Izbaj* vsak dan razen «oboi. nad«U in praznihov.
Issued daily except Saturdays. Sundays and Holidays ;
PROSVETA
*	V r<~	•
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE

Uredniški ln upravnilkl prostori: MB7 South Lawndala Ava.
Office of Publication: 1687 South Lawndale Am Telephone, Rockwell 4904
LETo—YEAH XXXVII
Cena lisU je $6.00
«S^.IÄ'T.fi'lSi iSTciSslS 3 SLS"t°SÄ! chicaoo 23. ill« ponedeljek. 5. februarja (feb. 5). 1945
Subscription 90 00 Yearly
ŠTEV.—NUMBER 25
_Acceptance^ for maMing at special rate of po^*ge_prwided for in sccUon 1108, ^rtjxM^ct^^	on Jun^Jgia^
Ameriška armada osvobodila Manilo! Rusi obkrožili nemško trdnjavo!
General MacArthur ustanovil začasni glavni stan v bližini glavnega mesta Filipinskih otokov. Cez tri tisoč vojnih ujetnikov in interni-rancev osvobojenih.—Rusi prebili nemško obrambno črto med Frankfurtom in Kustrinom v prodiranju proti Berlinu. Cez tisoč zavezniških letal metalo bombe na nemško prestolnico.—Ameriške in francoske čete zasedle Colmar v Alzaciji
LUZON, FIUPINL 5. lebr.—1 Ameriške sile so po 26 dneh invazije Lusona, največjega otoka Filipinske grupe, udrle v Manilo. glavno mesto, in svobodile čez tri tisoč ameriških in britakih vojnih ujetnikov ter interniran-cev. Id ao ae nahajali v taborišču Santo Tomas. Prve čete so in-vodirale mesto sadnjo eoboio.
Uradni komunike, objavljen danes sjutraj, pravi, da ao Američani invadfrall osrčje mesta in okupirali predsedniško palačo. General Douglas MacArthur, vrhovni poveljnik ameriških ail. Je ustanovil avoj glavni stsn v predmestju na eeverni strani Manile, Id Je imela pred vojno 623,000 prebivalcev. ^ *
Močna Japonska sila še drši obrambne p^slclje v spodnji polovici mests in na Južni strani reke Paslg, toda pričakuje se, da bo kmalu sdrobljena. Ameriške zastave vihrajo na glavnih poslopjih v središču mesta.
LONDON, 5. febr.—Ruske čete so obkrožile Kustrin, nemško lrdnjavsko mesto ob reki Oder, v prodiranju proti Berlinu, in zasedle Barwalde. 14 milj eeve-rovzhodno od Kuatrina in 38 milj od nemške prestolnic«. Južno od Kuatrina so Rusi sssedli Ziebingen ln Neudamm, 10 milj severno od Kuatrina.
Odpor Nemcev ae ^tši pod udarci sovjetskih sil v vseh krajih vzhodne fronte. ' '
Čt tisoč ameriških in brit-skih bombnikov Je sadnjo soboto metalo bombe na Berlin. V napadu, ki Je trajal 45 minut. Je padlo če* tri tisoč rasatrelilnih in zažlgalnlh bomb na središče mosta. Bombe so porušile mnogo poslopij ln sanetlle požare.
London, 3. febr. — Nemci so priznali, da so ruske oklopne kolone 30 milj od Berlina, da so sovjetske čete prebile obramb-1 no linijo med Kustrinom in Frankfurtom in prodrle do reke Oder na severozapadni strani Kustrina, trdnjavskega mesta. I.evo krilo prve ruske armade, katere poveljnik je maršal Gre-«orij Žukov, prodira proti Stet-tinu, Gdyniji in Gdansku, prista--rfrtščnim mestom ob Baltiškem morju. V zadnjih 24 urah so Rusi prodrli 19 milj daleč v smeri •Stettina.
Moskva je naznanila okupacijo Alt Limmritza, deset milj vzhodno od Kustrina. Ruski topniški oddelki bruhajo izstrelke na Kustrin. Frankfurt in Kustrin sta zadnji nemški trdnjavski mesti pred Berlinom. Osem milj južno "d Alt Limmritza so Riisi prodrli petnajst milj daleč in zasedli Drossen, komunikacijski center, 14 milj severovzhodno od Frank-iurta in 51 milj vzhodno Berlina.
Po zavzetju Drossena so ruske kolone obšle Zielenzig, trdnjav-^ko mesto v bližini Frankfurta, «n prekoračile reko Oder pri Go-"Uu. Gorttz je v sredini ruše-«« se črte Kustrin-Frankfurt
V prodiranju proti Stettinu so Husl okupirali Soldin. 57 milj *everovzhodno od Berlina in 25 m,,j severovzhodno od Kustri uu «n se približali Pyritzu in Arrutwaldu, 22 in 38 milj južno-vhfrfno od Stettina. V opera-' 'juh, katerih cilj je odrezanje f,"rneranlje od Nemčije, ao Ru 1 okupirali Ratzebuhr. 'Obkrožene nemške posadke v 1 "oanu. zapadna Poljska, in
Schneidemuehlu, železniškemu središču v Pomeraniji, še odbijajo ruske naskoke, toda Berlin poroča, da so sovjetske napadalne enote udrle v obe mesti.
V Vzhodni Prusiji drže Nemci še ozemlje v obsegu 9000 kvadratnih milj, ostalo v obsegu 13,700 kvadratnih milj pa je pod kontrolo sovjetskih sil. Koe-nigsberg, glavno mesto Vzhodne Prusije, je obkroženo. Rusi so presekali polotok Samland na dvoje z okupacijo Germauja in prodrli do Gdanskega zaliva v kraju, ki leži sedem milj severno od Fischhausena.
Odmerki živil v Berlinu so bili znižani za enajst odstotkov. Poročila iz Švice omenjajo naval beguncev na Berlin in evakuacijo prebivalcev iz krajev, proti katerim se vale ruske armade. Čez sedem milijonov ljudi je bilo evakuiranih iz teh krajev v zadnjih dneh.
Poročila iz Švice omenjajo* da bo Berchtesgaden, ne Monako-vo, postal sedež nemške vlade. Več članov vlade je že zapustilo Berlin.
Paris, 3. febr. — čete sedme
ameriške in prve francoske armade so okupirale Colmar, trd-njavsko mesto v Alzaciji, ki ima 41,000 prebivalcev. To je tretje največje mesto v Alzaciji.
Ozemlje na zapadni strani reke Rene je počiščeno v dolžini 30 milj. Ameriške in francoske čete so zasedle čez 20 naselbin na južni strani. Strasbourga, glavnega mesta Alzacije.
Glavni zavezniški stan poroča, da so general Eisenhower, general Bradley in drugi člani vrhovnega povelstva konferira-li 24 ur o vojnih operacijah na zapadni fronti.
Oddelki prve ameriške armade so prodrli deset milj daleč v Nemčijo na južnovzhodni strani Aachena inse približali Bonnu, komunikacijskemu centru ob Re-ni. Zasedli so več utrdb Sieg-friedove trnjavske linije.
Čete tretje ameriške armade so prodrle tri milje daleč v Nemčijo ln ustanovile nova mostišča na vzhodni in južnovzhodni strani St. Vitha.
Federacija balkanskih držav
Zaščita avtonomije manjših grup
Atene, Grčija, 3. febr. — Tu krožijo nepotrjena poročila, da bo maršal Stalin na konferenci s predsednikom Rooseveltom in premierjem Churchillom predlagal ustanovitev federacije balkanskih držav. Če se bo to zgodilo, bo to dokaz, da je sovjetska vlada revidirala svoje stališče.
Ustanovitev federacije balkanskih držav se smatra za logičen korak. Načrt ima oporo maršala Tita, bolgarskega premierja Georgijeva in rumunskega kralja Mihaela. Manjšinskim grupam naj se garantira avtonomija v okviru federacije.
Tito se je že izrekel za ustanovitev federativne Jugoslavije. Med onimi, ki ga podpirajo, je general Anton Apostolski, organizator macedonske armade, ki se bori na strani jugoslovanske osvobodilne armade.
Proti ustanovitvi federacije s d pristaši generala Mihajloviča med Srbi in voditelji grških desničarjev. Slednji so proti u-stanovitvi federacije balkanskih držav iz bojazni, da bi prišla pod dominacijo Slovanov.
Obsodba bolgarskih izdajalcev
Brat umrlega kralja Borisa med obsojenci
Waskington, D. C., 3. febr. — Radio Sofija poroča, da je bil princ Ciril, brat umrlega bolgarskega kralja Borisa, med onimi, katere je ljudsko sodišče obsodi lo v smrt zaradi izdajalstva.
V smrt so bila obsojena Bog dan Filov in general Mihov, bivša premierja. Ciril, Filov in Mihov so služili kot regenti tik pred ustanovitvijo nove bolgar ske vlade, ki je pretrgala zveze z nacijsko Nemčijo in sklenila premirje z zavezniki.
Dalje so bili obsojeni v smrt Dobri Božilov in Ivan Bogrlja-nov. bivša premierja, Dimiter Sišmanov in Parvan Draganov, bivša zunanja ministra, in dva bivša notranja ministra
Radio Moskva poro&, da je bi lo čez sto drugih obtožencev, mod katerimi je mnogo imele vi soke državne pozicije, obsojenih v smrt.
Mučenje ameriških vojnih ujetnikov
Povprečno 250 ujetnikov umrlo dnevno v taborišču
Luson, Filipini, 3. febr. — Polkovnik James W. Duckworth, a-meriški vojaški zdravnik in junak v času japonskega obleganja Bataana, je razkril, da je 250 ameriških in filipinskih vojnih ujetnikov umrlo dnevno v ujet-niškemu taborišču O'Connell, v katero so Japonci pripeljali u-jetnike po kapitulaciji 1. 1942. U-jeniki so umrl* za posledicami mučenja in stradanja.
Duckworth je bil med oriimi ujetniki, katere so ameriške čete rešile iz taborišča pri Caba-natuanu. Njegova žena živi v San Franciscu, Cal. On je povedal, da je v dveh taboriščih u-mrlo čez 27,000 ameriških in filipinskih vojnih ujetnikov.
Major Emil Reed iz Browns-villa, Tex., je dejal, da so Japonci pretepli velifco število ameriških vojnih ujetnikov do smrti. On je povedal rešiteljem, da so ga Japonci premestili v taborišče pri Bilibidu, kjer se je nahajal do junija preteklega , leta. Njega in več drugih ujetnikov so nameravali poslati na Japonsko, a šo se premislili. Reeda in druge ujetnike so potem Japonci odpeljuli v taborišče pri Ca-banatuanu, iz katerga so Jih a-meriške čete zdaj rešile.
NEMŠKE PRIPRAVE ZA OBRAMBO MESTA feERLINA
• a	>
Enbte ljudške armade
mobilizirane za gradnjo utrdb
NAPETOSt V GLAV-NEM MESTU NARAŠČA
Stockholm, ftvtdaka. 3. febr.— Sem dospela poročila omenjajo nemške priprave za obrambo Berlina, proti kateremu prodirajo ruske armade. Enote ljudske armade so bile mobilizirane za gadnjo utrdb, barikad in kopanje jarkov.
Helmut Sundermann, podna-čelnlk nacijskega tiska, je na sestanku z dopisnici zunanjih listov izjavil, da po bili storjeni koraki za obrambo Berlina do konca. Vojaške Čete in zalagal-ne kolone dominirujo položaj v središču mesta, policaji, oboroženi s strojnicami, pa so zavzelJI, pozicije okrog Berlina. Vsi prebivalci mesta, ki niso bili poslani na fronte, se velbajo v rabi o-rožja. Glasna poslopja so že podmirana in bodo pognana v zrak.
Dotok beguncev v Berlin se je povečal kot posledica pohoda ruskih armad. Govorice, "da je Stalin pred vrati Berlina," se širijo in povzročajd vznemirjenje. Neko poročilo je trdilo, da so ruske vojaške strsže dospele v predmestja in se potem vrnile nazaj, ne da bi)se spopadle z
Nemci. > . i
Kljub trditvan* 4* bodo Nemci branili Berlin, prihajajo poročila, da so voditelji nacijske stranke že zpustili mesto v veri, da je njegova usoda zapečatena. Važni dokumenti so bili poslani v druge kraje.
"Napetost v Berlinu narašča dnevno," pravi dopisnik švedske časniške agenture. "Nemško vrhovno poveljstvo priznava kritično situacijo na vzhodni fronti. Pet milijonov ljudi Je zapustilo kraje, katere ogražajo ruske armade. Vse ceste, ki vodijo z vzhoda proti zapadu, so natrpane z beginci."
