Izhaja trikrat na teden vsaki Torek, Četrtek in Soboto.
Stane za celo leto za Ameriko (izven Chicage) $3.00. Za Evropo $3.50. Za Chicago $3-50.
LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Nogajati
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11, 1919, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
Jffkesloga tlacij
ŠTEV. (No.) 17.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 9. FEBRUARJA 1922-
PAPEŽ PIJ XI.
LETO (VoL) VIII.

V pondelek, kakor smo že sporočili, je bil izvoljen za novega svetega očeta in poglavarja cele svete cerkve in Kristusovega namestnika na zemlji Milanski kardinal in nadškof Ahilej Ratti.
Takoj ko je bil izvoljen in je ljudstvo zunaj na trgu videlo bel dim iz malega dimnika Sikstinske kapele, je vse začelo hiteti proti cerkvi svetega Petra, da bi dobilo vstop v cerkev, kjer bode novi papež dal prvi apostolski blagoslov: "Urbi et orbi", "mestu Rimu in celemu svetu." Od kar so pred petdesetimi leti laški vojaki napadli Rim in ga zavzeli, zaprli so se vsi papeži v Vatikan kakor prostovoljni jetniki in niso stopili več izven \ atikanskega posestva v slovesen protest proti tej tatvini. Zato so vsi naslednji papeži dali ta prvi svoj blagoslov znotraj cerkve sv. Petra. Tako so mislile tudi sedaj množice in hotele v cerkev. Toda tu so izvedele novico, da bo dal sveti oče svoj blagoslov zunaj, prvič po petdesetih letih, kakor nekdaj, ko je bil še papež tudi kralj. In res kmalu so opazili na stopnicah svetega Petra prve oddelke papeževe straže, zopet nekaj, česar že ni bilo petdeset let. Na čelu cele posadke je vihrala papeževa bela in zlata zastava. Še bolj začudene se pa bile množice, ko je prikorakalo pred cerkev tudi italijansko vojaštvo in se postavilo v ospredje cerkve. V teni so pa že strežniki razgrinjali na balkonu cerkve pregrinjala in pripravljali za prihod papeža. V tem je pa izdal princ Chigi-Albani v imenu novega papeža sledeči razglas: "Njegova svetost Papež Pij XI. si sicer pridrži vse posledice nedotaknjene glede pravic svete cerkve in svete stolice katere so nedotakljive in na katere je prisegel, da jih bo branil. Vendar daje svoj prvi blagoslov z zunanjega balkona nad trgom Sv. Petra s posebnim namenom, da bi ta njegov blagoslov ne veljal samo za one, ki so navzoči na trgu pred Sv. Petrom, ne samo onim, ki so v Rimu in Italiji, temveč na vse narode in vsa ljudstva, da bi prinesel celemu svetu željo in napoved svetovnega pomirjenja, katerega si tako žel;mo vsi skupaj."
Kmalu na to se je prikazala na balkonu procesija in se razvrstila na okrog posebnega trona, ki je bil tam pripravljen. Takoj na to se je med
BOSI PROTI PREMO-GARJEM.
Chicago, 111., 3. februarja. — "Plače moramo znižati! Tu imate novo plačilno lestvico. Sprejmite jo ali pa pojdite!" S temi besedami nameravajo bogati lastniki rudarjev odgovoriti rudarjem na njih zahteve za primerne plače, po katerih bi mogli preživeti sebe in svoje družine. Nove plače pridejo v veljavo s 1. aprilom. Premogarska unija se po svojem predsedniku Lewisu pogaja s šestnajstimi manjšimi železničarski-mi unijami, da bi nastopili skupaj z njimi proti znižanju plač. Mej tem se pa organizacija lastnikov posvetuje koliko plače bodo dali po 1. a-prilu premogarjem. Lastniki, združeni v organizacijo, mislijo na ta način kar narekovati svoje zahteve, ne da bi se z delavstvom sploh pogajali Ta absolutistični nastop lastnikov bo gotovo vzbudil razburjenje mec premogarji. Nekatere kompanije v južnem Ohio so že povedale delavcem, da bodo morali sprejeti od 31. do 46. odstotkov znižanje plač. Pitts-burška Producer Association je naravnost kar naznanila, da bo s 1. a-prilom znižala plačo za 40 odstotkov. Nobena teh kompanij se noče pogajati z unijami. Dr. F. C. Hon-nold, tajnik Illinoiske zveze premo-garskih lastnikov je sestavil posebno statistiko, po kateri skuša dokazati, da kompanije ki so sprejele u-nije, nikakor ne morejo tekmovati s kompanijami, ki niso sprejele unije. Ako bi še nadalje hotele ostati v unijah in dajati delavcem unijske plače, pomenja baje za nje to bankrot. Tudi trdi ta mož, da so visoke plače po premogovnikih privabile preveč ljudi, ki so se posvetili temu delu. Pravi, da je samo v Illinois letos nad 5000 več premogarjev, ka-: kor jih je bilo lani. Tako skušajo slepiti javnost kapitalisti. Zato pa čaka letošnjo spomlad premogarje trdi boj. Vendar, mi upamo, da bojo premogarji junaško vstrajali v svojem boju in dosegli konečno zmago, namreč pravico do poštenega življenja!
Vse vaše žulje v katoliških društvih in jednotah bodo dobili rdečkarji v roke, ako ne boste imeli obrambenega močnega časopisja, ki vam bo branilo te vaše žulje Ali nimate že dovolj žalostnih skušenj?
KORIST DEVOCIJONA-LIJ.
Kakor je bilo sporočeno, se je zgodila velika nesreča v gledišču v Wa-shingtonu. ko se je sredi predstave udrla streha in pobila 108 ljudi in ranila nad tri sto. Ko se je izvedelD o nesreči, sta takoj hitela dva duhovnika cerkve Sv. Patrika na lice mesta in sta sredi snega in razvalin delila svete zakramente umirajočim in ranjenim. "Ko sva tja prišla s tovarišem", pravi Father Hurney, "čula sva pod razvalinami strašno kričanje ranjenih, ki so klicali na pomoč v strašnih bolečinah, zmečkani pod železjem in pod zidovjem. Ko so reševalci skušali odstraniti sneg in omet od kraja, kjer so se spodaj čuli glasovi, so ranjeni še strašneje kričali in klicali na pomoč. Vse navskriž je kričalo. Kakor bi prihajajo iz vic, tako se nama je zdelo. Zakričala sva na ves glas, če je kdo katoličan, ki je ranjen. Takoj se jih je oglasilo veliko: "Oh da, da! Pomagajte! Pomagajte!" Povedala sva, da sva katoliška duhovnika in da naj vsakdo obudi popolno ke-sanje, da bova podelila sveto odvezo vsem skupaj. Potem sva čakala, da so drugega za drugim izkopavali in prinašali ven do zjutraj do osmih. \ sakega, ki so ga nezavestnega prinesli, sva hitro preiskala, ako je imel kako znamenje, da je katolik. Našla sva v veliko žepih rožne vence ali na vratu škapulirje in take sva hitro potem dejala v sveto olje. Ko sem tako neko deklico mazilil, s sv. oljem, je kričala v eno mer: "Jezus usmiljenje !"Tudi vsi katoliški zdravniki in vse postrežnice katolikinje so takoj vsakega preiskali za znamenje, ako je katolik in takoj poslali po naju. Tu sem videl, kako je dobro in kakor koristno nositi vedno pri sebi kak škapulir ali svetinjo. Pa ne samo katoliški ranjenci so prosili tolažbe duhovnika, temveč tudi dru-goverci in brezverci težko ranjeni so prosili vsaj blagoslova."
