CELJSKI TEDNIK
Celje, 16. novembra 1962
Leto XII. štev. 45
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
»CELJSKI TISK<
CENA IZVODU 20 DIN
U STAVA
naj prodre v zavest
vsakega cbčana
v občinah celjskega okraja je
v teku živahna aktivnost v zvezi
$ tolmačenjem predosnutka nove
ustave. Po uspešnih organizacij-
skih pripravah so že povsod začeli
proučevati ustavno gradivo.
Zanimanje občanov za ustavo je
v delovnih organizacijah in na
terenu več kot zadovoljivo. Se-
stanki so dobro obiskani in raz-
prave na njih kažejo, da se ljudje
živo interesirajo za številna vpra-
šanja, na katera želijo odgovore
v luči nove vstave. V laškem rud-
niku n. pr. je bilo na sestanku,
na katerem so obravnavali usta-
vo, preko 150 rudarjev.
Po zbranih podatkih je bilo na
področju celjskega okraja doslej
preko 500 sestankov. Gotovo pa
je bilo sestankov še več, saj je
bilo samo v tem tednu že okoli
200 sestankov.
Kljub velikemu številu sestan-
kov in živemu zanimanju ljudi
za novo vstavo pa ne moremo biti
povsem zadovoljni glede načina
podajanja ustavnega gradiva.
Predvsem bi morala strokovna
društva storiti več kot doslej, da
bi bil z ustavnimi načeli sezna-
njen čim širši krog ljudi, ki se
zanimajo za posamezna področja
družbene in gospodarske dejav-
nosti. Doslej je tolmačenje bilo
vse preveč prakticistično in for-
malistično, brez povezave s kon-
kretnimi vprašanji in problemi v
delovnih organizacijah in na te-
renu. Predavanja, podana ruti-
nersko, pa ne nudijo tistega, kar
bi naj bil glavni namen poglob-
ljene razprave o novi vstavi.
Namen razprave bi moral biti
predvsem v tem, da se temeljna
načela ustave povežejo s prak-
tičnim delom v delovnih organi-
zacijah ali na terenu. Ob taki
poglobljeni razpravi, ki je kon-
frontirana s prakso, bodo občani
poglobili svojo idejno zavest. To
pa jim bo omogočilo boljše delo
in večje u4j)ehe pri reševanju
številnih družbenih in gospodar-
skih nalog.
V novi ustavi stopa v ospredje
človek in njegove samoupravne
dolžnosti ter pravice. Naša nova
ustava je dejansko v tem pogledu
magna carta človeka, občana,
proizvajalca in upravljalca. Zato
bi morale tudi razprave v tem
smislu potekati. V delovni orga-
nizaciji, denimo, bi morali na
podlagi ustavnih načel ugotoviti,
koliko je dejansko že storjenega
v duhu nove ustave, do kje je šel
razvoj v praksi, kakšne so po-
manjkljivosti in ovire pri tem
razvoju in kaj bi bilo potrebno
storiti, da se razvoj pospeši.
Ob takšnih poglobljenih raz-
pravah se je možno soočiti z vrsto
vprašanj, kot na primer, kako je
z decentralizacijo delavskega
upravljanja, kako je s kadrovsko
socialno službo, kako z obvešča-
njem proizvajalcev, kakšna so
merila za delitev dohodka in
osebnega dohodka, kako proizva-
jalci pri tem sodelujejo in tako
dalje. Sem sodijo pravzaprav vsa
obsežna vprašanja od notranjih
odnosov v delovnem kolektivu do
vprašanj produktivnosti, moder-
nizacije proizvodnje in integra-
cijskih procesov.
Na tak načn se da povezati vsa
naša pestra družbena dejavnost
z ustavnim gradivom in le takšne
razprave bodo zanimive in ko-
ristne. Zato moramo razpravo o
ustavi voditi tako, da njena na-
čela dobijo aplikacijo v konkretni
praksi in da pri tem črpamo na-
potke za neposredno operativno
in organizacijsko gospodarsko in
družbeno dejavnost.
S takim delom bomo prispevali
svoj delež tuH k dokončnemu
izoblikovanju občinskih statutov
in statutov delovnih organizacij.
Le tako bodo ustavna načela po-
stala meso in kri slehernega ob-
čana in le tako bomo tudi v
praksi z večjim uspehom izpol-
njevali naloge in se hitreje bližali
ciljem, ki jih zasleduje nova
iLstava.
-m a-
Proizvodnia in socialistični odnosi
v SREDIŠČU ZANIMANJA KOMUNISTOV
v soboto je bila v Celju občinska konferenca ZKS, ka-
tere so se poleg delegatov udeležili: član CK ZKS tov. Zoran
POLIČ, sekretar OK ZKS tov. Franc SIMONiC, organiza-
cijski sekretar OK ZKS tov. Jože MAROLT, zastopniki
okrajnih in občinskih političnih organizacj, sekretarja ob-
občinskih komitejev Šoštanj in Šmarje tovariša Stane RAV-
LJEN in Milan CREPINSEK, poleg tega pa slušatelji iz od-
delka za kadre ZKS pri občinski politični šoli.
Referat o dosedanjem in misli o bodočem delu komunistov
v občini je podal sekretar občinskega komiteja ZKS tovariš
Stane DIVJAK, medtem ko so obširnejše poročilo dobili de-
legati in vse osnovne organizacije v občini v obravnavo že
poprej. Na osnovi poročil se je razvila razprava, v kateri je
sodelovalo 15 delegatov in gostov — prijavljenih pa je bilo
precej več. Na konferenci so izvolili nov 25-članski komite
in 5-člansko revizijsko komisijo.
Na osnovi bogatega gradiva bo na konferenci izvoljena
komisija ob sodelovanju celotnega komiteja in njegovih po-
možnih organov izdelala program dela Zveze komunistov
v celjski občini za bodoče delovno obdobje.
Delo, izkušnje, opažanja in
(težnje članov ZK v ipreteMih
dveh letih predstavljajo po ob-
segu tolikšno gradivo, da je ča-
sovni okvir trajanja občinske
konference bil ipreozek za javno
obravnavo vseh teh problemov.
Kljub temu je poročilo, referat
sekretarja ter razprava obsegla
vsa poglavitna področja našega
družbenega življenja, v katerih
se komunisti izipootavljajo kot
močna zavestna sila, kot politični
delavci. Razumljiivo je, da v
kratko odmerjenem času skoraj
ni bilo nič govora o uspehih or-
ganizacij ZK, ki pa jih prav go-
tovo ni bilo malo. Delovni značaj
konference je terjal kritično
oceno dosedanjega dela in izostren
odnos do nalog v prihodnosti.
Na konferenci je bilo govora
o -poglavitnih problemih celjske
občine, ki pa so bile vselej pove-
zovani s konkretnim delom ko-
munistov. Tako so udeleženci
konference lahko slišali precej
kritičnih pripomb na delo članov
ZK v zvezi z akcijo na področju
kmetijstva, ki pa je v občini do-
segila svoj namen. To pomeni, da
tudi usipela naloga beleži po-
manjkljivosti, za katere so odgo-
vorni predvsem komunisti. V
razipravi je bilo precej kritičnih
pripomb na udeležbo komunistov
v političnem življenju na terenu,
predvisem pa v okviru SZDL.
Dolgo polje je bilo sicer imeno-
vano, toda delo komunistov v
SZDL, zlasti onih iz gospodarskih
organizacij, bi moralo biti mno-
žične j še in učinkovitejše v vseh
krajevnih organizacijah Sociali-
sttione zveze.
Vpliv in Vloga komunistov sta
biLi v organih upravljanja in pri
izvrševanju gospodarsikih nalog
močneje zastopani. Pri krepitvi
in uveljavljanju socialisitjčnih od-
nosov pa so bili uispelli članov
ZK manjši, deloma zaradi sub-
jektivnih napak, precej pa zaradi
idejno-politične nedoraslosti pro-
blemov, s katerimi so se morali
spoprijeti. Ta nedoraslost pa ne
izvira samo iz prenizke idejno-
politične ravni pri določenem
številu članov ZK, vzroki zanjo
so tudi v nedovoljni informira-
nosti in v prešibkem prizadevanju,
da bi probleme in pojave ob-
ravnavali analitično, bolj po-
globljeno. Brez dvoma bo v pro-
gramu za bodoče delo komunistov
v celjska občini vt)rašanje idejno-
političnega izpopolnjevanja v
ospredju.
Na konferenci je bilo izrečenih
precej misli in pripomb na delo
komunistov v raznih družbenih
službah in družbenih organih
upravljanja. Vprašanje odnosa do
družbenih sredstev v primeru
tehniške srednje šole in vajeniške
šole v Celju ni bilo iznešeno kot
edini primer slabosti na tem pod-
ročju. Razprava je konkretno na-
čela mnoga vprašanja v delu
komtmiistov, kot jih najdemo v
načelnih ugotovitvah vodstva
ZKJ v dokumentih kot so III. in
IV. pdenum CK ZKJ in v Pismu
IK CK ZKJ.
Izredno dragocene napotke in
pripombe pa je k razpravi pri-
speval tov. Zoran POLIC, ki je
med drugim dejal, da morajo
komunisti vselej in povsod misliti
in razpravljati o proizvodnji, o
naši gospodarski krepitvi in o
krepitvi -pravih socialističnih od-
nosov v komuni, v kolektivih in
na terenu. Pripomnil pa je tudi,
da delo komunistov naj ne bo
omejeno zgolj na gospodarsko
področje, na področje družbenega
upravljanja in v političnih orga-
nizacijah. Enakovredno je tudi
aktivno sodelovanje v raznih
družbenih organizacijah, kajti
duševni ter telesni napredek, du-
ševna in telesna rekreacija nosi
enako itežo pomembnosti v druž-
bi, katere središče je človek.
Kr.
Stane Divjak
Gostje in delegati na konferenci
Degresiia pri formiranju
skladov
za obnovo
stanovanjskih poslopij
Pretekh teden^^jg v.Ljub-
ki: ni tiskovna k	na ka-
teri je sekretar Izvršnega sveta
LRS za urbanizem tovariš Vlado
Majhen odgovarjal na vprašanja
novinarjev. Na tiskovni konfe-
renci sta bila v ospredju dva pro-
blema, in sicer vprašanja urba-
nističnih rešitev nadaljnjega raz-
voja industrijskih središč in s tem
v zvezi pojavi nedovoljenih gra-
denj ter pereč problem razdelitve
sklada, ki se zbira s stanarinami.
Tovariš Majhen je predvsem
opozoril na precejšnjo stihijo, ki
še vlada pri zazidavah in formi-
ranju zazidalnih okolišev. Zaradi
neurejenih urbanističnih proble-
mov se ponekod gradi skrajno sti-
hijsko, tako da dobivamo name-
sto urejenih naselij in zaokrože-
nih sosesk neprimerne »dolge va-
si«. Tak pojav je razen v neka-
terih drugih krajih možno zasle-
diti tudi v Savinjski dolini. Hkra-
ti pa je tovariš sekretar pojasnil,
da obstaja sedaj preveč zazidal-
nih okolišev,- vsaj za naslednje
obdobje. Preveliko število zazi-
dalnih okolišev tudi omogoča raz-
bito gradnjo stanovanjskih nase-
lij. Oboje pa ima za posledico po-
časno urejanje naselij, neurejene
komunalne naprave in predvsem
povečuje izdatke za dokončno
ureditev naselij.
Ko je govoril o gradnjah brez
gradbenih dovoljenj, je tov. Maj-
hen poudaril, da so občinski ljud-
ski odbori bili do tega problema
vse preveč tolerantni. Zaradi po-
pustljivega stališča se je zadeva
vse bolj stopnjevala in polagoma
preraščala v socialni problem. Tu-
di Celje sodi med taJ^a območja,
vendar je v tem pogledu daleč
pred ostalimi.
V nadaljevanju je tovariš se-
kretar pojasnil nekatere nove mo-
mente in predvidevanja glede raz-
delitve sredstev iz stanarin. Do-
slej se je stanarina v vseh prime-
rih delila na polovico, in sicer pol
za vzdrževanje stavbe in polovico
za amortizacijo. Taka razdelitev
je prav gotovo ovira za pravilno
izkoriščanje sredstev iz stanarin.
Kajti za stare stanovanjske stav-
be je potrebno za redno vzdrže-
vanje neprimerno več sredstev,
medtem ko za nova stanovanjska
poslopja te zahteve niso v začet-
ku velike. Zaradi tega bo že v
naslednjem letu potrebno uvelja-
viti degresivno razdelilno lestvi-
co pri razdeljevanju stanarine. V
začetku bo pretežni del stanarine
porabljen za amortizacijo, z leti
pa bi se razmerje menjalo, tako
da bi sčasoma večino stanarine
porabili za obnovo poslopja.
Istočasno pa je tov. Majhen
opozoril, da ne gre za spreminja-
nje višine stanarin. Stanarine bi
naj ostale v isti višini. Spremem-
ba strukture in uvedba degresiv-
ne metode ločitve - sredstev na
amortizacijo in za obnovo pa bo
imela velik pomen. Saj so doslej
mnogi hišni sveti bili pred ne-
rešljivimi problemi ravno zaradi
nezadostnih sredstev za obnovo.
M.
Revija kegljačev
za dan republike
Kot vsako leto, tako bodo kegljači
tudi letos i^astili dan republike z re-
viio najboljših. To je republiška pri-
reditev. na kateri bodo Celjani letos
nastopili samo z moško ekipo v Mari-
boru ter vrsto starejših članov (nad
55 let) v Storah. Ženska in mladinska
vrsta zaradi pomanjkanja sredstev ne
bosta nastopili.
Tekmovanje bo v nedeljo, 18. t. m.
Drugič za pokal
.iVA REYE*
Člani judo se£cije celjskega
Olimpa bodo tudi letos počastili
spomin nekdanjega svojega uči-
telja, pokojnega inž. Iva Reyo. V
nedeljo, 18. t. m. bodo že drugič
zapovrstjo izvedli tradicionalno
srečanje mestnih reprezentanc v
judu za pokal >»Iva Reye-«. Tokrat
so svojo udeležbo prijavile re-
prezentance Beograda, Sarajeva,
Zagreba, Ljubljane, Maribora,
Kranja in seveda domačini. Po
vsej verjetnosti pa bodo nastopili
tudi judoisti iz Novega Sada. Ta-
ko bo ta turnir mestnih reprezen-
tanc pravzaprav revija najbolj-
ših judoistov Jugoslavije. Kot je
znano so na prvem spominskem
turnirju zmagali Zagrebčani, le-
tos pa imajo največ izgledov za
osvojitev prehodnega pokala člani
beograjske reprezentance.
Vsako reprezentanco bo sestav-
ljalo pet tekmovalcev ne glede na
kategorijo in stopnjo pasu.
Tekmovanje, ki bo pod pokro-
viteljstvom občinske zveze za te-
lesno kultioro, se bo začelo v ne-
deljo, 18. novembra ob desetih
dopoldne v veliki dvorani Na-
rodnega doma.
ZA BOLJŠE
OBVEŠČANJE
Pred dnevi je bilo v Celju po-
svetovanje, ki so se ga udeležili
predsedniki vseh svetov okrajne-
ga ljudskega odbora. Med drugi-
mi perečimi organizacijskimi
vprašanji so načeli tudi problem
hitrega in popolnega obveščanja
občanov o delu družbenih orga-
nov. Sprejeli so tudi sklep, da bo-
do izvlečki snovi, ki jo bodo
okrajni sveti obravnavali, sproti
objavljali v okrajnem glasilu
SZDL. Prav tako pa bodo držav-
ljane podrobno obveščali o skle-
pih in priporočilih svetov okraj-
nega ljudskega odbora in o skle-
pih ter priporočilih obeh zborov
okrajnei^a ljudskega odbora.
M.
Razstava
»Vojoški dnevi«
tudi v Celju
v počastitev dneva JLA se že
od 11. tega meseca mudi na ob-
močju našega okraja zanimiva
potujoča razstava fotografij >>vo-
jaški dnevi-«. V Celju bo ta raz-
stava odprta od ponedeljka, 19.
do vključno srede, 21. novembra
v mali dvorani Uniona. Vodstvo
razstave bo v tem času zavrtelo
tudi nekaj celovečernih in kratko-
metražnih filmov. Spored teh
filmskih predvajanj bo pravočas-
no objavljen v radiu Celje.
IZREDNI USPEHI
TRETJE CELJSKE MDB »KARLA
DESTOVNIKA-KAJUHA
Dva dni po slavnostni otvoritvi
letošnjega odseka avtoceste »-Brat-
stva in enotnosti«, se je v Celje
vrnila tretja celjska mladinska
delovna brigada »Karla Destov-
nika-Kajuha-«, ki je dva meseca
pomagala graditi ta pomemben,
velik objekt. Brigadirja so prišli v
Celje ob dveh zjutraj, pa jih je
vendar na postaji počakalo pre-
cej Celjanov. Med njimi sta bila
tudi predsednik okrajnega sindi-
kalnega sveta tovariš Vlado Greš-
nik in predsednik okrajnega ko-
miteja Ljudske mladine Zvone
Dragan.
Brigada »Karla Destovnika-
Kajuha-« je najboljša celjska bri-
gada v letošnjem letu. Poglejmo
samo, s kakšnimi priznanji so se
vrnili. Brigada je bila štirikrat
udai«aa, štirikrat specialno po-
hvaljena, v tekmovanju za poča-
stitev dvajsete obletnice mladin-
skih delovnih brigad pa si je pri-
borila zlato plaketo. In ne samo
to, brigadirji pričakujejo celo or-
den dela prve stopnje.
Brigada »Karla Destovnika-
Kajuha«, ki je štela stotrideset
mladincev in mladink, predvsem
iz delavskih in kmečkih organi-
zacij Ljudske mladine, je delala
v naselju v Majevici pri Lapovu.
Med brigadirji je bilo 48 udarni-
kov, 76 pohvaljenih, brigada pa
se je tudi kot celota odlikovala
pri delu na avtocesti.
LetoSšnja dela na avtocesti so
zaključili devetnajst dni pred ro-
kom. Prihodnje leto bo na vrsti
samo še 58,5 kilometrov dolg od-
sek od Osipaonice do Beograda in
mladina bo zaključila gradnjo
avtoceste, objekta, ki je leta in le-
ta utrjevala bratstvo in enotnost
med mladino naših narodov.
Nasvidenje prihodnje leto
za čas od 8. do 18. novembra
Okrog 12. novembra padavine
z ohladitvijo. V ostalem bo lepo
in suho vreme.
Dr. V. M.
OBVESTILO
Našim naročnikom in bralcem
sporočamo, da zaradi praznika —
29. novembra — prihodnja šte-
vilka lista ne bo izšla kot po
navadi v petek, 23. novembra,
temveč pred praznikom, v torek,
27. novembra.
List bo izšel na 16 straneh in
z nagradno križanko.
Uredništvo
2
CELJSKI TEDNIK STEV. 45 — 16. novembra 1962
Svetovna stiska še traja, čeprav
se zadnje dni napovedvfe celo
atomski sporazum. Ne Kubi še
traja mobilizacija, tudi priprave
v ZDA se še nadaljujejo, blokada
ni ukinjena, Kitajci še prodirajo,
izbruhnila je nova kriza v Laosu,
Jemen še nima trdnih meja, in še
kaj bi lahko našteli.
Na Kubi po desetih dnevih, od-
kar sta se Kennedy in Hruščev
načelno odločila za kompromis,
še ni miru. ZDA terjajo verifika-
cijo na mestu samem, Castro pa
to odklanja, češ da bi bilo to
preveliko ponižanje. Res je, če-
mu ta verifikacija za Kubo in SZ,
če na drugi strani ne velja enaka
za ZDA. Ce sta se Kennedy in
Hruščev odločila za kompromis,
ga je pač treba uresničiti, in Hru-
ščev ima prav, če pravi, da je za
to potrebno prožnost, razum, ob-
čutek odgovornosti. Hruščev ver-
jame v Kennedyjevo besedo, da
ZDA ne bodo napadle Kube, ker
ne more verjeti v nasprotno. Ce
hi se to zgodilo, bi svet ponovno
prestajal ure groze pred atomsko
vojno in stvar bi se začela znova.
Vse pa kaže, da je sovjetska gesta
opojila ZDA s premočnim vinom
moči: Ameriški strokovnjaki so
na indeks prepovedanih orožij
na Kubi dali tudi sovjetske
bombnike, OAD so sklenile vo-
jaško zvezo zoper Kubo, formal-
nosti okoli blokade pa so take,
da vse napovedujejo trajanje
brezobzirnega vojaškega in gospo-
darskega- pritiska na Kubo. Da
gre zares, se vidi tudi iz bega ka-
pitala v Švico.
Demontažo raket zahodni svet,
predvsem pa seveda Zahodna
Nemčija, presoja kot sovjetski
umik, čeprav je jasno, da se rav-
novesje s tem ni prav nič po-
rušilo. Fronti blokov sta z raket-
nimi rampami stagnirali. Zato na
priliko, Nemcem ni prav, če se
ukinja ameriška prodvikcija su-
perbombnikov, češ da ima prav
general Schriever, šef ameriškega
letalstva, ki pravi, da ne gre vseh
jajc nositi v eni košari. Treba da
je graditi bombnike, ki bodo za-
pustili zrak in se podali v vesolj-
ski vakuum ter od tam napadali
vsak cilj na zemlji. Taka milita-
ristična razmišljanja o »-mešani
zastraševalni politiki«, ki da jo je
treba stanovitno voditi proti ko-
munizmu, kažejo na to, da bo
kompromis težko dosegljiv. Ni si
mogoče seči v roko, če v drugi
držiš debelo gorjačo, preteče
dvignjeno. Tako nekako ocenju-
jejo vojni histeriki Kennedyjevo
politiko, češ da se ravna po besedi
Theodorja Roosevelta. Eno pri
vsem tem drži: Da mala Kuba
ZDA ni nevarna.
Nehru je izjavil o Kitajski, da
so pijani od moči, da pa je prav
to nevarno za svet. Kajti kdor je
pijan od moči, je lahko nevaren
vsaki državi. Ne kaže, da bo
kmalu prišlo do miru na mejah.
Nehru pričakuje dolgo vojno, po-
sredovalca ZAR in SZ pa nista
imela uspeha, prav tako ne di-
rektni stiki med Pekingom in
New Delhijem. Res je, da meja
med Indijo in Kitajsko etično ni
kaj prida preverjena in delali so
jo pravzaprav Angleži, toda na-
čin, kako -Kitajska te obmejne
probleme rešuje, je nevaren za
ves svet. Isto nevarnost pa skriva
v sebi tUrdi kitajska politika do
aktivne koeksistence, do politič-
nega realizma SZ, naše države in
neangažiranih držav. Poleg tega
se je s tem položaj v Aziji še bolj
zapletel. Tu je nekoč na dveh
občutljivih točkah prišlo do kom-
promisa, na Koreji in v Laosu.
Morda ni naključje, da je prav
zdaj spet prišlo do krize v Laosu.
Laos je priznal DR Vietnam, te-
ga pa Južni Vietnam ne prenese,
češ da je to priznanje obstoja
dveh vietnamskih držav. Kitajska
pa seveda tudi na tem koncu svo-
jega ogromnega ozemlja igra ve-
liko vlogo. Pogojev za kompromis
pa tudi niso izpolnile ZDA, saj
se v Laosu zadržujejo še tisoči
ameriških vojaških strokovnja-
kov in agentov.
Kako težaven je položaj glede
na svetovno pomirjenje, kaže na
primer to, da sovjetski raketni
umik s Kube na Zahodu radi pri-
merjajo z Madžarsko iz leta 1956,
češ, takrat je moral popustiti
Eisenhower, zdaj pa Hruščev, s
to razliko, da je Kennedy nasprot-
niku dovolil možnost za časten
umik. Taka presoja položaja je
možna samo skozi topovsko cev
s pozicij sile in gotovo ne ustvarja
vzdušja, v katerem bi lahko prišlo
do zaupanja in preko tega do
mirnejšega življenja na zemlji.
NOVE POBUDE
S konference
komunistov
konji ike občine
Četudi je konferenca občinske
organizacije Zveze komunistov v
Slovenskih Konjicah izzvenela v
kritični analizi celotnega družbe-
nega dogajanja in zlasti še dela in
vloge komunistov, ne kaže prezre-
ti dejstva, ki ga je to območje do-
seglo v gospodarstvu, v utrjevanju
in krepitvi organov delavskega in
družbenega upravljanja. Kritična
obravnava ter trezna in realna
presoja vseh momentov, ki so
vplivali na življenje in delo v tej
občini, so odlike, ki so se v polni
meri uveljavile tudi na konferen-
ci, na kateri so komunisti konji-
ške občine polagali obračun svo-
jega dela. Moramo reči, da je bil
uspešen in nova spodbuda za do-
seganje še večjih uspehov.
Značilnost za industrijo konji-
ške občine so težnje po razširitvi
in rekonstrukcijah. V teh name-
nih je največji uspeh dosegel Ko-
nus, medtem ko ostala podjetja
niso izpolnila vsega, kar bi lahko.
Nekaterim podjetjem kovinske
stroke bi lahko očitali tudi eno-
stranska prizadevanja na področ-
ju prodaje, medtem ko so več ali
manj zanemarila iskanje notra-
njih rezerv. Tudi analiza tržišča
je prepogostokrat izostajala. Zato
ni čudno, če so se kopičile zaloge
in če bodo slabi rezultati prvega
polletja bržkone vplivali na ne
preveč zadovoljivo izpolnitev ce-
loletnih planskih nalog. Delovni
kolektiv LIP v Slovenskih Konji-
cah je v značilni fazi notranjega
razvoja. Čedalje močnejši indu-
strijski način proizvodnje, uve-
ljavljanje na zunanjem trgu, pre-
hod na izdelovanje končnih pro-
izvodov bodo prav gotovo vplivali,
da bo mentaliteta obrtniškega de-
lavca obsojena na pogin. Tu rase
lik novega industrijskega delavca,
vendar samo ob podpori političnih
organizacij, zlasti Zveze komuni-
stov. Sicer pa, več kot doslej bo-
do morali napraviti za okrepitev
kolektivne odgovornosti, za stro-
kovno rast kadrov itd.
Precej nalog čaka komuniste v
obrti. Ne gre samo za integracijo,
za združevanje, temveč še prav
posebno za uveljavitev organov
samoupravljanja. Ce kje, potem
se prav v obrti čuti moč posamez-
nikov; »sklepi« organov samou-
pravljanja pa dobivajo tu in tam
samo formalno obliko v zapisni-
kih.
Četudi je 42 odstotkov prebival-
cev konjiške občine vezanih na
kmetijstvo, ta proizvodnja močno
zaostaja za industrijsko. Morda je
krivdo za to iskati v večjih orga-
nizacijskih spremembah. Ce pa bo
slednja dokončana, potem je per-
spektiva več kot lepa. Razumljivo
je, da bo morala v zadrugi pre-
vladovati težnja po lastni proiz-
vodnji. Kmetijstvo konjiške obči-
ne se čedalje bolj orientira na
sadjarstvo in šele zatem na živi-
norejo. Tako so dobile Skalce no-
vo podobo; pravijo pa, da bi ena-
ko pot lahko ubrali še v Strani-
cah, seveda, če bi tamošnji ljudje
enkrat sedli za okroglo mizo in se
pogovorili, kako in kaj. Pa še ne-
kaj, v kmetijstvu ne gre zmeraj
za proizvodne uspehe, temveč
prav tako za vsebino dela.
Pomembno področje gospo-
darske dejavnosti se odpira v tu-
rizmu in gostinstvu. Koncepti tu-
rističnega razvoja so znani; med
novogradnjami naj bi prevlado-
vali preprosti, a zato nič manj
privlačni obrati. Ne gre za luk-
sus, temveč za prepotrebno rekre-
acijo in za južno pobočje Pohorja.
Ko je sekretar občinskega ko-
miteja ZKS Slov. Konjice Franjo
Adami je govoril o delu ljudskega
odbora in nekaterih organih u-
pravljanja, je pohvalil prizadev-
nost krajevnih odborov pri reše-
vanju številnih komunalnih prob-
lemov. Največje uspehe sta do-
segla krajevna odbora v Vitanju
in Ločali.
Uspehov na vseh področjih
družbenega uveljavljanja v ko-
njiški občini ni mogoče prezreti;
ti uspehi pa nalagajo tudi dolo-
čene naloge; posebne obveznosti
pa še komunistom. Zgledu neka-
terih aktivnih družbeno političnih
delavcev bodo morali slediti še
vsi ostali, ki zaenkrat stojijo več
ali manj ob strani in menijo, da
se njiiiovo politično udejstvovanje
začenja in končuje na sestanku
osnovne organizacije Zveze komu-
nistov. Preveliko zaprtost kažejo
zlasti organizacije Zveze komu-
nistov na terenu. Zato bo treba
precej naporov, pa tudi drugih
oblik dela, da bodo tudi te orga-
nizacije, in ne samo one v pod-
jetjih, postale žarišče vseh na-
prsnih prizadevanj tako v pro-
izvodnji kot na ostalih popriščih
dinižbene aktivnosti. Komunisti
morajo biti tisti, ki bodo znaU ta-
ka stališča zagovarjati in jih po-
sredovati naprej, zlasti v organih
upravljanja, v drugih političnih
organizacijah, kot so sindikat,
Socialistična zveza in podobno.
Skratka, tu je njihovo mesto in tu
se mora poznati njihovo delo in
aktivnost.
-an
Motiv iz Slovenskih Konjic
RESNA DEBATA
O prorscunu
in skladih
Ni naključje, da je na torkovi
skupni seji obeh zborov občin-
skega ljudskega odbora v Celju
vzbudilo največ pozornosti, pa tu-
di razprave poročilo o koriščenju
sredstev proračuna in skladov,
poročilo, ki je na mah odprlo ne-
šteto problemov in med drugim
pokazalo, da je v škripcih tako
občanski proračun kot tudi vsi
skladi. Poročila so namreč po-
kazala, da znaša celotni izpad do-
hodkov v devetih mesecih letoš-
njega leta kar 180 milijonov di-
narjev. Značilna je nadalje ugo-
tovitev, da je bil največji izpad
zabeležen pri tistih dohodkih, ki
so pravzaprav najbolj zanimivi za
občinski proračun, to je pri pro-
računskih prispevkih iz osebnega
dohodka ^"gospodarstvu in izven
njega	v tem raz-
dobju®^^»S^«ilijanov dinarjev.
da bo treba
proračunski) ^^otrošnjo ter po-
trošnjo skladov še bolj omejiti.
Položaj pa ni rožnat tudi zavoljo
tega, ker bo moral ljudski odbor
celjske občine samo v prihod-
njem letu plačati okoli 200 mili-
jonov dinarjev anuitet. Da takšna
obremenitev pomeni tudi določe-
no ohromitev celotne dejavnosti
in da bo treba vse načrte postaviti
na izredno solidno osnovo, je več
kot razumljivo.
V	precej težak položaj je ljud-
ski odbor celjske občine prišel
tudi zaradi neurejenega financi-
ranja imenovanih medokrajnih
ustanov s sedežem v Celju. Celj-
ska občina je namreč sprejela
obveznost, da bo te ustanove fi-
nancirala iz svojega proračuna,
toda pod pogojem, da ustrezne
deleže nosijo tudi ostale prizade-
te občine. Praksa pa je pokazala,
da nekatere sosednje občine zelo
slabo izpolnjujejo to obveznost in
da je na primer samo šentjurska
dolžna za sofinanciranje okrajne-
ga sodišča nad enajst milijonov
dinarjev.
V	nič kaj ugodnem položaju ni-
so skladi. To velja tako za šolski,
kot sklad za kulturo in zlasti še
za sklad za telesno kulturo. Po
podatkih je sklad za telesno kul-
turo razdelil letos okoli devet mi-
lijonov dinarjev. Ce pa računa-
mo, da potrebujejo telesnovzgoj-
ne organizacije samo za delo, tek-
movanja in podobno nad petdeset
milijonov dinarjev, lahko razu-
memo, zakaj v mnogih društvih
prizadevni delavci zapuščajo vr-
ste, ki so jim bili zvesti dolgo
vrsto let. Navzlic vsem opozori-
lom, še zdaj ni rešeno financira-
nje vzdrževanja športnih objek-
tov, kaj šele, da bi nekje dobili
sredstva za nujne in prepotrebne
investicije na tem področju. Po-
datki kažejo, da smo zelo zaosta-
li in da bo treba resnejših ukre-
pov za popravilo stanja, ki ni rož-
nato. Mar naj ostane načelo, da
je telesna vzgoja del splošne so-
cialistične vzgoje in neločljivi del
družbenega standarda, samo na
papirju in samo v besedah?
Razprava o nič kaj zavidljivem
položaju občinskih skladov pa je
odprla še en problem. Nevzdržno
je namreč to, da gospodarske or-
ganizacije ne spoštujejo dogovo-
rov, ki so jih dale za odvajanje
določenih sredstev v te sklade.
Ali naj se zaradi tega ljudski od-
bor, oziroma njegovi najvidnejši
predstavniki spremenijo v tiste,
ki bodo morali stalno opozarjati
na te obveznosti? Na žalost je še
zmeraj tako. Le redki so kolek-
tivi, ki so svoje obveznosti do
skladov poravnali .brez moledo-
vanja predstavnikov ljudskega
odbora. Med te sodijo železarna
Štore, Aero, Klima in še nekateri
drugi. Zakaj se teh dogovorov ne
držijo vsi? Ali ni žalostno, da
moramo o teh rečeh pisati in
grajati?
-mb
PET PLODNIH LET
zveze naravnih zdravilišč Slovenije
Pet let dela katerekoli organiza-
cije ni veliko; toda uspehi, ki jih
je v tem kratkem razdobju poka-
zala Zveza naravnih zdravilišč
Slovenije s sedežem v Celju, so
tolikšni, da lahko v resnici govo-
rimo o plodnem delu. Ta ugoto-
vitev je prišla v polni meri do
veljave tudi na razširjeni seji
upravnega odbora zveze, ki je bi-
la v ponedeljek dopoldne v pro-
storih zdraviliškega doma v Do-
brni. Delo zveze pa sta v uvod-
nem delu zasedanja prikazala
njen predsednik dr. Rudolf LE-
SKOVAR ter tajnik prof. Ludvik
REBEUŠEK.
