232. številka.
XXIII. leto, 1890.
Ithaja vsak dan mvceer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avst ro-oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld., za Četrt  leta 3 gld. 30 kr   za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računa n
po 10 kr. za mesec  po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poltnina znaSa. Za oznanila plačnje Be od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Uprav ni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali nakaznice, prosimo prav uljudno, da blagovoli poslati naročnino vsaj do ponedeljka 13. dne t. m., ker d rogače jim bode list ustavljen.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Razne misli.
i.
Slovenski in hrvatski zastopniki so se na shodu v Ljubljani lepo dogovorili o svojem daljem postopanji. Sporazumeli bo se o glavnih vprašanjih, ki se tičejo obstanka in razvoja našega naroda. Zaradi tega ta shod ne bode obstal brez ugodnih posledic.
Obžalovati moramo, da se jednako sporazum-ljenje ne da doseči mej našimi severnimi brati, mej Mlado- iu Staročehi. Posvetovanja v Pragi, kako bi se dalo doseči sporazumljenje mej njimi, so se popolnoma razbila. Shoda slovanskih poslancev s Češkega, Moravskega in iz Slezije, ki so ga nameravali sklicati, pa niti ne bode, ker se nekateri gospodje v Pragi ne strinjajo s to idejo in to zaradi tega ne, ker se boje, da bi sklepi tega Bboda utegnili dati politiki drugi tir, ter bi njih zvezda utegnila malo zatemneti.
Tak shod, da se je sešel, bil bi gotovo večjega pomena, nego je bil shod slovenskih poslancev v Ljubljani. Če se je že našemu shodu pripisoval toliki pomen, da so se Dunajski listi več dnij bavili ž njim, bi sklepi shoda Čeških poslancev vseh dežel češke krone bili dali nekako mer naši notranji politiki. Nanje bi se gotovo bila ozirala vlada, ker Čehi imajo v državnem zboru veliko glasov, ter če so jedini, lahko prisilijo vladne kroge, da poštevajo njihove težnje. Daš na Češkem je. vse težišče naše notranje politike in že zaradi tega imel bi bil ta shod važnost in obžalovati je, da se ni sešel.
Kakor sedaj izvemo, se je misel, da se skliče ta shod bila sprožila na Moravskom in jej sprva neso bili nasproti niti Mlado- niti Staročehi. Še le pozneje so se Mladočehi začeli nekaj pomišljati in in so stavili take pogoje, da se shod sniti ni mogel. Da je šlo po njih volji, bi bili češki poslanci vseh treh kronovin že naprej morali priseči na mla-
dočeški program, predno bi se bili sefili v zlati Pragi. Seveda kaj tacega zahtevati je preveč, ker mladočeška politika tudi ni brez napak in utegne istotako izjaloviti se, kakor BtaroČeska, ko deloma poslednjo posnema.
Dr. Rieger je tudi dolgo vrsto let z vso odločnostjo branil češko državno pravo, ali kakšen uspeli je imelo njegovo prizadevanje? Prav nobenega! Baš tako se utegnejo preveriti Mladočehi, da tudi njih borba nema pravega upa zmage. Češko državno pravo se pri sedanjih razmerah drugače ne bi dalo obnoviti, nego da bi se sistirala sedanja ustava. Za to se pa ne bodo odločili na Dunaji.
Pred petindvajsetimi leti je grof Belcredi bil zares sistiral ustavo, ali tedaj so bile drugačne razmere. Ustavno življenje se še ni bilo' ukoreninilo v avstrijskih narodih, večina prebivalstva o ustavi še pravega pojma imela ni. Sedaj se je pa ustava že uživela v meso in kri avstrijskih narodov, ž njo so se že sprijaznile mnoge stranke, ki so jej sprva bile nasprotne, in zatorej bi njena odstranitev vzbudila veliko nevoljo.
Po ustavnem potu se pa sedaj, ko so razmere mej Nemci in Čehi tako napete, češko pravo uvesti ne da. Naj bi grof Taaffe imel Še tako dobre namere, bi v tem oziru Čehov ne mogel zadovoljiti, kajti ne mogel bi premagati ovir, ki tiče v ustavnih razmerah.
Zato pa ni dobro, da češki politiki trosijo vse svoje moči za obnovljenje češkega prava. Obračati bi morali večjo pozornost drugim narodnim potrebam, posebno takim, ki se dado zadovoljiti po sedanji ustavi.
Na Češkem narodnost slovanska zares ni baš v nevarnosti, ali gospodje v Pragi naj malo pogledajo čez meje svoje kraljevine. V sosedni Moravski in pa v Šleziji se pravice Slovanov še vedno teptajo z nogami. Nemajo potrebnih šol in uradi jim več-krat le nasprotujejo. Šlezija še sedaj nema nobene državne srednje šole s slovanskim učnim jezikom. Pa tudi ljudskih šol slovauskih ni. Skoro po vseh šolah se pospešuje germanizacija. Deželna načelnika v obeh deželah, na Moravskem in v Sleziji ne umeta niti čeŠČine. Za češke rodoljube in za zastopnike češkega naroda je tukaj dovolj dela, Če se
tudi ne odra na državno pravo. Slovani v Moravji in Šleziji so preslabi, da bi si mogli sami pomagati iz sedanjih neugodnih razmer; zato je dolžnost njih slovanskih bratov na Češkem, da jim po svoji moči pomagajo. Napredovanje ponemčevanja v Sleziji in na Moravskem je v škodo vsemu češkemu narodu, kujti čim manjše bode število Čehov, manj ugleda bodo imeli.
Shod, ki bi se bil sešel v Pragi, bi bil imel torej dovolj gradiva za posvetovanje, Če tudi bi se v prvi vrsti ne bil bavil z državnim pravom češkim, vsaj je drugih še vitalnejših vprašanj. Njegova naloga bi bila, da se posvetuje, kako bi se dalo doseči uvedenje narodne jednakopravnosti a vseh deželah češke krone. Če bi bil v tem oziru kaj konkretnega sklenil, in zjedinil zastopnike češke, bil bi gotovo več koristil, nego koristijo prepiri v državnem pravu po listih in drugod, in veliko odgovornost nakopali so si oni, ki so shod preprečili.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna V. velika skupščina v Ljubljani
dne 24. septembra 1890. leta.
(Konec.)
