Političen list za slovenski narod.
Po poStI prejeman Teljd: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl, za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne itevilke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlštTo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

v Ljutljani, v torek 2. decembra 1884.
Letinili XII.
m Tvoji gomili Je Avstrija?
Pod tem naslovom objavljajo katoliški nemški listi članek, ki priea o neizmirni ljubezni vernih katoličanov do ranjkega Linškega škofa in o veliki zgubi, ki je našo državo vsled smrti njegove zadela.
„V Tvojem šotoru je Avstrija." S temi besedami sklenil je ranjki Linški škof nedavno svoj moški govor do gorenje-avstrijskih mož.
Pri Tvoji smrtni postelji, veliki škof, pravi omenjeni članek, bila je Avstrija, prijatelji in nepri-jatelji!
Bog Te nam je bil dal, Bog Te nam je vzel. Njegovo ime naj bo češčeno!
Pri Tvoji rak vi stala je Avstrija, prijatelji in neprijatelji!
Velika je Tvoja zguba za oba. Poslednji stoje pri rakvi svojega nasprotnika, mi pri rakvi velikega voditelja; u n i težko prikrivajo svoje veselje, — m i svoje solz^; naj se pa uni prevzetno ne vesele, in mi naj nikar obupno ne žalujmo.
Pri odprti Tvoji gomil i danes stoji Avstrija, prijatelji in neprijatelji!
Mi v Tebi pokopljemo zvestega škofa avstrijskega, junaškega voditelja katoličanov, ne pokopljemo pa katoliške Avstrije, za ktero si se Ti bojeval.
Na zasuti Tvoji gomili stoji katoliška Avstrija ter vprašuje: Zakaj Te nam je Bog vzel ravno v tem trenutku? Hoče li, da naj se s Teboj pokoplje tudi katoliška Avstrija?
Ne!
Bog hoče, da naj se katoliška Avstrija brez Tebe bojuje za vero, dom, cesarja! Tebi je bil izročil najtežavnejšo nalogo, v krepek tek spraviti katoliško gibanje. Ti si To svojo nalogo dovršil. Naj se to gibanje v Tvojem grobu pozgubi?
Ne!
Bog hoče, da naj se dalje razširja.
Na Tvoji gomili stoji mnogojezična katoliška Avstrija ter si bratovsko podaja roke:
„Z Božjo pomočjo (borujmo se) za našega cesarja in skupno domovino — edini in pogumni zoper vsakega sovražnika!
To je Tvoja oporoka! Te se hočemo držati. Na Tvoji gomili je Avstrija!"
Lbožiii zalilad.
(Dalje.)
11. Kako seje zdaj obnašati duhovnom proti ubogim? Ni moj namen v tej zadevi podajati vodil svojim duhovnim tovaršem, saj vsi dobro vemo, da je duhovnom njih Veliki duhoven Jezus Kristus z izgledom in besedo posebno priporočil in prepustil uboge. Ljubezen je iznajdljiva, ona si bode tudi še za naprej znala poiskati potov prave krščanske ljubezni. Ali drugo vprašanje je: koliko zamore duhoven storiti za reveže po poti, ki mu jo je odme-nila najnovejši beraška postava? In tu moramo pri-poznati, da čisto malo, ali prav za prav nič. V dokaz glej § 38. zakona št. 17, ki veli: „V cerkvi nabrana miloščina prepuščena je cerkvi na razpolaganje". Pa kako? „Cerkvena predstojništva morajo zarad tega, da se ubogi jednakomerno obdarujejo, županstvu povedati, koliko se je nabralo, in kako se je porabilo." Tedaj tako daleč smo že prišli, da še celo v cerkvi bo moral biti duhovni pastir podložen županu, farni predstojnik pa svojemu farnemu otroku! Kdaj bomo še postavo dobili, da bodo morali župani stražiti, če duhoven pray mašuje, in če med daritvijo sv. maše prav roke povzdiguje?!
V cerkvi tedaj duhoven ne more več delati za uboge; saj če bi tudi kaj storil, on s tem ni koristil ubožcem, ampak le občinskemu zakladu; kajti „jednakomerno obdarovanje ubogih" pomeni tohko, kakor: kolikor si dobil od miloščine nabrane v cerkvi, toliko se ti zdaj odstriže od miloščine, ki jo dobivaš iz občinskega ubožnega zaklada.
Kaj pa zunaj cerkve? Ali zamore tukaj kaj storiti za reveže? Poglejmo! Eecimo, daje duhovnik pri enem ali več umirajočih, ktere je Bog oblago-daril s časnim premoženjem. Vprašan je za svet, kako naj bi se premoženje razdelilo. Na misel mu
pridejo reveži, ki kruha stradajo; predočuje si vroče solze hvaležnosti, ko bi on tem revežem od tega bogatina prinesel zdaten dar; misli na vroče vzdih-Ijeje in goreče molitve, ki bi jih pred božji sodnji stol pošiljale te reve za svojega dobrotnika. Že misli prositi za reveže, ki so njemu znani — toda ob enem se nekako pretrese; kajti spomnil se je, da oa sam ne more osrečiti sirot, da on sam jim ne sme kupiti hruha, ker § 38. veli: „Tiste darove, ktere cerkveni organi zunaj cerkve za uboge na-bero brez posebne odmembe, oddajati je ubož-nemu zakladu, ali pa porabiti jih sodelovaje z županstvom. Če tudi besede „brez posebne odmembe" dopušajo duhovniku še majhna vratica, skozi ktera mu je še mogoče izmuzniti se: vendar naravnost povem, da se duh protivi še celo v takem slučaji biti odvisen od župana, oziroma njemu podložen!
Pa znal bi kdo ugovarjati: ti vse prečrno vidiš; ti bi že kmalo postavo obdolžil brezverstva. Ali vendar ne veš, da tudi po sedanji postavi bo duh. pastir sodeloval kot organ občinskega ubožnega oblastva? — Da, resnica je. Celo v dveh (!) §§. je govorjenje o duh. pastirju! §. 85 zakona 17 določuje, da imajo župniki v morebiti postavljenem ubožnem svetu sedež in glas. Da odkritosrčno govorim, dozdeva se mi, kakor da bi bil ta §. prirejen za plajšček, ki naj bi pokril duha in namen postave. Dvomim pa, da bi ta določba popolnoma svoj namen dosegla. Kajti ne morem si prav lahko misliti, da bi gg. župniki radi zahajali k posvetovanji o takih rečeh, o kterih se jim je, če ne naravnost, pa vsaj nenaravnost, dalo spričevalo nezmožnosti. Ker če so bili zmožni, zakaj se jim je zaklad odvzel; če pa niso bili zmožni, čemu jih še klicati k posvetovanji?
Enako nerazumljiv se mi dozdeva tudi drugi paragraf govoreč o duhovščini, t. j. §. 37, ki naklada ubožnim očetom in ubožnemu svetu nalogo, da se pogovarjajo o razmerah ubožnih z duhovšino. Saj navadno se le tistim daje naslov »svetnika", kteri so ali poprej dobro službo opravljali, pa so vsled starosti odstopih od svojega službovanja, ali
LISTEK.
Dvanajst večerov.
Pogovori dohtorja Junija z mladim prijateljem.
(Diilje.)