Drugo poročilo pravi, da Hitlerjev apel na nemško ljudstvo za odpor ni dobil odziva. Ljudstvo molči in s tem izraža željo za sklenitev miru za vsako ceno. Ono^več ne verjame uradnim deklaracijam, da bodo nem Ške sile ustavile prodiranje rus kih armad.
Prelom odnošajev med Poljaki in Čehi
Odmev priznanja lublinske vlade
London, 3. febr. — Poljska u-bežna vlada je pretrgala diploma tične odnošaje s čohoslovaško vlado, ker je slednja priznala poljski režim v Lublinu kot začasno vlado.
. Poljska ubežna vlada je izjavila, "du je prelom zuključil nečastne poskuse predsednika Če-hoslovakije Beneša in premierja Musaryka, ki priznavata dve poljski vladi istočasno, da ugoditi Rusiji in zapadnim zaveznikom." Izjava je odprto žaljenje čehoslovaške vlade.
Ta pravi med drugim, "da poljsku ubežnu vladu že dolgo ve, da čehoslova&ku vluda ni neodvisna, temveč orodje sovjetov. Ona mora poslušati in se pokori« ti ukazom Moskve. Poljska vlada, čeprav Je pretrgala odnola-je, ni spremenila svojega stališča napram Čehom1 in Slovakom in se bo še nadalje trudila v naporih za trajno in prijateljako zvezo med Poljaki, Čehi in Slovaki."
V Londonu trdijo, du sta Be-neš in Musuryk ignorirala odločitev pojjske ubežne vlade, ker ji ne pripisujeta nobene važnosti.

Francija dobila ameriike bojne ladje ^
Philadelphia, Pa., 3. febr. — Pomožni državni tajnik Grew je v svojem govoru v tem mestu razkril, da je Amerika izročile čez sto bojnih ladij in parnikov Franciji. Med temi ao križarke in bojna ladja Richelieu, katere so bile poprfvljene v ameriških ladjedelnicah. Grew je tudi razkril, da je Amerika obonižila o» sem francoskih divizij, ki ae zdaj bot» na strani zavezniških sil proti Nemcem na zapadni fronti. Za oborožitev teh je Amerika potrošila čez $700,000,000. .
Izguba nadaljnjih letalekih baz na Kitajskem
Čungking, Kitajska, 3. febr. — General Wedemeyer je dejal, da bo štirinajsti ameriški letalski zbor izgubil nadaljnje baze vzhodno od koridorja Ktt»jsku-Indokina, izrazil pa Je tipunje, da bodo operacije proti Jupon-cem uspešne no njegovi fronti. "Japonci pričakujejo izkrcanja ameriških čet na kitajski obali in mi bomo skrbeli, da ne bodo razočarani v svojetp pričakovanju," je rekel Wedemeyer.
Voditelji pravoslavne cerkve izvolili patriarha
Moskvs, 3. febr. — Na zborovanju ruske pravoslsvne cerkve je bil metropol »t Alekaej izvoljen ja patriarha Moskve in vse Rusije. Na zborovanje, ki se vrši v katedrali Sokolniki, ao prišli tudi voditelji pravoslavne cerkve v Ameriki in Kanadi.
Nova kriza nastala v Italiji
Aretacija voditelja . politične grupe odrejena
Rim, 3. febr. — Vrhovna komisija za kaznovanje fašističnih zločincev Je posegla v novo krizo, ki se razvija v Italiji. Odredila je aretacijo Umberta Salva-rezze, načelnika Zveze proletar-cev, ki se progluša za politično stranko, dasi je v bistvu organizacija izsiljevalcev in raketlr-jev.
Trdi se, du ima ta orguniza-clju zveze z italijansko policijo. Rimski listi kritizirajo to organizacijo. Zdaj je bilo razkrito, du so karabinjeri navalili na njen «lavni stan, kjer so dobili zaloge pušk ln drugega orožja.
Vrhovna komisija Je odredUu aretacijo Umbertu Bianchiju, bivšega direktorja Zveze prole-tarcev. Blanchl Je bil član ita-lijunske poslanske zbornice U-ta 1930 Je bil obsojen na sederri-nujst let zapora nu obtožbo, du Je prodajal vojaške tajnosti neki tuji državi. Kralj Viktor K munuel ga je pomilostll ln potem je bil v službi diktatorja Musso-linija kot šplon.
Pogajanja med grškimi levičarji in vlado
Atene, Grčija, 3. febr. - M-uo pričakovana mirovna ponujanja med levičarji ln člani grške vlade so se pričela. John Soiia-nopoulos,'grški zunanji minister, je v svoji izjavi predlagal, da morajo levičarji UkoJ izpustiti vse talce in odložiti orožje. Ce |>odo to storili, bodo razpisane volitve, pri katerih bo ljudstvo odločilo, kakšno vlado hoče.
Domače vesti
Ranjena v vojni
Bridgeport, O.—Iz vojaške bolnišnice je prišel na dopust James Elash, ki se je udeležil invazije Francije in vsled močne eksplozije granat izgubil sluh, On je prvi član društva 13 SNPJ, ki Je bil ranjen v tej vojni, drugi pa je Mirko Cesnik, ki je bil nedavno ranjen v Belgiji.
Poklican v armado t
Milwaukee.—V armado je bil 29. jun. poklican Stanley J. Rožic, sin družine Jacob Rosic, član društva Badgers 584 SNPJ in Št. 19 JPZS. Doma zapušča ženo in Štiriletnega sina, kakor tudi brata.
Is Johnatowna
Johnstown, Pa.—Dne 25. jan. je po dvodnevni bolezni umrl Murko Grguiich, star 58 let, Člun društva 44 SNPJ ln jednote okrog 32 let. Domu Je bil iz vasi Kuševlce pri Karlovcu nu Hrvaškem, kjer zapušča ženo in hčer, v Ameriki pa par oddaljenih sorodnikov.—Dne 29. jan, je po večmesečni bolezni umrl v bolnišnici Frank Zular, star okrog 60 let in doma iz Cerknice (po domače Obrezov). V Ameriki je bil čti£ 40 let. Zapušču ženo, šest hčera in tri sinove, od katerih so trije v urmudi (cdeii je bil ranjen in se nahaju v bolnišnici v Angliji). Bil je mirne ln dobrosrčne narave in pridon delavec v mizarski in zidarski stroki. Zadnja leta nI bil pri nobenem društvu, ker gu je bil vsled depresije prisiljen pustiti. Iz Italije se Je oglasil Tom Brl-cely, ki je bil pozvan v armado pred letom. On Je bil parkrat član atletskega odbora SNPJ ln vedno aktiven, zlasti med mladino. Njegova ¿ona Annle j« vo-dlteljtca mladinskega krožka frtlrioie.
Ranjena v Belgiji
Chicago. — Družina Matthew Grill je prejela vest, du sta bila oba sinova, Frank in Charles, oba štubnu suržentu, runjenu v Belgiji.
Is Clevelsnds
Cleveland —I* nemškega ujetništvu se je oglasil svoji ženi Hgt. Herman Kunstel, sin družine Ciril Kunstel, ki je bil pogre-šun nu zu pud ni fronti od 2. okt. 1944 —Družina Gabriel PrsdovlČ iz predmestju North Olmsted je bila obveščena, du je v Hel«ljl pogrešan «ni 22. dec. njen sin Cpl. Peter J. Predovlč, star 31 let In pri vojakih od marca 1942 —Po daljši bolezni |e umrl v bolnišnici Maple Ridge Hall Joseph Cecelič, star 71 let, doma od Novemu mesta, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti, Zupušču štiri sinove (enetfa V vojni, eden pa Je padel 21. dee. 1944) In tri brate—enega v Re-reaju, drugega v Montan!.—V bolnišnici Glenvllle je prestal težko operacijo Anton Brenčlč. —Po kratki bolezni Je umrla Elsie Marie Gruden, stara 15 let.' Zapušča starše.
Velika ielezniika nesreča v Mehiki
Mexico City. 3. febr. — Čez Sto ljudi je bilo Ubitih v kollzl- p h raihrHa ji potniškega in tovornega via-,rreiemuw ka, čez dvesto }m ranjenih. No- grmadenja profitov sreča se je pripetila med Polu-tltlanom ln Cazadorom, »5 milj
KONGRES SPREJEL NAČRT OBVEZNEGA DELA
Moiki v starosti 18 do 45 let prizadeti
POTRDITEV WAL-LACEA ODLQ2ENA
Washington. D. C.. 3. febr.— Nižja kongresna zbornica je »prejela načrt obveznega dela po viharni debati z 248 proti 185 glasovom. Avtor načrta je kon-gresnik May, demokrat is Ken-tuckyja in načelnik odseka za vojaške zadeve.
Opozicija ae je zanmn trudila v naporih zu umendiranje načrta. Predložena sta bilu dva a-mendmenta ln oba sta bila poražena. Enega je predložil kon-gresnik Harness, republikanec lz Indiane, drugega pa kongres-nik Voorhis, demokrat ls Call-fornije.
Načrt daje federalnim avtoritetam oblast nad moškimi v starosti 18 do 45 let. Število teh ¡tnušu 18,000,000. Na podlagi provizij ne sme noben moški v tej starosti pustiti dela v vojnih Industrijah brez dovoljenja krajevnih nabornih odborov, drugi,* ki niso uposleni v teh Industrijah, pa bodo morali sprejeti nakazano jim delo ali pa Iti v armado. Zf one, ki bi se upirali, so določene zaporne in denarne kazni. Maksimalna kazen j« pet 1st zapora in plačltev $10,000 za one, ki so nesposobni zs službo v armadi.
Vodja opozicije, ki Je pobijala wčrt, jo bil kpngraanik Short, republlkuhec iz Missourfjs In član odseku za vojaške zadeve. On je dejal, da je načrt fašističen in korak v suženjsko delo, ki bo demoraliziral delavce in znižal, ne povečal, 'produkcijo. Short je naglasil, du so vse unije ln celo neksterl Industrljci proti nsčrtu.
Kongresnik May Je dejsl, ds Roosevelt ln vojaški' voditelji, med temi general Marshall, šef generalnega Štuba, so priporočali kongresu sprejetje načrta v interesu vojnih naporov. Dolžnost kongresu je, du upošteva priporočila.	~
Načrt Je bil po sprejetju v nižji zbornici poslan senatu, ki ga bo morda amendiral. Senator Thomus, načelnik odseka za vojaške zadeve, je naznanil, da bo .takoj prišel na dnevni red.
Senat Je sprejel resolucijo, katero Je predložil senator George, da se federalna korporuci-ju za rekonstrukcijo financ loči od trgovinskega departmenta, z 72 proti 12 glasovom. S tem je bila (xistranjena ovira glede potrditve I len,rv ju A. Wallacejs kot trgovinskega tajnika. Senator Bailey, demokrat is Severne Karoline in nasprotnik Wal-laceja, je predlagal odložitev glasovanja o resoluciji, toda njegov (iiediog Je bil poružen s 43 proti 41 glasovom.
Skoro gotovo Je, da bo senat potrdil imenovanje Wallaceja za trgovinskega tajnika, čeprav Je bilo glasovanje o potrditvi odloženo do 1. marca. Boj za Wallaceja je vodil senator Barkley, demokrat Iz Kentuckija in vodja demokrutske'Več!ne v višji kongresni zbornici.
I	M	III III————»
Devet ameriških voja-' hov obsojenih na smrt „
Pariz, 3. febr. — Ameriško vojno sodišče Je obs<idi!o devet vojakov, ki so dezertlrali iz ar-Washington, D. C , 3. febr. — made, kradli gaaolln, cigarete,
Nemški poslanik v Vatikanu protestira
Rim, 3. febr. — Nemški poslanik v Vatikanu je vložil formalni protest pri tajniku papeževe državice, ker so straže Izgnale dva nemška vojna ujetniku, ki sta iskala zavetje v Vatikanskem mestu. Rimski flot Corriere del Mattirio pravi, da iio zavezniško vojaške avtoritete Uietlrale ujetnike, ko sta stopila na Italijansko ozemlje.
Ne miki general ubit v Vzhodni Prusiji
I/ondon, 3. febr. — Radio Berlin poroča, da je bil general Jo-naa Block, obveljnik nemškega , oklopnega zbora, ubit v bitki z Rusi na fronti v Vzh^idnl Prusi-' JI. Ubiti so bili tudi vsi člani njegovegs štaba.
Senatna preiskava je razkrila meno In drugo blago ter ga potem piodajeli na črnih tržiščih,
od «lavnega me*«. ^	I grmad en je profilov v prodaja
Topovi na vsakih iest
jardov ruske fronte vodi preiskavo, je aenator Mead.