4. V imenu nadzorništva poroča dež. poBlanec direktor Povše, ki konštatuje redno poslovanje denarništva. Iz ravnokar potrjenega letnega računa za 1. 1889. je razviden denarni položaj, ka-keršnega je našlo nadzorništvo pri skoutrovanju blagajnice v meseci svečanu. Po § 22. družbinih pravil pregledalo je nadzorništvo blagajnico v drugikrat dne 15 septembra ter našlo, da se ujemajo računi z dejanskim stanjem ali premoženjem, katero je naloženo pri raznih posojilnicah na Slovenskem in nekaterih domačih denarnih zavodih. (Nato poročevalec navede imena teh denarnih zavodov in vsoto naloženih novcev ter nadaljuje:) Iz tega je razvidno, da je družbino premoženje dobro in varno naloženo, ter da se je vodstvo pri tem oziralo na narodne ljudske posojilnice, mej temi tudi one na Koroškem. Nadzorništvo dobilo je tudi poziv od slavnega vodstva, da pregleda vse spise tajništva, a to je nadzorstvo opustilo, ker se šteje |naša družba sploh srečno, da opravlja ta trudapolni posel naš toliko požrtvovalni tajnik, ter sme slavna skupščina
LISTEK.
Med knjigami in ljudmi.
(Češki spisal Svatopluk (Vrh, preložil I. Skalar.) I.
(Daljo.)
»Odpustite," dejal je nepremišljeno, da se vam predstavljam o polnoči. Zagledal sem luč v razpoki durij — ne zapirajo se nič bolje nego ostale v tem zakletem gradu! — in ker se nesem mogel spomniti uzroka, vzel sem si oči na pomoč. Stoprav mej durmi Bem se Bpomnil, da je bil za danes vaš prihod naznanjen. Čudo čudovito! Z večerjo so vas pozdravljali, najstarejšo steklenico bo vam žrtovali. Starec Be je gotovo ločil od nje z bolestnim vzdihom. Gospod, ali ste neženati?"
BSem.tt
„ Potem se varujte. Ta steklenica je namer-jena na vaše srce. Bodite previdni kakor lisjak, ako nočete postati žrtev katere iz sramežljivih Dijan, kojih ima naš starec pol kGpe oddati, žalibože, s tako malo srebrom v zaboji, da bi si nobena iž njih ne mogla naroČiti dostojnega polumeseca v svoje
tuje lase. Devojka brez dote — pa ! Moje srce se jako rado vname, ali kjer opazim le senco resne nakane, spremenim se v grudo polarnega ledu. Klinček je krasen cvet — ali ni res? Z veseljem pogledaš na pestre, krasne lističe bliščeče se v roBi, poduhaš — a! zatakneš v suknjo — in konec je. Ali naj bi morda trgal listič za lističem, dokler ti ne ostane v roki recelj brez duha? In kakor o klinčku, sodim o življenji. Pravi užitek je vedno le na vrhu, le toliko, da konec prsta pomočiš, in pod njim — Salomonova modrost. Res, življenje je podobno močvirju, na njegovi gladini prekrasni vodni cvetovi in pod njimi globoke, smrdeče blato. Kaj pravite, gospod, moji filozofiji?"
Vaclav je zmajal z rameni. Zagledal se je v kmečkega modrijana. Ta se je malomarno zibal v leseni starožitnoBti, da je pokala; oči je imel hudomušno priprte, okrog usten mu je igral ciničen posmeh.
„Ako se ne bi ravnal po teh načelih," nadaljeval je gost čez nekaj časa, „bi! bi Že davno Akteon katere iz šestih našib Dijan, možno da z rožički — kaj ni možnega v tem prokletem gradu? ! — hodil bi b kokošmi spat, pregledoval račune za
kite in solčnike, proklinjat dvakrat na teden perilo in dvakrat čiščenje podov in živel bogaboječe zakonsko življenje, Česar me Bog do smrti obvaruj! Zdaj živim prosto in veselo, kakor metulj, letam s cveta na cvet, kateri mi ugaja, in meni jih ugaja najmanj dvanajst na leto. Da, gospod, don Juan svoje vrste sem, morda star, morda malo poetičen, a don Juan vender!"
Opazil je učinek svoje izpovedbe na poslu-šalčevem obrazu. Vaclav je brzo premotril vse dra-žesti, katere sem že mej durmi naslikal, nasmehljal se je neopazno in značilno pogledal na žepno uro, katero je mej tem izvlekel iz žepa. —
Ali nemi migljaj je bil brezuspešen. Don Juan je še lagodneje sddel v naslonjač, prekrižal nogi, navihal parkrat brke in nadaljeval: „Zvezal bi vam lahko iz svojega življenja celo kitico Ijubiin.skih zvez, kakeršnih ne najdete v nobenem romanu. A izbral bom samo jedno. Nikakor ni poseben slučaj, a zanimal vas bode vender.
Kaki dve leti je tega. Nesem prijatelj cerkvenim pobožno8tim, ali včaBih — osobito pri veliki maši — stojim vender rad pri mreži pod propo-vednico. Lahko uganete, čemu. (Daljo prih.)
pač biti zadovoljna, da »ta važna posla tajništva in blagajništva izročena tako spretnima, požrtvovalnima odbornikoma, za kar jima gre naša živa zahvala. Za to vodstvu lahko z dobro vestjo damo oprostilo v /m:.-.u § 22. družbenih pravil. (Pohvala.)
5. Pred voli t vi j o si izprogi besede skup-ščinar Anton Ko bi ar ter omenja, da se je slavni zbor iz dosedanjih poročil lahko prepričal, kako previdno je vodstvo dosedaj izvrševalo svoj nalog in družbi pripomoglo do tolikega razvoja in uspeha. V znak zahvale naj se kar „per acclamatio-n em" lev oli odstopivša tretjina vodstvenih članov. In ker je že pri besedi, prosi fie dalje, naj istotako izvolimo staro nadzorništvo in razso dn ištvo.
Prvomestnik vpraša, ali želi k temu nasvetu kdo besede? Ker se nihče ne oglasi, prosi glasovanja. Skupščina soglasno pokliče v vodstvo prejšnjo tretjino.
Podpredsednik Luka S ve tec prevzame predsedstvo, ter omenja, da moramo v zmislu § 10, ker je bil prvomestnik tudi mej odBtopivšimi člani, voliti sedaj predsednika. Z »vzklikom" je voljen zopet prof. Tomo Zupan.
Istotako člani nadzorništva in razso d n i Š t v a.
