno, nego z odločnostjo in z vero v zmago. V Berks County, v kateri je mesto Reading, računajo, da izvolijo par socialističnih poslancev v državno zakonodajo. Ce so lahko zmagali v mestu, če so si z dobro kampanjo in z organizacijo priborili nekaj okrajnih uradov, čemu ne bi mogli zmagati tudi socialistični kandidatje za poslance? Ne bo dolgo, ko pridejo v ameriške zakonodaje zopet delavski zastopniki pod praporom socialistične stranke, in mi upamo, da jih v PennsylvaniJi nekaj izvolimo že to jesen.
Socialistična stranka apelira za sodelovanje tudi na ženske. Borila se je dolgo let, da so dobile volilno pravico, bori se, da se jo osvobodi umomih skrbi za preživljanje otrok — zato je I pravo mesto delavske žene v socialistični stranki.
V pittsburškem okrožju smo imeli večje število shodov, na katerih se prednašajo v svrho boljšega umevanja naših načrtov in programa filmske slike. Tudi Jesie Stephens je imela par dobro obiskanih shodov. Sodrugi in somišljeniki, kjerkoli mogoče, kjerkoli imate primerne dvorane, poslužite se prilike in aranžirajte shode. Delavsko gibanje je stvamie* lavstva. Čimveč na« bo aktivnih, jačji bomo in napredek bo toliko hitrejši.
Anton Zoraik.
Naš poset priredbe v Conemaughu
Latrobe, Pa. — Dne 5. maja je bila naša družina na majski slavnosti kluba št. 5, ki se je vršila v Slovenskem izobraževalnem domu na Franklinu-Conemaugh. Reči moram, da nam je program ugajal in da smo se imenitno zabavali. Med zavednimi delavci se počutiš tako domačega. Nič prisiljeno-sti in hinavščine ni v taki družbi.
Posebno vzradosti človeka, ker se naše ženske tako zanimajo za delavsko gibanje. Videli smo, kako so sodelovale pri raznih poslih na priredbi Mrs. Krasna, Mrs. Zabric, Mrs. Pod-boy in druge.
Veseli me tudi, da sem se ob tej priliki osebno seznanila s soprogo dobro znanega sodru-ga John Langerholca, in z njunimi hčerami, ki so tudi vzgojene v naprednem duhu. Spoznala sem se tudi s sodrugom Pečaričom iz Krayna, ki mnogo dopisuje v Proletarca in Prosveto.
Pevsko društvo "Bled" je zapelo dve pesmi. Ena je bila "Studenček", ki mi je posebno
ugajala. Ubrano petje in do-mača^popevka te ponese nazaj v kraje, kjer izvira studenček pod skalo, kjer smo prebili rsno mladost.
Pri izvsjanju programa se je odlikovala v deklamiranju Mrs. Krasna. Priporočam ji, da dotično svojo pesem priobči, ker je lepa in pomembna.
Dr. Van Essen iz Pittsburgha je imel kratek, toda zelo vzpodbuden govor, Andrew Vidrich pa je orisal pomen take proslave in apeliral na prisotne, da pristopijo v klub. Dejal je, da bi moral imeti klub št. 5 ne samo 42, nego 500 članov, če se bi delavci in delavke v tem o-krožju dovolj zavedele velikega pomena take organizacije.
K dobremu razpoloženju je pripomogla tudi Korbarjeva-Korelcova godba. Udeležba je bila velika. Prisotnih je bilo tudi mnogo članov in članic mladinskega angleško poslujo-čega društva Friendly City SNPJ., med njimi predsednik druš. J. Culkar.
Pozno zvečer smo se poslovili od prijetne družbe ter odšli proti domu, kamor smo srečno dospeli ob 2:30 zjutraj.
Mary Fradel.
Nove SPOMLADANSKE KRAVATE
KRAVATE Iz čiste svile vredne $1.00 po
65c
HRANITE DENAR!
Velika zaloga hlač.
Izvrstna prišloja vašemu staremu telovniku ali jopiču.
NIZKE CENE.
H01
3649 West 26th St., blizu Lawndale

Vposlite domače ljudi
GRADITE
ZA
BLAGOSTANJE
Nikoli boliše prilike kot sedal!
T Ckicaca Narik Stara ' aad MUwaakaa RaUraa4
Cktcaga Aerara Rallraade—-Tke
Zapad
Klgia
Vzhod
POTA, PO KATERIH dospele i ja
SEZNAM ČLANOV vin. ZBORA J. S. Z.
Glede vožnje iz Chi "caga v Detroit
(Od
da bo imel na prihodnjem »boru JSZ., ... .. _ . .
Detroitu svojega delegata. Prične delegat>e v tej okolici vpr«.
v petek 30. maja, na praznik S po-, ¿al no polo v »vrbo, da odgovo-
▼ se
minskega dne. Nadaljuje se v soboto in konča v nedeljo 1. junija.
CLAN1 Vil. REDNEGA ZBORA J. S. Z.
Charles Pogorelec, tajnik J. S. Z. Eksekutiva: Frank Alesh, Peter
OSMI redni zbor J. S. Z. se vrši v petek 30. maja, I soboto 31. maja in v nedeljo 1. junija 1930 v Detroitu, Michigan. Prične se ob 9. zjutraj.
Pravico do sedeža na zboru imajo delegatje krajevnih klubov, in sicer klubi do 50 članov enega delegata in potem na vsakih nadaljnih 50 članov enega delegata več. Nadalje člani sekcijskih odborov, ki tvorijo eksekutivo
JSZ. Tajnik JSZ. in njen nadzorni odbor. Urednik in Kokotovich Ge0 Maalach W|p Go_ upravnik glasila. Zastopnik Prosvetnega odseka. Nadzor-1 dina, Fred a. vi<ier, f. s. Tauchar, ni odbori sekcij. Delegatje konferenc JSZ. Poročevalci	j .s .z. Donald j.