Akoprav je Stritar še le leta 1870 s svojim Dunajskim „Zvonom" začel razširjati svoja načela med Slovenci, vendar je že prejšnja leta večkrat povzdignil glas, in si tako že pred pot vgladil do občinstva. To pa se je posebno zgodilo 1. 1866, ko je z Jurčičem omislil novo izdajo Preširnovih poezij. V predgovoru tej izdaji izrekel je originalno, do tedaj ne še zaslišano oceno o Preširnu in njegovih pesnih; že takrat je vdaril na struno, na ktero je pozneje vstrajno godel. In res, kaj je slovensko slovstvo brez Preširna? Ali mu ni on duša, duša posebno slovenskemu pesništvu? Brez PreŠirna marsičesa pri nas bi ne mogli še razumeti ne; on nam dajo prav za prav ključ do vseh naših boljših slovstvenih proizvodov. Izvzemši enega ali dva je Preširnovo ime edino, s kterim so moremo pred
tujci ponašati. In res, kdo zamore dovolj občudovati spretnost njegove lire? Kako naravno in resnično nam opisuje življenje, ne sicer onega zunanjega, ktero le s čuti pojme vsak površni brezsrčni posvetnjak, ampak notranje življenje, ki se tako zanimivo in mično, tako mnogolično razvija in vrši v srci človeškem? Kje bomo našli pesnika, ki bi nam zvestejše in resničniše označil človeško strast s svojimi spremembami, s sladkimi in grenkimi nasledki? Ki bi nas globoče vpeljal v skrivnosti naše narave? In kako lepo, kako mično razvrstuje svoje podobe, kako originalno slika svoje obraze in kako milo-ginljivo nam vpodoblja svoje čute, ž njim oživlja mrtvo naravo in jo jako navdihuje, da so vse nekako ž njim joče in žaluje. Ne, ne, kakor Preširen ni še pel nikdo na Slovenskem in najbrže tudi ne bo več; oblika mu je tako dovršena, tako čarobna beseda, da ušesu doni kakor nebeška harmonija. Jaz, »predragi prijatelj, so mu ne morem nikdar na-čuditi in ko sera bral njegove pesni, zdi se mi vse, kar so drugi med nami peli, tako nekam vsakdanje in prozaično in me nikako več ne mika. In ko bi mene postavili sodnika našim pesnikom, odločil bi Preširnu sedež med vsemi drugimi najviši, vsaj to-
liko viši nad vsemi, kolikor je Triglav viši nad Krnom.
Toda o tem Preširnu prevladalo je v slovenskem občinstvu do dobe Stritarjeve mnenje, ki v obče ni bilo vgodno nameram Stritarjevim. Slovenci so namreč govore o Preširnu ločili obliko od vsebine, kar se mora ločiti pri vsakem umetniku. V obliki bil je Preširen vsem onim, ki so kaj razumeli in ne slepo in strastno sodili, nedosežen, v tem pesnikom slovenskim prvak in vzor, kterega kot ta kega nikoli ne moremo dovolj občudovati in posnemati. Toda od oblike različna je vsebina; ta pa se je v Preširnu obsojala. In zakaj? Ker se bavi z ljubeznijo, edino le z ljubeznijo. Ljubezen? Jo bomo li obsodili? Ne le je ne bomo obsodili, marveč ona je med vsemi čuti najblaži. Saj brez ljubezni ni življenja, ne hotenja, ne delovanja. Ona veže in edini v' mogočno skupščino razdruženo posamljene moči, ona lajša bolečine, ker jih deli, nam spremeni solzno dolino v nebeški raj. In ta ljubezen, ona je mati vsem drugim čutom, iz njo se nam rodi upanje, hrepenenje; brez nje so nič ne giblje, nič ne obstoji, da, celo jeza in sovraštvo redite se iz ljubezni. Ljubezni čut je kakor iskrica vse ogrevajoCp^
pa jo zdaj dobro opravljajo pa le v nižji, ali drugi vrsti. Takim pa, ki so bili iz ^službenih" ozirov iz-verženi iz upravništva, takim ne pristuje ta naslov. Kajti tukaj veljii le dvoizber: ali so bili dosedanji upravitelji ubožnega zaklada za to delo sposobni, ali ne? Če so bili sposobni, zakaj so se odstranili, ker niso sami prosili; če pa niso bili sposobni, kako bodo zdaj prav svetovati zamogli?! —
Vse pride na dan?
(Konee.)
Ista italijanska stranka je dala nezaupnico tudi Slovencem, predno je imela kak vtemeljen razlog, da bi mogla sumničiti postopanje Slovencev. Dr. pl. Pajer je rekel pri obravnavi sodnijski, da Goričani so živeli s Slovenci v bratstvu; takim sodeželanom in someščanom bi pa morali Italijani vendar zaupati, dokler njih zaupanje ne rabijo v zlo. „Sobratom" brez razlogov nezaupnost izkazovati, predno so se ti slovenski sobratje pregrešili, to je vendar nenavadna razmera, tedaj Pajerjevo trditev čudno osvitljuje. In dr. pl. Pajer in dr. Nardini kot zagovornika sta celo trdila, da Slovenci niso še programa imeli potrjenega od politične oblasti, in to v dobi in iste dni, ko se je najbolj hujskalo proti Slovencem! Tedaj predno so Italijani dobro vedeli, ali bodo smeli Slovenci svojo slavnost obhajati, so ščuvali proti njim, so dajali svojim „sobratom" nezaupnico in so iz njih vrste nekteri celo proti Slovencem hude naklepe snovali! Ali je to bratsko? In ta gospoda dobro ve, da, ako bi se Slovenci pregrešili, bi jim bila politična oblast takoj za hrbtom; pa to nič ne pomaga, še celo s pestmi naj bi bili šli proti Slovencem. Ali je bilo kod slišati, ali je bilo kod brati, da pridejo Slovenci, na podlagi postavnega programa, v mesto z orožjem kot razbojniki? To je tedaj ^sobratsko" vedenje, ki tudi po razsodbi v glavnem glasilu nima slovke obžalovanja ali obsojevanja nasproti naklepom, po sod-niji potrjenim! Sami s svojimi razlogi se pobijajo.
Po vsem tem nam je jasno, kaj tako sobrat-stvo pomeni. Dr. pl. Pajer je rekel, da takrat, ko je politična oblast slavnostni program skrčila, so bili Slovenci v položaji psa s torbo na gobci, vsled česar ne more grizti. Če je bilo to res, potem bi bil moral „sobrate" vsaj obžalovati; ali on ni pokazal sočutja, ki bi bilo v soglasji z njegovimi trditvami. Pes s torbo na gobci, ta podoba ni prav elegantna, kaže pa, da psu se ne godi še toliko hudo, če ne more zarad torbe grizti. Vse hujše je, da se postavimo z enako eleganco na Pajerjevo stališče, vse hujše je, pravimo če kako postopanje spominja na basen volka in jagnjeta, kteremu volk nad potokom očita, da mu tam doli vodo moti, in naposled jagnje požre.