Za V. veliko skupščino prvomestnik sklepa:
Zahvaljujoč se udu glavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda, prečastitemu g. kanoniku Zamejcu za slovesno božjo službo v Šent-jakobski cerkvi danes ob lOih — zahvaljujoč se prvomest-niku slavne čitalnice, preblagoroduemu g. vit. dr. B 1 e i w e i s u za prijazno nam prepuščene proBtore
— zahvaljujoč se vrlemu pevskemu zboru, ki je skupščinarje s svojim izglednim petjem tu razveseljeval včeraj zvečer — zahvaljujoč se iskreno vsem, vsem častitim zastopnikom naših podružnic, došiim iz vseh pokrajin slovenske zemlje — zahvaljujoč se zadnji ženi in zadnjemu onemu možu našega naroda, ki deluje za našo šolsko družbo — želim vsem Vam, za družbo sv. Cirila in Metoda se žrtvujočim, priprošnje  sv. apostolov — bratov
— vse Vas in vse Vaše delovanje pa naj blagoslovi mili Bog.
Peto veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda pa razglašam zaključeno.
Po zborovanji zbrala se je okrog 1. ure popoldan večina skupščiuarjev v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice k skupnemu obedu, mej katerim so se vrstile običajne napitnice.
Prvi je spregovoril prvomestnik Tomo Zupan zdravico na Njega Velečastvo, kojega vodeče misli so bile naslednje:
Častita družba!
Lojalnosti družbe sv. Cirila in Metoda sem si usojal omenjati v uvodnih svojih besedah do slavne V. velike skupščine.
Facta loquuntur!
Slovstvenih Bpisov družbe sv. Cirila in Metoda prvi zvezek popisuje življenje našega cesarja tako vzneseno, da bo je ta naš življenjepis v najodličnejšem šolskem krogu naše družbe imenoval uujlepši spis, kar jih je bilo ob 401etnici ljubljenega nam vladarja zagledalo na Kraujskem beli dan. — To pa ni vse o naši knjižnici! — Koj v zopetnem drugem zvezku naše družbene knjižnice se je popisovalo istotako naudušeno vrlin bogato življenje slavnega pra-deda Ilabsburžauom, Rudolfa Habsburškega. — In še ne dosti! — V nadaljnem zvezku, takem, kakor mu podobno osuovanega ne poznam v nobeni drugi literaturi, je izdala naša družba „Junake", umirajoče v domoviuskem boji za cesarja. —S ponosom se oziroma torej na tako lojalno družbo in ponos mi je, da smem imenom te lojalne družbe sv. Cirila in Metoda — razširjene po Kranjskem, Koroškem, Štajarskein, Goriškem, Tržaškem in v Isti — pozvati vse Vas, častite skupščinarje, zbrane pri naši V. veliki skupščini: naj zakličite velikemu slavij ene u družbe sv. Cirila in Metoda, našemu cesarju Frančišku Josipu, trikratno „Slavu 1" Najugodniša napitnica za družbo je bila pa državnega poulauca Iv. Nabergoja, ki je do-netda blagajnici lepo darilo 31 gld. 30 kr.
Politični razgled.
Notiranje dežele.
V Ljubljani, 9. oktobra. Deželnozborske volitve «0 končane.  S predvčerajšnjo zmago liberalcev v dolenjeavstrijakem veleposestvu je zagotovljena libe-
ralna vifcina v tem zaatopu. Liberalci imajo 42 glasov, konservativci in protiBemitje pa samo 30. Da pa imajo pravičnejši volilni red, ki bi veleposestvu dajal take predprariee, bi pa židovski liberalci ■e odločevali več v tej pokrajini. V deželnem zboru je pričakovati hudih borb. Protisemitje bodo jakd hudo kritikovali liberalno deželno gospodarstvo.
Nemci in češka deželna razstava.
„Reicbenberger Zeitung" piše, da se Nemci ne udeleže" razstave, če deželni zbor že v tem zasedanji ue vsprejme zakona o narodnih kurijah. To strafienje je že naravnost smešno. Razstava bode trajala le nekaj mesecev in bo zatorej njena važnost ne da primerjati z važnostjo, ki bi jo imela taka prememba deželnozborskega reda. Samo za to, da se Nemci razstave udeležb, se pač ne bodo Čehi za zmirom odrekli svojim pravicam.
Crtnutuzi in v Opavi. Odkar se je v Opavi osnovala zasebna češka gimnazija, ima nemška državna gimnazija vedno manj učencev. „Silesia" že izdihuje zaradi tega, češ, da preti Opavi glede* na to, da je ondu češka gimnazija, velika nevarnost. Pozivlje mestni zbor, da bi preiskava!, kaj je povod propadanju nemške državne gimnazije. Nemški list se seveda ne briga za to, da mestni zbor ni za take preiskave kompetentno oblastvo. Uzroka izvestno ne bodo teško najti, ker se nahaja baš v češki gimnaziji. Ko bi se ta gimnazija odpravila, pa bi bila nemška nekoliko bolje obiskovana, ker bi jo morali pohajati tudi češki dijaki. To Be pa ue bode zgodilo, temveč Ćebi ne bodo poprej odjeujali, dokler se ne podr-žavi ta gimnazija, naj se Nemci še tako jeze. Mestni zbor Opavaki tudi tega ne bode preprečil.
Preosnova galiskega deželnega odbora.
V gališkem deželnem zboru se bode letos predlagalo, da se voli specijalna komisija, ki bode pretreBovala, kakšna preosnova deželnega odbora bila bi potrebna. Mnogi želć, da bi se volil deželnemu odboru posebni predsednik, ki bi bil neza-visen od deželnega maršala. Po tem takem bi deželni maršal samo še predsedoval deželnemu zboru, druge posle bi pa vse opravljal voljeni predsednik deželnega odbora.
Vii»iije države.
Iredentovsko pobalinstvo.
V Rimu bilo je preteklo soboto na čast imeu-duevu cesarja Frana Josipa v cerkvi „Santa Mana deli' anima" cerkveno opravilo, pri katerem so bili vsi člani avstro-ogerskega veleposlaništva. Pred mašo so iredentovci, ne da bi bil kdo zapazil, na vse stebre v cerkvi nalepili iredentovskl simbol: dvoglavega orla, prebodenegu z italijanskim mečem. Ko so člani veleposlaništva po maši pred cerkvijo sedali v voze, metali so s sosednih streh belo-rudeče-zelene listke z napisi: „Viva Trento e Trieste! Abassu V Austria!" Mladina trgala se je za te listke. Pobalini, ki so to uprizorili, poskrili bo se pra vočasno.
JRuskega cesarja darilo.
S Cetinja se poroča, da je car Aleksander III. od „Prostovoljne križarske družbe" kupil veliko ladijo „Jaroslavelj" za 300.0000 rubljev in jo podaril knezu črnogorskemu. Ta ladija, ki je prirejena tudi za vojno, pričakuje se v kratkem v Bar, kjer se bode izročila knezu. Službo na njej bodo za zdaj opravljali ruski častniki in mornarji.