(referantje), katerim da eksekutiva nalogo izdelati poro-. Lotrich, Biai Novak, John Laiich. čila pred zborom, da jih podajo delegaciji v informacijo I ^^ in razpravo. Vsem tem plača JSZ. vožnje stroške in po-vich.	v
\	yl	J,	. J. J _• Ä	Poročevalci* John Kobi, Duluth,
ročevalcem ter članom odborov tudi dnevnice, običajno Minn _ Anton Garden Chicaif0t ,„ $5 dnevno. Ti stroški se krijejo iz konvenčnega sklada ¿fo, Snoy. Bridgeport, o. - Anna
w	_	, y . . w, . ,A	X	Mahnich, Waukegan, Ul. — Herman
JSZ., V katerega plačujejo Člani IOC mesečno.	Rugei in Andrew Grum, Detroit,
... I Mich. — Mary Ivanush, Cleveland, O.
Vsaka organizacija, ki pripada Izobraževalni akciji, — John Kak, Chicago, ni. — Joseph ima pravico do delegata na zboru. Njihove pravice ao I	od~k.: An-
označene v pravilih in definirane v 11. točki poslovnega drew Müko. reda v tej koloni. Vožnje stroške in dnevnice jim plačajo! DE^GATJE KLUBOV.
organizacije, katere jih pošljejo.	I, Chicago, UL — Peter Bernik,
•	i 2768 S- Rid»ew»y Ave.; Jožko Oven,
Sledeči spored, dnevni in poslovni red je izdelala 2752 s. Ridgeway Ave. eksekutiva in ga predloži delegaciji, bodisi da ga sprejme I	•. o. - m.
kakor predložen, ali da ga sprejme z dodatki in spremem-1 ^ J^Jj»* - No. bamL
KONSTITUIRARANJE ZBORA.
1.)	Otvoritev VIII. ranega sbora (glavni tajnik JSZ.).
2.)	Volitv. vorifikacijskaga odbara aa progled pooblastil (tri članka glavni tajnik).	,
3.)	Predložitev poslovnika, dnevnega roda in sporeda.
Volitv« predhodnika in podpredsednika. Volitv® konvenčnega tajnika. Volitv* dveh zapisnikarjev. Volitvo resolucijskega odbora (pot članov).
Ker seli več delegatov in gostov potovati is Chicaga v De-
troit na oami redni a bor JSZ.
vsakega kluba se pričakuje, I ^^ y avtob|UUf ^ dobiH
re, ce bi jim bilo mogoče odpotovati ia Chicaga okrog 1. popoldne v četrtek 29. maja. Aiko ee prijavi dovolj oseb, »e bo najelo poseben avtobus, ki nas bo odpeljal is Chicaga s našega zbirališča pred uradom Proletarca, in nas pripeljal pred Slovanski delavski dom v Detroitu, od kjer nas bi odvedli na stanovanja. V Detroit bi s
Vprizoritev 'Poročne noči' v Bridgeportu dobro uspela
Bridgeport, O. — Drama "Poročna noč", katero je v so-boto 10. maja vprizoril klub št. 11 JSZ. v Bridgeportu, je nad vse pričakovanje dobro uspela. Udeležba je bila velika. Edina neprijetnost je bila vročina.
Igralci so svojo nalogo rešili izborno. Poglobili so se v svoje vloge in se potrudili, da zadovoljijo avdijenco. Veliko važnost so polagali izgovorjavi, kar je pri predstavah potrebno. Culo se je vsakega
Klub št. 114 dosegel prvenstvo?
Govori ee namreč, da nam hočejo obesit na vrat nekoga, ki je dosedaj skuta! čikaiams naučiti manire, patri jot i ima in drugih takih lepih čed-| nosti. Nam ga hočejo usiliti, kakor da
smo jim kedaj ie kaj ialega storili.» Detroit, Mick. — V proili štev. Pro-Njihuvo mesto ima \pa* dovolj vrlil^a letarca smo z zanimanjem čitali no-smetilča, da lahko kjn odloiijo kur tico, da je klub tt. 1 v nevarnosti, jih nadleguje.	'	j da izgubi prvenstvo v članstvu. Nai
* * *	¡klub It. 114 jih je imel aprila sto
■ Mislijo si pač, ker »mo včasih tako članov, klub it. 1 pu 104 člane. Do
Mary Pire, Box
4.)
5.)
e.)
7.)
POROČILA IN REFERATI.
8 ) Poročilo tajnika o dol« in stanju JSZ., volilni kampanji tn o aktivnostih sv— od VIL rodnaga «bora. Poroča tajaik Chas. Pogoroloc 9) Poročila sokcajsluh odborov:
a)	aa alov .sekcijo poroča tajnik Frank Zaita.
b)	o dola članov srbsko sekcija poroča Goorge Maslach.
10.)	Zvoano glasilo in literatura. Poročata aa uredniitvo Frank Za»ta,
aa upravaiitvo Chas. Pogoroloc.
11.)	Agitacija aa nai tUk, prodvsom aa Prolotarca. v na^lbiaah. Po
roča Joseph Snoy.
12.)	Akcija aa dom J. S. Z. ga odaoka Fr. Zaita.
IS.) Isobraiovalna akcija JSZ. ia ajoao dolo.
noga odaoka Chas. Pogoroloc.	»za
14.) Dolo čitalnic ia kajiinic «or njihov pomen. Poroča Aaaa
Mahnich.
Prolotarca. Poroča tajaik stavbinake-
Poroča tajnik preevet-
8, Conemaugk, Pa. — Frank Pod. boyBox «1, Parkhill, Pa.
10,	Forest City, Pa.—Anton ZaiU, box 924.
11,	Bridgeport, O. — Louis Go-renc, RFD 2, box 39.
13. Sygan, Pa. — Frank Pustovrh, R. F. D. No. 2, McDonald, Pa.
20,	Chicago, III. — Mike Ladevich, 4607 Keystone St
21,	Arm a, Kans. — Joseph Pillich, R. 3, Box 292, Mulberry, Kans.
27,	Cleveland, O. — Joseph A. Siskovich, 1009 E. 74th St
28,	Newburgh, O. — Peter Segu-lin, 10709 Prince Ave.
37, Milwaukee, Wis. — Albert Hrast, 555 S. Pierce Ave.
48,	Waukogan, III. — Vinko Pink, 901 Lenox Art. ____
49,	Collinwood, O. — Louis Zgo-nik, 723 E. 160th St
69, Hormmie, Pa. — Anton Zor-nik, Box 202.
98, Piaey Fork, O. — Frank Za-vrftnik, box 331.