Novoustanovljeno zvezo je ča-
kalo obilo težkega in odgovorne-
ga dela. Najprej je bilo treba dati
naravnim zdraviliščem status, ki
jim je pripadal ter vkliučiti ce-
lotno zdraviliško dejavnost ne sa-
mo v komunalno, ampak prav ta-
ko v krajevno skupnost. Po za-
slugi zveze je Slovenija kot prva
republika v državi sprejela zakon
o naravnih zdravilnih sredstvih
ter naravnih zdraviliščih. Na po-
budo tega strokovnega organa je
pozneje prišlo do ustanavljanja
svetov za naravna zdravilišča pri
ljudskih odborih ter ustreznih
samoupravnih organov pri zdravi-
liščih. Ob pomoči in tesnem sode-
lovanju Zavoda za baineologijo so
bili rešeni ali vsaj načeti boleči
primeri vzgoje strokovnih kadrov,
zlasti srednjih; zdravilišča so v
tem času dobila tudi prve stalne
zdravnike. Zveza se je spoprijela
tudi z mnogimi problemi. Tako
še danes z vso resnostjo opozarja
na dotrajanost in zastarelost
zdraviliških naprav in objektov.
Ce hočemo, da bodo tudi naravna
zdravilišča odigrala v tujskem
prometu tisto vlogo, ki bi jo la-
hko, potem bo treba zagotovita vi-
soka investicijska sredstva za
ureditev problema, ki je boleč in
pereč. Temu vprašanju se je v
zadnjem času pridružil še nov za-
kon o socialnern zavarovanju, ki
postavlja zdravljenje v naravnih
zdraviliščih na drugo osnovo, in
ga razlikuje od onega v bolnišni-
cah. Ta ukrep je seveda prizadel
zdravilišča; zato so utemeljena
prizadevanja, da se popravi, ali
vsaj primemo uredi.
Uspešnemu delu zveze narav-
nih zdravihšč Slovenije so pozne-
je v debati dali priznanje še dr.
Saša Cvathe v imenu republiške-
ga sveta za zdravstvo, dr. Danilo
Dougan in inž. Hugo Weiss v ime-
nu Turistične zveze Slovenije,
tov.Strle, kot zastopnik republi-
škega zavoda za socialno zavaro-
vanje ter podpredsednik ljudske-
ga odbora celjske občine Beno
Krivec.
-mb
Umestno opozorilo
Na zadnji skupni seji obeh
izborov občinskega ljudskega
odbora v Celju,je zaradi ne-
opravičenih razlogov izosta-
lo kar osemnajst odbornikov.
Ker se neopravičeni izostan-
ki nekaterih odbornikov po-
navljajo že dlje časa, so pri-
Botni na predlog predsednika
občine sprejeli sklep, po ka-
terem bo predsedstvo ljud-
skega odbora s posebnim
pismom opozorilo vse tiste
odbornike, ki so zlasti v
zadnjem času preveč očitno
zanemarili skrb in dolžnost,
ki so jo sprejeli takrat, ko
so jim volivci zaupali mesto
v tem organu upravljanja.
Razen tega bo predsedstvo
ljudskega odbora o tem ob-
vestilo še delovne kolelotive,
oziroma politične organiza-
cije na terenih, ki so pred-
lagale takšne odbornike.
Sklep je umesten, hkrati
pa tudi žalosten, saj razkri-
va, da je med odborniki ob-
činskega ljudskega odbora
nekaj takih, ki pomembne
družbene naloge niso vzeli
dovolj resno. Vprašujemo se,
kaj o takih odbornikih me-
nijo tisti volivci, ki so jih
izbrali.
Pravica
do dela
v 38. členu predosnutka
zvezne ustave med drugim
piše:
Zajamčeni sta pravica do
dela in svoboda dela. Druž-
bena skupnost ustvarja po-
goje, da more vsakdo uve-
ljaviti praviico do dela.
Vsakdo isi prosto izbira
poklic.
Vsakomur je oto enakfii
pogojih dostopno vsako de-
lovno mesto in vsaka funk-
cija v družbi...
2e dosedanji sestanki in
razgovori o osnutku zvezne
ustave so pokazali, da se
ljudje kaj radi ustavljajo
pri tem členu in razprav-
ljajo o pravicah do dela.
Vendar se ta odstavek 38.
člena predosnutka ustave
čestokrat napačno tolmači,
češ, da skupnost mora zago-
toviti delovno mesto in služ-
bo slehernemu državljanu,
ki ima osnovne državljanske
pravice.
Osnutek ustave zagotavlja
pravico do dela in svobodo
dela samo v načelu. Vsak
državljan ima pravico, da
konkurira na vsako nezase-
deno delovno mesto in da
tudi izbira, katero mu naj-
bolj ustreza. Vendar, to ne
pomeni, da se mora sleherni
državljan, ki je brez dela,
takoj zaposliti, ko se pri-
javi.
Pri vsem tem kaže opo-
zoriti tudi na drugi stavek
tega člena in ga tolmačiti
skupaj s prvim. Pravica do
dela je zajamčena; istočasno
pa je rečeno, da naša druž-
bena skupnost ustvarja po-
goje za uresničevanje teh
pravic.
To pomeni, da je dolžnost
naše družbene skupnosti v
tem, da ustvarja pogoje, v
katerih se lal^o uresniči
ustavna pravica slehernega
človeka. Toda, pogojev za
delo in zaposlitev za vsakega
človeka ni mogoče ustvariti
takoj, niti ne v času enega
ali dveh let. Ti pogoji se
ustvarjajo dlje časa, včasih
tudi desetletja.
V Skladu z usitavnimi do-
ločili obstajajo ustanove, ki
skrbijo v imenu družbene
skupnosti za nezaposlene.
Le-tem pripadajo minimalni
dohodki, razen tega zavodi
za zaposlovanje delavcev
skrbijo, da se za takšne
ljudi najde ustrezno delo.
Razveseljiva je ugotovitev,
da imajo ti zavodi v zadnjem
času čedalje večje uspehe.
Prizadevanja zavodov za
zaposlovanje nezaposlenih
delavcev, moramo . poleg
ostalega tolmačiti kot izvr-
ševanje ustavnih načel o
pravicah do dela. Ti zavodi
ne skrbijo samo za neza-
poslene, temveč pogostokrat
sodelujejo tudi z gospodar-
skimi organizacijami ter
pripravljajo najrazjličnejše
šole in tečaje za pridobitev
potrebne kvalifikacije, pa
tudi prekvalifikacije. _
Na prenekaterih sestankih
organizacij SZDL je bilo
čuti predloge, da naj bi se v
ustavno besedilo vnesla tudi
obveznost vsakega državlja-
na do dela; to naj bi razu-
meli tako, da b,i tudi neza-
posleni pokazali več zani-
manja, da bi s pomočjo
ustreznih zavodov in služb
prišli do prekvalifikacije,
oziroma da bi dobili kvali-
fikacijo, katero želijo.
Da hi se uresničila pravica
do dela in da bi se uveljavilo
načelo, da je vsako delovno
mesto dostopno slehernemu
državljanu, je bilo že prej v
zakonitih določilih postav-
ljeno, da se v načelu za
vsako delovno mesto razpi-
suje natečaj.	_
V preteklosti so b^li takšni
natečaji velikokrat samo
formalnost za tistega, ki jih
je razipiisal. Takšna formal-
nost bi v prihodnje ogrožala
ustavno načelo o pravicah
slehernega diržavljana na
vsako delovno mesto. Zato
lahko pričakujemo spre-
membo predpisov o razpiso-
vanju natečajev za prosta
delovna mesta, vse to z na-
menom, da bi povsem zago-
tovili pravico državljana do
dela in delovnega mesta.
Ko že govorimo o pravicah
do dela in svobodi dela, ne
bo odveč, če na koncu zapi-
šemo še zadnji stavek 38,
člena predosnutka zvezne
ustave, ki pravi: Kdor noče
delati, čeprav je zmožen za
delo, ne uživa pravic in druž-
benega varstva, ki jih ima
človek na podlagi dela.
S.
in natečaji
Koristno posvetovanje
Na pobudo oddelka za notranje
zadeve pri občinskem ljudskem
odboru v Celju je bilo zadnji dan
prejšnjega tedna koristno posve-
tovanje o nekaterih problemih in
organizaciji požarno varnostne
službe v večjih industrijskih pod-
jetjih ter na železnici v celjski ob-
čini.
Kakor uvodne misli tov. duši-
ca, tako je tudi razprava opozori-
la na nekatere tehnične in organi-
zacijske probleme, vsekakor pa na
dejstvo, da bo treba preventivnim
meram na področju požarne var-
nosti posvetiti več pozornosti.
Hvaležno vlogo pri tem lahko
opravi ustrezni zavod, ki lahko ne
samo sodeluje in svetuje pri reše-
vanju določenih nalog, marveč ne-
katera dela opravi tudi sam.
Bolj kot kdajkoli prej pa je to
posvetovanje opozorilo na odgo-
vornost ne samo organov delaT-
skega samoupravljanja, marvei
prav tako vodilnih uslužbencer
v industrijskih podjetjih za orga-
nizacijo in delo požarno varnost-
ne službe. Razen tega pa je po-
stavilo na ustrezno mesto tudi
vlogo komisij za požarno varnost.
CELJSKI TEDNIK STEV. 45 — 16. novembra 1962
3
JASNOST
pri tolmačenju
nove ustave
Čeprav si želimo, da bi bilo več
razprav o predosnutkih nove zvez-
ne in republiške ustave ter ob-
činskih statutov in manj preda-
vanj, oziroma tolmačenj, se nam
vendar zdi prav opozoriti ravno
na slednjo obhko — na vprašanje
tolmačenj, ker brez tega tudi raz-
prave ne morejo povsod dobro po-
tekati, zlasti pa ne na terenu, na
podeželju, kjer je idejni nivo
prebivalstva vsekakor nižji in je
zato treba več pojasnjevanja.
Pobudo za ta opozorilni sesta-
vek dajejo pojavi, da ponekod že-
lijo v tolmačenju ustavnih teks-
tov napeljati «-vodo na svoj mlin«.
Tako poenostavljanje je vsekakor
nedopustno, kajti, če je kje po-
-trebna popolna jasnost, i>otem je
to gotovo pri tolmačenju nove
ustave.
Nova ustava, katere predosnu-
tek je sedaj v široki razpravi med
občani, prinaša pravice in svo-
boščine (ob enakih dolžnostih) za
največjo večino naših delovnih
ljudi. Jasno pa je tudi, da prina-
ša tudi takšne stvari, ki redkim
posameznikom ne bodo všeč, de-
nimo ljudem s konservativno,
egoistično, zlasti pa z izkorišče-
valsko miselnostjo.
Popolnoma jasno je na primer
treba tolmačiti v okviru temelj-
nih načel vprašanje lastnine, zla-
sti še lastnine nad zemljo. Nova
ustava ne jemlje lastninskih pra-
vic zasebnim kmetovalcem na po-
vršinah, določenih z zemljiškim
maksimumom. Vsako namigova-
nje v tej smeri bi bilo škodljivo
in nedopustno. Morda bi kje s
pomočjo takega prizvoka le ho-
teli «-po liniji najmanjšega odpo-
ra« vplivati na potek podružab-
Ijanja zemlje na področjih, kjer
bi recimo kmetijske zadruge in
družbena posestva bila močno za-
interesirana.
V nasprotni smeri pa bi bilo na-
pak, če bi to ustavno določilo do-
besedno in enostransko jemali na
znanje in upoštevali v vseh pri-
merih. Družba sicer ne posega v
vprašanje zasebne lastnine nad
zemljo (razen v zazidalnih oko-
liših), če lastnik izpolnjuje prav
tako v ustavi določene dolžnosti,
da se kot lastnik posveča kme-
tijski proizvodnji in da izpolnju-
je družbene zahteve v okviru
agrotehničnega minimuma, ki je
predpisan za določeno področje.
Tu ne sme biti prav nobenih
nejasnosti.
Tekma med družbenim in za-
sebnim sektorjem v kmetijstvu
naj bi bila v proizvodnji, ki naj
pokaže vse prednosti, ki jih na-
čelno pa tudi marsikje v praksi
ima družbeni sektor. Na temelju
takega tekmovanja se bo v okviru
proizvodnih norm samo po sebi
reševalo tudi vprašanje družbe-
ne ingerence nad zemljišči, ka-
terih lastniki niso kos našim edi-
nim zahtevam, da naj zemlja ro-
di, da naj da najvišje možno pro-
izvodnjo.	Kr.
V novih pogojil)
iz šempetra
v šempetrskem kovinskem pod-
jetju Agroservis še naprej gradi-
jo. Ko smo jih obiskali, so nam
povedali, da si urejujejo prostore
za konstrukcijski biro. Prostore
za risalnice bodo uredili v prizid-
ku upravnega poslopja, in sicer
v prvem nadstropju, dočim bodo
si>odnje prostore ix>rabili za gar-
derobo, pralnico, sanitarije in sej-
no dvorano. S tem bo nekdeinji
mali obrtni obrat zaključen, z
ureditvijo primernih prostorov za
konstrukcijski biro pa bo omogo-
čen tudi splošen napredek tega
podjetja. Agroservis je namreč po
ureditvi proizvodnih obratov toli-
ko napredoval, da vse bolj čutijo
potrebo po namestitvi dveh ali
vsaj enega strojnega inženirja.
Kajti v zadnjem obdobju se hitro
prilagajajo tržišču, značilni za to
obdobje pa so novi izdelki in iz-
boljšave.
Med značilnimi novitetami, ki
zlasti koristijo kmetijstvu je sistem
generalnih popravil motornih de-
lov 'traktorjev Forguson. V nor-
malnih pogojih bi čakale kmetij-
ske organizacije za generalno
osvežitev traktorskega motorja
vsaj d&set dni. V šempeterskem
Agroservisu pa so delo organizi-
rali tako, da dobi traktor, ki je
potreben generalnega popravila
nov osvežen motor že v šestih
urah. To so dosegli na ta način,
da so nabavili pet forgusonovih
strojev. Ko pripeljejo traktor z
motorjem za generalno popravilo,
temu samo montirajo že prej
osveženi motor. Motor pa, ki ga
dobijo iz traktorja v rednem de-
lovnem času generalno osvežijo,
tako da ga lahko montirajo v na-
slednji traktor. Tako se stroji iz-
menjavajo brez zamud, odpadejo
vse nadure, ki so bile za prejšnje
obdobje značilne, a tudi zastojev
zaradi občasnega pomanjkanja
nekaterih rezemih delov ni. Vse
te ugodnosti so izrednega pome-
na, kajti prav v kmetijstvu po-
menijo zastoji lahko silno velike
izgube, enako pri setvi, hmeljar-
skih delih in podobno — zlasti pa
še zato, ker je prav v kmetijstvu
veliko proizvodnih konic, ko so
za delo na polju ali v hmeljiščih
potrebni prav vsi stroji.
Razen tega so posvetili v tem
obdobju posebno iX)zornost izde-
lavi novih strojev in naprav za
kmetijstvo. V zadnjem času so
osvojili proizvodnjo žveplenih ko-
mor za hmelj ska skladišča — ne-
kaj teh bodo izvozili celo na Polj-
sko in v Romunijo, nadalje so iz-
delali posebne vitle za Forguso-
ne, ki so zlasti praktični pri goz-
darskih delih, nadalje stroj za
obračanje in zgrabi j an je sena, ki
je zelo uspešno prestal preizkuš-
njo, izdelali pa so tudi prototip
za male kosilnice za travo, ki bo-
do zlasti primerne za zasebnike.
Vse te novitete so najprej kon-
struirali, preizkusili in šele nato
plasirali na trg.
V zadnjem času precej govorijo
o ideji, da bi začeli polagoma s
proizvodnjo obiralnih strojev za
hmelj. Gre za velik načrt, ki ga
bodo bržčas uresničili s sodelova-
njem in na pobudo kmetijskih
organizacij. Kajti obiralci hmelja
v Savinjski dolini ob vsaki sezoni
predstavljajo vse večji problem.
Vemo pa, da je pomanjkanje obi-
ralcev in zamuda pri obiranju
hmelja usodna za kvaliteto hme-
lja. Ce se bodo odločili za začetek
proizvodnje obiralnih strojev, bo-
do vsekakor potrebovali še eno
montažno halo, nekoliko pa bodo
spremenili tudi notranjo ureje-
nost.
V teh dneh precej razpravljajo
o potrebi in smotrnosti integra-
cijskega poteka. Ogrevajo se za
integracijo z ljubljanskim pod-
jetjem Agrotehniko, ki je v veliki
meri tudi naročnik njihovih iz-
delkov. Z integracijo bi glede sa-
moupravnih pravic kolektiv niče-
sar ne izgubil, pridobili pa bi na
ekonomskem področju, kajti pro-
izvodnja v Šempetru bi lahko bi-
la bolj specializirana in bi tudi
bila gibčne j ša. To pa so velike
prednosti, ki jih ne kaže zavreča.
1. Mehanik preizkuša delovanje generalno osveženega stroja, ki je
montiran na posebnem preizkusnem ogrodju. Generalno poprav-
ljen motor pustijo 16 ur obratovati, pri čemer ugotovijo vse even-
tualne hibe in tudi kvaliteto opravljenega dela. — 2. Generalno
osvežen motor v skladišču, katerega bodo montirali na Forguson.
3. Direktor Agroservisa, tov. Albin Rehar pojasnjuje delovanje
stroja za obračanje in spravljanje sena v riže.
Obrt v Savinjsli doiini
Občinski svet za obrt v Žalcu
je pred kratkim izdelal posebno
analizo stanja obrti na območju
žalske občine. Na tem področju
so namreč v žalski občini v zad-
njem letu naredili nekaj organi-
zacijskih sprememb, od katerih
je najpomembnejša ustanovitev
obrtnih centrov, ob katerih de-
lujejo še štiri večja obrtna pod-
jetja. Obrati družbenega sektorja
obrti v žalski občini so koncen-
trirani v štirih večjih kraiih, in
sicer v Žalcu, na Polzeli, Vran-
skem in v Preboldu.
Hkrati z jačanjem družbenega
sektorja obrti se v žalski občini
vse bolj kaže težnja po odjav-
ljanju zasebne obrti, kar nare-
kuje še močnejšo krepitev obsto-
ječih kapacitet. To zlasti velja za
uslužnoatno obrt, ki bi jo kazalo
okrepiti tudi v manjših krajih v
žalski občini. V teh krajih namreč
socialistična obrt nima pozitiv-
nega vpliva v celoti in zaradi tega
pogosto prihaja do pojavov šuš-
marstva. Razen tega opažajo po-
manjkanje ustreznih obrtnih de-
lavnic nekaterih strok tudi v
večjih industrijskih središčih.
Talko v Žalcu primanjkuje po-
pravljalnica gospodinjskih stro-
jev, manjša avbovzdrževalna de-
lavnica, frizerska obrt in pred-
vsem krojaštvo. Prav tako v Žal-
cu ne zadošča le zbiralnica za
popravilo čevljev.
Zaradi tega sodijo, da bi sta-
novanjska skupnost, ki ima sedaj
v svojem sklopu pralnico in šival-
nico, razširila svojo dejavnost na
še nekatere obrtne usluge. Po-
dobno čutijo potrebo po manjši
avtomehanični delavnici tudi v
Preboldu, ki bi zlasti za potrebe
turizma bila izrednega pomena.
Poleg splošnega problema o ne-
zadostno razvitem omrežju obrt-
nih delavnic se zastavlja kot
aktualno tudi pereče vprašanje
prostorov za obrtne delavnice. Ti
so namreč eden od resnih zavi-
ralnih činiteljev za razvoj se-
danjih obrtnih centrov, hkrati pa
v žalski občini v bodoče ne bodo
smeli zanemariti nujne potrebe
po obnavljanju strojnih naprav
za obrtne delavnice.
Torej gre za reševanje kom-
pleksnega problema obrti v žal-
ski občini, ki pa je doslej ob
močni indiistriji, kmetijstvu, in
trgovini vse bolj zaostajala, V
Žalcu zaradi tega sodijo, da bo
naslednje obdobje glede skrbi za
razvoj in pravilno razporeditev
obrtnih kapacitet prelomno, saj
bi se v nasprotnem primeru znašU
še v večjih težavah.
Prav gotovo pa bi to stanje
izrabljali šušmarji, ki jdh je mož-
no ločiti na tri vrste. Enim je
šušmarstvo edini vir dohodkov,
in sicer tistim, ki so obrt odpo-
vedali predvsem zato, da bi se
znebili davčnih obveznosti. V
drugo skupino sodijo obrtniki, ki
SO sicer redno zaposleni, a svoje
delovne sposobnosti uporabijo
predvsem za šušmarstvo. Ti de-
lajo dvojno škodo — prav gotovo
večjo v kolektivu, kjer so za-
posleni, a ne dajejo polnega člo-
veka. V tretjo skupino sodijo sta-
rejši obrtniki, ki zaradi starosti
niso dovolj produktivni, da bi
lahko s svojim delom pokrili vse
obvezne dajatve. Naravno je, me-
nijo v žalski občini, da bo po-
trebno škodljivemu pojavu šuš-
marstva, pristopati zaradi teh
elementov tudi s treh vidikov,
kajti vse šušmarje prav gotovo ni
moč metati v en koš. Zato tudi
sodijo, da bo potrebno k razpravi
o problemih obrti pritegniti čim
več prebivalcev, ki so zainteresi-
rani za razvoj te gospodarske
panoge.
DVE VARIANTI
Na zadnjem zasedanju zadruž-
nega sveta kmetijiske zadruge
Šmarje so temeljito razpravljali
o nekaterih organizacijskih ob-
likah. Gre namreč za vprašanje;
ali naj bo lastna zemlja kmetij-
ske zadruge organizirana še na-
prej v enotno poslovno obliko,
ali pa ikot predlagajo drugi, da bi
zemljo kmetijske zadruge razde-
lili po ekonomskih enotah, s tem
da bii bilo načelno in programsko
vodenje lastne proizvodnje še
vedno ločeno, a da bi hkrati eko-
nomske enote bile v celoti odgo-
vorne za oi>erativo.
Obe mnenjii imata svoje vnete
zagovorniike. Prvi menijo, da je
cerutraliziirano vodenje poslov in
lastne proizvodnje pogojeno
predvsem spričo nezadostne in-
tenzivnosti proizvodnje, kar go-
tovo zahteva močno angažiranje
vseh razpoložljivih strokovnja-
kov. Nasprotniki sedanjega cen-
traliziranega sistema lastne kme-
tijske proi?:vodnje pa navajajo
kot argument predvsem poseb-
nosti in zmačilnosti, ki kažejo, da
je sedanji sistem upravljanja in
organizacije kmetijske proizvod-
nje neprimeren.
Na območju šmarske zadruge
ima le-ta kar okoli 2000 parcel.
Ta podatek nam priča o veliki
razdrobljenosti kmetijskih povr-
šin zadruge. Zaradi tega je
doslej redno prihajalo, da so
strokovni kadri tudi izgubili pre-
gled nad proizvodnjo. To pa je
imelo materialne posledice. Tako
se je na primer letos pripetilo, da
je tehnik odredu košnjo detelje,
ker pa je šel na dopust, so drugi
to deteljo spregledali. Ostala je
nekaj tednov na dežju. Sicer ma-
terialna škoda takrat ni bila ve-
lika, vendar je bila zadeva
otipljiv primer, kako se lahko ob
tolikem številu parcel osrednje-
mu vodstvu v kmetijski zadrugi
tekoče naloge izmuznejo iz rok.
Večina v zadružnem svetu je
menila, da bi razporeditev zem-
ljišč kmetijske zadruge po eko-
nomskih enotah bila primernejša,
saj bi se s tem bistveno povečala
odgovornost ekonomskih enot za
E>ospeševanje lastne proizvodnje
in tudii problemi arondacije bi
bili laže rešljivi. Vendar tokrat
dokončnega sklepa še niso spre-
jeli.
O tej zadevi smo povprašali še
v komuni', kjer so nam povedali.
da od upravnih in političnih fo-
rumov ni prav nobenega pritiska
ali forsiranja enega od obeh
predlogov za bodočo organizacijo
lastne proizvodnje ifcmetijske za-
druge, V Šmarju namreč menijo,
da je najboljša pot, če se ljudje,
ki v zadrugi neposredno delajo,
odločijo za to ali ono varianto,
in sicer po temeljitem preudarku
in tehtnih analizah.
Kako kupujemo
Dokaj čudna je mentaliteta
kupca. Včasih popolnoma ne-
razumljivi in nepričakovani
so rezultati posameznih
iMcrepov. Kolikokrat so tr-
govci že lahko ugotovili, da
znižanje cen nekemu blagu
hkrati do neke mere tudi
zavre prodajo. Potrošnik pač
skoraj gotovo za znižanjem
občuti tudi zmanjšanje kva-
litete ali predvideno poce-
nitev blaga nasploh in po-
dobno. Sele pozneje se zopet
prodaja kljub nižjim cenam
zopet umiri.
Se bolj nenavadni pa so
nasprotni pojavi, in sicer ta-
ki, ko so se pri »metno in
nalašč povečani ceni blagu
tiidi povpraševanje nenado-
ma dvigne. Tako so trgovci
blago, ki ga prej po razme-
roma nizkih cenah niso mogli
prodati, prodali isto blago,
čim so mu nenaravno dvig-
nili ceno. Takoj se je našlo
precej lahkovernih kupcev,
ki so si mislili, da so odkrili
neznansko ugoden nakup in
da so dobili blago izredne
kakovosti.
Pred kratkim so naredili
nekaj poizkusov, ki so dom-
neve o tem, da potrošniki ne
znajo kupovati blaga, ki ga
rabijo, samo potrdili.
Tako so na primer manjšo
količino fižola ki ni šel v
promet, a ni bil pokvarjen,
za poizkus podražili na prav
neverjetno ceno za kilogram
(400 dinarjev). Rezultat je
bil frapanten. Potrošniki so
v hipu pokupili vso količinv,
ki je bila predvidena za po-
izkiis.
Prav posrečen poizkus so
naredili tudi pri prodaji
pralnega praška. Isti pralni
prašek so zapakirali v dve
vrsti embalaže. Istočasno pa
so napravili malo anketo —
kateri prašek je boljši — v
plavih ali rdečih zavojih. Od
sto gospodinj je le ena ugo-
tovila, da je v obeh zavojih
isti pralni prašek.
Zanimiv je tudi poizkus o
vračanju blaga. Nekdo se je
pritoževal nad kupljenim
blagom, za poizkus so mu
isto blago ponovno ponudili
in je na presenečenje vseh
bil zadovoljen. Seveda so
mvi povedali za poizkus in
mu tudi ustregli ponovno.
Potrošnik pa je bil tokrat
tudi sam presenečen.
Vsi ti primeri nam dokaj
zgovorno potrjujejo, kako
malo znajo potrošniki blago
kupovati, kako neprimerne
kriterije pri nakupu upošte-
vajo in predvsem, da se o
kvaliteti blaga pozanimajo
navadno, ko blago že kupijo.
Vse to pa ni v korist potroš-
nikov.
DVE TRETJINI MANJ
Na Kozjanskem je sadje letos
izredno slabo rodilo. Sodijo, da so
pobrali kar za dve tretjini manj
jabolk kot lani, a tudi kakovost
domačih jabolk ni zadovoljiva.
Nekoliko boljši pridelek so zabe-
ležili le v sadnih plantažah, kjer
sredstva. Vendar je tudi tu po-
zeba naredila veliko škodo. Pre-
cej škode zaradi pozebe je bilo
tudi v nasadih jagodičevja. Zara-
di tega sodijo, da bodo pri grad-
nji jagodiČevih plantaž morali v
bodoče izbirati predvsem višje le-
ge, na katerih je manj nevarno-
sti od pozebe.
ZAENKRAT — LE POLOVICA
Končno je polovica 32-stano-
vanjskega bloka, katerega grad-
njo je financiral občinski ljudski
odbor v Slovenskih Konjicah, že
vseljiva. Polovico stanovanj fc^do
še v tem mesecu zasedli prvi sta-
novalci, Medtem pa bodo z ure-
ditvijo druge iX)lovice nadaljevali.
Računajo, da bo ostalih 16 stano-
vanj vseljivih na začetku prihod-
njega leta. Skoda le, da ni sred-
stev, da bi v pritličju tega bloka
uredili še trgovske lokale.
RAZGOVOR O USTAVI
KONKRETNI PROBLEMI IN VPRAŠANJA O POSEBNOSTIH
Pred zaključkom redakcije smo
obiskali 3 kralje, kjer smo se zani-
mali o poteku pogovora o ustavi
pri njih. V Žalcu smo govorili s
predsednikom občinskega odbora
Socialistične zveze tovarišem Iva-
nom Debenjakom, v Braslovčah
smo obiskali tovarišico Radico
Ozbič in v Šmarju predsednika
občinskega odbora SZDL tov. Jo-
žeta Pečenka. Tole so nam pove-
daU:
V žalski občini so na terenu za-
čeli pogovori o osnutku zvezne
ustave pretekli petek, sleherni
dan pa je po vaseh in tudi v ko-
lektivih po več razgovorov. Zna-
čilno za prve razgovore je pred-
vsem veliko zanimanje članov
SZDL za pogovore o ustavi in
raznolikost tematike, ki jo prebi-
valci na posameznih razgovorih
postavljajo v ospredje. Med tem,
ko v podjetjih prevladujejo vpra-
šanja s področja samoupravnih
pravic, nadalje vprašanja odnosov
med občino in podjetji, o proble-
mih razvoja podjetja, pa na vasi
prevladujejo predvsem vprašanja
v zvezi z lastninskimi pravicami
— med njimi zlasti dedne pravice
in podobno.
Tako je tudi pojasnila tovariši-
ca Radica Ozbič. V Braslovčah so
namreč že imeli prvi razgovor o
ustavi. Ljudje so bili izredno za-
dovoljni s poljudnim in nazor-
nim ter razumljivim podajanjem
snovi, ki jo je tolmačil tovariš
Jeriček. Kinodvorana je bila pol-
na, prevladovala pa so vprašanja
o lastninskih pravicah. Ljudi je
zlasti zanimalo, kaka so natanko
dolpčila o dednih pravicah glede
zemlje. Razumeli so, da je po-
trebno ločiti >>-čiste-« kmetovalce in
one, ki dedujejo zemljo, a jo ne
bodo obdelovali. Zaradi tega jim
je tudi načelo o razliki pri dolo-
čitvi agromaksimu bilo razum-
ljivo, V Braslovčah pa so se ob
tej priložnosti dotaknili tudi pro-
blemov arondacije, vendar so se
domenili, da bodo to vprašanje
ter status krajevnega odbora po-
drobneje obravnavali na nasled-
njem razgovoru v decembru, ko
bodo podrobneje obdelovali ob-
činski statut,
V Šentjurski občini so začeli z
krajevnimi razpravami o pred-
osnutku ustave te dni. Prvi so
predosnutek obravnavali aktivi
prosvetnih delavcev, ki so poseb-
no pozornost posvetili predvsem
problemom povezave in koordi-
nacije naporov za hitrejše dvigo-
vanje kvalitete šolskega pouka.
Pri tem so zlasti omenili, da bo
na tem področju potrebno tesno
sodelovanje prebivalcev s šolski-
mi odbori.
KZ CELJE
razpisuje delovno mesto
kmetijskega tehnika
Nastop službe možen takoj. Plača po pravilniku o de-
litvi osebnih dohodkov. Stanovanje preskrbljeno. Interesenti
Oaj pcšljejo prijave na upravo KZ Celje, Miklošičeva ulica 7.
4
CELJSKI TEDNIK STEV. 45 — 16. novembra 1962
Preko 8000 občanov razpravljalo o uslav
Prvi razgovori o predosnutku
zvezne in republiške ustave ter
občinskega statuta na območju
šoštanjske občine so za nami. V
razpravah je sodelovalo preko
8000 občanov. Naprosili smo pred-
sednika občinskega odbora Soci-
alistične zveze tovariša Damjana
Brvarja, da nam je v razgovoru
nakazal, o čem so razpravljali
občani in kako.
— Prvi teden razprav v naši
komuni kaže močan interes ob-
čanov za novo ustavo, kar potr-
juje številna udeležba, splošna
politična razgibanost in živahna
razprava v delovnih kolektivih
na področju krajevnih odborov
in v okviru stanovanjskih skup-
nosti. Proizvajalci v kolektivih so
razpravljali predvsem o struktu-
ri in vlogi občinske skupščine —
o bodoči vlogi zbora delovnih or-
ganizacij. V vseh tistih kolekti-
vih, kjer so storili že odločne
korake v smeri decentralizacije
delavskega samoupravljanja, se
je razprava vrtela okrog nadalje-
vanja in utrjevanja te poti. Manj
in premalo pa so o tem govorili
v tistih delovnih kolektivih, kjer
so doslej iz večine subjektivnih
vzrokov le formalno rešili to
vprašanje. Se posebno važno je
to prav tam, kjer se takšno pa-
pirnato reševanje družbenega pro-
cesa očituje v neizpolnjenih
predvidevanjih.
Močan poudarek dajejo občani
v razpravah predvsem komunal-
nemu sistemu in komunalni pro-
blematiki nasploh. Tako ugotav-
ljajo, da bodo sveti občinske
skupnosti morali biti bolj delav-
ni kot doslej in reševati vpraša-
nja s svojih področij, kar do se-
daj pač v mnogih primerih niso.
Delo med sveti je bilo vse pre-
malo povezano z organi družbe-
nega samoupravljanja. Prav zato
bo potrebno, da bodo novi sveti
nastajali v bodoče iz sistema
družbenega upravljanja in bi to-
rej bili voljeni od delovnih orga-
nizacij tistega področja, za kate-
rega naj bi odgovarjali z delom.