Ljudsko glasovanje v Tesinu.
Ustaja je v Tesinu odpravila konservativno vlado, drugih konservativnih kantonskih oblastev pa ne. Poslednja so pa na vso moč delovala za konservativno stranko. Zaprli so več liberalcev za radi nekih prejšnjih prestopkov, du bi se le glasovanja udeležiti ne mogli. V jednein kraji so zapite liberalce izpustili še le, ko je tretji pot brzojavno to zaukazal zvezni komisar. Pri takem postopanji konservativne stranke se ni čuditi, da zmaga liberalcev ni posebno sijajna. Duhovščina je bila porabila tudi ves svoj upliv za konservativno stranko.
Ih*eniernba, pruskega vojnega ministra.
Vojni minister pruski general pl. Verdy ni odstopil zaradi tega, ker se ni mogel sporazumeti s parlamentom, ampak ker se višji krogi neso ujemali ž njegovimi nazori. Bil je /a skrajšanje aktivne vojaško službe, čemur pa nesprotujejo skoro vsi drugi generali. Ker je pl. Verdy bil svobodomiselni stranki nekoliko obljubil, da se bode oziral na njihove želje, kar se tiče skrajšanja vojaško aktivne službe, mu ni druzega kazalo, nego da odstopi, ko je videl, da višji krogi ne odobravajo njegovih načel. Novi vojni minister bode pa seveda na vso moč branil triletno aktivno vojaško dolžnost.
lir azil i j ske vax»tere. Vlada je odredila, da He mora z dno 15. t. m. carina plačevati v zlatu. Ta naredba je preenjšnje važnosti za trgovske kroge, ker 86 ž njo nekoliko poviša carina in oteži uvažanje blaga iz inozemstva. Volitve za postavodajne zbore se pa vedno odlašajo. Kakor se kaže, razmere za sedanjo vlado neso po vsem ugodne Monarhistične stranke res akoro ni več, pa se je orgaoizovala že močna rejmbličanska konservativna stranka. Po novejših poročilih bodo volitve še pred aprilom mesecem.
Dopisi.
Iz ItoĆevMkegi* okraja 4. oktobra. (Izv. dop ] Čudne reči ho godi v našem okraji. Povedal bodem samu gola fakta brez vsake kritike in fakt razglasiti tudi državno pravdoištvo ne more zabraniti. Da je tu glavno gnezdo šulferajnsko in da bi tukajšnji kolovodje, na čelu jim dr. Purger, pač vse Slovence, ki bo še nahajajo v .Herzogtum Got8chee" kar čez noč radi spreobrnili v pristne Kočevarje, o tem bo vsak dan prepričamo. Da se jim pa potuha daje in ne samo potuha, marveč očitna in odločna podpora od strani, katera bi morala miriti, ne pa dražiti narodnosti in sploh stati nad strankami, da se to sme zgoditi pod sedanjo vlado, to nam ne gre v glavo.
Poglejmo v občino Drago.   Tam je skoraj izključno slovensko prebivalstvo s slovenskim občinskim odborom in slovenskim  županom, vrlim, ne-omahljivim narodnjakom.   Kar je v jedni vasi Ko-čevarjev,  vsi znajo tudi slovenski.   Vender je bilo še pod Pirkerjevim nadzorstvom določeno, da mora na šoli v Dragi biti nemški oddelek zraven slovenskega, namreč pol dneva slovenska, pol dneva nemška šola. Temu sta bo upirala krajni šolski 8vet in občinski odbor.  Okrajni šolski nadzornik g. profesor Koinljanec je pregledal šolo in konstatoval, da znajo  vsi  otroci slovenski, da torej ni treba nemškega oddelka.   Poročal je to okrajnemu   šolskemu  svetu v Kočevji  z nasvetom, da bode v Dragi le slovenska šola in — malo tednov pozneje je bil g. Komi junec odstavljen od svoje službe, ne da bi se bila stvar obravnavala pri dež. šolskem svetu  Učiteljska služba je bila potem za Drago  razpisana in slišali smo, da se jo oglasil kompetent — Slovenec, a goap. okr. glavar Thoman je imenoval nekega Kočevskega učitelja Sebeseharka kot Buplenta za šolo v Dragi. Pa še ne dovolj razdraženo«ti. Šulferajnski kolovodje v Kočevji so po svojih agentih nalovili po vaseh okolu Drage nekaj podpisov, da naj se v Dragi tudi nemški propoveduje. Nikoli še ni bilo tam nemške pro-povedi ter je tudi ni treba, ker znajo vsi župljani .slovenski. Vsled te prošnje bi morala priti v Drago komisija, h kateri je od knezoškotijskega ordinariata bil odredjeu g. kanonik Klun, od deželne vlade pa komisar iz Ljubljane.   A kaj se zgodi ? Namesto teh se pripelje v Drago g. Thoman, pošlje nekega ugenta od hiše do hiše, da je nabiral podpise za nemške prepovedi, kjer mož ni bilo doma, podpisati ali podkrižati so morale ženske.   Ko so se zvečer vrnili možje  in slišali o teh  podpisih, nastal je v mnogih hišah prepir in silno hudovauje nad ženami. GoBp. Thoman se je bil utaboril v hiši nekega najbolj zagrizenega nemčurja in ni ue županu ue podžupanu naznanil, da je v občini. Občinski odbor je potem odposlal deputacijo v Ljubljano, katera je šla h knezoškofu, da je proteBtovala proti nemškim propovedim in je tudi na drugih mestih naznanila svoje pritožbe.   Pred nekaj dnevi je res prišel go-Bpod Klun kot odposlanec knezoškofijski, da se je informiral, ali je res tu treba nemških propovedij. Razburjenost pa je vsled vednih agitacij šulferajn-tsltih v župniji že taka, da bi pač morala oblastva postopati pomirljivo in nepristrunski, — in ne siliti do stvarij, proti katerim se tako odločno upira. — V Zbisovem (Uutergras) je bila s pomočjo šulierajnovo Šola zidana. Ušolanih je kakih 45 otrok, mej temi 15 slovenskih.   Ker je šola javna in učitelj plačan iz deželnega  zaklada, odredil je deželni šolski svet in sicer po predlogu in sklepu okrajnega šolBkega sveta kočevskega,   da bodeta na tej šoli nemški in sloveoBki oddelek. Deželni odbor je temu pritrdil. A kaj Be spet zgodi? Kočevski šulferajuerji se pritožijo pri miniBterstvu in ker bo po znanih svojih sredstvih preslepili nekatere sloveuske roditelje, da so Be izrekli tudi za nemško šolo — vprašali so jih  namreč, ali žele, da se njihovi otroci tudi  nemški  nauče — razveljavilo je učno miuiBterstvo    odredbo   deželnega šolskega 8 veta  in  ukazalo,  da mora biti na tej šoli izključno nemški učni jezik.