114, Detroit, Mich. — Rudolph Potochnik, 8971 Sherwood Ave. — Peter Benedict, 15326 Crudder Ave.
118, Detroit, Mick. — Frank Klan-¿nik.
118, Canonsburg, Pa. — Marko Te-
peljal direktno v Chicago. Rasen delegatov in drugih članov s bora »e lahko sa vožnjo na tem buau prijavijo tudi gostje, ki gredo ob tej priliki v Detroit. Vožnja ▼ oba kraja je nekaj nad osem dolarjev, torej selo malo. V evojeen buau bi imeli dovolj prostora sa prtlja-«o.
Kdor bi radi svoje službe ne mogel odpotovati s busom v četrt* ob 1. pop., lahko vsame vlak železnice Michigan Central ob 11:15 s večer, centralni standard čas. Ta vlak, ki ima samo pullman, to je, spalne vosove, pripelje v Detroit cto 7:45 s jutra j, vzhodni standard čas. Kdor ne bi hotel spalnega vosa, lahko vsame vlak ob 10. s večer (c. s. č.), ki pripelje v Detroit ob 7:10 s jutra j (v. s. č.). Oba ta vlaka vosita s postaj« Illinois Central (Michigan A ve. in llth Pl.) v Chica-fu.
Prijave sa vožnjo s busom sprejema Chas. Pogorelec, nadalje Blaž Novak in tajnik kluba st. 1 Peter Bernifk.
dobrosrčni ,da ne gledamo na par ti sočakov, kadar se gre za blagor na-rodia, bomo tudi sedaj taki idiotje, da prebavimo netečno hrano, katero so oni zavrgli.
• s s
Prav nič ne upofttevajo naiih lastnih nadlog, ne upoitevajo vsega, kar smo morali pogoltniti v zadnjih mesecih, kako se na vse načine otresamo članstvu, usiljive golazni, bacilov in druge' mrho\ine. Mislijo, če smo potrpež- j Ijivi, da to pri nas nima svojih mej — pa se motijo.
dneva ko to piiem, so spet itirje somišljeniki izpolnili pristopnice, da postanejo člani kluba it 114. S tem Cikalanil
tem svojim busom dospeli med l*ralca *h ^ralko tudl v zadnji 10.-11. uro svečer. Isti bus[kotiček polne dvorane.
bi v nedeljo svečer od- Občinstvo je bilo zadovoljno.
Mnogi so predstavo komentirali z ugotovitvijo, da v Bridgeportu ni bila &e nobena igra tako dobro vprizorjena.
Klub St. 11 bo gojil dramatiko naprej, razen tega ustanavlja tiudi svoj pevski zbor. Ko se stvar uresniči, bo naš klub v pogledu kulturnih aktivnosti vzor ne samo Bridgeportu, pač pa tudi drugim naselbinam.
V imenu kluba izrekam zahvalo igralskemu osobju in vsem, ki so pomagali na priredbi, prodajali vstopnice ali nam na kak drug način napravili uslugo.	Joeeph Snoy.
Ameriiki kapitalisti gradijo tovarne v tujih driavah, ameriška vlada pa izda medtem novo carinsko po
smo s Cikaiani skupaj! Zanašamo se, da pristopi na seji 25. maja razen teh tudi več drugih. Somišlje-niko- je mnogo. Naši člani so raz-trešeni po vsem mestu. Malo agitacije, pa bo naš klub stalno rastel v Prav nič ne dvomimo, da bo pisano v zgodovini JSZ.: "Ob časa VIII. rodnega abora je bil klub it. 114 v Datroitu največji v ZvOsi."
Klub 114 ima mnogo prijateljev in somišljenikov ,kar dokazujejo posebno njegove priredbe. So-drugi, pridobite jih čimveč za pristop v klub. Držimo se vsi skupaj gesla,
stavo ter pripoveduje ljudstvu, da ki je označeno v Molekovi pesmi, "Mi
Jaz SAM, nič. Mi VSI,
18.) Kulturno dolo pevskih i« dramskih «borov. Poroča	^ ' ¿u Fr^¡n ^
16.) Vloga slovenskih domov v kulturnam m druiabn.m iivljonju. Ra- m Mo<>q Run
iladino. Poročajo Herman Rugel,
Minnesoti in naie gibanja. Poroča
forat, ki ga poda «boru Joseph Skuk.
17.)	Socialistična agitacija mod
Andrew Grum ml. in Johnnie Rak ml.
18.)	Našo šan.tvo in socialistično gibanje. Poroča Angeline 1 ich.
19.)	Agitacija mod hrvatsko srbskim dolav.tvom. Poroča Peter Ko-
kotovich. ^^^ opeianjo socialistična a«itacije med Hrvati * Ameriki, in
čosa potrabujamo, da s« tsmu odpomore?
21.)	Jugoslovansko delavstvo
John ICobi.	•• ,
22.)	Kakšna naj bo forma socialistične stranka, da postane delavska
stranka, kateri bo delavstvo tudi pripadalo. Referira Anton GardOn.
23.)	Poročila o delu Konferonc JSZ. Poročajo dalagatje »stih.
24.)	Unijo promogarjev in naso stalisčo. 28.) Odbor aa resolucijo predloži mod drugim «lodece resolucijo: Ju-
goslovanska podporno organiaacije in našo gibanje. — Zadruiniit-vo. — J S Z. in unijski pokret. Nadalje bo poročal o vseh resolucijah ki mu jih prodlošo delegatje, klubi, konferenco in društva tor posamesni poročevalci.
26.)	Pravila in načelna isjava J. S. Z. Pogoroloc, Frank Aloah in Blaž Novak.
27.)	Razao (nasveti, raaprava in drugo o predlogih, ki niso sapopadem
v prejšnjih točkah).
28.)	Raapust abora.
POSLOVNI RED.
pod.
1.)	Po »boru izvoljeni predsednik predseduje. Zaman ju jo ga predsednik. Ako šoli predsednik poseči v raapravo k predlogom, so obrniti do podpredsednika aa besedo, ki jo dobi po vrsti prijavljenih govor-
aikov.
Predsednik ali podpredsednik so volita dnevno.