KANSAS CITY DOBI KRUH ZA se.
Kansas City, Mo., je prvo srečno mesto, katerega peki so sklenili, da bodo dali hlebec kruha za staro pred vojskino e'eno — za naš ljubi nikel. 5c. Če v Kansas City to lahko na-rede, zakaj bi po kruh mestih ne mogli.
"FLU" SE ŠIRI.
Na Angleškem se širi zopet nesrečna influenza. Nad 13,000 jih je že umrlo. Enako se širi tudi po a-meriških mestih. V Chicago je u-mrlo preteklo soboto 39 ljudi.
JUGOSLOVANSKE NOVICE.
škrlatastimi oblekami kardinalov prikazala bela postava novega svetega očeta, ki je z močnim glasom zapel "Adjutorium nostrum in nomine Domini !" "Naša pomoč je božjem imenu!" In cela množica ljudstva je odgovorila: "Qui fecit coelum et terram." Nato je izgovoril blagoslov, katerega je množica sprejela z velikim spoštovanjem.
Novi papež je revnega stanu. Njegov oče je bi tkalec. Papež je tudi navdušen hribolazec in je obiskal več najvišjih vrhov Alp, tako Mat-jterhorn, Mont Blanc in Mont Rosa. Rojen je bil 31. marca 1857. v De-sio, mali vasici blizu Milana.
V Hribarjevi rodbini je pravi odsev družabnih razmer našega javnega življenja. Njeni člani so strogo porazaeljcni na oba razreda: na vsemogočne državotvorce in na bedno rajo. Evo: g. Ivan Hribar, šef pokrajinske uprave, je tudi prvak pri Slov. banki v Ljubljani ,ki se je tako lepo izognila vladnemu pritisku, da morajo banke zidati hiše za svoj posel in za svoje osobje, in pa pri banki v Lendavi, ki hoče izsesati celo Prekmurje. Ta gospod deluje da bi pa prvačila tudi njegova brez stole in oklicev izvoljena milostlji-va, se dajejo v vladni palači na BleU weisovi cesti vsak drugi petek v mesecu čajni večeri ali "čajanke", dostopne državotvorcem in njih rodbinam od VI. činovnega razreda navzgor. — To je prvi, visoki del rodbine; drugi je pa nizko pod njim. ker je predvideno že v naravi in de-mokratizmu visokega gospoda pri vladi, bankah in čajankah, da se tudi v rodbini zrcali razdalja med visokim in nizkim. Evo: stara ženica v "zelenem" Krakovu pri Ljubljani — zavržena žena, ki se je morala takoj umakniti v bedo pri smešno nizki vzdrževalnim', kakor hitro je njen soprog nastopil pot na višino, drugo je pa plesna šola Hribar v Mariboru, ki dela reklamo v latinici in cirilici, ker nima visoki gospod srca za zapuščeno rodbino svojega sina in ker za te "nizke" ne odpade prav nič od njegove bogato obložene mize pri bankah in čajankah. — Zakaj je tako? Zakaj životari tako bedno zavržena žena — zakaj se borijo vnu-(Nadalievanje na 3. str.)
DENARNE POŠILJATVE
VAŠ DENAR bo na svojem § mestu najhitrejše, ako ga pošljete skozi naše podjetje. Dostavimo denar na najbližnjo pošto prejemnika. Izdajamo čeke v kronah in amerikanskih dolarjih. Pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Ob izidu te številke smo računali za jugoslovanske krone:
500	kron	..........$1-95
1,000	kron	........... 3.90
5,000	kron	........... 18.25
io,ozo	kron	........... 35-5o
Za italijanske lire:
50 lir ...............$ 3 00
100 lir ............... 5.50
500 lir ............... 26.00
1000 lir .............. 51-00
Za nakazila v amerikanskih dolarjih do $50.00 računamo po $1.00. Za večja na kazila računamo po 2. centa od vsakega dolarja.
Vse pošiljatve naslovljajte na:
BANČNI ODDELEK "EDINOSTI",
z 849 W. 22nd St., Chicago, 111. .................
:-

EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. ___Izhaja trikrat na teden.
Slovenian Franciscan Press
1849 W. aand Street,	Chicago, 111.
Telephone: Canal 98.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street. Chicago, 111.
Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, III. __under the Act of March 3, 1879.
cc
HABEMUS PAPAM!"
"Habemus papam!" — "Imamo očeta!" je šlo po celem svetu pretekli pondelek dopoldne. Nov papež, naslednik sv. Petra in namestnik Kristusov na zemlji je bil izvoljen in-sicer kardinal in nadškof iz Milana, njega ekselenca Ahilej Ratti, ki si je vzel ime Pij XI. In celi svet se je razveselil in v duhu je milijone katoliških src hitelo tja v Vatikan, v ječo naših cerkvenih poglavarjev, in se klanjal novemu očetu, poljubljali mu noge, ki bodo zanaprej hodile samepo poti za ustanovnikom sv. katoliške cerkve, roke, ki bodo od sedaj delile nam vsem nebeškega kruha in nas blagoslavljale.
Po vseh cerkvah so se obhajale takoj isti večer zahvalne pesmi. Črne preproge, s katerimi smo imeli od smrti sv. očeta Benedikta XV. zagrnjene naše cerkve zunaj in znotraj, so bile odstranjene in razobešene so bile naše ameriške. "Te Deum laudamus" se je pel in vsi verniki so se zahvaljevali Bogu in ga prosili milosti in blagoslova na vladanje novega svetega Očeta.
Ako se je pa veselila cela katoliška cerkev, veselili so se ta dan pa pred vsem Slovani. Sedanji papež Pij XI. je sicer rodom Italijan. Toda predno je bil imenovan kardinalom, je bil prvi vatikanski poslanik k vlaai nove prerojene Poljske v Varšavi. Kot tak je pa prišel v ozki stik s slovanskimi narodi, pred vsem z največjima slovanskima narodoma, Poljaki in Rusi. Tu je s silno spretnostjo dosegel velike vspehe pri boljševiški vladi glede katolikov v Rusiji, pred vsem gleoe katoliških škofov, ki so bili po raznih ječah. Kakor se poroča je bil posebno navdušen za to, da je čas, da se začne kaka večja akcija za ubogo Rusijo, da se ta pobožni in verni, pa tolikanj nesrečni narod nazaj vrne k materi. Posebno sedaj po tolikih britkih skušnjah, ko vidi, kam je zašel, kam ga je pripeljala ločite od matere, ko je kot od doma pobegli sin, zašel v nesrečo, zlasti sedaj je čas, da mu sveti Oče kakor oče evangeljskega zgubljenega sina hiti nasproti in ga sprejme nazaj na svoje očetovsko srce v objem edins zveličavne in osrečujoče katoliške cerkve.
Zato smo ta dan posebno mi vsi Slovani in vsi, ki smo prešinjeni s pravim slovanskim duhom, ljubezni do vseh Slovanov, peli z veseljem ' Te Deum" in pošiljali vroče molitve, da bi Bog tudi v tem blagoslovil delovanje novega svetega očeta Papeža Pija XI.