Da bi bili slavnost v kali zatrli, so na podstavi govoric, ktere so sami izmislili, začeli ščuvati proti Slovencem in se zdaj obnašajo, kakor da bi bili morali svojo narodnost braniti. „Corr." v članku „La grande Slovenia" sam svoje sumničenje izrecno opira edino na „govorice" in pričenja tako boj proti oni slavnosti. Kakor pravimo na podlagi „govoric", ktere
so v njegovem taboru izmislili. To osvitljuje najlepše zaupanje v sobrate.
Odvetnik Pajer je med to pravdo tudi zavračal državnega pravdnika, češ, da v Gorici ni nobene politične stranke italijanske, da je vse meščanstvo ena sama stranka ali nestranka. V tem pogledu ga ni nobeno italijansko glasilo zavrnilo ali kritikovalo. Toraj morajo Slovenci odslej zapomniti si, da Goriški Italijani so proti njim samo ena stranka, toraj proti njim edini. Državni pravdnik bi se bil po takem preračunil, ko je samo eno posebno stranko označeval, ki je razburjenost in hujskanje provzročila. Dr. Pajer pa zavrača tako omejenje, in se toraj kaže solidarno postopanje vsaj proti Slovencem od vsega meščanstva italijanske narodnosti. Slovenci so doslej tudi sami razločevali in menili, da se nahaja v Gorici ne samo stranka prenapetnežev v zmislu državnega pravdnika, ampak tudi tako zvana zmerna stranka. Slovenci so večkrat slišali sladke besede za pogajanje v raznih slučajih; zdaj pa jih nakrat zagovornik drugače poučuje, in vsled tega so Slovenci prisiljeni staviti vse do sedaj mišljene razne barve v en koš, in še celo „L' Eco del Litorale" odslej Slovencem mora doslednost pripoznati, ako ne, ga ne bodo razločevali od onega glasila, ki je znano po imenu „Corriere'', če tudi se s poslednjim včasih prepira — se ve da ne zarad Slovencev.
Da so bili Italijani v obče v Gorici proti slovenski slavnosti, izpričuje uradno tudi Goriški mu-nicipij, ki je bil pred sodnijo poslal spričevalo enemu zatožencu, ktorega hvali v nasprotji s spričevalom politične oblasti. V tem spričevalu izrečno municipij trdi, da je bilo vse mesto proti slavnosti, in opira to svojo trditev na neki protest, ki pa je, kakor smo že v ^Soči" javno obžalovali, nekam izginil. Take izjave niso neumijive Slovencem, ako se spominjajo, da se hoče v Gorici zatreti vsak zgodovinski sled, ki bi spominjal na slovensko zgodovino in preteklost tega mesta, kteremu so dali v celoti in raznih delih slovenski pradedje slovenska imena. S takim postopanjem se zlaga tudi ponočno rogoviljenje, ki je, rekli bi, do poslednjega „č'', prej in zadnji čas vse slovenske priimke zatrlo ali hotelo z mazanjem zatreti.
Dr. pl. Pajer je trdil sicer, da bi bilo Goriško mesto italijansko že vsled tega, ker je tudi c. kr. okrožna sodnija italijansko osnovana. To se popolnoma vjema z dokazi, kterih smo ravno omenili. Dr. pl. Pajer dobro ve, da se Slovencem krivica godi, ako se ne obravnava pri c. kr. sodnijah v njih jeziku, in na podlagi te krivične osnove izvaje on italijanski značaj mesta. Drugikrat mu bo uganjal pa naslednji sklep: c. kr. okrožna sodnija služi vsej deželi, ker pa je ta instancija italijanska, ergo je prebivalstvo vse dežele italijansko. To je popolnoma analogija (podobno) navedene trditve, in kakor smo rekli, Italijani v Gorici in v obče na Primorskem ne izvajajo samo iz italijansko osnovanih uradov italijanskega značaja, ampak italijančijo v ta namen tudi slovanska imena krajev, dolin in gor, da bi potem po geografijah naznanjali svetu, češ, tod je povsod italijanski rod.
Čudno pa je tudi to, da zagovornik Pajer proglaša mesto Goriško kot italijansko mesto, a se z druge strani on in somišljeniki njegovi boje, da bi utegnil shod Slovencev mestu izbrisati italijansko lice. Kako-li je to mogoče? Potem bi morali tudi slovenskim romarjem hod skozi mesto prepovedati in odreči Slovencem vhod ob vsakem somnji. Nii, vest jih peče, ker njih trditve niso resnične, zat6 pa vsako senco slovenstva skušajo načelno odpoditi. Ob tej priliki moramo tudi Pajerja zavrniti, ki je trdil, da tudi skozi Prago in Ljubljano bi ne smeli Nemci v skupinah hoditi, češ, v Ljubljani bi „Sokol" nemške kazinote pregnal, in na Dunaji bi enako češke sprevode zabranili. To je gola neresnica, kajti imenovana mesta se v raznih strankah nikdar ne kav-sajo zarad sprevodov in nestrpnost za ta del ostane svojstvo italijanskih mest in strank, kjer so pomešane narodnosti. Drugod take ozkosrčnosti ne poznajo.
Zares čuditi se je zagovorniku Pajerju, ki je svojega zagovarjanca opiral s povdarjanjem temeljnih zakonov naše države, vsled kterih je dovoljeno vsakemu državljanu svobodno mnenje o svoji narodnosti izražati. Neokretno je to zagovarjanje bilo, ker nezavedno ljudstvo je takoj po mestu razgovarjalo se tako, kakor da bi bilo dovoljeno, enako zatožencem, hujskati proti drugi narodnosti. Tako zagovarjanje je nevarno, ako se ne določijo meje, in ker sta bila zatoženca oproščena, ljudstvo res meni, da so ne-postavni izgredi dovoljeni. Sodnija je take čine obsodila, dasi je zatoženca oba oprostila, ali ljudstvo ne zna razločevati. In če še „Corriere" stvari tako zasukava, kakor da bi bilo dosedanje njegovo lastno > vedenje in vedenje njegove strankd sukalo se v „strogih mejah postavnosti", potem so to nevarni nauki, ki bi utegnili v bodočnosti hude nasledke imeti. Še čudniše pa je, da, ko dr. Pajer svoji stranki razlaga v tako obširnem ali bolje v povečanem okvirji svobodo, v temeljnih drž. zakonih zagotovljeno, nima za „sobrate" nobenega popisa o enaki svobodi, ki je Slovencem enako podeljena, kakor drugim narodnostim. Italijani dobro poznajo zakone, po kterih je dovoljeno raznim društvom gibati se, in svobodo teh zakonov v polni men za-se porabljati ter se vedno na njo sklicujejo, dasi jim ni nikdar prikračena; a Slovencem bi oni privoščili, da bi društvene svobode za nje nikdar in nikjer ne bilo. To je civilizacija, da se Bogu usmili! In taka politična nestrpnost se širi in oznanuje od najomikanejšega dela italijanskega prebivalstva, od strani italijanskih otvetnikov, ki poznajo pomen državnih zakonov in postav, ki svobodno gibanje državljanom vseh narodnosti del4
Eazvidno pa je iz razpravljane pravde, da Slovenci so se doslej močno varali, ako so upali, da je možno poštene podpore dobiti med Italijani, ki bi Slovencem privoščili enako potrebno razvijanje, kakor sebi. Na glas so razodeli Goriški Italijani, da so vsi združeni, kedar bi se mi hoteli v mestu postavno gibati. Pomoči imajo v tukajšnjih velikoposestnikih tudi drugih narodnosti; toraj so pogumni, a mi smo sami, brez vsake moralne podpore. Huda je ta, ali dobro tiči v tem, da odslej se ne bomo več varali v upanji. Na svojo moč se moramo naslanjati za
in oživljajoča, iskrica, ktero nam je v srci vžgal Stvarnik, da se v tem pregnanstvu zavedamo, kje je naš početek, kje naša prihodnja domovina, tam, kjer gori večna ljubezen. In tedaj pesnika ljubezni bi obsojali? Obsojali Preširna?