Kdor ne govori k dnevnomu redu, ga mora predsednik poklicati k rodu, r skrajnom slučaju pa mu vsoti besedo. Ako priaadeti ni sadovoljen s odlokom predsednika, so sme o4»rniti na «bor sa odločitev.
2.)	Za bosodo so jo priglasiti s dviganjem roke. Govorniki dobo besedo po vrsti kakor so prijavi>o.
3.)	Predlogi so stalijo ustmeno ali pismano.
4.)	Pred glasovanjam o predlogu imajo pravico do besedo vsi govor nilu, prijavljeni do sprejema predloga sa saključek debata.	....
8.) Pri enakosti glasov sa odpre ponovna dabata in so glasuje, doklar
so no pride do resultata.
6.)	Za sprejem predloga sadostuje navadna večina glasov.
7.)	Glasovanje o predlogih jo jafrno s dviganjom roko, slučajih kjer zbor sklene drugače.
8.)	Volitve odborov so vrša tajno.
9.)	Poimansko glasovanje (Roll Call) so vrši, če ga sahteva najmanj
ona čotrtina članov abora.
10.)	čas zborovanja določa zbor.
11.)	Bratski delegatje društev, klubov in organizacij, ki pri^ovajo v
fond Izobraževalne akcije JSZ., imajo na zboru vso dalogatske pravica	________
razpravah in sklepanju glodo prosvetnega dela, organizacij, ustanov in zadav i prank Ceeen. splošnega značaja. V političnih zadevah ki so tičejo političnega dola stran. | p#Tgki uhor "Svoboda", ko, pa imajo posvetovalen glas.
rasen v
Henry Knex.
180, West Allis, Wis. — Anton
Demshar, 822 — 85th Ave.
224, Pullman, 111. — Chas. Pogorelec, aast.
232, Barbarton, O. — John Jan. kovich, 464 n. 4th St
238, Shoboygan, Wis. — John Suppanchick, 1129 S .10th St.
222, Girard O. — John Tancek, RFD 1, Avon Park.
DRUŠTVA IN KLUBI IZOBRAŽEVALNE AKCIJE J. S. Z.
Druš. Naprej it. 8 SNPJ, Cleveland,
O. — Joseph Siskovich.
Druš. št. 126 SNPJ, Cleveland, O.
—	Louis Zor ko.
Drui. it. 102 SNPJ., Chicago, III.
—	Frances Vider. Drui. it. 81 SNPJ., Red Lodge,
Mont. — Chas. Pogorelec, zastopnik.
Dramaki odsek S. N. D., Waukegan, 111. Frances Artach.
Drui. it. 1 SNPJ., Chicago, III. — Anton Garden.
Drui. Pioneer it. 889 SNPJ., Chicago, III. — Alice Artach in John Rak. Drui. it. 87 SNPJ., Hermiaie, Pa.
—	Anton Zomik. Drui. it. 88 SNPJ., Moon Run, Pa.
—	Henry Knez. Drui. it. 138 SNPJ., Canonsburg,
Pa. — Marko Tekavec.
Pevsko in dram. drušfvo "Blod", Detroit, Mich. — Joseph Kotar.
Druit. št. 206 SNPJ., Gross, Kans. Joseph Pillich.
Druš. it. 304 SNPJ., San Francisco, Calif. — Mary A. Spolyar.
Drui. it. 838 SNPJ., Ksnmoro, O.
—	Joseph Jereb. Drui. it. 884 SNPJ., Milwaukee, ia. — Tony Kamnikar. Klub "Slovenia", San Francisco,
Calif. — Mary. A. Spolyar.
Drui. it. 20 SSPZ., Cleveland, O.
—	Joseph Siskovich. Klub it. 118, JSZ., Detroit, Mich.
"Mrak" v Johnstownu
, Johnstown, Pa. — Žensko društvo "Naša sloga" št. 600 SNPJ. se bavi tudi z dramatiko. Naša prihodnja predstava bo vprizoritev znane tride-janske drame "Mrak" v soboto 31. maja v Slovenskem delavskem jdomu v Moxhamu. Pravijo, da
Piknik društva št. 13 SNPJ
Bridgeport, O. — V nedeljo 25. maja priredi velik izlet ali piknik druš. št. 13 SNPJ. Vršil se bo na John Kondaretovi farmi na Boydsvillu. Vstopnina je prosta. Pikniški prostor je na lepem gričku s krasnim razgledom. Senco vam bo delalo košato drevje. Pripravljalni odbor ima v načrtu lep zabavni spored, poleg pa še nekaj, kar bo presenetilo udeležence. Kaj bo — to boste videli na pikniku 25. maja. Vabljeni ste vsi — od blizu in daleč.	Joseph Snoy.
Pri nas in drugod
Milwaukee, Wis. — Napil Je je
se naprednost!mrh* in obleial v blatu- Na Kational 1	tU-	• ~ «;«„;k!Ave. smo ga nalli in rešili slabe
vsake naselbine men po njenih ,družbe y k*atero je zM _ Miglim
aktivnostih na kulturnem po-'namrei mojega pomočnika, ali reci-
lju. Naše društvo stori, koli- mo, tajnika, Spartaka. Moder dečko
kor V tem oziru more, in se bo je drugače, toda vsepreveč zaupljiv.
prizadevalo, da napravi še več.'Ako se mu kdo sladko nasmeji, pa i"	' . „	v _ ie misli »da ima opraviti s poit^nja-
Drama "Mrak" se nanaša na kom p; zajdp mFnagokrat med na_ družinski dogodek, kakršni SO rodnjake, patrijote in včasih tudi med bili nekaj običajnega v medvoj- lumpe — ker je nepreviden in pre-ni in- povojni dobi. Občinstvo zaupljiv.
v Johnstownu in okolici je vab-	. .