Več kot doslej pa bodo ti sve-
ti morali imeli podporo v organih
ljudskega odbora. Le-ti bodo mo-
rali s pripravami kvalitetnejšega
gradiva za anahze dati osnovo
dobrega dela svetom.
Občani so v razgovorih menili,
da bodo organi občinske uprave
morali odstraniti neredko počas-
nost reševanja posameznih vpra-
šanj, kar ustvarja podlago za bi-
rokracijo in povzroča upravičeno
negodovanje prizadetih občanov.
V	razpravi o ustanavljanju kra-
jevnih skupnosti za uresničevanje
neposrednega upravljanja in so-
delovanja občanov v komunalnih,
gospodarskih, socialnih, zdrav-
stvenih, kulturnih in drugih de-
javnosti je posebno važno vpra-
šanje financiranja. Dosedanja
praksa, da je občinski proračun
zagotovil določena sredstva za
krajevni odbor oziroma stano-
vanjsko skupnost, ne bo odgovar- '
jala bodočim krajevnim skupno- i
stim in njihovim nalogam. Pra- |
vilna rešitev tega vprašanja bo j
v krajevnih skupnostih prav go- '
tovo povečala interes občanov za
hitrejše in boljše zbiranje vseh
potrebnih sredstev tudi iz virov
svojega področja.
2e v letošnjem letu je bil v
tem pogledu storjen v naši komu-
ni dober korak naprej. Občani so
z uvedbo samoprispevkov poka-
zali pripravljenost, da z lastnimi
sredstvi rešujejo dobršen del po-
treb. Prav uvedba samoprispevka
obeh stanovanjskih skupnostih
ter organizirano prostovoljno de-
lo kaže pripravljenost, zrelost in
zavest občanov za reševanje svo-
jih problemov ter daje garancijo
za razumno gospodarjenje s sred-
stvi, ki jim bodo v novih pogo-
jih dana v upravljanje.
ANKETA O DRUŽBENI
AKTIVNOSTI ŽENA
V	torek se je sestalo predsed-
stvo konference za aktivnost žena
šoštanjske občine ter razpravljalo
o anketi, ki naj prikaže družbeno
aktivnost žena. Pokazatelji ankete
bodo osnova za delo predsedstva,
obenem pa bo možno na ta način
pravilneje razporejati delovanje
žena in izbirati kadre ter v še
večji meri kot doslej začeti z izo-
braževalnim delom med ženami.
-ik
Moderna in mikavno
(v SLG Celje večer najsodobnejše dramatike. Dorst: ZENA PRED
OBZIDJEM — Arrabal: PIKNIK NA BOJiSCU)
Drevi bo v Slovenskem ljud-
skem gledališču prva predstava
zanimivega gledališkega omnibu-
sa — enodejank Tankreda Dorsta
in Ferdnanda Arrabala. To sta
razmeroma še mlada človeka, pr-
vi Nemec, drugi v Parizu žveči
in ustvarjajoči Spanec, ki se sku-
šata v svojih delih izražati mo-
derno. Dorst se vzoruje pri veli-
kem rojaku Bartoltu Brechtu, Ar-
rabalu pa se pozna, da ga je oplo-
dila sodobna francoska gledališka
in filozofska teorija.
Enodejanki imata neko skupno
osnovo; izhajata namreč iz vojne
in razčlenjujeta ob njej neke pro-
bleme: . Dorst načenja prastari
problem nasprotja med žensko in
moškim in sklepa, da se ne mo-
reta harmonično združiti za vse
življenje, Arrabal pa osvetljuje
problem današnje družbe in voj-
ske nasploh. Arrabal nas hoče s
svojo grotesko (v kateri je nabita
obešenjaška komika) vse razgaliti
in obsoditi, da smo sami krivi, če
smo tako brezskrbni spričo vsa-
kodnevne grozeče vojne nevarno-
sti.
Avtorja nista zanimiva zgolj za-
radi svoje problematike, marveč
tudi po umetnostnem principu in
obliki. V Jugoslaviji doslej še ni-
sta bila uprizorjena, tako da SLG
Celje seznanja našo kulturno jav-
nost z novima imenoma, celjsko
občinstvo pa se more mimo več-
jih kulturnih središč spoznavati z
najnovejšim dramskim ustvarja-
njem po svetu.
Uprizoritev je pripravil kot re-
žiser Miran Herzog, prvič se bo
kot scenograf predstavil celjski
akademski slikar Avgust Lavren-
čič, kostume je zasnovala tudi
Celjanka Vida Zupan-Bekčičeva,
igrajo pa Marjanca Krošlova,
Stanko Potisk, Sandi Krošl in Jo-
že Pristov v Dorstovi igri, v Ar-
rabalovi groteski pa Marija Gor-
šičeva, Volodja Peer, Janez Skof,
Slavko Stmad, Marijan Breznik
in Janez Bermež.
bh
Iz življenja
za boljše življenje
OB RAZPRAVI O USTAVI
Uvodni deli. Lepo, razumljivo
nizanje zgodovine ustavnosti, pre-
prosta razlaga o temeljnih nače-
lih, dojemljivosti. V šolskem raz-
redu, kjer so se po prav dolgem
času zbrali polnoštevilno, je na-
peta tišina. Naravnost čutiš lahko,
kako vsak zase požira besede raz-
lagalca.
Lica so vedno bolj pozorna. Oči
se svetijo. 2e govori o posamez-
nih členih, predvsem o tistih, ki
so zanje zanimivi. Dobra polovi-
ca občanov v razredu je kmetov,
a le redki so, ki niso vezani na
proizvodnjo v bližnjem industrij-
skem središču.
Razlagalec je prebral: »-Zajam-
čeni sta pravica do dela in svo-
boda dela.-«
In že se je utrgal plaz. Sprva
vsevprek dežujejo vprašanja, sča-
soma se umirijo, malce nasmeh-
nejo svoji neučakanosti in potlej
so začeli s preudarnimi vprašanji.
Mnogo je resnih želja posamez-
nikov, ki v danih možnostih še
niso uresničljiva, a nedvomno
imajo pravico do tega ali druge-
ga. Čutiti je, kako se živo zave-
dajo, da je v ustavi zapopadeno
življenje vsakogar. Nekdo je de-
jal: »Kljub garanju ne morem in
ne morem dovolj iztisniti iz zem-
lje. Prodal bi kmetijskemu po-
sestvu, toda ne vem, če bo šlo,
ker ni zemlja na teh obronkih za-
nje zanimiva. Ne vem, ali me bo-
do sprejeli v podjetju, ker sem
kmet?-«
Odgovor ni lahak; ipodoben je
položaju tega kmeta.
Toda čas teče. Ljudje pa imajo
še toliko vprašanj za bregom.
Razlagalčev glas vibrira. «-Naj-
daljši delovni čas se določa z
zveznim zakonom in ne sme biti
daljši kot 48 ur v tednu. Le izje-
moma ...-«
, Že se oglase mlada dekleta, ki
so zaposlena v tovarni.
'»Ali res? Kako pa to, da nam v
podjetju redno grozijo z odpoved-
jo, če nočemo delati 10 ali 12 ur
in še to, ne da bi nam plačali
nadure?-«
Ni lahko biti razlagalec. Tvoja
beseda je zakon in v teh nekaj
dneh spoznaš toliko težav, tegob
in zaprek, da se ti dozdeva, da
si doslej bil nekje ob strani živ-
ljenja.
Da, tako greš iz vasi v vas, iz
gospK^arske organizacije v drugo
in spoznavaš, da je bistvo ustave
živo v vsakem posamezniku.
-ik
Pred konferencami SZDL
v dneh od 17. novembra do 8.
decembra bodo v šoštanjski ob-
čini v 19 krajevnih odborih in
dveh podružnicah izvedli konfe-
rence in s potekom mandata po-
lagali račun o dvoletnem neneh-
nem utrjevanju vloge Sociali-
stične zveze ter njene aktivnosti
na področju družbenega življenja.
Nedvomno je, da je Socialistična
zveza postala sestavni del sistema
družbenega in delavskega samo-
upravljanja v občini in da bo
sposobna prevzeti odgovorno na-
logo, ki ji jo nalaga nova ustava.
Za čimboljšo izvedbo konferenc
je občinski odbor Socialistične
zveze imel sestanek s sekretarji
in predsedniki nadzornih odborov.
V svojem glasilu pa je objavil
okvirne teze, ki bodo krajevnim
odborom v veliko pomoč pri kri-
tičnem ocenjevanju dosedanjega
dela.
Tako je v tezah velik poudarek
na sodelovanju članstva pri reše-
vanju komimalnih težav ter nji-
hovega odziva pri prostovoljnih
delovnih akcijah. Prav tako pa
naj konference navežejo na raz-
pravo o stvari, ki je te dni zajela
slehernega občana. Posebno po-
zornost pa bodo konference po-
svečale predosnutku občinskega
in krajevnega statuta.
Da ne bi konference s preširo-
kim obravnavanjem zašle v drob-
ljenje, je predlagal občinski od-
bor, da izbere vsak krajevni od-
bor po eno ali dvoje perečih vpra-
šanj svojega področja in da te
osvetli z dovolj tehtno analizo,
kajti le tako bodo sklepi tudi
uresničljivi, ker bodo predstavlja-
li konkretne naloge in bodo jedro
načrta za v bodoče.
-ik
Tudi Mozirje je v zadnjih letih začelo spreminjati svojo podobo.
Na raznih koncih so vzniknila nova sodobna stanovanja. Pa ne le
to! Lepa asfaltirana cesta pripelje vedno več turistov v ta mirni
kraj ob čudoviti Savinji. Žal to cesto kmalu nad Mozirjem zame-
nja nemogoča makadamska cesta, ki je v mnogočem vzrok slabega
obiska Logarske doline — ali celo upadanja števila gostov v zna-
nih Zgornjesavinjskih turističnih središčih: Ljubnem, Lučah, Sol-
čavi. Pravijo, da bodo ta vzrok začeli drugo leto odpravljati. To
pa bo nedvomno samo v veliko korist celotni dolini.
Dom znova služi namenu
Te dni so se znova odprla vrata j
fizkulturnega doma v Šoštanju. '
Mladi so končno dočakali ures-
ničitev svojih želja in po večerih
ter v popoldnevih že pridno vadi-
jo vodniki. — Po temeljitem raz-
govoru s člani upravnega odbora
Partizana je vlogo organizatorja
splošne vadbe prevzel dolgoletni
znan športni delavec Šoštanja —
tovariš Jamovič. Razumljivo je,
da sam ne bo zmogel vsega in da
bo za osvežitev tega nekoč tako
plodnega in uspehov polnega dru-
štva potrebno še več tako po-
žrtvovalnih članov.
Ob tem se človek nehote spom-
ni 4,5 miHjonov sredstev, ki so jih
v lanskem letu vložili v dogradi-
tev stadijona in ki resno kažejo,
da so več ali manj le mrtev kapi-
tal. Dokaj podoben, čeprav bi-
stveno di^ge narave, pa je pri-
mer, ki ni tako osamljen. Ena iz-
med vodnic splošne vadbe v Šo-
štanju je pred leti bila v zmago-
viti ekipi, ki je zasedla prvo me-
sto v zveznem merilu. V pogovo-
ru je med drugim razkrila, kaj
jo je že dlje časa težilo. Po tistem
uspehu so članom upravnega od-
bora izročili diplome in pohva-
le, 2:anjo pa se nihče ni zmenil,
čeprav...
Menda ni treba govoriti, da tak-
šna nepozornost ne more roditi
dobrih sadov. Upajmo pa, da bo
odslej v Šoštanju Partizan le na-
šel svoje pravo mesto.
-ik
VEC POVRŠIN S PŠENICO
Po mnenju nekaterih ljudi so
kmetje v Žicah pri Slovenskih Ko-
njicah posejali v letošnji jeseni
za okoli 30 odstotkov več površin
s pšenico, kot v preteklih letih.
Vzrok za to je predvsem v povi-
šani odkupni ceni pšenice, pa tudi
višie cene za kruh. Manjše težave
pri jesenski setvi so nastale pri
nabavi imietnih gnojil, ki jih ni
bilo na razpolago v zadostni ko-
Učini.	V. L.
VENDARLE PO NEKAJ LETIH
Slednjič je tudi že pred nekaj
leti začeta gradnja zdravstvenega
doma v Velenju doživela svojo
zaključno fazo. V izredno mode-
ren dom se te dni seli uprava
zdravstvenega doma, čez čas pa ji
bo sledila tudi zobna ambulan-
ta, ki je doslej životarila utesnje-
na v male prostore v starem Ve-
lenju.
Razveseljiva pa je novost, da bo
Velenje poleg vrste specialistič-
nih zdravstvenih služb dobilo v
novih prostorih še ginekološko
specialistično ordinacijo, katero
bo vodila zdravnica dr. Kimova.
Slavnostna otvoritev doma bo v
počastitev praznika republike,
-ik
Nikoli ni prepozno?
že dobri dve leti je društvo pri-
jateljev mladine v šošitanjski ob-
čini spalo spanje pravičnega in
ni ga bilo junaka, ki bi lahko pre-
budil spanje tega »Matjaža-«. Dru-
štva so obstajala, tudi žiro račun
izkazuje, da so, toda sestajali se
niso več in sčasoma se je samo
še tu in tam kdo spomnil, da bi
bilo dobro, če bi ta diuštva de-
lala.
Slednjič pa se je nekaj zganilo
in tako je bila pred dnevi seja
iniciativnega odbora za sklicanje
ustanovnega občnega zbora ob-
činske zveze društev prijateljev '
mladine. Le-ta je bil včeraj, 15,
novembra. Na ustanovnem obč-
nem zboru so sodelovali predstav-
niki dosedanjih DPM, socialni
delavci, predstavniki otroških vrt-
cev, stalne konference za družbe-
no aktivnost žena, stanovanjskih
skupnosti, prosvetnih delavcev in
drugih.
Glavna naloga občinske zveze
društva prijateljev mladine bo
pravilno usmerjanje in poživlja-
nje obstoječih društev ter usta-
navljanje le-teh v krajih, kjer jih
doslej niso imeli. Med najvažnej-
šimi vprašanji je nedvomno otro-
ško varstvo v Velenju in Šošta-
nju, prehrana šolske mladine, so-
delovanje šolske mladine z izven-
šolsko, varstvo nad šolsko mla-
dino zaposlenih staršev in še ne-
šteto drugih pix)blemov.
Prav pa bo tudi, da bo komi-
sija za društva in organizacije pri
občinskem odboru Socialistične
zveze pri razdeljevanju sredstev
odmerila potrebno vsoto temu
društvu, ki ga že v bližnji bo-
dočnosti čaka organizacija novo-
letne jelke.
V decembru svež paradižnik
v velenjskem toplovodnem
rastlinjaku bo konec novembra
začel zoreti nov, svež paradižnik.
Na skorajda nevidnih vrvicah se
bohotno vzpenjajo sadike oblo-
žene z grozdi zelenih jabolk. Se
teden ali dva, so dejali delavci,
in že bo to zelenilo začeja obli-
vati sočno rdeča barva. In teh
»jabolk-« ne bo tako malo. Pred-
videvajo okrog 20.000 kilogramov.
To bo nedvomno pravcata po-
slastica; še posebno tedaj, ko se
bo pahuljast sneg topil na topli
stekleni strehi.
Ob tem zimskem čudežu ali
pravljici pa bi bdlo dobro že vna-
prej spregovoriti o ceni. Upravnik
kmetijskega posestva Salek me-
ni, da je nemogoče, da bi bil po
takšni ceni kot letos spomladi.
Izgleda, da ne bo dosegljiv s 309
dinarji, raje več. Letošnji obra-
čun poizkusne proizvodnje ni dal
najboljših finančnih pokazateljev,
kajti samo ogrevanje je zaseglo
več kot polovico celotnega dohod-
ka. To pa nikakor ne govori v
prid domačih potrošnikov, ki se
že vesele paradižnika,
-ik
Kdaj bomo začutili
potrebo
2g vrsto let je v Velenju
izredno akutno vprašanje
ureditev otroških igrišč in z
vsakim dnem je stanje »-sta-
tus quo^ bolj nevzdržno. V
enaki meri pa je tudi ne-
rešljivo vprašanje razširitve
otroškega vrtca. Oboje pa je
tesno povezano v mestu z
najhitrejšo rastjo prebi-
valstva in postaja problem
številka 1, čeprav zanj še
vedno ni dovolj posluha. V
letošnjem letu so prav za
rešitev tega uvedli krajevni
samoprispevek, s katerim so
zbrali le okrog 600.000 dinar-
jev za vzdrževanje že obstoje-
čih igrišč, saj naj bi dokonč-
na ureditev vseh potrebnih
igrišč po predračunu prese-
gala vsoto 2 milijonov. Pri
tem je zanimivo, da doslej
devet podjetij ni hotelo pla-
čati samoprispevka in da
prav v takšnem nerazume-
vanju tičijo vzroki, da ostaja
ta rešitev odprta.
Pri vsem tem se človeku
nehote poraja vtis, da čaka-
mo na kakšno večjo cestno-
prometno nesrečo, ki nas bo
pretresla do razumevanja.
Malce težko je razumljivo,
da v Velenju kljub številnim
modernim zgradbam, ki nu-
dijo stanovanja desetim ali
dvajsetim in celo še večjemu
številu družin, in kljuib temu,
da je bil sklep o vsakem
večjem objektu obvezen, te-
ga z izjemo nebotičnika pač
nikjer niso upoštevali. Če bi
to bilo, bi lahko z le malo
večjimi sredstvi, kot jih da-
jemo za otroški vrtec, ki
zmore le vsakemu 10. otroku
nuditi varstvo in vzgojo, za-
dostili vsem potrebam in na
ta način preventivno od-
klanjali marsikatere zavo-
žene vzgojne probleme.
-ik
NOV LOKAL ZA POHISTVO
Trgovsko podjetje »Bazen-« v
Velenju ima že dlje časa težave
z vskladiščenjem pohištva. Doslej
ni in ni bilo primernih prostorov.
Dosedanja prodajalna pohištVa je
bila vse preveč oddaljena od sre-
dišča mesta, zato se je podjetje
odločilo, da bo v stanovanjskem
bloku ob Šaleški cesti uredilo nov
lokal. S temi novimi prostori, kjer
bo pravzaprav vsakodnevna raz-
stava pohištva, bo Velenje precej
pridobilo. Podjetje je sprejelo
prostore v surovem stanju in bo
moralo za dodelavo vložiti do-
kajšnja sredstva. Predvidevajo,
da bo lokal začel poslovati že
spomladi.
-ik
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Žalec raz-
pisuje na osnovi 21, člena zakona o pristojnosti občinskih in
okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov »(Uradni Ust
FLRJ, št. 52/57) mesto
upravnika
CESTNO KOMUNALNE UPRAVE V ŽALCU.
Pogoji: Visoka strokovna izobrazba v gradbeni stroki in
nekaj prakse v stroki.
Srednja strokovna izobrazba v gradbeni stroki in vsaj
5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v stroki.
Prošnje s kratkim življenjepisom, dokazili šolske in stro-
kovne izobrazbe ter prakse je pravilno kolkovane treba vlo-
žiti na ObLO Žalec najkasneje do 20, 11, 1962,
CELJSKI TEDNIK STEV. 45 — 16. novembra 1962
5
Ustrezno mesto skrbi za
otroško varstvo
v OBČINSKIH
STATUTIH:
V sredo dopoldne je bila skup-
na seja sveta za šolstvo in telesno
vzgojo ter sveta za zdravstvo in
socialno varstvo. Oba okrajna
sveta sta razpravljala skupno o
problemu otroškega varstva.
Seja obeh svetov je bila izred-
no pomembna, saj' so pred tem
pripravili o tem problemu po-
drobna posvetovanja po občinah
in okrajno posvetovanje o pro-
blemih otroškega varstva. Vse
probleme, ki so bili prikazani na
posvetovanjih, je posebna skupi-
na strokovnjakov analizirala, o
njih pa so podrobno razpravljah
tudi člani obeh okrajnih svetov.
Po tehtni razpravi so sprejeli tu-
di nekaj pomembnih sklepov, ki
jih bodo dali v obravnavo obema
zboroma okrajnega ljudskega od-
bora.
Pri tem so člani sveta zlasti
poudarili potrebo po čim bolj na-
tančni formulaciji obveznosti ko-
mune do teh problemov v občin-
skih statutih. Sodijo tudi, da bo
zlasti potrebno temeljito analizi-
rati najboljše oblike v odnosih do
tega problema med komuno in
stanovanjskimi skupnostmi ter
njihove obveznosti. Vse te pro-
bleme morajo v komunah na-
tanko obdelati v posebnih pro-
gramih. Bistveno pri tem pa bo,
da bodo na posameznih območjih
znali pritegniti vse zainteresirane
činitelje. Umestna je tudi ustano-
vitev posebnih koordinacijskih
odborov.
Dalj časa so se odborniki za-
držali tudi pri vprašanjih zago-
tavljanja sredstev za varstvene
potrebe. Sredstva bo predvsem
potrebno zagotoviti organizaci-
jam, ki se načrtno ukvarjajo z
otroškim varstvom — sem sodijo
tudi organizacije društev prijate-
ljev mladine, taborniki, pionirske
organizacije, telovadna društva
in podobno.
Med posebne naloge v nasled-
njem obdobju pa sodi dajanje po-
moči organizacijam, ki se ukvar-
jajo z varstvom otrok. Istočasno
so se člani sveta zavzeli tudi za
smotrno izkoriščanje in' predvsem
redno vzdrževanje objektov, ki
služijo tem namenom in tudi
gradnjam novih objektov.
V nadaljevanju sta oba sveta
zasedala ločeno. Svet za šolstvo
in telesno vzgojo je pod vodstvom
predsednika tov. Alfonza Urban-
clja razpravljal o programu dela.
Program namreč skušajo prilago-
diti nalogam, ki jih zastavlja
osnutek nove ustave. V skladu z
ustavnimi določili bodo v na-
slednjem obdobju posvetili po-
sebno pozornost skrbi za zakoni-
tost.
Na ločenem zasedanju pa je
svet za zdravstvo in socialno
skrbstvo pod vodstvom tov. Miša
Bobovnika razpravljal o delu ko-
misije za rehabilitacijo invalidov,
o reševalni službi v celjskem
okraju in o službi invalidskega
varstva.
Upoštevati moramo
vse pogoje
Po nerazvitosti gospodarstva je
šmarska občina že vsa leta nekje
v ospredju. Predvojna dediščina
je gospodarska zaostalost, vojno
pustošenje je močno prizadelo
tudi to pokrajino, zato je bilo po
osvoboditvi potrebno vložiti silne
napore v obnovo in obenem v raz-
voj, ki je Jdjub temu, da je ob-
čina še vedno zaostala, vendar
izredno nagel. Zadnje čase so do-
segli lepe proizvodne uspehe in
lahko rečemo, da je prihodnost
močno obetajoča. Mimogrede je
predsednik šmarske občine Joško
LOJEN poudaril nekaj bistvenih
prvin v gospodarskem razvoju ob-
čine.
»To, da smo v šmarski občini
bili vedno zaostali v gospodarstvu,
je dejstvo, ki nasprotno potrjuje,
da smo dosegli vendarle lepe
uspehe posebno še v zadnjih le-
tih. Nekatere gospodarske orga-
nizacije kot so rogaška steklarna,
kmetijska zadruga, gostinska pod-
jetja, so se organizacijsko in vse-
binsko utrdile. Steklarna se prav-
kar močno krepi in povečuje
proizvodne zmogljivosti, ker so
njeni proizvodi zaželeni na zu-
nanjih tržiščih. Proizvodnjo bo
povečala kmalu, da bo lahko pri-
merno zadovoljevala zunanje in
tudi notranje tržišče. Kmetijska
zadruga, ki vodi družbeno kme-
tijsko proizvodnjo po vsej občini,
s sodobnimi ukrepi izdatno vpliva
tudi na zasebno proizvodnjo, se
mora še notranje poslovno moč-
neje povezati, da bo investicijska
politika v kmetijstvu skladna in
močna. Pri vsem tem pa je pr-
venstveno od občanov, od samo-
upravnih organov odvisno, kako
si' bodo notranjo ureditev najbolj
družbeno opravičljivo uredili. Ze-
lo velikega pomena je predvsem
to, da strokovnjaki pravočasno
pripravijo gospodarske analize, ki
jih je članom delovnih kolektivov
potrebno izčrpno pojasniti. Včasih
se je že primerilo, da smo prav
zaradi nerazčiščenih pojmov imeli
neprijetne zapetljaje, ko smo ho-
teli dosedi cilj, ki je v bistvu naj-
boljši in najnaprednejši. Prav
zdaj, ko pojasnjujemo občanom
temeljna načela naše ustavnosti,
ko pripravljamo osnove občinske
politike v statutu, je potrebno
ljudem osvetliti njihovo vlogo v
občini, njihove pravice in odgo-
vornosti, kar pa bodo lahko za-
vestno in prepričljivo izpolnjevali
le takrat, če bodo poznali druž-
bene pogoje, spremljali razvoj in
neposredno ustvarjalno sodelo-
vali. Eden med predpogoji za to
pa je prav informiranost, za ka-
tero pa se moramo obojestransko
zanimati.
Res je tudi to, da imamo še
dosti skritih gospodarslcih virov,
ki jih bomo črpali lahko, če bo-
mo uredili nekatere zadeve in se
ne bomo preveč bali za naložbe,
ker te prav gotovo ne bodo ja-
love. Tu mislim predvsem na
gostinstvo, turizem in tudi trgo-
vino. Včasih imam občutek, da bi
ljudje v gostinstvu tudi sami
lahlw več pokrenili v tej smeri.
Jasno je, da je potrebno urediti
cestno omrežje in prav gradnja
ceste Celje—Rogaška Slatina, ki
bo, kot predvidevamo, dovršena
do prihodnje jeseni, odpira nove
pogoje za krepitev gostinstva. Ce
bi zgradili še obsoteljsko cesto,
bi tako glavno prometno ožilje v
občini bilo urejeno, kar bi ne-
dvomno dalo novih pobud za ure-
ditev te ali one danes še preveč
odmaknjene turistične točke. V
našem prizadevanju za gospodar-
sko rast šmarske občine moramo
upoštevati vse pogoje. Občina je
dejansko kmetijska, toda prihod-
nost ne smemo graditi samo v tej
gospodarski zvrsti, temveč mo-
ramo poiskati še druge proizvod-
ne možnosti, odpirati še nova
delovna mesta, ki so nam pri
preobrazbi socialne strukture
vedno bolj potrebna. Vsaka ne-
strpnost, vsaka prenagljenost pa
nam lahko škoduje: vse pogoje
je potrebno prvenstveno temeljito
proučiti, da bodo naši dolgoročni
načrti dejansko stvarni.«
Poleg uspehov je vsekakor tudi
nekaj slabosti. Pomembno pa je
to, da imajo na Smarskem jasno
gospodarsko orientacijo. Letošnji
družbeni plan skušajo uresničiti
z vsemi napori. Ob tričetrtletju
so ga izpolnili v povprečju 74 %.
Najuspešnejši so v industriji s
83 medtem ko se v ostalih
gospodarskih zvrsteh sučejo okoli
povprečja, edino gradbeništvo je
pri 62 %. Doslej so se odstotki,
razumljivo, spet povečali in ni
bojazni, da ne bi v glavnem začr-
tanih ciljev dosegli do zaključka
leta.
RAZDROBLJENA SREDSTVA
VELIKA OVIRA
Na zadnjem zasedanju sveta za
zdravstvo in socialno varstvo pri
OLO Celje so člani sveta po-
drobno obravnavali nekatere pe-
reče probleme v zvezi z rehabili-
tacijo invalidov.
Zlasti so opozorili na razdrob-
ljenost sredstev za te namene,
kar je bistvena ovira za še večje
uspehe na tem področju. Sedaj
se z rehabilitacijo invalidov
ukvarjajo razni zavodi, organi-
zacije in društva. Tako se dogaja,
da večkrat iste ljudi obravnava
več organizacij hkrati ločeno. Ra-
ziimljivo je, da prihaja tako do
nepotrebnega trošenja prevelikih
sredstev, ker da pri tem delu ni
potrebne povezave.
Razen tega, so menili člani
svetaj tudi zaposlovanje rehabi-
litiranih traja vse predolgo, za-
poslovanje prekvalific'iiranih pa
je v zadnjem času spričo poseb-
nih prizadevanj kadrovskih služb
nekoliko olajšano le v večjih
podjetjih.
Da je tem problemom potrebno
posvetiti več pozornosti, doka-
zuje tudi odstotek invalidov v
našem okraju. Od dvesto tisoč
prebivalcev je kar okoli 5 od-
stotkov invalidnih oseb, ki tro-
šijo znatna sredstva in precejšen
del narodnega dohodka. Večje
število invalidnih oseb pa zaradi
starosti ne pride v poštev za re-
habilitacijo ali prekvalifikacijo.
Spričo sedanjih razmer je na na-
šem območju možna rehabilitaci-
ja 200 do 250 invalidnih oseb. Ta
številka že sama postavlja pred
družbo tudi odgovorno nalogo. V
naslednjem obdobju bo namreč
s preventivnimi ukrepi potrebno
doseči bistven padec hudih ne-
srečnih primerov med delom m
izven delovnega mesta. Kajti
smotrno reševanje tega problema
bo nemogoče vse dotlej, dokler
bo v okraju več kot dvesto pet-
deset večjih nesreč s posledicami
invalidnosti.
Prav tako pa bo v naslednjem
letu potrebno izdelati podrobno
analizo za čim smotrnejše ko-
riščenje sredstev za potrebe re-
habilitacije invalidov. Okrajni
zdravstveni center pa bo izdelal
potreben poslovnik za koordina-
cijo dela pri rehabilitaciji inva-
lidov in pri naporih za prekvali-
fikacije in namestitev prekvalifi-
ciranih oseb.	-le
Obetata
se prireditvi
Ze nekaj let sem posveča-
jo v šmarski občini posebno
pozornost pevski vzgoji. Vsa-
ko leto prirejajo občinska
tekmovanja mladinskih pev-
skih zborov, letos pa so dali
pobudo za širšo pevsko ma-
nifestacijo, ki jo nameravajo,
izvesti v Bistrici ob Sotli.
Predsednik glasbenega so-
sveta pri občinski zvezi Svo-
bod in prosvetnih društev
Albert Zupane je povedal,
da pripravljajo festival mla-
dinskega petja, na katerem
bo nastopilo okoli 2000 pev-
cev iz brežiške in šmarske
občine ter Hrvatskega Za-
gorja. To bo obenem izraz
'bratske povezanosti med
ljudstvom iz obeh strani
Sotle.
Druga prireditev, ki bo ne-
dvomno razgibala kulturno
dejavnost na Smarskem, se
obeta nekje v februarskih
dneh, ko nameravajo izvesti
sektorsko tekmovanje dram-
skih skupin celjske, šentjur-
ske in šmarske občine v
Šmarju pri Jelšah. Na prvih
sestankih so se za prireditvi
že odločili.	1.
OB PLAHU SKOZI SKLADE IN NALOŽBE
Delovni kolektivi upravljajo s
proizvodnjo in prav to terja od
vsakega delavca, da ni samo
strokovnjak na svojem delovnem
mestu, temveč tudi dober gospo-
dar. Menda pa je prav prizade-
vanje za ustvarjenje sredstev v
skladih večkrat dobro merilo, ki
nekje potrjuje gospodarnost po-
sameznega delovnega kolektiva.
Seveda, je cela vrsta drugih či-
niteljev, ki vplivajo na življenje
podjetja, vendar pa je_ bil spre-
hod po podjetjih na Smarskem,
ko smo rahlo privzdignili po-
krovke na skledah, ida smo po-
kukali, kaj je v njih, prav za-
nimivo. To, kar smo lahko videli,
so ustvarili v devetih mesecih le-
tošnjega leta.
Rogaški steklarji so se močno
zagrizli v delo in dosegajo iz-
datne gospodarske uspehe. Naro-
čil za njihove izdelke je toliko,
da jih pri dosedanji proizvodni
zmogljivosti ne morejo ost variti.
Odločili so se za gradnjo dveh
novih talilnih peči z ustreznimi
objekti, kar bodo dogradili v
drugi polovici prihodnjega leta.
V tem času bodo vložili okoli 436
milijonov naložb, pri čemer skr-
bijo tudi za stanovanja steklar-
skih družin. Večji delež pri tem
je izključno njihov. Pri delitvi
čistega dohodka ne pozabljajo na
sklade, ki se polnijo s težkimi
milijoni. V devetih mesecih so .iz-
polnili letni plan 82,6%. Ob
steklarni razvija proizvodnjo tudi
Šola, ki je v bistvu prava to-
varna. Pred kratkim so prižgali
novo eksperimentalno peč, ki je
za nadaljnje usposabljanje stro-
kovnih kadrov nujno potrebna.
Pri tem so vložili preko 26 mili-
jonov lastnih sredstev, medtem
ko jih bodo okoli 15 še za opre-
mo učilnic in delavnic. Tudi ti
mladi proizvajalci in učenci
hkrati so izpolnili letni plan
82 %. Splošno gradbeno podjetje
je posebej zanimivo zato, ker je
uspelo z odločnimi napori zma-
gati lastne slabosti in se je orga-
nizacijsko utrdilo. Z lastnimi
sredstvi so uspeli nabaviti grad-
beno opremo v preko desetmili-
jonski vrednosti, medtem ko so
ustvarili tudi primerna sredstva
za sklade. Pridobilo si je zaupanje
investitorjev, kar je za delovni
kolektiv vzpodbudno in obenem
tudi priznaj e za delo.