Toda treba je, pred vsem dobro se razumeti, in da se dobro razumemo, treba nam dobro stvar razločiti. Ljubezen je namreč različna po različnosti svojega predmeta in namena. In tako govorimo tudi o ljubezni, kteri je ime spolovna, ta se rodi med osebama različnega spola, kteri spolovno združi v ploditev in ohranitev človeškega rodu. Tudi ta ljubezen je dobra, ker naravna, ona ima namreč svoj početek v človeški naravi sami, ktera je spolovno razdvojeno, tako, da sta spola drug na drugega navezana, in se drug drugega med seboj usovršita. Ker je pa ta različnost spolovna v naravi vteme-Ijena, zato je njen početnik Stvarnik sam, ki je po-četnik narave. Zato je pa tudi ljubezen spolovna izvirajoča iz narave, vpostavljena od Boga Stvarnika. Toda bodi ta ljubezen še tako naravna in blaga, vendar zabiti je ne smemo nikdar, drugače, kakor je človeški naravi vrojena, kaka je njena svrha. Ta je, kakor smo rekli, ploditev človeškega rodu. To plodenje pa smo se vršiti le po oni postavni, javno priznani zvezi, kteri pravimo zakon. Tako vsaj uč6 in menijo narodi vseh časov in krajev; nikjer ni
namreč dovoljeno človeku spolovno se družiti po živalsko; in ako se kaj takega zgodi, je tako početje zabileženo kot nesramno, nenravno.
Vprašal bi morda kdo, zakaj so spolovni ljubezni ovake ovire postavljene, zakaj bi se ne smelo prosto in samovoljno javiti? Ali niso morda to predsodki podedovani že iz temnih vražastih časov srednjega veka? Prazni predsodki? Odgovarja naj vam človeška narava, o vi, ki tako radi govorite o predsodkih. Ali ni resnica od vsakega priznana, da je človeku narojena neka naravna sramežljivost, ktere se ne more nikdo iznebiti in ne tajiti, naj še toliko protivi naravnemu čutu?
M. Da, da, to se mi zdi, da taje nihilisti, g. doktor! ne zamerite da Vas motim. Nihilisti, kakor sem bral nekako ondan v „Pismih iz Rusije", ki so tii tiskana v nekdanjem Dunajskem „Zvonu". „Kaj je sramota?" vpraša tam nihilist. Odgovor: „Pojera čisto relativen".
J. Taje? Recimo bolje, silijo se tajiti, ker tajiti ne morejo. Toda zdaj poslušaj dalje iz pisma: Ta sramežljivost se kaže pa posebno v človeških plodilih, ali v onih udih človeškega telesa, kteri služijo v plodenje rodu. Zatoraj se pa tudi to plodenje zakriva v temno skrivnost, ker človeka je sram kaj takega očitno činiti. Od kod to? Od kod ta sramota? Gotovo le od tod, ker se plodenje ne vrši
primerno človečki dostojnosti. Kako ne? človek je namreč bitje obstoječe iz duše in telesa, ta dva sta bistvena dela njegove narave; a blaži princip v človeku je duša, ker je enovito bitje mišljeno in hoteče, ona je dejstvujoča in oživljajoča forma telesa človeškega; zatoraj se spodobi, da ona vlada v človeku, da je ona princip vsem činom človekovim, da brez nje ali brez njenega povelja v njem nič ne gane. Toda priznati moramo žalostno resnico (od kod to izhaja, nečem tii preiskovati), da človek prevladuje meseni princip, večkrat proti izrečenemu povelju voljinemu, meso je duhu uporno in neubogljivo, noče se mu podvreči in njegova slast povsod prehiteva prosto določitev voljino. A prav ta prikazen je v človeku neredna, nepostavna in nedostojna. Zatoraj se je človek sramuje, ker vidi v tem dušo nezmožno in ponižano. Ker se pa ta upornost najhujše v plodilih razodeva, in je v teh najneukrotnejša, se človek prav teh najbolj sramuje. Zatoraj je človeštvo ntkako občuduje ter posebno časti one, ki se ukrotivši meseno upornost odpovedo spolovni slasti. Devištvo je bilo vedno in posebno čislano pri vseh narodih.
M. Ne pri „Zvonovcih"; uboge stare „device" !
J. Poslušaj dalje: Človeštvo jo deviški stan vedno smatralo za nekaj junaškega ter obdajalo ga z nebeško glorijo. Drugim pa, ki se čute poklicane
priborjenje, državljanom drugače nekračenih pravic. Sami smo, ali zavest osamljenosti mora nam podeliti pogum v združenji. Kjer so naši nasprotniki edini, morajo tudi nas najti združene za skupno obrambo. Vojsko so nam sami napovedali; združeni skušajme neopravičeni boj odbiti. Toraj sloga in pogum naj bode naš odmev!
Politični pregled.
v Ljubljani, 2. decembra.
^Totranje dežele.
Budejevice so meste na južnem Češkem, kjer stanujejo poleg Čehov tudi Nemci, kterili je nekako toliko, kakor v Ljubljani. Prigodilo se je, da so imeli ravno kar nadomestilne volitve v državni zbor, kterih se je od 1335 volilcev vdeležilo 1115. Le-ti so si volili poslanca nemškoliberalne stranke cesarskega sovetnika Schiera z 670 glasovi proti 429, ki jih je dobil kandidat autonomistov major pl. Kopriva. Če tudi narodna stranka že sedaj ni 5e zmagala, je vendar vesela nada, da morda prodere s svojim kandidatom že ob bodočih volitvah, kajti število glasov ji od volitev do volitev raste, in seje taisto v teku desetih let skoraj podvojilo; kajti narodni poslanec dr. Zatka, ki gaje leta 1873 kandidirala narodna stranka, imel je samo 272 glasov. Šest let pozneje leta 1879 se je število narodnih glasov, ki so se tedaj za dr. Vokača oddajali, že na 291 povzdignilo, ter se je letos za celih 138 povišalo. Nadjati se je, da če bodo k letu osorej peta-karji vrlo pritisnili in od tisteh sme se narodno glasovanje po vsi pravici pričakovati, da bode Budčjo-vice volile narodnega poslanca v državni zbor in to, ako se ne motimo prvokrat od kar poslanci na Dunaj zahajajo.
Eajnki Eudigier, čegar truplo se bo jutri joložilo k večnemu počitku, ni bil sam, ki je od-očno in krepko povzdignil svoj glas, kedar je bilo treba potegniti se za oškodovane pravice katoliške vere. Takoj za ^njim oglasil [se je škof lAto-mer^icki na Geskem s pritožbo pri deželnem šolskem svetu, da je v letnem poročilu Brviškega velikega gimnazija sestavek od profesorja Eebhanna, ki je veri in dr^iavi nevaren. Višja šolska oblast je je dotično pritožbo povsem potrdila ter zarad tega izrekla profesorju in vodji svojo grajo.