Navedel bi Še lahko več fakt, kako so godi Slovencem v tukajšnjem okraji, na primer kako se godi slovenskim otrokom iz Čeplja, ki morajo skozi kočevske vasi hoditi v šolo in katere zmerjajo in napadajo kočevski otroci. Pa za danes bodi dovolj. Samo to željo pristavljam: Naši gg. poslanci, ki so ravnokar sklenili, da bodo odvračali krivice, ki se gode" Slovencem kjerkoli, naj ne pozabijo našega okraja. Jedino sredstvo, da se vrne narodni mir,
bit bi po splošnem mnenji, da se kočevsko glavarstvo deli vdve glavarstvi, v kočevsko za nemške občine in v ribniško za slo ven ske občine. Ohčiaa Draga je že itak pred več leti prošnjo uložila pri dež. zboru, da se izloči iz kočevskega okraja. V tem zmislu naj sklepa deželni zbor, ako hoče rešiti tamošnje Slovence iz šulfe-rajnskih zanjk.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 7. oktobra.
(Dalje.)
Občinski svetnik dr. Gre g ori 5 poroča v imenu policijskega odseka o premembi tržnega reda glede* prekupovanja. Poročevalec opisuje obširneje zgodovino prepovedi prekupovanja v Ljubljani. Do 14. avgusta 1865 veljalo je načelo svobodnega prekupovanja. S sklepom istega dne razveljavila se je, dne 25. februvarja 1872 pa zopet reaktivirala prepoved prekupovanja samo za tržne dneve. Mestni zbor razveljavil je dne 21. januarja 1879 to prepoved in uvelo se je zopet svobodno prekupovanje. Ta odredba mestnega zbora je kmalu vzbudila nevoljo velike večine Ljubljanskega prebivalstva in v jedno mer slišali so se glasovi, naj se zopet uvede prepoved svobodnega prekupovanja, ker živila po-dražuje na korist le nekaterim osebam, posebno branjevcem. Občnemu nezadovoljstvu dal je duška odbor uradniškega konsumnega društva v ulogi na mestni magistrat, kateri je isto v obravnavo in rešitev izročil policijskemu odseku. Le-ta vprašal je v raznih avstrijskih mestih, kako je v njih h to stvarjo, in dobil različne odgovore. Odbor uradniškega konsumnega društva trdi, da prekupovalci čeuo živil vedno visoko tirajo in da, bodi letina še tako izvrstna, je vender cena živil neprimerno visoka, to pa le vsled deloma res nesramaega postopanja prekupovalcev.
Poročevalec potem prečita predloge policijskega odseka o prepovedi prekupovanja, naslanjajoče se tudi na določila tržnega reda. Ker nam poslednji ni pri rokah in je g. poročevalec izročil svoje nasvete uredniku „Laibacher Zeitung", poročevalcema dveh slovenskih dnevnikov pa ne, in ker naša navada ni, prepisavati, zatorej ne jamčimo, da smo hitro brane predloge tudi točuo posneli, a ker občinstvo gotovo zanimajo, povemo toliko, kolikor nam je bilo mogoče zabeležiti.
Prvi predlog gre na to, da traja trg v Ljubljani od ranegu jutra do 3. ure popoludne ob delavnikih, ob nedeljah in praznikih pa do 10. ure dopoludne. V tem času je prepovedano prekupovati. Kdor to prepoved prestopi, kaznuje se od 1 do 10 gl. ali z zaporom do 48 ur, odstranjenjem s trga in izgubo blaga. Redarjem, kateri zasačijo preku-povalca ali prodajalca, ki ravna proti tem določilom, dovoli se polovica kazni od počenši 1 gld. kot nagrada, drugo dobi blagajnica za uboge. V tem smislu popravljeni tržni red dobi veljavo dne 1. novembra t. 1., stari tržni red, ki je ves nepopoleu in pisan v barbarski slovenščini, naj mestni magistrat primerno popravi in mestnemu zboru v potrjenje predloži. O teh predlogih pričela se je dolgotrajna razprava.
Obč. sv. Velkavrhu zdi se 3. ura popoludne preveč. Hribar misli, naj bi se prekupovalec strožje kaznoval, nego prodajalec kmet, ki ne bode vedel natanko o prepovedi. — Obč. sv. Maj ar on pa meni, da je bila policijskega odseka namera, zadeti jednako prodajalca, kakor prekupovalca. Vel-kovrh zopet vpraša : Kako bodo branjevci živeli, če se jim še na dom blago nositi ue sme. — Obč. sv. Trček vpraša, kaj se bode storilo branjevki, ki je že 14 dnij prej naročila blago, ako se jej prinese v hišo? Ali nema za to pravico? — Dr. vitez Bleivveis pravi, da se jo protivil že 1. 1879 prepovedi prekapa. Druzega nič ne bodo, nego polno šikau, in mesto dveh redarjev, treba bode štirih. — Obč. sv. Zittorer, naglasa, da bode redarje itak treba pomnožiti. Kaj so prekupovalci, ve le oni, ki ima male dohodke, posebno pa gospe, ki imajo mnogo pretrpeti od prekupovalk, mej katerimi se nahaja dosti žen mestnih redarjev, katere so najbolj arogantne.
Župan G ras sel li pravi, da po njegovem mnenji ne bode po premembi tržnega reda v predloženem zmislu asauacija Ljubljauskega mesta nič pridobila. Kmeta prodajalca, ki Be hočo kaznovati, niti v mesto ne bode, kajti, rekel si bode: če kaj potrebujete, pa pridite k nam, saj morato priti, in to bodo še v večji meri  ukoristili si branjevci.
Obč. sv. dr. Tavčar naglasa, da je poročevalec rekel, da ves tržni red potrebuje radikalne poprave. Sedaj nasvetovane poprave bodo kaj kmalu umrle, kajti gospe, ki se sedaj prepirajo s preku-povalkami, ne bodo hotele vedno hoditi na rotovž kot priče, mestni policijski urad pa bode imel neizmerno posla, kaznovati le prekupovalce. Odločno se pa protivi dr. Tavčar nasvetu, da bi redarji dobili nagrade za to, ako zasačijo prekupovalca. Kakor mali uradniki prežijo na to, kje se je prilepil premal kolek, isto tako bi redarji vohali po vseh jerbaBih. Nobenega bi ne bilo najti v mestu kje drugej, ko na trgu, da bi si zaslužil svoj plen.