Gostinstvo v šmarski občini uspeva, vendar potrebujejo še
precej investicijskih sredstev, ki
jih sami v danih pogojih ne ^mo-
rejo ustvariti. Zdraviliško gostin-
sko podjetje je za obnovo »Tu-
rista« in »Soče« ter zamenjavo
hotelske opreme porabilo okoli
35 milijonov. Smarsko gostinsko
podjetje skuša zbrati sredstva,
da bo uredilo še lokale v Kozjem
in Pristavi. Celotno gostinstvo je
izpolnilo letni plan 78 %. Samo
Zdravilišče v Rogaški Slatini je
doseglo plan 81 %. Okoli 36 mili-
jonov sredstev so letos porabili
za načrte, zdravstveno in hotel-
sko opremo. Gradnja »Nove te-
rapije« postaja stvarnost. Objekt,
za katerega bodo porabili okoli
500 milijonov, bo nedvomno dal
Rogaški Slatini pravo lice. Prvi
del bodo zgradili že v prihodnjem
letu, za kar bodo vložili okoli
120 milijonov, V nalivalnici so v
tem času napolnili 6,537.000 stek-
lenic kisle vode.
V kmetijstvu ni lahko ugotav-
ljati med letom, kako se giblje
proizvodnja. Laže je to v mle-
karni, ki lepo uspeva. Plan so
izpolnili 88 %. V tem obdobju so
odkupili 2,176.000 litrov mleka,
kar je več, kot so predvidevali.
Vse kaže, da bodo morali novo-
zgrajeni obrat razširiti. V Mesni-
nah bodo potrebovali hladilnico.
Plan so izpolnili 77 %, V skladih
je nekaj sredstev, vendar je, ka-
kor tudi drugje, potreb več, za-
radi česar je potrebno iskati vire
za sredstva v posojilih. Preveč
bi bilo, če bi se poglabljali v vsa
podjetja v šmarski občini. Videti
je to, da v gospodarskih organi-
zacijah v splošnem razumno
gospodarijo, vendar bodo samo-
upravni organi, delovni kolektivi
morali vztrajno težiti za tem, da
bodo sorazmerja pri delitvi čiste-
ga dohodka taka, da se bodo
skladi krepili. V šmarskem kme-
tijstvu so predvidene še izdatne
naložbe, ki naj vodijo k učinko-
viti proizvodnji. To so sadovnjaki
v Skrbniku in Rogatcu, nakup
zemlje na Imenskem polju,
gradnja hlevov, nasadi črnega ri-
beza na Kozjanskem in podobno.
Letošnja realizacija plana je pri-
merna, to dokazujejo dejstva in
če preko teh dejstev skušamo
oceniti gospodarnost delovnih ko-
lektivov, lahko rečemo, da svojo
odgovorno nalogo večinoma resno
izvršujejo. ,
Pri Pristavi pripravljajo nove površine za plantažni sadovnjak
IZ DOBOVCA PRI ROGATCU
Dobovčani so se letos lotili iz-
gradnje ceste do šole, ki stoji na
griču skoraj pol ure hoda navkre-
ber od ceste. Manjka še kakih 200
metrov, za kar pa bi potrebovali
še nekaj denarja, da bi nabavili
material. Večina dela so opravili-
prostovoljno. Nevoljni so že, ker
ne morejo dobiti obljubljenih tiso-
čakov od občine. Pravijo, da bi ce-
sto radi dogradili še letos. Prav ta-
ko iščejo prostore za svojo kra-
jevno organizacijo SZDL.
ZBOROVANJE UČITELJEV
V Rogaški Slatini so se zbrali
učitelji k občnemu zboru. Naj-
prej so poslušali izvajanja to-
variša Staneta Cuješa o ustavnem
gradivu. Zelo obširno m poglob-
ljeno so se spuščali v peda-
goška vprašanja ter enotno ob-
sodili dogodke, ki so se pojavili
ob reševanju šolskega problema.
Jubilej Ivanke Zupančič
Jubilantka se je rodila pred 80
leti — 16. novembra 1882 v
Kranjski gori. Po premestitvi
očeta — sodnega poduradnika v
Ljubljano je tam kot učenka
šentjakobske šole doživela veliki
potres 1895. Po treh letnikih
mestne višje dekliške šole s pe-
dagoškim oddelkom je odšla v
Gorico, kjer je leta 1901 dovršila
učiteljišče.
Reakcionarnemu političnemu
režimu na Kranjskem se ni
udinjala, raje se je zadovoljila z
učiteljskim dekretom za samotni
Šentvid pri Planini na Kozjan-
skem. Ljudje so hitro vzljubili
učiteljico, ki je izven šole zbirala
odrasla dekleta k ročnemu delu,
petju in branju knjig. Leta 1908
se je preselila v trdno slovenski,
napredni trg Šmarje pri Jelšah,
kjer je v 14 letih najvzornejše
delavnosti šlo skozi njene razrede
mnogo danes pomembnih javnih
delavcev. Tu se je vodilno udejst-
vovala zlasti v dramskem in pev-
skem odseku Čitalnice ter v njeni
knjižnici. Poučevala je tudi na
obrtni in trgovski nadaljevalni
šoli, za kar se je kvalificirala v
posebnem tečaju. Težko se je lo-
čila od Šmarja, ko je leta 1922
postala upraviteljica mestne
dekliške osnovne šole v Celju.
To celjsko šolo je vodila 15 let
— do svoje upokojitve leta 1937.
S svojim velikim taktom je znala
učno osebje na šoli povezati v
harmoničen kolektiv ter ga pe-
dagoško in metodično usmerjati
po sodobnih načelih, ki so v sre-
dišče poujka in vzgoje postavljala
človeka in njegovo blaginjo. Z
uspehi si je šola, na kateri je po-
učevala tudi pesnica Anica Cer-
nejeva, pridobila najlepši sloves.
Leta 1929 se je udeležila me-
todičnega tečaja, ki ga je ber-
linski Centralni institut za pouk
in vzgojo priredil v Hamburgu in
Lubecku. Njegov namen je bil,
Inozemske učitelje in profesorje
praktično seznaniti z »delovno,
šolo«. Kasneje je prepotovala še
več driigih evropskih držav.
Tovarišica Zupančičeva je po-
žrtvovalno delala v odborih mno-
gih celjskih humanitarnih orga-
nizacij in socialnih ustanov, ki so
pomagale predvsem otrokom.
Znaten je njen delež pri organi-
zaciji dnevnih otroških zavetišč
v Celju in kolonij v Bakarcu in
Vitanju. Mnogo let je bila agilna
podpredsednica Učiteljskega
društva za celjski okraj.
Kot upokojenka je preživela
mučno dobo okupacije. Takoj po
osvoboditvi spomladi 1945 je v
prvem lučiteljskem tečaju v Celju
z veseljem poučevala specialno
metodiko in vodila učne hospita-
cije. Se več let je neutrudno de-
lala kot predsednica celjskega
Rdečega križa. Za to in prejšnje
svoje humanitarno delo je 1954.
leta prejela zlato medaljo RK.
Tudi ob daleč preskromni svoji
pokojnini se naša jubilantka
vedno zanima za napredek našega
šolstva. Močno je povezana s svo-
jimi bivšimi delovnimi tovariši-
cami in s hvaležnostjo čuti lju-
bezen, ki jo z njo obdajajo tisoči
nekdanjih učenk in učencev. Ni-
koli ni varčevala s svojimi du-
hovnimi silami, ki je z njimi bo-
gatila mladino, ko ji je iz globine
svoje plemenitosti želela poma-
gati na poti v boljšo prihodnost.
Ob svojem lepem jubileju lah-
ko tovarišica Ivanka z mirnim
zadovoljstvom zre po opravlje-
nem delu. Storila je neskončno
več kot le svojo dolžnost. To pa
je mogla storiti le iz premočne in
nesebične ljubezni do mladine in
ljudstva, v katerega službo je
postavila vse svoje življenje.
Vzgledni prosvetni delavki, ta-
ko zelo zaslužni za Celje in
Šmarje, še dolgo vrsto sončnih let!
ODLIČNO ZA:
Ljudsko tehniko v Klimi
Ljudska tehnika podjetja
Klima je naredila v zadnjem
obdobju izredno veliko za
šolske ustanove. Bržčas to-
like prizadevnosti ni moč za-
beležiti daleč okoli.
Pred kratkim smo obiskali
Posebno šolo v Celju. Med
drugimi novostoi so nam po-
kazali tudi temnico, ki si jo
urejajo in ki bo gotova do
29. novembra. Zvedeli smo
hkrati, da so vsa notranja
dela za temnico (vodovodna
napeljava, električna na-
peljava, izpiralni prostor in
podobno) izdelali prizadevni
člani društva Ljudske teh-
nike v podjetju Klima. Isto-
časno smo tudi zvedeli, da
so člani društva opremili de-
lavnice hudinjske šole, na-
dalje so napeljali in uredili
ozvočenje v I, osnovni šoli,
pomagali pa so tudi drugim
šolam.
V društvu, ki ga vodi to-
variš Ivan Rihter, je najbolj
agilna tehnična sekcija, ki
je doslej izdelala tudi nekaj
izredno uspelih prototipov
za ^potrebe podjetja. Razen
te sekcije pa so zelo agilne
tudi avto-moto sekcija in
fotosekcija društva. Foto-
sekcija je v zadnjem obdob-
ju uredila tudi manjšo raz-
stavo izdelkov svojih članov
v izložbah podjetja v Vod-
nikovi ulici.	M.
6
CELJSKI TEDNIK STEV. 45 — 16. novembra 1962
ŠTIRI STO GLAV ŽIVINE
V Podlogu gradijo nov sodoben
hlev za govejo živino. Gradijo
ga tik zraven sedanjega starega
odprtega hleva, ki se je pokazal
za prilike v Spodnji Savinjski do-
lini manj učinkovit. Res je sicer,
da z uporabo odprtih hlevov do-
sežejo večje količine gnoja, ven-
dar kolektiv v tem času spričo
posebnih pogojev ni mogel v od-
prtem hlevu zadostiti vsem ele-
mentom, ki vplivajo na ekono-
mičnost. Hkrati pa so imeli silne
težave zaradi delnega padanja
mlečnosti ter z nabavo potrebne
izredno velike količine slame.
Odprti hlevi namreč zahtevajo
kar 5 in še' več kilogramov slame
na ležišče dnevno. Ker pa so sla-
mo morali kupovati po razme-
roma zelo visokih cenah, je ta
postavka pri mlečni proizvodnji
bila v veliko breme. In sicer do
te mere, da je nizka investicija
za odprti hlev ni odtehtala.
Največ težav pa je bilo razum-
ljivo pri prizadevanju za pove-
čanje molznosti, kar kolektivu ni
šlo od rok. Kljub vsem naporom
povprečna molznost ni naraščala,
celo upadala je. Istočasno pa so
na drugem koncu v zaprtem hle-
vu z enim samim poskusom in-
tenzivnega prehranjevanja krav
mlekaric v enem tednu povečali
10 ton grozdja
v Kozjem je obrat šmarske
kmetijske zadruge preskrbel za
zadružnike okoli 10 ton grozdja
iz Fruške gore. Nabavili so pred-
vsem zelo sladko grozdje, katere-
ga bodo kmetovalci pri prešanju
mošta za domače potrebe prime-
šali lastnemu grozdju. Zaradi de-
ževnega vremena je namreč do-
mače grozdje v nekaterih manj
primernih legah nekoliko bolj ki-
slo. Medtem pa je kakovostno
grozdje s tega območja pravilno
dozorelo in ga ne bodo mešali z
grozdjem iz Srema.
pri sto kravah mlekaricah molz-
nost za 200 litrov.
Ta uspeh in kopica posebnih
težav z odprtimi hlevi je spod-
budila kmetijski kombinat v Žal-
cu, da so se lotili gradnje veli-
kega hleva za krave mlekarice.
Sedaj gradijo štiri velike hleve,
ki so smotrno razmeščeni in ki
bodo sodobno urejeni. Ves posto-
pek pa bo mehaniziran. V vsakem
hlevu bo prostora za 100 glav
živine, za vsako kravo pa je
predvideno okoli 1,20 metra širok
prostor. Tako bo vsak izmed šti-
rih hlevov dolg okoli 60 metrov.
Pri gradnji so upoštevali še
eno novost. Namreč južne stene
hlevov bo mogoče v letnem času
odpreti, tako da bo v hlevu v
toplih spomladanskih in jesenskih
dneh — seveda tudi poleti do-
volj zračno.
Istočasno pa urejajo tudi mol-
zišče. In sicer posebno stavbo,
kjer bo nameščen nov molzilni
stroj, ki je že prispel. Stroj bo
lahko molzel osemnajst krav
hkrati in bo zamenjeval veliko
število delavcev. Istočasno je v
molzišču urejena prehrana krav
molznic z močnimi krmili, in si-
cer tako, da bodo krave ob molži
dobile vselej isto količino dnev-
nega obroka močnih krmil ter
vsaka krava enako količino.
Obrok bo tudi možno prilagajati
potrebam z ozirom na pogoje
prehrane, ki se menjajo s spre-
membami letnih obdobij.
Tako bo Podlog dobil sodobno
mlečno farmo, na kateri bodo
pridelali milijon dvestotisoč litrov
mleka letno. To je izredno velika
količina, ki bo hkrati pomenila
novo obdobje pri razmerah glede
preskrbe z mlekom in mlečnimi
proizvodi. Nova mlečna farma v
Preboldu pa bo tudi zadostno
proizvodno ozadje za oskrbo nove
celjske mlekarne.
V Podlogu sodijo, da bodo
imeli nekaj težav v začetku le
s krmno osnovo za mlečno farmo.
Sedaj ima kombinat v bližini
gradilišča novih hlevov za okoli
40 hektarjev pašnikov, rabili pa
bi vsaj še toliko. Zaradi tega so-
dijo, da bo potrebno pospešiti
arondacijo pašnikov kombinata
v tem predelu, in sicer predvsem
v vzhodni smeri, kjer je še okoli
50 hektarjev ekstenzivnih in de-
loma zamočvirjenih pašnikov.
Računajo tudi, da bo te potrebno
izsušiti in opraviti potrebna me-
lioracijska dela — zlasti drenaže.
Kajti kisla zemljišča so zlasti
Še ena gostilna
Kozje dobi v kratkem še eno
gostilno. Doslej je bila v Kozjem
namreč le ena privatna gostilna,
kljub temu, da je ta za potrebe
kraja nezadostna. Zaradi tega se
je gostinsko podjetje iz Rogaške
Slatine odločilo, da bo v tem kra-
ju uredilo novo gostišče, ki ga
bodo v kratkem odprli. Gostišče
bo primemo urejeno, sodijo pa,
da tudi cene ne bodo nepristopne
prebivalcem in da bodo nepri-
merno nižje kot v Rogaški Slati-
ni, saj so tudi pogoji obratovanja
drugačni, prav tako pa bo dru-
gačna tudi struktura gostov.
ENOTNO ZAVAROVANJE
GOVED
V žalskem agrokombinatu so
sklenili, da bodo uredili za govejo
živino enotno zavarovanje. Gre za
prevntivni ukrep z dajanjem pred-
nosti visoko proizvodnim živalim,
ki doslej niso bile ustrezno zava-
rovane. Posebej bodo namreč za-
varovali krave mlekarice, ki da-
jejo letno preko tri tisoč petsto lit-
rov mleka. Vse krave mlekarice,
ki pa tega povprečja ne dosegajo
bodo zavarovali po enotnem kri-
teriju, in sicer za 140 tisoč dinar-
jev za govedo.
neugodna za pridobivanje krme
za krave mlekarice. Vendar ra-
čunajo, da bo tudi ta problem
spričo dodatnih zakonskih pred-
pisov o arondaciji kmetijskih
gospodarstev možno kmalu ure-
diti.
POLIVINIL
V gradbeništvu
Polivinil je uspel prodreti do-
mala v vse gospodarske panoge.
Zaradi vsestranske porabnosti se
je plasiral tudi na področja, kjer
ga ne bi pričakovali. Tako tudi v
gradbeništvo. Med drugim lahko
tudi pri gradnji velikega hmelj-
skega skladišča pri Žalcu opazi-
mo uporabo polivinilaste prozor-
ne materiale. Veliko skladišče, ki
je grajeno na poseben način, tako
da je vsa stavba vlita iz železo-
betona, je obloženo s polivinilom.
Nekateri so tak postopek označe-
vali kot nei>otreben in celo za
razsipništvo. Vendar že površni
izračuni pokažejo, da je bila upo-
raba polivinila pri betoniranju
velikih površin hmelj skega skla-
dišča cenejša, kot če bi isto delo
opravili na klasičen način.
Pri podobnih gradnjah, kjer ni
posebnih nosilnih elementov in
kjer vsa konstrukcija stavbe kot
celote predstavlja nosilni element,
je doslej bilo potrebno lesene
opaže premazati z oljem. Olje pa
je vsaj dvakrat dražje kot ista
površina prevlečena s tenko po-
livinilasto tkanino. Razen tega
mazanje opažev z oljem skrajšu-
je tudi življenjsko dobo lesa za
opaže, kar znova podražuje grad-
njo. To je toliko bolj pomembno,
ker so pri gradnji žalskega skla-
dišča za hmelj morali uporablja-
ti posebne vezane opaže, ki so
omogočali hitro in kontinuirano
gradnjo brez uporabe odrov. Tudi
s tem, da so uporabili način grad-
nje brez odrov, je gradbeno pod-
jetje Gradiš za več milijonov po-
cenilo gradnjo skladišča. Pač pa
so istočasno imeli nekaj težav za-
radi nepovezane gradnje in po-
manjkanja načrtov o raznih de-
tajlih. Kljub temu pa sodijo, da
bodo do naslednje hmeljske se-
zone popolnoma dogradili nov
objekt, kajti dograditi ga je v
tem roku potrebno, ker se grad-
bena dejavnost in hmelj ne trpi-
ta. Zaradi tega bodo do nasled-
nje jeseni dogradili ob velikem
skladišču, ki je sedaj že pod stre-
ho tudi upravno poslopje Hmeza-
da. Poznejša gradnja upravnega
poslopja, bi namreč bila škodlji-
va, a tudi dražja.
KOLIKO POJEMO
govedi, prašičev
in konjev
To vprašanje je v vsakem me-
stu zanimivo, saj do neke meje
tudi prikazuje standard prebival-
cev, njihove navade in seveda
sposobnost zaledja in preskrbo-
valnega podjetja za preskrbo pre-
bivalcev. In koliko res Celjani
pojedo raznega mesa v enem me-
secu.
Za zadnji mesec nam podatki
dajo tole podobo:
Celjani skupaj povedo — 153
ton govejega mesa, 78 ton teletine
in 38 ton svinjine, mesečno pa še
kar okoli 70 ton mesnih izdel-
kov. Tako smo lahko ugotovili, da
Celjani za malice pojedo dnevno
kar okoli dve toni mesnih iz-
delkov. Največ kranjskih klobas
— 700 kilogramov in hrenovk —
600 kilogramov. V zadnjem času
so se tem pridružile pečenice.
Letno pa Celjani porabijo kar
preko 900 ton govejega mesa, 550
ton svinjskega, 400 ton drobovine,
400 ton teletine, prekajenega me-
sa za 260 ton in mesnih izdelkov
za 570 ton. To so razmeroma ve-
like številke, ki se nam tako
zbrane zde domala neverjetne.
Ce jih podrobneje analiziramo
lahko iz njih ugotovimo nasled-
nje, da ix>je vsak Celjan povpreč-
no letno 90 kilogramov govedine,
13 kilogramov teletine, 18 kilo-
gramov svinjskega mesa, 13 kilo-
gramov drobovine, 19 kilogramov
raznih klobas in okoli 9 kilogra-
mov prekajenega mesa. Torej
skupaj kar 102 kilograma razne-
ga mesa. Resda je ta številka le
povprečna, saj so tu zajeti tudi
gostje, ki si naročajo razno mesno
hrano v celjskih gostiščih, precej-
šen odliv mesa v kraje v okolici
Celja in podobno. Vendar pa šte-
vilke dovolj zgovorno govore, da
Celjani ne »-sovražijo-« mesa. Do-
kaz za to so tudi vselej polne
mesnice, vrste v mesnicah in zla-
sti neusmiljeno čakanje v delika-
tesah — zlasti v urah, ko imajo
v podjetjih delovne odmore.
Prav zanimiva pa je še ena šte-
vilka. Celjani med drugimi mes-
nimi izdelki in mesom pojedo
v enem letu tudi 24 ton konjskega
mesa, kar pomeni skoraj kilo-
gram konjskega mesa letno na
prebivalca. Konjsko meso v Ce-
lju prodaja podjetje Mesnina v
posebni poslovalnici v >»-Konji-
čku-«.
Dokaj več težav pa ima pre-
skrbovalno podjetje Mesnina z
preskrbo prebivalcev z slanino. V
zadnjem času je namreč zelo
upadla ponudba mastnih pitanih
prašičev. Ker pa je spričo tega
odkupna cena porasla, podjetje
ne more brez večjih izgub na-
bavljati zadostnih količin slanine
za celjsko tržišče. Saj bi sicer
utrpeli kar za 10 milijonov izgu-
be. Sodijo, da problem zaradi po-
večanih odkupnih cen ne bo mož-
no rešiti drugače kot z nekoliko
povečano maloprodajno ceno. Da
je_ stanje glede oskrbe mesta s
slanino težavno, nam pokaže tudi
podatek o odkupu prašičev. Za
potrebe Celja odkupijo na našem
območju le kakih 30 odstotkov
prašičev in še te le mesnatega
tipa. Vse ostale pa morajo nabav-
ljati iz drugih krajev, kar spričo
večjih prevoznih stroškov še zno-
va vpliva na formiranje malo-
prodajne cene.
Razen za slanino pa letošnjo
zimo ne bo posebnih težav pri
oskrbi mesta z mesom in mesni-
mi izdelki.
Posvet v Šmarja
Predsedniki KO SZDL šmar-
ske občine so prisostvovali seji
občinskega zbora proizvajalcev,
da so se seznanili z najbolj pe-
rečimi gospodarskimi problemi
občine, o katerih bodo prav go-
tovo spregovorili tudi občani na
letnih konferencah, ki so v teku.
Razpravljali so o združevanju
gospodarskih organizacij. Ob-
činski zbor proizvajalcev je spre-
jel sklep, da priporoča združitev
trgovskih podjetij v eno močno
podjetje v občini, združitev obeh
komunalnih podjetij ter notranjo
organizacijsko utrditev kmetijske
zadruge gelde združenega finanč-
nega poslovanja in ustvarjanja
skupnih skladov, s čemer se niso
najbolj strinjali na kozjanskem
obratu. Potrdili so združitev
ključavničarstva in avtomeha-
nične delavnice v enotno podjetje
v Rogaški Slatini, ki se razvija
v industrijsko organizacijo.
Predsedniki KO SZDL pa so se
pomenili še o organizacijskih
vprašanjih. Živahna razprava se
je razvila o vlogi SZDL, o odno-
sih med ljudmi, o pravicah in
dolžnostih občanov. Pred dnevi so
za novega sekretarja občinskega
odbora SZDL potrdili Avgusta
Švaro iz Rogaške Slatine,
Seminar v zdravilišču
v Zdravilišču v Rogaški Sla-
upravnih organov, ki ga je orga-
tini teče seminar za člane samo-
nizirala šmarska delavska uni-
verza. Udeleženci poslušajo pre-
davanja o delavskem samouprav-
ljanju, poslovni politiki, delovnih
odnosih, ustvarjanju dohodkov,
odnosih med podjetji in občino,
o tehniki in vodenju sestankov
ter liku človeka v socdaMzmu.
Seminar traja deset dni.
Brez mene
Le težko bi našli kraj, v
katerem se razne gospodar-
ske dejavnosti ne bi preple-
tale, Bolj ko se te skladno
prepletajo, večji razvoj lah-
ko kraj kot celota doseže.
Dokaj razumljivo je, da an-
tagonizmi delujejo zaviralno,
da prinašajo s seboj nepo-
trebna nerazumevanja, dvo-
tirnost ali celo. nerazumne
izpade, možnosti za osebna
okoriščanja, samovoljo in
podobno. Razdvojenost kraja
pa tudi sicer negativno učin-
kuje.
Morda je značilen za to
primer znanega turističnega
kraja, kjer se je globoko
vkoreninil antagonizem med
tovarniškim in industrij-
skim delom kraja na eni ter
turističnim delom kraja na
drugi strani. Ta nasprotja
so vrela dolgo časa, na po-
vršje pa so ves nesporazum
in prenapetost ter ob tem
tudi nerazsodnost prišli na
dan, ko so spričo posebnih
pogojev v kraju namenili
združiti obe šoU.
V	kopici nasprotij med
obema »taboroma« so si po-
samezniki kaj hitro lahko
našli zagovornike osebnih
teženj. Prikazati je bilo sa-
mo potreba zadevo tako, kot
da gre za nesmiselno akcijo,
da gre za načrtno onespo-
sabljanje človeka in podob-
no.
V	resnici pa je šlo le za
osebno kaprico, ki jo je šol-
nik s precizno režijo skušal
uveljaviti. Kajti do zdru-
žitve bi po njegovi logiki ne
prišlo, če se ob tej prilož-
nosti še umetno razpihnejo
vsa nasprotja kraja.
Zanimivo pa je, da ljudje
niso vedeli, da ne gre za
onemogočanje človeka, tem-
več nasprotno. Šolniku, ki je
zadevo napihnil, niso hoteli
vzeti položaj in »ga vreči na
cesto«, kot je. on zadevo pri-
kazoval, temveč so mu po-
nudili celo mesto načelnika
oddelka za šolstvo pri ob-
činskem ljudskem odboru in
mesto inšpektorja za tri ob-
čine. Torej vsekakor višji in
odgovornejši položaj kot ga
je doslej zasedal. Toda oseb-
na kaprica je pač kaprica,
geslo »moj princip« pa je
navadno za človeka presodno
in ga spravlja v nerazsodnost
ter trmoglavo vztrajanje
brez mere za resničnost.
V istem času, ko je šolnik
skoraj postal načelnik od-
delka za prosveto pri občini
in inšpektor, je okoli razla-
gal, da ga nameravajo posa-
diti po osemnajstih letih
dela na cesto; v istem času
ko se mu je obetalo napre-
dovanje, je začel z umetnim
razdvajanjem in napiho-
vanjem antagonizma v kraju.
Ljudje so krokodiljim sol-
zam in »igralskemu trepe-
čemu obrazu« nasedli in se
zanj zavzeli. V ozadju pa so
zadevo še podpihovali tisti
elementi, ki jim je odkrito
nasprotje med obema kon-
cema istega kraja prišlo
pra za svoje lastne nanjene.
Vpregli so vmes še otroke,
češ, da branijo starčka pred
krivico.
Zal pa nihče ni povedal
ljudem, da je šolnik imel
možnost za napredovanjem
in da je bilo že vse priprav-
ljeno, da novo odgovornejšo
funkcijo prevzame. Tega
tudi sam ljudem seveda ni
povedal,, kajti tedaj nihče
več ne bi verjel zgodbici »o
cesti in tmjevi poti v sta-
rosti«. Prav narofte, ljudje
bi mu svetovali, da naj bo
zadovoljen. Šolnik je to za-
molčal, razumemo ga. Mislil
si je pač, da je zadeva taka,
da brez njega in njegoye
besede v kraju ne gre.
Ob tem primeru se dokaj
zgovorno zastavlja vpra-
šanje — ali tokrat prebi-
valstvo kraja res ni bilo
premalo informirano? Kajti
ljudje sedaj odkrito pravijo,
da bi neljubih dogodkov
okoli in zaradi šole vsekakor
ne bilo, če bi takoj v začetku
vedeli vso zgodbo in če bi
tudi vedeli za dvolično igro
»bodočega načelnika oddelka
za šolstvo«. Sedaj pa tudi
razumejo zakaj je šolnik
zgubil zaupanje in je res
vprašanje, če mu bo družba
zaupala mesto načelnika od-
delka za šolstvo pri občin-
skem ljudskem odboru. Saj
gotovo obstaja možnost, da
bi še naprej dvolično nasto-
pal in izigraval poštene na-
mene in zaupanje prebival-
cev.
Sicer pa ta primer hkrati
zgovorno potrjuje, kako ne-
varna je razdvojenost t
enem kraju in kam lahko
le-ta pripelje.
poc ne gre
ZLATI ČASI ZA OBRTNIKA
Janez je pridno hodil na se-
stanke. Tako je med drugim tudi
slišal o ugodnostih pri gradnji
lastne stanovanjske hišice. Kar
precej je bilo sestankov, na ka-
terih so ljudje iz kolektiva pa
tudi izven njega razpravljali o
gradnji stanovanj po novem
sistemu. Del sredstev mora zbrati
delavec, del sredstev prispeva ko-
lektiv — zadnjo tretjino pa dobi
kot kredit po normalni poti. Ja-
nez je o tem precej časa pre-
mišljeval. Treba se je namreč
bilo odločiti za zbiranje lastnih
sredstev. No, nazadnje se je le
odločil.
S formalnostmi ni bilo veliko
truda. Dobil je lično parcelo,
načrt, po daljšem času je zbral
tudi sredstva, tovarna je prispe-
vala v obliki posojila svoj delež,
ostalo pa je dobil v banki, seveda
z vsemi potrebnimi poroki.
Tako je Janez začel graditL
Vsak popoldan je na gradbišču
pomagal. Zbiral je to in ono, me-
šal malto, nosil cigle, dodajal
strešnike, pomagal pri inštala-'
terskih delih — skratka živel je
dvojno življenje. Delal je v to-
varni, kjer so od njega zahtevali
vse in v prostem času živel za
svojo hišico, kar mu je bil davni
sen in ideal in katero je spričo
težavnih stanovanjskih pogojev
tudi potreboval. Saj se je zaradi
tega tudi odločil za gradnjo.
Janez se je odpovedal avtomo-
bilu, in motorizaciji nasploh, za
silo si je popravil staro kolo, za-
čeli so z varčevanjem, kajti za
hišo je bilo potrebno vedno znova
kaj prispevati. Toda hišica je
rasla kot goba, a vendar brez
dežja in bolje brez dežja.
Vse bi se lepo steklo, če bi ne
bilo dopusta. Dopust je sicer čas
oddiha, toda za Janeza je letošnji
dopust vir jeze, razočaranja in
vzrok za mnoge nepotrebne poti.
Kaj se mu je pripetilo, da še
sedaj po treh mesecih preklinja
vsakokrat, ko se spomni določila
zakona o delovnih razmerjih, ki
predvideva obvezni letni dopust
za zaposlene.
Med dopustom se je za deset
dni odpravil v letovišče kolektiva,
sodil je, da bo tam ob prijetnem
oddihu kar najmanj zapravil. To
se je sicer uresničilo, vendar je
doživel po povratku domov stra-
hotno presenečenje.
Nekdo se je med njegovo od-
sotnostjo kratko malo vselil v še
nedograjeno stavbo! Janeza je
skoraj kap zadela, kaj naj sedaj
stori. Nekaj časa je hodil okoli
kot brez glave, nato pa je prevla-
dala razsodnost. Saj imamo ven-
dar %istrezne občinske organe, ki
bodo zadevo uredili, si je dejal,
in končno vendar ne more biti
nasilna vselitev tudi hkrati pre-
nos lastninskih pravic na neza-
željene stanovalce.
Ko je zadevo še bolje premislil,
je ugotovil, da bržčas ne bo večjih
težav. V njegovo hišico se je vselil
na svojo pest obrtnik, ki se vozi
z »-rekordom-« in baje zasluži na
dan po deset tisoč dinarjev. Ta bi
si gotovo lahko zgradil svojo hi-
šico. In na koncu, če so občinski
organi propagirali individualno
gradnjo, jo vsekakor ne bodo raz-
vrednotili s tem, da bodo pustili
nasilne vselitve v tuje stanovanj-
ske hišice. Tako je Janez pre-
mišljeval, ko je sestavljal pri-
tožbo. Pritožbi so ugodili.
Toda obrtnik z »rekordom-« ne
bi bil obrtnik, če bi ne znal špe-
kulirati. Hitro je napravil proti-
pritožbo in ker je zakonski drug
imel čas (če nekdo zasluži na dan
po deset tisoč dinarjev, vendar
ni treba biti dvem v delovnem
razmerju), je hodil od urada do
urada in dosegel, da so prvo od-
ločbo razveljavili, in sicer brez
ozira na zakonitost. Zdaj pa Ja-
nez res ni vedel več, kaj bi počel.
Ostalo mu je premišljevanje, M
je še najbolj poceni.
»Kako je vendar to mogoče, dm
delavec v tovarni mora prispevati
kar 300 tisoč dinarjev za stano-
vanjsko predpravico, to je da t
podjetju sploh dobi stanovanje,
obrtniku pa tega ni treba, temveč
se lahko kar tako vseli v tuj«
hišo in nazadnje ni človeka, ki bi
tako ravnanje preprečil?-«
Toda Janezove jeze in skrbi s
tem ni bilo konec. Ker hiša še ni
bila dograjena, si je obrtnik pri-
svajal še druge pravice — med
njimi tudi pravico do nadaljnje
graditve hiše. Začel je napeljavati
električno omrežje, odločil se je
za notranje adaptacije nove hiše
in podobno. Najetim delavcem pa
je plačeval dvojno ceno s pristav-
kom, saj bo to vendar Janez pla-
čal!!
Janez pa se čudi temu in one-
mu, tem in onim, kajti zadeva je
prišla tako daleč, da so mu rekli,
da mora najti stanovanje za
obrtnika, potem pa ga bodo ■ iz-
selili iz Janezove hišice. In Janez
se čudi saj vendar hišice ne bi
gradil, če bi prej našel stano-
vanje, raje bi si na kredit kupil
fiča, če bi pa imel denarja kot
obrtnik morda celo rekorda. In
tako se Janezu vse bolj zdi, da je
obrtnik bil pametnejši. In če bi
imel možnost znova začeti živ-
ljenje, bi vsekakor ubral pot p«
kateri bo postal obrtnik, kajti
zdi se, da so za obrtnika z »-rekor-
dom-« in debelim mošnjičkom
dandanes zlati časi.