Naš novi sveti Oče, tvoji ameriški slovenski otroci se ti klanjajo in ti v duhu poljubljajo tvojo roko in te prosijo tvojega svetega blagoslova!
Živel sveti oče Pij XI.!
"E P I N O S T"_
tere Božje. Zabavo smo imeli v dvorani društva " Danica". Zabava je bila jako mirna in prijetna. Dal Bog novoporočencema obilo blagoslova božjega.	K. Schneller."
New Duluth, Minn.—Tukaj Vam dam vedeti, da se je zgodil žalostni slučaj v družini Josefa Božiča, ko je družina izgubila očeta po več mesečni bolezni. Bil je dober gospoaar. čapušča žalujočo ženo in četvero o-trok. Njegova žena se je preje pisala Sever. Tu v New Duluthu je bil od leta 1913. Žena je naročnica "Ave Maria" in "Edinosti." Blagemu rojaku želimo: Naj v miru počiva in večna luč naj mu sveti.
Mike Spehar.
Družini tudi naše iskreno sožalje! Uredništvo.
Milwaukee, Wis. — Ker se vsi o-
glašajo za našega Pavleta, našega prijatelja in znanca, zato mu tudi jaz dam glas, da naj ostane v listu j"Edinosti" s svojo zgovornostjo. Jaz mislim, kogar Pavle ošteje, da nekoliko je že zaslužil, ker Pavle je pravičen človek. Pregovor pa pravi, kdor zaslužil ta sprejme. Zato naj ostane Pavle naš, če se prav malo po strani drži. Povedati jo pa le zna, da se mu nasmejemo. — Pozdrav -vsem naročnikom lista Edinosti.
F. K.
Forest City, Pa. — Vsi naročniki se Vam zahvaljujejo za tako krasni stenski koledar. Jaz se tudi zahvalim vsem naročnikom, ki so naročnino meni ponovili, da ni bilo treba nikjer zastonj vrata odpirati. Vi, gospod urednik, pa lahko vidite, da smo tukaj napredni in zavedni za katoliški list, ker mi je "rezitov" zmanjkalo. Ako katerega nisem o-biskala s stenskim koledarjem, naj Se oglasi. Vsi mi vaši naročniki vam želimo obilo vspeha in napredka v tem novem letu z vsemi tremi listi.
Jaz in vsa moja družina, ki šteje 7 članov "votamo" za Pavleta. Najmanjši član je že dolžan spolnova-ti katoliške dolžnosti, zato ima Pavle od nas sedem "votov".
Družina J. Gerchman.
Opomba: Pavle se Vam zahvaljuje! Urednik.
Aurora, Minn. — Mogoče sem že prepozna za našega Pavleta. Ali vseeno še agitiram zanj ako še niste vlekli glasov, katero stran je večina. Da bi takega "fajn poba" izgubili, kakor je Pavle, tega pa že ne smemo dopustiti. Jaz bi jako rada videla, da bi prišel vsaj enkrat na teden do besede in bi sem nam pokazal v "E-dinosti". Vsakikrat se mu moram nasmejati, kadar ga zagledam in berem njegove nedolžne šale. Ako pa tega ali omega malo speče pri srcu, pa Pavle ni kriv prav nič. Mogoče je dotična oseba sama kriva, ki se šteje prizadeto. In zato ga "lajkam" tudi, ker tiste svoje sorodnike tam v New Yorku včasih malo "požeh-ta" in v roke vzame« Sakserjevega a-teta in njegove "loncmane." Toda, Pavle, ne pozabi, da si nam obljubil,
da si boš kupil nov "frak" in "ma-relo", ako boš zmagal . . . Pavle, kadar se boš slikati dav Le fanj se pokonci postav. Nikar se tak kislo in krivo ne drži rajši na smeh si ustna zakroži. da bo javnost vedela, aa si tudi v o-sebi "fajn peršona", ne samo v besedah. No, pa preveč te pa skoraj ne smem pohvaliti, če ne boš res "štole" postal. V štev. 11. sem videla, da nam je urednik povedal, da si postal zelo prevzeten, od kar dobivaš taka pohvalna pisma. Seveda, kdor je 'fajn", je pa "fajn". Če te pa res sreča doleti, da bi skočil v zakonski kurnik ta predpust, se pa strinjam s tisto farmarico iz Wil-larda, Wis., da bi si gotovo kakšno dobro kuharico dobil za boljšo polovico, ker potem bodemo imele pa vse rade tebe in tvojo kuharico.
Zimo imamo tukaj še dokaj milo. Pa skoraj vem, da nas bo še obiskala predno bo pomlad tukaj.
Delavske razmere so tudi bolj slabe, kakor povsodi. No, pa Slovenci so skoraj še vsi zaposljeni z delom do sedaj. Ne ve se pa še, kaj pride, kajti govori se, da bo še slabše. No, pa za delavca nikoli dosti prida, ne bo, ker si mora tako težko zaslužiti tiste uboge centke, ki mu jih odštejejo velebizniški baroni. Pozdravljam vse čitatelje tega lista širom A-merike posebno pa Pavleta.
Vaša naročnica	M. F.
Brooklyn, N. Y. — Pošiljam Vam . . . naročnine . . . Prisrčna Vam hvala, da ste bili tako dobri, da mi niste listov ustavili. Sporočam Vam tudi, da se je moj sin poročil z Mary Vene na Morgan Ave. v cerkvi Ma-
Cleveland, Ohio. — Tukaj Vam pošljem rešitev slik v Edinosti:
r. Poljski čuvaj prihaja. Poiščite ga^ — Poljski čuvaj je viden, ako se list obrne na glavo in stoji med drevesom in dotično ženo tako, da ženi stoji nad podpazduho. Je pa v uniformi.
2.	Znamenje, za odhod je dano, kje je pa voznik? — Voznik je viden, ako se list obrne od leve na desno in je v velikosti večji, kakor je kara, tako da je kara manjša kakor je on. Glava mu leži na konjskem hrbtu.
3.	Kje je mežnar? — Mežnar je viden ležeč pod zvonom. Glava mu je nekoliko pokrita z neko desko. Pozdrav	Anton Strniša.
P- S.—Jaz in moja žena glasujeva za Pavleta. Sam0 pravilno slovenščino naj rabi.
Joliet, 111. — Sporočiti Vam moram, da Jolietski fantje in dekleta niso med zadnjimi kar se tiče dramatike. To se je pokazalo 29. januarja. Uprizorila se je nad vse lepa pred vsem pa podučna in našim razmeram jako primerna igra s petjem : "Pri Kapelici" v naši župnijski dvorani. Ker se je že preje govorilo, da bo ta igra nekaj krasnega, zato so jo pohiteli gledat vsi, stari in mladi, da je bila naša prostrana dvorana natlačeno polna. Naši cenjeni I-gralci in igralke so vsaki svojo ulo-go tako izvrstno rešili, da zaslužijo tukaj javno pohvalo. Pohvala gre tudi Mr. Martinu Cvenku kot režiserju in vodniku te predstave, ki je vse tako lepo uredil. Pred igro je nastopilo naše slov. kat. pevsko društvo "J°het" s krasnimi narodnimi pesmami. Za tem je sledila igra. I-mena igralcev in igralk tudi ne smem zamolčati, zato jih tukaj navedem :
Repar, bogat kmet John Košir, matka, njegova hči, Josipina Bučar, Ivan, kmečki sin, John Živetz, Liza, njegova mati, Augusta Živetz, Lipe, stacunar^na vasi. Frank Vraničar, Jurček, vaški čreanik, Pavel Lavrič, Poštar Anton Rus, dva orožnika Anton Škulj in Alojs Planine, Jera Klepetulja Katarina Rogina, Agata, dekla pri Reparju Amalija Uršič, Za-njice in perice: Dorothy Uršič, Mary Filak, Fred Ambrož, Josef Vide-tič, Kvir. Nasembeni.