ŠebeniHka liika ima trdnjavico „S. Nikola". Tista trdnjavica bila je do leta 1866 popolnoma oborožena in za napad oziroma za obrambo pripravljena; po končani vojski leta 1866 so jo pa razorožili in je le nekaj malega vojakov ondi za stražo bilo. Kakor se čuje se bo dotična trdnjavica zopet oborožila, t. j., napeljali se bodo za njene nasipe veliki pomorski topovi, vrh tega se bo pa luka še posebej nekaj vtrdila, ker so jo sposobno smatrali za bodoče zavetišče c. kr. avstrijske torpedne flotile za srednjo Dalmacijo. Tudi podvodne mine bodo ondi napravili. Od kar so Zadarske trdnjave podrli, severna Dalmacija nima nijedne pomorske trdnjave do Dubrovnika, da bi bila kaj vredna. Vis in Zadar «ta opuščena, Kninu ob bosanski meji se bo pa menda ravno taka zgodila. Prav potrebno je toraj, da se med Puljem in Dubrovnikom napravi trdnjavica v sredi.
Madjarji se Slovanov boje, ker se jim poslednji jako nevarni tekmeci zd4 Tako mišljenje je potrdil v ogerski poslanški zbornici, poslanec Eeksič,
ob priliki budgetne debate na 29. novembra: „Kul-turni razvoj in kulturno vprašanje, pravi, je za Ma-djare tako pomenljivo, kakor življenje samo na sebi. Boj s slovanstvom jim je neizogibljiv, izbojevali ga pa ne bodo ž orožjem v roci, temveč z duhom in s kulturo. Slovanska kultura napredovala je v poslednjem času silno, posebno pa so v tem oziru Busi velike korake storili. Madjarska kultura pa je dan danes še na viši stopinji (?) Slovanstvo nam ni nevarno kakor oborožena moč, pač pak kakor kulturni tekmec." če so vsi Madjari Beksičevih misli, ki mora sam, memogrede rečeno, prav »čiste" ma-djarske krvi biti, kajti že ime na i c kaže prav pravega „Madjarja", ki se ob surovem mesu živi — potem se pač lahko ume, zakaj da Madjari Hrvate povsod odrivajo, kjer jih le zamorejo; potem je pač lahko umijivo, zakaj da Hrvatom ne dovolijo nikakih železnic, kterih bi tako krvavo potrebovali, pa Ma-djar-orszagu jih pa že skoraj od vasi do vasi na-pravljajo. Boje se jih, da bi se Hrvatje ne opomogli in bi jim ne rastli čez glavo. Toda tukaj je strah zastonj! Prav nič jim ne bo pomagal. Hrvatje se bodo tudi brez madjarske pripomoči opomogli, kolikor se bo le dalo, to seveda polagoma, ali bodo si pa gotovo!
Tnanje države.
Francoska. Evropa je vendar-le sprevidela, da bode še najbolje, ako se ona anarhistov znebi, preden se poslednjim posreči Evrope, t. j. sedanjega družbinskega obstoječega reda znebiti se. Francoska, ki je, kar se liberalnosti tiče, v vsakem oziru pravi vzor liberalne države, da v marsikterem še celo prenapeto liberalna, je tudi že jela železno svojo roko po teh novodobnih grobokopih človeške posvetne sreče stezati in jih na varno spravljati, kajti prepričala se je, da tako ne bo šlo, kakor anarhisti nameravajo. Dva sta bila v Parizu posebno „kunštna" in sta lačnim delavcem na poslednjem občnem delavskem zboru svetovala, naj si le kruha odrežejo, kjer do njega pridejo, ne da bi ravno dosti popra-ševali, čegav je. „V založišča pojdite in kar potrebujete za življenje, ondi vzemite", pridigova a sta javno, in to je bilo ravno, kar se je policiji pre-neumno zdelo, da je rovarja pod ključ spravila. O enem teh dveh se še celo trdi, da bi bil tajen policijski agent, ki je 300 frankov na mesec plače vlekel za svoje ovaje. če se to dokaže, je dotični še tem bolj ojstro kazen zaslužil, kajti z lastno besedo zapeljeval je druge in spravljal jih v nesrečo ozna-novajoč jim oznanilo prevrata. — Eojalisti si po tihem vse prizadevajo, če bo mogoče, da bodo grofa Pariškega spravili na kraljevi sedež. Zdaj so že cele od nekakih pogodeb odjenjali, ki so jih poprej od njega zahtevali.
Katolikom se je tii pa tam že očitala verska nestrpljivost, pa prav po krivici. Kaj pa bodete rekli, ako Vam nekaj povemo iz zamorske dežele iz vroče Afrike, o Angri Pekeni, kjer so se Nemci naselili. Ondi je Hamburška zadruga Lilderitz polastila se veliko sveta in je s protestantovskimi misijonarji sklenila pogodbo, da se ne sedaj in no pozneje ne sme ondi nikdar kak katoliški misijon naseliti. Protestantje so velik del sveta za poduk v svojem pokvarjenem krščanskem nauku tako rekoč v zakup vzeli. Kaj pa je to? Ali to ni nestrpljivost? Da, da, še več kakor nestrpljivost je to, kajti Nemci hočejo po vsi sili ondi napraviti luteransko nemško cesarstvo. Vpraša se le, če imajo do tega tudi pravico? Da, odrekati se jim taista ne more z juri-dičnega stališča, pač pak jim lahko očitamo versko nasilstvo, kajti dotične pokrajine so pod varstvom in pokroviteljstvom nemške zastave. Pod nemško zastavo pa poleg 25,582.000 luterancoV živi tudi 14,870.000 katolikov, ki imajo rano takošno pravico
do državnega pokroviteljstva kakor luteranci, ker ravno taiste državne dolžnosti opravljajo. Kdo toraj daje luteranom pravico v Afriki edino le svojo vero za pravo vrivati, katoliškim misijonarjem pa še colo pot tjekaj zabranjevati? Nestrpljivost je to nič druzega, kakor verska nestrpljivost in ošabnost, ktero protestantovski pastorji po svojih misijonih razkazujejo, po kterih se v kočijah vozijo. Katoliški misijonar skoraj bos pride oznanjevat besedo božjo in pač ni čuda, da se ga hipoma vse oklene, kjer se prikaže, za to se jih pa ravno 4)rotestantje boje.