Jutro se je že delalo, ko se je
Janez ves poten zbudil. Kar spre-
letelo ga je, ko se je spomnil na
mvfine sanje o nasilni vselitvi.
Se dobro, da so to bile le sanje,
kajti to bi vendar bilo neverjetno!
Bine
CELJSKI TEDNIK STEV. 45 — 16. novembra 1962
7
Kolektivni razgovor pri Delavski univerzi
Na robu omejenih možnosti
Na občanski konferenci ZKS
v Celju je v svojem prispevku
k razpravi član CK ZKS tov.
Zoran Polič med drugim dejal,
da je družba dolžna samodejno
skrbeti za ustanove in društva,
ki služijo prebivalstvu za izo-
brazbo, za duševno in telesno
rekreacije. Dejal je, da je ne-
pojmljivo, če morajo taka pri-
zadevanja temeljiti na prošnjah
in prepričevanju...
Obrnili smo se na eno takih organi-
zacij, na kolegij celjske Delavske uni-
verze v želji, da bralcem predstavimo
njihove probleme, dejavnost in načrte.
Šef centra za strokovno izobraževanje
tov. JANKO BOBERA je v razgovoru
povedal, da DU razvija precej široko
dejavnost strokovnega izobraževanja.
Trenutno so v teku strojepisni tečaj,
knjigovodski tečaj prve in nadaljevalne
stopnje, stenografski tečaj in seminar
za študente visoke tehniške šole iz me-
hanike. Vse te tečaje obiskujejo v veliki
večini (nad 70 %) slušatelji, ki so že na
takih delovnih mestih, za katere se
izobražujejo. Vse te tečaje obiskuje nad
20e slušateljev.
Center bi moral seveda razvijati tudi
druge oblike strokovnej;a izobraževanja
poleg izobraževanja pisarniških usluž-
bencev. Potreba po izdelavi profilov in
programov izobraževalnih akcij za pro-
izvodne skupine je velika. Pri takih izo-
braževalnih akcijah bi DU lahko sode-
lovala tudi neposredno s posredovanjem
predavanj isplošne teoretične narave.
Vendar je ta dejavnost vezana na po-
budo gospodarskih organizacij, njihovih
izobraževalnih centrov, razen tega pa je
odvisna od razširitve centra pri DU
sami, ki doslej za organizacijo in vo-
denje takega izobraževanja zaposluje le
enega človeka.
Na koncu je tov. Bobera povedal še
to, da niso redki očitki, da dejavnost,
ki jo razvija DU po tej plati, ne spada
v njen okvir. Ti očitki prihajajo s strani
tistih, ki bi tako dejavnost radi sami
prevzeli. Cemu bi bila torej potrebna
samo menjava naslova za enaka izobra-
ževalna hotenja.
Sef centra za drnžbeno-ekonomsko
vzgojo tov. POLDE MRAZ je lahko na-
vedel, da je ta sektor izobraževanja že
več let izredno uspešen, zlasti po zaslugi
politične šole ter raznih politično-eko-
nomskih seminarjev. V letošnjem letn
bo skupaj z ideološko komisijo občin-
skega komiteja ZK izvedena temeljita
analiza izobraževalnih akcij s tega pod-
ročja. Ce bi center imel na razpolago
več sredstev in ustrezen kader, potem
bi bilo mogoče v okviru DU razvijati še
druge oblike znanstveno-analitičnega
dela, ki so nnjno potrebne f sedanje«
obdobju družbenega razvoja.
Tehnični servis, ki ga vodi tov. MAR-
JAN LESER, razpolaga s popolno zbirko
sodobnih tehničnih sredstev za izpopol-
nitev izobraževalnih akcij. Beseda zbirka
Je kaj ustrezna, ker se teh sredstev
predavatelji izven kroga sodelavcev DU
le redko poslužujejo. Servis ima na
razpolago kinoaparaturo, dia in episkop,
magnetofon, filme, diafilme, razpolaga
s fotoslužbo, s sredstvi za razmnože-
vanje skript, tez in podobnega, izdeluje
s s^elavci aplikacije, zidne liste itd.
Zelo upravičene so pripombe, da je v
Celju ogromno tehničnih sredstev, ki
pa so neizkoriščena, predavanja pa po-
gosto suhoparna. Uporaba tehničnih
sredstev pri izobraževalnih akcijah še
ni prodrla, predvsem zaradi nerazumlji-
ve konservativnosti predavateljev.
Zaradi pomanjkanja kadrov pri DU
vodi tov. Lešer začasno tudi skrb nad
poljudno znanstvenim centrom, ki pa
začuda nima naročnikov in skrb za je-
zikovne tečaje.
Končni razgovor z vršilcem dolžnosti
direktorja DU tov. JUGOM je dopolnil
zbir problemov te ustanove. Predvsem
je omenil težave s prostori. Upravičeno
se boji, da bi utegnili ob zahtevah po
preselitvi iz že tako majhnh prostorov
Delavsk univerzi dodicljiti (neustrezne
prostore, kar bi še bolj zavrlo možnosti
razvoja ustanove. Na vprašanje, zakaj
so usahnile tako potrebne in renomirane
akcije kot je bila »torkova tribuna«,
razna poljudna predavanja, filmsko gle-
dališče in >šola za starše« itd,, je tov.
Jug odgovoril, da v prvi vrsti ni inte-
resentov, ki bi bili tudi plačniki, da
manjka za to tudi pri DU ustrezen člo-
vek. Delavska univerza pa kljub za-
vesti, da bi taka izobraževalna dejavnost
bila nujno potrebna, ne more izpolniti
te naloge ob pičlih sredstvih, ki so ji
na razpolago.	-c.
Nekaj se je
zataknilo
z veseljem vedno znova zavU
jem po velenjskih ulicah- Raz-
gibanost, neurejena urejenost
arhitektonske skladnosti, bogato
razcvetajoče se cvetlice, ki te še
sedaj, pozno v jesenh izzivajo s
svojo razkošnostjo s številnih
balkonov, čistoča n težka, morda
malce preobtežena monumental-
nost posameznih poslopij. Naj-
večkrat se mi pogled ustavlja na
svojstveni obliki kulturnega do-
ma. Zanj smo vsi skupaj hvaležni
■družbi, ki je s sredstvi omogočila
gradnjo, posebej pa smo hvaležni
velenjskim rudarjem, ki so smo-
trno vlagali ta sredstva in mnogo
mnogo prispevali z lastnim delom.
Vendar pa ni tako preprosto
vprašanje (v tretjem letu obstoja),
kdo bo vzdrževalec tega edinstve-
nega hrama kulture v dolini.
Rudnik lignita ne more to več
bitu saj je dom last širše družbe.
Toda tu se je nekaj zataknilo.
Hotenja so raznorazna in vsa
dobra, a različna. Zelo oprijem-
ljiva misel je ta, da naj kulturni
dom postane kulturni center Ša-
leške doline in to ne le fizčno,
temveč tudi organsko. Nastavili
so profesionalnega vodjo kultur-
nega doma. Tu pa so se nena-
doma sporekla mišljenja.
Če je upravnik, naj vodi poli-
tko gostovanj, naj vsklajuje delo
domače Svobode in naj koordi-
nira delo Svobod in prosvetnih
društev v vsej občini; torej mora
biti dom organski del občinske
zveze Svobod, k je odgovorna za
to nalogo-
A kako je to mogoče, če bo ve-
lenjska Svoboda prevzela dom in
bo torej upravnik doma uslužbe-
nec Svobode enega kraja. Res je*
da gre za točno preciziranje, verir-
dar v slednjem primeru ne bo
možno govoriti o kulturnem
centru in bodo bčani iz ostalih
krajev občine najbrž vprašali,
kolikšna sredstva dajejo za de-
javnost kulture v Velenju n ko-
liko teh sredstev ostane zanje.
Najbrž ne bi bilo napak zane^
mariti teh vprašanj, kajti po vsej
verjetnosti so izredno važna in
pomembna.
J. K.
Razstava kiparja
GaDrijela Kolbiča
v Celju
v petek, 16. rt. m. ob 18.30 bo
v zvezi s premiero v foyerju celj-
skega gledališča otvoritev raz-
stave mariborskega akademskega
kiparja Gabrijela Kolbiča,
Kolbič, ki bo v Celju razstav-
ljal plastike, akvarele in risbe,
zavzema vidno mesto med mari-
borskimi likovnimi ustvarjalci.
Rojen je v Slovenskih goricah,
študiral je v Pragi, delal pa med
drugim tudi v Zagrebu pri prof.
Kršiniču,
Kot kiparja ga zanima figu-
ralika (otroci, ljubezenska mo-
tivika, portreti, akti itd,), kot
^varelista pa pejsaž in tiho-
žitja, kot risarja seveda: pro-
blemi kiparstva in akvareliranja.
Kolbič je doslej razstavljal z
uspehom samostojno v Mariboru,
na Reki, v Kopru, skupinsko pa
v najrazličnejših mestih. Za to
razstavo v Celju je pripravil po-
sebno zanimiv izbor svojih del iA
to v raznih materialih.
OGLEJMO SI RAZSTAVO VOJAŠKI DNEVI
v počastitev letošnjega dneva
jugoslovanske ljudske armade bo
v vseh večjih krajih celjskega
okraja 2- do 3-dnevna potujoča
fotografska razstava »Vojaški
dnevi-«. Ta razstava daje z izred-
no kvalitetnimi fotografijami na
30 panojih dober vpogled v živ-
ljenje in dejavnost vojaka naše
armade. V celoti je razstavljalec
uspel, da je na slikovit način po-
kazal, kaj vse vojak spozna in kaj
se nauči v času služenja vojaške-
ga roka in to, kakšni so odnosi ter
koliko napora vlagajo komande in
vodstveni kadri za vojno strokov-
no in splošno izobrazbo vsakega
posameznega vojaka. Prav tako
pa -so vidni tudi napori, katerih
cilj je nenehno izboljšavanje po-
gojev življenja v vojaških kolek-
tivih.
Razstava ni strogo deljena po
različnih dejavnostih, vendar je
močno zaznavno, da imajo prvo
mesto predvsem kulturno-zabav-
no življenje, svobodna dejavnost
in vse oblike športnega izživlja-
nja. Močno je naglašen dokaj
soliden standard vojaka, v enaki
meri pa je podano sodelovanje
med jugoslovansko ljudsko arma-
do, mladino in prebivalci mest
ter vasi. Nekaj panojev je posve-
čenih tehnični izobrazbi mladih
ljudi.
Zanimivost razstave je ne-
dvomno to, da je na vseh panojih
v prvem planu človek. Ta človek
pa ima opravka s tankom, topom,
avionom, z ladjo ali pa je v službi
miru v odredu na Sinaju. Celotna
izložba prepričljivo kaže na spre-
membe, ki jih človek doživlja v
armadi, spremembe, ki zapuste
globoke korenine v mladem člo-
veku in v njegovem bodočem živ-
ljenjskem poklicu.
Panoji so opremljeni s teksti.
Tu in tam daje zanimive prikaze
(v številkah) o aktivnosti pripad-
nikov ljudske armade.
Razstava bo trajala do 29. no-
vembra. V nedeljo je bila prva
otvoritev v Velenju v prostorih
II. osnovne šole. Posebna zanimi-
vost je še ta, da ima vodstvo raz-
stave tudi potujočo kinoaparaturo
in večje število umetniških filmov
s tematiko iz narodnoosvobodilne
vojne ter nekaj dokumentarnih
filmov o življenju in delu enot
jugoslovanske ljudske armade,
V sredo so se pri otvoritvi raz-
stave zbrali Soštanjčani, v pri-
hodnjih dneh pa jo bodo lahko
videli v Mozirju, Žalcu, v Celju,
v Laškem, v Šentjurju, v Šmarju
in v Slovenskih Konjicah.
D. K.
RIFNIK v
A
N
T
IK
I
Dobro zidan je bil obrambni zid
Rifnika, ki oklepa vrh 400 m v
dolžino na položnejšem južnem
pobočju. Grajen je iz lomljenca
in vezan z malto. Postavljen je na
živo skalo in ga je ponekod ohra-
njenega preko 2 m v višino. Ob-
zidje smo odprli na treh straneh.
Zaključuje se na severni strani s
podpornim zidom, ki poteka dia-
gonalno na obzidje. Ob zidu je
bilo precej rimske strešne opeke,
kar priča, da je bilo obzidje po-
krito. Na južni strani Rifnika, v
obzidju, se nahaja precej velika
stražarnica. Tukaj se je dan za
dnem menjavala straža in opre-
zala za sovražnikom, ki bi se rif-
niškim prebivalcem približal la-
hko le od te strani. Ali je sovraž-
niku kdaj uspelo prodreti za ob-
zidje? Na to vprašanje zaenkrat
ne vemo odgovora, le občudujemo
lahko mogočno obzidje, ki so ga
gradili z velikim naporom. Na
Rifniku ni vode, ne peska; vsi
peščeni bloki, ki so jih poleg lom-
ljenca uporabili pri gradnji, ves
material so morali prinesti iz do-
line.
In kako so živeli ljudje na tej
antični naselbini? Za svoje potre-
be so se ukvarjali s poljedel-
stvom. Male njivice so preživlja-
le le svoje lastnike. Za prodajo
pridelka je malo verjetnosti. Tr-
govali so z živino in z izkupičkom
kupovali stvari, ki jih niso mogli
doma narediti. To ^ bili razni
bronasti predmeti, ki smo jih na-
šli v grobovih, sol, orožje itd.
Železne predmete — orodje, spo-
ne in podobno so izdelovali doma,
a to le za lastno uporabo. Se da-
nes imenujejo ljudje eno izmed
odkopanih hiš >->^kovačnico-«. Na
primitivnih statvah so tkali oble-
ke, ovce so jim dajale volno za
predenje. Precej močna je bila
lončarska obrt, saj so iz gline
imeli vso posodo. Posoda, ki smo
jo našli, je precej primitivna, ven-
dar skriva v svojih oblikah in
omamentu eleganco rimske kera-
mike,
V zidanih hišah so imeli tlak
iz malte-estiha in najdejo se
ostanki tubulov — opečnatih cevi
za centralno ogrevanje. Med
drobnimi predmeti, ki jih je arhe-
ologova lopata letos odkrila, so za
datacijo rimske naselbine po-
membni trije novci iz II, in III,
stoletja ter bronasta zaponka, ki
pripada istemu času.
Pred nami se sedaj odpira vpra-
šanje, kdaj pričenja rimska na-
selbina na Rifniku? Ali so stano-
vali Rimljani tu že prej, preden
so Rifnik obzidali. Ali so sem
prišli šele, ko je pretila nevar-
nost tujih vojska in se umaknili
z doline šele konec II, stoletja?
Kako dolgo so živeli tiikaj in kak-
šen je bil njihov konec?
Na vsa ta vprašanja bomo la-
hko odgovorili, ko bomo rimsko
naselbino temeljiteje raziskali, ko
bomo odkrili še nove stavbe in
v njih našli .predmete, ki nam
bodo na naše vprašanje odgovo-
rili.
Ob koncu naj omenim še to, da
Rifnik s svojo prazgodovinsko in
antično naselbino pomeni privlač-
no turistično točko in bi bilo tre-
ba razmisliti, da bi kmalu pri-
stopili k. rekonstrukciji nekaterih
objektov, kajti le na ta način bo-
mo lahko približali ljudem pre-
teklost Rifnika in okolice.
V. Kolšek
Limsko obrambno obzidje
Akad. slikar C. Cesar:
SODOBNI CENTAVER
Slovenski
izseljenski
koledar
Te dni bo znova izšel dobri
znanec slovenskih izseljencev —
Slovenski izseljenski koledar —
ki z letnikom 1963 slavi desetletni
jubdlej. Letos se je uredništvo
pri vsebini in opremi kar naj-
bolj potrudilo, prav tako pa so
pohiteli s časom, saj bo že kan-
cem novembra dostopen našim
ljudem v evropskih deželah, v
prvi polovici decembra pa bodo
že lahko rojaki onstran oceana
z zanimanjem listali po njem.
Ta izredno topel novoletni po-
zdrav iz domovine bo vsem, ki jih
bo dosegel, približal Slovenijo in
Jugoslavijo z zanimivim berilom,
s članki, reportažami, leposlov-
nimi sestavki in s pesmimi kar
na 288 straneh, ki so izredno bo-
gato ilustrirane — z 212 čmo-
belimi in s štirimi barvnimi fo-
tografijami.
Med ostalim boste spoznali tudi
življenjske zgodbe vidnih ame-
riških Slovencev, neumornih
društvenih in kulturnih delav-
cev, Franceta Keržeta, Ivana
Molka, Josephine Tratnik, Anto-
na Terbovca in drugih.
M. S.
GODALNI KVARTET »GE-
WANDHAUS« iz Leipziga pri-
haja letos prvič na turnejo po
Jugoslaviji ter s tem vrača enega
od umetniških obiskov, ki so jih
T DR Nemčiji imeli jugoslovan-
ski glasbeniki, med njimi tudi
Igor Oaim lin Samo Hubad,
Kvartet »Gewandhaus« bo
gostoval 19. novembra v Maribo-
ru in 21, novembra v Celju, Spo-
red obsega tri dela dunajskih
klasikov: Haydnov kvartet v
D-duru, imenovan »Skerjanček«,
Mozartov kvartet v C-duru, ime-
novan »Disonance« ter Beethov-
nov kvartet op. 95.
Goran
FRAN ROŠ SPOMINI NA SRBIJO
Njen mož, ki so ga dražinovci mobilizirali, se je z delom svoje
četniške enote pridružil partizanom. Zato je njegovo ženo, ki ni še
ničesar o tem vedela, neko noč doma poiskala «-črna trojka-«. Od-
peljala jo je iz hiše k Moravi, jo tam zaklala in pognala v reko.
Konec septembra je I. armadna skupina NOVJ pod komando
Peka Dapčeviča osvobojevala Sumadijo, prodirajoč proti Beogradu,
II. skupina s Kočo Popovičem pa se je z juga bhžala Pomoravju.
Prve dni oktobra je divizija «-Princ Eugen-«, ki so jo sestavljali
-folksdojčerji«, zasedla dominirajoče položaje ob Veliki Moravi
na črti, ki se je dotikala tudi Cuprije, da bi zavarovala umik za-
padnejšim nemškim silam.
Enote NOV in RA so, prodirajoč z vzhoda, 8. oktobra osvobo-
dile Ravno Reko, kjer se je namestil sovjetski komandant general
Carev s svojim štabom. Ljudstvo je svoje osvoboditelje sprejelo
2 nepopisnim navdušenjem.
V nezadržnem poletu so enote NOV in RA prodrle pri Lapovu
in s tem presekale Nemcem glavno prometno zvezo, tako da je
železniški park moral ostati v Jagodini. Kar so Nemci tu z mini-
ranjem imičili, so železničarji obnovili v 25 dneh.
Cetniški komandant kapetan Cačič, ki je imel svoj štab nad
Ravno Reko, je tedaj z nekaj četniki krenil h generalu Carevu na
razgovor. Lagal mu je o svoji borbi proti Nemcem, zato ga je
Carev pooblastil, naj še dalje skrbi za red na svojem področju.
To je med svojim ljudstvom zbudilo ogorčenje in strah. Mnogi,
zlasti rudarji, so'zdaj pred Cačičem zbežali v Cuprijo. Medtem pa
je ta na svojem zborovanju v Senjskem rudniku zapretil: »Moti se,
kdor misli, da so četniški noži zarjaveli,..-«
Bilo je 11. oktobra, ko se je naše selo Supska znašlo med
dvema frontama. Preko vasi so z obeh strani padali izstrelki med
grmenjem topov. Z griča je bilo videti več belih dimov nad Cup-
rijo. Bilo se je bati, da bodo granate vsak čas našle tudi Supsko.
Vaščani in begunci iz mesta so napolnili globoko strugo potoka za
vasjo, na pol suhega. Drugi so se zatekli v kotanje med gričevjem.
Tja so kmetje gonili živino.
Tedaj je nad nami zaplulo opazovalno letalo, ki je na spodnjem
delu trupa bilo zaznamovano s peterokrako rdečo zvezdo. To je naše
letalo! so klicali ljudje in mu mahali, saj je plavalo počasi in nizko,
z njega pa se je celo videla pilotova glava. Plulo je vzdolž Morave,
potem se je vrnilo in izginilo za gozdovjem.
Tu je bil prvi ptič svobode!
Zvečer nas je naš »gazda-« popeljal do Tišine kmetije, ki je
ležala zavarovana v globeli. Tam smo našli advokata Nikoliča z
družino. Ugotovili smo, da preživljamo nocojšnjo noč že na ozemlju,
ki ni več okupirano. Tisa nam je čaše nalil z raki jo in izpraznil
sem jo v dušku — prvo čašo v svobodi!
Vso noč so nas budili odmevi topovskega streljanja.
Tu v Pomoravju, kjer so se Nemci upirali v ravnini s silo
težkega orožja, je moglo njihov odpor streti le še močnejše orožje,
s kakršnim je razpolagala Rdeča armada, ne pa še naša NOV.
Enote RA so se bližale Cupriji večidel z vzhoda skozi rudniški
bazen in z juga. Prav 11. oktobra so dosegle rob mesta pri parnem
mlinu, pokopališču in sladkorni tovarni. Med njihovimi in nemškimi
izvidnicami je prišlo do puškarjenja, zlasti pri mostovih. Na neka-
terih mestih so se borci RA med prodiranjem ukopavali.
V deževnem jutru 12. oktobra sem se s svojci in nekaterimi
seljaki vrnil pogledat k cesti. Vas ni bila poškodovana. V trenutku
pa smo ostrmeli veselo presenečeni.
Tu so bili! Patrulja osmih rdečearmejcev z avtomatskim orož-
jem na konjih se je oprezujoča pomikala po cesti skozi selo. Na
čelu ji je jezdil zelo mlad oficir, dekliško nežen in lep, nasmejan.
Med njegovimi ljudmi je bil mrk konjenik z mongolskim obrazom.
Pohiteli smo k njim. Stiskali smo jim roke, ki so nam jih
podajali s konj. Svojo radost smo izražali na različne načine. Neki
kmet je pritekel z zelenko rakije, da so je srknili vsak nekaj. To-
stran Morave ni nobenega Nemca več, smo jim pojasnjevali. Trije
seljaki so jih vodili dalje k reki Moravi.
Cez četrt ure se je patrulja vračala v dmcu. Ni minila še
nadaljnja ura, ko so se v vas pričele zgrinjati kolone sovjetskih
pešakov. Hiteli so k Moravi v široki fronti — na pogled so bili to
sami elitni borci, ne zelo mladi, polni, krepki, molčeči. Niso se
ustavljali, ko smo jih mimogrede iz hvaležnosti prijemali za roke,
ki so z njimi držali orožje. Niso se nasmehnili, gledali so naprej,
v bitko, ki so jo pričakovali in ki utegne temu ali onemu nakloniti
smrt, potem ko se je živ prebil že iz premnogih spopadov. Bili so
brez vsake prtljage, ki bi jih utegnila obtežiti in ovirati.
Njim so sledili z zelenjem obdani kamioni s prtljago, sanitet-
nim materialom in bolničarkami, nato težki kamioni s pontonskimi
čolni in drugo tehniko. Ob njih sta korakala dva naša partizana
s puškami. K njima je skočil majhen rdečearmejec, ju trepljal po
ramenih, smejoč se in ponavljajoč besedo: »Partizan!-«
Več ur so Rusi gradili pontonski most čez Moravo pri Supski
in s tem nemško mostišče pri Cupriji ogrožali v hrbet. Z obeh
strani so se besno oglaševali topovi, minometalci in mitraljezi. In
potem se je semkaj po cesti vračal kamion z mrtvimi in ranjenimi
rdečearmejci, za njim kasneje še dva. Resno so z vozil k nam zrle
bolničarke v uniformah s krili, vse modrooke plavuše, majhne,
ljubke, a čvrste in pogimme. Tih in potrt je bil zdaj naš pozdrav.
8
CELJSKI TEDNIK STEV. 45 — 16. novembra 1962
za mlade bralce
PADLI CVETOVI
Z dnevom mrtvih so oživeli
tudi spomini na padle partizane,
pokopane v daljnih, temnih goz-
dovih. S spoštovanjem so mislila
srca na te hrabre može, na te
naše padle cvetove slovenskega
naroda. Prižgali ismo svečke na
njihovih grobovih in zdelo se
nam je, kot da se v tem trenutku
lahko pogovarjamo s tistimi, ki
spijo pod njimi.
Tudi pionirji osnovne šole
Ljubno smo z veseljem okrasili
grobove naših borcev. Višji raz-
redi smo odšli na bolj oddaljeni
partizanski grob ob robu gozda.
Očistili smo ga trave ter ga okra-
sili s cveitjem in svečkami. Ko
smo prižgali svečke, smo padle
partizane počastili z enominut-
nim molkom.
Koliko pa je grobov, ki jih ne
bodo krasile svečke! Koliko je
padlih junakov, ki zanje sploh ne
vemo! Namesto svečk pa bodo te
grobove obiskale naše misli, grele
jih bodo, poljubile jih bodo in ne
bodo nikoli zamrle.
Na grobovih smo zapeli parti-
zansko pesem in v marsikaterem
očesu je zablestela solza^ ko smo
mislili na najlepše padle cvetove
našega ljudstva.
Vera Krajnc,
Okonina 41, Mozirje
DEČEK IN KOZICA
živel je fantiček, ki mu je bilo
edino veselje na svetu — majhna,
bela kožica, za katero je skrbel.
Mamica mu je umrla, ko mu je
bilo pet let, oče pa se je od takrat
predal pijači, ki ga je vedno bolj
in bolj oklepala In fantek je vso
svojo ljubezen posvetil kožici. Ta-
ko lepo je skrbel zanjo, kot bi
bila njegova sestrica.
Pa mu je živalca ljubezen
obilno poplačala. Pripovedovali
so, da je bila pravzaprav dobra
gozdna vila. Tako mu je nekoč
podarila lepo okrašen klobuček,
ki pa ni bil samo lep, temveč
tudi čudežen. Vila je pritisnila na
prvi gumb, ki je bil skrit v klo-
bučku in pred našim junakom se
je zašibila miza z najboljšimi do-
brotami; ko je pritisnila na drugi
gumb, so se pred njim bahavo
zašopirile najlepše obleke, dotik
tretjega gumba pa je sprožil naj-
čudovitejšo glasbo, kar jih je de-
ček sploh kdaj slišal. In fantek
je ves srečen odšel s klobukom
domov.
Pogostil je očeta, ki je kinkal ob
polni steklenici vina. In glej —
ko je oče pojedel prvi grižljaj
slastnih jedil, ga je minilo veselje
do pijače. Spremenil se je in zno-
va začel delati in bolj skrbeti za
svojega sinka. In fantek je bil
tega darila najbolj vesel.
Janko Mastnak,
Podlog 52,
Šempeter v Sav. dolini
Koroška lipa
Pionirji Belih vod smo obiskali
Koroško. Na Ludronskem vrhu
v bližini kmetije Nojevnik smo si
ogledali znamenito turško lipo,
ki so jo pred mnogimi leti zasa-
dili Turki. Pravzaprav so jih po-
sadili dvanajst skupaj, potem pa
je vseh teh dvanajst lip zraslo
v eno samo veliko lipo. Ima ve-
liko votlino, v kateri so imeli
včasih celo ljudska rajanja. Lipa
pa je še danes zbirališče fantov
in deklet.
Nojevnikov gospodar nam je
o lipi pripovedoval cele zgodbe.
Se raje pa je govoril o svoji mo-
torni žagi, ki ga bolj veseli kot
stara, debela lipa.
Štefka Visočnik,
šola Bele vode nad
Šoštanjem
Dva medveda
I
v četrtek so prišli v Celje ko-
medijanti. Pripeljali so se v dveh
vozovih. S seboj pa so imeli tudi
avto s prikolico in zadaj kletko z
dvema medvedoma. Vso pot so
jih spremljali otroci in tudi sta-
rejši so včasih obstali in jiih opa-
zovali. Ko so pripeljali v bližino
Celja, so obstali in okrog kletke
so se takoj zbrali ljudje. Opazo-
vali so živali in se kljub opozo-
rilom bližali kletki. Medveda sta
nekaj časa opazovala ljudi, nato
pa je eden stegnil iz kletke šape,
pograbil naj bližnjemu gledalcu
kolo in mu strgal z njega plašč in
zračnico. Mož je začudeno obstal,
toda, kaj je hotel. Moral je na-
daljevati pot s kolesom brez
zračnic in plašča.
Peterček Jeršič,
Teharje pri Celju
Med pionirji
3elih voc. 
Naša šola stoji sredi Belih vod.
Nekateri učenci imaio zelo daleč
do šole in to predvsem učenci iz
drugega in četrtega razreda. Svo-
je domove imajo tik pod Smre-
ko vcem in drugimi oddaljenimi
hribi. Toda kljub dolgim in sla-
bim potem do šole smo pionirji
Belih vod vedno veseli. V šoli
imamo televizor, diaprojektor in
električni harmonij za glasbeni
pouk, pa seveda še vrsto drugih
korisitnih stvari.
Ob četrtkih poslušamo televi-
zijske ure in se hkrati naučimo
kar precej srbohrvaščine. Naj-
večje veselje pa doživimo ob
električnem harmoniju. Tovari-
šica Sonja Stvarnik uči pri nas
glasbeni pouk in kadar nam
zaigra na harmonij, smo v resnici
presrečni.
Poleg tega pa imamo na šoli
še vrsto krožkov: dopisniški, teh-
nični, šahovski, fotoamaterski
itd. Med krožki seveda ne smem
pozabiti smučarsko planinskega,
ki ga obiskuje veliko učencev.
Imamo vsak svoje smuči in zelo
pazimo nanje. Dopisniški krožek
dopisuje v RTV Ljubljano, pio-
nirski list in ostale časopise.
Toliko o našem delu za danes.
Ostalo bomo prihranili za pri-
hodnje dni.
Marija Vačun,
Bele vode nad Šoštanjem
Dragi mladi
bralci
Navadili smo se že, da v
vsakem našem pomenku raz-
pišemo tudi nove nagrade.
Kaj mislite, o čem bi pri-
hodnjič pisali? Pogledali
smo na koledar in ugotovili,
da bo prihodnjič rubrika
»Za mlade bralce« izšla šele
21. decembra, torej nekaj
dni pred slovesom letošnjega
leta. Se vam ne zdi, da je
tak čas kar najbolj prime-
ren za sestavljanje načrtov
za prihodnje leto?
Zato smo se odločili, da
vas povabimo, da nam do
tega datuma pošljete pri-
spevke, ki bodo pisali o no-
vem letu. V njih lahko za-
pišete vse svoje želje za leto
1963, pa tudi to, kako ste
preživeli dosedanje novoletne
praznike; lahko nam napi-
šete tudi kakšen novoletni
doživljaj in to v pesmi ali
prozi — vseh pisem bomo
veseli. Izžrebali bomo tri
nagrade — eno po tisoč in
dve po petsto dinarjev, naj-
brtljše prispevke pa bomo
objavili.
Še kaj? Da, želimo vam,
da bi praznike ob dnevu re-
publike kar najlepše pre-
živeli. Pozdravljeni!
Uredništvo
Vaša pisma •Vaša pisma •Vaša pisma
v teh dolgih štiritf tednih, ki
ločijo dve rubriki »Za mlade
bralce«, se je v našem uredništvu
zbralo precej ljubeznivih pisem.
Pa smo menili, da bi bilo prav,
če bi objavili vsaj nekatera izmed
njih. Začnimo s pismom Draga
Svetka iz Polzele:
Dragi lovariši!
stanujem v Pod vinu in hodim
v osmi razred osnovne šole na
Polzelo. Pouk se je že davno pri-
čel in učenje je v polnem teku.
Poleg tega smo si pionirji naše
šole zadali nalogo, da si liredimo
lastno šolsko igrišče. Kmetijska
zadruga nam je v ta namen od-
stopila zemljo in doslej smo od-
stranili vso travo in že zasadili
živo mejo. Postaviti moramo še
gole in igrišče posuti, pa bo na-
red. Upamo, da bomo do 29. no-
vembra igrišče popolnoma uredili.
Zdaj pa še nekaj za mlade
bralce. Tudi jaz bi predlagal, da
bd pionirji kaj več pisali o narod-
noosvobodilni borbi. Morda bi o
tem za nas lahko kaj napisali
tudi starejši tovariši. Dogodki iz
 narodnoosvobodilne borbe so za
nas namreč zelo daleč, pa vendar
blizu in zdi se mi, da bi morali o
tem več vedeti. Poleg tega v
rubriki ne bi bila odveč kakšna
uganka, rebus ali križanka. Ce
boste rubriko tako izpopolnili,
sem prepričan, da bo imela še
več prijateljev.
Drago Svetko,
Podvin 9, Polzela
Drago, hvala za pismo. Potru-
dili se bomo, da boš ob prihod-
njem izidu naše rubrike že našel
tudi kakšno partizansko zgodbo,
pa seveda tudi križanko, Z rebu-
si pa smo pričeli kar danes. Piši
še kaj in lepo pozdravljen!
Od Pavle Kamenšek iz Bukov-
žlaka pa smo dobili takole pi-
semce:
Jesenski dnevi so tu. Sonce že
ni več tako močno in na mnogih
mladih obrazih je skrb zamenjala
brezskrbno veselje, ki ga je bilo
med počitnicami tjiko zelo veliko.
Pa vendar kljub učenju ne bomo
pozabili na našo rubriko. Res je
bila lani pestra in zanimiva, sa-
mo smešnic je primanjkovalo.
Tudi jaz menim, da bi ne bilo
prav nič odveč, če bi kdaj obja-
vili kakšen potopis, pa tudi kri-
žanke in rebuse. To ste nam že
lani obljubljali, pa žal ni bilo nič.
O pionirskih organizacijah in
raznih krožkih bi mladi bralci
res lahko več pisali. Tako bi
lahko izmenjali izkušnje in spre-
govorili o novih obUkah dela
pionirske organizacije. Sicer pa
mi je rubrika zelo všeč in težko
bi nam bilo, če bi nehala izhajati.