Pred in po igra sta proizvajali na klavir gdč. Mally Uršič in Aloj. Planine in na gosli g. Frank Gregoraš. Našim vrednim igralcem in igralkam želimo, da bi se kmalu zopet kaj pokazali na našem odru, da se zopet prav prijetno nasmejemo in razveselimo. S pozdravom	M. T.
Bojevito katoliško časopisje, je med nami največja potreba.
Indianapolis, Ind. — Delavske razmere so zelo slabe, vendar ne obupujemo. Potrpežljivo čakamo na boljše čase! Mej tem se pa marsikaj zanimivega zgodi. Ali naša navada je, da se ne dajemo mnogo v javnost. Mnogokrat se pa poročevalci boje, da bi jih kdo okrcal, ako bi poročali kako stvar, ki bi komu ne bila ljuba. 28. januarja smo* pokopali Franka Mikuliča. Ur^J^je na jetiki. Doma je bil 'z Brusnic, Do-ljenjsko, kjer zapušča ženo in več otrok. V tej deželi pa dva brata. Bil je član društva sv. Alojzija K. S. K. J., ki mu jc priredilo dostojen pogreb. Naj počiva v miru!
Včasih se pa tudi pošteno razveselimo. Posebno kadar nastopi naš mladi naraščaj. 28. januarja so zopet priredili zanimivo igro. Le žal, da se je jaz nisem mogel udeležiti. Povedali so pa udeleženci, da so se prav od srca nasmejali. Veselica je bila v prid slovenski cerkvi. Naši mladeniči in dekleta so zelo vneti za napredek. Zato smo jim zelo hvaležni in s ponosom zremo v bodočnost 30. januarja so se peljali z avtomobilom rojak Mr. Jožef Zevnik in soproga. Vozil je sin Albin. Na križišču ie pa pridrevil nek drug avto in zadel v zevnikovega, da se je slednji prevrnil in hudo poškodoval. Sreča v nesreči je bila, da se ljudem ni nič'hudega zgodilo. Vrli ob i teli i Zevnik iskreno častitamo, da jih je Rog varoval hujše nesreče.
—	Tudi gospa štorklja se večkrat pojavi v naši naselbini. Družini rojaka Melhariča je že v drugič prinesla dvojčke. Častitamo.'
—	Pavle Zgaga je pa le kunšten, da si je nabavil nov frak sedaj, ko so povsodi razprodaje in lahko poceni tudi frak kupi. Le naj se večkrat pokaže da bomo videli, kako mu kaj pristoja.	Pivčan.
Redore ,Minn. — Objednem se Vam zahvaljujem za lep in krasen stenski koledar. jZelo je krasen! Bog Vam plačaj! Že večkrat sem si mislila, ko imate po drugih naselbinah zastopnika, zakaj ga ne bi imeli še za Hibbingu in okolici. Tu je dosti Slovencev. Jaz imam 6 mil do tam. Ko bi bila jaz v mestu, bi prav z veseljem to delo na se vzela. Mi živimo na farmi. Saj veste, da ni take priložnosti hoditi okrog. Sedaj imamo hud mraz pri nas. Bilo je pod ničlo 32 stopinj, na Hibbingu 36-38. v Evelethu 50-52. Danes je že nad ničlo. Kako se kaj pri vas imate? Imate tudi. pri vas kaj mraza? (Ne preveč. Urednik.) Vi ste bolj gorki, kakor smo mi, saj jaz mislim, da ste. Kar se tiče Pavleta, jaz vidim rajše, da ostane. Samo to bi mu jaz svetovala, da ne bi tako čudno govoril. Jaz ga skoraj nič ne razumem ko tako čudno zavija. Me vzame preveč časa predno "pogruntam" kaj hoče reči. Najlepši pozdrave vsem skupaj in želim vam vsaj dva tisoc/novih naročnikov! Z Bogom.
Angela Mlakar.
Chicago, 111. — Nevarno je zbolel Mr. John Horžen. Šel je za delom pa je omedlel. Odpeljali so ga v County bolnišnico, kjer sedaj leži.— Operirana je bila tudi Mrs. Lovrenc Korenčan. — Obema želimo skoraj-šnega zdravja!
— Poročena sta bila v slovenski cerkvi John Meznarič, doma iz Brežic, in Terezija Cvetkovič, doma iz Dobove. Priči sta bila Anton Škof-ljanec in Ana Terselič. — Mike Ku-stec, doma iz Črensovic z Agnes So-bočan, doma iz Lendove. Priči sta bila Štefam Kozlar in Maria Kozlar. Bilo srečno!
-7- Pri našem obče priljubljenem rojaku in tajniku društva mož Holy Name Jakobu Turšič in ženi Jo^efi-ni rojeni Zakrajšek se je oglasila štorklja in pustila jima krepkega dečka, ki je bil krščen preteklo nedeljo in dobil ime Jožef. Botra sta bila Albin in Helena Zakrajšek. — Tudi p-i našem dobrem rojaku Kure in ženi Marjeti, roj. Mavrin, se je o-glasila ta ptica in tudi tam pustila krepkega junaka Harrya, kateremu
sta botrovala John in Minka Stare. — Poleg teh dveh junakov sta bila preteklo nedeljo še dva krsta in kar
je bilo najzanimivejše, vsi štirje so bili fantje. To sta bila še sinček Mr. in Mrs. Florijan Lautar, kateremu sta botrovala Mr. in Mrs. Frank Lautar in sin Mr. in Mrs. Benko, kateremu sta botrovala Mr. in Mrs. Mike Kavčič. — Vsem želimo obilo blagoslova božjega na pot življenja, starišem pa naše častitke.
—	Preteklo nedeljo je bilo pri slovenski cerkvi sv. Štefana razdeljeno letno poročijo, ki izkazuje dohodkov pri cerkvi za leto 1921 $25,876.69 in sicer čistih dohodkov $23.676.69 in $2,200 posojila za novo šolo, od čigar je bilo pa vrnjenih $700. Stroškov je bilo rednih $8.747.97, izvan-rednih: za nove lote in za popravo dvorane, cerkvene strehe in cerkve $12,328.35. Sv. obhajil je bilo 23,-500.
Chicago, 111. — V nedeljo večer vršil se je v cerkveni dvorani občni letni cerkveni shod. Ves shod je bil jako zanimiv in marsikaj lepega in dobrega se je ukrenilo. Videlo se je, kako lepa sloga in edinost vlada med farani in sedanjimi duhovniki, ki vodijo našo župnijo. Za prihodnje leto so bili izvoljeni v odbor: cerkvena trustista sta: Mr. Andrej Glavač in Mr. Anton Kremesec. Ko-lektorji so bili izvoljeni: Leo Mladič, John Kosmač, John Fraus, Andrej Jelenčič. John Štefančič, John Verbiščar. Mihael Železnikar in John Kušar. Ti možje tvorijo tudi gospodarski odbor, ki pomaga g. župniku pri vodstvu župnije. Ta odbor ima pravico izvoliti si toliko pomožnih kolektorjev, kolikor jih treba.