Ko je poročevalec dr. Gregorič zagovarjal predloge policijskega odseka, vsprejmd se vsi, raz-ven predloga, da bi dobivali redarji za to, da zasačijo prekupovalca ali prodajalca, ki je v dogovoru s prekupovalcem, kako nagrado. Sklene se tudi, da mestni magistrat predloži popolnoma času primeren, nov tržni red. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Umrl) je včeraj zjutraj v Gradci gospod dr. Ludovik vitez G u t m a n n s t ha 1 - Benvenutti v 81. letu ddbe svoje. Pokojnik bil je posestnik Bo-štanjske in Hotemeške graščine na Dolenjskem in bil več let poslanec nemškega veleposestva v deželnem zboru kranjskem.
— (V Železniški svet) sta zopet na tri leta izvoljena: g. Karol Luckmann kot železniškega sveta član, cesarski svetnik J. Murnik kot namestnik. *
— (V Zagrebu) bila je včeraj porotna obravnava proti g. Lovrenčeviču, uredniku „Hrvatske", zaradi nekega dopisa, v katerem se je govorilo o zlorabi uradne oblasti. Porotniki zanikali so obe vprašanji in obtoženec bil je oproščen.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) je do-poslal težek zaboj knjig, blagorodni gospod Ivan S te k l asa, kr. profesor iz Karlovca. Mej darovanimi so v slovenskem slovstvu jako čislani spisi, kot n. pr. Erjavčeve »Domače in tuje Živali" in „Naše škodljive živali" ; časnika „Zora" ter „Be-sednik". Priopomnil je g. darovalec v svojem pri jaznem pismu do nas: naj te knjige družba podeli tam, kjer bi se mogle koristno rabiti. — Naj bode blagodušnemu daritelju, delujočemu mej sosednim nam narodom, izrečena izkrena zahvala rodnega mu slovenskega ljudstva, ki bode bralo iz njegovih knjig.
— („ Delavskemu podpornemu društvu" v Trstu) darovali so — kakor poroča „Edinost" — trije rodoljubi 188 gld.
— (V Ljutomeru) delajo se priprave za slovesno otvoritev železniške proge iz Radgone v Ljutomer, ki se bode vršila dne 15. t. m. Izmej povabljenih gostov so svoj prihod naznanili: trgovinski minister markiz Bacquehem, namestnik baron Ktlbeck, komi poveljnik vojvoda Virtem-berški, deželni glavar grof Wurmbrand in drugi. Goste pripeljal bode posebni vlak v Ljuto mer, kjer bode vsprejera, pozdrav, predstavljenje, naposled pa banket.
— (Veselica,) s katero je praznovalo „Tržaško podporno in bralno društvo" desetletnico svojega obstanka, vršila se je vele-ča8tuo. Prostori v h6telu „Europa" bili so natlačeno polni, kakor malokedaj poprej. Došli so gostje iz vse Tržaško okolice, z Goriškega in Istre. Društveni predneduik g. Kalan poudarjal je posebno slogo mej vsemi domačimi društvi. Pevske točke izvrševali so pevci bratskega „Delavskega podpornega društva"; sodelovali so tudi tamburaši in dramatični odsek „Sokola", ki so vsi prav točno vršili program. Nabrala se je končno lepa svota za družbo sv. Cirila in Metoda.
— (Občni zbor „Delavskega podpornega društva" v Trstu) v nedeljo 5. t. m. bil je dobro obiskan. Društveni predsednik navajal je v svojem nagovoru velike sitnosti, katere je imel odbor s prenaredbo pravil. Zdaj so premagane vse ovire. Zaradi velicega števila boleznij bilo je finan-cijalno stanje društva to leto manj ugodno. Vršila se je potem volitev odbora. Predsednikom voljen je bil g. Mate M a n d i ć. Za društvene objavo določil se je list „Edinost", kateremu povzamemo to poročilo.
— (Dekliška telovadba.) Pri „Sokolu" v Zagrebu počel ee je s 1. dnem t. m. zopet reden pouk v telovadbi za deklice po dvakrat na teden.
Pouk vodita predtelovadca gg J. H a n u š in Zv. Ž e p i č. Mesečni prinesek znaša 1 gld. Bi se li ne dalo kaj jednacega uvesti tudi pri naših Sokolskih društvih, da se poleg telovadbe, za telesui razvoj toliko koristne, ucepi v našo ponemčeno žensko mladino tudi malo več narodnega „sokolskega" duha.
— (V Bohinjski Bistrici) pogorelo so v torek, kakor javlja uradni list, kranjske stavbin-ske družbe stare fužine. V fužinah se že dlje časa ni več delalo, škoda pa ne more biti znatna, ker se družbi ni niti vredno zdelo, zavarovati lužine, ki menda neso imele druge, nego zgodovinsko vrednost.
— (Akademično društvo „S lovenija" na D u naj i) priredi dne 11. oktobra v soboto, svojo sedmo redno zborovo sejo s sledečim vspo-redom: 1. Čitanje zapisnika. 2, Poročilo odborovo, 3. Odsekovo poročilo o spremembi poslovnika (Konec.) 4 Slučajuosti. Lokal: Steiners Bierhalle, VII. Lercheufelderstrasse 45, Začetek ob 8 uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi osobito na Dunaj novodošlo vBeučiliščuike
odbor.
— (Prijeti izseljenci.) Poroča se, da so prve dni tega meseca na Goriškem kolodvoru prijeli 26 pod Benožeški okraj epadajočih izseljencev, ki so hoteli brez dovoljenja političnega oblastva v Ameriko. Iz zaslišanja se je dogualo, da so bili zvabljeui od necega laškega agenta iz Vidma, od katerega je dobil vsak po 4 gld. za potne stroške do Vidma. 17 prijetih odgnali so v njih domovinski kraj, ostale pa obdržali še v zaporu v Gorici.
— (Parni tramway na Opčine in v Sežano.) Kakor poroča „Tr. Ztg.", je trgovinsko mini8terstvo dalo g. A. Dumeau-u, zastopniku raznih bank in tovaren, koncesijo za dela, potrebna k zgradbi parnega tramwaya iz Trsta do Opčin in od tam do Sežane. Koncesija velja 6 mesecev. Parni tramway bode speljan po veliki državni cesti, daljava znaša 11 kilometrov ter se bode potrebovalo pičlo uro vožnje iz Trsta do Sežane. Gospod Dumeau je že prišel v Trat ter pričel potrebne korake, da se obistini ta projekt.