Pavla Kamenšek,
Bukovžlak 48,
Teharje
Draga Pavla, hvala za pred-
loge. Pričakujemo, da nam boš
še pisala. Lepo pozdravljena!
Janko Mastnak iz Podloga pri
Šempetru v Savinjski dolini pa
se je dolgo jezil na nas. Pravi, da
je naročil naš časopis, pa mu ga
nismo poslali. Pa je potem pomi-
ril svojo hudo kri in nam med
drugim pisal tudi tole:
Sklenil sem, da zavržem
mržnjo, ki je neutemeljena in
spet postanem vaš dober prija-
telj. Saj mi ne zamerite jeze,
kajne? Sem pač eden izmed tistih,
ki hitro sodim in potem obžalu-
jem, kadar kaj hudega rečem.
Sicer sem pa zelo kleE>etav pobič.
Mami komaj čaka, da grem iz
kuhinje, ker jo vedno kaj spra-
šujem ali pa pripovedujem. Sicer
je pa kar prav, da sem tak. Veste,
imam namreč sestro, ki ima
vedno zaprto šobo, pa moram jaz
nadomestiti njen molk ,,.
Dragi Janko, hvala za pisemce
in predvsem — hvala, da se ne
jeziš več na nas. Škoda, da si tako
dolgo molčal. Ce bi nam bil po-
vedal, da si naročil Celjski ted-
nik, pa Ti ga nismo poslali, bi
bili — verjemi — to takoj popra-
vili. Zdaj pa je že tako dolgo
od tega, da res ne vemo, kaj
storiti. Dogovorimo se takole: če
se, Janko, še vedno zanimaš za
naš časopis, nam piši, pa Ti ga
bomo začeli pošiljati. Velja?
Toplo pozdravljen!
Tetka
Tako! To so bila tri najbolj
zanimiva pisma, ki smo jih dobili
te dni. Dragu in Pavlu bomo
poslali tudi petsto dinarjev, ki
sta jih zaslužila s tem, ker sta
nam poslala pripombe na ure-
ditev naše rubrike. Tako smo se
namreč dogovorili zadnjič, se
spomnite?
Prisrčna hvala pa velja tudi
vsem ostalim, ki ste nam pisali,
pa vaših pisem nismo mogli ob-
javiti, Vsem želimo prijetne dne-
ve v pričakovanju praznikov in
vas toplo, itaplo pozdravljamo.
V ŽELEZARNI ŠTORE
Uredništvo
Leta 1845 so v Storah začeli
kopati rjavi premog, šest let
kasneje pa so že v železarni pro-
izvajali palično železo in plošče
za ladjedelništvo.
Storska železarna se je odtlej
izredno močno razvila. Zdaj pro-
izvajajo Simens Martinova jekla
in surovo železo. Ta jekla upo-
rabljajo za gradnjo mostov, stro-
jev, v ladjedelništvu., za vzmeti,
za utrditev cementnih zgradb itd.
Ker je železarna v Storah izred-
nega pomena za našo industrijo,
smo jo obiskali in si ogledali po-
stopek proizvodnje.
Zanimiv je bil ogled plavža.
Rudo, ki jo dobijo iz Vareša, naj-
prej zmeljejo, nato pa jo dajo v
plavž. Plasti se menjajo: ruda,
koks, ruda, koks itd. Kot dopol-
nilo dodajo še kremen. Ko surovo
železo piteče iz plavža, ga takoj
ločijo od žlindre. Železo prestre-
žejo v velike lonce, ki so obzidani
s šamotno opeko.
Drugi obrat, ki smo ga videli,
je bila valjama. Obiskali smo še
livarno, kjer smo videli kompre-
sorje itd. Kdo bi lahko naštel vse,
kar so nam v železarni pokazali.
Veseli smo, da smo jo obiskal},
kajti nedvomno nam bo ogled
tovarne mnogo koristil pri pouku
v šoli.
Irena Kokot,
Cankarjeva 5, Celje
Srečanje s Frandetom Bevkom
Prišel je dan, ki smo ga vsi z
veseljem pričakovali. V našo sre-
do je prišel eden naših plodovitih
pisateljev, France Bevk. Ste že
videli tovariša Bevka? Je srednje
velik, že sivolas mož, dvainsedem-
desetih let.
Ob pozdravu smo mu v znak
ljubezni in spoštovanja podarili
skromen šopek rož. Tovariš Bevk
pa nam je sam prebral dve svoji
zgodbi. Prva se godi v času na-
rodnoosvobodilnega boja. Opisuje
beg Gregca in kurirja pred nem-
škimi vojaki. Druga zgodba pa se
je imenovala »Smeh«. Mislili smo,
da bo zgodba vesela, pa ni bilo
tako.
Ko je tovariš Bevk prebral obe
zgodbi, nam je na prošnjo nekega
učenca pripovedoval o svojem
življenju. Kar prehitro je minilo
naše srečanje.
Bojana Ribič
NOVA 50LA
Vrata šolskega poslopja se spet
odpirajo. Počitnice so že davno
minile in vse učilnice so zaživele
kakor čebelnjaki. Nato pozvoni
šolski zvonec. Počasi se otroci
pomirijo in pridno poslušajo
učitelje. Med otroci so tudi taki,
ki letos prvič hodijo v šolo. Mimo
sede za mizicami. 2e se uče prve
črke in tudi številke že poznajo.
»Ena, dve, tri.,.« doni v prvem
razredu. Spet zazvoni zvonec.
Otroci mirno pospravijo šolske
stvari in prav tako mirno zapuste
učilnico. Urno se obujejo in oble-
čejo. Na hodniku se postavijo v
vrste in z učiteljico zapustijo
šolsko poslopje. Tisti, ki se vozijo
s kolesom v šolo, sedejo nanj in
zdrvijo proti domu.
Tudi učenci višjih razredov se
pridno uče. Tudi njih prekine
zvonec. Toda ti ne obstoji jo v
vrstah. Drug za drugim, križem,
kražem stečejo po stopnicah
navzdol.
Nova šola ob Dečkovi cesti je
ena najlepših šol v Celju. Ima
šestnajst lepih učilnic s sodobno
opremo, risalnico, pisarno, zbor-
nico, ipevsko sobo, govorilnico,
pionirsko sobo, številne kabinete
itd. Z veseljem hodimo v našo
lepo, novo šolo in radi jo imamo.
Vladimir Srcič,
4. osn. šola Celje
Medvedek v Šentvidu
Pred dnevi so imeli šolarji; ki
so bili na poti v šentviško šolo
kaj videti. Tik ob bivši železniški
postaji se je ustavil traktor s pri-
kolico, na prikolici pa sta bila v
železnih kletkah dva prava ve-
lika, res velika medveda. Lep
rjav kožušček sta imela in prav
nerodno jima je bilo, da se je
okoli kletke zbrala tolika mno-
žica otrok. Saj sta še dremala, ko
so jih otroško vpitje, smeh in
klici začudenja zbudili. Prijetno
so bnmjdali. Otroci pa so se za-
bavali. Nekateri so hoteli celo
preblizu kletke, a jih je paznik
opozoril, da medveda nista naj-
bolj krotka .in da imata prav
ostre kremplje.
Ta dan so otroci v šoli govorili
domala le o medvedih. Učiteljica
pa jim je tokrat povedala vse o
življenju medvedov — tudi to, da
imajo radi med, da zlimo presipdjo,
da so nekateri nevarni; zvedeli
pa so tudi, da so medvedji mla-
diči zelo prikupni in igravi kot
pač vsi mladiči divjh in gozidnih
žvali.
Morda naj povemo še to, da so
ta dan vsi otroci zamudili v šolo,
kar pa seveda ni prav, saj bi si
tudi sicer skupno šli ogledat oba
medveda.
Namesto partizanske zgodbe
tokrat motiv iz narodnoosvobo-
dilne borbe.
Hodite v gledališče?
Slišim vas, kako mojemu vpra-
šanju pritrjujete.
Pa veste tudi, zakaj hodite v
gledališče?
O, prav gotovo! Nekoč ste igral-
cem na odru pomagali pregnati
zlobnega zmaja, kajne?
Seveda, to ste bili vi, cicibančki
in pionirji!
Kaj pa oni večji, ki so že mla-
dinci? Ste prepričani, da ti vsi
vedo, zakaj hodijo v gledališče?
Naj vam zaupam. Med njimi je
namreč nekaj takšnih, ki se v gle-
dališču vedejo kot v gostilni. Mo-
tijo ostale gledalce, igralce na od-
ru in govorijo kar na glas tudi
takšne besede, ki v hišo kulture
ne sodijo. Tako se je primerilo
dvakrat tudi pri predstavah stare
kitajske zgodbice »Rdeče in mod-
ro v mavrici«.
Kaj porečete, ali takšni mladin-
ci sodijo v gledališko dvorano?
Rekli ste ne.
Ce ti »mladinci« nočejo razume-
ti komu je kulturni hram name-
njen, naj ostanejo doma vse do-
tlej, dokler se ne bodo naučili spo-
štovati dela ljudi, ki se trudijo,
da bi v nas izoblikovali kulturne
osebnosti. Naj teh ostrih besed ne
zamerijo mladinci učiteljišča, va-
jeniške in ekonomske šole, pa tu-
di nekateri, žal redki — gimnazij-
ci. Kritiko smo namenili namreč
tistim dijakom, ki jim je že v na-
vadi, da motijo red in mir v na-
šem gledališču.
Da
CELJSKI TEDNIK STEV. 45 — 16. novembra 1962
9
Ideološka komisija okrajnega odbora SZDL
O KULTURNIH PROBLEMIH
Na nedavni seji ideološke ko-
misije okrajnega odbora Sociali-
stične zveze v Celju so veliko
razpravljali o problemih kultur-
nega življenja v našem okraju.
Razumljivo je, da so v zvezi s
tem največ govorili o Celju, če-
prav moramo reči, da je beseda
stekla tudi o kulturno prosvet-
nem delovanju v ostahh občinah.
Po tem, ko je tajnik okrajnega
sveta Svobod in prosvetnih dru-
štev tovariš Jaka Majcen infor-
miral člane komisije o delu Svo-
bod in prosvetnih društev v celj-
skem okraju, so razpravljali o
številnih zadevah. O klubski de-
javnosti, o dramskem delu, o vo-
kalni in filmski dejavnosti in še
o vrsti drugih zvrsti kulturne de-
javnosti naših ljudi.
Letos se je pokazalo, da so
mladinski pevski zbori številčno
upadli, da pa se je močno dvigni-
la kvaliteta njihovega dela. Tako
lahko pričakujemo, da se bo celj-
ski okraj prihodnje leto, ko bo
pri nas spet pevski festival in to
kar v zveznem merilu, dobro od-
rezal. Morda je o pevskem festi-
valu zdaj še prezgodaj govoriti.
Vendar lahko povemo to, da bo
festival vključil v svoje delo tudi
posvetovanje glasbenih pedago-
gov in novost — tudi instrumen-
talno dejavnost.
Posebej so člani ideološke ko-
misije razpravljali o filmski
vzgoji. Poudarili so, da bi morali
filmsko vzgojo vključiti ne samo
v šole, temveč tudi med ostalo
mladino. Zanimivo je namreč, da
celjski okraj po številu kinoobi-
skovalcev prednjači v slovenskem
merilu, zato nedvomno ni dovolj,
če bi filmsko vzgojo uvedli samo
v osnovne šole. Tako je zdaj ob-
veljal sklep, da se do šestega raz-
reda osnovne šole podaja filmska
vzgoja priložnostno, naprej pa
kar najbolj sistematično in red-
no. Sprva so mislili, naj bi film-
sko vzgojo v šolah posredovali
mladim ljudem profesorji sloven-
ščine, kasneje pa so se vendarle
dogovorili, da bi na šolah prevze-
li to plat vzgoje tisti pedagogi, ki
se nanjo najbolj razumejo — in
verjetno to niso povsod samo sla-
visti. Se o filmskem gledališču,
ki je začelo delati lani, povejmo
besedo. Čeprav se je borilo z raz-
hčnimi težavami, je vendarle
mnogo pripomoglo k vzgoji širo-
kih nmožic filmske publike. Zato
bi bilo prav — in za to se je za-
vzela tudi ideološka komisija —
če bi filmsko gledališče letos zno-
va začelo z delom.
-ij.
V TRETJE GRE RADO
K ČLANKU Z NASLOVOM DVA ČLOVEKA — DVA ZNAČAJA
ki smo ga objavili v eni zadnjih
številk našega lista in odgovoru,
ki nam ga je poslal v objavo tov.
Plemenitaš, priobčujemo izjemno
še tretji sestavek, ki nam ga je v
pojasnilo na prejšnja dva pc^al
tov. Ivan Centrih, ki je bil ob ne-
zgodi v Dob ju osebno prizadet.
Takole nam piše:
Star sem osemnajst let. Izučil
sem se mizarske obrti, vendar so
bila doslej vsa moja prizadeva-
nja, da bi dobil ustrezno delovno
mesto zaman.
Na dan moje nezgode sem ža-
gal drva za šolo. Menim, da z
mojim delom za ustanovo, kot je
le-ta nisem storil ničesar nepra-
vilnega, kar naj bi dalo povod da
bi me pustili brez pomoči. Sem
kmetijsko in življenjsko zavaro-
van. Torej je pripomba tovariša
Plemenitaša, češ, da so mi tamoš-
nji učitelji pomagali zgolj iz bo-
jazni pred posledicam, bila odveč.
Pri tem naj omenim še to. To-
variš Salobir me je imel namen
odpeljati v bolnišnico s svojim
osebnim avtomobilom, ki ga je
imel v bližini nezgode in ne kot
je trdil tov. Plemenitaš, da je bila
razdalja 1 km. Slo se je le za pre-
voz med službenim časom, kar pa
sta predpostavljena odklonila. Za-
to sem posebno zahvalo dolžan le
tovarišu Salobir ju, ki je posredo-
val pri tov. Reguli, da je bil pre-
voz pravočasno izvršen.
Ob tej priložnosti bi se zahvalil
za pomoč tudi dobrim učiteljem,
sosedom tov. Reguli, osebju ki-
rurgičnega oddelka celjske bolniš-
nice ter dr. Strokolu za izvršeno
operacijo,
Ivan Centrih
mizarski pomočnik
Dobje
Železna konstrukcija sodobnega hleva za 100 glav goveje živine,
ki ga gradijo v Podlogu. Za mlečno farmo v Podlogu bodo zgradili
štiri take hleve.
V NEDELJO V LAŠKEM
Občinska konferenca LMS
v nedeljo bo v Laškem občin-
ska konferenca Ljudske mladine.
Sodeč FK) skrbnih pripravah, bo
konferenca verjetno zabeležila
lep uspeh. Priznati je namreč
treba, da se je delo Ljudske mla-
dine v zadnjem letu tudi v tej
občini precej izboljšalo. Seveda pa
imajo še vedno mnogo težav in
kadrovski problemi niso med po-
slednjimi. V laški občini se nam-
reč že dalj časa ukvarjajo z vzgo-
jo mladih predanih družbenih de-
lavcev, vendar na tem področju
ne pridejo in ne pridejo naprej.
Tudi tu se je namreč pokazalo,
da. je v Ljudski mladini še vse
preveč zastarelih delovnih me-
tod, ki med mladimi ljudmi ne
morejo vzbuditi zanimanja. Zato
so že v poročilu zapisali, da bo
treba s takimi stališči obračunati
in v delovnih programih mnogo
bolj kot doslej upoštevati intere-
se članstva.
PoročUo, ki ga je občinski ko-
mite Ljudske mladine poslal de-
legatom, je le preletelo področje
dela Ljudske mladine v laški ob-
čini. Vendar so kljub temu tudi
že v poročilu opozorili mladino na
naloge, ki se postavljajo prednje
ob razpravah o osnutkih republi-
ške in zvezne ustave ter statuta
m
komune. Vsi ti dokumenti odpira-
jo mladim ljudem velike pei-spek-
tive, omogočajo jim, da se povsem
enakopravno vključijo v vsa pod-
ročja družbenega življenja in
prav bi bilo, če bi mladina s
kvaliteto svojega dela opravičila
to zaupanje.
Tako so se v laški občini te dni
lepo pripravljali na občinsko
konferenco. Poleg razgovorov z
delegati so pripravili tudi poseb-
ne sestanke aktivov, na katerih
so govorili o bližnji konferenci.
Razpravljali so tudi o novi kan-
didatni Usti za občinski komite
Ljudske mladine in seveda tudi
o delegatu, ki bo mladino laške
občine zastopal na kongresu Ljud-
ske mladine Jugoslavije, ki bo v
začetku prihodnjega leta v Beo-
gradu.	J.
KONFERENCA LMS
V Šentjurju
v nedeljo je bila v Šentjurju
pri Celju občinska konferenca
Ljudske mladine, ki je razmero-
ma lepo uspela. Tudi udeležba je
bila presenetljiva. Poleg petdese-
tih delegatov je bilo na konfe-
renci tudi dvajset opazovalcev,
kar je nedvomno lepo pripomoglo
k uspehu konference. V referatu
in poročilih je bilo zapisano, da
je mladina šentjurske občine v
preteklem letu kar lepo delala.
Le na vaseh je bilo nekoliko slab-
še, kjer je delo nenačrtno in bolj
sezonskega značaja.
Razprava na konferenci in za-
ključki, ki so jih na njej sprejeli
bodo nedvomno soliden napotek
za delo organizacij Ljudske mla-
dine v bodoče.	I. P.
SLABO PRESKRBLJEN
TRG
V preteklem tednu je bilo
na celjski tržnici tako kot
po navadi. Ze zgodaj zjutraj
se je začelo tekanje sem ter
tja in ob enajstih je pred
stojnicami postajalo le še
malo nak\x)valcev. Le to,
da je bila tržnica nekoliko
slabše preskrbljena kot
prejšnje tedne.
»Kaj hočete, tisti čas je
tu. Zdaj bo vsega bolj malo
in šele proti marcu se bo si-
tuacija spet izboljšala«, mi
je povedal tržni nadzornik.
Tudi cene se niso dosti
spremenile. Krompir je bil
še vedno po 45 do 55 dinar-
jev, belo glavnato zelje po
30, pa tudi po 45 dinarjev,
rdeče po 60 do 80, prav tako
pa tu^di pesa in korenjček. Za
dvajset dinarjev višjo ceno
ima ohrovt, kislo zelje, pesa,
po 60 do 80 dinarjev pa je
tudi koleraba in še nekateri
drugi pridelki. Tokrat sta na«
prijetno presenetila Agro-
promet in prodajalna Lava,
ki sta prodajali izredno lepo
špinačo po precej nizkih ce-
nah — po 120 dinarjev, med-
tem ko so kmetje prodajali
špinačo prav nič boljše kva-
litete celo po 400 dinarjev.
Pa tudi pri čebuli so se pro^
izvajalci socialističnega sek-
torja lepo izkazali. Prodajajo
jo po 105 dinarjev za kilo-
gram, medtem ko se sicer
cena suče okoli 150 dinarjev,
»Solata je bila po 100 in
110 dinarjev, motovileč pa po
250 in 350 dinarjev,« mi je
povedal tržni nadzornik to-
variš Murko. »Imeli smo tudi
nekaj radiča po 100 in 259
dinarjev in cvetače po 120
in 180 dinarjev kilogram.
Paprika gre h koncu, kumar
že davno ni več, pač pa smo
te dni dobili nekaj zabojev
izredno lepega paradižnika
po 80 in 100 din.
»Jabolka so bila po 70 in
110 dinarjev, hruške pa po
90 do 110. Bile pa so lepe in
kupci so jih hitro pokupili.
Grozdje ima zelo različno
ceno. Zasebniki ga prodajajo
celo po 70 dinarjev, vendar
tako nizko cenijo samo iza-
belo. Sicer pa je grozdje po
130 do 160 dinarjev.
Te dni smo dobili na trg
tudi nekaj zelo lepih orehov.
So po 230 in 300 dinarjev,
pripeljali pa so jih iz so-
sednje republike Hrvatske.
In jajca? No, bila so tudi po
36 dinarjev, pa — žal — je
,vedno tudi po 40,« mi je po-
tožil tovariš Murko.
In kaj posebnega smo opa-'
žili mi? To, da na naši tržnici
že res lahko kupimo vse;
celo z umetnostjo se bavijo.
Čudovite »umetniške« slike
pa na tržnico menda res ne
sodijo. Sicer pa, kdo ve?!
Okrajna in sektorski
dramski
reviji
V celjskem okraju deluje 114
»Svobod« in prosvetnih društev,
ki se bavijo z najrazličnejšo de-
javnostjo in mnogim izmed Ajih
je dramska dejavnost ena prvih
nalog v delovnih programih. Ce
bi sodili po številu dramskih sek-
cij, ki jih je v celjskem okraju
okrog devetdeset, bi bili verjetno
z delom na tem področju zelo za-
dovoljni. 2al pa kvaliteta dela
dramskih družin še zdaleč ni to-
likšna kot je njihovo število.
Spomnimo se samo lanske okraj-
ne dramske revije, ki je bila v
Gornjem gradu. Od vseh dram-
skih skupin v našem okraju se
jih je za revijo prijavilo samo
štirinajst in pokazalo se je celo,
da tudi kvaliteta njihovega dela
od preteklih let ni kaj dosti na-
predovala.
Začetki letošnje sezone pa da-
jejo upanje, da bomo vendarle
krenili z zastarelih stališč in ob-
računali s starimi delovnimi me-
todami. Že nedavni posvet reži-
serjev v Velenju in kasneje tudi
seja okrajnega dramskega sosve-
ta pri okrajnem svetu Svobod in
prosvetnih društev sta naglasila
potrebo po tesnejšem sodelovanju
med družinami v okraju. Tako so
letos že vskladili delovne progra-
me in se ' tako zavarovali proti
temu, da bi bilo na repertoarjih
preveč istih del — kot se je to
primerilo lani. Seveda pa je
okrajni dramski sosvet predvidel
še celo vrsto najrazličnejših oblik
pomoči posameznim dramskim
skupinam po občinah. In ne samo
to! Tudi v tej sezoni se bodo dru-
žine pomerile na okrajni dramski
reviji, ki bo menda v Šentjurju.
Izbor zanjo bodo opravili na dveh
sektorskih revijah in to v Šem-
petru in Šmarju in izbrali res
najbolj kvalitetna dela in uprizo-
ritve.	-ca
EPILOG K POTOVANJU V GRADEC
Žalitev spomina žrtev
Primer nespoštovanja do
prizadetih svojcev žrtev fa-
šističnega terorja in nepi-
etetnega odnosa do žrtev sa-
mih nima ničesar skupnega
s hvalevredno pobudo pod-
jetja »Kompas«, ki je omo-
gočilo hiter in cenen obisk
skupnega grobišča 1400 slo-
venskih žrtev na pokopališču
v Gradcu ob dnevu mrtvih
letos.
Očitek je namenjen tistim
potnikom, ki so to potovanje
izrabili za izlet, za precej
zavoženo osebno rekreacijo
in podobno. Primer, da so se
posamezniki v avtobusih, pa
tudi v Gradcu žaljivo ob-
našali do čisto drugače raz-
položenih svojcev padlih
žrtev, je vsega obsojanja
vreden. Neprimerne šale in
pripombe, da je celoten izlet
»organiziran kot pogrebšči-
na«, da se jih ne tičejo čustva
prizadetih svojcev, obna-
šanje, ki je bilo bolj podobno
kakemu majskemu veselemu
popotovanju — vse to ni
spadalo v ta okvir.
Enako žalostno in obsodbe
vredno je, da so mnogi to
priliko izrabili za ceneno pri-
ložnost stikov z raznimi
emigrantskimi znanci in so-
rodniki. Vprašanje je celo,
če posamezniki niso računali
na olajševalne okoliščine v
zvezi z motivom potovanja,
ki jih je nudil organ za iz-
dajo skupinskega potnega
Usta?
Spričo nezdružljivosti teh
pojavov z namenom takih
potovanj na dan mrtvih, bi
bilo prav, če bi v bodoče le
imele organizacije Zdru-
ženja borbenih organizacij
določeno dolžnost sodelova-
nja s podjetjem, ki organi-
zacijsko izvede tako poto-
vanje. Lani, ko je sodelovala
Zveza borcev s potrdili o
upravičenosti prosilca za po-
tovanje v taki skupini, po-
dobnih izpadov ni bilo. Pod-
jetje »Kompas« je v zvezi z
omenjenim potovanjem
vključilo v ceno minimalne
režijske stroške. Cemu bi
bili takih olajšav deležni
ljudje, ki nimajo ničesar
skupnega, zlasti pa če ni-
majo niti primernega odnosa
do motiva potovanja ob ta-
kem dnevu.
Nihče nima ničesar proti
potovanjem v tujino iz za-
bavnih pobud. Tisti, ki to že-
lijo, imajo na razpolago 344
dni v letu, številne aranž-
maje potovalnih agencij in
možnosti individualnih po-
tovanj. Ce pa se že priklju-
čijo taki skupini, kot je bila
omenjena, naj se zavedajo,
da je treba upoštevati okolje
in cilj, ki mu je potovanje
posvečeno.
Se enkrat! V nobenem pri-
meru za spodrsljaje ne gre
obtoževati organizatorja.
»Kompas« ni mogel in tudi
nima pravice ugotavljati
upravičenosti posameznikov
za udeležbo pri takem poto-
vanju.	-ec.
ĆITAJTE
Celjski tednik
IZOGNITE SE ALKOHOLU
Bilo je strupeno mrzlo, ko sem
nekega meglenega večera hitel
skozi mesto. Dež je pršil vedno
močneje Umaknil sem se v re-
stavracijo, da bi se malo ogrel in
počakal boljšega vremena.
Ko sem vstopil, je bila pivnica
skoraj prazna. Le nekaj gostov
je sedelo ob politih mizah v ži-
vahnem razgovoru. Gledal sem
kam naj sedem, ko sem opazil v
kotu mizo, ob kateri je sedel de-
lavec srednjih let, v povaljani de-
lovni obleki, z raT^mršenimi lasmi.
Pred seboj je imel kozarec žganja.
»Dober večer«, sem vljudno
pozdravil »ali je prosto?«
Začudetui, skoraj plaho me je
pogledal ž velikimi motnimi očmi.
»Da, je .je tiho zamrmral.
Naročil sem čaj z limono ter
se zagledal skozi okno. Čutil sem,
da me moj sosed opazuje. Pod
njegovim ostrim pogledom sem se
počutil nelagodno.
. Cez nekaj časa se je presedel
fc na stolu in nekako v zadregi za-
« kašljal.
»Oprostite«, je rekel počasi in
z glasom, v katerem se je pozna-
lo, da mu je žganje že stopilo v
glavo, »ali ste vi študent?«
»Da, gimnazijec«, sem pritrdil
nekoliko začuden.
»Zdi se mi, da sem vas že nekje
videl«, je nadaljeval po kratkem
molku, »ali me poznate?«
Odkimal sem: »Ne spominjam
se.«
»Seveda, vi ste še mladi. Ste že
dolgo v Celju?«
»Eno leto.«
»Eno leto« je ponovil zamišlje-
no. »Kaj vse se spremeni v enem
letu.« Resno me je pogledal.
»Ali hodite redno v oštarije?«
V zadregi sem se nasmehnil.
»Ne, samo včasih v družbi, ali
če je tako vreme kot je danes.«
Odsotno je strmel skozi okno
nato se je hitro obrnil k meni.
»Veste«, je rekel tiho, kakor
da bi ga bila sram govoriti o tem,
»jaz sem reden gost tukaj. Ta
oštarija mi je postala drugi dom
in pijača življenjska potreba.
Imam sicer ženo in otroka, toda
tim pa, da moram nekomu po-
vedati.«
Govoril je zamolklo, kakor da
ne pomenita mi ničesar. Ne vem,
zakaj vam to pripovedujem. Cu-
pripoveduje samemu sebi. Pozabil
sem na čaj in skoraj s strahom
strmel vanj. Nadaljeval je:
»Ko sem se oženil, sem bil
mlad kakor vi, poln življenjske
sile. Danes sem razvalina. Človek
brez vrednosti in časti. Izgubil
sem vero vase, v moje sposob-
nosti, v človeka. Zdaj verujem le
še v žganje.«
Ugovarjal sem mu, da ni tako
hudo kakor si predstavlja. Pre-
kinil me je:
»Vse to sem že tolikokrat sli-
šal, da me več ne potolaži. Sicer
pa, naj bo tako ali tako, jaz sem
že star. Čutim, da ne bom več
dolgo. Uničilo me je žganje. Vam
pa svetujem mladi prijatelj, bojte
se alkohola, izogibajte se ga, če
hočete kaj doseči v življenju.«
Vstal je in se zazibal. Bil je
precej pijan. Odšel je počasi spo-
tikaje in brez slovesa. Ob vratih
se je jezno obregnil ob neko
dekle, ki je vstopilo.
Verjetno je bila tudi ta kretnja
izraz njegove nevolje ob pogledu
na mladega človeka, ki bi utegnil,
kot je nekoč on sam, skreniti na
pot alkoholika.	A. K.
TOVARNA TEHTNIC CELJE
razpisuje prosto delovno mesto
Šefa prodaje
Pogoj: ekonomska fakulteta ali višja ekonomsko komercial-
na šola in vsaj 2 leti prakse ali srednja ekonomska šola in
vsaj 8 let prakse v komercialnih poslih.
Ponudbe sprejema sekretariat podjetja
Celfani! ^ Imetniki osebnih
avtomobilov!
Zavod za upravljanje nepremičnin in pripravljanje razstav
v Celju bo v bližnji bodočnosti pričel z gradnjo avtomobil-
skih garaž na področju:
1.	TKALSKE ULICE,
2.	ULICE MOŠE PIJADE,
3.	SARANOVICEVE ULICE in
4.	MALGAJEVE ULICE,
ki jih bo nato oddajal v najem za ustrezno najemnino.
Zato vabimo vse interesente, imetnike avtomobilov, ki želijo
najeti garažo, da se zglasijo na našem zavodu glede dogovora.
10
CELJSKI TEDNIK STEV. 45 — 16. novembra 1962
Dve točki
samo iz Velenja
Predzadnje kolo slovenske
nogometne lige je dalo nekaj
presenetljivih rezultatov. Si-
cer pa, to je vendar nogo-
met, kjer ne velja nobeno
pisano pravilo o premoči
enega moštva nad drugim
To je igra z okroglo žogo, v
kateri se vse vrti in spre-
minja.
Med člani slovenske lige
z območja celjskega okraja
se je v dvanajstem zavrtljaju
najbolj i23kazal velenjski Ru-
dar, ki je na domačem
igrišču izdatno opravil z re-
nomirano enajstorico iz Go-
rice. Rezultat 4:1 je več kot
prepričljiv. Skoda le, da se
je velenjsko moštvo zbudilo
šele na koncu prvega dela
tekmovanja; iipajmo, da ne
prepozno, navzlic temu, da
mu ob zaključku jesenskega
dela tekmovanja zadnje me-
sto ne uide.
Dragoceno točko si je pri-
bopil Kladivar. Tekma med
njim in Soboto v mestu ob
Muri se je končala z neod-
ločenim rezultatom 1:1.
Neprijetno so presenetili
celjski železničarji, igralci,
ki so mnogo obetali, nazad-
nje pa močno razočarali. Vse
kaže, da so na zadnji jesen-
ski tekmi na svojem igrišču
močno podcenjevali nasprot-
nika iz Izole. Sicer je težko
razumeti, zakaj so dovolili,
da so zmagali gostje, in to
IX)vsem zasluženo, z rezul-
tatom 4:2.
Po (predzadnjem kolu je-
senskega dela prvenstvenega
boja v slovenski ligi so se
na jakostni lestvici izobliko-
vale tri skupine. V samem
vrhu sta kranjsiki ajriglav
ter mariborski Železničar.
Nato se v sredini lestvice
drenja kar devet moštev, ki
zasedajo mesta od tretjega
do enajstega. Med njiimi je
vsega iskupaj razlike za štiri
točke. Na repu lestvice so
tri moštva, med katerimi je
najslabša ekipa .velenjskih
rudarjev.
Trenutno je moštvo celj-
skih železničarjev na šestem
mestu z dvanajstimi točkami
ter pozitivno razliko v golih
21:18; takoj za njim je Kla-
divar, ki ima prav tako dva-
najst točk, toda negativni
izkupiček v golih 17:21. Ve-
lenjski Rudar je na štiri-
najstem mestu s petimi toč-
kami ter razliko v golih
13:31.
Pred odhodom na zimski
počitek bodo imeli celjski
predstavniki v slovenski ligi
še tale srečanja: Kladivar —
Rudar iz Velenja ter Ljub-
ljana — Celje.
Plenum okrajne zveze za telesno kulturo
Zaskrbliujoči problemi
Pod vodstvom predsednika STANETA SOTLARJA je bil prejšnji
teden razširjeni plenum Oltrajne zveze za telesno kulturo, katerega so
se razen številnih predstavnikov partizanskih društev in članov okrajne
zveze udeležili še predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije JA-
NEZ ZEMLJARIC, predsednik in tajnik Partizana Slovenije MARJAN
JENKO in BOJAN HROVATIN ter predsednik okrajnega sindikalnega
sveta v Celju VLADO CREŠNIK.
Uvodni del plenuma je obsegal štiri poročila. Tako je FRANC VI-
TANC govoril o problematiki partizanskih društev, BORIS ŠINIGOJ o
nekaterih vprašanjih zdravstva v telesno-vzgojnih organizacijah, KAREL
JUG o tekmovalnem sistemu, MILAN B021C pa o delu občinskih zvez
za telesno kulturo. Razen tega je na plenumu 22 prizadevnih delavcev
v partizanskih društvih prejelo zlate znake Partizana Jugoslavije.