I/mdon, 3 febr. — Radio Mo- Ugotovljeno je, da so grmadili skva poroča, da je^drn top na profile Herbeit Bayard Swope,	„ .
vsakih še*t jaidov Tuske fronte Jacob Goldberg in Herman vojakov je dobila pet do 25 let v Nemčiji. V M-klor jih, Itjer st«, liiundt. Na zaslišanju so bila zapora. Imena onih, ki ao bili Rusi prebili nemške črte. Je 350 firečituns platna, katera so U I* ( obsojeni v smrt, niso bila ras-topov v milji dolžine.	menjali med seboj.	krtta.
nju lastnine Defeitbe Plant Cor- v smrt. Trije drugI Vojaki so i |x>ration Načelnik odseka, kt bili opioščeni zaradi pomanjkanja evidence. Obsojenci so bili spoznani za krive dozertacije ln tatvine. Nadaljnjih enajst

PROSVETA
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO I* LAST* IM A SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
7"
of and publlshad by Slovana National Benefit Society
Naročnina ta Zdruiene driave (laven Chicege) in Kanado $S.OO aa leto. »3.00 sa pol leta. SI.SO aa ¿etri leta; sa Chicago -in okolico Cook Co.. $7.50 ta c«lo leto. sa pol lota; aa laosemslvo $0.00.
Subacription rales tor the United States (except Chicago) and Canada M 00 par year. Chicago and Cook Counly $7.50 por yoar. toreign countries $0.00 per yeor.
Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nanaroiemh ¿tankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebino (črtice, povesti, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju ie v slučaju, če J« priložil
Glasovi iz
naselbin
Advertising rates on agreement.—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts. 1 suck as stories, plays, poems, etc.. will be returned to sender only when accompanied by seU-eddrossed and stamped envelope.
Naslov na vse. kar Ima stlk s listoms PROSVETA
2657-^9 So. Lawndalo Ave., Chicago 23, Illinois
«_
MEMBER OF THE FEDERATED PREM
Vi»
' Datum v oklepaju na primer (February 28, 1945), polef vaiefa imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnino. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi.
Zborovanje velike trojice
Velika trojica-Roosevelt, Churchill, Stalin—se bo v bližnji bodočnosti zopet sestala, ako sploh že ne zboruje. Kje se bo sestala, -vojaška tainost. O čem ho razoravljala, lahko ugibamo precej točno, toda ka| bo sklenila, bo ostalo tajno, dokler razvoj sam ne pokaže zaključkov. Po paragrafih imperialistične politike se "de-mrktacija" lešuje za zaprtirpi vrati po vseh predpisih tajne politike.
Kc je ta trojica lani zborovala v Teheranu, smo izvedeli le to, da to se veliki možje dobro razumeli in drug drugemu nazdravljali prijateljske napitnice pri razkošnih banketih. O.seveda, či-tali tmo tudi njih skupno izjavo, katero so veliki državniki sestavljali dva dni na podlagi tedanjih poročil, da so vse sporazume rkibno zakrili. Ta izjava je bila le kup visokodonečih fraz, v kn-tcnh je bilo povedano, da so sc načelniki treh velesil na vsej črti spotazumeli.
Tako je "teheiansk* snoiazum" ostal največja politična tajnont : i <i.inje vojne. Da niso razpravljali samo o vojaški strategiji, je jasno; na rešetu so imeli tudi politična vprašanja, in to predvsem glede bodočnost« Evrope. Churchill in Roosevelt sta potem sicer umikala, da je bila Evropa na tej konferenci, ali sploh kjer koli in kdaj koli, razdeljena na "s^ere vpliva," toda poznejši politični lozvoj to machiavellsko zanikanje pobija na vsej črti.
Na podlagi tega razvoja jc soditi to, da sta si Stalin in Churchill s ptivoljenjem Roosevelta "gentlemansko" razdelila Evropo v brit-r;ko in rusko "sfero vpliva." Na podlagi tega sporazuma se je potem ameriška zunanja politika umaknila precej v ozadj^Mi zado-btlo nekak "izolacionistični" značaj. Anglija si je pridržala vho hcicdo v Sredozemlju, uključlvši Grčijo in Italijo, ter v zapadnt Evi upi, Stalin pa na Balkanu <n vzhodni Evropi. Nerešena točka je ostala centralna Evropa—Nemčija. Ta bo seduj na rešetu.
V	zvezi z angleško sredozemsko "sfero vpliva" Je pred nekaj tedni prinesel zanimivo poročilo New York Times od svojega londonskega poiočevalca. Zanimivo je namreč radi tega, ker poku-zujc, kako je Churchill izigral Roosevelta na konferenci v Casa-blanki. Kot znano, je bUo na tei konferenci rojeno geslo o "brezpogojni predaji." To poročilo nravi, da je Churchill takoj spoznal nevarne politične implikacije tega gesla, ki lahko veliko škodujejo poteku vojne, ker jo lahko zavlečejo. Churchill se v tem ni motil. Toda ker je Roosevelt vztra|dl pri tem geslu, je Churchill začel barantati. Rooeeveltu Je baje stavil pogoj, da sprejme to geslo, cko Roos» vel t prizna Angliji glavno besedo v Sredozemlju. Kot p;nvi omenjeno poročilo, je Roosevelt takoj pristal na ta pogoj. Tako je Churchill Izvoieval važno diplomatsko zmago za angleški imperij. Znati je treba!
V	luči te razlage oostanc marsikaj jasno, predvsem pa to, zakaj angleška vlada nastona kot absolutni gospodar v Grčiji In Italiji, kjer zatira ljudske nipitaclje ttid» z orožjem »n diktira, kdo sme in Ho ne sme b<t* v provizoričnih vladah.
Ta politični lazplet v Evropi, posebno v Grčiji, Italiji in na Poljskem, je zelo vznemiril ameriško javnost. Razočaranje je tplosno. Zda) se tolažijo on», ki se radi udajajo iluzijam, da bo Roosevelt zaobrnil to »olitiko na nrihodnji konferenci velike trojici. Ni dvoma, da je tud» on razočaran, kar je skoraj odprto povedal v svoji poslanic* »n govoru no radiu ob otvoritvi novega kon-i:i«*a. Atntmk k temu razočataniu ie tud» sam veliko prispeval, posebno ko je cinično proglasil Atlantski čarter za krpo papirja. RediA likega protesta »n ogorč en in je bil to potem prisiljen poprov™ kakor t ud»'Churchill v Angliji.
Ne, Machiavellljcl niso samo v Moskvi, marveč tudi v Washing-
tonu «n Londftnu.
(hit, k' pričakujejo, da bo R<« .evelt napravil nekaj velikega na piiht>dnji konfcrcnci velike trojici», to je zaobrnil smer vse medna« odne politike, bodo zoptt ra .očarani. J>rvič je za kaj takega .'e nu pozno, drugič na nima no) enega konstruktivnega programs rr evro^iki <n svetovni mir. K lina konkretna stvar je dumbar-tt nskl načit za novo Ligo narodov, ki pa Je sam na sebi zelo po-munjkljiv dokument.
Roosevelt je imel sijajne prilike, da hi bil lahko postal največji svetovni politik današnje dobe. V resnici je Imel boljše prilike kot Wilson, toda Jih je zapasel. Te prilike so bile tedai, ko ne Je amenška vlada odločila za intervencijo v tej vojni. Če bi biln takrat izdelala kak dalekoviden in konatruktiven program za svetovni mir, bt z ostalimi velesilami ne b»la /agaztla v "power poll-tic»" m tajno diplomacijo.
Tak načrt bi moral uključevati odpravo Imperializma štrom svete, drmoki atično evropsko federacijo, ustanovitev svetovne c igam/.acije ra kolektivno zašč»tn narodov In demokratično reše-ve n)«* tm.dnaiodivh titoblemov *n sporov, splošno razorožitev p<» vojni, enakopravnost vseh narodov brez razlike na raso ali polt, etc
Ker v tej vojni n» b<l postavljen tak program, kateri edini bi mogel prinesti pravičen «n traien svetovni mir, zato je poatals največja ttoiteti*« 'n,1ms danes vse /nake imperialistične vojne. Vsled tega il bo sledil tudi imperialistični m»r. Ljudstva pri tem nimajo nobene besede. Nj*h edina pravica Je. da umirajo, plačujejo in dopnnašajo vse ogromne žrtve. Stara Igra se ponavlja.
In tako se bo tudi na prihodnji konferenci velike trojice nadaljevala v novem noglavlu stara igra imperialistične diplomacije. Nadaljeval* si bo od tam, kjer se je končala v Teheranu. Teheran-slrth^zaključkov, kakršni so že. v bistvu ne bo spremenila. V glavnem se bo bavlta t Nemčijo in Poljsko. "	•
l KAJ LAHKO STORIMO ZA PRIMORSKE SLOVENCE t
i
Clevoland. Ohio.—Ker. bodo v bližnji bodočnosti odločali o politični, kulturni, nacionalni in socialni uaofii Istre, Trsta in Goriške, je zelo važno, da pozorno zasledujemo vse dogodke, ki so v zvezi s temi kraji.
Čeravno je za zdrav razum človeka jasno in izven vsake | diskuzije, da 600,000 primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov ima popolno pravico živeti v popolnem nacionalnem sestavu z živimi deli slovenskega ali pa hrvašl:ega naroda, je obenem tudi jasno, da bo ustvaritev te naravne priključitve povzročila še dosti političnih borb. Po poslednjih dogodkih, ki so se odigrali v Belgiji, Italiji in Grčiji, je razvidno, da je usoda evropskih narodov več ali manj odvisna od političnih načrtov velikih sil. Ne smemo pozabiti, da je nasprotstvo teh političnih interesov porivalo "male narode" sem in tja, pod to ali pa ono politično obliko, pod to ali pa ono "sfero vpliva" itd.
Eno poglavje teh velikih po-fitičnih načrtov je gotovo tudi vprašanje bodočih mej federativno urejene Jugoslavije. Prav radi tega "vprašanja mej" bo problem Istre, Trsta in Goriške prišel do tako velikega pomena, da bo potrebno—bojim se—prenesti tudi drugo formo osvobodilne vojne, t. j. osvobodilne vojne proti vsaki oboroženi intervenciji za "vzpostavo miru in demokratičnih načel," katera bi prihajala od zunaj. Seveda je po dogodkih, ki so se odigrali na Grškem, ta formula za nastop proti "trockistični diktaturi" precej nepopularna, ali sigurno je, da bo pod novimi oblikami veljala tudi za bodočnost.
* Kje bodo stale nove meje, kako in kam se bodo pomaknile, je sedaj predmet resnega študira-nja z vseh strani. Kakor kaže, se ta problem dosti študira tudi na osnovi starih receptov, kakor na primer: "ravnovesje sil", "strategične točke", "sfere vpliva", "politično zaokroževanje" itd., dočim se na razha "manjšinska vprašanja" pozablja, kot na vsako sentimentalno okolnost sploh.
Vprašanje mirne rešitve slovenskih meja bo seveda odvisno od stališča, ki ga bo zavzela Anglija. Zaradi tega je malo upanja, da bi se Trst in pa Goriško kar prepustilo neki balkanski sili, Federaciji jugoslovanskih držav, katera vse v večji meri pokazuje tendenco, da se osvobodi popolnoma od vsakih tradicionalnih vplivov. Ker ie malo verjetno, da bo mogoče spraviti nazaj Jugoslavijo v angleški vpliv, tedaj se bo pač skušalo postaviti primerne meje, katere bi seveda šle na škodo Federacije. V tem slučaju bi Anglija na vso moč podpirala italijanske zahteve po Trstu in Gorici. To je ena od hipotez za bodoči razvoj politične borbe za meje med Italijo In novo Jugoslavijo. Seveda, jaz ne postavljam te hipoteze kot neizogibno
dejstvo, ampak kot eno realistično možnost.
Tudi če ne bi bili posebno navezani na Slovenijo in Primorsko in tudi če ne bi čutili gorečo željo za zedinjenje primorskih Slovencev s svojim živim narodnim telesom, bi morali že zaradi samega dejstva, da smo Amerikanci, pazno zasledovati postavljanje temeljev, na katerih bo počivala stavba bodočega miru. Če se bo jpričelo graditi po starih nr^rtih, kateri so bili v veljavi v preteklosti, tedaj je gotovof>da nove katastrofe ne bo mogoče preprečiti. Sem mnenja, da je dolžnost vsakega, da opozori na vse nepravilnosti, katere se mu zde, da so hote ali nehote povzročene. Ne sme nas zaslepiti neka trdna vera, da je vse pravično in da je vse dobro, ker tisti, ki so znani kot eksperti za to ali pa ono vprašanje, gotovo vedo, kako bodo to vprašanje uredili.
Velike krivice, ki so bil^ storjene primorskim Slovencem v preteklosti, se ne smejo zopet storiti pod nobenimi pogpji ip za interese kakršne koli politične špekulacije.