—	Slovesno pritrkavanje v pondelek večer je tudi v naši cerkvi naznanjalo izvolitev novega papeža.
CHICAŠKE NOVICE.
Miss Josephine Tonija Bregantič je
odšla v samostan k slovenskim čč. sestram sv. Frančiška ki imajo samostan v Chicago. V istem redu je tudi njena lastna sestra sedaj č. sestra Terezija ki poučuje na slovenski šoli v Kansas City, Kansas. Miss Josephine Tonija Bregantič je dovršila ljudsko šolo sv. Auguština v Barberton, Ohio. Tu v Chicagi pa je obiskovala višje šole pri čč. ss. sv. Previdnosti. Mladi Slovenki kakor tudi roditeljem iz srca častitamo.
Mr. Frank Koren, naš zastopnik in sotrudnik je dobil iz stare domovine prežalostno vest, da mu je doma umrl ljubljeni oče. Mi izrekamo Mr. Korenu iskreno sožalje.
Za smeh in kratek čas bo prav izvrstno poskrbela mlada Družba sv. Mohorja v Chicagi. V nedeljo, 19. tebruarja ob 2. uri popoldne in istega dne zvečer ob pol 8. uri priredi družba v cerkveni dvorani sv. Štefana, šaloigro ali burko s petjem v dveh dejanjih. "Gorje mu, kdor pride študentom v roke!" Nato sledi komični prizor, ki ga bodo vprizo-rili naši izborni igralci iz prijazne Dolenjske.
Kdor se hoče v letošnjem predpu-stu po ceni veliko nasmejati in zabavati, naj gotovo pride na našo prireditev. Vmes bodo sledile pevske in glasbene točke naših dobro poznanih muzikalično nadarjenih mo-čij. Bolj jasen in natančen vspored izdamo rojakom pravočasno.
Pripravljalni Odbor.
Ali si že tudi ti član Slov. Podporne družbe sv. Mohorja? Tako in enako se poprašujejo naši rojaki po Chicagi, ki se pridno vpisujejo v družbo. Na zadnji seji je družba sklenila sprejemati v svojo sredo tudi dekleta in žene. To je nov korak k napredku na polju te družbe. Družba, kakor slišimo, šteje baje že nad sto članov in članic. Mi to mlado družbo, ki obeta obilo vspeha na svojem polju prav iz srca priporočamo Slovencem v naši naselbini.
Tebe bi radi nabili ,katoliška slovenska duhovščina. Ker te pa mi branimo, smo pa mi tepeni!
_

____„__::_______ . ____'
______________
"EDINOST-
PAVLE ZGAGA
Salaminti najne! gaspud mister editor, tako sem pa ponosn in stole, da se mi zdi de že skorej več pa so-jih nogah ne hodim, de kar pa luftu letam, kur s kakmi eroplani. In kako bi ne? Al kej berete, kaku mene strašansk ludje štemajo in lajka-jo? Al kej berete, kaku me imajo pasebno ženske rade? Kaj? Al ste mi kej fovš? Sevej de ste mi! Sej vidim kakšna farbca že imate na o-braz, sej že nej več bejla, je že skor rmena. Ja, ja! Fovš ste mi, fovš! Pa mi le bodite! Taku slavno bom zmagu pr svojeh volitvah! Vidite, mister editar, vi ste mene tie v špot perpravit in ven z vašega ofica pah-net. Pa ker se me bojite in ker ste za ana figa, jest sem pa junak, ka-kršneh ne premore devet fara, k sem se še z vsakem fajtu in sm vsacga tud nabunkov in bi ga v mišjo luk-no stlaču, k bi se mi ne smilu, ste pa vi taku hinavsk misleli, da boste lepu na glasvajne dal in ste vi misleli, da se me boste na ta viža zlo-sal. Pa ne boš, jaka! Aha, pa ste se hedu zmotil!! Vaš abonentje na vaš papir že vejo, kdo zna kej lepga povedat in kdu zna pa samu kaka en-triga delat, pa Idem mir kazit in pa Idi pohujšat. Sej še vejste kaku strašansk ste vse muje prjatle že pohuj-šal, da so skorej vsi ta rdeče nosove dobil samga pohujšanja. In vi ste bli pa pri tem še taku hudobn, de ste trdil, de je ta rdečica od munšajna. Al se še spomnite k ste v an dal in Vse nedovžne lil je taku strašank po-hujšal, de so vse kar čez noč rdeče ratale? Al še vejste, kaku ste s svoj-mi kotički, kjer ste pohujšlive stvari pisal ,strašansk trubel zagnal? Ja, ja! Le pomislte. pa še špot in sram Vas naj bo. Vite, vi ste misleli, da ste samu vi prefrigan, pa kšajt, pa sem jest še bol! Vidte, zdej pa dobivate take prife od vseh strani, ki Vsi pravjo, da sem jest fest fant, pa Zavber kerelc pa fejt poba. Pa koga Ste ga spet un dan našpilal, k ste list špil spisal, ko sa ga nekje špilal so se patem spet taku strašansk lu-
dje zgledval in pohujšval, de sa še clu vse kulisne, k se je ta špil igrov, rdeče ratale samga sramu in špota, de so potem imel taka strašanska škoda k sa mogli det vse kulisne pre-pentat in k sa potem vam dal res-pehtarja, de ne boste več taku pisal kukr de b vi tli sami po svoj ne-umn glav, ampak kukr vam bojo drug narekval. Pa tega z ubozga mujga brata Petra tam v naj Jork, k je revež taku nedovžen in taku ga-lant, pa še kulnaten je, kulanten, če zastopte kaj se to prav, pa še tega reveža per gmah ne pustete. K je unbart mal pisu čez vera in zdej spet en mal, k je samu prepisu par cajlc, pa ste ga šli spet taku strašansk na-hrulit. Kaj mislte, de bo Peterček zmirej k vam pršu prost za dovolej-ne, kaj sme pisat? Kaj nesjma vfrej kontri? Le kaku so vam dal drug papir, k še tolk ne vejste, kaj ima čloyek za ana frajast tukaj v tej frej kontri!
Vidte, tak ste vi, mister editar!! Do zdej sem se vas še mal bav, de vam nejsem vse glih taku povejdu, kukr sem mislu, k sem biu taku neumen, da sem mislu, de vi rejs kej veste in kej velate. Zdej pa vidim kaku ludje samu mene lajkajo, vas pa prov nič! Zato sem vam pa dons vse tu povedu, da boste vejdli za en druhkrat. Zdej vem, da bom zmagu, de me ne morte z ofisa vrčt.
nova obleka, nova marela, pa še nov ta visok celinder. Kaj se menite! Kaj mislte, to ni špas, če človk an-krat kandirira pa cela Amerika zanj štime pobira kukr za kakšenga pre-zidenta. Samu za me, mister Pavle Zgagata in pa za prezidenta vseh združenih držav morja po vsej Ameriki glasvat. Zato:
Živio! 15. februarja morem zmagat! Živio citizeni pa rojaki! Na noge! Na delo! Pobirajte štime za svojga	Pavleta 'Zgaga.