,	, . .	j .	Povedal sem mu svoje mnenje in
ljeno, da pride na predstavo v mu dal konino nalaj njegovo delo
obilnem številu. Podrobnosti ker Je drugače iznajdljiv dečko, da
so razvidne v oglasu, ki je ob-j vidi in sliši marsikaj, za kar BO dru-
javljen v tej številki. — Člani- gi «lepi in gluhi. ^ #
Napravil sem mu lepo pridigo: Ali se ie nisi izpametoval? Zakaj zaupa* vsakemu in se druiii z ljudtai, kateri delajo sramoto tvojemu lepemu imenu? Ali vel, kaj predstavlja ime Spartak? Bojevnika, človeka t značajem, ki sovraži vse hipokrite in farizeje, pa naj jadrajo pod krinko kriČanstva ali pa narodnjafctva. Pa si zaiel med lumpe, kateri so ti u-kradli tvoje dobro ime in če bi imel denar, bi ti ga tudi ukradli. — Sedaj je dečko spametoval in iel zopet
hoče MKlti deželo pred tujim blagom. PatrijotičnPpa so pri tem kapitalisti, ker skrbijo za svoje interese, ljudstvo pa je patrijotično, ker tako mirno poslu&a in verjame.
•	• s
Ford je prodal sovjetski vladi 73,-000 avtomobilov. Menda se prav nič ne zaveda, da pijejo ruski mužiki vodko.
e a a
Kapitalistično časopisje nam pripo-veduje, da so ječe v deželi prenapolnjene, ter da imajo cerkve čim-dalje manj obiskovalcev. Zakaj pa bi si ne pomagali in porabili cerkve sa ječe? Sicer pa nam obenem pripovedujejo, da nas prohibicija polagoma spreminja v svetnike.
• e
Pri J. P. Z. S. se bo moralo v kratkem določiti, kdo je pravzaprav glavni odbor — urednik glasila ali izvoljeni uradniki. Kdo ima pravzaprav pravico odločati, kaj je koristno za organizacijo ali kaj se sme natisniti in kaj ne?
•	<■• •
Urednik glasila je cenzuriral dopise članov in celo Članke na konvenciji izvoljenega tiskovnega odbora. Taki dogodki so nemogoči pri drugih organizacijah. Zakaj pa imamo glavni odbor, če sme urednik glasila diktirati, kaj sme članstvo pisati in kaj ne?
e o s
Ko je poslal članke neki član, ki je bil ljut, ker ni bil izvoljen za delegata, so bili priobčeni brez ugovora IN BREZ VEDNOSTI GLAVNEGA ODBORA. To je bilo po mnenju u-rednika KORISTNO ZA ZVEZO, dasi se je z njimi zanetilo ta neznosni prepir.
s • s
Pri nas se ne presoja oseb po njih značaju, po njih delih in hotenjih, temveč po sladkosti besed. Hvali na desno in levo, povej vsakemu, da je lep, pameten bogat, kimaj vsaki neslanosti, pa te bodo postavili na altar kot malika.
> Spartak.
vsi . -MOČ!
.Klub ¿t. 114 je bil ustanovljen 10. avgusta 1913. Slovenski sodrugi so bili dotedaj člani hrvatskega kluba it. 61. Industrija, posebno avtomobilska, se je tu naglo razvijala, slovenski delavci so prihajali sem iz vseh krajev, in vsled tega je peščica slovenskih socialistov omenjenega leta iz-previdela, da rabi za uspeinej&o agitacijo svoj socialistični klub. Začetek je bil skromen, toda že po nekaj letih je postal klub it. 114 eden najaktivnejših v JSZ. in danes je doeegel najbrž že prvenstvo v članstvu.
Nai klub je bil med prvimi v raznih akcijah, npr. v pomočnih pod-vzetjih v stavkah premoagrjev, v volilnih kampanjah itd. Prispeval je v razne svrhe že visoke vsote. Sedaj ima v blagajni nad $1000.
Strahu, da bi izumrli, nimamo, kajti v klubu je osemnajst mladih, tukaj rojenih fantov in dieklet, ki se razvijajo v dobre agitatorje.
Dne 10. maja 1917 je bil v območju tega kluba organiziran pevski zbor "Svoboda", ki ima danes 40 pevcev in pevk. Ob priliki prihodnjega zbora nastopi s par točkami na banketu, ki se bo vršil v poČast delegatom, in na koncertu,' na katerem vprizori tudi muzikalni komad "Snubači".
Naznanila o skupni seji 25. maja in druga, tikajoča se zbora, so na drugem mestu v tej itevilki.
Frank Nograsok.
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Tol. • Crawford 1382.
Pristna in okutna domača jedila. Csna šmarne. Postrsšba točna.
ca«
DNEVNI REP ZA SEJE.
1. 2.
3.
4.
a.
a.
7. t.
Otvoritev sojo.
Volitev prod sodnika In po<*>rod sodnika. Čitanjo sapisnika projiaja aojo. Čitanje dopisov ia braojavov. Najae aadovo. Posebna poročila. Nodal jovaa jo Zaključek saja.
Detroit, Mieh. — Anton Semec.
KONFERENCE J. S. Z.
št. 1, Zapadna Penna. — John Ter-čelj, Box 267, Straban*
St. 2, Ohio. — Louis Zorko, 1286 E. 61st St, Cleveland.
it. 6, vshodni Ohio in W. Va. — Nace Žlemberger, Box 88, Piney Fork.
Št. 4, Illinois ia Wisconsin. — Jo«. Radel it., 477—51«t Ave., West Allis, Wis.
Lasalkski vestnik
La Salte, III. — Tukaj bo gostoval na koncertu, ki se vrši v nedeljo 25. maja v Slovenskem domu, čikaški pevski zbor "France Prešeren". Po koncertu bo zabava v spodnjih prostorih.
V nedeljo 1. junija ob 7:30 zvečer vprizori tukajšnji dramski zbor "Soča" komedijo "Vdova Rošlinka".
Delavske razmere v La Sallu so zelo slabe, Naše mesto je
v prošlih desetih letih na pre- i &aij njihove bivalstvu nekaj malega napre- vprašam, dovalo, kakor poroča cenzus biro. — Poročevalec.
se
na delo. In tako ga vam zopet pred
stavim. — x. x.
ase
Čikaiane smo imeli vedno za prijatelje, toda sedaj nam hočejo na-hrbtiti nekaj svojih nadlog nam v breme. Zakaj naj bi baS mi pre-na-nadloge, zakaj? jih
**************************
* Î
e
*
*
i t
Frank Mivšek
Coal, Coka and Wood.—Gravel. WAUKEGAN, ILL. Phona 2726.
Dr. Andrew Furlan
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and \ Ogden Ave.
(Ogden Bank Bldg.)	|
Uradne ure: Od 9. do 12. doj>., J
od 1. do 5. popoldne in od 6. do	• 9. zvečer. Ob sredah od 9. do !