Kongo-koferenca sklenila in določila je pojme o kotlini ob Kongu, o njegovem iztočji in o prosti mednarodni trgovini. Gled^ prve točke o Kon-govi kotlini določila je sledeče zemljepisne meje: mejniki so ji na vse strani gore, iz kterih izvirajo reke Niari, Ogove, Shari, in na severu reka Nil. Na iztoku mu je mejač Tanganiško jezero, na jugu pa gorovje reke Zambezi in pa kotlina Loge. K njej toraj spada ves svet, kolikor ga leži ob Kongu in njegovih pritokih z Tanganjiškim jezerom vred in njegovimi pritoki na iztočni strani. Glede proste trgovine so odločili, da ima tista pravico na atlan-tiškem morji od Sette-Came do do iztočja Log^. Na severu se bo razprostirala ob teku reke Loge; na jugu in iztoku pa po celi kotlini ob Kongu. Glede iztoka bi jo pa še radi raztegnili do indiškega oceana, če tudi so po oni strani Afrike kraljestva in cesarstva zamorcev. Tem mislijo ponuditi prijaznost evropejskih velesil, kar bo črnim rodovom izvestno jako dobrodošla ponudba in jo bodo z veseljem sprejeli. Sicer je pa trgovina v Afriki tudi na zapadni strani že precej razvita in so ondi že veliko kolonij nahaja, po kterih se je prvotna oblika trgovine: blago za blago namre^ že vmaknila moderni trgovini: blago za denar. Edino le še ob reki Niger trgujejo še na prvoten način, da se namreč evropejsko blaga zamenjuje za afrikansko. Posredovalna enota je merica palminega olja, ki se „kru" imenuje in po isti se potem blago taksira in plačuje.
Izvirni dopisi.
Od gorenje Savinje, 29. novembra. (Čudna naselbina.) Ni še dolgo tega, ko je neki dopisnik iz tega kraja povedal visoki oblasti v Ljubljani nekaj čudnih novic „na uho". — Govorilo se je namreč tedaj o židovski naselbini na škofovskih žagah pri Nacaretu, ob enem pa izjavilo začudenje, da so postala posestva škofov Ljubljanskih zavetje rodu, kteri zatira in sovraži tisto, kar je nam najdražje, — našo vero in narodnost! Mimo tega pa je naše prebivalstvo, ktero je že stoletja sem lesno trgovino pošteno in častno voditi znalo, — postalo vznemirjeno, ker je našlo, da se mu podpira konkurenca od čisto nepričakovane strani. Splošen protest, občna nevolja. Mislilo se je, da škofijstvo niti ne ve, kdo je najemnik njegove lastnine, in upali smo, ter še upamo, da se bode z imenovanjem novega škofa tudi ta naš pohujšljivi in pogubni čudež odpravil.
Morebiti m kmalu kraja na Slovenskem, koji bi se z blagim mirom toliko ponašati zamogel, kakor ravno gornje-savinjska dolina. Tukaj je le jedna stranka in niti črni „Schulverein", niti kakoršnikoli nemški kulturonosci niso iskali tukaj svojega delokroga. Kakor se pa kaže, nam hočejo tisti časi od-
v plodenje, dovolilo se je to, kakor sem že rekel, le s tem pogojem, da se javno družijo v zakon in da 5unaj tega nemajo staviti plodivnega čina, za-toraj pa tudi ne spolovno ljubiti se, ker ta ljubezen ni nič druzega kakor naravno pripravljavna k onemu ■činu. Ljubezen ta je dovoljena kot pričetna ali uvodna tudi onim, ki resno mislijo v kratkem skleniti zakonsko zvezo. Prostim pa in ki ne mislijo resno in kmalo v zakon stopiti, je prepovedana, za-toraj pregrešna, ker ne služi svrhi, v ktero je človeku vrojena, in tako nasprotuje naravnemu redu. A posebno pogubna je taka ljubezen nezreli mladini, iko se začne za-njo vnemati, ona jame mladenču polniti domišljijo z nečistmi podobami, otrovi mu nepokvarjene živce, izsreblje živeljni sok. Zatoraj pa mora vsak pravi odgojitelj pred vsem zapomniti si prevažno svarilo: ne dajej mladini v roke zaljubljenih pesnikov, ni je veče nevarnosti za mlado srce!
M. Toda drugače razume to reč Stritar. Glejte, kako piše: No bati se mladeniči! Pridigal vam ne bodem; v kako razmero vam je stopiti s tem svetovnim čutom, učili vas bodo vaši roditelji, izpoved-niki, verski učitelji, njih poslušajte. Moj svet je ta: Ako že ljubite, ljubite na skrivnem, na dnu srca, tam naj gori večna lučica, ktero ste prižgali svojemu angelu, svojemu idealu, skrivna ljubezen, naj-Jboljša ljubezen I Kaj treba vedeti svetu, kdo je vaša
boginja, kake „laske" ima, oči in usta! Kako vas „peče bolečina", kako zdihujete po noči in po
dnevi......Ako toraj ljubiš, mladeneč, ljubi za-se;
ne izpostavljaj svojih sladkih ali britkih čutov v posmeh tujim ljudem, ki imajo vsak svojo potrebe in opravke.... Tako podučuje Stritar mladino! (Ees, učenik, kterega bi komaj oni „ta šantovi" prekosil. Vr.)
J. Da, da, tako se uči v listu, ki je pred vsem namenjen mladini na viših in srednjih šolah. Ljubite, kaj no, ljubite, dijaki! Čemu ljubiti? Jeli morda ona ljubezen nekako nedolžna šala, ktero si sme vsakdo povoljno privoščiti? Tako učite, goji-telji mladine, to je vaša nrav! In žalibog, da si tak nauk mladina predobro v srce vtisne. Večkrat sem že videl, preljubi moj, kako je že gimnazijalec ves vtopljen v tako ljubovanje. No peto- ali šesto-šolec, otrok, ki znA komaj grško brati, izvolil si je „svojo"; in tedaj sanjari in blede noč in dan, pes-nikuje, žaluje, toži luni in zvezdam svoje gorje, pri tem pa zanemarja šolske naloge, in jame vidno hirati od dne do dne. Začne ljubiti — dasiravno sme upati, da mu bo še le za deset ali dvajset let mogoče s svojo „boginjo" v zakon stopiti; dve ali tri leta še na gimnaziji, pet ali šest let na vseučilišči, potem spet kaj časa, predno stalno do kruha pride, to ti je čas, v kterem se ona lahko desetkrat
moži, in on postane ji saj tudi toliuokrat nezvest. Glej, vse to ga še loči od izvoljene, in vendar kaj takega naši osrečevalci in odgojevalci mladine ne le obsojajo, ampak celo priporočajo! Sad takih naukov je lahko videti vsak dan. Le poglejmo našo učečo se mladino; kako nam hira in bledi; nekdaj bil je najlepši kinč mladeničev rudeče lice in vedro oko. A zdaj beži gledat, srečaval boš po ulicah mlade-niške postave brez vse živahnosti in življenja, motne oči, zgrbančeno čelo, bleda lica; vse ti znanuje žalostno zamišljenost in obup; kmalo ne bomo druzega imeli, kakor fantaste, same fantaste, grobove od zunaj pobeljene, od znotraj smrdljive! O za Boga, tnžna slovenska domovina! da nimaš drugih odgojiteljev svojim najnežnišem cveticam, da strupena slana grde poltosti že v prvem cvetu posmodi tvoje najlepše cvetke! A tako je in drugače ne more biti, dokler se tako uči in po lepoznanskih listih (ali kali!) tako piše.
Toda predaleč smo že skoro zabreli. Hotel bi ti nadalje brati iz prijateljevega pisma, pa kakor vidim, se jamo že temniti; zatoraj pa odložim nadaljevanje za prihodnjič. Nocoj stopiva še gor na vrh, kmalo bo že začela luna izza Nanosa vshajati. Lnela bova krasen pogled.