Zdej pa vam vsem volivci in dragi citizeni, še enkrat na srce polagam vo.lite mene! Še do 15. je cajt! Tu vam rečem, če mene zgubete, pa en oku z glave, pa boste prav gvišno na pu slepi. Pol boste videli, kaj se pravi cajtenge brez Pavleta. Tiste gospe in dame in misuse, ki sa me pa ošpotale in glasovale prot men, jim pa prov nič ne zamerim. Najbrž i-majo prov sitne može, ki nobenga špasa ne zastopjo, ali so pa same taku sitne de so pozabile kako se sine-ja. Jest pa bom vedno do trdu in reku : "smajl vins!" prav Amerikajnar. Kdur se smeja, ta zmirej zmaga. Ke-der te kdu misli okrejgat, kar prov fletn pa luštkan, pa prjazn, pa lu-bezniv ga poglej, pa se mu prav sladko kakor cuker kangel nasmej pa boš vidu, da se ti bo še on začeu smejat, pa se bosta oba smejala, pa ti krej-gan ne boš, on pa ne jezen. Zatu sem jest zmirej taku trdu, dragi moji citizni in rojaki, vrjemite men, sem hedu skušen človk, de sem jest Pavle Zgaga s sujmi špasi v "Edi-nast" za te vaše cajtenge kukr en prav velik ocvirk na žganceh. Kar tu vas vprašam: če so žganci zakej, če niso potreseni z takimi ocvirki, ki so kakr en pave debel, pa de še en-maf cviljo pa cvrče. Vidte, taku sem tud jest za ta vaš papir samu en velik ocvirk. Kar jest spišem nardi te cajtenge še le žmahtne pa okusne? Mene preč, ste pa žgance, brez ocvirkov! Pa recite, če tnejmam prov? Bajgali. de je taku! — Zato pa pri-jatelčki in prijatelce po vseh vsej A-merik, glasujte za me! Pobirajte štime za me! Jest sem sicer gvišen, de bom zmagov. Ja, taku sem biu gvišen, de sem si že nov frakordrov, |
PRIJATELJI NAŠEGA LISTA SO PRIDNO NA DELU.
Dosedaj smo odposlali našim sledečim naročnikom nagrado krasen križ, ki sveti po noči, kakor smo to razpisali za vsakega, ki nam pridobi dva celo-letna naročnika na list E-dinost :
Mrs. Mary Vavpotič, Chicago, 111.,
za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Mr^ John Sajovec, Chicago, 111., za dva nova naročnika dobil 1. križ.
Mrs. Vincencija Komp, 746 8th St., La Salle, 111., za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Mrs. Mary Okičič, Pueblo, Colo za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Mrs. Fr. Osenek, Waukegan, 111.,
za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Mrs. M. P., Joliet, 111., za tri nove naročnike dobila 1. križ.
Mrs. Uršula Zupančič, Cleveland,
O., za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Mr. Marko Kastelic, Cleveland, O.,
za 5. novih naročnikov dobil 2. križa.
Naročnica, Milwaukee, Wis., (želi da se je ne imenuje) za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Mr. John Janezek, Collinwood, O., za dva nova naročnika dobil r. križ. Come on! Who's next?
Neki urednik pravi, d abi pisatelj igre "Pri kapelici" potreboval cenzorja. Mi pa vemo, da ga ne potrebuje, ker že ima. Vemo pa tudi to, da bi pa ta urednik sam ne potreboval cenzorja, temveč samo kakega srbskega ječarja "batinami", ki bi mu jih naštel na podplate, morda bi se potem kaj spametoval. Iz njegovih člankov namreč sklepamo ,da mu je vsa pamet všla v podplate.
KOLEDAR AVE MARIA za leto 1922.
Je krasna knjiga, obsegajoča 224 strani. Poučni članki, povesti in poročila iz raznih naselbin kakoi tudi številne slike krasijc delo. Koledar Ave Marife stane s poštnino samo 60c za v stari kraj 75c.
Koledar dobite pri le kal nemu zastopniku ali p i pi site na:
"Edinost,"
, 1849 W. 22 Street, Chicago. 111.
JUGOSLOVANSKE NOVICE.
(Nadaljevanje z 1 strani.)
ki in sinaha velikega gospoda s takimi težavami za vsakdanji kruh?— Zastonj se vprašuješ, niti navadnih sebičnih vzrokov ne najdeš,,ker visoki mož ne more več ustvariti nove visoke rodbine in s seboj bo nesel k večjemu svojo lepo uniformo, zato ti pa ne preostane drugega kot to, da smatraš Hribarjevo družino kot zrcalo naše pohlepne dobe, v ka teri se povzdigujejo oblastniki tudi s preziranjem lastne rodbine in lastne krvi.	(Straža št. 4.)
Pucljeva afera. Minister Pucelj je pač velik ljubitelj ter zaščitnik bank, osobito takih, pri katerih so soudeleženi njegovi ministrski kolegi. Iz ljubezni do bank je oddal zakup ribolova na Ohridskem jezeru v roke peterim bankam, v katerih ribarijo dr. Spaho, Uzunovič in Mili-voje Jovanovič. Ker je pa objezer-sko prebivalstvo radi odvzetja ribolova ohridskim ribičem preveč navalilo na Puclja, se je ta vendarle u-strašil ljudskega protesta in izročil ribolovno afero zakonodajnemu odboru, da jo ta reši. Vprašanja pravice do ribolova na Ohridskem jezeru torej ne bo zapečatil g. Pucelj, ampak zakonodajni odbor. — Gospod - poljedelski minister bo vsled polomije v ribolovni aferi prikrajšan za nekaj par!	Straža št. 7.
dobi pa, ko je Illič polagal do
je neki praktikant ravno istega na zvedel za prošnjo svojega istoi-menoa — absolviranega jurista in
zahteval od ministrstva pravde, da se ga odmah namesti kot sodnika. V ministrstvu so se sleparju še o-pravičili, da so se zakasnili z njegovim imenovanjem in so' poslali takoj v Ohrid za sodnika, kjer je kot tak tudi služboval in bi še do danes sodil, ako bi se ne bil dr. Jo-van Ilič vrnil iz Pariza in zahteval imenovanje.	Straža št. 7.
Doma v starem kraju potrebujejo katoliškega časopisa, zakaj bi jim ne naročili "Edinosti"?
KDO HOČE? Kdor nam tekom meseca februarja pošlje dva nova celoletna naroč-
Kaj tacega je samo mogoče pri nas. Neki Jovan Ilič je končal pravne študije na Francoskem in prosil pri nas za sodnijsko mesto. Prošnje pa po naši stari navadi — ima vremena — niso takoj, rešili in prošnik je odpotoval zopet v Pariz, kjer je bil promoviran doktorjem prava. V
.MLADINSKI ZBOR ADRIJE.
priredi v nedeljo, 12. febr. 1922 v cerkveni dvorani zanimivo predstavo, h kateri so najvljudnejše povabljeni vsi slovenski rojaki iz Chicage in okolice. Prva predstava se začne ob 2:30 popol., aru<*a pa ob 8. zvečer. Vstopnina 35c. Otroci plačajo pri popoldanski predstavi 15c in dobe vstopnice samo pri blagajni.
nika na list "Edinost" poslali mu bomo krasen križ, ki po noči sveti
Nekaj novega je ta križ. Ako ga obesite na steno, ko bo temna, boste naenkrat na steni opazili čudno svetlobo. Cela slika presvetega Telesa Križanega se bo začela svetiti da jo boste prav lahko v največji temi prav razločno videli. V resnici nekaj krasnega!