12. dop., in od 6. do 9. zvečer.	| Tel. Crawford 2893.
Tel. na domu Rockwell 2816. ♦ MIMIIiMMMIMMimi
........................M
Nasvete glede sprememb v pravilih JSZ., resolucije in drugo, tikajoče se zbora, pošljite tajništvu JSZ., kar pa je I za objavo, uredništvu "Proletarca". Poverilnice delegatov pošljite tajništvu JSZ. takoj po izvolitvi, da se imena | uvrsti v seznam.
VINKO ARBANAS
1320 W. Utk Chicago, III. Telefon Canal 4840 SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC.
Itd.
Prva Jugoslovanska restanraci]a
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry Mlikovsky,
lastnika. 4047 W. 26th Street
So priporoča Slovencem 1
Martin Baretincic & Son
POGREBNI ZAVOD
324 Broad Street Tel. 1478. JOHNSTOWN, PA.
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL.
v uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Te4., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah.
Anton Zornik
HERMINIE, PA. Trgovina a maianim blagoe
Peči in pralni stroji naia posebnost Tel. Herminie 2221.
Sto izvodov za dva dolarja
V agitacijske namene poaljemo »to Uvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročile jih, kadar imate večjo sejo, veselico, ahod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelile med udeležence s priporočilom, da naj »e nanj naroče. Poiljite naročilo pravo.
časno!
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
(V bližini urada SNPJ In Proletarca.) FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NARODNA TISKARNA
2142 2150 BLUE 1SLAND AVENUE . a	CHICAGO, ILL.
Ml tiskamo * Slovenskem, Hrvaikem, Slovalkem, Čoikom, Poljskem, kakor tudi v Anglelkem ia Nemlkem josiku.
Naia posebnost so tiskovine sa drultva la trgovce.

Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročite si daovnik
"PROSVETA"
Stane sa celo loto M-00, pol lota 83.00.
Ustanavljajte nova dračtva.
Deset članov(k) j« treba sa novo druitvo. Naslov aa Hat la sa tajništvo 1«:
2687 S. LAWNDALE AVE..
CHICAGO. ILL.

A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, S. P.
prvltfartr

OUR AIM: EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH

NO. 11.84.
Publi.l».d W—lily »I 383» W 26th Si
CHICAGO, ILL., MAY 22, 1930.
T.Upbon.l Rocltw.ll 2864.
VOL. XXV.
THE PROSPERITY CHORUS
It seems only yesterday that the prosperity chorus was assuring us that American capitalism had realized happines for all. Today it is apparent to all that the system has broken down. "It won't work." It condemns millions of workers to chronic want and unemployment.
But even during the period when the chorus was so often heard it ignored hideous social ulcers. One could ride anywhere in the United States and, looking from car windows, could observe old shacks where dirt and disease and poverty afflicted working class families. There is not a city in this country of which this is not true. With these shocking reminders staring us in the face the prosperity chorus continued to chirp its happy athem.
Now that capitalism is unable to guarantee millions work at any wages the chorus has retired from the stage. The grim contrast between working class want and capitalist riches is today as glaring as it has ever been in our history. The contrast is all the more striking when it is compared with the increased productive powers of this post-war period. Suffering in the midst of plenty. What a contradiction!
Moreover, there is little doubt that the gulf between the workers and the possessing classes has relatively widened. While our capitalist class is immensely richer the working class as a whole is relatively less better off. Within the ranks of the workers there are also large numbers whose standard of living has improved little in the past thirty years. As for the- jobles, wherein does their position differ from the wandering bands of the unemployed who made up Coxey's Army nearly forty years ago?
Our industries are ripe for socialization and the Socialist program should have a favorable hearing such as it never had before.—The New Leader.
BRITISH LABOR AND INDIA
"The noisy advocates of the "strong hand" will be delighted (by Gandhi's arrest). This, according to their creed, is the way to deal with, the discontents of subject people. Is it? It has been tried again and again. But the results surely have been anything but advertisements for the method. Ireland-America—Russia. Turn where you will; the records of coercion are records of failure. The historic victories have been those of bold conciliation".
These are the words of the London Daily Herald, organ of the British Labor Party. They give «round for hope that the Party will find some honorable way out of the tragically difficult situation which it has inherited in India. To believe otherwise, to think the Labor government may go down in history as the ruthless policeman who successfully or unsuccessfully tried to suppress India's aspiration for freedom ,is to believe that international Socialism will have received in the house of its friends a wound that its enemies could not possibly inflict. It would almost seem there some Satanic lord of the universe, some grim and cynical cosmic jester so to order affairs that the MacDonald who opposed the World War should be the champion of British imperialism in India, and that the party which has advocated the emancipation of the worker in India should divert the country's thought and energy and resources to maintaining by military force the hated power of the British Raj in India. Truly the only hope is a policy of bold conciliation which might more effectively have been tried some months ago but which R is never too late to begin although every day's delay makes it harder.—Norman Thomas.
PATIENCE!
Supposin' fish don't bite at first— What are you goin' to do? . Throw down your polt, and chuck your
x bait—
And aay your fishin's through? You bet you ain't—you're goin* to fiah 'N fiah, 'n fiah, an* wait, 'N use up all your bait.
Suppose success don't come at first—
What are you goin' to do? Thrown up the tponge 'n tick yourself
N' growl and frst and staw? You bet you ain't—you're goin' to fish.
You'll bait bait agMn, Until success >set grabs your hook,
For grit is sure to win. —Exchange.
Hh
SEARCHLIGHT
By Donald J. Lotrich
"lying to thfa& up a new name w your mmmm cottage.
TIMELY OBSERVATIONS
By JOHN F. KUTCH
The SNPJ Federation of Western Pennsylvania has initiated a movement to organize Slovene youth about the hills of Penna., which of course, is of benefit to the SNPJ., our race and the workers in general. The Board of organizers is composed entirety of young members who have take a keen interest in this work and look ahead for good results.