— (Novi žandarmeriJBki postaji) odprli ko dno 1. t. m. v Barkovljah pri Trstu in v Dragi pri Voloskem. Čudno, da je nad novo postajo v Barkovljah uemško-italijanski napis, dočim bo drugod po okolici povsod nemško-slovenski napisi.
— (T rt no u š) zasledili so v vinogradih na Vrdeli pri Trstu.
— (Na včerajšnji mesečni semenj) prignalo se je 642 konj in volov, 622 krav in 58 telet, skupaj 1176 glav. Krave 8 teleti in debeli teški voli 80 se dobro prodajali. Zi konje je bila kupčija Brednja. Tujih kupcev je bilo precejšnje število.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 8. oktobra. Jaht „Chazalie" pri-plul je včeraj zvečer v Ajaccio. Cesarica Elizabeta obiskala danes rojstveno hišo Napoleonovo.
Carigrad 8. oktobra. Kacih 120 Al-bencev prekoračilo srbsko mejo. Več mejnih stražnikov ubitih.
Florenca 9. oktobra. Pri banketu so bili vsi ministri. Crispijev govor bil živahno odobravan. Izjavil je, da je iredentizem danes najškodljivejša zmota v Italiji, ker je ob jed-nem sovražen jednoti Italije in miru. Iredentizma proti vsej Evropi naperjeno izzivanje je dejanjski bojni klic, ki bi celo obstanek naroda utegnil spraviti v nevarnost. Narodnostno načelo v poslednjem svojem izrazu ne more biti izključno pravilo za politiško in diploma-tiško pravo. Glavni smoter iredentovske agitacije je zrušenje tripelalijance. Pri tem nevede podpirajo ono stranko, ki upa, da se bode po prenehanji tripelalijance zopet ustanovila papeževa posvetna oblast in se zopet sklenila zveza katoliških držav na korist Vatikanu. Crispi pobijal potem politiko osamljenja, spo-minjajoč na Berolinski kongres , ki je bil nesreča za deželo, ker je takrat Italija tirala politiko osamljenja. Italija vsprejela se je v avstro-nemški koncert, ko je na Dunaji razkrila svoje namene. Zveza bila je poslednja tri leta odkrita in srčna. Da sta Francoska in Avstrija državi ob italijanski meji, je to jamstvo in potreba za evropsko ravnotežje. I Država, kakeršna je Avstrija,   ki ima vse na-
rode v sebi in nobenega ne ovira v razvoji, morala bi se ustvariti, ko bi je že ne bilo. Evrope si brez civilizatorične misije Francoske niti misliti ne moremo. Italija, ki je v sredi, mora obema biti prijateljica. Crispi napil naposled italijanskemu narodu in italijaaski dinastiji.
Bazne vesti.
* (Slovansko b I a g o t v o r i te 1 j no društvo v Peterburgu) poslalo je mladočeškemu poslancu dr. E u gel u 1000 rubljev, da jih razdeli mej Čehe, ki so bili poškodovani po zadnjih povodnjih.
* (Zavetje za hčere poštnih uradnikov.) V Berolinu osnujejo zavetje za neomožene osirotele hčere poštnih uruduikov. Nabira se po vsej Nemčiji za ustanovo tacega zavoda. Dosedaj se je nabralo že 60.000 mark.
* (Železuica preko Kavkaza.) Kakor Be poroča iz Peterburga, uložili so nekateri francoski kapitalisti prošnjo za dovoljenje zgradbe železnice preko glavnega grebena Kavkaza.
* (Nevihta v Turčiji.) Nevihta 17. dne septembra je skoro popolnoma uničila najlepše dele mesta Mustafe paše. Ljudij je mrtvih do 200. Voda je bila razrušila železnico in odnesla reljse 120 metrov na dolgem. Pa tudi po druzih krajih v Turčiji je nevihta bila napravila mnogo škode.
* (Kolera v Barceloni.) Po poročilih fruncoskega generalnega konsula prikazala se je kolera tudi v Barceloni. V soboto umrli sta dve osebi, v nedeljo dve, v ponedeljek pa je umrla jedna oseba, zbolele pa tri.
* (Nezgoda na železnici.) Pri Novari trčila sta ponedeljek po noči skupaj dva vlaka. Mrtev je jeden provodnik, ranjeni 3 od Železniškega osobja in 4 potovalci, vsi teško. Lahko ranjenih je več oseb.
* (Oseranajstdnevno spanje.) Iz Can-ne8-a blizu Nizze se poroča, da ondu 22letna deklica z imenom Pavlina "VVoigner že 18 dnij nepre nehoma spi v nekaki omotici. Dvakrat na dan odpre malo oči, potem pa takoj zopet zaspi Truplo jej hujša vidno od dne do dne.
* (Iz živalskega življenja.) Stanley pripoveduje v svojem najnovejšem delu, da je videl v Afriki šimpanze, ki po noči z baklami svetijo, ko hodijo sadje krast.
* (Dvoboj s topovi.) Kaj tacega more se dogoditi samo v „novein svetu", kar pripovedujejo mehikanske novine. Imela Bta dva častnika dvoboj pod naslednjimi originalnimi pogoji. Orožje dvoboja bila sta dva topa, nabita z razpokljivimi granatami. Streljala sta Re na 500 korakov. Jeden dvobojnikov bil je raztrgan na drobne kosce.
—tar ---i<3
„LJMJU8
5»
tsitoji I y
za vso leto gl<l. !.<»<>; «» pol leti* gld. 2.30; z» Četrt leta gltl. 1.15. | J
'jbe
I.i stu i en uredništvu :   Gosp. —n— : Dotičnoga društva ime nam neznano, kakor tudi kraj.
SJmrSi sr- v EJiiioljaiii :
8. oktobra; Ana Piirker pl. PUrkheiui, polkovnikova vdova, 63 let, Frana Jožefa cesta št. 9, za plučmua rakom.
9. oktobra: Andrej Kocjan, hišni  posestnik, 70 let, Kurja vaB št. 18, za krvavenjem pluč.
rI"i»joi : k
8. oktobra. I Pri ti «11*1 : Petrič, Kliffel, Reitlar, Geirioger, Stern. Kraiiicr,  Graf, Riegert, Kary  b Dunaja.  — Hoho, J*klić is Kočevja. — Pl. Obereigner s Snežnika. — Sing fc Linca.
— Weiss iz Velike Kaniže. — Ruif, Kosina iz Brna.
Pri Slonu: KOstler, Singer, Abeles, Drah z Dunaja.