Križ je nekaj dragocenega in stane, ako ga kupite v prodajalni $3. Tu ga dobite zistonj, ako nam pridobite dva naročnika na list u Edinost."
Na delo! Za tako krasen dar se pa že splača, nekoliko se potruditi, vsaj vi dobite nekaj, kar je skoraj toliko vredno.
In to velja za celi mesec februarij.
TISTIM KI SE ŽELE NAUČITI ANGLEŠČINE
naznanjamo da smo zopet prejeli nekaj
"SLOVENSKIH ANGLEŠKIH SLOVNIC".
Knjiga vsebuje razne navadne vsakdanje pogovore, Gla-soslovje, Oblikoslovje in razne vaje. V knjigi je tudi obširen besednjak. Ker smo prejeli le omejeno število teh Slovnic, zato je važno, aa si isto naročite takoj dokler ne poide.
Knjiga stane s poštnino $1.00.
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS.
1849 West 22nd Street CHICAGO, ILL.
AU STE SE PRIPRAVILI ZA RAZŠIRJEVANJE KATOLIŠKEGA
TISKA?
Mesec februarij je določen od vseh amerikanskih katoliških škofov za razšiijevanje
katoliškega časopisja.
Kaj bomo skušali narediti v tem oziru mi katoliški Slovenci? Na to vprašanje naj dajo koncem tega meseca odgovor naša dejanja, ki naj bodo taka, da bo vsak naročnik pridobil listu "EDINOSTI", "AVE MARIA" aU pa "GLASNIKU P. S. J." vsaj enega novega naročnika. Katoliški Slovenec, ako si KATOLIK S CELIM SRCEM, boš to storil! Vaša dejanja bodo govorila in pričala koncem tega meseca, koliko je vam za VAŠO VERO. Slovenec pokaži se, koliko ljubiš KATOLIŠKO ČASOPISJE, KI BRANI TVOJ BISER IN TEBI NAJDRAŽJO SVETINJO, SVETO VERO!
Od novih naročnikov za list "EDINOST" je razpisana na drugem mestu v tem listu posebna nagrada. Zato potrudite se da dobite lepo nagrado, ki vas bo spominjala, kedaj da ste vršili Bogu dopadljivo delo in pomagali kovati svetle meče uma za srce.
"EDINOST"
1849 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILLINOIS
-K D i N O S T"
prijazno vabila, da naj se poslužijo.
Stoje zavžijejo Pavel in prijatelji nekoliko. Pri tem opazi Pavel dobro, s koliko pazljivostjo streže Estera ravno njemu, kako se suče vedno v njegovi bližini in kako stoji včasih popolnoma izgubljena v svojih mislih, dokler je ni gospodar, ki je vse to opazil, nemilo zapodil.
Kaj iti? Ali ne Pojdi in poglej,
Estera
Starček vstane. Dolga siva brada mu valovi čez prsi. Njegovo milo oko se vprašajoče ozira po prišlecih. Potem prikloni ponižno, a vendar častitljivo svojo glavo in odgovori na surove besede svojega delodajavca: "Delo, ki si mi ga naložil je končano in poprijel sem se tistega posla, ki mi je edina tolažba v pregnanstvu in siromaštvu. Odslej pa ne bova več jedla tvojega kruha. Kdo drugi ga nama bo dal, ki nama ne bo zastrupil vsakega grižljaja z vednim očitanjem. Ali nisi brez srca, ko me vedno spominjaš na to, da je plemeniti slavni rod zapadel siromaštvu? Sem morda tega kriv jaz? Pridi, Estera, otresla bova z nog prah hiše tega krivičnega moža!"
Ko to izgovori prime deklico za roko in hoče oditi.
Estera se oprosti starčeve roke. Urno kakor veverica skoči pred Elea zarja in ga gleda s plamtečimi očmi in se stisnjenimi pestmi v obraz.
Jud ni mogel prenesti tega njenega pogleda in se obrne proč.
"Ti hudobni, okrutni mož!" zavpije Estera. "Vsak dan trpinčiš mojega deda. Vsak dan ga teptaš z nogami, ker ni tak, kakor si ti, — ker je pošten in bogaboječ mož! Ali ne boš ga mučil več, jaz — jaz ti bom vedela preprečiti to!"
"Ali ne boš tiho, ti mala mačica!" preti ji Eleazar nemirno okoli stopicajoč in se plaši j i vo ozira na Pavla. Potem pa godrnja nerazumljive besede.
Vsi so ga gledali.
"Glej to, tu je nekaj za te!" in pri teh besedah izvleče nekaj iz žepa svoje dolge suknje in drži blizu luči. Bila je neke vrsti ovratnica zložena iz samih majhnih inozemskih zlatih plaščic.
"To", zakliče Estera, uprla je svoje oči v nakit, a ponosen nasmeh ji preleti čez razburjeni obraz, "to je nakit za kraljevo hčer! To pa jaz nisem — čeravno sem kraljevega rodu! — Ohrani svoj nakit za se, mojster, — zame je preslab, čeravno sem zadnja svojega rodu! Ohrani si svoj nakit! On ni to, kar želim od tebe. Ali, oh, kdo se zdaj zmeni za paalo veličino — kdo za zlomljeno deblo!"
Pri teh besedah tiho zajoka in se zgrudi na kolena pred svojim starim očetom in mu pokrije s poljubi roko.
Pavlu se je zdelo, cia še nikdar ni videl ganljivejše podobe. "Gotovo", pravi, ko so drugi molčali, gotovo je velika čast biti ne samo plemenitega rodu, ampak imeti celo za pradeda takega junaka, kakoršen je bil Juda Makabej. Del duševne veličine tako velikega moža brez dvoma preide tudi na potomstvo in to je, kakor vidim, resnično posebno v tem slučaju.
Vesel žarek hvaležnosti zadene iz objokanih oči Estere mlaoega moža. Vstala je, obrisala si solze in objela deda, ki jo je prisrčno pritisnil na svoje srce.
"Moje dete! Moj edini zaklad!" zagodrnja starček.
"Hvala vam, plemeniti gospod!" se obrne Estera in se Pavlu lahno prikloni. "Ali greva, ded?"
"Kaj iti!" se jezi Eleazar, 4'kam hočeta v tej uri? — veš, da te potrebujem pri tem opravilu, Jozija Makabej ? kje je aenar za cezarja in ga pošlji sem!"
"Storim, kakor zapoveš", pravi starček in se počasi oddalji pa obotavljaje se stopi k divanu in vzame v roke svoje delo.
A to je bilo le na videz! Kdor bi jo natančno opazoval, bi kmalu zapazil, kako potujejo njene oči neprestano od enega k drugemu, posebno ;e pa radovedno in sočutno opazovala mlaciega viteza, katerega je po pravici imela za vodjo drugih. Tudi ni ušla njeni bistroumnosti besedica razgovora mož.