Sedaj želim v kratkih potezah opozoriti na drugo dejstvo, v katerem ni zajet noben politični problem, temveč najosnovnejši princip demokracije: prožiti vsakemu narodu možnost, da odloča o svoji bodočnosti, ne da bi zunanje sile vplivale na njegovo svobodo odločitve.
Primorski SlOvanci v skupnosti z istrskimi Hrvati se danes nahajajo v polnem odmevu svoje velike osvobodilne borbe proti skupnemu sovražniku vsega človeštva—proti nemškemu nacizmu. Malo je primerov v zgodovini katerega koli naroda kot je primer jugoslovanskih narodov, ki so celo težo borbe na življenje in smrt sami prenašali. Zavedajoč se. da je samo borbenim narodom prisojena veličina iji samostojnost, so jugoslovanski narodi sprejeli neenakomerno borbo, katera je v očeh nepristranskih opazovalcev izgledala kot "brezupna hrabrost na poti v smrt". Toda ta "brezupna hrabrost" jih je privedla preko tisoč prepadov in tisoč krvavih Golgot do praga novega življenja, v katerem pričakujejo plačilo za vse, kar so prestali.
Da primorski Slovenci in istrski Hrvatje žele in pričakujejo svojo politično in nacionalno priključitev k živemu delu svojega narodnega telesa, kot pravično plačilo, je sploh izven vsake diskuzije.*
Več ko 25 let so primorski Slovenci in istrski Hrvatje živeli, borili se in tudi umirali pod italijanskim fašističnim sistemom, ki je za njih pomenil dosti več kot pa za Italijane same. Italijanski fašizem se je močno opiral na nacionalni šovinizem in je že zaradi samega tega dejstva neko "manjšinsko pravo" bilo le gola iluzija. Spomnimo se samo na ogromno kulturno delo primorskih Slovencev ali pa istrskih Hrvatov. Spomnimo se na "Edinost", "Čuk na palici", "Istrsko RiJeč", "Narodni gospodar",
"Našo založbo" itd. Pa še na gospodarske zadruge, posojilnice. In na slovenske in hrvaške osnovne in srednje šole. Vse to je po fašističnem programu, ki se je pričel izvajati zlasti od 1. 1923 naprej (Gentilijeva reforma) zbrisano—in s tem je tudi zbrisana pravica do življenja naroda, ki je imel svojo kulturo, svoj jezik in zavest o svoji nacionalni pripadnosti.
Nemogoče je kar tako v enem samem članku opisati to dolgo borbo, ki se je v Istri, Trstu in Goriški rodila za ohranitev naj-elementarnejših pravic, na prvem mestu pravice do materinega jezika. Ta dolga borba se je rodila skozi leta in leta, ne da bi se zunanji svet zanimal zanjo. Prepuščeni svoji usodi primorski Slovenci in istrski Hrvatje niso našli podpore niti pri jugoslovanskih vladah, katere so povečini bile diktatorske in so na vso moč, kot politično sredstvo svojega obstanka, uporabljale lažnjivo "jugoslovanstvo", ki je po večini bilo naperjeno proti Hrvatom in za njih tudi predstavljalo neko vrsto opresi-je. V takšni predvojni Jugoslaviji primorski Slovenci niso mogli z realističnega stališča pričakovati nobene podpore. Njihove iluzije o "dobri, pravični in močni Jugoslaviji" so se razblinile v nič, druga za drugo. (V Enakopravnosti je bilo objavljeno pismo primorskega Slovenca, borbenika v vrstah Osvobodilne fronte, Franceta Bevka, znanega pisatelja, v katerem nam je o teh "iluzijah" nekaj več povedano).
Za tiste, ki imajo neki čut do pravice in katerim usoda primorskih Slovencev ni samo deveta briga, je potrebno, da že danes odločijo, na kateri strani bodo stali: na tisti, ki z najgr-šimr lažmi o "komunističnem karakterju Osvobodilne fronte" skušajo razbiti narodovo edin stvo v sedanji borbi proti nacizmu in novi porajajoči se reakciji, ali pa na tisto, katera v Osvobodilni fronti vidi EDINO garancijo, da bodo cilji, za katere se jugoslovanski narodi borijo, resnično tifdl doseženi in spoštovani.
Velike naloge čakajo v bodočnosti primorske Slovence. V tej negotovi bodočnosti, ko se še ne ve, v kakšni formi bodo prišle na dan stare, reakcionarne sile, skušajoč, da parode porinejo nazaj v predvojni sistem politične korupcije, čaršijstva in brezkončnih notranjih razjedinjenj. Z druge strani pa se je bati, kakor sem že omenil, da bo dolga roka angleškega imperializma posegla vmes v cilju "zaščite pravic naroda". Sam sem sicer prepri čan, da je Osvobodilna fronta v svoji obliki in po ciljih svoje borbe pravična, demokratična in narodna. Tudi je moje globoko prepričanje, da bodo primorski Slovenci, ki so prenašali vse težave 25-letnega fašističnega suženjstva, gotovo si nekoč priborili svobodo ii} jo znali tudi braniti proti vsakemu, ki bi jo jim skušal zopet vzeti. Toda to ni vse in dovolj. Potrebno je, da tudi mi ameriški Slovenci, odločno vstanemo v obrambo pravic do življenja naših sorojakov onkraj morja. Potrebno je, da jim prožimo našo popolno in skupno pomoč in da zaeno razkrivamo temne sile, katere se zopet porajajo in pretijo, da s pomočjo laži privedejo svet v /ioč in tiranstvo. Potrebno je, da uničujemo v samem začetku vse tendence za ustvarjanje razdora in sovraštva kakor med narodi, tako tudi med posamezniki. Prožimo primorskim Slovencem, ka-, kor tudi drugim jugoslovanskim narodom, zedinjenim v Osvobodilni fronti, našo moralno in materialno podporo!
Ivan Bootjanclc. j
Opomba uredništva! — Rojak Ivan Bostjancic je šele pred kratkim prišel v Ameriko, kjer je dobil azil kot politični begunec. V Jugoslaviji je bil do avgusta 1942. V januarju 1942 )e bil aretiran po Gestapu ter vržen v belgrajske zapore. Po štirih mesecih je bil odveden v Avstrijo, Dozneje Da v Francijo, odkoder Je nedavno prišel v Ameriko.
PONEDELJEK, 5. FEBRUAR,M
Sovjetski letalci na letališču Ladd ▼ Alaski, kjer čakajo zadnjih navodil prodno popeljejo ameriška bojna lotala v Rusijo. p0 tei črti Rusija dobiva pretežno večino bojnih letal iz Amerike v Alasko Jih pripeljejo ameriški piloti, najprej pa ruski.
zadela srčna kap in je za vedno mirno zaspal.
Pokojnik je bil ustanovitelj društva št. 47 KSKJ v Aspenu, Colo., in tudi društva št. 51 SNPJ, katerega je bil tajnik veliko let, in prav tako društva št. 141 v San Franciscu. On se je vedno trudil za društvo, dokler mu ni bolezen preprečila dela na društvenem qu1ju.
P6čivaj v*fniru, dragi soprog in oče, in naj Ti bo lahka ameriška zemlja!
Žalujoči ostali: Frances Lesar, soproga, Frances Debelak, Palisade, Cal., Elsie Clark, Denver, Colo., Carrie Trontel, Midvalle, Utah, Dorothy Ponikvar, El Cer-rito, Cal., in Anna Brodnick, San Francisco, hčere. John in Frank Lesar, San Francisco, in Andrew Lesar, Chimacum, Wash.
•	Frahces Lesar.
S POTA
Ko sem bil na kratkem potovanju v železnem okrožju Min-nesote, sem marsikaj premišljeval. ,
Živimo v resnih časih, ko je naša mila Slovenija vsa razdra-pana in hjeno ljudstvo, kolikor £a je še ostalo, obupno čaka naše pomoči, katere pa mu zaenkrat še ne moremo poslati v toliki men, kot je potrebuje.
In v teh resnih časih se je žup nik v Evelethu, Minn., izrazi pred altarjem, da on ne bo nič dal za naše trpeče brate in sestre v stari domovini in naj tudi drugi ne dado ničesar. Dejal je tudi, da ie bil v odboru za nabiranje pomoči, toda je odstopil. Ko pa je h'l vprašan, pri katerem odboru je bil, pa je rekel, da v zadnji vojni.
Povedali so mu, da on zame tuje Kristosove nauke, zlasti one, ki uče o usmiljenemu Samarita nu. Kuge, lakote, vojske reši nas Vsegamogočni! Takih'slovenskih župnikov kot je eveleth ski je več.
Pred menoj je Amerikanski Slovenec, ki je prav tako čez take govorice. To se vidi v uredniškem članku z naslovom "Čakanje na napačni postaji," ki je bil priobčen dne 16. januarja.
Evelethski župnik je rekel, da nič ne da za komuniste. Omenjeni članek, kdo ga je napisal, ne vem. pa hvali Čehe, ker so Šli v Moskvo. Nadalje je zapisano v dotičnem člžfhku: "... Ali bomo zapisali preveč, če eapišemo, da bodo morali Jugoslovani naj pivo poiskati vso pomoč pri svoji slovanski materi? Brrrr! Da bi šli tia gori? Tistega pa že ne! —Ne? Pa delajte tlako še naprej diugim! Kdor si sam neče pomagati, temu tudi Bog ne pomaga."
Člankar prav vidi in sodi slovanski «n jugoslovanski položaj. Berlin 4n Rim nam nista dala oo* zadnji vojni ničesar, pač pa vzela in t>edoi zopet prežijo, da bi požrli,še t'sto, kar še imamo.
Matija Pogorele.
Horolskl duh Varšavo io *WI In Jo l.rašon v nacijakom almbolu an, IO B<Wmora ,	umri
s,¡STL? r r^ ^ît ^f*-- «v—» ra
POROČILO O SMRTI SOPROGA
San Francioce. Cal.—Želrm poročati, dasi je že pozno* da je dne 18. septembra 1. 1944 umrl
Varšave, odkar so Jo Nemci Utrgali li rok poljakt partisanakl ve laki—prod osvoboditvijo po rdeči armsdl.
bil v vasi Breg pri Ribnici. Bil je hudo bolan, potem pa ga je
TO IN ONO
Bellaire. O.—Kakor je razvidno Iz dnevnih novic <v listu Pro-svetl. se marsikateremu ljudskemu izkoriščevalcu krhajo zlati časi. Tudi marsikateri tron je začel šepatl. Ne bo dolgo, ko se bodo vsi monarhi zvalili v brez-dno, na njihova mesta bodo pa prišli ljudski zastopniki in ljudske vlade, kaivfeo v korist in blaginjo vseh narodov. Da. in tako bo za vselej odklenkalo raznim ljudskim trotom in trinogom. kateri m od pamtiveka izkoriščali trpine in jim vladali z železno pestjo.
Vsaka sila do vremena, pravi pregovor, in to vreme vstaja v
največji meri na vzhodu. Upanje je, da bo vsem posijalo sonce svobode, enakopravnosti in demokracije. In to bo največje plačilo za prelito dragoceno kri v sedanji krvavi vojni. Vsa zna-menja kažejo, da bodo naši za-vezniki v kratkem štrli v prah trlglavega nacifašističnega zma-ja in šele tedaj bodo imeli 1JU-dje po vsem svetu mir na zemlji, ne samo ob božiču.
Poleg člankov in novic v Pro-sveti so tudi dopisi zanimivi Čitateljl marsikaj izvedo iz njih. i Toda zadnje čase ni nobenega glasu iz Bellaira, razen od pod-I pisanega, čeprav imamo tu dve j društvi SNPJ. Ne vem, kaj je (temu vzrok. Saj je pretežna ve-( čina članstva pismena bodisi v slovenščini ali hrvaščini in tudi V angleščini. Prosveta je ure-jevana v slovenščini in angleščini, toda nikjer ni zapisano, da ne bi priobčili tudi dostojen dopis v hrvaščini. Torej pero v ' roke in poročajmo novice in druge važne reči iz naše naselbine | in tako bomo mesto Bellaire postavili zopet nazaj na mesto napredka.
Tudi v Bellairu ,se dogodi marsikaj zanimivega in citate-lji Prosvete bi z veseljem čitali novice iz naše naselbine.