M. Da, gospod doktor, prav rad grem.
(Dalje prili.)
ilenkati. Lahko bi rekel kdo — „zaradi par Židov res ni vredno toliko vpitja" — ali, treba je misliti na skušnje in na prihodnost, treba je pomisliti, da, kjer so se židje naselili, propadalo je prirojeno prebivalstvo, in kjer so se oni vkoreninili, ginil je domači rod. Kadar namreč narod v materijalnem obziru propada, propada tudi duševno! — Kje so tisti časi, ko je bil naš veličastni planinski kot zavetje in trdnjava prave vere, ko so se tukaj — v škofovski stolici Gornjegradski sestavljali načrti v pogubo krivovercem? Mož železnega značaja in jeklene energije, škof Tomaž Hren — ko bi isti iz groba vstal, čudno čudno bi se zavzel, če bi uprav pod samostanom, kojega je on vstanovil in blagoslovil, našel v svojem gradu že vse hujše sovražnike vere, kakor so kedaj protestantje bili — Žide! A sedaj jo to seveda drugače, — toleranca je sicer lepa čednost , pa v tem slučaji je ista za nas pogubna. Prebivalstvo pa resnično sluti, da je le — večkrat imenovani ^Mozes" — povzročil preselitev Izraelo-vega rodu v naš kraj, zato željno pričakuje, da dobi ta mož njegovi zalugi primerno plačilo.
Cisto nerazumljivo je, da je Gornjegradski škofov oskrbnik o tej stvari tako indiferenten. Ta gospod pa tudi ni kar si bodi, in znd pokazati, da je tudi mož, kteri kaj zmore. Ko se je namreč pred kratkem lov neke tukajšne občine na javni dražbi oddajal, namenili so se nekoji sosednji tržani najeti sebi in prijateljem v zabavo omenjeni lov. A tudi oskrbnik je bil piav zaradi tega na ta lov „vrgel jedno oko", akoravno ima grajščina itak neizmerne lovske revire na razpolago. Pride čas dražbe. Na-jemščina, koja je prejšnja leta le 40 gld. znašala, se objavi; jeden reče petinštirideset, drugi petdeset, na kar se g. oskrbnik prav kavalirsko po stolu potegne, rekoč — sto! Ker so bili pričujoči licitantje le obrtniki in trgovci, pa ne kavalirji, da bi za „sport" kar tako s petdesetaki sera in tja metali, so vsi — ostrmeli in utihnili. Ker mu okrajni komisar, meneč, da bode še kdo več obljubil, ni takoj lova na roko vdaril, silil je oskrbnik h koncu, češ: kar drugi obljubiti zamorejo, zamoremo tudi ^mi"! Gut gebrulit L6we — m i smo m i, tako zamore ravnati le Gornjegradski oskrbnik.	—r.
DomaČe novice.
{Za Miklavžev večer) dela Ljubljanski ^Sokol" že silno velikanske priprave in bo taisti, kolikor se da soditi iz marljivosti, ktera se ondi razvija še bolj velikansk in še lepši mimo lanskega. Vršil se bo v čitalnični dvorani. Prave hvale in vsega priporočila vredna je toraj misel ^Sokola", da se ne boji ne truda, ne stroškov delujoč za ohranenje prelepe in pomenljive stare slovenske navade, ki jih po mestih spodrivajo od leta do leta iz tujega k nam prinešeni običaji, ki niso v prav nobeni zvezi z našim narodom in njegovim življenjem. Še se z veseljem spominjamo, kako gosto napolnjena bila je lansko leto na ta večer čitalnična dvorana, in se nadjamo, da i letos ne bode manjkalo pravih Slovencev, ki vedno še zadosti okusa in radosti najdejo na naših domačih običajih. Miklavž in parkelj, hej, komu se niso lila-čice tresle, kedar je v nježni njegovi mladosti zarožljala veriga in so se duri le nekoliko odprle na kar je Miklavž „metal". Kako smo v sredi molitve planili za orehi, hruškami, med kteremi se je tii pa tam tudi kaj repe ali korenja nahajalo, ako smo bili poredni! Sedaj pa bude se nam radostni spomini na tista blažena leta človeške mladosti pri pogledu na cvetočo mladino, ki je stopila v naš tedanji položaj.
{Na sv. Atidreja dan) prejel je gosp. deželni predsednik baron Winkler premnoge vošila k njegovemu godu. C. kr. kmetijska družba poslala je de-putacijo tjekaj. Iz dežele došlo mu je pa mnogo telegramov.
{Imenovanja) pri c. kr. davkarijah. Davkarski pristav g. Anton Orundner postal je davkarski kontrolor; začasni pristav g. Adolf Huda potrjen je stal DO; pratikanta gg. Anton Vavpotič in J a n e z F i n k postala sta definitivna adjunkta, prakti-kant g. Ignac Kline pa začasni adjunkt.
(Povišanja in imenovanja) pri c. kr. politični oblasti na Kranjskem. Vladni kanceiist g. Janez Majzenovič povišan je za vladnega oficijala; vladni kanceiist g. Anton Šivic povišan je za okrajnega tajnika; računski podčastnik I. vrste (feld-
vebelj) domačega pešpolka št. 17. g. A. Kramar postal je vladni kanceiist v Logatci; okrajni feld-vebelj brambovskega batalijona št. 24. g. Franc Grebene postal je vladni kanceiist v Krškem; ži-vinozdravnik g. Otmar Skal^ postal je okrajni živino-zdravnik.
{Minister hogočastja in uJca, baron Conrad), daroval je 20 gold. za kapelo, ki jo nameravajo v Ljubljani napraviti v deškem sirotišči „Marianum" na spodnjih Poljanah. Vivat sequens!
(O dolenjski šelezniei) posvetoval se je izvrše-valni odbor deželnega zbora predvčeranjem. Na posvetovanje zbrali so se gospodje poslanci: dr. Blei-weis, Klun, Murnik, Robič, Svetec, Šuklje in dr. Vošnjak.
{Miklavžev trg) se je že pričel in je tudi letos kakor vsako leto jako dobro založen z vsemi rečmi, kar jih Miklavž potrebuje. Od mehsnih jagod pa do medenega štruklja, od sivobradega Miklavža pa do kosmatega parkeljna z rudečim jezikom, kakor kisla i-epa, dolgim in lepo spletene šibe za nagajive in poredne otroke je razpostavljenega tolikanj sladkega in dobrega blaga, da Miklavževi hlapci pač ne bodo v zadregi, kaj bi kupili, pač pak, kaj bi iz najlepšega izbrali za pridne otroke.
{Tschinkelnovi firmi) žuga polom, ako se glavni upniki ne bodo sporazumeli in vsak nekaj žrtovali, da velikansko podjetje ne pride na kant. Dolga vknjiženega in nevknjiženega je blizo pet milijonov, premoženje pa menda tudi ne znaša mnogo nad pet milijonov goldinarjev. Dunajska „Liln-derbanka" pravi, da bi s kakimi 600.000 goldinarji še pomagala, če bi jo drugi upniki pred se pustili, kar se jim pa ne zdi nič kaj ugodno. Med vknjiženim dolgom je tudi neka Ljubljanska firma s 250.000 goldinarji prizadeta.