Eleazar pa, čegar vsa zunanjost še kazala hud notranji nemir, kmalu zapazi nenavadno vedenje deklice. Bil je že na tem, da jo ozmerja in zapodi iz sobe. Ali nekaj ga je zadrževalo, da tega ni storil.
"Pojdi Estera", reče sedaj s prisiljeno prijaznostjo", pojdi in prinesi tem častivrednim možem kak prigrizek. Noč je, od daleč so prišli, potrebni so okrepčila. Prinesi najboljše, kar premore kuhinja in klet!"
Estera ustane. Obotavljaje se obstane in zamišljeno gleda na tla, kaT kor da bi premišljevala, kaj naj stori.
"Pojdi, dete", ponovi jud napol jezno, na pol proseče, "ne smemo takih gostov pustiti brez postrežbe."
Ne da bi ga pogledala, se Estera hitro obrne k vratom in izgine.
Med tem je pa Pavel opazoval juda natančneje. Njegovo sedaj plazeče se, sedaj zopet ošabno in zapovedovalno vedenje se mu je kar pri-studilo. Zdelo se mu je, da je oboje le hlimba.
"Imaš toraj celo vsoto že pripravljeno?*' ga zdaj vpraša.
"Celo vsoto?" zakliče Eleazar začudeno in pri tem se čudno nakremži. "Pravični Bog! Plemeniti gospod — mogočni tribun, od kje bom pa vzel toliko denarja?" in vije z rokama kakor obupan.
"Kakor hočeš", odvrne Pavel krepko in skonuzne z ramama. "Povelje Cezarjevo se glasi: pripeljati celo! Mi vojaki smo pa vajeni ubogati. Ali mi toraj izročite celo dogovorjeno usoto, ali vzamemo namestu nje tebe samega, — takega kakor stojiš tukaj."
"Usmiljenje! Gospod vitez, kaj vendar mislite? — Saj sem vam že prej povedal, da je vse pripravljeno. Vam je treba le zagrabiti. — Vi ne veste, koliko me je stalo, predno sem dobil denar skupaj. Ali nisem moral svojim prijateljem obljubiti veče obresti, kakor jih meni plača mogočni cezar sam? Slaba kupčija, plemeniti gospod — mršava kupčija! V časih Julija Cezarja je bilo to precej drugače. Takrat je imel ta ali oni še nekoliko denarja preveč za to ali ono stvar — in na ta način si je mogel človek nekoliko pomagati —"
"Kakor slišim, si že stari zalagatelj vojske," pravi Tel, ki se ni mogel vzdržati, da ne bi izgovoril teh besedi s zaničljivim nasmehom in zaupno potrka grdega Hebrejca po rami. "A ne zadržuj nas dalje, ker cezar pozna svoje ljudi in nas že pričakuje."
"Pripravi hitro denar sem, dobri mož," pravi Pavel nepotrpežljivo. "Jaz imam nalog pustiti ti pobotnico^zapečateno z Cezarjevim pečatnikom. Kakšen denar mi boš dal?"
Nekaj minut pozneje je bila cela znatna vsota dvanajst tisoč sester-cijev ali dvanajst miljonov sestercev v zlatu, srebru in bakru nakupičena na mizi. Veča polovica je bilo srebra, tako, da je bila cela stvar zelo težka in so s tem denarjem napolnili zaboj precejšnje obsežnosti.
Ob enem pride tudi Estera, katero je spremljalo nekoliko suženj, katere so postavile na stransko *mizo nekaj izbranih jedil. Vse je bilo zelo vabljivo. Tudi dragocenih vin ni manjkalo. Eleazar in Estera sta jih
RAZNOTEROSTI.
Je temu malo več kot sto let, ko so zločinca, Collot de Herbois po i-menu, ki je tekom francoske revolucije dal mnogo nedolžnih umoriti, odpeljali v francosko kazensko naselbino v južni Ameriki, Cayenne. Tu je nanagloma zbolel, v svojih bolečinah je obupno klical Boga na pomoč. "Moj Bog, ali bi bilo mogoče, da bi mogel jaz upati v odpuščanje grehov?" Vojak, ki ga je stražil, ga je vprašal: "Kaj pa kličeš sedaj Boga na pomoč, če si ga prej samo za-sramoval in tajil?" Nesrečnež pa je rekel: "Prijatelj, moja usta so goljufala srce, ko sem Boga tajil." In neprenehoma je prosil: "Pripeljite mi-koga, da mi bo pomagal, da bi me rešil strahu, ki me žre!" Poslali so po duhovna, toda predno je ta prišel, je nesrečnež umrl. Kakoršno
življenje, takošna smrt!
* * *
V nekem zavodu za slaboumne je prišel vladni uradnik k nadzorstvu Bil je "svobodomislec", "napred-njak", razsvitljenec. Hotel se je norčevati iz neke sirote in jo vprašal: "Ali bi ti tudi rada prišla v nebo?,: Sirota je odgovorila: "Seveda". "Kaj pa boš delala tam, ko si vendar tako neumna." Otrok za trenutek ni vedel kaj odgovoriti, potem pa je pokleknil na tla, spel roki in začel moliti: "Klanjam se ti, Najsvetejša Trojica, in te hvalim na večno . . ." Uradnik ni rekel besede več in sramotno odšel.
Kaj si že sklenil, da boš naredil ta me^ sec za katoliški tisk?
NAROČNIKI "EDINOSTI*' POZOR!
Prosimo vse naše naročnike, da * slučaju preselitve nam takoj naznanijo svoj novi naslov. Poleg nove* ga pošljite nam tudi svoj stari na* slov, stem nam prihranite mnogo, nepotrebnega dela.
Mi želimo vsakemu naročniku dostaviti vsako številko našega lista« Velikokrat se pa kdo oglasi, čez mesec dni po svoji preselitvi in se pritožuje da lista ni dobival in seveda pri tem pozabi, da nam ni naznanil< svojega novega naslova. Zato je. važno za nas i vas, da nam takoj naznanite svoj novi naslov, kadar se preselite in vam bomo dostavili vsako številko našega lista.
Uprava "Edinosti."

J. KOSMACH.
i8°4 W. 22nd St., Chicago, 111.
Rojakom se priporočam pri nakupi raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in znt traj. pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka 1
DR. JAMES W. MALLY.
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure:
od 9:00 do 12:00 in 1:00 do S'W> zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00.
Phones: Randolf 3711 — Office. Princ. 1274 L — Office. Randolf 1807 W — Res.
6127 St. Clair ave., Cleveland, O.
n^ii 11 fJi
POZOR IGRALCI
HARMONIK
in
Izdelujem slovenske, nemške kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom širom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass ave. — Tajnik: Ig. Zupančič, 955 Addison Rd. — Blagajnik: Frank Matjašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo-lič, 6411 Varian ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida.
GOSPODINJA
PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN.
Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!"
MATH. KREMESEC
Chicago, 111.
SLOVENSKI MESAR 191a West 22nd Street
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho
po domačem načinu prekajeno meso in prave domače
"Kranjske klobase'*, doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to t

Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili.
Frank Suhadolnik.
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue,	Cleveland, Ohio.
Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik listov "Edinost*7, 44Ave Maria" in ''Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi ^aupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel.
Pripravite se za neodvisnost!
Varan banka, kamor na-11 gate svoj denar.
*
t
t /
/ 4

4

4
4
4
4
4
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE- CORNER ltth STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti veto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol zvečer.