What is the possibility of forming a United States of Europe patterned alter the United States of America? Aristide Briand, foreign minister of France, has issued an invitation to the 26 European states members of the League of Nations. It will be an amazing achievement when it is completed. This will actually take place.« Just when cannot be predicted. But it will come. A strong federal republic is needed in Europe and the working class can profit greatty from a decent republican io>m of government. Amid all the present entanglements it will be a difficult attempt. One that should piove both possible and practical if the various races will forget their
hatred towards one another.
• • •
Club No. 1 J. S. F. will hold its regular monthly meeting this Friday at the S. N. P. J. Hall. A lively discussion is anticipated on the recommendations for our delegates to the convention in Detroit on May 30
to June 1st inclusive.
• • •
News from Detroit tell us that our comrades there have things running "spic and span" for the convention. What is more gratifying to us is the ¿act that new comrades are being added to the rosters of our two clubs. They ought to have less difficulty in securing new subscriber for Prole-tarec because of these activities.
Chicago is still uncovering new channels and new grafts in the Sanitary District scandals. Again the grand jury has indicted «more than 20 men who were connected in one way or another in the thefts. Now the dlemocrats of Cook County are planning to bring a democratic administration into the city hall on a wet platform. The republicans have muddled up things bad enough so it's going to be the democratic turn ntdct.
At last Friday's meeting of the Pioneer Lodge Oscar Godina reported on the conference held at Milwaukee on April 27. He represented the Pioneers because of their affiliation with the Educational Division of the J. S. F. Oscar particularly noticed the entire attitude and atmosphere of the big banquet following the conference. It was a mighty fine one we were told. "And what do you know" spok<* Oscar. "I admired Mayor Hoan of Milwaukee so much that 1 just had to chat with him." He was found to be very much like most of us. No body guards. No swell cars, no chauffeurs. Just like you and I. Oscar was surprised. We however are not a bit surprised because that is part of our legend.
Our Activities in Latrobe
Again I've decided to contribute a
Over one thousand people, a goodly portion of whom were Slovenes,
___.	listened to Svetoiar Banovec at'short article for the English page of
r or the convention of the Jugoslav Orchestra Hall last Sunday. It was I Proletarec of activities in Latrobe. Socialist Federation to be held in the largest muaical recital Banovec'First I wish to express my personal
opinion of this publication: It is virile and vital for it carries the message of Socialism straight to the hearts of the people, arousing them
On Sunday June 29th the SNPJ. Federation will sponsor a large celebration in Sygan, Pa. An elaborate program is being planned • by the
Detroit on May 30th, 31st and June	has had in all his tours. The audience
1st, branches No. 114 and 115 JSF.	applauded well and gave praise to
have arranged to make this the out-	the fine tones produced by the solo
standing and best celebration ever	vocalist. People of other national-____________r--,_______ _______
held by any of our organizations in	¡ties too, spoke highly of BanoveCs | from their lethargy and preparing
this dynamic city. All plans are per-	voice. It was a splendid concert them for the impending change, feet in every detail. , Jasna B. Bjankini accompained Ba-• Being the best and oldest Slovene
A banquet is being arranged for	„ovec. She also rendered three'Socialist Newspaper in existence we
the first evening. At present, the	numbers beautifully.	Jugoslavs can be proud of it.
selling of tickets allows us to predict	* • •	.
a new record of attendance for that	The	circle No. 1 of Latrobe
evening. Between sixty to seventy- A new Ford car Wl11 be *,ven awiy 81111 functions actively. However its
five delegates are being expected	at the AnnuaI Prile Picnic of Pioneer membership has not been increased
Lodge this year. The picnic is to be
from all parts of the country.	... _ _ ,
urogram is oein* uianneu uy	The list indicates that a very pro-	£eld Bergmann « Grove in North
program is oeing piaiuieu uy «	irmun nf m<>n |M	Riverside on Sunday July 20. Ad-
committee in charge. Everybody is *«Mive Kroup of men are to assemble . . . .	t 50
urged to attend this affair. Our1 ^	^	---m,*8,°n t,CkeU an? **Uin* al cent*
youth is requested to cancel all other
qu- and discuss and deal with the pro- _ . ,	, , . . .
blems of the JSF. movement It will Each t,cket e.ntitlf» ^bearer to »
engagements and attend the above celebration. Comrade Frank Zaitz of Chicago will address the gathering in Slovene and Comrade Kutch will
make a short talk in English. • • •
Will China be modernized as rapidly as Russia is doing now under her present Five Year State Plan?
be interesting for those who have' J1«1«®®» . N«w Fopt befif1ea time during these 3 days to become	*dn"™on ducat- 0ur fo,ks
acquainted with the delegates and the should P,an * be Pre»ent-activity of the convention.
Reservation for the banquet can be obtained by calling Arlington 22081 ment and reorganization. Figure it M or Hemlock 7496 W. Tickets sell out. Wages are dropping terribly, for $1.25. As no tickets will be sold ^ commodities drop in proport-at the door, the committee urges ¡on \t Wl\\ not be g0 bad. One fact those wishing to attend the banquet is plainly evident The unorganized
Yes, we are in a period of adjust-
China is particularly interested in| to make reservations at once. This worker is being backed to the wall
economic developments, aiming at the is the last notice for the above occa-
reconstruction of agriculture, industry and commerce. China today under the rule of the Kuomintang Party is getting back to the program of Sun Yat Sen, founder of the modern Chinese revolution.
China's plans are vast, calling for the development of a communicative system which includes 100,000 miles of railroad and 1,000,000 miles of macadamized roads. They are to improve canals for more efficient navigation, control rivers, extend irrigation, construct telegraph, telephone and wireless system everywhere. They are to provide themselves with adequate public utilities; water power is to be utilized, mineral resources are to be exploited. In fact China is going to give America a run for her money. Their program, which involves state socialism, compares with what Russia is doing under her Soviet rule. China lacks the unity and spiritual fervor that Russia has, nevertheless, she will develop into a real nation gradually.
"Prison horrors are inevitable under a system which manufactures criminals considerably more than twice as fast as prisons can be built to put them in" says Congresswoman Florence Kahn.
Laws are made so fleoeble as to put innocent men into penitentiaries for mere misdemeanors. They are placed amongst genuine criminals that overcrowd our "pens". For centuries humanity has imitated the ostrich, who hides his head into the sand and thinks he is safe because he cannot see his enemies. We, however, hide •ar evildoers behind prison walls, where we cannot aee them, forget them and finally believe they do not
sion. We must stress the main points again.