Dne 4. januarja t. 1. je bil vpoklican v službo Strica Sama 18-letni George A. Phillips, član društva št. 258 SNPJ nad 17 let
Od 11. decembra naprej imamo v tej okolici precej snega, ki je delno paraliziral promet. Za božič pa je napravil tudi precej škode v sadovnjakih in dru-1 gih drevjih. Ker je bil sneg! precej voden, je bila bojazen, da se bodo vsled teže pričele podirati tudi strehe. Bili smo tudi v nevarnosti, da bi* našo naselbi-' no spet udarila poplava, kot se | je to zgodilo 1. 1936. Pomočila so se glasila, da je tudi v Penni zelo snežilo in če bi se sneg na hitro stopil, bi imeli gotovo poplavo. K sreči pa je pritisnil mraz, kateri pa se kar naprej vleče. Ledu in snega je še vedno veliko. Reka Ohio je nekajkrat narastla in se dvignila a 27 čevljev, toda ni prestopili bregove, ne napravila škode, temveč celo koristila, kajti par-niki so lahko pluli do cilja, ne dt bi se morali ustavljati pri vsakem jezu. Toda nevarnost povodnje še ni izključena. Vendar pa upajmo, da nam bodo letos vremenski bogovi naklonjeni.
Zaključujem, drugič bom poročal bolj vesele novice, če me ne bo že prej kdo drugi prekosil. Pozdrav čitateljem Prosvete.	Louls Pavlinich.
Ali ste naročeni na dnevnik "Proeveto"? Podpirajte svoj M
Edward Morawski. predse*] provisorično poljsko vM« ' Lublinu. ki Je bila orgenisir»^ na pobudo Rusije In tudi prl*^ na po sovjetski vladi.
PONEDELJEK, 5. FEBRUARJA
Vežbanje pohabljenih veteranov
Načrti za poklicno pripravo in nameščenje pohabljenih vojnih veteranov te vojne so že izdelan» in deloma tudi izvajani v praksi, kot je izjavil H. V. Sterling, direktor urada za poklicno »n vzgojno rehabilitacijo (Vocational Rehabilitation and Education Service of the Veteran's Administration.)
PROSVETA
Po zakonu, sprejetem meseca nUirca 1943, je vlada Zdr. držav odobrila ta program, katerega glavni cilj in namen je, da se oohabljenim vojnim veteranom, ki se bodo vrnili domov, ozir. se deloma že vračajo, pomaga ko-
govega bivališča. — Odgovorni svetovalci se zavedajo, dh glavni cilj poklicnih tečajev za pohabljene veterane usposoblja nje posameznega veterana uposlitev v njegovem novem po klicu ali delu, vendar pa zakon
za
likor mogoče temu, da se prila- ne dovoljuje, da bi vežbanje ali
godijo stanju, povzročenemu po zadobljenih ranah ali poškodbah na bojiščih in v vojaški
šolanje trajalo preko dobe šti rih let.
Tretja faza programa je upo-
službi sploh/V tem oziru bo zgo- slenje izvežbartega veterana—ta raj omenjena veteranska admi- (skrb odpade na vladni, ozir. dr-
nistracija poskrbela, da bodo taki veterani dobili predvsem: potreben nasvet glede primernega poklica, dalje vežbanje in učenje v izbranem poklicu, in konč no uposlitev.
"Pohabljenemu veteranu se bo nudilo potrebnih nasvetov glede njegovega bodočega poklica že v času njegovega zdravljenja v bolnišnici," je dejal direktor Stirling, ki je doda!, "da mora vsak tak svetovalec predvsem gledati na to, da si pridobi zaupanje pohabljenega veterana, napram kateremu mora biti odkritosrčen in iskren. V poštev je treba pri svetovanju vzeti ozadje prizadetega veterana z ozrrom na njegovo izobrazbo, izurjenost in poklicno zanimanje. Treba je tudi razumevati v koliko je v vojski dobljena po habljenost prizadetega veterana onesposobila za njegov prejšnji poklic. Dalje je na vsak način treba vzeti v poštev želje vete rana z vidika poklica, ki bi bi zanj primeren in sposoben."
Dolžnost tozadevnih svetovalcev je tudi, da pohabljenemu vojaku pojasnijo namen in smoter poklicne priprave veteranov za zopeten vstop v kolikor mo goce normalno življenje in za služek. Mr. Stirling je posebno poudaril', da poklicni svetovalec predvsem ne smq na noben način svetovati veteranu poklica-, ki bi mu po zaključeni vojni ne nudil potrebnega zaslužka. Dejstvo je namreč, da je trenutno mnogo služb in poklicev, ki bo do po zaključku vojne postali nerabni in brezpomembni iz vi dika preživljanja in zaslužka. Temeljni poklici in obrti ter profesije morejo nuditi veteranu stalen zaslužek tudi po voj ni. V te se mora vključiti vse poklice v zvezi s proizvodnjo ži-vežnih izdelkov in sličnih potrebščin, dalje oblačilno stroko, stavbinstvo, prometne poklice in komunikacijske službe. Sta-novniški poklici, ki bodo postali stalni tudi v mirni dobi, so: uči-teljevanje, medicina, pravo, arhitektura ter inženirstVo. Novi poklici se bodo po vojni razvili tudi na polju plastike, televizijo in zračnega prometa.
Da bo mogoče pohabljenim veteranom nuditi čim bolj vešče i'n strokovnjačke poklicne svetovalce, se je vladna veteranska administracija obrnila "a razne univerze in kolegije, da organizirajo posebna središča v svojih ustanovah, kamor bodo veterani poslani v svrho posvetovanja z ozirom na zaželjeni, primeren poklic. Glavni namen ustanovitve takih cen-tr,,v J«', da se nudi pohabljenemu veteranu prilika šolanja ali učenja novega poklica v okolju, ni preveč oddaljeno od nje-
i
žavni uposlevalni urad. Ako po trebno, bodo v to svrho tudi ustanovljene posebne agencije, ki bodo šle veteranom vsestransko na roke, da bodo mogli dobiti delo ali službo v svojem poki icu.—FLIS.
Vodje CIO ur giro jo pomoč za Jugoslavijo
Med številne ustanove, kate re se trudijo v Ameriki, da na bero kar največ mogoče pomoči za Jugoslavijo, je treba vključi ti tudi veliko unijo CIO. Pred sednik CIO War Chesta Jacob S. Potofsky je apeliral na krajevne unije raznih industrij, da sodelujejo s pomožno akcijo War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent, rekoč:
"Največja potreba je za obleko, čevlje, pokrivala, ženske jopiče, krila itd. Sodelovanje unije CIO je vitalne važnosti, ako hočemo, da bo to delo uspešno izpeljano.
"Pod sijajnim vodstvom Tita," je nadaljeval Potofsky, "je sko-ro končana zgodovinska borba hrabrega jugoslovanskega naroda, da iztira iz svoje domovine nacijsko invazijo. Toda naciji so oplenili vse: hrano, blago, zaloge življenskih potrebščin itd.; kar niso mogli odnesti, so pa uničili. Narodovo stanje je obupno in mi moramo dati hitro pomoč. Ako ta pomoč ne pride kmalu bo to leto pomrlo na de-settisoče ljudi.
"Ljudstvo Združenih držav mora smatrati to za poseben privilegij, da more pomagati hrabremu narodu, kateri je držal na uzdi od 18 do 20 nemških divizij, katere bi drugače uničevale življenja Američanov na frontah severne Afrike, Italije in Francije."—ZOJSA.
Med narodnimi osvobodilci v Jugoslaviji Nekaj številk
in
Člani Kilgorovega senatnega odeeka, ki preteku)« vojne napore "napore." ja odkril da v vladnem avsenalu v Norfolku. Va.. ls-delujejo poleg vojnih ladij tudi rasn»-igreče. Na drugI atrani J« pa tako kričanje o pomanjkanju delavcev. Nekja Je nekaj narobe. Mi^H
Odgovor na urednikove komentarje
jako vest,
Oton Habsburiki in papež
Washington. (ONA)—Iz zanesljivih virov prihaja da je papež odklonil avdijenco Otonu Habsburškemu, ko se je navzlic pomislekom Vatikana odločil priti v Rim.
Oton je bil v Lizboni, ko mu ie papež odsvetoval, naj ne hodi v Rim, toda ta je raje sledil nasvetu dveh zavezniških osebnosti, k* sta mu prigovarjale, naj se ne da odvrniti. Po tem neprijetnem dogodku je Oton baje odpotoval v Švico.
Pred nekaj tedni je prišla iz iima brzojavka, ki je trdila, da je papežev nuncij v Lizboni, monsignor Pietro Ciriaci, nasve-toval Otonu Habsburškemu, naj ne, hod« v Rim, ker b» njegova navzočnost tam ne bila prijetna niti zaveznikom niti Nemcem.
III
Tudi v komentarju z/dne 23, lanuarja na moj tretji Odgovor br. Garden še ni prišel do stvarnih argumentov, s katerimi bi pobil moje trditve; še vedno si pomaga s sarkazmom, ampak s to metodo nima sreče. Niti ma-o mi ni do tega, da bi jJz suge-riral uredniku, v kakšni obliki naj polemizira, toda komentirati smem tudi jaz vse, tudi polemično metodo, kaKor sme on mojo.
Br. Garden namiguje—kolikor je mogoče razbrati h njegovega Dosnemanega sarkazma—da sem az istovetil kapitalizem z demokracijo. (Sumim — dasi ne bom trdil, da je tako—da je v tej tehniki polemiziranja z menoj poskus izpod bi t ve mojega demokratičnega stališča, na katerem trdno stojim Iz bojazni, da se izjalovi slovesno napovedana totalitarska "demokracija" v Jugoslaviji, se lahko porodi cinizem, češ, da je demokracija povsod plškava ln Mo-lek sam ne ve, kaj prav za prav hoče . . .)
Da bi jaz istovetil kapitalizem z demokracijo? Ta je pa že predebela! Kaj in kje? Sto in stokrat sem povedal v Prosvetl, da je kapitalizem, pa naj je še tako toleranten napram demokratičnim ustanovam, sam na sebi, to je v svojem bistvu nedemokratičen. Bile so med nami polemike zaradi termina "kapitalistična demokracija," katerega so se socialisti precej posluževali. Trdil sem in še danes trdim, da je ta termin prazna fraza, kajti kapitalistične demokracije ne more biti, kakor ne more biti nikjer cesarske, kraljevske ali sultanske demokracije—razen v poeziji. V Ameriki je bila demokracija pred kapitalizmom in čeprav se je ameriški kapitalizem razvil v okviru politične <je-mokracije, nI od nje vzel ničesar; njegovo bistvo je avtokra-cija ali privatna diktatura.
Dalje pravi br. Garden, da sem jaz našel demokracijo v fašistični Argentini. Tukaj je bolj odprt, ker pravi, da sem se motil takrat, ko sem videl demokracijo v Argentini, kjer je ni bilo, prav tako se motim danes, ko nočem videti prave ln veličastne demokracije v Jugoslaviji. Tudi Iz te moke ne bo kruha. Ker nimam pri roki Prosveto, v kateri je članek, na katerega se br. urednik sklicuje, ne morem kon-
bi bil on Največji," je smešno. Osebno nima nobenih principov, torej tudi demokratičnih ne. Ampak ironija hoče, da je torij in imperialist Churchill danes na strani br. Gardna v zadevi Jugoslavije. Kreljičku Petru je dal brco in z vsemi štirimi je objel velikega Tita. Za br. Gardna kakor za totalltarske socialiste in liberalce, ki kadijo Titušu in Stalinu—ne morejo to biti mačje solze. Br. Garden navdušeno poje o neki veliki demokraciji v Jugoslaviji, zlasti o kmečki ali vaški "demokraciji" na Slovenskem—in kdo je pomogel tej "demokraciji" na noge, ako ne imperialist Churchill, ki je po dogovoru s Stalinom priznal Tita in ga dolge mesece zalagal z orožjem in strelivom? Kje bi bil Tito, če ga ne bi bila Anglija zalagala? Oj črna nehvaležnost, velika si! Zakaj ne priznaš, da je bil imperialist Churchill in je še največji branltplj totalitarske "demokracije" v Jugoslaviji! — Prečltal sem vse. kar je bilo v Prosveti, glede osvobodilne fronte (tako zvane "osvobodilne"!) od začetka do danes. To je vse lepo, br. Garden. Ampak to je samo ena stran. Zakaj ne bi br. Garden počakal, da bi Čltal poročila tudi onih demokratov, ki niso bili na Titovih kongresih, ker se ne strinjajo z nJim? Vsaka stvar Ima dve strani, zlasti pa vsaka politična stvar. Br. Garden je čltal dve strani o tistih "demokratičnih" zborovanjih in plebiscitih v baltiških deželah in vzhodni Poljskl—pa je pravilno zaključil, da Je bilo vse? tisto bunk; ni enostavno pogoltnil sovjetske strani, kakor delajo totalitarski socialisti in liberalci. Kako to, du tega nI storil v primeru Jugoslavije?