Plenum je opozoril na številne pro-	činskih zvez za telesno kulturo,
bleme, s katerimi se ukvarjajo telesno-	Po zaključkih, ki jih je prinesel, bi
vzgojne organizacije, zlasti pa osvetlil	lahko govoril celo o določeni prelom-
delo in vlogo društev Partizan in ob-	aici dela, seveda, v kolikor Irado te
predloge osvojile ne isamo občinske
zveze za telesno kulturo, marveč tudi
vse osnovne organizacije. Po enem iz-
med mnogih sklepov bodo občinske
zveze za telesno kulturo pripravile naj-
pozneje do sredine decembra svoje raz-
širjene plenume, na katerih bodo sku-
paj z občinskimi političnimi organizaci-
jami analizirale vse tiste probleme, ki
so značilni za določena območja.
Zaradi obširnega gradiva in aktual-
nosti materiala bomo na športni strani
našega lista posredovali vsa poglavja
pomembnega zasedanja. Za uvod smo
pripravili nekaj misli iz poročila pod-
predsednika okrajne zveze za telesno
kalturo in predsednika komisije za
splošno telesno vzgojo, Franca Vitanca:
Nobenega napredko, kvečjemu...
Okrajna zveza za telesno kulturo
vključuje poleg ostalih tudi 38 društev
Partizan. Čeprav točnih podatkov ni,
je zanesljivo, da se število aktivnih
pripadnikov te organizacije v nobenem
primeru ni povečalo. Prav tako neraz-
veseljiva je ugotovitev, da se tudi šte-
vilo društev ni povečalo in da jih je
zdaj prav toliko, kot pred dvema le-
toma.
Le malokatero društvo se lahko po-
hvali, da ima dovolj sposobnega in dela-
voljnega vodniškega kadra. Ugotovitev
je zasl^rbljujoča kljub temu, da je vod-
niške tečaje opravilo veliko mladih
ljudi. Kje so vzroki, da na stotine uspo-
sobljenih vodnikov za delo v partizan-
skih društvih sploh ni več aktivnih?
Morda tem ljudem ne znamo dati druž-
benega in ekonomskega priznanja za
vloženo delo. Morda tiči vzrok za to
tudi v nepravilnem kadrovanju. Zato
bi bilo prav, če bi društva pripravila
analizo tega stanja.
Letošnja tekmovanja niso pokazala
zadovoljivih rezultatov. Namesto o na-
predku lahko govorimo o stagnaciji, kar
pa je isto kot nazadovanje. Namesto,
da bi utrdili preizkušen način tekmo-
vanja od društva, do občinske na
okrajno zvezo, je prav letošnja praksa
potrdila, da mnoge občinske zveze sploh
niso izvedle svojih tekmovanj in da zato
niso bile zastopane na okrajnih prire-
ditvah. Namesto silstematičnega, ugo-
tavljamo kampanjsko delo, ki pa nima
nobene perspektive. Ta kritika velja
tudi za tekmovanje v partizanskem mno-
goboju kot osnovno tekmovalno panogo
v partizanskih društvih.
rokometaSi za nagrado ceua
Pod pokroviteljstvom občinske in
okrajne zveze za telesno kulturo pri-
reja TVD Partizan Celje v soboto, 17.
in nedeljo, 18. t. m velik mladinski ro-
kometni turnir za »nagrado Celja«.
Program turnirja je naslednji:
Sobota: Celje — Zagreb (ob 14. uri),
Beograd — Zagreb (ob 15. uri); nedelja:
Zagreb — Ljubljana (ob 10. uri), Celje —
Beograd (ob 11. uri), Beograd — Ljub-
ljana (ob 14. uri) in Celje — Zagreb
(ob 15. uri).
lep začetek ;
Minuli četrtek je pričelo Olepševalno
in turistično društvo v Celju z letošnjim
ciklusom turističnih predavanj. Kot prvi
se je predstavil prof. Šime Letinič iz
Ljubljane, sicer domačin s Komatov,
ter v poldrugournem predavanju poka-
zal tudi 260 lepih barvnih diapozitivov
s kornatskega otočja.
Predavanje je bilo lepo obiskano, saj
je bilo treba v dvorano prinesti še
precej dodatnih stolov; mnogi pa so se
morali zadovoljiti tudi s stojiščem.
Meseca decembra bo na vrsti že drugo
predavanje. Tokrat nas bo inž. Dušan
Ogrin popeljal v besedi in sliki v Skan-
dinavijo.
Redka so društva, ki imajo redne vad-
bene ure, predvsem tako imenovane
splošne vadbe. V mnogih društvih pre-
vladuje športna dejavnost. Ta ugotovi-
tev je sicer na mestu, in bi ne bila
zaskrbljujoča, če ne bi hkrati ugo-
tavljali padca množičnosti. Redne vad-
bene ure so kvečjemu še s pionirji, ali
v najboljšem primeru z onimi, ki že
delajo v šolskih športnih društvih.
Ostalih v partizanskih društvih skorajda
ni; članske vrste so več kot redke.
V kolikor je bila nekdaj izredno hva-
ležna tista oblika pomoči, ki so jo društ-
vom nudili republiški in pozneje okrajni
instruktorjii, pa je zdaj več kot zani-
mivo, da društva v pretežni meri od-
klanjajo že itak minimalno strokovno
pomoč.
Ostali problemi, ki se tičejo partizan-
skih društev se kažejo v slabem odzivu
v tekmovanju za pokal okrajnega od-
bora SZDL, pa tudi za pokal Dela, na-
dalje v slabem zanimanju za orodno
telovadbo in ne nazadnje v izredno te-
žavnem finančnem stanju ter nezado-
voljivem vzdrževanju domov.
Ena izmed oblik dela v partizanskih
društvih je tudi rekreacija. Žal je to
področje slabo obdelano in prepuščeno
večji ali manjši slučajnosti.
Dobri rezu Itati
Pomanjkanje finančnih sredstev je
vzrok, da se je za okrajno moštveno
prvenstvo v kegljanju prijavilo vsega
skuoaj le osem ekip. Zal, med prijav-
ljenimi ekipami ni. mladega maštva
Rudarja iz Zabukovce. Zdi se, kakor da
občinska zveza za telesno kulturo v
Zajcu nima kdovekaj razumevanja za to
solidno ekipo.
Prvo kolo okrajnega tekmovanja je
mimo. Po pričakovanju je vodstvo pre-
vzelo moštvo ZKK Celje z dobrim rezul-
tatom in povprečkom 829 kegljev.
Med posamezniki se je še posebej
odlikoval član ELektra, Štefan Krajnc,
ki je podrl 901 kegelj.
Rezultati po prvem nastopu: 1. ZKK
Celje 6639 (Vanovšek 875, Lubej 865,
Veranič 865, Smon 862, Marinček 823),
2. Elektro 6588 (Š. Krajnc 901, Druškovič
873, M. Krajnc 844, Rabič 833), 3. Ingrad
6489 (Radič 859, Tome 850, Podkrižnik
827), 4. Kladivar (Aman 827), 5. Olimp
(Vodeb 842, Cater 841, Mugerli 830),
6. >13. maj< 6268 (Lukač 845, Klemenčič
833), 7. Kovinar-Partizan Store 6219.
Ekipe imajo še po en nastop v Celju
in Storah.
J. L.
Setefnan. - scsii
v soboto in nedeljo je bilo v
Zagrebu letošnje državno prven-
stvo v judu. Med najboljšimi
predstavniki tega borilnega špor-
ta so bili tudi trije člani celjske-
ga Olimpa, Henrik in Oto Seles
ter Peterman. Medtem ko sta Oto
in Henrik Seles morala zapustiti
tekmovanje, potem ko sta dobila
po eno borbo, naslednjo, pa izgu-
bila, se je skoraj proti pričako-
vanju lepo uveljavil Peterman, ki
je v skupini nosilcev modrega pa-
su zasedel častno šesto mesto.
dcscU xa cUisUe
ke^iaie
Kegljači celjskega železničar-
skega kluba so svoj nastop na
državnem prvenstvu ekip v bor-
benih partijah zaključili že v so-
boto zvečer. Tokrat so zasedli de-
seto mesto z rezultatom 1241 po-
drtih kegljev, kar je za 65 keg-
ljev slabše kot so se izkazali na
republiškem tekmovanju.
Zmaga in poraz
v nadaljevanju republiške ro-
kometne lige (vzhodna skupina)
sta moštvi iz celjskega okraja za-
beležili zmago in poraz. Tokrat
so bili uspešni rokometaši velenj-
skega Rudarja, ki so na domačih
tleh odpravili ekipo Brežic z vi-
sokim rezultatom 21:11 (12:4).
Dvoboj med ekipo iz Beltincev
ter ŽRK Celjem se je končal z
zmago Beltincev 14:10 (10:6).
esU iz' caUamcta
Mladi rokometaši celjskega Partizana
so v nedeljo nastopili v Ljubljani proti
tamošnji mladinski reprezentanci in do-
segli neodločen izid 3:3.
Rokometna sekcija celjskega Parti-
zana bo od 1. decembra dalje organi-
ziirala pionirsko rokometno šolo. Pionirji
letnikov 1948—1950 naj se prijavijo
oskrbniku v telovadnici.
Kovinotehna-Center 2:2
Prejšnjo soboto so se v dvorani kra-
jevne organizacije SZDL Center zbrali
mladi šahisti Kovinotehne ter mladinske
organizacije Center. Dvoboj med njimi
se je končal z neodločenim izidom 2:2.
Posamezne igre so se končale takole
(prvoimenovani so igralci Kovinotehne):
Bregar — Kovačič 0:1, Riva — Jevšek
1:0, Vrunč — Ceh remi in Lesjak —
Krajnc remi.
no zlatih znakov
^^ Partizana
v priznanje za najmanj pet-
najstletno aktivno delo v parti-
zanski organizaciji je Partizan Ju-
goslavije podelil tudi 22 aktivnim
telesnovzgojnim delavcem na ob-
močju celjskega okraja zlate
iznake:
Franc ROVŠNIK (Braslovče),
Slavko KOKOT, Ludvik COKAN,
Franc VITANC, Karel JUG (Celje),
Pavle BOZlC, Milojka BOZIC,
Mirko TREBICNIK, Ivanka OREL,
Milka KOVAClC (Gaberje), Boris
SINlGOJ (Laško), Drago REBER-
NIK (Vojnik), Pavla TROGAR (Mo-
zirje), Anton SOK (Kozje), Majda
PEPERKO (Rog, Slatina), Edmund
BOŽIČEK (Žalec), Miligoj JARNO-
VIC (Šoštanj), Majda CILENŠEK
(Gotovlje), Ervin JELEN (Polzela),
Anton OBRUL (Loče), Stanko
PISANEC, Bojan VONCINA (Slov.
/Konjice).
Razgovor o turizmu
Kot smo zvedeli (na posvetova-
nje sicer nismo bili povabljeni —
opomba uredništva) je bilo v po-
nedeljek dopoldne v Celju širše
posvetovanje o nekaterih proble-
mih turizma na območju celjske-
ga okraja. Razgovora so se med
drugim udeležili sekretar in pred-
sednik sveta za turizem LRS Jože
Tramšek in Niko Belopavlovič,
nadalje predsednik Turistične
zveze Slovenije dr. Danilo Dougan
in drugi.
Na sprehodu
AKTIVNO DELO
Vseh osem podružnic krajevne
organizacije SZDL Center v Celju
je te dni dokončalo tekmovanje,
ki je trajalo od sredine februarja
letošnjega leta. Podružnice so tek-
movale v pobiranju članarine, v
pomoči hišnim svetom, pomoči so-
cialno šibkim, v prostovoljnem
delu itd. Samo v slednji akciji so
člani SZDL s področja krajevne
organizacije Center opravili 3.942
prostovoljnih delovnih ur, pred-
vsem v tednu čistoče.
Po zadnjih podatkih so se na
najboljša mesta uveljavile tretja
podružnica, nadalje prva, druga
in šesta podružnica. Za uspehe, ki
so jih podružnice dosegle v tem
tekmovanju, jih je krajevni odbor
SZDL nagradil tudi z denarnimi
priznanji.
Med komisijami pri krajevni or-
ganizaciji SZDL Center je dosegla
najlepše uspehe komisija za mla-
dinska vprašanja. Na njeno pobu-
do je prišlo do ustanovitve osnov-
ne organizacije Ljudske mladine,
ki šteje 17 članski komite. Mladin-
ska organizacija je že na začetku
dela pokazala izredno aktivnost,
saj je v svoje vrste zajela prav
vse mladince, ki doslej še niso bili
vključeni v noben mladinski ak-
tiv. Mladinska organizacija Cen-
ter ima tudi svoj klub, v njem pa
več šahov, mizo za namizni tenis,
zračne puške in podobno. Razen
je komisija za mladinska
vprašanja ustanovila društvo pri-
jateljev mladine Center, ki ima
že 170 članov. Društvo ima ve5
sekcij; poleg tega pa so združili
vse pionirske aktive stanovanjske
skupnosti in tako ustanovili pio-
nirski odred.
Prav lepe uspehe je zabeležila
še komisija za kadre.
Odbor krajevne organizacije
SZDL Center v Celju pa bo za
svoje člane in vse občane območja
pripravil kar tri predavanja o
predosnutku nove ustave.
V. D.
Ponedeljek, 19. november: 17.00 Celj-
ska kronika, 17.10 Orkester Mantovani,
17.20 Športni tednik, 17.30 Naši poslu-
šalci čestitajo in pozdravljajo, 17.45 Ob-
vestila, nato zabavna glasba.
Torek, 20. november: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Trio Avsen=ik, 17.30 Naši
poslušalci čestitajo in pozd.ravljajo, 17.45
Obvestila, nato zabavna glasba.
Sreda, 21. november: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Priljubljeni pevci zabavne
glasbe, 17.30 Naši posl.ušaloi čestitajo in
pozdravljajo, 17.45 Obvestila, nato za-
bavna glasba.
Četrtek, 22. november: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Jacques Jay in njegovi
glumači, 17.30 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljaijo, 17.45 Obvestila, nato
zabavna glasba.
Petek, 23. november: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Mešani zbor »France Pre-
šercnc, vodi Edo Goršič, 17.30 Naši po-
slušalci čestiitajo in pozdravljajo, 17.45
Obvestila, nato zabavna glasba.
Sobota, 24. november: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Za prijeten konec tedna,
17.30 Naši poslušalci čestiitajo in po-
zdravljajo, 17.45 Obvestila, nato zabavna
glasba.
Nedelja, 25. november: 12.00 Pogovor
z državljani, 12.10 Obvestila, 12.15 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25
Melodije ob 12.23, 12.45 Pogovori o pred-
osnutku nove ustave.
Stanka Sedovška je v tovarni v Lepi
njivi pri Mozirju zgrabil transmisijski.
jermen. Pri tem mu je zlomilo rebra in
poškodovalo desno nogo. — Franc Ran-
čigaj iz Ločice pri Polzeli je padel s
kolesom. Poškodoval si je glavo. — V
Gorici pri Šentjurju je med fanti na-
stal pretep. V njem sta jih po glavi
dobila brata Mirko in Ivan Gračner.
Jakob Sandi iz Frankolovega je padel
in si poškodoval glavo. — V nekem
gozdu pri Preboldu so podirali drevje.
Pri tem je težek hlod padel na nogo
Jožici Nipeč in ji jo poškodoval.
GIBANJE PREBIVALSTVA '
V času od 4. do 10. 11. 1962 je bilo
rojenih 27 dečkov in 20 deklic.
POROČILI SO SE:
Vojislav BJELCEVIC, uslužbenec LM
iz Celja in Antonija ZNIDAR, učitelji-
ca iz Vitanja. Zmagoslav PLANINŠEK,
radiomehanik in Jožica posv. REMUS
roj. JELEN, krojačica oba iz Celja.
Oto MEKE, delavec in Ana MURKO,
delavka oba i-z Sv. Marjete.
UMRLI SO:
JulLjana PAULOVIC, soc. podipiranka
stara 73 let iz Rogatca. Ana KORES, soc.
podpiranka stara 70 let iz Rogatca. Jo-
žef DEREANI, upokojenec iz Celja star
62 let, Ludvik MLAKAR, odrok iz Laš-
kega star 3 mesece. Marija OGRIZEK,
gospodinja iz Celja stara 74 let. Ferdi-
nand TROHA, upokojenec Laškega
star 68 let. Albin PETERMAN, krojač
iz Celja star 78 let. Mihael KRAJNC,
upokojenec iz Zegar star 67 let. Marija
KOC.TAN, gospodinja iz Celja stara 64
let. Anonij BRUN, gospodinja iz Sv.
Marjete stara 77 let. Kristina ŠELIGA,
gospodinja iz Šentjurja stara 62 let.
Ivana ŠTANTE, soc. podpiranka iz Voj-
nika stara 84 let.
CELJSKO MESTNO POKOPALI-
ŠČE BODO RAZŠIRILI
Oba zbora občinskega ljudskega
odbora v Celju sta na zadnji seji
sprejela sklep o potrditvi investi-
cijskega programa za razširitev
mestnega pokopališča. Za kom-
pleksno rešitev predvidene razši-
ritve bodo porabili 15 milijonov
dinarjev, od tega letos osem, pri-
hodnje leto pa preostalih sedem.
S to razširitvijo bodo na mest-
nem pokopališču v Celju prido-
bili 732 novih grobov, kar bo za-
dostovalo za pet let. Po tem roku
pa bo treba misliti na ureditev
novega pokopališča v mestu ob
Savinji.
Malo več srečne
kulture
Zgodilo se je pred dnevi,
zvečer. Deževalo je. Na hod-
niku Ceste na grad je padla
sitara ženica in obležala. V
nogi je čutila hudo bolečino.
Vstati ni mogla. Mimo nje so
hodili ljudje. Pa je prosila,
da bi vsaj nekdo pohM;el na
reševalno postajo in naročil
avtomobil. Toda... nihče se
je ni usmilil. Zenica je le-
žala na hodniku; pa tudi dež
hi prenehal padati.
Končno je prišel mimo
starejši upokojenec. Ko je
videl, kako in kaj, je takoj
pohitel na reševalno postajo.
Do kože mokro in premra-
ženo ženico je rešilni avto
odpeljal v bolnišnico, kjer
so ugotovili težek zlom noge.
Caat starejšemu možu, ki
se je usmilil ženske in ji po-
magal. Kaj pa ostali, ki tega
niso storili? Mar naj še na-
pišemo, kaj mislimo in kaj
si zaslužijo?
IMENOVANJA
Na predlog komiisije za volitve in ime-
novanja ter komisije za imenovanja
direktorjev pri občinskem ljudskem od-
boru v Celju, so odborniki obeh zborov
na lastno željo razrešili dosedanjega
predsednika občinske komisije za de-
litev dohodka Gojmira Melika in na
njegovo mesto izbrali po»dpredisednika
Ob LO Celje Bena Krivca. Razen tega
so razrešili (z dvoma glasovoma proti)
dosedanjega direktorja pogrebnega za-
vcKla v Celju Vinka Korenčiča in imeno-
vali na to mesto Franca Tržana. Končno
so. imenovali še Rafka Skom.ino za direk-
torja uprave za ceste in kanalizacije;
doslej je tov. Skomina opravljal to na-
logo kot v"ršdlec dolžnosti direktorja.
ODPRTO PISMO
Te dni je izvršni odbor celjske
nogometne jjodzveze naslovil na
Nogometno zvezo Slovenije odprto
pismo, v katerem protestira zoper
nekatere odločitve republiškega
nogometnega foruma, oziroma
njegove tekmovalne komisije.
Značilno je, da celjska nogomet-
na podzveza opozarja ne samo na
primera, ki se tičeta Kladivar j a
in velenjskega Rudarja, marveč
tudi na postopek okoli sporne
tekme med Ljubljano in Gorico.
Tekma med velenjskim Rudar-
jem ter Ljubljano bi morala biti
odigrana 16. septembra. Vendar
do tekme ni prišlo, ker je ekipa
ljubljanskih železničarjev tisti čas
gostovala v tujini. Njeno prošnjo,
da bi srečanje z velenjskim Ru-
darjem odgodili na j)oznejši čas,
tekmovalna komisija Nogometne
zveze Slovenije ni potrdila, kajti
tudi 17. člen pravilnika govori o
tem, da se določen razpored tek-
movanj v nobenem primeru ne
more menjati. Razen tega je bilo
v zapisniku tekmovalne komisije
p^osebej poudarjeno: »če do spora-
^ma ne pride,' naj zbor nogomet-
nih sodnikov Slovenije določi sod-
nika za Velenje.«
I Pozneje so se zvrstile brzo-
javke s preložitvijo tekme med
Velenjem in Ljubljano ter z od-
govorom iz Velenja, da se s tem
ne strinja. Nazadnje je tekmo-
valna komisija sporočila v Vele-
nje, (in to po nalogu Nogometne
zveze Slovenije), da tekme ne bo
in da se to srečanje preloži. Ker
pa v teh brzojavkah ni bilo go-
vora o tekmi mladinskih moštev,
so mladi nogometaši iz Velenja
tisto nedeljo popoldne čakali na
igrišču, da bi se srečali z ljub-
ljanskimi vrstniki, vendar zaman.
Velenjčani so se na vse to pri-
tožili, iskali zaščito zakonitosti
pri predsedniku Nogometne zveze
Slovenije in podobno, toda vse
skupaj zastonj, vsaj zaenkrat.
Pozneje je prišlo sporočilo, da
naj se zaostala tekma med tema
moštvoma odigra v Velenju na
dan mrtvih! Čeprav je bil pri-
soten samo glavni sodnik, medtem
ko delegata in stranskih sodnikov
ni bilo, je bila tekma odigrana.
Do srečanja mladinskih moštev
ni prišlo, ker ni bilo niti sodnika,
niti delegata.
Glede na vse to, izvršni odbor
celjske nogometne podzveze ugo-
tavlja in opozarja na nepravilno-
sti in meni, da je bil ves posto-
pek okoli odigranja teh tekem ne-
pravilen, oziroma nezakonit.
Teden dni pozneje, to je 23.
septembra, bi se morali srečati
Ljubljana in Gorica. Tudi ta tek-
ma ni bila odigrana. Na igrišče
v Ljubljani so prišli le nogome-
taši Gorice. Tekmovalna komisi-
ja je registrirala to srečanje 3:0
v korist Gorice, kar je bilo edino
pravilno. Toda, pozneje se je spet
zapletlo. Organ Nogometne zveze
Slovenije je to odločitev razvelja-
vil in odredil odigranje nove tek-
me, kar je znova v nasprotju s
tekmovalnim pravilnikom.
Zelo zanimiv je tudi primer
okoli registracije nekdanjega
igralca Kladivar j a Milenka Janu-
za za Delamaris. Dokazano je, da
je ta igralec nastopil za Delama-
ris prav na tisti dan, to je 23.
septembra, ko je NK Delamaris
urgiral pri celjski nogometni
podzvezi pKjtrdilo o njegovem bri-
sanju. In vendar zdaj zatrjujejo,
da je bila registracija za Delama-
ris v redu, da je bila izvršena že
5. julija. Kako neki?
Kakor velenjski Rudar v pri-
meru tekme z Ljubljano, tako se
je tudi ND Kladivar pritožil in
iskal zaščito zakonitosti. Toda,
kako se je ta zaščita izkazala, je
znano. Prvotno odločitev, da se
tekma registrira v korist Kladi-
varja, je bila ponovno preklicana.
Po vsem tem ni čudno, če se
pismo celjske nogometne podzve-
ze končuje z besedami.., po teh
in še nekaterih drugih nepravil-
nih rešitvah posameznih prime-
rov je izvršni odbor nogometne
podzveze Celje izgubil zaupanje
do organov druge stopnje Nogo-
metne zveze Slovenije ... Apeli-
ramo na omenjene organe, da za-
devo še enkrat temeljito raziščejo
in najdejo rešitev, ki bo v skladu
s pravilnikom Nogometne zveze
Jugoslavije...
S to ugotovitvijo se strinjamo
tudi mi. V vsakem primeru naj
se uveljavi pravilnik telcmovanja,
ki je menda dovolj jasen in zgo-
voren.
CELJSKI TEDNIK STEV. 45 — 16. novembra 1962
11
Izžrebane številke
Izžrebane številke v KB Celje
ekspozituri 2alec: 493, 137, 125,
081, 068, 258, 132, 337, 503, 506,
328, 063, 129, 048, 498, 074, 128,
325, 075, 332, 278, 262, 205, 066,
324, 508, 330, 204.
Izžrebane številke v KB Celje,
ekspozituri Mozirje: 252, 070, 492,
251, 154, 343, 146, 188, 276, 033,
190, 206, 149, 339, 254, 342, 070,
492.
Izžrebane številke v KB Celje,
ekspozituri SI. Konjice: 353, 021.
288, 483, 287, 022, 354, 029.
Izžrebane številke v KB Celje,
ekspozituri Šmarje pri Jelšah:
469, 266, 088, 359, 264, 476, 095,
019, 265, 349, 468, 289, 016, 270,
361, 103..
Izžrebane številke v KB Celje,
ekspozituri Šentjur: 035, 167, 297,
463, 058, 181, 298, 465, 073, 195,
367, 466, 078, 293, 371, 467, 087,
295, 461, 470.
Izžrebane številke v KB Celje,
ekspozituri Laško: 378, 098, 311,
375, 172, 279, 302, 304, 099, 457,
115, 450, 306, 193, 451, 449, 448,
454, 170, 452, 447, 380, 199, 307.
Zrebne liste so izobešene v vseh
ekspoziturah. Najditelje padal z
zgoraj navedenimi številkami
prosimo, da te predložijo najka-
sneje do 15. decembra 1962, za-
radi izplačila nagrade din 1000.
Komunalna banka Celje
MEDNARODNI TRANSPORT, ŠPEDICIJA IN POMORSKA
AGENCIJA
Vam nudi s svojimi poslovalnicami po vsej Jugoslaviji vs«
vrste uslug v svojih dejavnostih po najugodnejših pogojih in
najboljši kvaliteti.
»INTEREUBOPA" CELJE
Poslovalnica Celje — Cuprijska 10
Telefon 30-70, 30-90
Zavod za upravljanje nepremičnin in pripravljanje raz-
stav v Celju
razpisuje prosti delovna mesti
1.	knjigovodje
2.	hišnika v domu OF
Za delovno mesto pod 1. je zahtevana dokončana srednja
šola ter najmanj 5 let prakse na enakih delovnih mestih.
Osebni dohodki po pravilniku o OD.
Vabimo vse interesente, da vložijo ustrezne prožnje s
kratkim življenjepisom najkasneje do 1. decembra. 1962.
Oskrboiana iiletiiča in planinske postojanke
V naši objavi s tem naslovom v
zadnji številki Celjskega tednika
je pomotoma izostalo, da je celo
leto oskrbovana tudi Mozirska
koča na Golteh, na kar posebej
opozarjamo smučarje. — Istoč^-
no bi radi opozorili, da je celo
leto oskrbovana tudi koča na
Roglji nad Konjicami, ki je do-
stopna tudi z avtomobilom.
Celjska turistična zveza
Celje
OBJAVE IN OGLASI
KINO UNION
17.	11. — 21. 11. 1962 >CRNI NARED-
NIKc, ameriški barvni Cs film
22. 11. — 26. 11. 1%2 >VOHUN SORGEc,
francoski VV film
KINO METROPOL
do 17. 11. 1962 >NAZARIN«, mehiški film
18.	11. — 19. 11. 1962 »KJE JE SREČA«,
italijanski film
20.	11. — 21. 11. 1962 »OZDRAVLJENJE«,
nemški film
22.	11. — 25. 11. 1962 »DOKTOR IN
LJUBEZEN«, angleški barvni film
MATINEJA
18. 11. 1962 »MATI INDIJE«, indijski
barvni film
23.	11. 1962 »ROZE ZA DRŽAVNEGA
TOŽILCA«, nemški film
KINO »SVOBODA« ŠEMPETER
V SAVINJSKI DOLINI
17. in 18. 11. 1962 »STRELEC V ZELE-
NEM«, zali. nemški film
21.	11. 1962 »PLES MED ODRI«, jugo-
slovanski film
22.	11. 1962 »MINUTA ZA UMOR«, slo-
venski film
24.	in 25. 11. 1962 »SERENADA VELIKE
LJUBEZNI«, nemško-ameriški barvni
Cs film
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Petek, 16. novembra 1962 ob 19.30 uri:
Dorst: ZENA PRED OBZIDJEM —
Arrabal: PIKNIK NA BOJIŠČU. Pre-
miera. Premierski abonma. Vstopnice
so tudi v prodaji.
Sobota, 17. novembra 1962 ob 19.30 uri:
Dorst: ZENA PRED OBZIDJEM —
Arrabal: PIKNIK NA BOJIŠČU. So-
botni abonma. Vstopnice so tudi v
prodaji.
Nedelja, 18. novembra 1962 ob 15.30 uri:
Dorst: ZENA PRED OBZIDJEM -
Arrabal: PIKNIK NA BOJIŠČU. Ne-
deljski popoldanski abonma. Vstopnice
so tudi v prodaji.
Torek, 20. novembra 1962 ob 19.30 uri:
Dorst: ZENA PRED OBZIDJEM -
Arrabal: PIKNIK NA BOJIŠČU. Tor-
kov abonma. Vstopnice so tudi v pro-
daji.
Sreda, 21. novembra 1962 ob 15.15 uri:
Walter Bauer: RDEČE IN MODRO V
MAVRICI. Zaključena predstava za
osnovno šolo Žalec. Razprodano.
Četrtek, 22. novembra 1962 ob 19. uri:
Dorst: ZENA PRED OBZIDJEM -
Arrabal: PIKNIK NA BOJIŠČU. III.
šolski večerni abonma. Razprodano.
Petek, 23. novembra 1962 ob 15.30 uri:
Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI. I.
šolski abonma. Vstopnice so tudi v
prodaji.
Sobota, 24. novembra 1962 ob 16. in 19.
uri: Walter Bauer: RDEČE IN MODRO
V MAVRICI. Gostovanje v Velenju.
Sobota, 24. novembra 1962 ob 19.30 uri:
Dorst: ZENA PRED OBZIDJEM -
Arrabal: PIKNIK NA BOJIŠČU. Ipen
abonmaja. Vstopnice so v prodaji.
Nedelja, 25. novembra 1962 ob 10. uri:
Dorst: ZENA PRED OBZIDJEM —
Arrabal: PIKNIK NA BOJIŠČU. L ne-
deljski dopoldanski abonma. Vstop-
nice so tudi v prodaji.
Nedelja, 25. novembra 1962 ob 15.30 uri:
Dorst: ZENA PRED OBZIDJEM —
Arrabal: PIKNIK NA BOJIŠČU. Ipen
abonmaja. Vstopnice so v prodaji.
PROTI MANJŠEMU posojilu nudim sta-
novanje s celo oskrbo. Prednost sta-
rejši samci. Naslov v upravi lista.
OSEBA, ki je 10. 10. 1962 odnesla etui
z nalivnim peresom in kemičnim
svinčnikom prosim, da isto vrne na
naslov, ker v naspotnem primeru bom
sodno postopal. Korun Viktor — Lo-
čica 44, Polzela.
UPOKOJENKA z lastnim stanovanjem
išče za skupno gospodinjstvo upoko-
jenko ali upokojenca. Ponudbe pod
šifro »Z'ma«.
DNE 8. lil. 1962 sem izgubila ročno uro
od »Kompasa« do »Stare lekarne«.
Poštenega najditelja prosim, da jo
vrne proti nagradi, ker mi je drag
Sipomin, v recepcijo hotela »Celea«.
TAKOJ oddam garažo. Naslov v upravi
lista.
VDOVA nudi hrano in stanovanje upo-
kojencu, ki bi ji bil v pomoč na manj-
šem posestvu. Naslov v upravi lista.
PRODAM zidano zgradbo na dvorišču,
primerno za nekaj stanovanj najbolj-
šemu ponudniku. -Ponudhe sprejema
Golmajer, Mariborska cesta 10 do
20. t. m.
PRODAM 20 plošč dobro ohranjene po-
cinkane pločevine, kuhinjsko kre-
denco in 1000 kg krompirja po ugodni
ceni. Naslov v upravi lista.
PRODAM magnetofon »Grunding« TK-U.
Zupane — Celje, Na otoku 12.
PROt) AM ogrodje za kozolec. Naslov v
upravi lista.
UGODNO prodam radio »Savica«, okno
Za kopalnico, kavč, trodelno omaro,
kolo »Rog«, kompletno ogrodje za
štedilnik in vprežne grablje. Naslov v
upravi lista.
PRODAM proti takojšnjemu plačilu
motorno kolo BMW 250 cčm v odlič-
nem stanju. Naslov v upravi Usta.
PHODAM samsko spalnico. Ivanjko Ivo,
Celje — Aškerčeva 8 (dvorišče).
PHODAM enodružinsko hišo z lepim
vrtom. Naslov v upravi lista.
i'RODAM travnik 80 arov na ravnini
bl'zu glavne ceste. Pojasnila: Leber
Jože — Razbor 1, Dramlje.
UGODNO prodam avto DKW S-lOOO na
avtomatsko menjanje brzin. Lakoše
Eranc, Zrinskega ulica 27, Studenci
pri Mariboru.
PRODAM nekaj lepih fiilodendronov
(monster) primernih za lokale in re-
prezentančne prostore. Naslov v upravi
lista.
PRODAM rabljeno kompletno kuhinjsko
opremo in rabljen zidan mizni štedil-
niik s tremi ploščami, dvema peka-
čema in kotlom za vodo. Štedilnik je
obložen z belimi keramičnimi plošča-
mi. Ogled: Vedenik Kari — gostilna,
Ostrožno 19.
PRODAM kuhinjsko pohištvo. Naslov
v upravi lista.
KOLEKTIVI - POSEBEN POPUST !
1.	TRST — BENETKE! Za kolektive
organiziramo cenene eno in dvodnevne
izlete v te nepozabne kraje.
2.	PO SLOVENSKI KOROŠKI — Ce-
lovec, Vrbsko in Osojsko jezero. Beljak,
enodnevni izlet.