The union man too, will have a tough job to uphold his interests. And the present generation will be the one
Tb« Socialist Convention on Friday to pay the penalty of the exploiters.
due to the fact that its members are busy with school work. At present they are preparing for their final examination which will take place the last three days of this month. But nevertheleos they are all paying their dues egularly and feel proud of the "blue cards". We are members of the only party that serves the working class .
Lately, different Republican committees distributed cardfe containing phrases such as these: Pennsylvania needs Grundy; Grundy the man; Pinchot the ideal governor. Neither of these men. whose purpose is to serve big business, should receive the votes of the workers. No relief on the unemployment question or pensions for the aged can be expected
May 30th, Saturday May 31st and Young folks especially .should settle | from men such as these. Therefore
Jun* 1st, at tbo Slovens Workers down and give more thought, to this Homo located at 437 S. Artillery Avs. economical situation. To organize and Hsrmaa R«t«*l. prepare to alter these conditions.
labor must not elect them into office. Jan* Fradol, Organizer for YPSL. circle No. 1.
If the foal dungeons of medieval timet found hideous tort«res powerless to kill the crime microbe, modern prieons will not achieve that result, nor will laws that manufacture crime, making felonies out of misdemeanors. If oar convicts, who are not criminals, were never seat te prison, we would ample room for oar genuine criminals.
EXPEDITION OF PEACE AND SORROW
___of tbo United Stales tfevemwe*!
_ . el Franoe te vieil tbo graves of tbotr od tbrOo bendrod, arrived at Cherbourg May IStb. WbSo aad widows may asfc Émidni a qessHnn, "was tbie war eeeclesftMt, the «»ewer w«l be nsgoêivo and they, lee», will
WAR I
star m
and
end widows will bo The first contingon*, or fermer battis fields, tbeeo m r* Aad If *ey some le tbo
»•rirl |o
rifbl
THE SOCIALIST PARTY AT WORK
What to read
The national office has just received a new supply of "The Voice and Pen of Victor L. Berger", a 758 page book containing congressional speeches and editorials of the fighting Socialist congressman from Milwaukee. The price of the book is $1.50. Send check or money order to Socialist Party of America, 2653 Washington Blvd., Chicago, 111.
T• •
"Introductory Studies of the Capitalist System . . . An Outline Course for Socialist Groups" by Elinor Henderson has just been completed by the Rand School of Social Science and is being published by the Socialist Party of America. The course includes instructions for class leaders, hints on how to get a group started ,a bibliography of neceesary pamphlets and books and the following lessons:
1. Definitions; Sec. 1. What Capitalism Cannot Give; Lesson 2. Adequate Wages! Lesson 8. Justice; Lesson 4. Adequate Employment; Lesson 5. World Peace. Sec. 2. What Capitalism Does Not Giv ; Lesson 6. Higher Wages; Lesson 7. Adequate Relief; Lesson 8. Unemployment Remedies; Lesson 9. Adequate Old Age Pensions and Lesson 10. which deals with Reforms, Revolution and Socialism.
The outline is admirably suited for voluntary discussion groups, for programs at party local meetings, and as a guide for individual study. Copies can be secured from the national office or the Rand School at twenty-five cents a copy, five copies for one dollar, or twelve copies for two dollars.
California
Local San Francisco is picking up in activity. Attendance at meetiings has been increasing and a splendid discussion series on unemployment and its remedies has been going on. The application blank printed im the Labor World is beginning to bring in results.
Maryland
Local Baltimore had two May Day meetings with August Claessens as speaker. In the afternoon one was held in conjuction with the Amalgamated Clothing Workers and in the evening one with the I. L. G. W. U.
May Day morning a committee of the party visited Mother Jones at the place where she is staying, conveying birthday greetings and presenting flowers.
The branches are growing and increasing in activity.
Michigan
A new branch composed of German members has been organized in Detroit It has ten charter members and a great deal of activity has been outlined.
Pennsylvania
A conference which will be one of the sign posts on the road not only of party history but of state and national political history is called by the Pennsylvania state organization for Reading, May 31st. The official call for the confenerce is a rallying cry which might be read with profit by all Socialists.
Reading reports a great deal of activity, especially in getting the Socialist owned picnic park in shape for the summer and for the state conference. Membership is increasing and much more activity is planned for the present year than for any year lately.
Virginia
Richmond is having open forums after each meeting and a great many lively debates have been held. The local at present is fighting an effort to put military training into the new high school. The state convention has been postponed from May the 25th to some time in July when several New York comrades have promised to attend and lecture and talk at their own expense for several days in a local membership campaign. The local labor paper has been increasing the amount of Socialist news that it has been using.
Wisconsin
The party in Wisconsin has set its face toward victory in the state campaign this fall by nominating a full ticket. It has presented a platform in concise language which poses the issues vital to workers everywhere. Its chief fight is to be against the railroad commission which has just handed the electric trust a half million dollar gift by raising the street car fare in Milwaukee.
House to house distribution of 100,000 copies of the new broadside against the raising of the fare in Milwaukee has been made.
At the state convention held last Sunday, the most enthusiastic in years, Frank B. Metcalfe, Milwaukee, was nominated for Governor; John Severin, Sheboygan Lieutenant Governor; Mrs. Percy Steuber of May-ville, State Treasurer; Emil Tesch of Wasau, Secretary of State and Glen Turner of Madison for Attorney General.
• • •
Herbert Hoover will soon have an opportunity to read Eugene Debs book, "Walls and Bars", relating to inside prison management — provided he cares to do so.
The 25th Ward Branch of the party in Milwaukee voted unanimously to purchase a de luxe edition of the book and send it to the new white house library with the branch's compliments.
The Milwaukee branch believes that Debs' book contains truth that even a president may well absorb. It will be addredked to the president personally.
Jugoslav Federath
The eighth regular convention of the federation will be held in Detroit, Michigan, May 80, 81 aad June 1st at the Slovene Workers Hall, 4S7 Artillery Aee.
Changes in the constitution in regard to young peoples work will be made and many other important items regarding the great anmat of activity now being carried on by the Jugo-Slav federation will be discussed.
Federation
The Italian Federation will hold its annual convention in Detroit on July 4th. E. Clemente is cretary.