Br. Garden obsoja Stalinovo tajno policijo—na poročilo b kopiji Stalinove tajne policije v Jugoslaviji pa cinično pravi, da bi bil Tito največji bedak, če ne bi imel tajne policije , . , Vse, kar mu Je zoperno na Poljskem, mu je dobrodošlo v Jugoslaviji! Na Poljskem ln v baltiških do-želah obsoja likvidacijo vsakogar, kdor se upira Stalinu—v Jugoslaviji so mu pa vsi likvidirane! "izdajalci in morilci, katere je treba iztrebiti, da ne bodo kovali, proti revolucije . . ." Pozabil je, da je diktaturs imenovala tudi poljske <n baltiške lik-vidirance "izdajalce ln morilce, na kratko fašist»." In izgon , ameriških poročevalcev Iz Ju-trolirati, kaj sem pisal—vendar I KOsiavlJe odpravi na kratko in
«kcijl ca zbiranja vojnega ralila CIO sodeluje tudi ribiške Intl. Fishermen «t Allied Workers n« sipadat obšli. Član! r«>*vna unija št. 33 ao prenehali s delom, da pričajo, ko Je tajnik ^•inlk Georoe Ivankovlch Isročll njih kontrlburljo mrs. Clara-Lippman ln Billu Binderj Californlji.
iu, načelniku relifi»* kamp«nje v
pa lahko rečem tole: Nikdar nisem bil tako neumen, da bi nekaj razglašal za demokracijo, kar ni bilo! MoJ zaključek—ali je bilo ftpekullranje—v primeru Argentine je vsekakor slonel na netočnih poročilih o tistem pu-ču v Buenos Airesu Drugega danes ne morem reči, ,
Podtaknil ml je tudi Churchilla. Baje sem pisal ali rekel, da je Churchill "največji braniU-lJ demokracije" Spet nimam nobene kontrole, v kakšni zvezi ln kako bi jaz to trdil. Dejstvo pa je, da je Churchill po padcu Francije, ko je Anglija sama ostala v vojni s Hitlerjevo silo, odločno- vztrajal pri obrambi Anglije, torej tudi demokracije, kakršno ima Anglija, medtem ko sb se nekateri drugi angleški toriji hoteli podati llitleiju, češ, da je vsulUKobramba zaman Da
Kannath Matthews
V Jugoslaviji mora biti človek vedno pripravljen na nenaden in hiter odhod, pa niti obrniti se ne sme kakor svetopisemska Lotova žena. Čudovito je, kakšno solidno organizacijo imajo partizani. Pošiljam vam to pismo iz srede same borbe v Sloveniji, okrog nas pa leii v velikem loku, katerega premer ne more niti izmeriti, upravni aparat moderne države: "ministrstva", časniki, šole, pošta, telefon, električna napeljava. Slovenska narodna banka in Narod- ' ni osvobodilni odbori. Varnost in stabilnost teh ustanov je bila mogoča z delom, ki ga partizani imenujejo "konspiracija".
Predvsem Je v tej deželi vse polno skrivališč. Tu je od vrha do tal vse preraščeno. Po dolinah raste koruza, ki je tako visoka, da lahko skrije človeka, ki v njej stoji pokonci. Majhni grički so polni grmovja in praproti, gore pa so veličastne kot katedrale pokrite z velikimi temnimi gozdovi; po tleh je polno listja in med njimi cvetejo ciklame. Človek bi dejal, da se tu lahko skrije povsod kjer koli, ampak temu ni tako. Sovražnik je točno poučen o pokrajini, ve pa tudi, kje Žubore studenci. Pogostokrat so morali osvobodilci v suhe predole in so bili primorani zato prenašati vodo dve do tri ure daleč. Važno je tudi, da se skrbno prikrijejo dohodi k partizanskim postojankam. V ta namen so potrebni posebni podtopkl; dnevno prihaja in odbaja sem nt tja na sto in sto bojevnikov. Kakšen je ta postopek, tega pri najboljši volji ne smem izdati. Opazil sem pri njih dva načina.
Pogosto se partizani skrivajo j^o kraških jamah. Te so razne velikosti, včasih . taka luknja sprejme komaj po en zaboj mu-niclje, včasih pa skrije ves štab. Večkrat sem obisku! te katakombe, ki so izvrstno opremljene in še boljše prikrite,
Skoro sleherni bojevnik ima nekaj spominov na kraške jame. Po veB dan je včasih čepel v ku-kl luknji, sanjaril o preteklih borbah ln pripravljal nove ne črte, medtem, ko je sneg zunaj ležal nu debelo.
Nekoč sem se namenil, da dvema prijateljema, ki sta že večkrat napravila to pot, obiš-Čem neko skrivališče. Prijatelju sta ml dejulu, da Je 40 minut hoda do tam, toda ko smo val trije iskuli že polni dve uri, stu prijatelja priznala, da smo se iz gublli. Eden od njiju, Amerl kanec, se je popraskal za uše som ln dejal: "Prlsežem, da nismo bili oddaljeni več ko 300 jardov." Seveda ni ta prlsegu nič pomugula, morali smo nszuj k bližnji partizanski postojanki in prositi za vodnika. V resnici je bilo tako kakor je dejal Ame-rikanec. Nenadoma smo zagledali leseno kolibico med grmovjem ln kar verjeti nismo mogli, da je nismo sami poprej opu-lili. Mlad Amerikanec nun je sprejel. Prostor je bil voh napolnjen s trofejami, med njimi nemšku strojnica. Na steni je visela Titova slika ln seveda tudi nekaj fotografij slovenskih deklet. Amerikanec nam Je pripovedoval, da Je sovražnik že trikrat prišel v teku vojne sem gori, ali tega prostora ni izvohal.
Bojevnil« prav pridno u|xi-rabijajo načelo razpršitve. To se pravi, da posamezne člene organizacijske verige razmečejo po raznih okoliših, tako da če bi sovražnik tudi nekatere zalotil, ne bi pri tem trpela celotna organizacija. Postojanke so o/.na
te. Pravijo, da se borijo proti	• | •	•
hordam bunditov. Kraj, kjer se- 0 pflSel j€VQfl]U
Seznam
daj pišem to pismo, je za Nemce "banditsko gnezdo". Zdi se mi, da ima1 beseda "bandit" v nemščini drugačen pomen. Kako naj imenujejo drugače božansko umetnost gospodične Simčlčeve, ki Je prišla k nam iz ljubljanskega Narodnega gledališča, ali kako naj imenujejo učenjaka
številk o priseljevanju za 1. 1944 kaže. da se je priselilo m leta, ki je ravno za nami, manj kot 100,000 imigran-tov v to. deželo. Letno poročilo naseljeniškega in naturalizacij-skega urada, kateremu načeluje komisar Joseph Savoretti, pravi,
Zwitterja, ki je ravnatelj Znan- J® P«dlo število priseljencev
z mirno vestjo, če , da se "ni nič;čene s številkami, kakor je to
čudil temu, da Tite ne mara po ročevalcev, ki poročajo prikroje» no in tendencioano. Pozabil je,
slučaj tudi na samem bojišču. N. pr, bili smo v postojanki 21, (in in 100 Pri t*m bojevniki
stvenega instituta?
Mogoče ni odveč, če vam predstavim nekaj "benditov", n. pr. majorja Natašo. Videl sem jo prvič na dan svojega priho-da. Bila je na letališču in se trudila med ranjenci. Nikoli bi si ne mislil, kuj je vse storila za njih evakuacijo. Začudil sem se, ko sem zagledal zluto zvezdo na njenem rokavu. Se bolj pa me je iznenudilu junakinja Adamičeve knjige My Native Lami, Slovenka, študentka medicine, ki je stala s fantom na slovenskem hribčku (to je bilo še predno je vojna pričela) ln stu skupno ko>-valu načrte za boljšo Jugoslavijo. Kasneje so Lahi razglasili, du je storila samomor v trenot-ku, ko so jo zasačili v kleti, kjer je lečllu ranjene bojevnike. Vprašal sem jo: "Torej niste umrli?" "Ne," je odgovorila ln se nasmejala: "Saj vidite, da sem še živa." V treh letih so te male pridne roke napravile najtežje operacije. Nekega dne pa so Nemci v času svoje ofenzive napadli tudi bolnišnico in slišala Je ranjence klicati na pomoč v trenutku, ko so prusjuški morilci prihajali. Major Nataša vodi sedaj neko drugo vojno bolnišnico. Mislim, du Je Nemci ne bodo našli, toda Nataša spi kljub temu s strojnico pri postelji.
Vedno Je nekaj Čudovitega, če srečamo v življenju ljudi, o ka-terih so nam prej pripovedovali. O mujorju-generulu Stanetu, ki je povejnik narodno-osvobo-dilne vojske v Sloveniji, ml jo pripovedoval Novorelandec Jaclt Denvir, ki se je dve leti boril v narodno-osvobodilni vojski. Denvir mi je prijHivedoviil, da je Stane "dober" vojak, toda najvišji angleški častnik, ki Je f kraje obiskal, mi Je dejal, da Je Stan« pravi "genij" za bojevn nje v gerilskl vojni. Stanu jo bivši bankir, bivši brigadir mednarodne brigude in eden prvih komunističnih borcev v Jugoslaviji.
Drugi večer po prihodu so me povabili nu večerjo s Stanetom in drugimi gosti. Izgledal je kakor tipični Londončan, majhen, inteligenten ln poln humorju. Med delom stalno čita novice in brzojuvke. Kudar govori z generalom Avšlčem, ki je bil še pred vojno višji aktivni častnik, se očitno pokaže zedinjenje stare jugoslovanske vojNke s novo osvobodilno armudo- zedinjenje, o katerem so nekateri mislili, da je nemogoče.
Slučajno sem srečal starega majorja, ki ima 0» let, Srečala sva se v stari kmetski hiši; izgledal Je kot kmet z velikimi br ki. Bil je major že pod staro Avr strijo. Povedal mi je, kako so v začetku pomagali bojevnikom: Bilo jih je komaj za pol tuca-tu, Na skrivaj smo jim nosili hrano, Včasih smo mislili, da ne IkmIo vzdržali, Ko pu so nas Lahi zapustili in ste prišli vi, Angleži, smo vedeli, da bodo uspeli." Nato ml Je svečano zatrdil, da "so morali storiti vse, du bi se ohranil slovenski Jezik v Evropi." Zdel se m» Je kot vsi drugi tisoči in tisoči, ki potrpežljivo prenašajo vse težave osvobodilnega gibanja.
Božidar Jukuc je mednarodno znani umetnik Morda ste že videli njegov poi trot maršalu Titu Pokazal mi je original- ris-
pod sto tisoč ie štirinajsto leto zaporedoma.
V letu 1031 je hevllo priseljenih prvič padlo pod sto tisoč, kar je bilo nedvomno radi ekonomske depresije in brezposelnosti. Od tega časa naprej pa do »daj ni število imigrantov noben krat več doseglo po kvoti določenega Števila. Največje število priseljencev je zabeležilo leto 1907, ko je prišlo v Zed. države preko eden in četrt milijona priseljencev. Leta 1014 jih je prišlo zopet skoro toliko. Največ radi vojne, ki je tedaj izbruhnila v Evropi, toda radi kvote, ki Jo je uvedla Amerika po vojni, se je število priseljencev kusne-je stalno manjšalo.
Tekoče poročilo kaže, da je bilo prlpuščenih za stalno bivanje samo 20,931 priseljencev v pro-šlem letu, dočlm Jih prišlo leto pred tem samo 23,725 z nume-nom, da si tukuj ustanove stalno domovanje. VeČina teh priseljencev pa je prišla iz dežel a-meriškega kontinentu, največ ls Kanade ln Mehike , Iz Kanade jih je bilo 7,203, lx Mehike pa 8,330. Tretja na seznamu Je Velika Britanija, odkoder je prišlo 1,530 priseljencev.
Take so številke za preteklo leto, a pred leti pa je prihajalo nujveč Imigrantov is evropskih dežel, Vojna ln prevozne poteŽ-koče seduj skoro docela omeju-Jtjo priseljevanje. Tekom lun-skegu leta je bila kvota določena za evropske dežele Izčrpana komaj za enn dvsjsetlnko.
Od celotnega števila onih, ki »o bili prlpuščeni V to deželo po kvoti, je nekaj čez tisoč tristo žen, mož in otrok ameriških državljanov. Nova Zelandija in A-strallja sta prispevali 301 svojih ljudi k temu Številu ln večino teh so tvorile neveste ameriških vojakov, ki so služIli v teh deželah,
Ženske so torej nadkriljevule številčno moške priseljence v preteklem letu. Povprečno starost priseljencev je bila nekaj nad 31 let. Profesijonulcev \p bilo med priseljenimi lansko leto 2,503; izrujenlh delavcev raznih poklicev 5,520, trgovskih in poslovnih ljudi Je bilo 1,137; delavcev ln farmarjev 1,101), dočlm več kot polovico priseljencev nI navedlo svojih poklicev, oziroma nobenega poklicu.