3.	KMETIJSKE ZADRUGE!
Za člane Vašega kolektiva smo pri-
pravili razna strokovna potovanja z
obiski sorodnih podjetij ali zadrug ter
Vam nudimo pri naročilu avtobusa PO-
SEBEN POPUST. Priporočamo naslednje
oglede:
tovarno umetnih gnojil »Zorka« v
Sabcu, tovarno poljedelskih strojev
»Zmaj« v Zemunu in poljedelskega kom-
binata »Beograd« pri Beogradu. Cena
prevoza s posebnim popustom na relaciji
Celje—Beograd—Sabac in obratno znaša
po osebi le 3.200 din.
4.	IZLETI ZA DAN REPUBLIKE
29. NOVEMBER 1962
1.	PO ISTRI — 3-dnevni izlet cena
6.600 din.
2.	PO ŠTAJERSKI — 3-dnevni izlet ce-
na 6.700 din.
3.	PO GORENJSKI - 3-dnevni izlet
cena 5.400 din.
4.	PO PRIMORSKI — 3-dnevni izlet
cena 6.100 din.
5.	PLITVICKA JEZERA — 2-dnevni
izlet cena 4.700 din.
6.	POSTOJNA — 1-dnevni izlet cena
2.500 din.
7.	BOHINJ — 1-dnevni izlet ceha
3.000 din
SILVESTROVANJA — NA JEZER-
SKEM, V OPATIJI, V BOHINJU in V
ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
SILVESTROVANJE — V BUDIMPEŠ-
TI in PARIZU
SICILIJA — za prosvetne, zdravstve-
ne in turistične delavce v drugi polovici
januarja 1963.
Točnejše informacije v zvezi z izleti,
ki jih prirejamo, zahtevajte v posloval-
nici KOMPAS — CELJE, telefon 23-50,
ki sprejema tudi prijave.
KOMPAS - Celje
Ob bridki izgubi naše ljube mame in
stare mame
OGRIZEK MARIJE
izražamo globoko hvaležnost vsem, ki
so z nami sočustvovali in nam v naj-
težjih trenutkih pomagali.
Iskrena hvala vsem sostanovalcem,
društvu upokojencev ter č. duhovščini.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ji izkazali
poslednjo čas, jo spremljali na njeni
zadnji poti ter obsuli njen grob s cvet-
jem in venci.
Hčerka Marija z možem in Sonjo
Ob težki izgubi naše drage mame in
stare mame
FIDLER JOŽEFE
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste
jo spremili na zadnji poti ter darovali
vence in cvetje. Posebno zahvalo izre-
kamo dr. Sevšku za lajšanje bolečin.
Zahvaljujemo se tudi č. duhovščini.
Žalujoči: sin Vinko z družino
Vsem, ki ste spremili na zadnjo pot
našo drago mamo
KRISTINO ŠELIGA
se iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo dr. Moser
Ivanu, duhovščini, gasilcem, pevcem iz
Štor in Šentjurja, Osnovni šoli Dobje,
pošti Šentjur ter vsem darovalcem
cvetja.
Seligovi
Ob teiki in prerani izgubi našega očeta
in moža
DERJANI JOŽETA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga
spremili na zadnji poti ter darovali
vence in cvetje.
Prisrčna hvala zdravnikom in strež-
nemu osebju iz Vojnika za njihov trud.
Žalujoči: žena s hčerkama in
sin z družino
MLADA, mirna zakonca iščeta stano-
vanje v Celju. Plačata dobro. Naslov
v upravi lista.
MLAJŠA zakonca brez otrok iščeta
sobo in kuhinjo ali večjo sobo s po-
sebnem vhodom v Celju. Najemnino
plačata za nekaj let vnaprej. Ponudbe
pod šifro »Gotovina«.
ISCEM sobo in kuhinjo ali sobo s po-
sebnim vhodom. Najemnino plačam
vnaprej. Naslov v upravi lista.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico. Naslov
v upravi lista.
STAREJŠA šivilja gre v pomoč k manjši
družini. Fani Štupica — Slivnica pri
Celju.
KUHARICA — polkvalificirana, želi
spremeniti sl.užbo. Ponudbe pod »sa-
mostojna« na upravo lista.
ISCEM gospodinjsko pomočnico. Nudim
hrano in stanovanje. Naslov v upravi
lista.
UPOKOJENKO iščem za varstvo oTfeem
mesecev starega otroka za osem ur
dnevno. Zglasite se v soboto popoldne
ali v nedeljo ves dan. Naraks, Pleč-
nikova 9.
Sreda, 21. novembra:
n. abonmajski koncert
Godalni kvartet Gevvandhaus iz Leip-
ziga (DR Nemčija)
Sreda, 12. decembra:
III. abonmajski koncert
Violinist Igor Ozim in pianist Mari-
jan Lipovšek
Nekaj prostih vstopnic je na razpola-
go v glasbeni šoli.
Stanovanjski sklad Žalec razpisuje
na podlagi Zakona o financiranju sta-
novanjske izgradnje (Uradni list FLRJ
47-59) ter 13., 17., 18. in 21 člena Pravil
stanovanjskega sklada Žalec naslednji
natečaf
za dodelitev posojil iz stanovanjskega
sklada občine Žalec za graditelje zaseb-
nike:
Po tem razpisu bo stanovanjski sklad
Žalec odobraval posojUa zasebnim gra-
diteljem novih stanovanjskih stavb do
višiine 800.000, oziroma dvojčkom na
soseski DOM I Žalec do višine 1,000.000
din.
Pri dodeljevanju posojili bodo imeli
prednost graditelji novih stavb v zazi-
dalnih okoliših.
Za adaptacijo se bodo odobravali kre-'
diti le v izjemnih primerih, ko bo lah-
ko graditelj dokazal pridobitev nove
stanovanjske površine in pa na območ-
ju terena Polzele za tiste krajevne ob-
jekte, ki bi se naj popravili do dneva
praznovanja občinskega praznika na
Polzeli.
Za najmanjši lastni delež se šteje do-
graditev objekta do HI faze pred odo-
britvijo kredita z lastnimi sredstvi (iz-
jema so dvojčki na soseski DOM I, ki
se grade po posebnem zazidalnem na-
črtu), najnižje obresti bodo 2% odvis-
ne bodo od višine odobrenega kredita.
Dajalec kredita lahko odobri vračanje
kredita največ do 30 let.
Ponudbe se vlagajo v pisarni Stano-
vanjskega sklada Žalec, ali po pošti v
kuverti do 30. XII. 1962.
Stanovanjski sklad bo pismeno obve-
stil prosilce kredita o izidu natečaja do
15. februarja 1963.
K ponudbi je priložiti potrebno do-
kumentacijo. Nepopolne vloge se lahko
zavrnejo brez pojasnila.
Stanovanjski sklad Žalec
VSE INTERESENTE ZA
GRADNJO GARAŽ
vabim ona posvetovanje, ki bo v
ponedeljek, dne 19. novembra
1962 ob 18. uri v dvorani GIP
Ingrad Celje ob Ljubljanski cesti.
Obravnavala se bodo vprašanja
lokacije in gradnje skupinskih ga-
raž v Celju.
Oddelek za gradbene,
komunalne in stanovanj-
ske zadeve
ObLO Celje
KUPIM dobro ohranjen pisalni stroj
»Erika«. Ponudbe poslati — Novak
Franc, Celje — cesta na Ostrožno 8.
KUPIM klavirsko harmoniko 80 ali 91
basno. Naslov v upravi lista.
DELOVNI KOLEKTIVI, ORGANIZA-
CIJE IN USTANOVE!
Za praznik dneva republike smo vam
pripravili naslednje izlete:
1.	Na PLITVICKA JEZERA - dvo-
dnevni izlet z avtobusom s kompletni«
pensionom. Cena 4.800 din.
2.	POSTOJNSKA JAMA, PREDJAM-
SKI GRAD — enodnevni izlet z avto-
busom, s kosilom. Cena 2.^00 din.
3.	KAMNIŠKA BISTRICA — CERK-
LJE — KRVAVEC — dvodnevni izlet s
avtobusom s kompletnim pensionom.
Cena 2.700 din.
4.	BLED, BOHINJ - enodnevni izlet
z avtobusom s kosilom. Cena 3.100 din.
Za vse izlete sprejmemo prijave do
vključno 20. novembra 1962.
5.	Enodnevni izlet z avtobusom na
Koroško: VELIKOVEC — CELOVEC -
GOSPA SVETA - VRBSKO JEZERO —
OSOJSKO JEZERO - BELJAK - BO-
ROVLJE — PLIBERK. Cena 3.500 din
s potnim listom in prevozom.
IZREDNA PRILOŽNOSTI
Štiridnevno novoletno potovanje i
avtobusom po Avstriji — SILVESTRO-
Potovanja se lahko udeležijo tudi LA-
STNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV .
lastnimi vozili.
Prijave v poslovalnici do 28. nov. 1962.
ZAHTEVAJTE PROGRAME!
Se
priporoča turistična poslovalnica
Avtobusnega prometa Celje IZLETNIK.
Titov trg 3 — tel. 28-41.
Obveščamo stranke, da bomo odo-
bravali potrošniška posojila zara-
di letnega zaključka do vključno
14. 12. 1962.
CELJSKA MESTNA HRANILNI-
CA CELJE
Podjetje »POSREDNIK.
Celje, Tomšičev trg 16
Telefon 25-90
rabi za prodajo v komisijski trgovini
v Celju razno pohištvo, tehnični mate-
rial, peči in štedilnike, razna kolesa,
mopede itd. Iste predmete rabi za poslo-
valnico v Velenju. Za velenjsko poslo-
valnico je prevzem v Velenju.
Posrednška pisarna rabi za prodajo
razne osebne in tovorne automobile od
socialističnega sektorja.
Nujno rabi za prodajo več takoj vse-
ljivih enodružinskih hiš v bližnji okolici
Celja, kakor tudi stanovanja ter grad-
bene parcele za enodružinske hiše.
Ugodno prodamo nov magnetofon.
Informacije v Posredniški pisarni.
Olepševalno in turistično društvo
Celje obvešča, da prireja njegovo go-
stišče »Na gričku« 28., 29., 30. in 1. de-
cembra domačo zabavo s plesom. Postre-
gli bodo z domačimi kolinami.
Dalje obvešča, da bo naslednje pre-
davanje meseca decembra. Predaval b*
ing. Ogrin iz Ljubljane: Potovanje po
Skandinaviji.
Sporočamo tudi, da se pogajamo za
gostovanje Mariborske opere, ki bo
predvidoma že v začetku meseca de-
cembra izvedla v Celju Gotovčevo ope-
ro »Ero z onega sveta«.
Olepševalno in turistično društTO
Celje
DELAVSKA UNIVERZA V CELJU
obvešča gospodarske organizacije im
posameznike, da sprejema prijave z«
vpis v:
1.	knjigovodski tečaj* IIL stopnje
(višji tečaj)
Tečaj je namenjen računovodjem
manjših in srednjih podjetij, vodjem
knjigovodskih oddelkov, pomočnikom
računovodij, materialno-finančnim kon-
trolorjem in ostalim vodilnim finanč-
nim uslužbencem.
Program tečaja je razposlalo Druš-
tvo knjigovodij vsem gosp. organizaci-
jam in ustanovam v okraju.
Rok za oddajo prijav je 19. nov. 1W2.
2.	šestmesečni tečaj za delavce elek-
tro stroke
V tečaj se lahko prijavijo polkvali-
ficirani in kvalificirani delavci, ki že-
le dopolniti znanje iz splošnih in teo-
retično strokovnih predmetov.
Absolventi tečaja bodo imeli možnost
opravljanja teoretičnega in praktične-
ga izpita pred izpitno komisijo Elektro-
gospodarskega šolskega centra v Ma-
riboru.
Prijave sprejemamo do 1. decembra
1952. O začetku tečaja bodo prija-
vljene! pismeno obveščeni.
Informacije in tiskovine za prijav«
dobe interesenti v tajništvu Delavsk«
univerze, oziroman a tel. št, 30-24.
Uredništvo in uprava Celjske-
ga tednika Celje, Trg V. kon-
gresa 5, poštni predal 152. Tele-
foni 23-75, 20-89 in 24-23.
Tekoči račun pri Narodni ban-
ki Celje: 603-11-1-656. Izhaja ob
petkih — letna naročnina 800,
polletna — 400, četrtletna 200 din
— inozemstvo 2400 — posamezna
številka 20 dinarjev. Rokopisov
ne vračamo — sprejem oglasov,
razpisov in objav do vsake sre-
de do 12. ure
Obvestilo gospodarske zbornice Celje
V zadnji številki celjskega tednika je
bilo objavljeno sporočalo glede sodelo-
vanja med gospodarsko zbornico Celje
in pravno pisarno v Celju. Ker ni bi-
la objavljena celotna pogodba, ampak
le izvleček iz nje, bi utegnilo bravca
zavesti, da pravna p'sarna članom zbor-
nice ne zaračunava honorarjev točno po
odvetniški tarifi. Tudi pravna pisarna
je vezana na določila odvetniške tarife,
le način plačila je v konkretnem prime-
ru tak, da prejme pravna pisarna pla-
čilo deloma v pavšalu, ki je mesečno
dogovorjen, deloma pa v neposrednem
plačilu člana zbornice. Zato podajamo
pravilno besedilo iz izvlečka pogodbe:
Zasebnim obrtnikom in gostilničarjem
— članom zbornice sporočamo, da je go-
spodarska zbornica Celje sklenila s prav-
no pisarno v Celju posebno pogodbo, po
kateri pravna pisarna opravlja za čla-
ne naslednje pravne usluge glede na
paslovno dejavnost, zaradi katere so
člani zbornice:
1.	daje ustrezne pravne nasvete, infor-
macije pravno finančnega značaja, zla-
sti tudi iz področja delovne zakonoda-
je;
2.	opravlja članom tudi druge uslu-
ge, zlasti zastopa v vseh pravnih za-
devah poslovnega značaja, v civilnih,
zemljiško-knjižnih in izvršilnih zadevah,
vse na osnovi pooblastila po članu.
VSE STORITVE SO ZARAČUNANE
PO VELJAVNI ODVETNIŠKI TARIFI,
le da so deloma plačane s pavšalom, ki
ga mesečno plačuje zbornica pravni pi-
sarni, deloma pa jih plačujejo nepo-
sredno člani sami. Pogodba, ki sta jo
sklenili gospodarska zbornica in prav-
na pisarna, je začela veljati 1. 11. 1952
dalje; od tega dne dalje nudi pravna
pisarna članom zborniice navedene
usluge.
Pravna pisarna je v Celju, Gregor-
čičeva 2, telefon 20-61.
GOSPODARSKA ZBORNICA CELJE
VSE ČLANE GOSPODARSKE ZBOR-
NICE CELJE — obveščamo, da je po
sklepu zadnje seje predsedstva uprav-
nega odbora gospodarske zbornice, pri
zbornici ustanovljen PORAVNALNI
SVET.
Namen ustanovitve poravnalnega sve-
ta je, da člani zbornice, ki so v med-
sebojnem sporu lahko pred njim dose--
žejo poravnavo. Član zbornice se lahko
v spornih zadevah obrne na poravnalni
svet za posredovanje pri uveljavljanju
svojih zahtevkov nasproti drugemu čla-
nu, zaradi neizpolnjevanja ali nepra-
vilnega izpolnjevanja pogodben-h in
drugih obveznosti in sicer z namenom,
da pred poravnalnim svetom doseže po-
ravnavo.
Delo pravnega sveta je urejeno s
pravilnikom. Postopek sam pa omogo-
ča hitro in uspešno poravnavo, brez
posebnih stroškov.
Poravnalni svet je ustanovljen s
1. novembrom 1952.
GOSPODARSKA ZBORNICA CELJE
Obveščamo potrošnike, da je pri
gospodarski zbornici Celje ustanovljena
KOMISIJA ZA REŠEVANJE PREDLO-
GOV IN PRITOŽB POTROŠNIKOV.
Namen ustanovitve komisije je, da
potrošn, ki dobijo organ, na katerega se
luhko obrnejo v primerih, če opazijo
pri nakupu ali prodaji blaga nepravil-
nosti. Potrošniki^ ki menijo, da se jim
je pri nakupu oziroma prodaji blaga
zgodila krivica ali da so jih trgovinski
delavci oškodovali, se lahko v takih
primerih obrnejo na omenjeno komisijo,
k,i bo reševala pritožbe. Ce bo komisija
ugotovila, da je prišlo do nepravilnosti
po krivdi podjetja oziroma njegovih de-
lavcev in uslužbencev, bo ustrezno
ukrepala. O sklepu bo obvestila potroš-
nika, k,i se je pritožil.
Komisija je ustanovljena s 1. 11. 1952.
GOSPODARSKA ZBORNICA CELJE
KOMPASA
PRI NAS IN PO SVETU
8?:25I-PRIMITETATU!
Admiral Anderson, ki poveljuje enotam mornarice, vpletene v blokado Kube. V sredini: p9gleu na
mornariško oporišče ZDA na obalah Škotske. Desno: letalo ameriških zračnih sil nad Španijo
Čuden naslov? Prav tako ču-
den kakor današnji položaj v sve-
tu in zapletenost mednarodne po-
litike. Vsa zadeva spominja na
zgodbo o prebrisanem »uzmovi-
ču+<, ki je kradel, potem pa od-
vrnil od sebe sum s tem, da je
najbolj glasno vpil: Primite tatu I
V prvi verziji razgovorov med
Sovjetsko zvezo in ZDA v zvezi
B rešitvijo kubanske krize je bila
omenjena Turčija, ki bi jo naj
Amerika »osvobodila« svoje obo-
rožene prisotnosti v zamenjavo
za enak postopek ZSSR na Kubi.
To naj bi bil začetek razorože-
valne akcije, ki bi jo pozdravil
ves svet, vse miroljubno člove-
štvo. Toda Američani so zagnali
hrup, češ, to bi narušilo ravno-
vesje sil...
Kar se ravnovesja v strateškem
obkoljevanju z vojnimi bazami
tiče, so ZDA gotovo bolj agresiv-
ne od Rusov. Kajti če bi ZSSR
res imela baze v vseh deželah so-
cialističnega tabora (izključujemo
Mongolijo, ki je zato neprikladna.
Albanijo, ki je v sporu z vsem
svetom in Kubo, kjer je v teku
evakuacija orožja), bi take baze
obstajale le v 8 deželah geograf-
sko zaključenega ozemlja.
Kaj pa Američani?
Po podatkih, ki so jih sami ob-
javili, Američani obkoljujejo so-
cialistični vojaški blok z bazami
Iz vseh strani v 25 deželah. Le
oglejmo si ta »miroljubni sistem
ameriške prisotnosti v svetu«:
Evropa. Močne baze v An-
gliji, Italiji, Franciji, Zahodni
Nemčiji, Španiji, Portugalski, Ni-
zozemski, Islandiji. NATO pa ima
baze še v Grčiji, na Malti, na Ci-
pru, v skandinavskih deželah, kar
v številko ameriške »navzočnosti«
ni všteto.
Azija. Ameriške baze so v
Turčiji, na Japonskem, v Južni
Koreji, na Formozi, na Filipinih,
na Okinawi. Tu prištejemo še
SEATO pakt, ki vključuje: Paki-
stan, Siam, Južni Vietnam, Av-
stralijo in Oceanijo.
Afrika. Ameriške baze so v
Maroku in Libiji.
Amerika. Poleg močnih opo-
rišč v ZDA samih, zlasti na Ila-
vaih in na Aljaski so ameriške
baze še: v Guatemali, Canadi, na
Bermudih, v Puerto Ricu, v Tri-
nidadu, v Kanalski coni in na
Kubi (Guantanama).
Seveda v teh deželah ni samo
po ena baza. Skupaj jih je nad 70,
s tem da ni točno znano koliko
jih je v Angliji, na Islandiji, v
Španiji in Portugalski, na Trini-
dadu itd.
V teh bazah so raketna orožja,
mornariška oporišča, strategijska
in taktična letališča, pa tudi eno-
te suhozemne vojske z najmo-
dnemejšim orožjem.
Sovjetska zveza pa bi utegnila
imeti svoja vojaška oporišča v
državah Varšavskega pakta in to:
na Poljskem, v Cehoslovaški, Ma-
džarski, Vzhodni Nemčiji, Romu-
niji, Bolgariji, v lastni deželi,
morda tudi v Severni Koreji in na
Kitajskem. Vendar je to, kot smo
že dejali, na zaključnem geograf-
skem položaju socialističnih de-
žel in predstavlja prej obrambni,
kot pa agresivni sistem spričo ob-
kolitve ameriških baz na tujih
ozemljih.
Po vsem tem ni težko uganiti,
kje je v interesu miru bila izvr-
šena dejansko večja žrtev, večji
priskpevek v mednarodnemu po-
puščanju.
Interes človeštva pa je seveda
splošna in popolna razorožitev,
saj izgleda svet s svojimi vojaški-
mi oporišči kot naježena mina, ki
zdaj lahko požene planet v uni-
čujočo vojno. Pri teh naporih pa
imajo največjo vlogo izvenblo-
kovske dežele, v nemajhni meri
pa seveda naša država.
-C. -k.
»Vohun«
na brzovlaku
506
Nedavno se je skozi Celje
peljal zanimiv »vohun«! Kar
brez strahu... ! Naj vam pvovemo,
da je bil to »vohun« posebne, ne-
nevarne vrste in z zelo koristno
delovno nalogo — pregled stanja
železniške proge. Ta »vohun« je
bil zadnji vagon brzovlaka. Se
čudite? Prav res vagon, železni-
čarji mu pravijo merilni voz, je
»vohun« posebne vrste.
V	železniški vagon je vgrajena
specialna naprava, ki kar med
vožnjo riše vse dobre in slabe
strani železniške proge. Mimo-
grede, v Jugoslaviji imamo samo
en merilni voz, ki pa »vohuni«
po vsem našem železniškem
omrežju. »Vohun« sam je podoben
večji gisalni mizi in je z mnogimi
vzvodi ipovezan s kolesi vagona
in s posebnimi »peresniki«, ki
sproti rišejo hitrost vlaka, širino
tira, stabilnost železniških pra-
gov, dvignjenost tračnic na ovin-
kih, vdolbine in grbe proge, pra-
vilnost izdelave krivin, tekoče
kilometre in čas. Z na ta način
narisanimi »vohunskimi« podatki,
je zelo lahko ugotoviti, kje so na
progi napake. Z napravo uprav-
ljata dva strokovnjaka in v enem
dnevu lahko pregledata okrog
150 km proge.
V	Jugoslaviji imamo merilni
voz že od leta 1958. Cena »vohu-
na«, brez vagona, je nekaj čez
100 milijonov dinarjev.
Upamo, da vas »vohun« ni pre-
strcišil, saj je glavni namen me-
rilnega voza, da s svojimi re-
zultati »svetuje« železniškim pod-
jetjem, kje je treba progo popra-
viti, da je vožnja potnikov čim
bolj vama in udobna.	-pk!
DVE CUDNI VRAŽI...
V Imotskem je razširjena hva-
levredna vraža, da hišo, katere
hišni član ubije lastavico, ki gne-
zdi kjerkoli na domačiji, zadene
huda nesreča.
Manj pa je razumljivo mišlje-
nje, da bo poginilo govedo, če
kdo v hlevu ubiie struoeno kačo?
SvetEobna budilka
v Angliji je šla v prodajo nova
iznajdba. Njene konstruktorje je
vodila pobuda tistih ljudi, ki jih
ropotanje vsakdanje budilke
spravi v živčnost in jih že na-
vsezgodaj navda s slabo voljo.
Sicer poznamo razne »obzirne«
budilke, ki z rahlimi znaki in
zvončkljanjem budijo ljudi in če
še ne pomaga, zaropotajo z vso
silo. Toda za nekatere občutljive
zaspance je bojda tudi to preveč.
Zato so v Angliji začeli izde-
lovati budilko, ki je povezana z
lučjo. Ko napoči čas, ki ga je
lastnik sam določil, začne svetil-
ka na nočni omarici utripati, po
določenem času pa sveti s polno
močjo. Ta način bujenja baje
manj prizadene tiste v spalnici,
ki jim še ni treba vstati. Iznaj-
ditelji pa nič ne povedo, kako
svetlobna budilka spravi na' noge
tiste, ki se pokrijejo čez glavo,
ki se obrnejo ponoči od luči, in
kako budi one, ki spijo podnevi?
Menda bo večina Britancev le
ostala pri zvočni budilki. Gre si-
cer na živce, toda zanesljivejša je
prav gotovo.
CVETJE S
TUJIH VRTOV
Neznane vrtove krasijo manj
znane rože. Vsaka rasa ima svoj
tip lepote, ki je navadno všeč
vsem. Kaj bi po vašem manjkalo
tejle azijski lepoti v primerjavi
s tako opevanimi predstavnicami
belopoltega rodu Mlada Burman-
ka sredi rož in značilnim ljud-
skim glasbilom v krilu se lahko
gotovo meri z njimi. Brez golote
je dekle privlačno — njen šarm
veje z obraza in skromnega po-
našanja.
IZ ZGODOVINE USTAVNOSTI
1884
revolu-
cionarno
leto
Devetnajsto stoletje po
pravici imenujemo stoletje
ustavnosti. Francoska revo-
lucija je pognala val revo-
lucionarnega razpoloženja
po vsej Evropi. Meščanstvo
se je vise bolj lučinkovito
otresalo fevdalnih spon.
Proizvajalne sile so z indu-
strijsko revolucijo trgale
ozke srednjeveške okvirje
druiibenoHpolitionlih siste-
mov. Nov razred, pobudnik
in inosilec novih razraslih
proizvajalniih isil ter sredstev,
je iterjal zase svoboščine,
parlamentariizem. Kapita-
lizmu je bil potreben fevdal-
nih spon odrešen razred
proletarcev, ki bo svobodno
razpolagal s svojimi delov-
nirmi zmožnostmi. Zato je
meščanstvo terjalo politične
svoboščine tudi za množice.
Leta 1848 je zasluženo do-
bilo naslov revolucionarnega
reda. Meščanske revolucije
so ob podpori širokih množic
izimagoviito lizvojevane v
vrsti evropskih dežel: v Ita-
Jiiji, Švici, Nemčiji, Avstro-
ogrski in Belgiji. V večini
primerov so bile uvedene
monarhije z bolj aM manj
poudarjeno demokratičnostjo.
Za nas Slovence in druge
narode v okviru mnogona-
cicnalne Aviatrije je leto 1848
tudi leto nacionalne prero-
ditve, saj ga po dogodkih
dunajskega kongresa imenu-
jemo tudii — pomlad naro-
dov. Zatiralec narodnostnih
pravic Metemiich je moral
zbežati z Dunaja. Cesar
Franc Jožef I. je skušal po-
miriti ljudstvo z oktroirano
ustavo, pa ni uspel. Moral
je izdati novo, ki pa tudi ni-
koli ni bila do kraja spošto-
vana.
Leto 1848 pa je zlasti po-
membno še z druge strani.
Delavski razred je v tem letu
dobil svoj revolucionarni
program, svojo znanstveno
ideologijo, prvi programski
dokument znanstvenega
marksizma »Komunisitioni
manifest«. Izdelala sta ga
idejna voditelja delavskega
razreda in prve mednarodne
delavske lorganizacije Kari
Marx in Fridrik Engels.
Hkrati z bojem meščanstva
za utrditev novega družbe-
nega reda se je začel boj de-
lavskih množic proti novemu
kapitalističnemu sistemu.
Medtem ko je meščanstvo
uveljavilo pravice zasebne
lastnine, se je začel boj de-
lavskih množic proti nove-
mu kapitaliatičnemu sistemu.
Medtem ko je meščanstvo
uveljavilo pravice zasebne
lastnine, se je delavski raz-
red podal v zavesitno borbo
za nove kategorije temeljnih
človeških pravic, za ekonom-
ske, kulturne, prosvetne
pravice. Začel se je boj za
družbeni red, katerega sre-
dišče naj bo delovni čdovek,
v katerem naj odpade deli-
tev človeštva na protislovna
razreda izkoriščevalcev in
izkoriščanih.
Nepismeni ielcsiicon
Kari Marx je nekoč zapisal, da
je človeška pamet še najbolj pra-
vično razdeljena dobrina na sve-
tu.
Velik voditelj, znanstvenik in
ideolog je pri tem mislil seveda
tudi na prirodne nadarjenosti, ki
niso razdeljene po poreklu, po
materialnih sredstvih itd. Hkrati
pa je treba takoj dodati to, da je
nadarjenost lahko za vedno pri-
krita, če se človek ne najde v
okolju in možnostih, da te svoje
sposobnosti razvije. Spomnimo se
na ljudske pesnike, ki nikoli niso
slišali ničesar o metriki in slov-
stvu, mnogi pa niso znali ne brati
ne pisati. Koliko nesojenih voj-
skovodij je shodilo in umrlo s pa-
stirsko palico v roki, pa bi, po
znanem izreku Napoleona, bdli
sposobni držati maršalsko palico
in voditi armade.
V	svoji okolici imamo ljudi, ki
so žive pratike. Poznamo ljudi,
ki se spomnijo po datumu še tako
nepomembnega dogodka. Med na-
mi živijo ljudje neverjetnega spo-
mina za obraze, za imena, za do-
godke.
V	Črni Gori v vasi Orje Loke
živi starec, ki ima na plečih bli-
zu 70 let. Že kot 15 letni deček se
je živo zanimal za zgodovino svo-
jega kraja. Danes je Tomo Bo-
škovič nepogrešljiv vsakemu, ki
hoče kaj vedeti v zvezi z vasjo in
ljudmi, ki živijo in so živeli v
njej. Tomo pozma rodovnik vsake
družine, ve kdaj je katera hiša
popravljana. Ve koliko glav živi-
ne je v katerem letu imela kate-
rakoli hiša v vasi. Pozna vsak
kamen — mejnik. Po imenu po-
zna slehernega vaščana do tistih
v zibeli in v glavnem ve starosti
vseh meščanov. Prav posebej
pomni dogodke iz NOV, kar je še
posebej dragoceno.
Nič ni čudnega, če Tomo Bo-
škovič uživa ugled živega leksiko-
na. Ta starec izrednega spomina
pa je popolnoma nepismen.
Nekoč je nekdo dejal, da je pis-
meni človek toliko na slabšem od
analfabeta, ker si zapiše važne
stvari in jih s tem seveda pozabi.
Ob primeru Toma Boškoviča je
tako mnenje potrjeno. Registraci-
ja v možganih je torej najbolj
zanesljiva — seveda je treba ime-
ti spomin.
NI SE PREPRIČAL
Lyonska tovarna žganih pijač
je takole propagirala svoje iz-
delke:
—	Po dveh čašah našega ver-
muta je prava igračka povzpeti
se na Mont Blanc. Prepričajte
se! —
Nedavno pa je tovarna dobila
pismo s priloženim računom:
—	Nisem se prepričal. Prila-
gam račun za bolnišnico. S spo-
štovanjem Jean Stablinski! —
ODKRITOSRČNOST
Sreča pisarniški kolega svoje-
ga poklicnega tovariša, ko jo
okoli devete dopoldan maha v
službo. Ujedljivo ga zbode:
—	Kako, kolega. Šele zdaj t
službo? —
—	Eh, veš. Toliko sem pošten,
da se raje kar doma naspim, —
Trne vprašani šilo za ognjilo.
Oslamte se Mta ...
TURISTIČNI
PREDLOGI:
Ce imamo dobrodošle goste v
hiši, se resno pozabavamo z vzro-
ki, če gostje prehitro kažejo na-
mero, da bi odšli. Misli nam bli-
skovito ugotavljajo, kaj bi bilo
narobe. Radi bi goste še obdržali,
ko jih prepričujemo:
— Ostanite še malo! —
Ali nam enake misli rojijo po
glavi, kadar vidimo, da se turisti,
tuji in domači, kar prehitro od-
pravljajo iz naših turističnih sre-
dišč? Menda ne preveč, kajti dru-
gače bi ne ugotavljali, da se tu-
risti vse prehitro odpravijo. spet
naprej.
Na tem mestu bomo v prihod-
nje posvečali prostor idejam na-
ših ljudi za razvoj našega turiz-
ma in gostinstva.
Začnimo s celjskim Starim gra-
dom ...
Impozantne ruševine gradu za-
mikajo marsikoga. Skoraj vsak je
navdušen, ko jih obišče, toda...
Kaj toda? Kaj manjka?
Predvsem manjkajo vodiči, ki
bi tujcu znali tudi kaj povedati
o zgodovini gradu in mesta, nad
katerim gnezdi. Po navadi ni zgo-
raj ustreznih prospektov. Kaj bi
bilo z večjim daljnogledom, mon-
tiranim na stojalo, ali z izposo-
jevalnico daljnogledov? V Grad-
cu imajo na obzidju tudi v mar-
morno ploščo vrezane smeri ne-
ba, glavnih krajev in mest, po-
membnejših gorovij, ki so vidna
itd- Je to tako drago?
Kako bi bilo, če bi vsako leto
povabili gledališče ali amatersko
skupino, ki ima tisto leto na spo-
redu »(Zleljske grofe«, »MUnarje-
vega Janeza« ali kaj podobnega.
AH bi nazadnje ne bilo prav, če
bi na temo zgodovine »Celjanov«
razpisali nagrade za nove odrske
tekste? Letošnja prireditev »gro-
fov« je uspela. V restavraciji pa[
ni nobene slike s predstave, ki bij
opozarjala na kulturni dogodek
hkrati pa bi poživele stene s
pristno vsebinsko tematiki), vklju-
čeno v okolje. Stari grad bi na-
dalje odlično »prenesel« kakšno
likovno delo. Za cvetlične grede
na gradu nadmorska višina še ni
previsoka in kakšna kulinarična
posebnost bi se gotovo prilegla.
Predvsem pa več reklame v
mestu in ob cestah! Kaj pravite?
Malenkosti bi izpolnile privlačnost Starega gradu, ki je ena najbližjih in zelo priljubljenih celjskih
izletniških točk