{Dež in sneg.) Iz Trsta, 30. novembra, se nam poroča: Naznanjam Vam, da smo imeli sinoči nekoliko dežja, ki smo ga težko pričakovali. Žal, daje obrnila burja in danes zjutraj nas je iznenadil sneg, ki je gledal iz gornje okolice proti Trstu. Gorko solnce ga je zapodilo nazaj od Trsta, pustil pa je mesto sebe — hud mraz, kakoršen je bil pretekli teden.
{Na Dunaj.) Kdor tjekaj kaj pošilja, naj na pošiljatev kakor tudi na poštno spremljevalno karto zapiše določno okraj, ulice in hišno številko adresa-tovo. Tako zahteva ukaz trgovinskega ministerstva.
Teleg:raiiii.
Berolin, 2. deo. Kongokonferenca sprejela je za trdno načrt glede Kongo-kotline, kakor tudi prosto trgovino ondi. Glede prostega bro-darstva po Kongu in Nigru izročila je dotični projekt za to postavljenemu odboru v pretres.
Rim, 1. dec. Afrikanski popotovalec Bianchi je bil umorjen ob reki Tigre. Minister Man-cini poskrbel je za varstvo laških misijonov v Afriki in Aziji.
Tujci.
40. novembra.
Pri Maličl: Ledcrer, Filnascher, Thiimler, Slacke, Kri-sel, trg. pot., z Dunaja. — Frane Hlavaček, c. k. poštni uradnik, iz Trsta. — Malner, z Uleda. — Stare, grajščak, iz Kamnika.
Pri Slona: Lcldenmiiller in Gruber, zasebnici, iz Linca. — Josip Pleteršnik, žeioznični uradnik, iz Kranjske gore. — M. Kassinger, posestnik.
Pri Južnem kolodvoru: Martin Hopas, izdelovatelj gla.sovirov, iz Vranskega. — Krnst Hariseh, iz Ljubljane.
Vn AfKtr{jskeni caru: Mirosl. Hausler, Geriningen.
Umrli Mo:
2!). novembra. Jurij Eudolf, umirovljeni c. k. major, 69 let, Marije Terezije cesta št. 1, pluSni edem. — Janez Jeras, delavčev sin, 'i mes., Karlovška cesta st. 18, Imžjast.
30. novembra. Marijana Potrebuješ, usmiljena sestra, 33 let, Kravja dolina št. 11, jetika.
V bolnišnici:
28. novembra. Marija Vovk, dekla, 20 let, Samoma re-cidium.
SkMelcutivne dražbe.
5. dcoembra. 3. e. džb. pos. Antonija Hafner iz llarij. Bistrica.
10. decembra. 1. c. džb. Anton Šumrada iz liabne Police, 34G gl. Lož. — l.e. džb. pos. Janez Hiti iz O.sredka, 1300 gl. Lož. — 1. e. džb. Janez Intikar iz IJlok, 1220 gl. Lož. — l.e. džb. po«. Milia Remžgar iz Dragomcra, 1898 gl. 40 kr. Ljubljana. — 1. c. džb. jios. Matija in Urša liuter, 300 gl. Kočevje.
]>unajska borza.
(Telegraflžno poročilo.) 2. decembra.
Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ „ „ .
avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije .... London .....
Srebro .....
Ces. cekini.....
Francoski napoleond. . Nemške marke ....
Od 1. decembra.
Ogerska zlata renta 6%
„ „ . . . .
„ papirna renta 5% . . . Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.
„ Liinderbanke.....
„ avst.-oger. Llo.yda v Trstu „ državne železnice . . . . „ Tramway-društva velj. 170 gl. . 4^ državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.
„ ...... 1860 . 500 „
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „
........ 1864 . . 50 „
Kreditne srečke . . . . 100 „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice .
„ „ Ferdinandove sev. „ 5^4 štajerske zemljišč, odvez, obligac. .
81	gl. 90
82	„ 85 104	„ 45
97	„ 20
872	„ -
305	„ 40
m	„ -
5	^
9	„ 74
60	„ 10
123 gl.	85
95 „	80
90 „	85
105 „	25
104	„	70 573 „	-305 „	-213 „	-125 „	7b 135 „	75 171 „	-170 „	-180 „	-
23 „	-
18 „	25
109 „	90
105	„	50 104 „	50
kr.
V nobeni hiši naj ne primanjkujejo sledeča
pUia imk
Antlrrheumon, najboljše zdravilo proti prelilajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Piccolijeva esenca za želodec.
Ta esenca jo narejena iz rož, in je zato tako priljubljena, ker jo ozdravila že mnogo tisoč ljudi, kar se vidi iz pohvalnih pisem in zdravniških spričal, ki jih izdelovatelj dobiva.
To zdravilo pomaga pri boleznih v %clodcl in v trebuhu, ozdravi krč lu ščipiiiijc v črevesu, prehodno lu trebušuo mrzlico, zaprtje, iieniorojide, zlatenico, glavobol itd., ter je najbolje zdravilo za otroke zoper gliste. Steklenica 10 kr., kdor jih več vzame dobi ceneje.
Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pomuhljevo jetrno olje proti mramorlcl, rhahitisi, pljučnici, kašlju itd. Steklenica 60 kr.
Pastile santonlnske; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica po 10 kr., 100 koščekov 60 kr. 1000 ko-ščekov 5 gld.
Saliciine pastile proti prehlaienju najbop
pripomoček proti daviei (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr.
Prave od Nj. c. kr. Veličanstva cesarja Jožefa IL privilegirane kriCistiliie krogijice od lekarne Pser-liofer ua Duuaji. Štatljica 21 kr., jeden zavoj s 5 škatljicami 1 gld. 50 kr.
P. n. občinstvo se svari proti ponarejanji teii krogi j ic.
Zeliščni prsni sirop,
pripravljen od O, l'iccoli-ja, leltarja pri Aiigelju v Ljubljaiii, na Dunajski cesti. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop so rabi z najboljšim vspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasiijEcnju, kaslju, iiripavosli, dušljivemu kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci pa toliko žličic.
JVc zamenjati z rudečim sokom, kterega pod tem imenom prodajajo. HSJC Pravi sok mora temno rudcč biti. -JsSDt Steklenica 36 kr.
Salicilua ustna voda,
in saHciiui zobni prah ickarja O. Piccoli-ja v Ljubljani vzdržuje dober duh v ustih in ohrani zdrave zobe, okrepča čeljusti in je najbolje sredstvo zoper kostna gnjiloba in vso zobne ustne in vratno bolezni. — Vzame so pol žličice na pol kozarca vode za izplakniti \ista po jedi, nli pa nekaj kapljic na mokro zobno krtačico, za čiščenje zob in čeljusti. Steklenica saliciine ustno vodo 40 kr., 1 škatljica salicilnega zobnega praha 25 kr.
Tu navedena, kakor vsa druga zdravila so zmi-raj svežna za dobiti v lekarni G. Piccoli-ja pri Angelju v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska. (9)
Ravnokar je izšla in se dobiva v Katoliški Bukvami knjiga:
Mladega Gašparja
življenje in trpljenje.
Prosto poslovenil J. iS. Gl-OMTlDaro-v.
(Ponatis iz Slovenca.) V osmerki 128 str. — Cena 30 kr.