Iz poročila je tudi razvidno, da Je bilo 113,041 tujezemcev prlpuščenih lansko leto v to deželo samo začasno. To so bili povečini vladni uradniki, turisti, poljedelski delavci ter posamezniki na poti v druge dežele ali kraje. Število teh začasnih priseljencev Je presegalo število za leto 1043 zu 30,000, a to v glavnem zato, ker je bilo pripušče-nlh veliko število poljskih delavcev Iz brltskih otokov v Zahodni Indiji, ki so pomagali pri pospruvljanju ameriških pridelkov. Precejšnje Je bilo tudi število raznih uradnikov in zastopnikov Združenih narodov, ki ao prišli v Zed, države po vladnih in drugih opravkih.	KUS.
nijo, major Jones, ki Je vodil prvo angleško vojaško misijo itd, Jekčev album bo lepa spominska knjiga
Mleko sem obiskal na nekem majhnem hribčku, ki ni prav po-
da demokratična »vobodu ti*ku skrbno pazijo na to, da čim mallj ne dela in ne\m<* delati nobe- ljudi ve za postojanke. Tisti, ki nih izjem. Če br Garden misli,¡vedo za eno, ne vedo za ostale
da bo svoboda links pod komu nisti v Jugoslaviji kaj boljša v bodočnosti, tedaj ne pozna komunistov—le dam* jih ne pozna.— (fte pride.)
Ivan Molek.
Tako n. pr vodnik, ki te imu piipeljati na postojanko 21, ne ve, kje leži postojanka štev 20
ba Je naprsvljenu z rdečim pa- t^bno primeren prostor za nje-stelom Vse njegove slike je ¡negu otročlčka, ki ima komaj te-plenll sovražnik v LJubljani, den dni. Micka Je bila pridna Numesto tega pu hrani prokla-1 bojevnica, čeprav je imela še mučijo kvizllngov v Ljubljani, s otroški obraz Zaljubila se Je v katero so g u počastili z besedo j tovariša, ki se je boril v njeni "yrdajulec", Tudi Jukuc je pre- bngudt. Politični komisar Ju je živel nekaj mesecev v podse-1 poročil na bojišču. Nekega dne Najbolj skrbno pazijo na zdrav-!meljjdul. votlinah Imu sliko, na j«' bil njen mož ubit, ona sama | nike Če mora zdravniki nu ne- j kateri je on sam, medtem ko rl- pa ranjena Vrnila se je k trup-ko postojanko zaradi operaciji* še maršala Tita v neki bosanski |u svojega moža in mu sama iz-ranjenca, mu zavežejo oči. f'a katakombi Sedaj živi v mali hi-! kopala grob S težko rano je le-tudi ranjenci sumi imajo oči za- šlcl pod hruško in kostanjem in žala na kraju, ki ni prav nič pri-vezane.	J	-	portretira bojevnike, ki mu pla- meren za ranjeno mater Zdravo
Kljub temu, de so Nemil v ču jejo ravno fuke honorarje, ka- dete je spalo uod svilenim pokrl-Urh krajih vedno potegnili krat-jkršne dobivajo oni sumi zato,' valom padalu Vsakdo, ki je ki konec, so partizani do skrsj-,ker se bore, to je nič, Njegov šel tod mimo, |e rad pogledal to Taki, kakršni so
AN ARMY T*AI*»rO*r »1*000 gallons oŠ §md efl
nosti pezljivl.
album je ena sama narodna bio- malo stvarco Karkoli sem vi-
bili prvi dan borbe in taki bo<io graflja: maršal Tito, Jože Vid- del v tej vojni, me ni tako f^ ostali, dokler ne bo utihnila zed- mar, general Stane, cela vrste ' nilo, ko tale prizor. Kar srečen nje puška	angleških, ameriških in ruskih1 sem biti "bandlt" v taki družbi
Nemci nas imenujejo bandi-1 čattnlkov, ki so obiskali Slove-	(Baaovica.)
mm
PHOSVETA
=
PONEDELJEK, 5. FEBRUAP^
DARING RESCUE DURING LANDING ON CARRIER
RDEČA KOKARDA
Roman iz velike francoske revolucije
STANLEY WEYMAN
(Nadaljevanj«)
Dojem tega čudežnega učinka treh barv na tolpo podivjancev je bil zame neizrekljivo nov, da mi ni nikoli izginil iz spomina. A vendar se ga v tistem trenutku nisem povsem zavedal. Kakor v sanjah sem stopal skozi množico, opoteka je se s svojim bremenom, in krenil nato po drevoredu ter dospel do vrat. Tám mi je hotel župnik odvzeti Denizo. Ni sem je dal iz rok. "V Saux! V Saux!" sem velel vročično. Ne vedoč kako in kdaj, sem se znašel na Hvojem konju, z devojko pred seboj. Krenili smo proti Sauxu in goreči grad nam je svetil na pot.	,
t • t - DESETO POGLAVJE
Jutro po nevihti
Na razpotju je župnik Benoit iz previdnosti pustil enega svojih ljudi, da bi počakal onih, ki so morali kmalu prispeti iz'Cahorsa, ter jim sporpčil, da je gospodična de Saint-Alais rešena. Nismo ie bili prejahali pol milje, ko nam je konjski topot za našim hrbtom povedal, da nas dohajajo. To me je vzdra-milo iz otopelosti; ustavil sem konja, da bi predal svoje breme gospodu de Saint-Alaisu, če bi mi ge želel odvzeti.
Toda markiza ni bilo med četo. Vodil jo je Louis; kar začudil sem se, ko sem videl, da ima s seboj samo šeet ali sedem služabnikov, starega gospoda de Conteuta, enega izmed obeh Ha-rincourtov in nekega tujca. Njih konji so bili zasopli od naglega dira in oči jezdecev so se iskrile od razburjenja. Nobeden se ni začu-dil, ko so videli Denizo v mojem naročju; v na» glici so zahvalili Boga za njeno rešitev in jeli neto živahno vpraševati, koliko je upornikov.
"Do sto jih utegne biti," sem dejal. "A kje je gospod markiz?" "Ni ga bilo doma, ko je prišel vaš sel." "Zelo malo vas je." Louis je srdito zaklel.
'To je vse, kar sem moral zbrati," je odgovoril. "Marignec je dobil prav tisto minuto sporočilo, da gori tudi pri njem, in je odvedel tu-cat naših gostov s seboj. Kakih dvajset se jih je zbalo; jedrno so zajahali svoje konje in izginili, čel da jih skrbi, kako je pri njih. Z eno besedo," je trpko dodal, "uveril sem se, da misli v nesreči vsak samo zase. Vrli prijatelji, ki me spremljajo, so seveda izvzeti." /
Gospod de Gontaut se je hotel ponorčevatl, pa mu je od zasoplosti obtičal glas v grlu. 'Tako ima tudi zlo svoje dobre strani," je za-
X
iromak se je komaj držal v sedlu.
"Pojdimo zdaj vsi skupaj v Saux!" sem dejal* videč, da obračajo konje.
i "Nikakor ne!" je odvrnil Louis in iznova zaklel. "Zdaj ali nikoli! Če jih zasačimo na svežem dejanju ..."
Ostalega nisem več čul. Njegove besede so utonile v topotu konj, Ko so bili že petdeset korakov od mene, se je eden izmed njih odtrgal od krdela in zajahal k meni. Bil je tujec, ki sem ge že preje opazil.
"Povejte mi, prosim, kako so oboroženi?" me je vprašal.
"Eno puško vsekako imajo," sem odvrnil, ogledujoč ga z veliko radovednostjo. "V tem trenutku nemara že več. Večina jih je bila oborožena z vilami in sulicami."
"Kdo jim poveljuje?"
"Petit-Jean, saintalaiški kovač, jih je vodil."
"Hvala vam, gospod vikont," je dejal neznanec in salutiral. -
Nato je izpodbodel konja in v skok zdrvil za tovariši.
Položaj mi ni dovoljeval, da bi jih bil spre-. mil; mudilo se mi je oddati Denizo v žensko oskrbo. Ko so nam izginili izpred oči, smo krenili dalje. Midva z abbejem Benoitom sva molčala, toda služabniki so neprestano govorili med sseboj. Denizina glava mi je počivala na desnem ramenu; čutil sem rahlo utripanje njenega srca. Marsikaj sem presanjal na tistem počasnem, žalostnem pojezdu. Koliko poguma in koliko trdne volje je bila pokazala ubožica, ki mi še pred štirinajstimi dnevi ni umela reči besede! In kolikšna in kako draga mojemu moškemu srcu je bila tudi ženska slabost, ki jo je naposled ihtečo vrgla na moje prsi! Sladki vonj njenih las mi je polnil nosnice in zbujal v meni izkušnjavo, da bi jo poljubil na čelo. Toda če me je bila nocojšnja noč naučila ljubiti jo, me je bila tudi naučila spoštovanja. Zadovolji sem se s tem, da sem jo še nežneje stisnil k sebi fo sklenil, da bom mislil na druge stvari, dokler jo bom držal v naročju.
Svit požara je rdečil nebo za nami; hrup množice nas je zasledoval; nekajkrat smo spotoma srečali sence, ki to hitele mimo nas v temo, kakor da se jim mudi k upornikom. Ab-beju Benoitu se je zdelo, da vidi na iztoku odsev drugega požara; in bogme, v tisti noči nepričakovanih dogodkov se ne bi bil prav nič čudil, če bi bil zvedel, da gori tudi Saux.
A ta udarec mi je bil prizanešen. Narobe: vsa vas nam je prišla z lučmi naproti in nas je z glasnimi "vivati" spremila tik do grajskih stopnic. Sredi obče sočutne radovednosti so vzeli gospodično de Saint-Alais z mojega konja in so jo odnesli noter. Ženske, ki so se gnetle pred vrati, so sklonjene gledale za njo, toda jaz edini sem jo spremil v hišo.
Mnoge stvari, ki so se nam zdele ponoči lepe, imajo o belem dnevu odurno lice; druge, ki smo jih ob njihovem času brez težave prenesli, se nam vidijo v spominu nezaslišane in neznosne. Ko sem se zjutraj prebudil v svoji veži, v tistem širokem naslanjaču, v katerem je, kakor pravi sporočilo, nekdaj sedel Ludvik XIII., |n sem po treh urah nepopolnega spanja zagledal Andreja, ki se je sklanjal nad menoj, in soince, ki je valoma lilo skozi vrata in okno, sem najprej mislil, da je bilo vse, česar sem se spominjat iz minule noči, le težka vročična mora. Toda pogled se mi je ustavil na dvojici pištol, ki sem ju bil položil traven sebe, in na pladnju s kozarci, iz katerih sva si bila z župnikom ugasila žejo, in tedaj sem spoznal, da je bilo vse resnica. Skočil sem na noge.
"Ali je gospod de Saint-Alais tukaj?" sem vprašal. "In gospod groi?" "Ni ga."
"Kaj!" sem vzkliknil. "Nobenega še ni?" Ko sem zaspal, sem bil trdno uverjen; da me čez kako uro gbudijo z vestjo, da sta prišla.
"Ne, gospod vikont," je odvrnil stari sluga, "nikogar ni tq razen nekega gospoda, ki je bil z njima in ki se zdaj z gospodom župnikom izprehaja po vrtu. Le-ta pa ..."
| "Nu?" sem vprašal suho, zakaj Andre je bil umolknil in zanlčljlvo potegnil s«po skozi nos.
"Ni videti, da bi bilo vredno buditi gospoda vikonta radi nJega," je odvrnil svojeglavo. "Toda gospod župnik je vendarle hotel tako; in dandanes se menda res začenjajo časi, ko si bo treba zaradi kovača bolj nabrusiti pete nego zaradi davčnega ravnatelja." "Buton je tukaj, praviš?"
(Dalj« prihodnjič.)
DALMATINSKE POVESTI
Igo Kai
TE2AVNA REŠITEV
(Nadaljevanje)
Ravno to je bilo, kar je želel zvedeti Grgur; kmalu stoji pred očetom svoje Danice.
"Dovoli, de ostanem pri tebi, Risto!" reče mu. Risto ga meri z ostrim pogledom, kakor bi mu hotel pogledeti na dno srca:
"Kaj hočeš ti pri nas, prijatelj sovragu našemu?"
"Ob tebi ae želim vojeveti. In ako treba, umreti. Ne oštevim te več» Daj mi orožja!"
"Bodisi Ali sedaj mi odgovo ri po resnici: Ali si na Veli bukvi videl naših ljudi? Poslal sem Bogdana tn dvajset najboljših junakov, da opazujejo, kako ae giblje sovražnik nad Morinjami. vendarle nisem dobil poročila!"