— Maver, Korosi iz Gradca. — Gruden pl. Premerstein iz Jelićinega vrha. — LOffler iz  Brna   — Rikti z Bleda.
— ROthel iz Kočevja. — Uerzog iz Zagreba.
Pri avstrijskem eeaarji: Aplen iz Št. Jakoba.
Meteor o logično poročilo. »
Dan	Cas opa-tovanji	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo. krina v mm.
8. okt.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	734 <> mm. 7334 mm. 739 9 mu.	11 8° C 19 2° C 110" C	Sl. YZ.ll. hI. jz. hI. vzh.	obl. obl. obl.	1-98 mm. dežja. ' 1
Srednja temperatura 1 1 11 . za 1*4° nad normalom.
IDtjl3^.30s 1^3- borza
dne 9. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafičrm poročilo.)
včeraj    — danon
Papirna renta.....gld.  89 10     — gld. 88".'0
Srebrna renta.....,     89T0     —   , 8890
Zlata renta......m   108-20     —   , 107-75
5°/0 marčna renta ....     „    101 65     —   n 10170
Akcije narodne bauku   .   .     „   9 »0;—     —   „ 1)85*—
Kreditno akoje.....„   912-—     —   „ 3095O
London........„    115*40     —    „ lir 10
Srebro........„     —.—           „ —•—
Napol..........                                            9-12'/, —   . 9 0'.*
C. kr. cekini ......     „      ti 44     —   „ 5-44
Nemško marko .....     „     f6 57'/s —   „ 56-50
4°/0 državne srečke iz I. 1854      25i gld.   131 gld. 75 kr.
Državno srečko iz 1. 1861             100   ,      179 „   — „
8gerska ziata renta 4°/0.......102 geraka papirna renta 5°/0 ...... 99
Dunava reg. Brećke 5°/0 . . . 100 gld. 121 /..■liilj. obč. avstr. 4'/i°/0 zlati zast. listi .   . 114
Kreditne srečko......100 gld. 184
Kudolfove srečko..... 10   „ 19
Akcije anglo-avstr. banke . . 1'JO 164 Tramway-društ. velj. 170 #ld. a. v.   .   .   . 225
45 65
25 5ii 20
Posestvo na prodaj.
V SaviuJnJUI dolini proda se hiša, masivno zidana, s 6 sobami, vežo, kuhinjo in 2 obokanima kletima, dva vrta s hmelom in sadjem, žitnica b kletjo, gospodarsko poslopje za 10 glav živine v popolnoma dobrem stanu, svinjaki s 4 predeli, dva kozolca z 12 okni in 12 oral izvrstnega zemljišča, po najnižji ceni, za 4400 gld., zaradi starosti in bolehnosti. — Več se izve" pri lastniku Jožefu Janezi«--! v dom I laki. (759)
pripravljena od lekarja OABR. PICCOLl-Ja v LJubljani, Je zelo upllvno zdravilo, ki krepča ie-lodeo, člatl, odpravlja zlato žilo In odganja gliste. Sestavljena je iz zdravilnib, v rastlinstvo apadajočih nnovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marvc6 lahko, delovanje orgauo/ urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne škoduje, če se prav delj časa rabi.
Eaenoo za ielodeo pošilja izde-lovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stokleničic za gld. ' •:*<»; po 24 za gld. 260; po 36 za ^ld. 3-84; po 44 za gld. 426-, po 55 za gld. 5-2«; po 110 za gld. 10-30; po 550 za 60 gld.
V steklenicab po 10 kr. v lekarni Piccoli v Ljubljani, v drugih lekarnah po 16 kr., prodaja se skoro v vseh tu- in inozeuiakih lekarnah.   (712—4)
dober prodajalec, slovenskega in nemškega jezika zmožen, * n prejme ae takoj prt A . I *o«£n < - n |K - u v Cerknici na Notranjttkeui. (749-2)
Da ni v lovski sezoni in v mokrem
.jesenskem času mokrih nog, trdih
_čevljev,__
doseže ae z
J. BENDIK-a
v Št. Valentinu
o. In kr. patentovano, vodo neprepuičajočo
redilno maščo za usnje
kar kažejo že nad lfiletne skušnjo in potrjujejo že atotine priznalnih pisem ter se rani za lovske čevlje
pri Najvišjem dvoru. Za likanje čevljev in  konjake oprave se pa nadaljo priporoča po ravno teui izumljena e. In kr.
privllegovana (714 — 1)
tinktura za tanje usnja
ki naredi usnje lepo avetlo iu je varuje, «la ne poka,  no ne lomi in ruši in torej usnje ualj caaa ohrani.
Sadilna mašća za usnje.
'/, škatlja..... 80 kr.
>/, škatlje..... 40 ,
V«      . ..... 20 »
V.     » ..... 10 n
Tinktura za likanje usnja.
1 liter......gld. 1.20.
7, steklenica . . „ —.80. '/> steklenice. . „ —.40. lL        „        . .   m —.20.
Prodajaloem na drobno dovoljuje ae rabat. Zalogo  V  LJubljani imata S<'luiNSiiiy;
Weber, ne več Kriaper.
! l*retl ponarejanjem no nvari Z
"V
Vsi, kateri nameravajo potovati v Ameriko, in to v
MovS York, Italtiniore, .Južno Ameriko
i. t. d., ter so želč hitro, varno in prijetno voziti, dobe natančnejša pojasnila v nemškem ali slovenskem jeziku,  ako se piBuieno  obrnejo na tvrdko:
Karesch & Stotzky v Bremenu
koncesijoniran pošiljaleu zavod za potnike s hitrimi parobrodi:  Lahn, Baale, Trave, Aller, Emi, Elder, Fnlda, Werra, Elbe.
Vozni it traja  le  kakih 8 Unij.   Vozni no
zaračitniva izredno ccuii.
QTT A TJTT A I Ker nemava v LJubljani in na
g 1  Dunaj i agentov,  in se je često
zgodilo, da so potniki, ki so se dali pregovoriti, da so tam vozovnice kupili, jih dobili mesto čez Bremen za druga pristanišča, in katero so zabarantali za počasi vozečo Indijo: Zato svetujeva vaom, da se niti v Ljubljani niti na Dunaj i z nikomur ne dogovarjajo radi oskrbljenja vozovnic.
(585—19)
odpravnika ladij v Bremenu.
Le malo šili je še!
it srečk, i® gld. S srečk: % gld.lH kr.
(699—20)
Srečke a 1 gold. dobivajo se v Ljubljani pri C. C. MAYER-ji. ~Wm
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.