"Nikogar nisem videl, nikogar, Risto, in vendar sem hodil po oni strani. Povsod Je polno vojakov. Bližajo se že Crkvt-eam."
"Morali smo se umakniti. Ali ta višine hočemo braniti. Grgur, kako je moji rodbini?" vpraša Risto s rahlim glasom.
"Obe sta zdravi, mati in hči te pozdravljata . . . sprejeli sta
gosta ..." x
"Gosta? Vojake v posadko?"
Ravno hoče Grgur odgovoriti, ko prihiti bled mladenič z obvezano glavo in stopi pred njiju.
"OJ, ti si, Vrčef Kaj imaš dobrega?"
"Vse je izgubljeno, jaz sem edini utekel pogubi! Neprijate-Iji pritiskajo od vseh strani!"
"In Bogdan? Tudi poginil?" vpraša starec prestrašen.
"Ne, on je pri—nevesti. In do-čim je odšel—včeraj rano je bilo—obkolil nas je neprijatelj nad Morinjami, kjer je velel Bogdan, naj čakamo—in vsi so padli po vražjih onih kroglah, vsi, samo jaz *em ne umaknil, toda pre-strelili so mi roko in me ranili v glavo . . ."
Bledega lica se obrne vodja.
"Grgur, prejmi orožje!" mu reče in gre na rob pečevje, s katerega ae vidi v doline In sotee-ke dolenjenga Krivošija.
Zadnji udarec je Izvršen, poslednja bitka izgubljena. Potol-i eni in razkropljeni so vstaši...
Trdovratno se je branil Risto s svojo četo; toda trdne vrste na-sprotnikov so rile neprestano dalje.
V zadnjem boju je zadela njega, ki je dobil že mnogo lahkih ran, krogla v desno nogo in samo pogumni Grgurjevi požrtvovalnosti se Je posrečilo, da ga Je nezavestnega prinesel v varno zovetje; vsi drugI so eli poginili ali pobegnili v črno goro.
Dva dni po oni nesrečni bitki je Risto izpregledel. Bil je v široki jami Bele šubre, onega divjega In pustega gorovja, čigar najvišji gospodar je mogočni snežni Orjen.
Grgur nju streže. Opere in obveže mu rano, prinese mu skromnega živeža, katerega Je nabral v zadnjem trenutku v svojo vrečo, in mu da nekoliko kapljic žganja, pomešanega s snežno vodo.
"Kje sem. Grgur, in kako sem došel semkaj? Kje so mi drugo vi?"
"Miruj, Risto, ne govori, da U ne škodi; počakajva, da mine neznosni južni veter, potem se vrneva k svojcem "
Ginjen mu stisne Risto roko: "Grgur, blagi mladenič, oprosti ml! Cesto sem te žalil, m sedaj si mi reši) življenje'"
"Oče Risto, ne hvali me. Ali
A» A ORUMMAN HitLCAT fo«i up in flame along the cattfalk of the carrier Enterprise, Lt. Walter Chewnina. Philadelphia, rushes to aid Pik?t Ensign Byron Johnson, Potter, Nab., who was trapped In the cockpit Tho accident occurred when Johnson, coming in for a landing, was waved away because of a bad approach. The tail hook of the plana caught a wire on the deck and the craft cracked up. For his courage and daring Lt. Cbewning was awarded the Navy and Marine Corps medals. Navy photo.	"	• ^
1
mi ni dolžnost, da ravnam tako? Ali bi ne hil tudi ti meni storil prav tako?" •
Kakor omedlevica leže slabost na oči ranjencu, potem se nasmehne: "Bože ... plati.. . srečo . . ."
Bližajo se žalostni časi. V jami je sicer suho in toplo, toda živež pohaja, dasi ne uživa Grgur skoro ničesar. Bolnik se ne more ganiti, kadar ga pusti vročica.
Končno se vzpne mladenič: "Risto, oditi morava, ako nočeva umreti od gladu.. Daleč naokrog ni žive duše. Kako bi okreval?"
Risto migne z roko in reče: "Pojdi sam! Ti si mlad, živiti moraš staro fnater in sestrico. Ohrani jima svoje življenje! Moja družina ima vsega dovolj; n kaj ji jaomorem jaz, enonogi bolestnik! Pojdi in me pusti umreti; danes ali jutri, saj človek mora iti!"
"Celo n«, Kakor bi bil moj oče, trudil,se bom, da te rešim. Udje so mi krepki in nadejam se, da se rešiva oba." Tako je tudi bilo. Na Grgurjevih plečih potuje Risto po najkrutejših planinah ruševite Dobrostice, raztrganega <avla in razritega in pustega tadostaka. V jamah in razpo-cah počivpta in nočujeta, dokler nekega dne ne prispeta na vzhodni klanec zadnjega gorov-V daljni globini se razprostirajo boke z ozelenelimi bregovi, svetlimi hišami, vasmi in j rado vi pri morju; na vzhodu n jugu se vrste snežene črno-j [orske grede in v sivi dalji kipe rjaški vrhovi arbanaških gora. Proti zapadu se sveti neizmerna planota jadranskega valovja.
Ali pogled ubežnikoma se niža v krajino, kjer je njuno domov-e. "Kaj neki delata žena in hči? Ali žalujeta po meni, kakor dn sem mrtev?" mrmra Risto.
"O mila majka in uboga Danica! morda se žalosti, ker me e tirala smrt, dasi je namerjala
najboljše!" misli si Grgur.
"Ko bi jim mogla naznaniti, da živiva, da se vračava!" tako želita oba.
Sedaj mora Risto ostati sam za pečino; zakaj Grgur je ugledal na poti ljudi in je vsekakor hotel dobiti živeža, bodisi le su hega kruha.
Odide, in Risto gleda hvaležno za njim. Za dve uri se vrne s kruhom, sirom in rakijo. To je bil vesel dan po tolikih postih! /
Ko se zmrači, odpravi se Grgur okrepčan in zaupno s svojim tovorom nizdol. Mesec jima sveti na težavni poti.
Najnevarneje je priti mimo orožniške postaje pri "Kovačevem dolu". Ali posreči se jima, in v jutranjem mraku dospeta na pečine nasproti Perastu in na breg, kjer je shranil Grgur v temni jami čoln in kalugjersko obleko.
Vse najde nepokvarjeno. Srce mu utriplje od veselja, ko zavija Rrsta v črno odejo—rešena sta!
S tem kalugjerom v čolnu prispe Grgur se tistega predpoldne do samostana, kjer ranjenca prijazno sprejmejo.
Proti večeru vesla mladenič k Ristovi rodbini, kjer naj<Je tudi svojo materi in mlado iMfetri-co.
Žalostno so posedale žene in jokale po dragih sorodnikih. Največ je trpela Dana. Njena bolest, katera se ji tako očito vidi na bledih licih in vdrtih očeh, ta je materi na dvojno žalost.
Sedaj pogleda dekle slučajno skozi okno na morje in vzklikne: "Tam, tam!" Nato postoji ka kor otrpla.
Njeno srce je čutilo, oko je spoznalo čolnič, ki je plul proti hiši!
Vse zro iz hiše-in se ihteč objemajo.
, Tako jih je presenetila nena-dejana radost, da mora Grgur dolgo čakati, predno mu odpro. Sedaj jih je našel vse zdru
ADOLF-HOW TIMES DO CHANGE
žene, ki so mu bile toli ljubljene! "Bog bodi zahvaljen, zdrave ste vse!" reče jim ter objame mater in svojo nevesto.
Uro kasneje, ko je Grgur pojasnil najvažnejše prigodbe, so stali vsi ob Ristovi postelji, ki se je držal jako krepko, posebno ker je vedel, da je v varnosti.
Ko se pozdravijo, pokaže Risto na Grgurja, rekoč: "Eto vam rešitelja in branitelja mojega!— Ne želim se več ločiti od tebe; torej, Grgur, bodi moj, in Danica bodi tvoja!"	#
"In Bogdap?" vpraša mati boječe. .
"Samovoljno me je zapustil. Kaj mu hočem?—Grgurjevo zlato srce je vredno več nego deset Bagdanov! Ne govorite o njem! —Častni oče, čul si zaroko, blagoslovi ju!"
"Bodita srečna, otroka!" vzklikneta radostni obe materi.
In sreča, jasna sreča sije v očeh Danici in Grgurju, ki si presrečna stisneta roke v večno zavezo.
*
Nepričakovana vrnitev Risto-va in zaroka Daničina se je naznanila samo najbližjim znan cem in sorodnikom, in utajevali so Rista, ker se vsestranska pomilostitev, katere so se nadejali, ni še objavila.
Tudi Bogdan je zvedel vse te novosti, in izguba prekrasne neveste mu je vzbudila nemir in nevoljo.
■ Nekega dne pride k Ristu, ki še vedno biva pri kalugjerih.
Strogo mu očita nevero, ali ranjenik se obrne od njega, rekoč:
"Ti sam si povzročil, kar se je zgodilo, in tvoja samoljubnost je zakrivila, da mi je poginilo devetnajst najboljših junakov. Pu-sti me in snubi drugo!"	I
"Risto, poslušaj, lahko u ^
moram, da mi storiš no „5 Daj mi Danico!"	*
"Pojdi!" seže mu oni v , do. "Izdajica enkrat, boT1 drugič. Pojdi v Koto, in me! Kakor te bo veselila J?
U! AU Danice ne dobiš nikdlj!
(Dalje prihodnjič.)
Razni mali ogUt¡
$50.00 ZASTONJ
Ako mi poveste nekoga, ki ima do, karo na prodaj. Ali pa jaz H vašo karo in vam dam $5u oo v tovini.
PHONE SEEley 0607 Po 0. uri P. M. pa JUNiper 78ij
men - w0mei
Matrons
Janitors Janitresses Window Washers Restaurant Hanit
WESTERN ELECTRIC
HIŠNIK "JANITOR" More biti izkušen za hotelsko deli Stalna služba—$80.00 na 47lf Malden Avenij.
V Prosvoti so dnevno svetovna in delavske vestL Ali ]ft
čitate vsak dan?
n , •_
DELO DOBE
HIŠNICE
»
"JANITRESSES
Zentke za čiščenje
Delovna ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvabr. Vojno nujna Industrija.
Rabimo iudl pomočnice v Jedilnici
VPRAŠAJTE prit
ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY
'TMPLOYMENT OFFICE" ' ZA ŽENSKE
Street Floor 309 W. Washington Street
a*od al i^t^d^^^^- ?2	* Gorman,,
o^m.«	íuein» ¿npreertve ceremonia« eomn^moratlng itoo
Tmnnmb~*. Pruaala. Than a hu«e wer Inemo-^JZ^ll^ m*m0rUi	V« HindSKtSET
Sülíí iÍTt^LT* *	- Sr^UoTvlctory ovar
ÜL JíS Tann^br, b In the hand, of the Ru-Unforc« ai uwyr onoah on through the capital of Junker land.
naroČite si dnevnk prosveto
Po sklopu 12. redno konvencijo se lahko naroči na list Prosvata Is prUtajo eden. dva. žrl. Iliri ali pel članov is ona družino k eni naroi-ninL Ust Prosveta stane sa vse enako, sa šlaao alt nečlane ftl 00 s« •no letno naročnino. K« va člani «o plačajo pri asesmenlu ftUO u tednik, so |1b to prišteje k naročnini. Torej aedaj nI vsroka. rt& da Je list predrag sa člane 8NPJ. Lial Proevota Je vala lastnina l» gotovo Je v vsaki drullni nekdo, ki bi rad čital lis« vsak dan.
Pojaaalloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿lia SNPJ, aii če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki je tako «kupno naročena na dnevnik Prosveto, to teko) naznaniti upravniltvu liata. in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako te*« n« stori, tedaj mora vpravniltvo znižati datum sa to vsoto naročniku.
Cena listu Prosveta Jat	^
Za Zórui. države In Kanado ftS.OO Za Chicago in okolieo }• 1 tednik In-----4JS 1 tednik in._____
S tednika in. » tednike Isl. 4 tednike In . ft tednikov In
1.2S alé
Za Evropo Je ..
1	tednik in.
2	tednika I tednike 4 tednike ft tednikov In.
I «polnite spodnji kupon, prilošlte potrebno vsoto donar)« «U Money Order v pismu ln sl naročite Prosveto. list. ki Je vale lastnin«.
PROSVETA. SlfPJ. 2ftS7 So. Lawndnie Ave. Chicago ti. III.
Prtloleno poiiljam naročnino sa lie! Proaveto vsoto S______*
L Ime_______________________________________
Naslov __________________ _
Ustavile tednik In ge pelplllte k moji naročnini od sltda«> članov moje dr usiner
L ________________
..ČL društvo Ci. druitve II----
~6L